uporaba gps v gasilskih vozilih - core · problem nastane, kadar na regijski center za obveščanje...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jaka Lešnik

UPORABA GPS V GASILSKIH

VOZILIH

diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, september 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Jaka Lešnik

UPORABA GPS V GASILSKIH

VOZILIH

diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor:

doc. dr. Darja Topolšek

Celje, september 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a ____________________________________________________,

študent/ka _______________________________________________________

(študija), z vpisno številko _____________________________________, sem avtor/ica

diplomskega dela:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi

v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih

in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a univ. dipl. bibl. in

predm. učit. slov. jezika Dušica Ferme.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:_________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Darji Topolšek za pomoč in usmerjanje pri

pisanju dipomskega dela. Zahvaljujem se tudi osebju podjetja Elmark. in Rewardhero

za posredovanje potrebnih podatkov. Zahvala gre tudi Borisu Brinovšku in ostalim v

PGD Velenje za pomoč pri izvedbi praktičnega preizkusa. Hvala tudi družini,

sodelavcem in prijateljem, ki so me ves čas podpirali in mi pomagali.

Uporaba GPS v gasilskih vozilih

Veliko prometnih nesreč se zgodi na lokacijah, ki niso naseljene, kjer ni hišnih številk za

orientacijo in pravilno prijavo lokacije, in je zato težko locirati kraj nesreče. Še večji

problem nastane, kadar na regijski center za obveščanje kliče oseba, ki sama ne ve, kje

točno se nahaja. V mnogih primerih se tako gasilci odpravijo na kraj nesreče brez znane

točne lokacije. Ko pa gasilci dobijo podatke o točni lokaciji, se zelo izkaže GPS sledenje

intervencijskih vozil. S pomočjo GPS modula in prikaza lokacije intervencijskega vozila

pri dežurnemu v enoti lahko ta spremlja točno lokacijo intervencijskega vozila in ga

dodatno po potrebi usmerja. V nalogi bomo preizkusili dva različna sistema in na podlagi

rezultatov izbrali boljšega za potrebe gasilcev.

Ključne besede: gasilci, GPS sledenje, prometna nesreča.

Use of GPS in fire engines

A lot of car accidents happens on locations that are very difficult to determine. Even

bigger problem becomes when the person who wants to report a car accident, doesent

know where he is. In cases like that, firefighters drive to the approximate location, not

knowing where the exact location is. When the exact location is known, use of GPS in

fire engines is very helpful. With the GPS module providing location of the fire engine,

person in fire department can guide the driver to location. We are going to test two

different GPS systems and determine which is better for use in fire engines.

Keywords: Firefighters, GPS tracking, car accident.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Jaka Lešnik: Uporaba GPS v gasilskih vozilih v

KAZALO

UVOD ......................................................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ........................................................................................... 1

NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ...................................................................................................................... 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................................... 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................. 4

METODE DELA ......................................................................................................................................... 4

1 TEORETIČNE OSNOVE ............................................................................................................... 5

1.1 ZGODOVINA GPS ........................................................................................................................... 5

1.2 GENERACIJE GPS SATELITOV ......................................................................................................... 8

1.3 DELOVANJE GPS SISTEMA ........................................................................................................... 11

1.4 UPORABA GPS SLEDENJ V CIVILNE NAMENE ................................................................................ 13

1.4.1 Cestna navigacija ............................................................................................................... 13

1.4.2 Avtomobilska navigacija .................................................................................................... 14

1.4.3 Motoristična navigacija ..................................................................................................... 14

1.4.4 Navigacija za tovorna vozila .............................................................................................. 15

1.4.5 Navtična navigacija ........................................................................................................... 15

1.4.6 Pohodniška navigacija ....................................................................................................... 16

1.4.7 Športne ure z vgrajenim GPS sprejemnikom...................................................................... 16

1.4.8 Navigacija na pametnih mobilnikih ................................................................................... 16

1.5 UPORABA GPS SLEDENJ V CESTNEM PROMETU ............................................................................ 17

2 OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................................. 19

2.1 KRITIČNA ANALIZA ...................................................................................................................... 21

3 PREDLOG IN REŠITVE .............................................................................................................. 22

3.1 OPIS SISTEMA POSITREX ............................................................................................................... 22

3.1.1 GPS komunikacijska enota LEVEL .................................................................................... 23

3.1.2 GPS komunikacijska enota LEVEL GC 075 242................................................................ 25

3.1.3 Opis uporabniškega vmesnika PosiTrex ............................................................................ 26

3.2 OPIS SISTEMA REWARDHERO ....................................................................................................... 28

3.2.1 GPS komunikacijska enota Teltonika FM4200 .................................................................. 30

3.2.2 Priključitev modula Teltonika FM4200 v vozilo HTRV-1 .................................................. 31

3.2.3 Opis uporabniškega vmesnika Rewardhero ....................................................................... 32

3.3 PRAKTIČNI PREIZKUS.................................................................................................................... 33

3.3.1 Opis vozila za praktični preizkus ....................................................................................... 33

3.3.2 Opis poti ............................................................................................................................. 34

3.3.3 Opis točk lociranja ............................................................................................................. 35


Jaka Lešnik: Uporaba GPS v gasilskih vozilih vi

3.3.4 Preizkus z vožnjo ................................................................................................................ 36

3.4 PRIMERJAVA SISTEMOV SLEDENJA REWARDHERO IN POSITREX ................................................... 40

3.4.1 Cenovna primerjava ........................................................................................................... 40

3.5 MOŽNE IZBOLJŠAVE ..................................................................................................................... 41

ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 43

OCENA USPEHA ...................................................................................................................................... 43

OPRAVIČENOST ZA UVEDBO REŠITEV ..................................................................................................... 44

MOŽNOST NADALJNEGA RAZVOJA ......................................................................................................... 45

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................................... 47


Jaka Lešnik: Uporaba GPS v gasilskih vozilih vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Pes Laika v satelitu Sputnik 2 .............................................................................. 5

Slika 2: Satelit sistema Transit ......................................................................................... 8

Slika 3: Primer popravka natančnosti ............................................................................ 12

Slika 4: Navigacijska naprava za v avtomobil ............................................................... 14

Slika 5: GPS Ploter ......................................................................................................... 15

Slika 6: Navigacijska aplikacija na pametnem mobilniku .............................................. 17

Slika 7: Aplikacija Navigon ............................................................................................ 18

Slika 8: Pot od gasilskega doma Velenje (A) do kraja nesreče (B) ................................ 19

Slika 9: Povezave med komunikacijo GPS enoto, strežnikom in uporabnikom .............. 22

Slika 10: Komunikacijska enota GC 075 242 ................................................................. 26

Slika 13: Uporabniški vmesnik PosiTrex ........................................................................ 27

Slika 11: Komunikacijska enota FM4200 ....................................................................... 30

Slika 12: Priklop komunikacijske enote FM4200 v vozilo HTRV-1 ............................... 31

Slika 14: Uporabniški vmesnik Rewardhero .................................................................. 32

Slika 15: Vozilo HTRV-1 ................................................................................................. 34

Slika 16: Pot vozila HTRV-1 med preizkusom ................................................................ 35

Slika 17: Prikaz lokacije vozila sistema PosiTrex .......................................................... 37

Slika 18: Prikaz lokacije vozila sistema Rewardhero ..................................................... 37

Slika 19: Beleženje točk lokacije vozila pri sistemu PosiTrex ........................................ 39

Slika 20: Beleženje točk lokacije vozila pri sistemu Rewardhero .................................. 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Napake pri kodah P in C/A ............................................................................. 12

Tabela 2: Primerjava sistemov Rewardhero in PosiTrex ............................................... 40

Tabela 3: Cene storitev in modulov ................................................................................ 41


Jaka Lešnik: Uporaba GPS v gasilskih vozilih viii

KRATICE IN AKRONIMI

PGD:

GPS:

UKV:

3D:

ReCO:

GSM:

HTRV:

Prostovoljno gasilsko društvo

Global positioning system

Ultrakratki valovi

Tridimenzionalno

Regijski center za obveščanje

Global system for mobiles; mobilnik

Hitro tehnično-reševalno vozilo


Jaka Lešnik: Uporaba GPS v gasilskih vozilih 1

UVOD

V uvodu bomo podali opis problema, ki ga bomo raziskali. Predstavili bomo tudi okolje

in metode dela ter opisali omejitve, s katerimi se bomo srečevali pri izdelavi diplomskega

dela.

