uporaba alternativnih goriv iz trdnih … iv - uporaba alternativnih goriv iz trdnih odpadkov...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Gregor KAUČIČ
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH
ODPADKOV
Diplomsko delo
univerzitetnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, maj 2011
Fakulteta za strojništvo
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH
ODPADKOV
Diplomsko delo
Študent: Gregor KAUČIČ
Študijski program: Univerzitetni študijski program Strojništvo
Smer: Okoljevarstveno inženirstvo
Mentor: red. prof. dr. Niko Samec
Somentor: asist. dr. Filip Kokalj
Maribor, maj 2011
- II -
I Z J A V A
Podpisani Gregor KAUČIČ izjavljam, da:
je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.
dr. Nika Samca in somentorstvom asist. dr. Filipa Kokalja ;
predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, _________________ Podpis: ___________________________
- III -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Niku Samcu in
somentorju asist. dr. Filipu Kokalju za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
- IV -
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH ODPADKOV
Ključne besede: goriva iz trdnih odpadkov, alternativna goriva, SRF, ogljikov dioksid, CO2,
kurilna vrednost, seţig, soseţig, energijska izraba odpadkov, vpliv na okolje
UDK: 662.65:628.474.3(043.2)
POVZETEK
V diplomskem delu obravnavamo uporabo alternativnih goriv iz trdnih odpadkov, njihov
pozitiven vpliv na okolje ter primerjavo s fosilnimi gorivi. S pomočjo zakonodaje, pregledom
virov odpadkov primernih za alternativna goriva iz odpadkov in statističnimi podatki smo
ocenili moţnost izdelave alternativnih goriv iz odpadkov na osnovi snovnega toka v Sloveniji.
S pomočjo preračunov smo ugotovili, da z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov lahko
dostojno zamenjamo fosilna goriva, pozitivno vplivamo na zmanjševanje toplogrednih plinov
ter omejimo odlaganje odpadkov.
- V -
THE USE OF ALTERNATIVE FUELS FROM SOLID WASTE
Key words: fuels from solid waste, alternative fuels, SRF, carbon dioxide, CO2, calorific
value, incineration, co-incineration, waste – to – energy, environmental impact
UDK: 662.65:628.474.3(043.2)
ABSTRACT
The thesis deals with the use of alternative fuels from solid waste, their positive impact on the
environment and the comparison with fossil fuels. Through reviewing legislation, statistical
data and the sources of waste suitable for alternative fuels from waste, we estimated the
possibility of producing alternative fuels from waste on the basis of material flow in Slovenia.
With the help of calculations we found out that the use of alternative fuels from waste can
decently replace fossil fuels, have a positive influence on reducing greenhouse gas emissions
and decrease the disposal of waste.
- VI -
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 ALTERNATIVNA GORIVA IZ ODPADKOV ............................................................. 3
3 TRDNI ODPADKI ............................................................................................................ 7
3.1 Komunalni odpadki ................................................................................................................. 7
3.2 Industrijski odpadki ................................................................................................................ 8
3.3 Nevarni odpadki ...................................................................................................................... 9
3.4 Skupne količine trdnih odpadkov ........................................................................................... 9
4 ZAKONODAJA IN STANDARDIZACIJA TRDNIH GORIV .................................. 12
4.1 Primerjava dovoljenih emisijskih vrednosti in ostale zakonodaje (seţig, soseţig in ostale
kurilne naprave) ...........................................................................................................................14
5 PROCES PROIZVODNJE SRF .................................................................................... 19
5.1 Proces proizvodnje SRF v teoriji ...........................................................................................19
5.2 Primer iz slovenske prakse .....................................................................................................22
6 PROCES ZGOREVANJA TRDNIH GORIV .............................................................. 25
6.1 Dimni plini .............................................................................................................................26
7 PRAŠNI DELCI IN TOPLOGREDNI PLINI .............................................................. 29
7.1 Prašni delci PM10 in PM2,5 .....................................................................................................29
7.2 Emisijski faktorji za delce PM10 in PM2,5 ...............................................................................30
7.3 Onesnaţenost zraka z delci PM10 ...........................................................................................32
7.4 Emisije toplogrednih plinov ...................................................................................................36
8 KOLIČINE CO2 PRI ZGOREVANJU ODPADKOV IN OSTALIH
KONVENCIONALNIH GORIVIH TER PRIHRANEK FOSILNIH GORIV Z
UPORABO ALTERNATIVNIH GORIV ............................................................................ 39
8.1 Primer podjetja Lafarge Cement d.o.o. ..................................................................................43
9 OCENA MOŢNOSTI IZDELAVE ALTERNATIVNIH GORIV IZ ODPADKOV
NA OSNOVI SNOVNEGA TOKA IN NJIHOV EKOLOŠKI IN EKONOMSKI
POMEN ZA SLOVENIJO ..................................................................................................... 46
9.1 Rezultati .................................................................................................................................50
10 SKLEP .............................................................................................................................. 53
11 LITERATURA ................................................................................................................ 54
12 PRILOGE ........................................................................................................................ 57
- VII -
UPORABLJENI SIMBOLI
- stehiometrični koeficient
- stehiometrični koeficient
- stehiometrični koeficient
- stehiometrični koeficient
- stehiometrični koeficient
x - stehiometrični koeficient
- razmernik zraka
D - količina vlaţnih dimnih plinov
Ds - količina suhih dimnih plinov
m - masa
n - mnoţina snovi
M - molska masa
c - deleţ ogljika
h - deleţ vodika
w - deleţ vode
o - deleţ kisika
- masni deleţ
Z0 - stehiometrična količina zraka
n - deleţ dušika
s - deleţ ţvepla
- VIII -
UPORABLJENE KRATICE
TOC - Total organic carbon
SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo
RDF - Refuse Delivered Fuel
SRF - Solid Recovered Fuel
CEN - European Committee for Standardization
ERFO - European Recovered Fuel Organisation
EUA - European Union Allowance
KOS - Kazalci okolja v Sloveniji
ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje
SURS - Statistični urad Republike Slovenije
IEA - International Energy Agency
IPPC - Integrated Pollution Prevention Control
BAT - Best available techniques
št. EO - število enot obremenitve zaradi emisije CO2
NKV - neto kurilna vrednost
EF - emisijski faktor
AGO - alternativna goriva iz odpadkov
PFG - prihranek fosilnih goriv
GO - gorljivi odpadki
OO - odpadna olja
OG - odpadne gume
FG - fosilna goriva
PCO2 - prihranek ogljikovega dioksida
PEE - proizvedena električna energija
ITE - izkoristek termoelektrarn
NCO2 - nastali CO2 pri proizvodnji 1 kWh električne energije
PodCO2 - prihranek ogljikovega dioksida na odlagališčih
NCH4 - nastali metan na odlagališčih
ICH4 - izpuščeni metan
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
Ljudje vsakodnevno proizvajamo odpadke in smo v stiku z njimi. Ker se zavedamo
negativnega vpliva odpadkov na okolje ob trenutnem ravnanju z njimi, so ostrejše
zakonodajne zahteve na področju ravnanja z odpadki več kot potrebne. Cilj pravilnega
ravnanja z odpadki je ločevanje na izvoru, snovna in energijska izraba odpadkov z
minimalnim vplivom na okolje. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih predpisuje, da
se na odlagališčih lahko odloţijo odpadki z energijsko vrednostjo odloţenih odpadkov 6
MJ/kg suhe snovi ter vrednostjo TOC 5 % mase suhe snovi [34]. Evropska Direktiva o
odlaganju odpadkov (1999/31/EC) predpisuje zmanjšanje količine biološko razgradljivih
odpadkov do leta 2016 za 65 % glede na izhodiščno leto 1995 [9].
Slovenija je na področju gospodarjenja z odpadki, tako kot ostale razvite drţave,
sprejela hierarhijo ravnanja z odpadki. Prioritetne naloge na področju ravnanja z odpadki v
njihovem celotnem ciklu od nastanka do končne odstranitve, kot jih predpisuje Direktiva o
odpadkih (2008/98/ES), so [3]:
1. zmanjševanje odpadkov na izvoru,
2. ponovna uporaba odpadkov,
3. snovna izraba odpadkov,
4. energijska izraba odpadkov in
5. odlaganje odpadkov;
kar je prikazano tudi na sliki 1.1.
Slika 1.1: Hierarhija ravnanja z odpadki [16]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
Pomembna oblika predelave nenevarnih odpadkov in s tem preprečevanje odlaganja
odpadkov je proizvodnja trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov. Proizvodnja trdnega oziroma
alternativnega goriva iz odpadkov se v Evropski uniji vsako leto povečuje, najbolj pa je
razvita v tistih drţavah, ki imajo visok deleţ ločevanja odpadkov pri izvoru. Najboljši primeri
za to so Nemčija, Avstrija, Nizozemska in skandinavske drţave. Pri razvrščanju odpadkov
nastanejo ostanki odpadkov, ki niso primerni za snovno izrabo, imajo pa visoko kurilno
vrednost. Proizvodnja trdnih goriv iz odpadkov pridobiva na pomembnosti tudi v drţavah,
kjer ločevanje odpadkov na izvoru še ni dovolj razvito ali pa prevladuje masovno seţiganje
odpadkov. Proizvodnja nudi večjo fleksibilnost pri ravnanju z odpadki in omogoča razvoj v
smeri zmanjšanja, ponovne uporabe in ločenega zbiranja odpadkov za snovno ali energetsko
izrabo.
V Sloveniji imamo na področju trdnih goriv iz odpadkov sprejeto Uredbo o predelavi
nenevarnih odpadkov v trdno gorivo [36] ter standarde s področja alternativnih goriv, ki jih je
sprejel tehnični odbor za alternativna goriva pri SIST-u.
V diplomski nalogi se posvečamo pregledu zakonodaje in standardizacije na področju
trdnih goriv, pregledu moţnih virov odpadkov, primernih za alternativna goriva iz odpadkov
ter procesu proizvodnje le-tega. Glavni poudarek je na primerjavi alternativnega goriva iz
odpadkov s fosilnimi gorivi in njihov vpliv na onesnaţevanje okolja. Ocenjujemo tudi
moţnost izdelave alternativnih goriv iz odpadkov na osnovi snovnega toka in njihovo
nadomeščanje fosilnih goriv, predvsem lignita in rjavega premoga, saj je uporaba
alternativnih goriv mogoča predvsem v objektih, ki uporabljajo kot gorivo premog.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 ALTERNATIVNA GORIVA IZ ODPADKOV
Zgodovina trdnih goriv iz odpadkov sega 40 let nazaj v čas naftne krize. Takrat so trdno
gorivo iz odpadkov promovirali kot poceni zamenjavo za fosilna goriva. Gorivo na trgu na
ţalost ni bilo sprejeto, kljub temu pa je znotraj cementne industrije naraščal interes za uporabo
goriv, pridobljenih iz odpadkov zaradi ekonomskih razlogov.
Poznamo dve različni kvaliteti trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov, ki predstavljata
energijsko bogate frakcije nenevarnih odpadkov:
- RDF (Refuse Delivered Fuel), ki je primarno namenjeno direktnemu seţigu in
- SRF (Solid Recovered Fuel), ki je namenjeno soseţigu v kurilnih napravah in
cementnih pečeh.
Definicija SRF pravi: Solid Recovered Fuel je, glede na odlok, ki je bil s strani Evropske
Komisije dan Tehničnemu Komiteju (TC 343) Evropskega Standardizacijskega Komiteja
(CEN), trdno gorivo pripravljeno iz nenevarnih odpadkov, koriščeno za pridobivanje energije
v tovarnah za seţig ali soseţig in je v soglasju s klasifikacijo in zahtevano specifikacijo
določeno po CEN 15359.
Opomba: Pripravljeno pomeni predelano, homogenizirano in nadgrajeno na kvaliteto, ki se
lahko trţi med proizvajalci in uporabniki.
SRF najlepše zakonodajno opiše besedna zveza ˝dvojna narava˝. Po eni strani je SRF
odpadek, po drugi strani pa gorivo.
Kaj je gorivo iz odpadkov?
Trdna alternativna goriva iz odpadkov so predhodno sortirane in predelane odpadne snovi
(slika 2.1 prikazuje vire odpadkov, celoten seznam prikazuje preglednica 12.1 v prilogi), ki
niso primerne za nadaljnjo ponovno uporabo ali recikliranje, jih je pa zaradi relativno visoke
energijske vrednosti moţno uporabiti v energetske namene, kot delno zamenjavo za klasična
fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Slika 2.1: Viri odpadkov primerni za alternativna goriva iz odpadkov [36], [37]
Obnovljivi
viri
energije
Odpadki iz kmetijstva,
vrtnarstva, ribogojstva,
gozdarstva, lova in ribištva,
priprave in
predelave hrane
Odpadki iz obdelave in
predelave lesa in proizvodnje
ivernih plošč in pohištva,
vlaknin,
papirja in kartona
Odpadki iz
industrije usnja, krzna
in tekstilij
Odpadki iz
organskih kemijskih
procesov
Odpadki iz proizvodnje,
priprave, dobave in uporabe
sredstev za površinsko zaščito
(barve, laki in emajli), lepil,
tesnilnih mas in tiskarskih barv
Odpadki iz
fotografske industrije
Odpadki iz postopkov
oblikovanja ter fizikalne in
mehanske površinske
obdelave kovin in
plastike
Odpadna embalaţa;
absorbenti, čistilne krpe,
filtrirna sredstva in zaščitna
oblačila, ki niso
navedeni drugje
Odpadki, ki niso navedeni
drugje v klasifikacijskemu
seznamu
Gradbeni odpadki in
odpadki iz rušenja objektov
(vključno z zemeljskimi
izkopi z
onesnaţenih območij)
Komunalni odpadki
(gospodinjski in njim
podobni odpadki iz trgovine,
industrije in javnega
sektorja), vključno z ločeno
zbranimi frakcijami
Odpadki iz naprav za
ravnanje z odpadki, čistilnih
naprav ter priprave pitne
vode in vode
za industrijsko rabo
Odpadki iz zdravstva ali
veterinarstva in/ali z njima
povezanih raziskav (razen
odpadkov iz kuhinj in restavracij,
ki ne izhajajo neposredno iz
zdravstva ali veterinarstva)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
Zakaj je pomembna uporaba alternativnih goriv?
Odpadke, ki bi se na deponijah razgrajali več let, lahko koristno uporabimo kot gorivo. S tem
ko odpadke ene industrije recikliramo v druge snovi - surovine, zmanjšujemo količine
odpadkov odloţenih v okolje ter obremenjevanje s toplogrednimi plini. Uporaba je
pomembna tudi, ker se zaloge fosilnih goriv hitro zmanjšujejo, saj so njihovi viri omejeni.
Podjetje Lafarge Cement navaja, da se je poraba fosilnih goriv v zadnjih 50 letih povečala za
500 % [17].
Prednosti alternativnih goriv iz odpadkov:
- lahko so uporabljena v različnih seţigalnih procesih,
- uporaba alternativnih goriv pomaga ohranjati fosilna goriva,
- seţig alternativnih goriv proizvede več energije na enoto kot seţig odpadkov v
masovnih seţigalnicah, ker ima boljše izgorevalne lastnosti in
- višja kurilna vrednost alternativnih goriv kompenzira stroške proizvodnje.
Trend proizvodnje alternativnih goriv iz odpadkov iz leta v leto narašča. Proizvodnjo v letih
2004 in 2006, različne scenarije za leto 2020 in potencial goriva SRF nam prikazuje
preglednica 2.1. Kot vidimo, je potencial proizvodnje SRF pribliţno 70 milijonov ton, po
nobenem scenariju pa te številke ne bomo dosegli do leta 2020. Trenutno se največ goriva
SRF uporablja v cementnih pečeh, nato toplarnah, najmanj pa v energetskih postrojenjih. Po
scenarijih bodo glavni porabniki goriva SRF v letu 2020 postale toplarne.
Preglednica 2.1: Proizvodnja SRF v Evropi 2004 – 2020 [6]
Potencial
SRF
Referenčno
leto 2004
2006 Scenarij 1
2020
Scenarij 2
2020
Scenarij 3
2020
Scenarij 3a
2020
ton ton ton ton ton ton ton
Skupni
obnovljivi
viri energije
70.064.000
15.102.000 18.957.000 35.971.000 54.890.000 61.122.000 63.704.000
Cementne
peči 8.306.000 9.634.000 12.956.000 14.122.000 16.754.000 22.084.000
Energetska
postrojenja 2.265.000 3.060.000 5.499.000 6.448.000 7.638.000 11.495.000
Toplarne 4.531.000 6.263.000 17.508.000 34.320.000 36.729.000 30.124.000
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
Grafični prikaz preglednice 2.1 nam prikazuje slika 2.2.
0
10.000.000
20.000.000
30.000.000
40.000.000
50.000.000
60.000.000
70.000.000
80.000.000
Potencial SRF
Skupni obnovljivi viri energije
Cementne peči
Energetska postrojenja
Toplarne
ton
Slika 2.2: Proizvodnja SRF v Evropi 2004 – 2020 [6]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
3 TRDNI ODPADKI
Trdni odpadki so vse odpadne snovi, ki se pri stanju okolice nahajajo v trdni agregatni obliki
in so posledica človeških aktivnosti. Razdelimo jih v tri skupine trdnih odpadkov: nenevarni,
nevarni in inertni. Glede na vir nastanka ločimo komunalne in industrijske odpadke.
3.1 Komunalni odpadki
Komunalne odpadke proizvajamo ljudje s svojim načinom ţivljenja in so po sestavi najbolj
pestri trdni odpadki (preglednica 3.1). So tipični predstavnik nenevarnih odpadkov, na ţalost
pa se še večina komunalnih odpadkov v Sloveniji odlaga na odlagališčih zaradi nizkih
stroškov odlaganja. Odpadne materiale iz komunalnih odpadkov, kot so aluminijaste
pločevinke, barvne in črne kovine, papir, karton, plastika in steklo se da zelo dobro snovno
reciklirati, tiste z visoko kurilno vrednostjo pa tudi energetsko izkoristiti. Ker je pri
komunalnih odpadkih teţko definirati strukturo trdnega komunalnega odpada, jih razvrščamo
glede na vir njihovega nastanka [23]:
- gospodinjstva,
- gostinski obrati, trgovine in javni prostori,
- vsi sistemi s prisotnostjo človekovega prehranjevanja, oblačenja, čiščenja in
obnavljanja,
- določena proizvodnja in
- čistilne naprave odpadnih voda.
Preglednica 3.1 prikazuje tipične sestavine, vrednosti vsebnosti vlage ter tipične vrednosti
gostote komunalnih odpadkov. Največji masni deleţ komunalnih odpadkov imata papir ter
ostanki hrane. Odvisno od letnega časa ima velik deleţ tudi zeleni rez z vrta. Največji masni
deleţ vlage imajo ostanki hrane in zeleni rez. Največjo tipično vrednost gostote imajo prah,
pepel, ţelezove spojine, ostanki hrane, les ter steklo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Preglednica 3.1: Tipične sestavine, vrednosti vsebnosti vlage in tipične vrednosti gostote
komunalnih odpadkov [22]
Sestavina Masni deleţ v (%) Masni deleţ vlage v
(%)
Tipična vrednost
gostote v (kg/m3)
Ostanki hrane 6 – 26 70 290
Papir 15 – 45 6 85
Lepenka 3 – 15 5 50
Plastika 2 – 8 2 65
Tekstil 0 – 4 10 65
Guma 0 – 2 2 130
Usnje 0 – 2 10 160
Vrtno grmičevje 0 – 20 60 105
Les 1 – 4 20 240
Steklo 4 – 16 2 195
Konzerve 2 – 8 3 90
Ţelezove spojine 1 – 4 3 320
Barvne kovine 0 – 1 2 160
Prah, pepel, itd. 0 – 10 8 480
3.2 Industrijski odpadki
Industrijski odpadki so vsi trdni odpadki, ki nastajajo kot posledica industrijske proizvodnje.
Preglednica 3.2 prikazuje količine nastalih industrijskih odpadkov, v obdobju od leta 2002 do
leta 2009. Podatki so povzeti po Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in
Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Za industrijske odpadke velja, da se jih veliko
sortira glede na vir nastanka, zato je njihova nadaljnja predelava v smislu reciklaţe oziroma
deponiranja veliko laţja. Tipični predstavniki industrijskih odpadkov so:
- pepel,
- gorljivi in negorljivi odpadki v gradbeništvu,
- posebni in nevarni odpadki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
V današnjem času se veliko industrijskih odpadkov naknadno uporabi in predela ţe na samem
mestu nastanka, kar ima ugoden vpliv na okolje in na ceno logistične manipulacije.
Najpomembnejše je, da se načrtujejo novi proizvodni procesi in sanirajo obstoječi s ciljem, da
nastaja čim manj odpadkov in s tem čim manjši vpliv na okolje.
3.3 Nevarni odpadki
Nevarni odpadki so odpadki, ki so kakorkoli nevarni za ljudi, ţivali in rastline. Preglednica
3.2 prikazuje količine nastalih nevarnih odpadkov po posameznem letu, povzete po ARSO in
SURS. Spadajo med komunalne in industrijske odpadke. Značilno za nevarne odpadke je, da
so vnetljivi, korozivni, reaktivni ali toksični. Razvrščamo jih v naslednje skupine:
- radioaktivne snovi,
- kemikalije,
- biološki odpadki,
- vnetljive snovi in
- eksplozivi.
Največ bioloških nevarnih odpadkov nastane v zdravstvenih zavodih in biološko
raziskovalnih ustanovah.
3.4 Skupne količine trdnih odpadkov
Skupno količino komunalnih, industrijskih in nevarnih odpadkov v obdobju od 2002 – 2009
nam prikazuje slika 3.1, iz katere je razvidno, da so količine odpadkov od leta 2002 do leta
2007 drastično naraščale. V letu 2007 in 2008 so se ustalile, v letu 2009 pa je opaziti, da smo
pridelali skoraj 500.000 ton odpadkov manj kot leto poprej.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Skupni odpadki
1000 t
Slika 3.1: Skupna količina odpadkov [16]
Preglednica 3.2 prikazuje, da so količine komunalnih odpadkov od leta 2002 do leta 2008
naraščale. V letu 2009 je opaziti, da smo pridelali nekaj manj odpadkov kot prejšnjo leto.
Podatki za komunalne odpadke iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in
Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se med seboj ujemajo. Pri industrijskih in
nevarnih odpadkih so podatki ločeni na podatke iz ARSO in SURS. Med njimi je opaziti kar
velika razhajanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
Preglednica 3.2: Količine komunalnih, industrijskih in nevarnih odpadkov [16], [27]
Leto Komunalni
odpadki
Industrijski
odpadki
Nevarni
odpadki
Skupaj
1000 t 1000 t 1000 t 1000 t
ARSO SURS ARSO SURS
2002 731,1 3.731 4.067,3 75,9 63,2 4.537,9
2003 712,7 4.146,8 4.570,3 94,5 64,2 4.954,1
2004 832,8 5.067,6 5.893,3 83,1 104,1 5.983,5
2005 844,6 5.336,6 5.585,1 84,4 122,2 6.265,6
2006 865,8 5.358,7 5.910,4 90,9 97,3 6.315,4
2007 882,7 6.046,8 6.009,8 106,1 97,7 7.035,6
2008 919,8 5.960,5 5.904,3 153,9 143,7 7.034,2
2009 909,4 5.568,2 88,7 6.566,3
Slika 3.2 nam prikazuje, da se količina predelanih odpadkov v Sloveniji iz leta v leta
povečuje, količina odstranjenih odpadkov pa je iz leta v leto nekje ista, le leta 2007 in 2008 je
bilo opaziti, da se je odstranila večja količina odpadkov kot leta poprej.
Slika 3.2: Količine predelanih in odstranjenih odpadkov [27]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
4 ZAKONODAJA IN STANDARDIZACIJA TRDNIH GORIV
Predelava nenevarnih odpadkov v trdno gorivo je v Sloveniji relativno novo področje.
Področje je urejeno z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo [36]. Z uredbo
so uzakonjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati trdna goriva, pridobljena iz nenevarnih
odpadkov. Zajeto je tudi področje trdnih goriv iz biomase, ki je pri nas ţe kar nekaj časa
aktualno, vendar se bomo mi osredotočili le na predelavo nenevarnih odpadkov v trdno
gorivo. Uredba ureja način reševanja nenevarnih odpadkov v obliki njihove energijske izrabe,
kar lahko doseţemo s soseţigom trdnega goriva v srednjih in velikih kurilnih napravah ter v
industrijskih pečeh. S predelavo in točno določenimi deleţi različnih frakcij lahko dobimo
kakovostno trdno gorivo s kontroliranimi fizikalnimi, kemijskimi in energijskimi lastnostmi.
Uredba določa, da se trdna goriva iz nenevarnih odpadkov uvrščajo v 5 razredov trdnega
goriva (preglednica 4.1). Uvrščajo se glede na kurilno vrednost, vsebnost klora in vsebnost
nevarnih snovi (ţivo srebro, kadmij in ţveplo). Ti parametri predstavljajo kvaliteto trdnih
goriv.
Preglednica 4.1: Klasifikacijski seznam trdnega goriva za razvrščanje v razrede [36]
Parameter
trdnega
goriva
Statistični
izračun
povprečja
Enota
parametra
1.
razred
trdnega
goriva
2.
razred
trdnega
goriva
3.
razred
trdnega
goriva
4.
razred
trdnega
goriva
5.
razred
trdnega
goriva
Neto
kurilna
vrednost
aritmetična
sredina
MJ/kg
>=25
>=20
>=15
>=10
>=3
Klor (Cl) aritmetična
sredina
% (m/m) <=0,2 <=0,6 <=1,0 <=1,5 <=3
Ţivo
srebro
(Hg)
mediana
mg/MJ
<=0,02
<=0,03
<=0,08
<=0,15
<=0,5
Ţivo
srebro
(Hg)
80
percentilna
vrednost
mg/MJ
<=0,04
<=0,06
<=0,16
<=0,30
<=1,0
Kadmij
(Cd)
aritmetična
sredina
mg/kg <=1,0 <=4,0 <=5,0 <=5,0 <=5,0
Ţveplo (S) aritmetična
sredina
% (m/m) <=0,2 <=0,3 <=0,5 <=0,5 <=0,5
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
V letu 2006 je bil pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST) ustanovljen Tehnični
odbor za alternativna goriva (SIST/TC AGO), ki je pri svojem dosedanjem delu uskladil
prevode standardov, ki jih je sprejel evropski tehnični odbor CEN/TS 343 za alternativna
goriva iz odpadkov oziroma njegova delovna telesa [5]:
- CEN/TC 343/WG 1 terminologija in zagotavljanje kakovosti,
- CEN/TC 343/WG 2 specifikacije in razredi,
- CEN/TC 343/WG 3 vzorčenje, izbor vzorcev in pomoţne metode testiranja,
- CEN/TC 343/WG 4 fizikalni, mehanski testi in
- CEN/TC 343/WG 5 kemijski testi.
Seznam vseh sprejetih in objavljenih standardov, s področja alternativnih goriv iz odpadkov,
se nahaja v preglednici 12.2 v prilogi.
Uredba o predelavi trdnih odpadkov v gorivo navaja dva standarda, ki sta pomembna za
kakovost trdnega goriva, in sicer:
- SIST-TS CEN/TS 15359:2007, Trdna alternativna goriva – Specifikacije in razredi,
- SIST EN 15358:2011, Trdna alternativna goriva – Sistemi vodenja kakovosti –
Posebne zahteve za njihovo uporabo pri proizvodnji trdnih alternativnih goriv.
Kakovost trdnega goriva iz odpadkov (SRF, RDF) je odvisna od kakovosti odpadkov na
vhodu, potrebna pa je tudi stalna laboratorijska analiza odpadkov na vhodu in produkta
trdnega goriva. Pomembni fizikalno-kemijski parametri za produkt – trdno gorivo so:
- določitev razreda (neto kurilna vrednost, vsebnost Cl, Hg, S, Cd),
- določitev pomembnih fizikalnih parametrov (vsebnost pepela in vlage) in
- določitev pomembnih kemijskih parametrov (vsebnost Sb, As, Cr, Co, Cu, Pb, Mn, Ni,
Tl, V).
Shematsko kontrolo odpadkov na vhodu in kontrolo produkta trdnega goriva prikazuje slika
4.1.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Dogovorjeni kriteriji Specifične zahteve
sprejemljivosti prevzemnika
Klasifikacija
Tehnična specifikacija
Slika 4.1: Shematska kontrola odpadkov na vhodu in produkta trdnega goriva [4]
4.1 Primerjava dovoljenih emisijskih vrednosti in ostale zakonodaje (seţig,
soseţig in ostale kurilne naprave)
Alternativna goriva iz odpadkov uporabljamo v seţigalnicah, napravah za soseţig odpadkov
in kurilnih napravah (srednje in velike kurilne naprave).
V Uredbi o ravnanju z odpadki [37] za energetsko izrabo odpadkov piše, da ima seţig ali
soseţig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje
okolje manj od drugih postopkov predelave glede na:
- emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
- porabo naravnih virov,
- energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti in
- vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po seţigu ali soseţigu.
Uporaba
klasificiranega
SRF
Proizvodnja in trţenje
SRF
Točka
prevzema
odpadkov
Točka
dobave
SRF
Nenevarni
odpadki
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Seţig ali soseţig odpadkov z energetsko izrabo je dovoljen, če:
- je energija, ki se pridobi s seţigom ali soseţigom, večja od energije, ki se porabi med
seţigom ali soseţigom,
- se del preseţne energije, ki nastane pri seţigu ali soseţigu, porabi neposredno v obliki
toplote ali posredno v obliki elektrike,
- je za ostanke odpadkov po seţigu ali soseţigu zagotovljeno enako ravnanje kot za
odpadke, ki nastajajo pri kurjenju goriv v isti napravi.
Primerjavo dovoljenih emisijskih vrednosti smo naredili za srednje kurilne naprave na trdno
gorivo, velike kurilne naprave na trdno gorivo, seţigalnice, soseţig za cementarne in soseţig
za velike kurilne naprave na trdna goriva (preglednica 4.2). Podatke, ki so odvisni od nazivne
moči naprave, za mejno koncentracijo celotnega prahu, mejno koncentracijo ogljikovega
monoksida (CO), mejno koncentracijo dušikovega monoksida in dušikovih dioksidov
izraţenih kot NO2, mejno koncentracijo ţveplovega dioksida in ţveplovega trioksida
izraţenih kot SO2, mejno koncentracijo celotnega organskega ogljika (TOC), računsko
vsebnost kisika v dimnih plinih, povprečno vrednost plinastih anorganskih spojin klora (HCl),
povprečno vrednost plinastih anorganskih spojin fluora (HF), mejno povprečno vrednost
koncentracij za teţke kovine (Cd, Tl, Hg, Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V) ter mejno
povprečno vrednost koncentracije toksičnega ekvivalenta za dioksine in furane, smo pridobili
iz naslednjih uredb:
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaţevanja [31],
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav [30],
- Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav [33],
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz seţigalnic odpadkov in pri soseţigu odpadkov [32],
[39].
Kaj sploh je seţigalnica, naprava za soseţig in kurilne naprave, nam razloţijo naslednje
dikcije:
Seţigalnica je katerakoli nepremična ali premična naprava, namenjena toplotni obdelavi
odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez nje. Toplotna obdelava
odpadkov vključuje seţig z oksidacijo odpadkov, pa tudi pirolizo, uplinjanje, obdelavo v
plazmi ali druge postopke toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, pozneje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
seţgejo. Seţigalnica vključuje območje in celotno napravo za seţiganje odpadkov, vključno z
vsemi linijami za seţiganje, sprejemom odpadkov, skladiščem, napravami za predobdelavo na
kraju samem, sistemi za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotlom, napravami za čiščenje
odpadnih plinov, napravami za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju
samem, odvodnikom, napravami in sistemi za nadzor postopkov seţiganja, zapisovanja in
spremljanja pogojev seţiganja.
Naprava za soseţig je katerakoli nepremična ali premična naprava, ki je namenjena
zlasti proizvodnji energije ali določenih izdelkov, v kateri se odpadki uporabljajo običajno kot
dodatno gorivo ali pa se toplotno obdelajo za namen odstranjevanja. Če se v napravi soseţig
odpadkov izvaja tako, da je glavni namen toplotna obdelava odpadkov in ne proizvodnja
energije ali izdelkov, se naprava šteje za seţigalnico. Naprava za soseţig vključuje območje in
celotno napravo za soseţig, vključno z vsemi linijami za soseţig, sprejemom odpadkov,
skladiščem, napravami za predobdelavo na kraju samem, sistemi za oskrbo z odpadki,
gorivom in zrakom, kotlom, napravami za čiščenje odpadnih plinov, napravami za obdelavo
ali skladiščenje ostankov seţiganja in odpadne vode na kraju samem, odvodnikom, napravami
in sistemi za nadzor postopkov seţiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev seţiganja.
Kurilna naprava je generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem
goriva (npr. kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni, vročevodni in parni kotli) ter
generatorji toplega ali vročega zraka, vključno s pomoţnimi napravami, zlasti za pripravo,
razprševanje oziroma mešanje fosilnega goriva z zgorevalnim zrakom. Kurilna naprava je
lahko mala, srednja ali velika.
Srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki je sestavljena iz enega ali več kurišč, ne
glede na vrsto uporabljenega goriva, ter veznih elementov za odvajanje dimnih plinov skozi
odvodnik in odvodnika dimnih plinov in če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti
50 MW. Srednje kurilne naprave se uvrščajo med naprave iz dveh skupin naprav za
proizvodnjo elektrike, pare, vroče vode, procesne toplote ali vročih odpadnih plinov z vhodno
toplotno močjo manj od 50 MW.
Velika kurilna naprava je vsaka tehnična naprava, v kateri zgoreva gorivo z namenom,
da se nastala toplota uporabi.
- 17 -
Preglednica 4.2: Primerjava dovoljenih emisijskih vrednosti različnih virov uporabe [30], [31], [32], [33], [39]
Un
iverza v
Marib
oru
– F
aku
lteta za strojn
ištvo
D
iplo
msko
delo
srednje kurilne naprave
trdno gorivo
celoten prah CO NO2 SO2 TOC Kisik v dimnih plinih
20 mg/m3 150 mg/m3 300 – 500 mg/m3 250 - 1000 mg/m3 10 mg/m3 11 %
velike kurilne naprave
trdno gorivo
celoten
prah
CO NO2 SO2 TOC Kisik v
dimnih
plinih
HCl HF Cd + Tl Hg Pb, Co,
Ni
Sb, Cr,
Cu, Mn,
V
Dioksini in
furani
30 - 50
mg/m3 250 mg/m3 200 – 400
mg/m3 200 - 850
mg/m3 10 mg/m3 6 % 1500 g/h 300 g/h 0,05
mg/m3
0,05
mg/m3
0,5
mg/m3
1
mg/m3 0,1 ng/m3
seţigalnica
celoten
prah
CO NO2 SO2 TOC Kisik v
dimnih
plinih
HCl HF Cd + Tl Hg Sb, As, Pb,
Cr, Co, Cu,
Mn, Ni, V
Dioksini in
furani
10 mg/m3 50 mg/m3 200 – 400
mg/m3 50 mg/m3 10 mg/m3 11 % 10 mg/m3 1 mg/m3 0,05 mg/m3 0,05 mg/m3 0,5 mg/m3 0,1 ng/m3
soseţig za cementarne
celoten
prah
CO NO2 SO2 TOC Kisik v
dimnih
plinih
HCl HF Cd + Tl Hg Sb, As, Pb,
Cr, Co, Cu,
Mn, Ni, V
Dioksini in
furani
30 mg/m3 50 mg/m3 500 – 800
mg/m3 50 mg/m3 10 mg/m3 10 % 10 mg/m3 1 mg/m3 0,05 mg/m3 0,05 mg/m3 0,5 mg/m3 0,1 ng/m3
soseţig za velike kurilne naprave na trdna goriva
celoten
prah
CO NO2 SO2 TOC Kisik v
dimnih
plinih
HCl HF Cd + Tl Hg Sb, As, Pb,
Cr, Co, Cu,
Mn, Ni, V
Dioksini in
furani
30 - 50
mg/m3 50 mg/m3 200 – 400
mg/m3 200 - 850
mg/m3 10 mg/m3 6 % 10 mg/m3 1 mg/m3 0,05 mg/m3 0,05 mg/m3 0,5 mg/m3 0,1 ng/m3
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Iz slike 4.2 je lepo razvidno, da so najbolj stroge norme glede dovoljenih emisijskih vrednosti
pri seţigalnicah. To velja za vse parametre. Edini parameter, ki je pri vseh virih onesnaţenja
enak, je mejna koncentracija celotnega organskega ogljika. Na sliki 4.2 so uporabljene
maksimalne vrednosti dovoljenih emisij.
Slika 4.2: Dovoljene emisijske vrednosti [30], [31], [32], [33], [39]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
5 PROCES PROIZVODNJE SRF
Potrebno se je zavedati, da so odpadki nehomogena mešanica materialov, še posebej trdnih
komunalnih odpadkov. Zato imajo proizvajalci teţko nalogo, da zmanjšajo nehomogenost.
Vsaki proizvajalec ima lastno strategijo proizvodnje SRF. Izbrani procesni koraki so odvisni
od lastnosti odpadkov na vhodu, ţelene kvalitete SRF in od ţelj naročnika.
5.1 Proces proizvodnje SRF v teoriji
Proizvodnja SRF je razdeljena v posamezne korake in tehnike. Ni nujno, da je vsaka tehnika
del procesa. Slika 5.1 nam predstavlja pregled procesnih enot, ki se lahko uporabljajo pri
proizvodnji SRF.
Koraki proizvodnje so:
Območje sprejema / prostor za hrambo nam omogoča kontrolno točko s tehtanjem odpadkov,
vzorčenjem in predsortiranjem nezaţeljenih predmetov. Odvisno glede na dostavljene
odpadke je lahko območje sprejema opremljeno s protipoţarno zaščito, saj so nekateri
odpadki nagnjeni k samovţigu. To velja zlasti za odpadke z visoko vsebnostjo organskih
snovi. Območje je po navadi pokrito in zaprto zaradi vonjav in prahu. Opremljeno je tudi z
ventilacijo.
Predsortiranje je zelo pomembno, saj ima velik vpliv na kvaliteto produkta. Efektivna
homogenizacija mora biti zagotovljena in visoko onesnaţen tovor mora biti izločen pred
procesiranjem SRF. Če nam to ne uspe, je kakovost goriva/produkta niţja, kot pri uspešni
homogenizaciji.
Proces dovajanja je po navadi izveden s kolesnimi nakladalci in ţerjavi, ki so zelo uporabni za
nalaganje odpadkov.
Drobljenje je procesni korak za zmanjšanje velikosti odpadkov. Proces drobljenja je lahko
klasificiran kot grobo, srednje in fino drobljenje. V tovarnah za proizvodnjo SRF je največkrat
uporabljeno grobo drobljenje. Drobljenje je največkrat izvedeno z drobilnikom s kladivi,
škarjastim drobilnikom, valjčnim drobilnikom, drobilnikom z vrtljivimi rezili ali drobilnikom
s palčno gredjo.
Separacija kovin poteka za magnetne kovine in barvne kovine. Za izločevanje magnetnih
kovin iz trdnih odpadkov je moţno uporabiti številne tehnike, ki temeljijo na različnih
lastnostih materialov. Najpomembnejše karakteristike pri ravnanju z odpadki so specifična
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
teţa, oblika, magnetna občutljivost in električna prevodnost. Najpogosteje uporabljeni tipi pri
separaciji magnetnih kovin so magnetni separatorji (magnetni separator s tekočim trakom,
separator z magnetnimi bobni, magnetni škripec). Za izločevanje barvnih kovin iz odpadkov
se uporablja separator z vrtinčnim tokom.
Razvrščanje (klasificiranje) je lahko izvedeno z bobnastim sitom, linearno in kroţno nihajnim
sitom, cik-cak ločevalnikom, ravnim sitom, pregibno rešetko in gibajočo rešetko. Zelo
pomemben procesni korak znotraj klasificiranja je sejanje pred in po drobljenju.
Zračno razvrščanje je izvedeno z zračnimi klasifikatorji, ki lahko ločijo suhe trdne materiale,
odvisno od njihove specifične teţe, velikosti delcev in oblike.
Infrardeča spektroskopija je primerna za avtomatsko prepoznavanje kartonskih embalaţ,
drobnih zmletkov in plastike.
Avtomatsko prebiranje je v uporabi, kadar je potreben produkt z določenimi značilnostmi.
Pod tekočim trakom je nameščen detektor kovin, nad tekočim trakom pa kamera. Oba
pošiljata specifične podatke o vsakem delcu v računalniško enoto. Računalniška enota nato
pošlje signal, da se posamezen delec spusti dalje, ali pa se ga odpihne z razpršilnikom.
Stiskanje / peletiranje je moţno izvesti s stiskanjem v matrico z ravno podlago in kolutno
matrico.
Skladiščenje mora biti v prostoru, ki je opremljen s protipoţarno zaščito, saj lahko organske
snovi in visoke temperature peletov povzročijo poţar. Zaradi vonjav je priporočljiva tudi
ventilacija.
Sušenje je nujno, če je potrebno zmanjšati vsebnost vode, da bi povečali kurilno vrednost
produkta. Izvedeno je lahko kot termično ali biološko sušenje.
Zbiranje onesnaţenih plinov in čiščenje je potrebno, saj preprečimo emisije v zrak in s tem
onesnaţenje ter ščitimo tudi zdravje zaposlenih. Tehnike za čiščenje onesnaţenih plinov so
ločevanje prašnih delcev (cikloni, vrečasti filtri, lamelasti separatorji) in preprečevanje vonjav
(biofiltri, bio naprave za čiščenje plinov, razkuţevanje izpušnih plinov, regenerativna
termična oksidacija).
Čiščenje odpadnih voda je potrebno, saj preprečimo onesnaţenje okolja in s tem posledično
onesnaţenje podtalnice.
Nalaganje in transport je izvedeno v zabojih, ki morajo biti pokriti, da tovor ne emitira prahu
in da se gorivu ne poveča vlaţnost vsled atmosferskih padavin.
Po vseh teh procesnih korakih je SRF primeren za uporabo v seţigalnicah, napravah za
soseţig in kurilnih napravah.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Slika 5.1: Procesna shema [7]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
5.2 Primer iz slovenske prakse
Podjetje Gorenje Surovina iz Maribora je v letu 2010 zgradilo sodobno industrijsko
postrojenje za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Alternativno gorivo izdelujejo
po sistemu SRF, kar pomeni kontroliran vhod odpadnih materialov. Za predelavo odpadkov v
trdno gorivo lahko teoretično uporabljajo vse skupine odpadkov, ki so navedene v preglednici
12.1 v prilogi. Parametri, ki jih morajo odpadki izpolnjevati, so [10]:
- nenevaren in gorljiv,
- nizki deleţ klora ali brez klora,
- nizki dovoljen deleţ Cd, Hg in S,
- nizki deleţ kovin in nekovin,
- nizka vsebnost vlage,
- nizka vsebnost pepela,
- nadzorovana vsebnost teţkih kovin in
- povprečna kurilna vrednost 21 MJ/kg.
Pred prvim prevzemom odpadkov podjetje najprej pridobi 5 kg reprezentativnega vzorca, ki
ga nato v svojem laboratoriju preizkuša na osnovne lastnosti odpadka in izvede preizkusno
mletje.
Tehnologija predelave je izvedena tako, da odpadke najprej zmeljejo v drobilcu.
Zdrobljeni odpadki potujejo po transportnem traku do magnetnega izločevalca, ki izloči
magnetne kovine (ţelezne kovine). Izločene magnetne kovine reciklirajo. Preostali del
odpadkov potuje po transportnem traku do izločevalca barvnih kovin, ki izloči vse barvne
kovine (Cu, Al …). Tudi izločene barvne kovine reciklirajo. Nadalje v zračnem separatorju
izločijo anorganske materiale (steklo, kamenje in druge teţke materiale). Le-te nadalje
predelajo ali reciklirajo. Preostanek odpadkov (les, plastika, karton, tekstil, papir) v
granulatorjih uporabijo za proizvodnjo trdnega goriva. Med celotnim postopkom imajo sistem
odsesovalnih kanalov in ventilatorjev, ki onesnaţen zrak vodijo v vrečaste filtre. Celoten
postopek prikazuje slika 5.2.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Slika 5.2: Tehnologija predelave SRF v Gorenje Surovini [10]
Lastnosti končnega produkta so:
- kurilna vrednost nad 20 MJ/kg,
- nasipna gostota pod 240 kg/m3,
- vsebnost pepela pod 15 % suhe snovi,
- vsebnost vode pod 15 %,
- vsebnost klora pod 1 % suhe snovi,
- vsebnost Cd pod 6 mg/kg suhe snovi,
- vsebnost Hg pod 1 mg/kg suhe snovi in
- vsebnost S pod 0,5 mg/kg suhe snovi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Povprečno sestavo trdnega goriva iz odpadkov, pridelanega v podjetju Gorenje Surovina,
prikazuje preglednica 5.1.
Preglednica 5.1: Povprečna sestava trdnega goriva iz odpadkov
Material Deleţ (%)
Les 5 – 10
Papir 5 – 10
Plastika brez Cl 60 – 70
Guma 5 – 8
Tekstil 5 – 10
Drugo < 5
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
6 PROCES ZGOREVANJA TRDNIH GORIV
Zgorevanje predstavlja več kot milijon let star proces transformacije notranje kemične
energije goriv v toplotno s katerim pokrivamo danes preko 90 % svetovnih energetskih potreb
(ogrevanje, promet, pridobivanje električne energije itd.) [24]. Poznamo laminarni in
turbulentni tokovni reţim zgorevanja. Večina dejanskih procesov zgorevanje v toplotnih
strojih in napravah je turbulentnega značaja. Značilna karakteristika zgorevanja je plamen, v
katerem potekajo osnovni fizikalno kemijski procesi oksidacije. Pomembna lastnost plamena
je, da se širi skozi prostor napolnjen z reaktanti in da ga v večini primerov zgorevanja lahko
vidimo, kar je posledica emisije vidne svetlobe različnih barvnih odtenkov, ki so posledica
prisotnosti različnih temperatur in molekul vmesnih produktov zgorevanja.
Najbolj pomembna kemijska reakcija zgorevanja je eksotermna reakcija oksidacije
gorivo + oksidant produkti
pri kateri prihaja do sproščanja toplote. Večina goriv, ki jih danes uporabljamo, so sestavljena
iz ogljika in vodika (ogljikovodikova goriva), ki lahko vsebujejo še kisik in dušik ter ţveplo,
tako da lahko podamo splošni simbol goriva kot CHONS. V inţenirski praksi
prevladujejo večsestavinska goriva, kot so kurilno olje, bencin, petrolej, zemeljski ali naravni
plin, premog, biomasa, odpadki, katerih termodinamične in snovske lastnosti so močno
odvisne od sestave. Kot oksidant je v večini praktičnih primerov zgorevanja uporabljen kisik
iz zraka. Stabilni produkti zgorevanja so CO2, H2O, N2, O2 in SO2, nastajajo pa tudi nestabilni
produkti zgorevanja, kot so CO, NOx ter saje. Zgorevanje enega mola poljubnega
ogljikovodikovega goriva z upoštevanjem relativnega razmernika zraka lahko ponazorimo z
naslednjo kemijsko reakcijo:
2 2 1 2 2 2 3 2 4 2 5 2( 3,76 ) ...C H O N S x O N CO H O N O SO (6.1)
Relativni razmernik zraka je brezdimenzionalno razmerje zraka in goriva. Pri > 1 pravimo,
da je zmes goriva revna in gre za preseţek zraka. Pri < 1 pravimo, da je zmes goriva bogata
in gre za preseţek goriva. Pri = 1 je zgorevanje stehiometrično.
Pomembna lastnost goriva je kurilnost, ki je definirana kot toplota, ki se sprosti pri
zgorevanju enote mase ali volumna goriva. Gorivo je običajno sestavljeno iz različnih
sestavin, katerih sestava je pogostokrat neznana, zato kurilnost goriv določamo
eksperimentalno v kalorimetrih. V odvisnosti od agregatnega stanja vode v produktih
zgorevanja ločimo zgornjo in spodnjo kurilnost. Zgornja kurilnost, ki jo imenujemo tudi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
zgorevalna toplota je definirana kot mnoţina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju
enote mase ali mnoţine goriva pri standardnih pogojih, ko je voda v produktih zgorevanja
prisotna v kapljevitem agregatnem stanju. Pri spodnji kurilnosti pa voda v produktih
zgorevanja ostane v plinasti fazi.
6.1 Dimni plini
V praksi ločimo količino suhih in vlaţnih dimnih plinov, ki se razlikujeta za vsebnost vodne
pare. Količino vlaţnih dimnih plinov lahko izračunamo kot vsoto količin posameznih sestavin
dimnih plinov:
2 2 2 2 2
1
P
i CO H O O N SO
i
D D D D D D D
(6.2)
Količine posameznih sestavin dimnih plinov lahko določimo ločeno na osnovi elementarnih
kemijskih reakcij zgorevanja, katerih namen je podati opis splošne transformacije reaktantov
v stabilne produkte, ko le-ti niso več zmoţni medsebojnega reagiranja.
Zgorevanje ogljika ponazorimo z reakcijo
2 2.C O CO (6.3)
Za zgorevanje 1 kmol-a ogljika je potreben 1 kmol kisika, pri čemer nastane 1 kmol
ogljikovega dioksida. Na osnovi zakona o ohranitvi mase zapišemo
2 2
2 2 2 2
2 2
2 2
2 2
2 2
,
,
1 12 1 32 1 44 |:12 ,
32 441 .