Opredelitev področja in opis problema

Predmet raziskovanja diplomskega dela je uporaba GPS sistema v gasilskih

intervencijskih vozilih (vozila PGD Velenje). Sistem lociranja vozil preko GPS sistema

je v dandanes zelo uporaben in za nekatere celo nujen in nepogrešljiv. Večina

posameznikov in prevoznikov ga uporablja za samodejni izračun optimalne poti do cilja,

načrtovanje poti in hitri izračun druge poti v primeru izrednega dogodka na poti (npr. se

izgubimo na poti, cestna zapora …). Na tržišču je danes ogromno ponudnikov, ki

ponujajo zelo napredne sisteme za sledenje, zato so pri izbiri za specifično področje, kot

je gasilstvo, pomembne malenkosti. V gasilskem vozilu, ki se pelje na kraj nesreče, bomo

potrebovali samo določene podatke, le-ti pa morajo biti zelo natančni in realni.

Problem, s katerim se gasilci v določenih intervencijah srečujejo, je, da pride do

nepopolne oziroma do napačne prijave lokacije nesreče ali pa največkrat prijave lokacije

nesreče, do katere voznik ne zna pripeljati brez usmerjanja. V takšnem primeru se izkaže

uporabnost GPS sledenja, saj lahko s pomočjo sledenja vozilo spremljajo in ga po potrebi

usmerjajo na pravo lokacijo.

Težava se pojavi, kadar sistem sledenja ne kaže natančne lokacije vozila, oziroma je

odstopanje preveliko in nekonstantno. Primerjali bomo dva sistema za sledenje vozil in

poskušali glede na rezultate izbrati boljšega oziroma primernejšega za gasilska vozila.

Eden izmed sistemov je že vgrajen v vozilo, drugega bomo priključili za potrebe

preizkusa. Večina ponudnikov ponuja v svojih sistemih tudi vpogled v podatke, kot so

poraba goriva, interval vožnje ipd. Ti podatki nas v tem primeru ne bodo zanimali, saj je

v našem primeru najbolj pomembna točna lokacija v vsakem trenutku.



Namen in cilj raziskave

Namen diplomske naloge je dokazati uporabnost GPS sledenja v gasilskih vozilih v

primeru intervencije. S tem bomo dokazali, da lahko enota, ki je bila poslana v

posredovanje, cilj doseže hitreje. V večini primerov s tem nimamo problemov, vendar se

lahko zgodi, da je bila prva prijava lokacije napačna in dobimo pravo lokacijo šele, ko

smo že na poti. Takrat pa nam sledenje vozila in hitri izračun nove poti prihranita veliko

časa, ki je v intervenciji zelo pomemben.

Cilji diplomske naloge:

opisati delovanje GPS sistema;

opisati uporabnost sistemov za sledenje;

primerjati dva sistema za sledenje na simulirani intervencijski vožnji (točnost prikaza

lokacije, količino prenesenih podatkov, ceno storitve in GPS modulov, hitrost

osveževanja in enostavnost uporabe);

ugotoviti, kateri sistem je boljši za uporabo v gasilskih vozilih v primeru intervencije;

predstaviti prednosti in možnosti za nadaljni razvoj.

Teze, ki jih bomo poskušali dokazati, so:

sistem za sledenje vozil je pomemben za čim hitrejši prihod enote na kraj nesreče;

hitrost osveževanja lokacije je pomembna in vpliva na prihod enote na kraj.

Predstavitev okolja

Za testiranje GPS sledenja smo izbrali Prostovoljno gasilsko društvo Velenje. Društvo

ima koncesijo za posredovanje v prometnih nesrečah in ima v obeh vozilih za

posredovanje v tehničnih intervencijah že vgrajena GPS modula istega ponudnika.

Začetki društva segajo v leto 1897, kar je razvidno iz različnih zapisov tistega časa. Takrat

naj bi Karl pl. Adamič, takratni lastnik velenjskega gradu in dobrotnik številnim

ustanovam, podaril društvu 500 goldinarjev in odstopil tudi prostor za gasilski dom.

Uradno naj bi bilo društvo ustanovljeno 16. aprila 1898, ko je bilo vpisano v register pri

Deželni obrambi v Gradcu (»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).



Z leti se je društvo počasi opremljalo s potrebno opremo in že v prvem letu štelo 18

članov. Leta 1901 so velenjski gasilci naročili svoje prvo vozilo na Dunaju, to je bil voz

za prevoz cevi. Gasilci Velenja so v tem času sodelovali pri gašenju požarov v okviru

tedanje velenjske občine, ki je obsegala naselja Bevče, Šalek, Paka, Podgorje, Pesje,

Preloge in Stara vas. Prvi požar, ki je bil registriran in pri gašenju katerega je pomagalo

velenjsko gasilsko društvo, je izbruhnil 8. aprila 1898 na gospodarskem poslopju

posestnika Vrabiča v Škalah. Kljub prihodu gasilcev z vso potrebno opremo na kraj

požara v 7 minutah, je poslopje pogorelo skupaj z leseno hišo, na katero se je razširil

ogenj (»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Prelomnica se je zgodila 11. oktobra 1918, ko se je na predlog Josipa Skaze ml. društvo

oz. njihovi člani zavezali delovati v prid Slovenske požarne obrambe (»Zgodovina PGD

Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Takoj po prvi svetovni vojni je število članov naraslo na štirideset mož, starejši, nemško

zavezani člani pa so izstopili iz društva. V tridesetih letih so v društvo začele vstopati tudi

ženske (»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Največja pridobitev velenjskih gasilcev med obema vojnama je bila izgradnja novega

gasilskega doma v neposredni bližini trga (»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b.

d.).

Po drugi svetovni vojni je delo v gasilskem domu zopet zaživelo in hitro napredovalo

(»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Hitro so pridobivali nove člane in jih tudi uspešno izučili za častnike in druge čine. Leta

1998 je bilo zopet odločilno leto, saj je društvo dobilo s sklepom župana in podpisom

pogodbe poklicno jedro. Zaposlili so 5 poklicnih gasilcev, kar se je izkazalo za dobro

odločitev in zato se je enota poklicnih gasilcev kmalu povečala na 10 zaposlenih

(»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Danes PGD Velenje šteje preko 200 članov in članic, od tega je skoraj 70 članov

operativno sposobnih. Poklicno jedro pa ima danes zaposlenih 12 poklicnih gasilcev. V

društvu razpolagajo z osmimi tipiziranimi gasilskimi vozili, ki so namenjeni tehničnim,

požarnim in drugim posredovanjem na intervencijah. Leta 2011 je PGD Velenje opravilo



241 intervencij, lani pa je število intervencij preseglo število 300 posredovanj. Z leti so

opazili, da se število požarov zmanjšuje, medtem ko število tehničnih intervencij narašča

iz leta v leto (»Zgodovina PGD Velenje« [PGD Velenje], b. d.).

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Pri pisanju diplomskega dela bomo izhajali iz teh postavk:

obravnavano društvo PGD Velenje že ima sistem sledenja vgrajen v vozila;

sistem sledenja, ki ga bomo dodali za primerjavo, je boljši za uporabo v gasilskih

vozilih.

Omejitve, s katerimi se bomo srečali, so:

pomanjkanje literature o teh sistemih sledenja;

omejena uporaba HTRV(hitro tehnično-reševalno vozilo), ki že ima vgrajen sistem

sledenja.

Metode dela

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnih osnov in praktičnega dela, ki temelji na

praktičnem primeru. V teoretičnem delu bomo uporabili metodo spraševanja, s katero

bomo pridobili podatke o posameznih sistemih sledenja. Z metodo deskripcije bomo

opisovali dejstva in procese.

V praktičnem delu bomo uporabili metodo analize in s primerjalno metodo primerjali

zbrane podatke, da pridemo do rezultata.



1 TEORETIČNE OSNOVE

V tem poglavju bomo opisali zgodovino in delovanje GPS, uporabo GPS v civilne

namene in opisali različne GPS sprejemnike.

1.1 Zgodovina GPS

Satelit je naprava oziroma objekt, ki je bil poslan v zemeljsko orbito s pomočjo človeka.

Takšni sateliti se imenujejo “umetni sateliti” in jih s tem ločimo od naravnih satelitov,

kot je npr. Luna (Satelit, 14. marec 2013).