12 12
C O CO
C C O O CO CO
O COCC O CO C
C O CO
O CO
C C
m m m
n M n M n M
kg kgkgkmol kmol kmol kg
kmol kmol kmol
kg kg
kg kg
(6.4)
Za zgorevanje 1 kg ogljika potrebuje 32/12 kg kisika, nastane pa 44/12 kg ogljikovega
dioksida, ker pa gorivo običajno ni iz čistega ogljika ampak vsebuje samo določen deleţ
ogljika c (kgc/kggo) zapišemo enakost
2 232 44
.12 12
O COC
go go go
kg kgkgc c c
kg kg kg (6.5)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Količina ogljikovega dioksida v dimnih plinih znaša
2 2
2
443,667 .
12
CO CO
CO
go go
kg kgD c c
kg kg (6.6)
Zgorevanje vodika ponazorimo z reakcijo
2 2 2
1,
2H O H O (6.7)
za katero na osnovi zakona o ohranitvi mase zapišemo
2 2 2
2 2 2 2 2 2
2 2 2
2 2 2 2
2 2 2
2 2
2 2
,
,
11 2 32 1 18 |: 2 ,
2
1 8 9 .
H O H O
H H O O H O H O
H O H O
H O H O H
H O H O
O H O
H H
m m m
n M n M n M
kg kg kgkmol kmol kmol kg
kmol kmol kmol
kg kg
kg kg
(6.8)
Ker je v gorivu vsebovan h (kgH2/kggo) deleţ vodika velja
2 2 28 9 .H O H O
go go go
kg kg kgh h h
kg kg kg (6.9)
Količina vode, z upoštevanjem deleţa vode w (kgH2O/kggo), v dimnih plinih znaša
2
29 .
H O
H O
go
kgD h w
kg (6.10)
Prisotnost kisika v dimnih plinih je neposredno odvisna od relativnega razmernika zraka,
medtem ko deleţ vsebovanega kisika v gorivu o (kgO2/kggo) vpliva na deleţ kisika v dimnih
plinih posredno preko stehiometrilne količine zraka Z0
2 2
2 2 0 01 0,23 1 ,O O
O O
go go
kg kgD Z Z
kg kg (6.11)
kjer je O2 masni deleţ kisika v zraku.
Količina dušika v dimnih plinih je odvisna od preseţka zraka in vsebnosti dušika v gorivu
2 2
2 2 0 00,764 ,N N
N N
go go
kg kgD Z n Z n
kg kg (6.12)
kjer je N2 masni deleţ dušika v zraku.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Zgorevanje ţvepla ponazorimo z reakcijo
2 2 ,S O SO (6.13)
za katero na osnovi zakona o ohranitvi mase zapišemo
2 2
2 2 2 2
2 2
2 2
2 2
2 2
,
,
1 32 1 32 1 64 |: 32 ,
1 1 2 .
S O SO
S S O O SO SO
O SOSS O SO S
S O SO
O SO
S S
m m m
n M n M n M
kg kgkgkmol kmol kmol kg
kmol kmol kmol
kg kg
kg kg
(6.14)
Ob upoštevanju deleţa ţvepla s (kgS/kggo) zapišemo
2 22 .O SOS
go go go
kg kgkgs s s
kg kg kg (6.15)
Količina ţveplovega dioksida v dimnih plinih znaša
2
22 .
SO
SO
go
kgD s
kg (6.16)
Količino vlaţnih dimnih plinov dobimo na osnovi enačbe
0 03,667 9 0,23 1 0,764 2 .dpl
go
kgD c h w Z Z n s
kg
(6.17)
Količino suhih dimnih plinov dobimo tako, da v enačbi ne upoštevamo vode
0 03,667 0,23 1 0,764 2 .dpl
s
go
kgD c Z Z n s
kg
(6.18)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
7 PRAŠNI DELCI IN TOPLOGREDNI PLINI
7.1 Prašni delci PM10 in PM2,5
Prašni oziroma trdni delec je izraz za prah, ki je prisoten v zraku. V zraku se nahaja kot
razpršena trdna snov. Tak disperzni sistem imenujemo aerosol. Glavna komponenta v delcih
je največkrat ogljik, na katerega se lahko veţejo primesi, kot so organska topila, ozon ali
kovine. Delce ločimo na primarne delce, ki izvirajo iz virov na površini ter sekundarne delce,
ki so posledica različnih pretvorb v onesnaţeni atmosferi. Glede na izvor so prašni delci
različne oblike, fizikalnih stanj ter kemijske sestave. Poznamo delce naravnega izvora (cvetni
prah, dim gozdnih poţarov, vulkanski pepel, morska sol, meteorski prah) ali antropogenega
izvora (posledica izpustov iz prometa, industrije, kmetijstva, energetskih objektov,
individualnih kurišč).
Fini delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, so velikosti pod 1 µm. Z
razpršitvijo po površini ti delci postanejo večji od 1 µm in takrat jih imenujemo grobi delci.
Aerodinamični premer je izraz, ki ga največkrat uporabimo za opis premera delcev in je enak
premeru, ki bi ga imel idealno okrogel delec z gostoto vode, ki bi padal v sredstvu z enako
hitrostjo kot delec, ki ga opazujemo. Delci PM10 imajo aerodinamični premer do 10 µm, delci
PM2,5 do 2,5 µm. Pomembno je vedeti, da delci z enako obliko in velikostjo, toda različno
gostoto, nimajo enakega aerodinamičnega premera.
V zadnjih letih se najpogosteje izvajajo meritve delcev PM10 in PM2,5, ki so zdravju in
okolju najbolj škodljive. Delci PM2,5 so manjši in laţji in se običajno v zraku zadrţujejo dlje
časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci. Večji delci se zadrţujejo v atmosferi nekaj
ur, medtem ko lahko manjši delci ostanejo v atmosferi več tednov in se navadno sperejo iz
atmosfere šele s padavinami. Negativni vplivi na okolje zaradi onesnaţenja z delci so
zmanjšana vidljivost, zakisovanje in evtrofikacija1 ekosistemov (zakisovanje rek in jezer,
evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete
ekosistemov). Opazne so tudi poškodbe na zunanjih materialih objektov ter kulturnih
spomenikih. Negativni vplivi na zdravje zaradi vstopa delcev v dihalni sistem so številne
zdravstvene teţave kot so draţenje oči, astma, bronhitis ter vnetje ušes in grla.
1Evtrofikacija – kopičenje anorganskih snovi v vodah in jezerih
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča stopnjo umrljivosti in obolevnosti za
boleznimi pljuč ter boleznimi srca in oţilja. Delci PM2,5, ki prodrejo globoko v pljuča,
povzročajo raka ter povečujejo stopnjo umrljivosti bolnikov z obstoječo pljučno ali srčno-
ţilno boleznijo. Ţe kratkotrajna izpostavljenost lahko povzroči nastanek srčnega infarkta pri
bolnikih s koronarno srčno boleznijo.
Varne mejne koncentracije, pod katero delci ne bi imeli negativnega vpliva na zdravje
ljudi, ni. Študije kaţejo, da imajo ţe nizke koncentracije delcev negativne vplive na zdravje.
Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije za najvišjo letno povprečno koncentracijo
delcev PM10 je 20 μg/m3 [38], najvišja povprečna letna koncentracija, ki jo še dopušča
Direktiva o kakovosti zunanjega zraka (2008/50/ES) pa je 40 μg/m3 [2]. Primerjalno evropsko
študijo [1], ki je zajela Ljubljano in Celje, o oceni števila preprečenih smrti v enem letu, če bi
bila povprečna letna vrednost koncentracije PM10: 20 μg/m3 oz. 10 μg/m
3, nam prikazuje
preglednica 7.1.
V oceni je bilo določeno dodatno letno število prebivalcev, ki umrejo zaradi bolezni
dihal, srca in oţilja, zaradi dolgotrajne izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaţenja v
primerjavi s stopnjo onesnaţenja, ki jo predstavlja povprečna letna vrednost 20 μg/m3 in v
primerjavi z ţeleno stopnjo onesnaţenja (povprečna letna vrednost10 μg/m3) [20].
Preglednica 7.1: Oceno števila preprečenih smrti v enem letu v Ljubljani in v Celju [1]
Povprečna
letna koncentracija
PM10
Št. umrlih manj /100 000
prebivalcev
Ljubljana
Št. umrlih manj /100 000
prebivalcev
Celje
20 µg/m3
66,7 48,6
10 µg/m3
106,8 76,7
7.2 Emisijski faktorji za delce PM10 in PM2,5
Emisijski faktorji, enota je g/GJ, nam povedo koliko gramov delcev se tvori na GJ energije. V
preglednici 7.2 so prikazani emisijski faktorji za posamezen energetski sektor oziroma
energent. V energetski sektor spadajo termoelektrarne, toplarne in daljinsko ogrevanje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Iz preglednice 7.2 je razvidno, da imajo emisijski faktorji v energetskem sektorju veliko niţje
vrednosti kot pridobivanje energije z ostalimi energenti na manjših napravah.
Preglednica 7.2: Emisijski faktorji za sektor transformacije [21]
Gorivo Enota PM10 PM2,5
Lignit, Šoštanj
(g/GJ)
17,1 12,8
Rjavi premog, Trbovlje 36,3 27,1
Rjavi premog, uvoţen 32,3 24,2
EL kurilno olje 2 2
Teţka kurilna olja 3 2,5
Les / biomasa 70 55
Preglednica 7.3 nam prikazuje emisijske faktorje za kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča.
Razvidno je, da je za faktorje za les narejena natančnejša razdelitev virov emisij in to le zaradi
velike pomembnosti vira. Razdeljena je na porabo lesa v pečeh, malih kurilnih napravah za
centralno ogrevanje in srednje velikih kurilnih napravah, nadalje pa še med nove in stare
kurilne naprave. Zgorevanje lesa v pečeh ima daleč najvišji emisijski faktor, res pa je tudi, da
je tehnika pri izdelavi kurilnih naprav ţe tako napredovala, da so se emisije zmanjšale tudi do
petkrat.
Preglednica 7.3: Emisijski faktorji za kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča [21]
Gorivo Enota PM10 PM2,5
Lignit
(g/GJ)
140 70
Rjavi premog 140 70
Mazut 50 40
EL kurilno olje 5 5
UNP 0,2 0,2
Zemeljski plin 0,2 0,2
LES Enota PM10 PM2,5
Peči
(g/GJ)
672 651
Nove peči 249 241
Kotli – MKN 240 233
Novi kotli – MKN 48 47
Kotli – SKM 89 77
Novi kotli - SKN 45 39
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Preglednica 7.4 nam prikazuje emisijske faktorje za industrijske kotlovnice. Razvidno je, da
so vrednosti med preglednico 7.3 in preglednico 7.4 primerljive.
Preglednica 7.4: Emisijski faktorji za sektor industrijske kotlovnice [21]
Gorivo Enota PM10 PM2,5
Rjavi premog – uvoz
(g/GJ)
100 35
Ostali premog – uvoz 100 35
Lesna biomasa 77 55
Mazut 50 40
EL kurilno olje 5 5
UNP 0,2 0,2
Zemeljski plin 0,2 0,2
7.3 Onesnaţenost zraka z delci PM10
Onesnaţenost zraka z delci se v Sloveniji meri v vseh velikih mestih in mestih izpostavljenih
industriji. Raven onesnaţenosti zunanjega zraka z delci PM10 se iz leta v leto manjša, kljub
temu pa je v letu 2008 še vedno bilo v vseh mestih (razen Kopru) preseţeno dovoljeno število
dni z dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3. Letna koncentracija PM10 (40 µg/m
3) je
bila preseţena le v Zagorju. Najvišje koncentracije delcev PM10 so izmerjene na merilnih
mestih, ki so večinoma pod vplivom lokalnih izpustov, kot so industrija, promet in
individualna kurišča. Največ preseţenih dni z dnevno mejno koncentracijo imata Zagorje in
Trbovlje. Zagorje je v letu 2008 imelo 107 takih dni, kar je za trikrat več kot je mejna
vrednost, Trbovlje pa so s 73 dnevi za dvakrat presegle mejno vrednost, ki znaša 35 dni v
koledarskem letu. Najvišje koncentracije delcev se pojavljajo v zimskih mesecih, ko se
onesnaţevala zaradi nastanka temperaturnih inverzij zadrţujejo pri tleh in v kotlinah ter zaradi
individualnih kurišč na les in fosilna trdna goriva. V notranjosti Slovenije so te vrednosti
koncentracij pozimi od 70 do 100 % višje kot poleti. Na povprečne letne koncentracije veliko
vpliva vreme, saj se zelo pozna, če so meseci topli in nimamo velikih potreb po ogrevanju in
če imamo veliko deţevnih dni, saj padavine izpirajo delce iz atmosfere. Število dni s
preseţeno dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 nam prikazujeta preglednica 7.5 in
slika 7.1, gibanje povprečne letne koncentracije PM10 pa preglednica 7.6 in slika 7.2. Debela
črna črta na sliki 7.1 in 7.2 nam ponazarja letne mejne vrednosti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
Preglednica 7.5: Število dni s preseţeno dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3
(lahko
preseţena največ 35-krat v koledarskem letu) [15]
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Ljubljana
Število
dni
83 116 87 71 48 48 37
Maribor 153 185 130 103 111 92 54
Celje 116 146 80 97 60 51 37
Murska Sobota
– Rakičan 86 86 32 67 54 37 42
Koper np np np np 41 19 12
Nova Gorica 69 50 48 43 50 40 35
Trbovlje 117 139 59 160 89 83 73
Zagorje 133 140 109 150 109 100 107
Opomba: ˝np˝ označuje, da ni podatka za omenjeno leto
Slika 7.1: Število dni s preseţeno dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3
(lahko
preseţena največ 35-krat v koledarskem letu) [15]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
Preglednica 7.6: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40
µg/m3) [15]
Enota 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Ljubljana
µg/m3
42 46 41 37 33 32 30
Maribor 50 58 46 43 43 40 34
Celje 46 53 40 43 35 32 30
Murska Sobota
– Rakičan 40 43 31 37 34 30 30
Koper np np np np 31 29 25
Nova Gorica 39 37 34 34 34 33 31
Trbovlje 47 52 40 55 40 37 38
Zagorje 47 51 45 52 46 41 43
Opomba: ˝np˝ označuje, da ni podatka za omenjeno leto
Slika 7.2: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
[15]
Letne količine emisij PM10 se iz leta v leto manjšajo, čeprav je v letu 2006 in 2007 bil viden
porast emisij. V letu 2008 je bilo 15.470 ton emisij PM10, največji deleţ, kar 63 %, je temu
prispeval sektor malih oziroma individualnih kurišč, kot ţe leta poprej. V preteklih letih so
drugi največji deleţ onesnaţevanja imeli tehnološki procesi, ki pa so v letu 2008 imeli le še
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
majhen odstotek. Na onesnaţevanje veliko vplivajo tudi cestni promet, energetika in
industrijske kurilne naprave, nekaj pa prispevajo še pridelava in distribucija goriv, uporaba
topil, odpadki in kmetijstvo. Letne količine emisij PM10 glede na sektorje nam lepo prikazuje
slika 7.3.
Slika 7.3: Emisije PM10 v Sloveniji [12]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
7.4 Emisije toplogrednih plinov
Ogljikov dioksid (CO2) je onesnaţevalo našega okolja, čeprav dolgo časa ni veljal za toksično
sestavino atmosferskih onesnaţevalcev. V zmoti smo bili predvsem zaradi tega, ker je CO2
tipični predstavnik popolne oksidacije ogljika. Največji problem onesnaţenja atmosfere s CO2
je ta, da ima CO2 velik vpliv na toplotno ravnoteţje Zemlje. Sprememba toplotnega
ravnoteţja močno vpliva na spremembo klime in s tem posredno na človeka in ves ţivi svet
na Zemlji.
Procesi zgorevanja fosilnih goriv so največji antropogeni izvor atmosferskega CO2, saj
predstavljajo pribliţno 90 % emisij CO2. K temu veliko pripomore sektor prometa, ki se iz
leta v leto povečuje in to predvsem na področjih Zemlje, kjer je promet do sedaj bil redek ali
pa ga sploh ni bilo. Ker so procesi zgorevanja še vedno osnovni način transformacije notranje
kemične energije goriva preko toplotne v mehansko in električno, ne moremo pričakovati, da
se bodo koncentracije CO2 v atmosferi z leti niţale. Na zmanjšanje koncentracij CO2 lahko
vplivamo le, če fosilna goriva z visoko vsebnostjo ogljika zamenjamo za goriva z niţjo
vsebnostjo ali pa jih zamenjamo z alternativnimi in bio gorivi. Povišano koncentracijo CO2 v
atmosferi in posledice, ki so s tem povezane, imenujemo tudi učinek tople grede.
Zraven CO2 k toplogrednim plinom prištevamo še metan (CH4), didušikov oksid (N2O),
delno fluorirani ogljikovodiki (HFCs), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFCs) in ţveplov
heksafluorid (SF6). Skupni antropogeni izpusti toplogrednih plinov za izhodiščno leto 1986
skladno s protokolom iz Kyota in obdobje 2002 – 2008 so prikazani v preglednici 7.7.
Največji prispevek pri izpustih toplogrednih plinov ima CO2 (primerjava med skupnimi
izpusti in CO2 prikazuje slika 7.4), sledita metan in didušikov oksid, ki večinoma nastajata v
kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov ter ostali toplogredni plini, ki imajo majhen deleţ,
vendar so zaradi njihovega visokega toplogrednega učinka izredno pomembni. V letu 2008 so
bili izpusti toplogrednih plinov 21.285 kiloton v ekvivalentih CO2, kar je 5,2 % nad
izhodiščnim letom (1986), ko je bilo 20.228 kiloton v ekvivalentih CO2. V skladu z
obveznostjo, ki zahteva 8 % zmanjšanje izpustov glede na izhodiščno leto, povprečni izpusti
toplogrednih plinov v obdobju 2008 – 2012 ne bi smeli presegati 18.726 kiloton v
ekvivalentih CO2. Na področju toplogrednih plinov še nas čaka veliko dela, saj moramo glede
na leto 2008 zmanjšati izpuste za pribliţno 2.500 kiloton v ekvivalentih CO2. K temu bo
pripomogla tudi vedno večja uporaba alternativnih in bio goriv, med njimi tudi alternativno
gorivo iz odpadkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
Preglednica 7.7: Skupni izpusti toplogrednih plinov, Slovenija [29]
19861)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
CO2 ekvivalent Gg
Skupaj z odbitki 12.121 11.344 11.419 11.319 11.691 12.180 12.061 12.753
Skupaj brez odbitkov 20.228 19.955 19.634 19.900 20.217 20.445 20.571 21.285
CO2 z odbitki 8.181 7.626 7.724 7.761 8.093 8.505 8.418 9.366
CO2 brez odbitkov 16.287 16.241 15.991 16.345 16.626 16.806 16.930 17.900
Metan CH4 2.263 2.239 2.242 2.150 2.161 2.215 2.192 2.071
Didušikov oksid N2O 1.391 1.298 1.257 1.197 1.207 1.229 1.227 1.157
Delno fluorirani ogljikovodiki HFCs - 47 59 73 87 97 113 120
Popolno fluorirani ogljikovodiki
PFCs 276 116 119 120 124 116 92 19
Ţveplov heksafluorid SF6 10 17 18 18 19 19 19 19
1) Izhodiščno leto
0
5
10
15
20
25
1986 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Toplogredni plini
CO2
106 ton
Slika 7.4: Primerjava med skupnimi izpusti toplogrednih plinov in izpusti CO2, Slovenija [29]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
Največ toplogrednih plinov, glede na vir, v okolje izpušča področje energetike, v katero je
zajeta poraba goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu
in drugih sektorjih. To področje prispeva nekaj več kot 80 % vseh emisij, sledijo mu področja
kmetijstva, industrijskih procesov in odpadki. Med odbitke pri toplogrednih plinih spada
sprememba rabe zemljišč in gozdarske dejavnosti. Izpuste toplogrednih plinov po kategorijah
virov za izhodiščno leto in obdobje 2002 – 2008 prikazuje preglednica 7.8.
Preglednica 7.8: Izpusti toplogrednih plinov po kategorijah virov, Slovenija [29]
19861)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
CO2 ekvivalent Gg
Emisije in odbitki skupaj 12.121 11.344 11.419 11.319 11.691 12.180 12.061 12.753
Energetika 2)
16.072 15.952 15.660 15.978 16.194 16.336 16.432 17.473
Industrijski procesi 1.289 1.085 1.146 1.190 1.260 1.300 1.311 1.186
Uporaba topil in drugih proizvodov 82 37 33 39 43 44 42 28
Kmetijstvo 2.218 2.179 2.085 1.992 2.006 2.034 2.092 1.978
Sprememba rabe zemljišč in
gozdarske dejavnosti -8.107 -8.611 -8.215 -8.581 -8.526 -8.264 -8.509 -8.532
Odpadki 567 703 709 709 713 731 694 620
1) Izhodiščno leto
2) Pojem energetika zajema: Uporabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji
in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
8 KOLIČINE CO2 PRI ZGOREVANJU ODPADKOV IN
OSTALIH KONVENCIONALNIH GORIVIH TER
PRIHRANEK FOSILNIH GORIV Z UPORABO
ALTERNATIVNIH GORIV
Trdno gorivo iz odpadkov se proizvaja z namenom, da se čim manj odpadkov odloţi na
deponijah, da se omeji uporaba fosilnih goriv in da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov,
ki imajo lokalni in globalni vpliv. Neto kurilna vrednost goriva iz odpadkov (SRF) je okrog
20 MJ/kg, kar je primerljivo s premogom.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je končala raziskavo o pozitivnih in negativnih
vplivih pri energetski izrabi odpadkov in prišla do rezultatov povzetih po raziskavi objavljeni
v Municipal Solid Waste and its Role in Sustainability [18]. Konvencionalni sistemi za
energetsko izrabo odpadkov (masovna seţigalnica) imajo skupno emisijo CO2 1.100 kg/t
odpadkov in 1.833 gramov CO2/kWh proizvedene električne energije. Številna ocenjevanja so
pokazala, da je med 20 – 40 % ogljika v komunalnih odpadkih fosilnega izvora (plastika),
ostali ogljik pa izhaja iz biomase in se smatra kot obnovljiv vir. Neobnovljiv del emisije CO2
v skupni emisiji pri zgorevanju odpadkov je pribliţno 367 gramov CO2/kWh proizvedene
električne energije. Pri odloţenih nenevarnih odpadkih na odlagališčih nastane pribliţno 70
kg metana (dejansko med 50 – 100 kg) iz vsake tone odpadkov, kar je enakovredno 1.610 kg
CO2/t odpadkov, saj ima metan 23 krat višji toplogredni potencial kot CO2 [18]. V modernih
odlagališčih se pribliţno 50 % metana zbere in uporabi za proizvodnjo energije. S tem se
dodatno zmanjšajo emisije. Energija pridobljena iz odpadkov bistveno zmanjša emisije
toplogrednih plinov v primerjavi s proizvodnjo energije iz fosilnih goriv. Emisijam se
izognemo pri proizvodnji energije tudi, ko pred seţiganjem izločimo materiale, ki so za svoj
nastanek (proizvodnjo) potrebovale veliko energije, vendar so brez kurilne vrednosti (kovine,
steklo). Energetska izraba odpadkov prepreči vse potencialne negativne vplive na okolje v
povezavi z odlaganjem odpadkov (izcedne vode / onesnaţenje podtalnice in dolgoročna
izpostavljenost nevarnim snovem v telesu odlagališča).
Preglednica 8.1 prikazuje primerjavo med gorivom SRF in ostalimi fosilnimi gorivi. Podane
so neto kurilne vrednosti, emisijski faktorji ter število enot obremenitve zaradi emisije CO2.
Neto kurilna vrednost za zemeljski plin je po vseh tabelah podana v MJ/m3 in znaša pribliţno
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
34 MJ/m3, vendar smo jo mi zaradi laţje predstave preračunali v MJ/kg. Pri preračunu smo
uporabili vrednost gostote zemeljskega plina 0,68 kg/m3 pri standardnih pogojih in tako dobili
neto kurilno vrednost 50,2 MJ/kg. Vrednosti števila enot obremenitve zaradi CO2, ki niso
podane v preglednici 12.3, smo preračunali iz neto kurilne vrednosti in emisijskega faktorja.
Preglednica 12.3 se nahaja v prilogi. Ena enota obremenitve je enaka 1 kg CO2. Kot vidimo je
vrednost števila obremenitev zaradi emisije CO2 pri SRF najniţja. Sledi rjavi premog, ki bi
glede na preračun moral imeti vrednost 2,2 v preglednici iz Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaţevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida pa ima vrednost 1,5, kar je posledica
različnih kurilnih vrednosti za rjave premoge. Najbolj okolje z CO2 na kilogram goriva
onesnaţujejo koks, petrolkoks ter kurilno olje.
Preglednica 8.1: Primerjalna tabela kurilnih vrednosti, emisijskih faktorjev in števila enot
obremenitve [35], [40]
Gorivo Neto kurilna vrednost
(MJ/kg)
Emisijski faktor
(kg CO2/GJ)
Število enot
obremenitve zaradi
emisije CO2 (EO/kg)
SRF 20 56 1,1*
Rjavi premog 21,5 101,2 1,5
Koks 29,3 108,17 3,1
Lignit 16,3 101 1,5
Odpadne gume 27,21 69,83 1,9*
Petrolkoks 32,25 100,83 3,1
Kurilno olje 41,42 77,37 3,2
Odpadno olje 42,00 70,27 2,6
Zemeljski plin 50,2
55,28 2,8
*, vrednosti izračunane po enačbi
. =št EO NKV EF (8.1)
Kjer so:
št. EO = število enot obremenitve zaradi emisije CO2 (EO/kg),
NKV = neto kurilna vrednost (MJ/kg) in
EF = emisijski faktor (kg CO2/MJ).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
Slika 8.1 nam prikazuje emisijske faktorje različnih goriv. Emisijski faktor je razmerje med
število enot obremenitve zaradi emisije CO2 ter neto kurilno vrednostjo in je podan v enoti kg
CO2/GJ. Glede na emisijski faktor je najbolj koristno uporabljati zemeljski plin in trdno
gorivo iz odpadkov (SRF). Oba proizvedeta pribliţno 56 kilogramov ogljikovega dioksida na
Giga Joule energije. Najbolj škodljivi za okolje s stališča emisij toplogrednih plinov so
petrolkoks, lignit, rjavi premog ter koks z vrednostmi nad 100 kg CO2/GJ energije.
0
20
40
60
80
100
120
Emisijski faktor
kg CO2/GJ
Slika 8.1: Emisijski faktorji goriv [40]
Preglednica 8.2 nam prikazuje, da če fosilno gorivo (1/3 črnega premoga, 1/3 lignita in 1/3
petrolkoksa) z neto kurilno vrednostjo 24 MJ/kg v cementnih pečeh nadomestimo s trdnim
gorivom iz odpadkov (SRF) z neto kurilno vrednostjo 22 MJ/kg, je prihranek emisij 0,95 t
CO2/t SRF. V energetskih postrojenjih, kjer lignit nadomestimo s trdnim gorivom iz
odpadkov (SRF), lahko prihranimo do 1 t CO2/t SRF, v toplarnah kjer fosilno gorivo (1/2 plin,
1/2 gorivo) nadomestimo s trdnim gorivom iz odpadkov (SRF) pa prihranimo 0,4 t CO2/t
SRF.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
Preglednica 8.2: Prihranek emisij pri uporabi SRF [8]
Uporaba Fosilno gorivo SRF Prihranek
emisij
(kg
CO2/GJ )
Prihranek
emisij
(t CO2/t
SRF)
Tip Emisijski
faktor
(kg
CO2/GJ )
Neto
kurilna
vrednost
(MJ/kg)
Emisijski
faktor
(kg
CO2/GJ )
Neto
kurilna
vrednost
(MJ/kg)
Soseţig v
cementnih
pečeh
1/3 črni
premog
99 24 56 22 43 0,95 1/3 lignit
1/3
petrolkoks
Soseţig v
energetskih
postrojenjih
Lignit 101 12 39 16 62 1
Seţig v
toplarnah
1/2 plin
1/2 gorivo 67 44 39 16 28 0,4
Prednosti uporabe SRF in stroške njegove proizvodnje, ki jih je objavila evropska
organizacija za goriva iz odpadkov, prikazuje preglednica 8.3.
Preglednica 8.3: Prednosti uporabe in stroški [6]
Soseţiganje v cementnih
pečeh
Soseţiganje v energetskih
postrojenjih
SRF neto kurilna vrednost
(kJ/kg)
18000 14000
Energetski prihranek (€/t) 48,5 21,5
CO2 prihranek (€/t) 12 17,7
Stroški investicije (€/t) - 6,7 - 3,6
Stroški obratovanja (€/t) - 3,3 - 8,5
Potencialni prihranek (€/t)
Povprečje
50,5
39
27,1
39
Hipoteze Investicije: skladišče,
doziranje
Cena koksa: 70 €/t (26 GJ/t)
Cena CO2 kvote: 15 €/EUA
Investicije: skladišče,
doziranje
Cena lignita: 13 €/t ( 8,5 GJ/t)
Cena CO2 kvote: 15 €/EUA
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
8.1 Primer podjetja Lafarge Cement d.o.o.
Podjetje Lafarge se ukvarja s proizvodnjo cementa. Ker so nekateri gorljivi industrijski
odpadki primerni za cementno industrijo, slovenska in evropska zakonodaja ne le dovoljujeta
uporabo alternativnih goriv, ampak jo celo spodbujata. Leta 2009 je podjetje prejelo
okoljevarstveno dovoljenje, po katerem izpolnjujejo vse pogoje za obratovanje v skladu z
IPPC2 direktivo ter za uporabo alternativnih goriv pri proizvodnji cementa (odpadna plastika,
olja in gume) [11]. Alternativno gorivo uvajajo postopoma, uporabljajo pa ga v strogo
nadzorovanem okolju. Alternativna goriva, ki so delen nadomestek fosilnim gorivom,
prispevajo dovolj energije, ki je potrebna za proizvodnjo cementa. Zaradi visokih temperatur
je zgorevanje popolno in vplivi na okolje so minimalni. Povrh vsega se prostornina odpadkov
pri soseţigu zmanjša stoodstotno, v seţigalnicah pa 90 %, saj je pepel vključen v proizvod –
cement. Z uporabo alternativnih goriv v cementarnah, se lahko delno izognemo gradnji novih
seţigalnic oziroma njihovi manjši kapaciteti.
V podjetju alternativna goriva uporabljajo v napravah za proizvodnjo klinkerja. Klinker
je vmesni produkt pri izdelovanju cementa. Z uspešno delno zamenjavo klasičnih, fosilnih
goriv (petrolkoks in premog), z alternativnimi gorivi (gorljivi odpadki, odpadne gume in
odpadna olja) bistveno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja. Zmanjšajo tudi
obremenjevanje okolja z gorljivimi odpadki, odpadnimi gumami in odpadnimi olji, ki bi v
veliki večini končali na slovenskih deponijah in ogroţali podtalnico.
Podjetje Lafarge Cement z uporabo alternativnih goriv zmanjša tudi stroške z okoljsko
dajatvijo, ki se plačuje zaradi onesnaţevanja zraka z emisijo CO2 pri zgorevanju goriva in se
obračunava v določenem znesku na enoto obremenitve okolja z emisijo CO2 in po ˝Sklep o
določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida za leto 2010˝
znaša 0,0125 eura [26]. Celotna dodeljena količina emisijskih kuponov za podjetje Lafarge
Cement za obdobje 2008 – 2012 znaša 1.532.985 ton CO2 [19]. S tem, ko zmanjšajo emisije
CO2, prihranijo tudi emisijske kupone, kar pomeni da lahko neporabljene emisijske kupone
prodajo in s tem povečajo dobiček podjetja.
2IPPC (Integrated Pollution Prevention Control) – direktiva za celoviti nadzor in preprečevanje onesnaţenja, ki
zavezuje podjetja, da začnejo uvajati najboljše razpoloţljive tehnike (BAT – Best Available Technologies) [11].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Preglednica 8.4 nam prikazuje porabo alternativnih goriv v podjetju Lafarge Cement za leto
2010. Podatki za alternativna goriva so povzeti z uradne strani podjetja in so dostopni za
januar, februar, april, maj, junij in julij, v mesecu marcu pa proizvodnja ni obratovala [17].
Nekateri podatki za prihranek fosilnih so dostopni, druge smo izračunali. Prihranek emisij
CO2 in finančni prihranek smo v celoti izračunali. Pri izračunu smo predvidevali, da je
razmerje med fosilnima gorivoma (petrolkoks in premog) 1:1, torej polovica petrolkoksa in
polovica premoga. Njuna skupna kurilna vrednost je 26,875 MJ/kg (petrolkoks – 32,25
MJ/kg, premog 21,5 MJ/kg). Kurilna vrednost gorljivih odpadkov je 17,5 MJ/kg, odpadnih
gum 27,21 MJ/kg ter odpadnega olja 42 MJ/kg. Emisijski faktor petrolkoksa je 100,83 kg
CO2/GJ, premoga 101,2 kg CO2/GJ (skupni emisijski faktor fosilnih goriv je 101 kg CO2/GJ),
gorljivih odpadkov 56 kg CO2/GJ, odpadnih gum 69,83 ter odpadnega olja 70,27 kg CO2/GJ.