Prvi satelit, ki je bil poslan v orbito, je bil Sputnik 1, ki ga je 4. oktobra 1957 v orbito

izstrelila takratna Sovjetska zveza. Namenjen je bil za meritve gostote atmosferskih

plasti. Spuntik 1 je bil kovinska krogla s premerom 58 cm. Zemljo je obkrožil vsakih 96

minut in pošiljal radijske signale. Po 92 dneh je zgorel v Zemljini atmosferi. Izstrelitev

tega satelita je pomenila začetek “vesoljske tekme” med takratno Sovjetsko zvezo in

Združenimi državami Amerike (»Sputnik and The Dawn of the Space Age« [NASA

History], 10. oktober 2007).

Kmalu za tem, 3. novembra 1957, so izstrelili drugi satelit, imenovan Sputnik 2, ki je prvi

popeljal v orbito živo bitje. To je bil pes Laika (»Sputnik and The Dawn of the Space

Age« [NASA History], 10. oktober 2007).

Slika 1: Pes Laika v satelitu Sputnik 2

Vir: »Important Events in Space Exploration« [EzineMark], b. d.



ZDA so od začetka imele težave, saj je pri prvi izstrelitvi, ki jo je v živo prenašala tudi

nacionalna televizija, prišlo do eksplozije raketoplana. Uspelo jim je tri mesece po

izstrelitvi satelita Sputnik 2. Tako so 31. januarja 1958 ZDA uspešno izstrelile svoj prvi

“umetni satelit” imenovan Explorer 1 (»Explorer-I and Jupiter-C« [NASA History], b.

d.).

Od takrat je bilo v orbito izstreljenih že okoli tisoč satelitov. Nekaj so jih izstrelili

sestavljenih, nekaj pa po delih in so jih sestavili v sami orbiti Zemlje (NASA, b. d.).

Sateliti v orbiti se od leta 1960 napajajo s pomočjo sončne energije, ki jo pretvarjajo v

električno in s tem napajajo elektronske naprave, ki so vgrajene v njih. Za premike ali

popravek smeri pa imajo dodatno nameščen sistem pogona, ki uporablja gorivo hidrazin

(NASA, b. d.).

Agencija za nadzor vesolja, ki jo vodijo Združene države Amerike (United States Space

Surveillance Network), vodi evidenco objektov, ki se nahajajo v orbiti Zemlje že od leta

1957 oziroma od izstrelitve satelita Sputnik 1. Od takrat so zabeležili več kot 26000

objektov, od tega kar 8000 objektov, ki so delo človeka. Beležijo lahko objekte, ki so

veliki le 10 cm, pa vse do ogromnih objektov (United States Space Surveillance Network,

b. d.).

Iz zadnjih podatkov, ki so bili javljeni konec oktobra 2010, so zabeležili, da je bilo v

orbito izstreljenih 6578 satelitov. Zadnji, ki je bil izstreljen po teh podatkih, je bil satelit

Change 2, izstreljen 1. oktobra 2010. Novejšega poročila od USSN še ni, vendar je že

javno objavljeno, da je do tega trenutka zadnji izstreljeni satelit bil GPS IIF-4, ki so ga

ZDA izstrelile 15. maja 2013 iz Cape Canaverala (United States Space Surveillance

Network, b. d.).

GPS kratica in zgodovina

Danes si težko predstavljamo svet brez uporabe tehnološko naprednih naprav. Mednje

sodijo tudi različni GPS sprejemniki, ki nam vsakodnevno pomagajo načrtovati poti ali

določiti lokacijo, kjer se nahajamo.



Kratica GPS pomeni: global positioning system, oz. sistem globalnega določanja lokacije.

Polna kratica za ta sistem je NAVSTAR GPS (Navigational Satellite Timing and Ranging

– Global Positioning System), to kratico uporabljajo večinoma le oborožene sile

Združenih držav Amerike (»NAVSTAR GPS Summary« [DATABASE], b. d.).

Ameriško obrambno ministrstvo je vzpostavilo ta sistem in ga še danes obvladuje.

Zgodovina GPS sega v leto 1960, ko so ZDA izstrelile prvi satelitski sistem, imenovan

Transit, preizkušala pa ga je ameriška mornarica. Ta sistem je bil sestavljen iz petih

satelitov. S pomočjo teh petih satelitov je ladjam ameriške mornarice omogočal določanje

njihove lokacije vsako uro. Kmalu se je to izkazalo za zelo uporabno in med letoma 1978

in 1985 so izstrelili še 11 satelitov kategorije Blok I (»Splošno« [GPS Navigacija], b. d.).

Leto 1983 je prišlo do sestrelitve korejskega potniškega letala (Let 007), ki naj bi

nenamerno vstopilo v prepovedan sovjetski zračni prostor. Po tem dogodku so GPS

sistem po odredbi administracije takratnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana,

omogočili za uporabo tudi v posebni civilni družbi. S tem so zagovarjali in omogočili, da

bodo lahko udeleženci v kopenskem, zračnem ali ladijskem prometu v vsakem trenutku

določili svoj položaj in se s tem izognili nenamernemu vstopu na tuje ozemlje. Za

posameznike sistem še ni bil na voljo, vendar se je takrat začel močno razvijati. Že leta

1985 so izstrelili deset dodatnih poskusnih satelitov, da bi preizkusili koncept za civilno

uporabo. Nato so leta 1989 izstrelili prvi modernejši satelit serije Blok II. Ta tehnologija

se je zelo uporabljala v Zalivski vojni med letoma 1990 in 1991. Do poletja 1993 so ZDA

v orbito izstrelile še 24. satelit, ki je dopolnil omrežje satelitov za GPS (»Z razlago GPS«

[Mio Explore more], b. d.).

Kasneje, aprila 1995, so ameriške letalske sile razglasile, da je sistem GPS popolnoma

pokrit in da deluje. Že naslednje leto je takratni ameriški predsednik Bill Clinton dal

direktivo za popoln dostop do GPS sistema vsem civilnim uporabnikom, vendar je to bilo

urejeno po drugih frekvencah, kot jih je uporabljala ameriška vojska. To so leta 2000 po

njegovem ukazu tudi odpravili (»Z razlago GPS« [Mio Explore more], b. d.).

Evropska skupnost in ameriška vlada sta leta 2004 podpisali sporazum o razvoju

evropskega sistema, podobnega GPS, imenovanega Galileo. Ta sistem naj bi imel



natančnost izračuna na 1m in bi bil namenjen izključno civilni družbi (»Z razlago GPS«


Leto kasneje, 2005, pa so izstrelili prvi modernejši GPS satelit, ki je začel oddajati tudi

po drugi civilni frekvenci L2, za bolj natančen izračun lokacije (»Z razlago GPS« [Mio

Explore more], b. d.).

Danes je v GPS sistemu okoli 30 aktivnih satelitov, ki nam omogočajo izredno natančnost

in določitev lokacije v zelo kratkem času (»Z razlago GPS« [Mio Explore more], b. d.).

Slika 2: Satelit sistema Transit

Vir: Transit 1A, b. d.

1.2 Generacije GPS satelitov

Block I

Sateliti generacije Block I so bili prva serija GPS satelitov. Leta 1974 je podjetje

Rockwell International dobilo pogodbo, da naredijo osem satelitov. Štiri leta kasneje so

jim razširili pogodbo za še tri dodatne satelite. Opremljeni so bili z dvojnimi solarnimi

celicami, ki so z zmogljivostjo 400 W polnile nikelj-kadmijeve akumulatorje za potrebe

delovanja na senčni strani Zemlje. Zadnji satelit te generacije je bil izstreljen 9. oktobra

1985, zadnji satelit te generacije, ki so ga odstranili iz orbite, pa je bil odstranjen 18.

novembra 1995, kar je 5 let kasneje, kot je bila njegova življenjska doba (GPS Block 1,

b. d.).



Block II

Generacija Block II satelitov je bila prva generacija satelitov, ki so bili namenjeni in

načrtovani, da samostojno delujejo do 14 dni brez komunikacije z bazami na Zemlji. Ti

sateliti so imeli poleg izboljšanih 710 W solarnih celic nameščene še pogone na hidrazin

za popravke smeri v orbiti (»Block II Satellite Information« [United States Naval

Observatory], 31. maj 2013).

Isto podjetje je dobilo pogodbo za sestavitev 28 satelitov generacije Block II/IIA. Prvi

satelit generacije Block II je bil izstreljen 14. februarja 1989, zadnji pa 1. oktobra 1990.