Preglednica 8.4: Uporaba alternativnih goriv v podjetju Lafarge Cement v letu 2010
Alternativno
gorivo
Leto 2010
Januar
(t)
Februar
(t)
April
(t)
Maj
(t)
Junij
(t)
Julij
(t)
Gorljivi
odpadki 406 286 1144 444 439 806
Odpadna
olja 87 72 167 88 155 137
Odpadne
gume 364 164 689 272 195 717
Prihranek
fosilnih
goriv
750 465*
1750 700 725*
1450
Prihranek
CO2* 690 458 1800 680 700 1360
*, vrednosti izračunane po enačbah
ENAČBA ZA PRIHRANEK FOSILNIH GORIV
GO OO OG
FG
GO NKV OO NKV OG NKVPFG
NKV
(8.2)
ENAČBA ZA PRIHRANEK CO2
2= GO OO OFG FG GO GO OO OO OG OGPCO PFG NKV EF NKV EF NKV EF G NKV EF
(8.3)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
Kjer so:
PFG = prihranek fosilnih goriv (kg),
NKV = neto kurilna vrednost (MJ/kg),
GO = gorljivi odpadki (kg),
OO = odpadna olja (kg),
OG = odpadne gume (kg),
FG = fosilna goriva (kg),
PCO2 = prihranek ogljikovega dioksida (kg CO2) in
EF = emisijski faktor (kg CO2/MJ).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
9 OCENA MOŽNOSTI IZDELAVE ALTERNATIVNIH GORIV IZ
ODPADKOV NA OSNOVI SNOVNEGA TOKA IN NJIHOV
EKOLOŠKI IN EKONOMSKI POMEN ZA SLOVENIJO
Snovna izraba oz. izdelava alternativnih goriv iz odpadkov temelji na naslednjih dveh snovnih
tokovih:
- embalaţi in odpadni embalaţi ter
- ločeno zbranih frakcijah.
Najbolj primerna frakcija za snovno izrabo oz. za izdelavo alternativnih goriv iz odpadkov je
embalaţa in odpadna embalaţa, kajti to je frakcija, ki je najbolj čista. Med ločeno zbrane
frakcije, ki se zbirajo na izvoru in so primerne za predelavo, spadajo:
- steklo,
- papir in karton,
- kovine,
- plastika in les.
Preglednica 9.1 prikazuje splošne slovenske statistične podatke o nastalih komunalnih in
nevarnih komunalnih odpadkih in koliko odpadkov v povprečju znese na prebivalca ter o
nastalih odpadkih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Zajeto je obdobje od leta 2005 do
leta 2009, ki je zadnje statistično obdelano leto, za katerega so podatki na voljo. Iz
preglednice 9.1 je razvidno, da je največ komunalnih odpadkov nastalo v letu 2008. Leta 2009
je nastalo 10.000 ton manj komunalnih odpadkov in upamo, da se bo številka iz leta v leto
manjšala.
Preglednica 9.2 prikazuje skupne količine z javnim odvozom zbranih komunalnih in njim
podobnih odpadkov v obdobju od leta 2005 do 2009 ter ravnanje z njimi. Preglednica 9.3 je
zdruţljiva s preglednico 9.2 in prikazuje podroben pregled zbranih odpadkov za leto 2009.
Obravnavali smo skupno količino zbranih komunalnih odpadkov in skupno količino zbrane
odpadne embalaţe ter ravnanje z njimi. Nadalje smo komunalne odpadke razdelili na ločeno
zbrane frakcije, odpadke z vrtov in parkov ter druge komunalne odpadke.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
Preglednica 9.1: Splošni slovenski statistični podatki o odpadkih v zadnjih letih [13]
2005 2006 2007 2008 2009
Nastali komunalni
odpadki
t 844.949 865.620 885.595 922.829 912.981
kg/preb. 422 431 439 453 449
Nastali nevarni
komunalni odpadki
t 1.000 1.461 2.907 3.024 3.577
kg/preb. 0,5 0,7 1,4 1,5 1,8
Odloţeni odpadki na
komunalnih
odlagališčih
t 752.546 840.338 811.674 822.722 750.743
kg/preb. 376 418 402 403 369
- od tega komunalni
odpadki
t 658.572 725.231 687.612 684.719 627.686
kg/preb. 329 361 341 336 309
Nastali odpadki v proizvodnih
in storitvenih dejavnostih (t) 5.669.138 6.031.088 6.150.037 6.111.368 5.847.398
Nastali nevarni odpadki v
proizvodnih in storitvenih
dejavnostih (t) 126.848 101.506 103.236 150.915 95.676
Interna predelava odpadkov (t) 2.022.718 1.592.491 1.749.767 1.948.316 2.022.729
Interno odstranjevanje
odpadkov (t) 895.086 788.792 1.246.382 486.658 471.302
Celotna predelava odpadkov (t) 3.297.516 3.563.639 4.272.941 5.181.613 5.104.271
Celotno odstranjevanje
odpadkov (t) 1.718.613 1.881.403 2.859.882 2.150.396 1.709.814
Izvoz odpadkov (t) 505.724 325.215 263.031 304.091 190.530
Uvoz odpadkov (t) 374.750 861.584 981.478 726.378 692.516
Preglednica 9.2: Skupne količine z javnim odvozom zbranih komunalnih in njim podobnih
odpadkov ter ravnanje z njimi [28]
Skupna
letna
količina
odpadkov
Odloţeno
na
odlagališču
Oddano na
odstranjevanje
Oddano na
predelavo
Oddano
drugemu
zbiralcu
Oddano v
druţbo za
ravnanje z
embalaţo
Oddano
v tujino
2005 797.721 633.449 46.785 35.096 58.273 23.744 374
2006 831.578 707.987 913 43.467 49.305 28.260 1.646
2007 846.892 678.336 26.066 81.364 28.623 30.738 1.764
2008 847.451 678.844 30.330 70.102 28.754 39.087 335
2009 826.172 571.685 6108 112.966 77.418 57.633 364
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 48 -
Iz preglednice 9.3 je razvidno, da je količina ločeno zbranih odpadkov z javnim odvozom v
letu 2009 predstavljala slabih 10 % celotne zbrane količine komunalnih odpadkov. Če k tej
številki dodamo še količino ločeno zbrane embalaţe, ki predstavlja slabih 7 % celotne
količine odpadkov, lahko razberemo, da je vseh zanimivih odpadkov zbranih z javnim
odvozom za snovno izrabo le okrog 16 % celotnega masnega toka.
Preglednica 9.3: Skupne količine z javnim odvozom zbranih komunalnih in njim podobnih
odpadkov ter ravnanje z njimi v letu 2009 [28]
2009
Skupna
letna
količina
odpadkov
Odloţeno
na
odlagališču
Oddano na
odstranjevanje
Oddano
na
predelavo
Oddano
drugemu
zbiralcu
Oddano v
druţbo za
ravnanje z
embalaţo
Oddano
v
tujino
SKUPAJ 826.172 571.685 6108 112.966 77.418 57.633 364
Komunalni
odpadki –
skupaj
770.559 569.420 5.168 110.141 71.520 13.948 364
Ločeno zbrane
frakcije 71.026 5.979 767 32.759 17.698 13.461 364
Odpadki z
vrtov in
parkov
41.477 16.246 2.013 17.139 6.080 - -
Drugi
komunalni
odpadki
658.056 547.195 2.388 60.243 47.742 487 -
Odpadna
embalaţa 55.613 2.265 940 2.825 5.898 43.685 -
Podatki o celotni količini zbrane embalaţe in odpadne embalaţe so prikazani v preglednici
9.4. Zajeto je obdobje od leta 2005 do leta 2007, ki je zadnje statistično obdelano leto, za
katerega so podatki na voljo. Opaziti je, da celotna količina zbrane embalaţe in odpadne
embalaţe iz leta v leto strmo narašča, iz česar lahko sklepamo, da je v Sloveniji trenutno
250.000 ton odpadkov primernih za energijsko izrabo oz. za izdelavo alternativnih goriv iz
odpadkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 49 -
Preglednica 9.4: Količina nastale embalaţe in odpadne embalaţe glede na vrsto materiala [14]
2005 2006 2007
Papir in karton (t) 56.030 70.416 76.268
Les (t) 31.590 36.182 38.241
Plastika (t) 33.940 47.348 45.731
Steklo (t) 25.650 31.259 32.292
Kovine (t) 13.120 18.077 18.187
Drugo (t) 8.300 899 1.365
Skupaj (t) 168.630 204.181 212.085
Sektor proizvodnje električne energije oz. termoelektrarne so sektor, v katerem se porabi
celotna količina izkopanega domačega lignita in rjavega premoga. Lignit in rjavi premog sta
zelo velika onesnaţevalca našega okolja in sta najprimernejša predstavnika fosilnih goriv,
katera lahko nadomestimo z alternativnimi gorivi iz odpadkov. V preglednici 9.5, ki prikazuje
proizvodnjo in porabo goriv v elektrarnah po glavnih dejavnostih in pri samoproizvajalcih je
zajeta vsa poraba goriv za proizvodnjo električne in toplotne energije.
Preglednica 9.5: Proizvodnja in poraba goriv v elektrarnah po glavnih dejavnostih in pri
samoproizvajalcih [28]
Elektrarne po glavni dejavnosti in
samoproizvajalci
2005 2006 2007 2008 2009
Proizvodnja na generatorju-SKUPAJ
(GWh)
15.117 15.115 15.043 16.398 16.401
Proizvodnja na generatorju-
termoelektrarne (GWh)
5.722 5.976 6.082 6.107 5.945
Poraba goriv-črni premog (1000 t) - - - - 2
Poraba goriv-rjavi premog, uvoţen
(1000 t)
561 519 525 531 460
Poraba goriv-rjavi premog, domač
(1000 t)
566 652 555 440 512
Poraba goriv-lignit, uvoţen (1000 t) - 21 37 109 73
Poraba goriv-lignit, domač (1000 t) 4.014 3.992 4.078 4.052 3.865
Poraba goriv-zemeljski plin (mio Sm3) 171 162 204 210 236
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 50 -
9.1 Rezultati
V diplomski nalogi smo preračunali koliko fosilnih goriv prihranimo z uporabo alternativnih
goriv iz odpadkov in koliko električne energije proizvedemo iz le-teh. Preračunali smo, koliko
CO2 se sprosti pri proizvodnji 1 kWh električne energije in koliko manj CO2 izpustimo v
ozračje. Preračunali smo tudi, če z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov lahko izvedemo
zmanjšanje toplogrednih plinov za 8 % glede na izhodiščno leto, kot nas obvezuje Kyotski
protokol oz. s kakšno količino alternativnih goriv iz odpadkov nam to lahko uspe. Upoštevali
smo tudi nastajanje metana pri odloţenih nenevarnih odpadkih na odlagališčih.
Podatki, ki smo jih uporabili pri preračunu uporabe alternativnih goriv iz odpadkov in
njihovem ekološkem in ekonomskem pomenu za Slovenijo, so prikazani v preglednici 9.6. Iz
preglednice je razvidno, da z uporabo fosilnih goriv v Sloveniji proizvedemo slabih 6.000
GWh električne energije, kar predstavlja 36 % celotne proizvedene električne energije v
Sloveniji. Pri preračunih smo uporabili 33 % izkoristek termoelektrarn in podatek, da se ne
odlagališčih 50 % nastalega metana zbere in uporabi za proizvodnjo energije. Faktor za
preračun metana v CO2 smo vzeli 23, saj ima metan 23 krat višji toplogredni potencial kot
CO2. Faktor za preračun iz MJ v kWh je 3,6. Zemeljski plin je podan v milijonih m3 ter enotah
obremenitve na m3.
Preglednica 9.6: Podatki potrebni za preračune
1000 t
Neto
kurilna
vrednost
(MJ/kg)
Emisijski
faktor
(kg CO2/GJ)
Število enot
obremenitve
zaradi emisije
CO2 (EO/kg)
Alternativno gorivo iz odpadkov 250 20 56 1,1
Črni premog 2 18 127 2,3
Rjavi premog, uvoţen 460 16 101 1,5
Rjavi premog, domač 512 11 101 1,1
Lignit, uvoţen 73 11,5 101 1,5
Lignit, domač 3.865 11 101 1,0
Zemeljski plin (mio Sm3) 236 34 55 1,9
Proizvodnja na generatorju-
termoelektrarne (GWh) 5.945
Izkoristek termoelektrarn (%) 33
Izpuščeni CH4 v ozračje (%) 50
Nastanek CH4 na odlagališčih (kg/t) 70
Faktor za preračun iz MJ v kWh 3,6
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 51 -
Na podlagi emisijskih faktorjev sklepamo, da je z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov
smotrno nadomestiti samo lignit in rjavi premog, ne pa tudi zemeljski plin. Alternativno
gorivo iz odpadkov in zemeljski plin pribliţno enako onesnaţujeta okolje s CO2 na GJ
proizvedene energije, lignit in premog pa skoraj dvakrat bolj onesnaţita okolje na GJ
proizvedene energije.
Iz 250.000 ton alternativnega goriva iz odpadkov z neto kurilno vrednostjo 20 MJ/kg,
pridobimo 5.000 TJ energije. Za enako količino pridobljene energije bi porabili 454.545 ton
domačega lignita ali domačega rjavega premoga, kar pomeni tudi tolikšen prihranek fosilnega
goriva. Z uporabo 250.000 ton alternativnega goriva iz odpadkov proizvedemo 458,3 GWh,
kar znese 7,7 % električne energije od skupno 5.945 GWh, ki jih proizvedemo iz fosilnih
goriv. Za proizvodnjo 1 kWh električne energije iz odpadkov porabimo 0,55 kilogramov
odpadkov oz. potrebujemo 11 MJ energije. Pri tem se sprosti 0,61 kg CO2 na 1 kWh
proizvedene električne energije. Z uporabo fosilnih goriv se na 1 kWh proizvedene električne
energije sprosti 1,1 kg CO2. Z uporabo 250.000 ton alternativnega goriva iz odpadkov v
ozračje izpustimo 280.000 ton CO2, z energijsko primerljivimi 454.545 tonami lignita ali
rjavega premoga pa izpustimo 505.000 ton CO2. To pomeni, da pri proizvodnji električne
energije lahko prihranimo 225.000 ton CO2, če fosilna goriva zamenjamo z alternativnimi
gorivi iz odpadkov. Z upoštevanjem, da je na odlagališčih 250.000 ton odpadkov manj
odloţenih, s katerimi bi v ozračje izpustili 8.750 ton metana oz. preračunano 201.250 ton CO2,
opazimo da pri uporabi goriva iz trdnih odpadkov lahko prihranimo 426.500 ton CO2.
426.500 ton prihranjenega toplogrednega plina CO2, glede ne izhodiščno leto 1986, ko
smo proizvedli 20.228.000 ton toplogrednih plinov, znaša 2,1 %. To pomeni, da če ţelimo
zadostiti obveznostim s Kyotskega protokola, moramo v gorivo predelati 952.381 ton
odpadkov oz. iskati druge moţnosti zmanjšanja toplogrednih plinov.
Do vseh teh rezultatov smo prišli s pomočjo naslednjih enačb:
ENAČBA ZA PRIHRANEK FOSILNIH GORIV
AGO
FG
AGO NKVPFG
NKV
(9.1)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 52 -
ENAČBA ZA PROIZVEDENO ELEKTRIČNO ENERGIJO
3,6
AGOTE
AGO NKVPEE I
(9.2)
ENAČBA ZA NASTALI CO2 PRI PROIZVODNJI 1 kWh ELEKTRIČNE ENERGIJE
2 = AGOAGO
AGO NKVNCO EF
PEE
(9.3)
ENAČBA ZA PRIHRANEK CO2
2=FG OFG FG AGO AGOPCO NKV EF AG NKV EF (9.4)
ENAČBA ZA PRIHRANEK CO2 NA ODLAGALIŠČIH
2 4 4=AGO 23odP CO NCH ICH (9.5)
Kjer so:
PFG = prihranek fosilnih goriv (kg),
NKV = neto kurilna vrednost (MJ/kg),
AGO = alternativna goriva iz odpadkov (kg),
PEE = proizvedena električna energija (kWh),
ITE = izkoristek termoelektrarn (%)
NCO2 = nastali CO2 pri proizvodnji 1 kWh električne energije (kg CO2/kWh),
EF = emisijski faktor (kg CO2/MJ),
PCO2 = prihranek ogljikovega dioksida (kg CO2),
FG = fosilna goriva (kg),
PodCO2 = prihranek ogljikovega dioksida na odlagališčih (kg CO2),
NCH4 = nastali metan na odlagališčih (kg/1000 kg),
ICH4 = izpuščeni metan (%)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 53 -
10 SKLEP
Diplomsko delo obravnava uporabo alternativnih goriv iz trdnih odpadkov. S pomočjo
slovenske zakonodaje smo proučili vire odpadkov primernih za alternativna goriva iz trdnih
odpadkov in proces proizvodnje le-teh s končno kurilno vrednostjo okrog 20 MJ/kg.
Primerjali smo dovoljene emisijske vrednosti različnih virov uporabe alternativnih goriv iz
trdnih odpadkov. Glavni namen je bil primerjava alternativnih goriv iz trdnih odpadkov s
fosilnimi gorivi in njihov vpliv na onesnaţevanje okolja.
Na osnovi statističnih podatkov smo ugotovili veliko pozitivnih lastnosti predelave
trdnih odpadkov v gorivo. Najpomembnejša je, da z uporabo goriva iz odpadkov skoraj
dvakrat manj onesnaţujemo okolje s CO2, glede na proizvedeno energijo, kot s premogom ali
lignitom, poleg tega pa lahko privarčujemo zaloge fosilnih goriv. Gorivo iz odpadkov je glede
na emisijski faktor primerljivo z zemeljskim plinom. S predelavo odpadkov v gorivo
omejujemo odlaganje odpadkov na odlagališčih in s tem posledično manjše obremenjevanje
okolja s toplogrednim plinom metanom, zmanjšamo pa tudi moţnost onesnaţenja podtalnice.
Ugotovili smo, da je predelava trdnih odpadkov v gorivo eden izmed zelo dobrih
načinov, kako lahko pripomoremo k zmanjšanju onesnaţevanja okolja s toplogrednimi plini.
Res je, da z njihovo uporabo ne moremo zmanjšati količin toplogrednih plinov za 8 %, kot
nam to nalaga Kyotski protokol, lahko pa ohranimo okolje manj obremenjeno, saj bomo imeli
vedno manj odloţenih odpadkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 54 -
11 LITERATURA
[1] Boldo Elena, Medina Sylvia, LeTertre Alain, Hurley Fintan, Mücke Hans-Guido,
Ballester Ferran, Aguilera Inmaculada & Eilstein Daniel on behalf of the Apheis group.
Apheis: Health Impact Assessment of Long-term Exposure to PM2,5 and PM10 in 23
European Cities. European Journal of Epidemiology (2006), vol. 21, no. 6, str. 449-458.
[2] Direktiva o kakovosti zunanjega zraka [svetovni splet]. Urad za publikacije. Dostopno
na WWW: http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm [2.3.2011].
[3] Direktiva o odpadkih [svetovni splet]. Urad za publikacije. Dostopno na WWW:
http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm [2.3.2011].
[4] Ekart Janez, Polanec Brigita, Glodeţ Srečko, Samec Niko, Kokalj Filip. Razvoj
matematičnega modela za izdelavo trdnega goriva iz odpadkov. V: Kortnik J. (ur.).
Gospodarjenje z odpadki – GzO' 10. Zbornik 11. Strokovnega posvetovanja z
mednarodno udeležbo, Moravske Toplice, 26. Avgust 2010. Ljubljana:
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, 2010, str. 43-
57.
[5] Ekart Janez. Trdna goriva iz nenevarnih odpadkov. V: Kortnik J. (ur.). Gospodarjenje z
odpadki – GzO' 08. Zbornik 9. Strokovnega posvetovanja z mednarodno udeležbo,
Otočec, 28. Avgust 2008. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za
geotehnologijo in rudarstvo, 2008, str. 86-100.
[6] Erfo: Helsinki Workshop Straetmans May 2010 [svetovni splet]. ERFO. Dostopno na
WWW: http://www.erfo.info/ [8.3.2011].
[7] Erfo: IAR BREF Waste treatment SRF [svetovni splet]. ERFO. Dostopno na WWW:
http://www.erfo.info/ [8.3.2011].
[8] Erfo: London Workshop November 2008 [svetovni splet]. ERFO. Dostopno na WWW:
http://www.erfo.info/ [8.3.2011].
[9] Evropska direktiva o odlaganju odpadkov [svetovni splet]. Urad za publikacije.
Dostopno na WWW: http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm [2.3.2011].
[10] Gorenje Surovina [svetovni splet]. Gorenje Surovina. Dostopno na WWW:
http://surovina.si/ [5.3.2011].
[11] IPPC direktiva [svetovni splet]. ARSO. Dostopno na WWW:
http://okolje.arso.gov.si/ippc/pages.php?op=print&id=IPPC-PREDPISI [2.3.2011]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 55 -
[12] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009 [svetovni splet]. ARSO. Dostopno na WWW:
http://www.arso.gov.si/ [18.3.2011].
[13] Kokalj Filip, Samec Niko. POROČILO: Recenzija poročila frakcije po razvrščanju,
primerne za snovno izrabo. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2010.
[14] KOS: Odpadna embalaža [svetovni splet]. ARSO. Dostopno na WWW:
http://kazalci.arso.gov.si/ [10.4.2011].
[15] KOS: Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 [svetovni splet]. ARSO. Dostopno na
WWW: http://kazalci.arso.gov.si/ [19.3.2011].
[16] KOS: Ravnanje z odpadki [svetovni splet]. ARSO. Dostopno na WWW:
http://kazalci.arso.gov.si/ [19.3.2011].
[17] Lafarge Cement [svetovni splet]. Lafarge Cement. Dostopno na WWW:
http://www.lafarge.si/ [21.3.2011].
[18] Municipal Solid Waste and its Role in Sustainabilitynability [svetovni splet]. IEA
International Energy Agency (Bioenergy). Dostopno na WWW:
http://www.ieabioenergy.com/Index.aspx [14.3.2011].
[19] Odlok o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2010.
Uradni list RS, 2007, št. 42, str. 5813.
[20] Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (OP PM10)
[svetovni splet]. MOP. Dostopno na WWW:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_o
kolja/operativni_programi/op_onesnazevanje_pm10.pdf [26.3.2011].
[21] Operativni program zmanjšanja emisij polutantov iz NEC direktive – osnutek [svetovni
splet]. IJS. Dostopno na WWW:
http://nfp-si.eionet.eu.int:8980/irc/DownLoad/kyeuAUJAmnGMFkMJPQkT5y9YGa6U
nSztkbNfUXxSSDRo7JXEqCxkUoHpIh_4DRRCI7lfo_H-ZLjCN4qUrI4z9TjUFjT741/
oARuLwHXKIk2/op_nec.pdf [26.3.2011].
[22] Samec Niko. Inženirstvo okolja: Študijsko gradivo za univerzitetni študijski program
strojništva – smer okoljevarstveno inženirstvo. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2005.
[23] Samec Niko. Ravnanje z odpadki: Študijsko gradivo za dodiplomski univerzitetni
študijski program. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2005.
[24] Samec Niko. Zgorevanje: Študijsko gradivo za univerzitetni študijski program
strojništva. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2006.
[25] SIST: E-Portal [svetovni splet]. Slovenski inštitut za standardizacijo. Dostopno na
WWW: http://www.sist.si/ [4.5.2011].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 56 -
[26] Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida za
leto 2010. Uradni list RS, 2009, št. 114, str. 15722.
[27] Statistični urad Republike Slovenije: Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
Slovenija, 2009 – končni podatki [svetovni splet]. SURS. Dostopno na WWW:
http://www.stat.si/ [18.3.2011].
[28] Statistični urad Republike Slovenije: SI-STAT podatkovni portal [svetovni splet]. SURS.
Dostopno na WWW: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp [20.4.2011].
[29] Statistični urad Republike Slovenije: Zrak, Slovenija, 2008 – končni podatki [svetovni
splet]. SURS. Dostopno na WWW: http://www.stat.si/ [18.3.2011].
[30] Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Uradni list RS, 2011,
št. 23, str. 2950.
[31] Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja. Uradni list RS, 2007,
št. 31, str. 4308 in spremembe Ur.l. RS, št. 70/2008, 61/2009.
[32] Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov. Uradni
list RS, 2001, št. 50, str. 5322 in spremembe Ur.l. RS, št. 56/2002, 84/2002, 76/2010.
[33] Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Uradni list
RS, 2005, št. 73, str. 7771 in spremembe Ur.l. RS, št. 92/2007.
[34] Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Uradni list RS, 2006, št. 32, str. 3351 in
spremembe Ur.l. RS, št. 98/2007, 62/2008, 53/2009.
[35] Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
Uradni list RS, 2005, št. 43, str. 4413 in spremembe Ur.l. RS, št. 58/2005.
[36] Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Uradni list RS, 2008, št. 57,
str. 6210.
[37] Uredba o ravnanju z odpadki. Uradni list RS, 2008, št. 34, str. 3194.
[38] World Health Organization: Air quality and health [svetovni splet]. WHO. Dostopno na
WWW: http://www.who.int/en/ [28.4.2011].
[39] Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Uradni list RS, 2004, št. 41, str. 4818 in spremembe
Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009.
[40] Značilne neto kalorične vrednosti in emisijski faktorji za leto 2010. [svetovni splet].
ARSO. Dostopno na WWW:
http://rte.arso.gov.si/CommonCode/Modules/Znacilne%20neto%20kaloricne%20vredno
sti%20in%20emisijski%20faktorji%20za%20leto%202010.pdf [10.3.2011].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 57 -
12 PRILOGE
Preglednica 12.1: Nenevarni odpadki, ki se predelujejo v trdno gorivo [36]
Številka s klasifikacijskega seznama odpadkov
Opis odpadka
Dopolnilo k opisu nenevarnih odpadkov, primernih za predelavo v trdno gorivo
02 01 01 Mulji iz pranja in čiščenja
Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno vodo, razen odpadkov in blata čistilnih naprav za odpadno vodo iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije ter blata čistilnih naprav za odpadno vodo iz klavnic
02 01 03 Odpadna rastlinska tkiva
Odpadna rastlinska tkiva
02 01 04 Odpadna plastika (razen embalaţe)
Odpadna plastika, ki ne vsebuje polivinilkloridov
02 01 06 Ţivalski iztrebki, urin in gnoj (tudi onesnaţena slama) ter ločeno zbrane odpadne vode, obdelane zunaj kraja nastanka
Ţivalski iztrebki, vključno z urinom in gnojem onesnaţeno slamo
02 01 07 Odpadki iz gozdarstva Odpadki pri izkoriščanju gozdov
02 01 99 Drugi tovrstni odpadki Predelane ţivalske beljakovine in masti, nastale pri toplotni obdelavi odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščene med stranske ţivalske proizvode 1., 2. in 3. Kategorije
02 02 01 Mulji iz pranja in čiščenja
Odpadki in blato čistilnih naprav za odpadno vodo, razen odpadkov in blata čistilnih naprav za odpadne vode iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije ter blat čistilnih naprav za odpadno vodo klavnic
02 02 02 Odpadna ţivalska tkiva Koţe majhnih ali velikih ţivali, kopita in parklji, ščetine prašičev, perje, volna, rogovi, dlaka in krzno, če so od ţivali, ki so bile zaklane v klavnici in za katere je bilo v skladu z veterinarskimi predpisi ugotovljeno, da so primerne za hrano, ali od ţivali brez kliničnih znakov bolezni, ki se prenašajo na druge ţivali ali ljudi
02 02 03 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo
Odpadki, ki so nastali pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih ţivil ţivalskega izvora in so neprimerni za uporabo ali predelavo: - deli zaklanih ţivali, ki so v skladu z veterinarskimi predpisi primerni za hrano, vendar niso namenjeni za hrano iz komercialnih razlogov, - deli zaklanih ţivali, zavrnjeni kot neustrezni za hrano v skladu z veterinarskimi predpisi,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 58 -
vendar ne kaţejo nobenih znakov bolezni, prenosljivih na ljudi ali ţivali in izvirajo iz trupov, primernih za hrano, - stranski ţivalski proizvodi, nastali v proizvodnji izdelkov, namenjeni za hrano, vključno z razmaščenimi kostmi in ocvirki, - ţivila ţivalskega izvora, ali ţivila, ki vsebujejo izdelke ţivalskega izvora, razen organskih kuhinjskih odpadkov, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov, zaradi problemov pri izdelavi ali napak pri pakiranju, ter ne predstavljajo nobenega tveganja za zdravje ljudi in ţivali, - jajčne lupine, stranski proizvodi valilnic in stranski proizvodi iz počenih jajc, ki izvirajo od ţivali brez kliničnih znakov bolezni, prenosljivih na ljudi in ţivali, ter - drugi odpadki ţivalskega izvora, ki niso uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 3. kategorije
02 02 04 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Blato iz čiščenja odpadne vode iz naprav in objektov za pripravo in predelavo mesa, rib in drugih ţivil ţivalskega izvora, če ne vsebujejo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije
02 02 99 Drugi tovrstni odpadki
Mulji pri proizvodnji ţelatine, ţelatinski drobci, perje in vsebina ţelodcev in črevesja, če so od ţivali, za katere je v skladu z veterinarskimi predpisi ugotovljeno, da so primerne za prehrano ljudi
02 03 01 Mulji iz pranja, čiščenja, lupljenja, centrifugiranja in ločevanja
Blato pri pranju, čiščenju, lupljenju, centrifugiranju in ločevanju pri pripravi in predelavi sadja, vrtnin, ţitaric, jedilnih olj ter pri konzerviranju sadja in vrtnin
02 03 04 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo
Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo pri pripravi in predelavi sadja, vrtnin, ţitaric, jedilnih olj ter pri konzerviranju sadja in vrtnin
02 03 05 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Blato čistilnih naprav za odpadne vode, če izpolnjuje zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
02 03 99 Drugi tovrstni odpadki
Ostanki pri proizvodnji škroba, začimb, melas in sirupov, ki nastajajo pri predelavi sadja, vrtnin in ţitaric
02 04 02 Kalcijev karbonat, ki ne ustreza specifikaciji (saturacijski mulj)
Blato čistilnih naprav za odpadne vode, razen blata čistilnih naprav za odpadne vode iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije, ter blata čistilnih naprav za odpadno vodo iz klavnic
02 04 03 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 59 -
02 05 02 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Blato čistilnih naprav za odpadne vode, razen blata čistilnih naprav za odpadno vodo iz obratov za toplotno obdelavo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije, ter blata čistilnih naprav za odpadno vodo iz klavnic
02 06 01 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo
Odpadno testo in druge snovi, ki so neprimerne za uporabo ali predelavo in nastajajo v pekarnah in slaščičarnah
02 06 03 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
02 07 01 Odpadki iz pranja, čiščenja in mehanskega drobljenja surovin
Odpadki pri pranju, čiščenju in mehanskem drobljenju surovin, ki nastajajo pri proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač
02 07 02 Odpadki iz destilacije ţganih pijač
Odpadna zrna, sadje in krompirjeva kaša ter blato, ki nastane pri destilaciji ţganih pijač
02 07 04 Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo
Sadni sokovi in druge snovi, ki so neprimerne za uporabo ali predelavo ter nastajajo pri proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač
02 07 05 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Blato iz čiščenja odpadne vode, če so izpolnjene zahteve za vnos blata v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
02 07 99 Drugi tovrstni odpadki
Luščine, kal in prah slada, porabljeni hmelj, usedline in mulji iz pivovarn, mulji iz proizvodnje vina, jabolčna mezga, vinske usedline in kvas odpadne kvasine
03 01 01 in 03 03 01
Odpadna lubje in pluta ter odpadna lubje in les
Lubje
03 01 05 Ţagovina, oblanci, sekanci, odrezki, les, delci plošč in furnir, ki niso navedeni pod 03 01 04
1. odpadni les 1. kategorije: ţagovina, oblanci, sekanci in odrezki iz naravnega masivnega lesa; 2. odpadni les 1. kategorije: ţagovina, oblanci, sekanci in odrezki iz lesnih tvoriv in obdelanega neonesnaţenega lesa, če vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega največjih vrednosti za naravni les iz priloge 2 te uredbe; 3. odpadni les 2. kategorije: ţagovina, oblanci, sekanci in odrezki iz lesnih tvoriv in obdelanega neonesnaţenega lesa, če vsebnost nevarnih snovi v lesu presega največje vrednosti za naravni les iz priloge 2 te uredbe;
03 03 02 Usedline in mulji zelene luţnice (iz obdelave črne luţnice)
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
03 03 05 Mulji tiskarskih barv Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 60 -
(deinking) iz recikliranja papirja
naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
03 03 07 Mehansko ločeni izvrţki (rejekti) iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona
03 03 08 Odpadki iz sortiranja papirja in kartona, namenjenega za recikliranje
03 03 09 Odpadni apneni mulj
03 03 10 Vlakninski izvrţki (rejekti) in mulji vlaknin, polnil in premazov iz mehanske separacije
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
03 03 11 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso navedeni pod 03 03 10
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
04 01 06 Mulji, ki vsebujejo krom, zlasti iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
04 01 07 Mulji, ki ne vsebujejo kroma, zlasti iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