Leta 2007 so odstranili še zadnji satelit te generacije, ki je presegel načrtovano življenjsko

dobo za dobrih 7,5 let (»Block II Satellite Information« [United States Naval

Observatory], 31. maj 2013).

Block IIA

Generacija satelitov Block IIA je bila rahlo izboljšana različica generacije Block II.

Namenjeni so bili samostojnemu delu za 180 dni, brez kontakta oziroma komunikacije z

bazami na Zemlji. Med leti 1990 in 1997 so izstrelili 19 teh satelitov, od katerih sta bila

dva opremljena z laserskimi odsevniki, da so ju lahko izsledili, brez da bi oddajala signal.

S tem so lahko spremljali napake gibanja satelita in popravke ure (»Space Segment« [US

GPS], b. d.).

Block IIR

Sateliti generacije Block IIR so bili tako imenovani “polnjeni” sateliti. Razvilo jih je

podjetje Lockhead Martin. Načrtovani so bili za zamenjavo satelitov generacij Block I,

Block II in Block IIA. Prva uspešna izstrelitev je bila julija 1997. Do novembra 2004 pa

so uspešno izstrelili 12 satelitov. Največja posodobitev, ki so jih imeli sateliti te

generacije, je bila, da so bili opremljeni z opremo za samostojno preverjanje ure na krovu

(»Space Segment« [US GPS], b. d.).



Block IIR(M)

Ta generacija satelitov je bila nadgradnja generacije Block IIR, razvilo pa jih je isto

podjetje Lockhead Martin. Bili so prva generacija satelitov, ki je bila opremljena z

oddajniki za pošiljanje L2 signala za izboljšanje natančnosti za civilne namene. Poleg

tega pa so jim dodali še oddajnike za dva nova signala, ki sta bila namenjena obrambnim

silam, prav tako za izboljšanje natančnosti in pohitritev izračuna lokacije. Prva izstrelitev

satelita te generacije je bila septembra 2005, zadnja pa avgusta 2009. Naredili so osem

satelitov te serije, vendar je zadnji dobil status “neuporabnega”, tako da do danes kroži

samo sedem uporabnih satelitov IIR(m) generacije (»Space Segment« [US GPS], b. d.).

Block IIF

Generacija Block IIF satelitov je nadgradnja satelitov Block IIR(M). Dodatno imajo

nameščeno opremo za pošiljanje tretjega signala za civilne namene L5, kar pomeni

izboljšanje natančnosti pri uporabniku. V primerjavi s prejšnjimi generacijami imajo

predvideno daljšo življenjsko dobo (12 let), vgrajeno izredno natančno atomsko uro iz

rubidija in magnezija, kar jim omogoča natančnost na 8 biljotink sekunde na dan. Tako

je ta serija najbolj izpopolnjena, saj ima izboljšano moč signala, natančnost in kvaliteto

GPS-a (»Space Segment« [US GPS], b. d.).

Podjetje Boeing je razvilo 12 satelitov IIF generacije. Prvi je bil izstreljen maja 2010,

nazadnje pa so izstrelili satelit te serije 15. maja 2013, tako da trenutno v orbiti krožijo

štirje sateliti te generacije (»Space Segment« [US GPS], b. d.).

Block III

Sateliti serije Block III so trenutno še v razvoju. Razvija jih podjetje Lockhead Martin, ki

je podpisalo pogodbo za razvoj prvih dveh satelitov te serije. V pogodbi imajo tudi

dodatek, ki jim v primeru uspeha omogoča razvoj še dodatnih desetih satelitov te

generacije (»Space Segment« [US GPS], b. d.).



Sateliti te serije bodo najbolj napredni sateliti do danes, oddajali bodo še četrti signal za

civilne namene (L2C), predvideno življenjsko dobo imajo 15 let, napovedujejo pa tudi

izboljšave za uporabo obrambnih sil (»Space Segment« [US GPS], b. d.).

1.3 Delovanje GPS sistema

Sistem GPS je sestavljen iz več satelitov. Sistem potrebuje najmanj 24 satelitov v šestih

ravnicah. Vsak od satelitov, nameščenih v sistemu, dvakrat dnevno obkroži zemljo na

višini okoli 20200 km. Prav tako ima vsak od njih nameščeno atomsko uro in oddaja čas

po svoji uri in podatke o tirnici gibanja, ki pa je določena s strani zemeljske opazovalnice

(»Space Segment« [US GPS], b. d.).

Celoten sistem temelji na principu uporabe dveh glavnih frekvenc v frekvenčnem pasu.

Ti dve frekvenci sta označeni z oznako L1 = frekvenca 1 in znaša 1572,42 MHz, druga

frekvenca z oznako L2 pa 1227,60 MHz. Uporabljata se obe frekvenci, z namenom

izračunavanja zakasnitve, ki jo povzroča ionosfera. Obe frekvenci sta tudi modulirani z

dvema različnima kodama, imenovanima Koda C/A in Koda P. Koda C/A

(coarse/acquisition code) je naključno zaporedje dolžine 1,023 kb in se prenaša s hitrostjo

1,023 Mb/s. Vsak od satelitov ima dodeljeno edinstveno zaporedje te kode, kar omogoča

sprejem signalov iz več satelitov na isti frekvenci. Sprejemniki, ki se uporabljajo v

civilstvu, so pred letom 2000 uporabljali samo C/A kodo (»New Civil Signals« [US

GPS], b. d.).

Koda P (precise code) je zelo dolga koda in se ponavlja enkrat tedensko. Ta koda

modulira nosilni frekvenci L1 in L, namenjena pa je povečanju natančnosti sistema. Je

dodatno šifrirana in ni bila namenjena civilnemu prebivalstvu, zato so jo lahko dešifrirali

samo specialni uporabniki, kot so npr. oborožene sile ZDA. Kljub temu da Koda P dosti

bolj natančno določi položaj sprejemnika, so razvili sistem, ki omogoča bolj natančni

izračun položaja z uporabo Kode C/A. Ta sistem oziroma pravilneje tehnika se imenuje

diferenčni GPS in omogoča bolj natančen izračun položaja za civilno uporabo tako, da

odstrani napako, ki se pojavi pri Kodi C/A. Takšna tehnika zahteva dva sprejemnika.

Eden je nameščen na stacionarnem mestu, drugi pa je ponavadi tisti, ki ga uporabljamo.

Tehnika deluje tako, da oba sprejemnika sprejmeta podatke o svoji lokaciji in potem

stacionarni sprejemnik izračuna napako, ki se pojavi. Za to napako sklepamo, da se je v



isti meri pojavila tudi pri našem sprejemniku, zato jo stacionarni sprejemnik pošlje

našemu in ta nam ponudi natančnejši izračun lokacije (»New Civil Signals« [US GPS],

b. d.).

Slika 3: Primer popravka natančnosti

Vir: »GPS« [Društvo Viharnik], b. d.

Napaka pri Kodi C/A je bila namerno nameščena in se je tudi s časom spreminjala. To je

bilo narejeno iz varnostnih razlogov, da potencialni napadalci ne bi mogli izračunati

položaja satelita in ga sestreliti. Leta 2000 pa je takratni ameriški predsednik Bill Clinton

dal ukaz, da so 1. maja 2000 ob polnoči ugasnili oz. umaknili napako in tako se je za

civilne uporabnike izboljšala natančnost iz prejšnjih 100 m na okoli 20 m (»New Civil

Signals« [US GPS], b. d.).

Tabela 1: Napake pri kodah P in C/A

Natančnost P koda C/A koda (pred 1.

majem 2000)

C/A koda (po 1. maju

2000)

Vodoravna ravnina 22 metrov 100 metrov 22 metrov

Navpična ravnina 27.7 metrov 156 metrov 27.7 metrov

Čas prenosa 200

nanosekund 340 nanosekund 200 nanosekund

Za določitev lokacije oziroma pridobitev podatkov o zemljepisni širini in dolžini,

nadmorski višini in točnem času potrebujemo signale iz štirih satelitov. Sprejemnik nato

iz razlike med časom sprejema signala in časom njegove oddaje določi razdaljo med



sprejemnikom in satelitom. Potem iz njihovih signalov in notranje baze ugotovi mesta

satelitov. Ker sprejemnik istočasno sprejema signale iz več satelitov, je mogoče določiti

lego sprejemnika na osnovi presečišča sfer s posameznih satelitov. Načeloma bi lahko

položaj določili s sprejemanjem signala iz samo treh satelitov. Vendar se pojavi težava,

saj ure sprejemnikov niso vedno najbolj natančne. Ker takšne točnosti, kot je v satelitu,

ne moremo zagotoviti v sprejemniku, uporabimo časovni signal z dodatnega, četrtega

satelita. To nam omogoči, da merimo le razlike med časi sprejemov signalov s

posameznih satelitov in zato ne potrebujemo točne ure v sprejemniku (»Z razlago GPS«


Vsak signal, ki ga pošlje satelit iz sistema GPS, je zakodiran in vsebuje različne podatke.

To so npr. lokacija oz. pozicija satelita, stanje njegove ure in moč signala, oz. “zdravje

omrežja”. Vsi sateliti, ki so v sistemu, sprejemniku pošljejo podatke z enako frekvenco,

razlika je le v kodiranju(C/A ali P) (»Z razlago GPS« [Mio Explore more], b. d.).

Najbolj enostavna razlaga delovanja GPS sistema za laike je ta, da sateliti iz zemeljske

orbite pošiljajo svoj točen položaj in čas oddajanja in so razporejeni tako, da s signalom

pokrivajo vsako točko na površini zemlje. Ko sprejemnik prejme podatke iz vsaj treh

satelitov, lahko iz podatkov oddaljenosti med sateliti in oddaljenosti satelita od točke

sprejemnike izračuna položaj sprejemnika oz. lokacijo, kjer se nahajamo s sprejemnikom

(»GPS« [Društvo Viharnik], b. d.).

1.4 Uporaba GPS sledenj v civilne namene

V tem poglavju bomo opisali uporabo GPS sledenj v civilne namene. Predstavili in opisali

bomo različne navigacije, ki se nahajajo na trgu za uporabo v cestnem prometu,

pohodništvu in navtiki.

1.4.1 Cestna navigacija

Ta vrsta navigacije je po svetu med najbolj uporabljanimi. Že skoraj vsak posameznik, ki

nekam potuje z avtomobilom, ima navigacijsko napravo v svojem avtomobilu.



Navigacijske naprave v avtomobilih nam omogočajo breskrbno načrtovanje potovanj in

vodenje na poti. Včasih, ko teh naprav in sistema GPS še ni bilo, smo si lahko pomagali

le s karto in spraševanjem mimoidočih. Danes pa nam naprave različnih ponudnikov

omogočajo zelo veliko.

1.4.2 Avtomobilska navigacija

Ena takšnih navigacijskih naprav je naprava ponudnika iz Združenih držav Amerike, ki

je trenutno v vrhu najboljših izdelovalcev navigacijskih naprav na svetu.

Takšne naprave nam dandanes ne ponujajo le vodenja po cesti oziroma prikaza optimalne

poti na virtualni karti. Opozarjajo nas na omejitve hitrosti, zastoje, priporočajo obvoze,

prikazujejo čas do prihoda, upravljamo jih lahko glasovno …

Cenovni spekter takšnih naprav se giblje trenutno od 100 eur pa nekje do 500 eur za

najboljše. Takšne naprave so danes že zelo izpopolnjene in se lahko nanje zanesemo.

Vendar je še vedno treba biti previden pri izračunu, zato je bolje, da predlagano

izračunano pot pogledamo doma in vnesemo morebitne popravke.

Slika 4: Navigacijska naprava za v avtomobil

Vir: »Garmin Nuvi 3597LMT EU Lifetime« [Tehnomarket], b. d.

1.4.3 Motoristična navigacija

Tudi za motoriste so razvite posebne navigacijske naprave. Uporabljajo se lahko tudi v

avtomobilu, vendar so prilagojene za vožnjo z motorjem. Ikone na ekranu so prilagojene



za delo z rokavicami, celotna naprava je vodotesna. Imajo povezavo Bluetooth, da lahko

voznik preko brezžične slušalke posluša glasovne ukaze naprave. Cene se gibljejo okoli

400 eur–600 eur.

1.4.4 Navigacija za tovorna vozila

Prav tako so tudi za tovorni promet posebej razvite naprave, ki so prilagojene tej specifiki.

Naprava omogoča vpis podatkov o vozilu (teža, višina, širina …), tako da lahko potem

naprava sama izračuna optimalno pot po cestah, kjer to vozilo sme voziti. Boljše naprave

omgočajo tudi merjenje porabe goriva, nas opozarjajo na morebitne zanimive točke za

prevoznike (servisi, vulkanizerji, počivališča s prenočišči …) in tudi na prekoračitev

intervala vožnje. Cena takšne naprave se giblje od 300 eur do približno 500 eur.

1.4.5 Navtična navigacija

V navtiki se uporabljajo tako imenovani ploterji. Naprave so posebaj prilagojene za

uporabo na vodi. So vodotesne, prikazujejo podatke, ki so pomembni za kapitana oziroma

voditelja plovila (plimovanje, podatki o soncu in luni …). Boljše naprave omogočajo

posodobitev lokacije desetkrat na sekundo, kar omogoča boljšo vidljivost na zaslonu pri

nižjih hitrostih plovbe ali pri plovbi v marinah in kanalih. Nekatere naprave so združene

še z dodatnimi radarji ali sonarji za iskanje rib in podobnim. Cena takšne naprave se giblje

od 300 eur do 6000 eur (»GPSMAP 5015« [Garmin], b. d.).

Slika 5: GPS Ploter

Vir: »GPSMAP 4008« [Garmin], b. d.



1.4.6 Pohodniška navigacija

Navigacijske naprave za pohodništvo so namensko prilagojene uporabnikom, ki potujejo

izven cest. Najbolj jih uporabljajo pohodniki, trekerji, avanturisti in ljubitelji hoje v

narave. Uporabljajo topografske karte, ki prikazujejo kolesarske poti, pešpoti, nadmorske

višine, zahtevnosti poti … Naprave so vodotesne in manjše od ostalih, tako da jih lahko

imamo med aktivnostjo v roki ali žepu. Omogočajo vnos točk, ki jih želimo obiskati, in

nas potem usmerjajo od točke do točke. Nekatere boljše naprave omogočajo tudi

namestitev cestnih in navtičnih kart, tako da jih lahko uporabljamo v avtomobilu ali tudi

na plovilu. V večini primerov imajo zmogljive akumulatorje in možnost uporabe

navadnih baterij, kadar nimamo možnosti polnitve. Cene se gibljejo od 100 eur za začetne

modele in vse do 600 eur za najboljše.

1.4.7 Športne ure z vgrajenim GPS sprejemnikom

Obstajajo tudi ure, ki imajo vgrajen GPS sprejemnik. Ponavadi gre za športne ure, ki so

namenjene resnejšim rekreativcem in športnikom, saj lahko s pomočjo GPS-a merijo pot,

si določijo vnaprej določene točke, kamor jih ura usmerja, ali, če se izgubijo, hitro najdejo

pot nazaj. Takšne ure so že dokaj natančne, vendar v večini nimajo možnosti nalaganja

kartografije. Ponavadi nas usmerjajo s puščico, kje se nahaja točka, ki smo jo izbrali za

cilj. Cena ure z GPS sprejemnikom se gibljejo od okoli 200 eur za začetne modele ure in

do okoli 500 eur za boljše ure.

1.4.8 Navigacija na pametnih mobilnikih

Kljub vsem napravam, ki so na voljo od različnih ponudnikov, je mobilna tehnologija do

danes že tako napredovala, da se marsikdo poslužuje navigacije s pomočjo pametnega

mobilnika. Večina pametnih mobilnikov ima danes že v osnovi vgrajen GPS sprejemnik

in nekaj osnovnih navigacijskih aplikacij. Tako so ponudniki navigacijskih naprav in

kartografij izdelali že mobilne aplikacije, ki nam omogočajo dodatne funkcije na

mobilniku. Praktično skoraj ni razlike ali uporabljamo navigacijsko napravo ali pa

aplikacijo na mobilnem telefonu. Cene navigacijskih aplikacij se gibljejo od 0 eur in do

100 eur, odvisno od modela mobilnika in vrste kartografije.



Slika 6: Navigacijska aplikacija na pametnem mobilniku

Vir: »Navigon auf dem iPhone im Dauertest« [Das Meinungs-Blog], 2. september 2009.