04 02 09 Odpadni sestavljeni materiali (impregnirani tekstil, elastomeri, plastomeri)
04 02 10 Organske snovi iz naravnih surovin (npr. maščobe, vosek)
04 02 15 Odpadki iz obdelave, ki niso navedeni pod 04 02 14
04 02 20 Mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 61 -
niso navedeni pod 04 02 19
kmetijstvu
04 02 21 Odpadna neobdelana tekstilna vlakna
Odpadna celulozna vlakna, odpadna rastlinska vlakna in odpadna volna, ki nastaja pri proizvodnji tekstilij
04 02 22 Odpadna obdelana tekstilna vlakna
Odpadna celulozna vlakna, odpadna rastlinska vlakna in odpadna volna, ki nastaja pri proizvodnji tekstilij
07 02 13 Odpadna plastika Odpadna plastika, ki ne vsebuje polivinilkloridov
07 05 14 Trdni odpadki, ki niso navedeni pod 07 05 13
Pulpa iz zdravilnih rastlin, micelij, ostanki gobjih substratov in odpadni proteini, ki nastajajo pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi farmacevtskih proizvodov
08 01 12 Odpadne barve in laki, ki niso navedeni pod 08 01 11
08 01 14 Mulji barv ali lakov, ki niso navedeni pod 08 01 13
08 01 16 Vodni mulji z vsebnostjo barv ali lakov, ki niso navedeni pod 08 01 15
08 01 18 Odpadki nastali pri odstranjevanju barv ali lakov, ki niso navedeni pod 08 01 17
08 02 01 Odpadni praškasti premazi
08 03 13 Odpadne tiskarske barve, ki niso zajete v 08 03 12
08 03 18 Odpadni tiskarski tonerji, ki niso zajeti v 03 08 17
08 04 10 Odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso zajete v 08 04 09
08 04 12 Mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 11
08 04 14 Vodni mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 13
09 01 08 Filmi in fotografski
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 62 -
papir, ki ne vsebuje srebra ali srebrovih spojin
12 01 05 Delci plastike Delci plastike, ki ne vsebujejo polivinilkloridov
15 01 01 Papirna in kartonska embalaţa
15 01 02 Plastična embalaţa
15 01 03 Lesena embalaţa 1. palete: – odpadni les 1. kategorije: palete iz masivnega lesa, kakršne so evropalete, industrijske palete iz masivnega lesa, – odpadni les 2. kategorije: palete iz lesnih tvoriv, – odpadni les 3. kategorije: druge palete z vezivnimi materiali; 2. transportni zabojčki: – odpadni les 1. kategorije: transportni zabojčki in pregrade iz naravnega lesa ter zabojčki za sadje, zelenjavo, okrasne rastline in podobno iz naravnega lesa – odpadni les 2. kategorije: transportni zabojčki iz lesnih tvoriv. 3. kabelski bobni: – odpadni les 1. kategorije: kabelski bobni iz masivnega lesa
15 01 05 Sestavljena (kompozitna) embalaţa
15 01 06 Mešana embalaţa
15 01 09 Embalaţa iz tekstila
15 02 03 Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in zaščitna oblačila, ki niso navedeni pod 15 02 02
16 01 03 Izrabljene gume
16 01 19 Plastika Plastika, ki ne vsebuje polivinilkloridov
16 03 06 Organski odpadki, ki niso navedeni pod 16 03 05
Organski odpadki iz neuspelih proizvodnih serij, ki ne vsebujejo nevarnih snovi
17 02 01 Les 1. les iz gradbenih materialov: – odpadni les 1. kategorije: naravni masivni les, – odpadni les 2. kategorije: lesna tvoriva, lepljen les, obdelan neonesnaţen les; 2. rabljen les iz rušenja in obnove: – odpadni les 2. kategorije: deske, tramovi, opaţ iz notranje ureditve iz neonesnaţenega lesa; vratna krila in okvirji iz notranje ureditve iz neonesnaţenega lesa; obloge za opremo prostorov, stropni opaţi, okrasne letve in podobno iz
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 63 -
neonesnaţenega lesa; vezane opaţne plošče, – odpadni les 3. kategorije: neonesnaţen konstrukcijski les za nosilce, lesno predalčje in špirovci in drug neonesnaţen les iz rušenja
17 02 03 Plastika Plastika, ki ne vsebuje polivinilkloridov
17 06 04 Izolirni materiali, ki niso zajeti v 17 06 01 in 17 06 03
17 09 04 Mešani gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki niso zajeti v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03
18 01 04 Odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odstranjevanju (na primer povoji, mavčne obloge, perilo, oblačila za enkratno uporabo, plenice)
19 03 05 Stabilizirani odpadki, ki niso zajeti v 19 03 04
19 05 01 Nekompostirana frakcija komunalnih in podobnih odpadkov
19 05 02 Nekompostirana frakcija ţivalskih in rastlinskih odpadkov
19 05 03 Kompost, ki ne ustreza specifikaciji
19 06 04 Pregnito blato iz anaerobne obdelave Komunalnih odpadkov
19 06 06 Pregnito blato iz anaerobne obdelave ţivalskih in rastlinskih odpadkov
Če ne vsebujejo odpadkov ţivalskega izvora, ki so uvrščeni med stranske ţivalske proizvode 1. in 2. kategorije
19 08 01 Ostanki na grabljah in sitih
19 08 05 Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 64 -
voda kmetijstvu
19 08 12 Mulji iz bioloških čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki niso navedeni pod 19 08 11
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
19 08 14 Mulji iz drugih čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda, ki niso navedeni pod 19 08 13
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
19 09 01 Trdni odpadki iz primarnih sit in filtrov
19 09 02 Mulji iz bistrenja vode
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
19 09 03 Mulji iz dekarbonacije
Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
19 09 04 Izrabljeno aktivno oglje
19 09 05 Nasičene ali izrabljene smole ionskih izmenjevalnikov
19 12 01 Papir in karton Odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva
19 12 04 Plastika in gume Odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva in ne vsebujejo polivinilkloridov
19 12 07 Les, ki ni naveden pod 19 12 06
Odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva
19 12 08 Tekstil Odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva
19 12 10 Gorljivi odpadki (iz odpadkov pridobljeno gorivo)
Gorljivi odpadki, pridobljeni iz obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva
19 12 12 Drugi odpadki (tudi mešanice materialov) iz mehanske
Odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, ki se mešajo z drugimi nenevarnimi odpadki pri pripravi trdnega goriva
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 65 -
obdelave odpadkov, ki niso navedeni pod 19 12 11
20 01 01 Papir in karton Odpadni papir, če se dodaja biološkim odpadkom v količinah, ki ne presegajo 10 % teţe suhe snovi odpadkov, in ne gre za papirne tapete ali papir visokega sijaja
20 01 08 Biorazgradjivi kuhinjski odpadki
Organski kuhinjski odpadki, če ne nastajajo kot odpadki iz gostinskih dejavnosti v mednarodnem letalskem ali ladijskem prometu
20 01 10 Oblačila
20 01 11 Tekstil
20 01 25 Jedilno olje in maščobe
20 01 38 Les, ki ni naveden pod 20 01 37
1. odpadni les 1. kategorije: pohištvo iz naravnega masivnega lesa; 2. odpadni les 2. kategorije: pohištvo iz neonesnaţenega lesa; 3. odpadni les 3. kategorije: pohištvo iz onesnaţenega lesa.
20 01 39 Plastika Plastika, ki ne vsebuje polivinilkloridov
20 02 01 Biorazgradljivi odpadki
Odpadki rastlinskega izvora iz vrtov in parkov, razen rastlin iz roba cest
20 02 03 Drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje
Izvzete so nagrobne sveče
20 03 01 Mešani komunalni odpadki
Samo za gorljivo frakcijo, izločeno iz mešanih komunalnih odpadkov v postopku mehansko-biološke obdelave
20 03 02 Odpadki z ţivilskih trgov
Odpadki iz ţivilskih trgov, če so ločeno zbrani
20 03 04 Greznični mulj Če so izpolnjene zahteve za vnos blata čistilnih naprav v ali na tla, določene v predpisu, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
20 03 06 Odpadki iz čiščenja komunalne odpadne vode
Odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalne odpadne vode, vključno z blatom čistilnih naprav, če njegovi parametri ne presegajo parametrov za kompost za neomejeno rabo
20 03 07 Kosovni odpadki Odpadki iz lesa: odpadni les 3. kategorije
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 66 -
Preglednica 12.2: Standardi s področja trdnih alternativnih goriv [25]
Referenčna
oznaka
Slovenski naslov Naslov osnove
SIST-TP CEN/TR
14980:2007
Trdna alternativna goriva - Poročilo o
relativni razliki med biorazgradljivim
in biogenim deleţem TAG
Solid recovered fuels - Report
on relative difference between
biodegradable and biogenic
fractions of SRF
SIST EN
15357:2011
Trdna alternativna goriva
Terminologija, definicije in opisi
Solid recovered fuels -
Terminology, definitions and
descriptions
SIST EN
15358:2011
Trdna alternativna goriva - Sistemi
vodenja kakovosti - Posebne zahteve
za njihovo uporabo pri proizvodnji
trdnih alternativnih goriv
Solid recovered fuels - Quality
management systems - Particular
requirements for their
application to the production of
solid recovered fuels
SIST-TS CEN/TS
15359:2007
Trdna alternativna goriva -
Specifikacije in razredi
Solid recovered fuels -
Specifications and classes
SIST EN
15400:2011
Trdna alternativna goriva -
Določevanje kurilne vrednosti
Solid recovered fuels -
Determination of calorific value
SIST-TS CEN/TS
15401:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje nasipne gostote
Solid recovered fuels -
Determination of bulk density
SIST EN
15402:2011
Trdna alternativna goriva -
Določevanje hlapnih snovi
Solid recovered fuels -
Determination of the content of
volatile matter
SIST EN
15403:2011
Trdna alternativna goriva -
Določevanje vsebnosti pepela
Solid recovered fuels -
Determination of ash content
SIST-TP CEN/TR
15404:2010
Trdna alternativna goriva - Metode za
določevanje karakterističnih
temperatur tališča pepela
Solid recovered fuels - Methods
for the determination of ash
melting behaviour by using
characteristic temperatures
SIST-TS CEN/TS
15405:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje gostote peletov in
briketov
Solid recovered fuels -
Determination of density of
pellets and briquettes
SIST-TS CEN/TS
15406:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje premostitvenih lastnosti
razsutega materiala
Solid recovered fuels -
Determination of bridging
properties of bulk material
SIST EN
15407:2011
Trdna alternativna goriva - Metoda za
določevanje ogljika (C), vodika (H)
in dušika (N)
Solid recovered fuels - Method
for the determination of carbon
(C), hydrogen (H) and nitrogen
(N) content
SIST EN
15408:2011
Trdna alternativna goriva - Metode za
določevanje vsebnosti ţvepla (S),
klora (Cl), fluora (F) in broma (Br)
Solid recovered fuels - Methods
for the determination of sulphur
(S), chlorine (Cl), fluorine (F)
and bromine (Br) content
SIST-TS CEN/TS
15410:2007
Trdna alternativna goriva - Metoda za
določevanje glavnih elementov (Al,
Ca, Fe, K, Mg, Na, P, Si, Ti)
Solid recovered fuels - Method
for the determination of the
content of major elements (Al,
Ca, Fe, K, Mg, Na, P, Si, Ti)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 67 -
SIST-TS CEN/TS
15411:2007
Trdna alternativna goriva - Metode za
določevanje elementov v sledovih
(As, Ba, Be, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo,
Mn, Ni, Pb, Sb, Se, Tl, V in Zn)
Solid recovered fuels - Methods
for the determination of the
content of trace elements (As,
Ba, Be, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo,
Mn, Ni, Pb, Sb, Se, Tl, V and
Zn)
SIST-TS CEN/TS
15412:2010
Trdna alternativna goriva - Metode za
določevanje aluminija v kovinski
obliki
Solid recovered fuels - Methods
for the determination of metallic
aluminium
SIST-TS CEN/TS
15413:2007
Trdna alternativna goriva - Metode za
pripravo preskusnega vzorca iz
laboratorijskega vzorca
Solid recovered fuels - Methods
for the preparation of the test
sample from the laboratory
sample
SIST-TS CEN/TS
15414-1:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje vlage z metodo sušenja
v sušilni komori - 1. del: Določevanje
skupne vlage z referenčno metodo
Solid recovered fuels -
Determination of moisture
content using the oven dry
method - Part 1: Determination
of total moisture by a reference
method
SIST-TS CEN/TS
15414-2:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje vlage z metodo sušenja
v sušilni komori - 2. del: Določevanje
skupne vlage s poenostavljeno
metodo
Solid recovered fuels -
Determination of moisture
content using the oven dry
method - Part 2: Determination
of total moisture content by a
simplified method
SIST EN
15414-3:2011
Trdna alternativna goriva -
Določevanje vlage z metodo sušenja
v sušilni komori - 3. del: Vlaga v
preskusnem vzorcu
Solid recovered fuels -
Determination of moisture
content using the oven dry
method - Part 3: Moisture in
general analysis sample
SIST-TS CEN/TS
15415:2007
Trdna alternativna goriva -
Ugotavljanje velikosti delcev s
sejalno analizo
Solid recovered fuels -
Determination of particle size
distribution by screen method
SIST EN
15440:2011
Trdna alternativna goriva –
Metoda za določevanje biomase
Solid recovered fuels - Method
for the determination of biomass
content
SIST-TP CEN/TR
15441:2007
Trdno alternativno gorivo - Smernice
za varovanje zdravja na delovnem
mestu
Solid recovered fuels -
Guidelines on occupational
health aspects
SIST EN
15442:2011
Trdna alternativna goriva –
Metode za vzorčevanje
Solid recovered fuels - Methods
for sampling
SIST EN
15443:2011
Trdna alternativna goriva - Metode za
pripravo laboratorijskega vzorca
Solid recovered fuels - Methods
for laboratory sample
preparation
SIST-TP CEN/TR
15508:2007
Glavne značilnosti trdnih
alternativnih goriv za vzpostavitev
sistema klasifikacije
Key properties on solid
recovered fuels to be used for
establishing a classification
system
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 68 -
SIST-TS CEN/TS
15590:2007
Trdna alternativna goriva -
Določevanje potencialne stopnje
mikrobiološkega lastnega segrevanja
z uporabo realnega dinamičnega
dihalnega indeksa
Solid recovered fuels -
Determination of potential rate
of microbial self heating using
the real dynamic respiration
index
SIST-TP CEN/TR
15591:2007
Trdno alternativno gorivo -
Določevanje vsebnosti biomase z
metodo 14C
Solid recovered fuels -
Determination of the biomass
content based on the (14)C
method
SIST-TS CEN/TS
15639:2010
Trdna alternativna goriva -
Določevanje mehanske trdnosti
peletov
Solid recovered fuels -
Determination of mechanical
durability of pellets
SIST-TP CEN/TR
15716:2008
Trdno alternativno gorivo -
Določevanje načina zgorevanja
Solid recovered fuels -
Determination of combustion
behaviour
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 69 -
Preglednica 12.3: Določanje enot obremenitve za goriva in gorljive organske snovi [35]
Št. Gorivo oziroma gorljiva organska snov Število enot obremenitve zaradi emisije
CO2 (EO/kg, EO/l, EO/m3, EO/MJ)
TEKOČA GORIVA
1 lahka olja: motorni bencin iz tarifnih oznak
2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45, 2710
11 49, 2710 11 51, 2710 11 59 in 2710 11
70
2,4 EO/l
2 srednja olja: kerozini iz tarifnih oznak 2710
19 21 do 2710 19 29
2,4 EO/l
3 plinska olja iz tarifnih oznak 2710 19 41 do
2710 19 49
2,6 EO/l
4 kurilna olja iz tarifnih oznak 2710 19 61 do
2710 19 69
3,2 EO/kg
5 utekočinjen naftni plin iz tarifnih oznak
2711 11 00, 2711 12 11, 2711 12 94, 2711
12 97, 2711 13 91 in 2711 13 97
2,9 EO/kg
6 mazut iz tarifne oznake 2710 19 99 3,0 EO/kg
PLINASTA GORIVA
7 zemeljski plin iz tarifnih oznak 2711 21 00
in 2711 29 00
1,9 EO/Sm3
8 plavţni plin, naftni plin, koksni plin iz
tarifnih oznak 2711 29 00
0,06 EO/MJ
TRDNA GORIVA
9 antracit iz tarifnih oznak 2701 11 10 in
2701 11 90
2,8 EO/kg
10 koks iz tarifnih oznak 2704 00 19, 2704 00
30 in 2704 00 90
3,1 EO/kg
11 smolni koks iz tarifne oznake 2708 20 00 3,1 EO/kg
12 naftni koks iz tarifnih oznak 2713 11 00 in
2713 12 00
3,1 EO/kg
13 črni premog iz tarifnih oznak 2701 12 90,
2701 19 00 in 2701 20 00
2,3 EO/kg
14 rjavi premog, lignit iz tarifnih oznak 2702
10 00 in 2702 20 00
1,5 EO/kg
15 lignit (domači) 1,0 EO/kg
GORLJIVE ORGANSKE SNOVI
16 etan 2,9 EO/kg
17 odpadna olja 2,6 EO/kg
18 komunalni odpadki 1,0 EO/kg