1.5 Uporaba GPS sledenj v cestnem prometu

Uporabniku navigacije je poleg natančnosti zelo pomembno to, da je uporabniški vmesnik

prijazen. Tako lahko hitro nastavimo cilj in parametre, ki jih želimo. Če bi prišlo do

kakšnih težav, pa lahko hitro podatke spremenimo.

Spodaj bomo opisali navigacijsko aplikacijo Navigon podjetja Garmin, ki je bila narejena

za mobilnik Apple iPhone.

Aplikacijo si lahko kupijo vsi lastniki iOs in Android naprav. Za iOs sistem, ki ga

uporabljajo Apple naprave, stane Navigon z naloženimi evropskimi kartami 79.99 eur.

Aplikacija je zelo zanimiva, saj zasede zelo malo prostora (le 70.7 MB). V sami aplikaciji

je mogoče naložiti države, ki jih potrebujemo za navigacijo, in jih kasneje zbrisati. Tako

privarčujemo na prostoru in hitrosti aplikacije, saj ni potrebno nalagati podatkov, ki jih

ne bomo uporabljali.

Ko aplikacijo zaženemo, se nam takoj odpre menu, kjer lahko izbiramo med: vpisom

naslova cilja, točkami interesa, mojimi destinacijami ali opcijo: pelji me domov.



Slika 7: Aplikacija Navigon

Vir: »Navigon: iPhone-Navi 1.5 mit Twitter & Facebook da« [Chip Online], b. d.

V spodnji vrstici imamo možnosti: karta, nastavitve, dodatki, upravljalec kart in dodatne

nastavitve.

Če izberemo “vpiši naslov cilja”, nas aplikacija pelje po korakih, kjer vpisujemo najprej

državo, potem mesto, ulico in hišno številko. Z izbrano lokacijo na karti in s stiskom na

gumb “začni navigacijo” aplikacija začne z računanjem poti in usmerjanjem.

Med “točkami interesa” lahko izbiramo med različnimi kategorijami, od bencinskih

črpalk, parkirnih mest, restavracij, bank, lastno kreiranih točk …

Pod opcijo “moje destinacije” aplikacija shranjuje nam priljubljene destinacije in tiste, ki

smo jih vnesli nazadnje. Tako lahko hitro dostopamo do že vpisanih ciljev.

Opcija “pelji me domov” je v bistvu bližnjica za navigacijo domov. Predhodno je naslov

treba nastaviti v nastavitvah in potem samo z izbiro te opcije aplikacija začne

preračunavati optimalno pot do doma oziramo lokacije, ki je vpisana.



2 OBSTOJEČE STANJE

Za preizkus GPS sledilnih naprav smo izbrali PGD Velenje. Društvo ima PosiTrex sistem

sledenja že vgrajen v vozila, drugega bomo za namen preizkusa in primerjave vgradili

naknadno.

Prostovoljno gasilsko društvo Velenje s poklicnim jedrom je osrednje društvo v Šaleški

regiji, ima koncesijo za posredovanje v prometnih nesrečah in je društvo V. kategorije.

Za boljše razumevanje dela gasilcev bomo opisali celoten postopek tehnične intervencije

od prijave prometne nesreče na regijski center do prihoda enote na kraj nesreče.

Slika 8: Pot od gasilskega doma Velenje (A) do kraja nesreče (B)

Vir: Celjska cesta, b. d.

točka A: Gasilski dom Velenje

točka B: Kraj nesreče

Ob 4:08 se je na relaciji Velenje–Vinska Gora zgodila prometna nesreča. Mimoidoči je

poklical številko 112 in dobil regijski center za obveščanje v Celju. V prijavi je povedal,

da je lokacija nesreče malo naprej od Partizanskih grobov, udeleženi sta dve osebni vozili,

iz enega se močno kadi, ena oseba v vozilu je mrtva in vkleščena, druga je sama prišla iz

vozila in je nič ne boli.



Ponavadi že uslužbenec na regijskem centru poskuša od klicatelja dobiti natančne

podatke o kraju nesreče, o številu udeleženih in vrsti vozil, številu ponesrečenih oseb,

ukleščenih oseb, saj lahko s tem reševalnim in gasilskim službam že poda neko oceno

stanja. S tem si lahko zelo pomagamo, saj lahko že v začetku izvozimo z dodatnimi moštvi

ali drugimi specialnimi vozili.

Ko uslužbenec zaključi pogovor s klicateljem, javi podatke, v tem primeru v reševalno

službo Zdravstvenega doma Velenje in PGD Velenje. Dežurni v PGD Velenje ob takšni

uri največkrat zaprosi center za proženje pozivnikov in pripravi vozila, ki bodo izvozila.

V času 2-3 minut prvi gasilci že prispejo v prostore gasilskega doma Velenje, kjer se

preoblečejo in opremijo za posredovanje. Ko je v vozilu zadostna posadka usposobljenih

operativcev, lahko vozilo izvozi.

Na kraj nesreče so gasilci prispeli v 9 minutah.

V tem primeru so gasilci na kraj nesreče prispeli prvi in ugotovili, da :

močan dim ni povzročal nevarnosti požara, saj je šlo za paro iz hladilnika vozila;

oseba, ki naj bi bila mrtva, je bila v nezavesti in lažje poškodovana;

oseba, ki se je odzivala in je sama prišla iz vozila, je imela notranje krvavitve in težje

poškodbe, vendar je bila v šoku in ni čutila bolečin;

udeležena nista bila samo dva osebna avtomobila, ampak tudi motorno kolo, ki je

zletelo s ceste, prav tako voznik motornega kolesa. Ta je v nesreči preminil, saj ni

dobil takojšnje prve pomoči mimoidočih, ker ga niso opazili.

S tem smo želeli pokazati, da je v tem primeru bilo, kljub velikemu številu podatkov, ki

so bili vsi večinoma pravilni z laičnega vidika, stanje povsem drugačno. Vendar bi iz teh

podatkov lahko sklenili čisto drugačno zgodbo. Zato enote nikoli ne poznajo dejanskega

stanja, dokler ne pridejo na kraj nesreče in se same ne prepričajo, kakšno je stanje. V

primeru, da je lokacija nesreče nekje, kamor voznik ne zna pripeljati brez napotkov, je

uporaba GPS sledenja zelo uporabna.



2.1 Kritična analiza

Gasilci PGD Velenje imajo v svojih vozilih za tehnične intervencije vgrajene Level GC

075 242 in uporabljajo sistem sledenja PosiTrex. Uporaba tega sistema jim pomaga, da

lahko hitreje pridejo na kraj nesreče, v primeru, da se je le-ta zgodila na lokaciji, do katere

voznik ali posadka sama ne bi znala. Tako jih s pomočjo prikazane lokacije vozila na

računalniku lahko usmerja dežurna oseba v gasilskem domu.

Sistem PosiTrex je uporaben, vendar ima pomanjkljivosti. Največja pomankljivost je, da

sistem ne prikazuje realne lokacije, oziroma jo prikazuje nekonstantno in je zato zelo

težko predvidevati, kje natančno se vozilo nahaja. V takšnem primeru je skoraj nemogoče

usmerjati voznika intervencijskega vozila, še posebej na cesti, kjer je veliko odcepov in

križišč, saj dežurna oseba ne ve, kje točno se vozilo nahaja. Lahko se je že peljalo mimo

odcepa, kjer bi moral voznik zaviti in ga je zaradi netočnega prikaza dežurna oseba

usmerila na napačno pot.

Nekajkrat je sistem PosiTrex tudi napačno izračunal lokacijo vozila in je prikazoval

njegovo lokacijo sredi travnika, približno 20 m izven ceste, kjer se je vozilo peljalo.

Napake pri prikazu lokacije so največje, kadar vozilo vozi z veliko hitrostjo, kar pa se

dogaja pri vsakem izvozu gasilcev na intervencijo.

Takšen sistem je za uporabo v gasilskih vozilih za intervencijske namene v določenih

primerih skoraj neuporaben, saj bi veliko lažje usmerjali voznika s tem, da bi nam sam

povedal, kje se nahaja, kot pa da spremljamo »napačno« lokacijo vozila preko sistema.

Gasilci PGD Velenje zaenkrat še niso imeli intervencije, kjer bi bilo potrebno usmerjati

voznika do lokacije nesreče, vendar bi v primeru, da bi to bilo potrebno, imeli kar nekaj

težav z uporabo obstoječega sistema PosiTrex.

Sistem, ki ga gasilci PGD Velenje potrebujejo v intervencijskih tehničnih vozilih, mora

biti natančen in čim hitreje osveževati lokacijo, saj je namen, da enota čim hitreje prispe

na kraj nesreče in prične z reševanjem ponesrečencev.



3 PREDLOG IN REŠITVE

V tem poglavju bomo opisali sistema sledenja PosiTrex in Rewardhero. V praktičnem

preizkusu bomo pridobili podatke o tem ali je sistem Rewardhero bolj uporaben za

uporabo v gasilskih vozilih.

3.1 Opis sistema Positrex

PosiTrex je napreden GPS sistem, ki omogoča nadzor lokacije in sledenje premikajočih

ali statičnih objektov. Sistem deluje preko internetne povezave, saj s pomočjo LEVEL

komunikacijskih enot (GSM/GPS), ki lahko nadzirajo lokacijo, hitrost, napajanje…,

shrani podatke v pomnilnik naprave. Podatke lahko potem naprava pošlje preko GPRS

povezave na glavni strežnik za nadzor (»ProsiTreX GPS slednje vozil« [Elmark], b. d.).

Slika 9: Povezave med komunikacijo GPS enoto, strežnikom in uporabnikom

Vir: »ProsiTreX GPS slednje vozil« [Elmark], b. d.

V primeru, da gostujemo na drugem mobilnem omrežju, ali se nahajamo na lokaciji, kjer

ni mobilnega signala, lahko podatke prenesemo tudi, ko prispemo v domače mobilno

omrežje ali s pomočjo ukaznega SMS sporočila (»ProsiTreX GPS slednje vozil«

[Elmark], b. d.).



Sistem omogoča direkten vpogled v nadzorni sistem na internetnem naslovu

www.positrex.eu. Tukaj dobi uporabnik vse potrebne podatke in informacije o vozilu ali

drugem sledenem objektu (»ProsiTreX GPS slednje vozil« [Elmark], b. d.).

Podatki, ki jih pošilja naprava do končnega uporabnika, so kodirani in zato varni.

Komunikacija med komunikacijsko enoto in zbirnim centrom je zaščitena s 128-bitnim

kodirnim ključem. Pri pregledu podatkov strežnika pa je uporabljen SSL prenos

(»ProsiTreX GPS slednje vozil« [Elmark], b. d.).

Kot je vidno na Sliki 9, ima vozilo vgrajeno LEVEL komunikacijsko napravo. Ta naprava

prejme podatke iz GPS satelitov o lokaciji in jih shrani v pomnilnik. V primeru, da je

naprava nastavljena, da pošilja podatke na strežnik, jih pošlje preko GPRS povezave na

PosiTrex strežnik. Nato pa uporabnik preko spletne strani s svojim uporabniškim imenom

in geslom dostopa do teh podatkov in nadzira oziroma spremlja stanje objekta, v tem

primeru vozila.

3.1.1 GPS komunikacijska enota LEVEL

Komunikacijska enota Level je v bistvu mala škatlica (50 mm x 90 mm x 20 mm), težka

50 g, ki prejema podatke iz GPS satelitov in jih posreduje naprej na strežnik. V osnovi

ima že vgrajeno GSM in GPS anteno, če pa bi želeli, lahko dodatno naročimo tudi zunanju

GPS anteno, ki izboljša zaznavanje enote preko satelitov (»Positrex GC 075 –

Specification« [Level Systems], b. d.).

V enoto preprosto vstavimo SIM kartico mobilnega operaterja in enota bo glede na to,

kako je programirana, začela komunicirati s strežnikom oz. mu pošiljati podatke.

Na trgu obstaja nekaj vrst komunikacijskih enot. So različno zmogljive in za različne

vrste uporabnikov. Nekatere omogočajo prepoznavo voznikov s pomočjo določenih

ključev, porabo goriva ipd. Vse omogočajo vpogled podatkov preko internetne povezave

na strežnik, kjer so shranjeni podatki, lahko pa razširimo uporabniško izkušnjo in dodatno

naročimo še LCD monitor, kjer lahko tudi posadka v vozilu spremlja svoj položaj in cilj.

V tem primeru lahko spremljamo in spreminjamo cilj v vozilu ali pa preko nadzornega

centra.



Večinoma pa vsaka od teh enot omogoča spremljanje (primer vozila):

status vozila (motor prižgan ali ugasnjen);

lokacijo vozila, hitrost in smer;

napetost akumulatorja v vozilu, temperaturo v vozilu;

pospešek vozila;

nagib kabine v vozilu;

3D sensor omogoča pošiljanje podatkov o obnašanju vozila, vožnji in zazna nenadno

nenormalno gibanje vozila, ki se pojavi pri prometni nesreči.

Vse enote so zaradi varnostnih razlogov prirejene tako, da se lahko vgradijo v vozila na

skrivna mesta. Razlog za to je, da nam lahko služijo tudi v primeru, da je bilo vozilo

odtujeno (»Positrex GC 075 - Vehicle Monitoring« [Level Systems], b. d.).

V takšnem primeru lahko lokacijo vozila pridobimo tudi s pomočjo klica na to enoto ali

poslanega SMS ukaza. Nekatere komunikacijske enote dodatno omogočajo tudi

nastavitev, da lahko v primeru kraje vozila preko določenega poslanega ukaza

komunikacijski enoti vozilo imobiliziramo (»Positrex GC 075 - Vehicle Monitoring«

[Level Systems], b. d.).

Na trgu je ogromno različic, ki se v osnovi delijo na osnovne komunikacijske enote za

povprečne uporabnike, profesionalne komunikacijske enote za poklicne uporabnike

(špedicijski prevozi, medkrajevni tovorni prevozi, taksi službe …), komunikacijske enote

za nadzor železniškega prometa, ročne komunikacijske enote in komunikacijske enote,

namenjene varovanju vozila, objekta.

V nalogi bomo preizkusili enoto GC 075 242. Le-to imajo gasilci PGD Velenje vgrajeno

v dve vozil in jo uporabljajo že eno leto. GC 075 242 je osnovna enota za nadzor vozil,

ki omogoča vse, kar smo zgoraj našteli, vendar za potrebe intervencije potrebujemo le

delček teh podatkov, ki pa morajo biti čim bolj natančni in ažurirani.



3.1.2 GPS komunikacijska enota LEVEL GC 075 242

Komunikacijsko enoto GC 075 242 imajo v svojih dveh vozilih vgrajeno tudi gasilci

Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Ta komunikacijska enota je med osnovnimi

enotami v ponudbi in nam omogoča osnovne funkcije, z možnostjo razširitve na dodatne

funkcije.

Sama enota meri 90 mm v dolžino, 50 mm v širino in 20 mm debeline. Tehta komaj 50 g

in je namensko narejena za skrivno vgraditev v vozilo. Enota ima GSM anteno in GPS

anteno vgrajeno v ohišje, dodatno pa lahko dokupimo zunanjo GPS anteno za boljši in

hitrejši sprejem. Ustreza standardu IP 20, kar pomeni, da je ohišje enote in enota zaščitena

pred umazanijo in poškodbami z dotikanjem, vendar ni zaščitena pred vodo (»Positrex

GC 075 – Specification« [Level Systems], b. d.).

Enota deluje na GSM frekvencah 850, 900, 1800 in 1900 MHz s pomočjo vstavljene SIM

kartice. Komuniciranje z enoto poteka preko klica, sporočila SMS ali prenosa podatkov

po mobilnem omrežju (»Positrex GC 075 – Specification« [Level Systems], b. d.).

Enota GC 075 242 ne omogoča priklopa termometra ali identifikacijskih čipov, saj nima

vgrajenega Dallas Busa, ki je za to opcijo potreben. Napajanje enote je lahko 12 V pri

osebnih vozilih in 24 V pri tovornih vozilih. Ima tudi vgrajen micro USB priklop, ki nam

omogoča priklop enote na računalnik ali dodatni LCD zaslon v vozilu. Vgrajenega ima

512 KB spomina, kar zadošča za 8000 shranjenih pozicij vozila oziroma enote (»Positrex

GC 075 – Specification« [Level Systems], b. d.).

Poleg te komnikacijske enote sta pri tem ponudniku na voljo še dve komunikacijski enoti

v istem razredu enot za nadzor vozil. To sta enoti GC 075 332 in GC 075 832 CAN+. Ti

dve enoti omogočata poleg funkcij, ki jih ima zgoraj opisana komunikacijska enota GC

075 242, še nadzor voznikovega obnašanja, imata vgrajen Dallas Bus priključek za

priklop termometrov ali podobnih analognih konverterjev. Poleg tega imata obe enoti še

zunanjo GPS anteno za boljše in hitrejše zaznavanje lokacije (»GC 075 – Variants« [Level

Systems], b. d.).



Slika 10: Komunikacijska enota GC 075 242

Vir: »GC 075 632P Level - GPS jednotka pro sledování vozidel pro systém www.positrex.cz« [XIP], b. d.

3.1.3 Opis uporabniškega vmesnika PosiTrex

Za sledenje in pogled lokacije in statusa vozil objektov dobimo ob nakupu naprave in

zakupu storitve uporabniško ime in geslo. S temi podatki se prijavimo v svojo bazo

podatkov in dostopamo do prikaza lokacije vozil, poti vozil in ostalih podatkov. Za

prijavo odpremo spletno mesto www.positrex.eu in v zgornjem desnem kotu vpišemo

svoje uporabniško ime in geslo. Po prijavi imamo dostop do vpogleda statusa, poti,

lokacije, ostalih podatkov o vozilih ali objektih, ki imajo vgrajeno komunikacijsko enoto

LEVEL s strani podjetja Elmark s.p. (v našem primeru).

Opisali bomo, katere podatke lahko vidimo preko uporabniškega vmesnika

www.positrex.eu v primeru vozil PGD Velenje.

V PGD Velenje imajo GPS module vgrajene v dveh vozilih. Obe vozili sta namenjeni

posredovanju v tehničnih intervencijah (prometne nesreče …).



Slika 11: Uporabniški vmesnik PosiTrex

Vir: Velenje, b. d.

Ko smo vpisani v uporabniški vmesnik na www.positrex.eu kot uporabnik, lahko

dostopamo do različnih podatkov. S klikom na okence “map” se nam prikaže zemljevid

z označeno lokacijo, kjer se nahajajo vozila. Poleg lokacije lahko razberemo tudi oznake

vozil in njihove registrske številke. S klikom na ikonco vozila v mapi se nam odpre še

dodatno okence, kjer lahko razberemo, za katero vozilo gre, registrsko številko, GPS

koordinate vozila, naslov lokacije, kjer se nahaja voznik (v primeru, da je opcija

aktivirana), in hitrost gibanja vozila.

Gasilci PGD Velenje imajo zelo okrnjeno beleženje dodatnih podatkov. Ker na

intervencijski vožnji gasilci ne potrebujejo podatkov o porabi goriva in temperaturi zraka

zunaj oz. v kabini vozila, imajo omogočeno in vklopljeno samo beleženje statusa vozila,

lokacijo vozila in hitrost vozila. Vseh ostalih funkcij zenkrat ne potrebujejo in jih niso

brez potrebe naročali v paketu, ki ga imajo za sledenje svojih intervencijskih vozil.

Uporabniški vmesnik PosiTrex sistema je na voljo v slovenskem jeziku, grafično pa je

stran solidno narejena.



3.2 Opis sistema Rewardhero

Podjetje ponuja več storitev s področja lociranja in sledenja. Ena izmed storitev je

Rewardhero ID asistenca. Tukaj uporabniki kupijo določene namenske nalepke in jih

nalepijo na določen predmet. Še pred tem se je potrebno registirirati in vnesti vse potrebne

podatke. V primeru, da določen predmet izgubimo, ga na njihovi spletni strani vnesemo

pod izgubljene in določimo neko nagrado za najditelja. Najditelj predmeta, ki je pošten

in želi predmet vrniti, lahko preko te iste spletne strani in šifre na nalepki najde podatke

o lastniku in ga kontaktira. Storitev ni slaba, vendar je tu še vedno faktor človeškega

poštenja.

Zanimiva storitev, ki je trenutno še v razvoju, je tudi Rewardhero SMART asistenca. Gre

za aplikacijo, s katero bo možno mobilnik locirati preko Wi-Fi, GSM ali GPS signala.

Poleg same lokacije bomo lahko preko ukazov vklopili zvočnik in dali navodila

najditelju, vklopili mikrofon in prisluhnili dogajanju, vklopili kamero, zaklenili telefon

… Aplikacija naj bi bila namenjena vsem mobilnim operacijskim sistemom in naj bi bila

brezplačna.

Poleg teh dveh storitev pa podjetje Rewardhero ponuja tudi Rewardhero GPS asistenco.

Tukaj gre za spremljanje lokacije, gibanja in zgodovine poti vozil preko spletne

administracije. Poleg te storitve Rewardhero aplikacija omogoča še celo vrsto dodatnih

modulov, s katerimi lahko dodatno izboljšajo storitev ali pridobijo dodatne podatke za

uporabnika (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Ponujajo nam štiri osnovne storitve imenovane 24/7 SLO, On DEMAND SLO, 24/7 EU

in On DEMAND EU (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Storitev 24/7 SLO omogoča, da v vsakem trenutku vidimo in spremljamo lokacijo, hitrost

gibanja vozil s komunikacijskimi enotami. Nadzor je omejen na območje Slovenije in v

tujini načeloma ne deluje. V primeru, da želimo locirati vozilo s komunikacijsko enoto v

tujini, lahko to izrecno zahtevamo preko določenega ukaza. Tak nadzor priporočajo vsem,

ki upravljajo z večjim številom naprav in bi želeli biti seznanjeni z aktualnimi premiki

naprav oziroma vozil (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).



Storitev On DEMAND SLO je storitev namenjena vsem, ki bi želeli locirati vozilo

oziroma komunikacijsko napravo v primeru kraje ozirom iskanja. Ne omogoča nam

prikaza aktualnih premikov in hitrosti gibanja, ampak deluje na zahtevo. V primeru, da

izgubimo vozilo oz. napravo, lahko preko ukaza pridobimo podatke o njeni lokaciji.

Sistem je prirejen tako, da deluje po sistemu predplačniške SIM kartice, kjer se boniteta

zmanjšuje z vsako zahtevo po poizvedbi (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Soriteve 24/7 EU in On DEMAND EU so praktično enake kot 24/7 SLO in On DEMAND

EU, le da so te namenjene lociranju po območju celotne EU (»GPS asistenca«

[RewardHero], b. d.).

Dodatno Rewardhero ponuja še zanimive storitve: Potni nalogi, Rewardhero hitrost,

Rewardhero ograja in Rewardhero ključ (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Storitev Potni nalogi omogoča avtomatično generiranje potnih nalogov, ki jih nato samo

izvozimo in obračunamo (»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Storitev Rewardhero hitrost omogoča pošiljanje alarma na GSM telefon, če ugotovi

prekoračitev nastavljene hitrosti. To storitev priporočajo za nadzor mladih voznikov

(»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Rewardhero ograja je storitev, ki pošlje opozorilo oziroma obvestilo, da se vozilo oz.

komunikacijska naprava nahaja izven območja, ki smo ga določili v spletni administraciji

(»GPS asistenca« [RewardHero], b. d.).

Storitev Rewardhero ključ je namenjena vsem uporabnikom v primeru kraje vozila.

Komunikacijska enota je skupaj z modulom priključena v sistem vozila tako, da lahko

preko ukaza zahtevamo izklop motorja vozila. Po ukazu se bo avtomobil varno izklopil,

naprava pa bo onemogočila ponoven zagon motorja (»GPS asistenca« [RewardHero], b.

d.).



3.2.1 GPS komunikacijska enota Teltonika FM4200

Komunikacijska enota FM4200 je izdelek podjetja Teltonika. Omogoča nam izračun

koordinat trenutne lokacije, ki jo pošlje preko GSM omrežja uporabniku. Poleg stalnega

napajanja ima možnost delovanja na baterije in možnost priklopa dodatne baterije, ki

omogoča delovanje 48 ur (»New generation advanced automotive tracker« [Teltonika],

b. d.).

Naprava pošilja podatke preko mobilnega omrežja, kadar pa le-tega ni na voljo, te podatke

shranjuje. Pomnilnik je dovolj velik za 7500 shranjenih lokacij, ki jih naprava pošlje,

takoj ko vzpostavi povezavo z mobilnim omrežjem. Omogoča nadzor lokacije naprave

oziroma vozila, kjer je vgrajena, podatkov o porabi goriva, temperature in statusa vozila.

Naprava je izdelana zelo robustno in je zato primerna tudi za vgradnjo v posebna vozila

(»New generation advanced automotive tracker« [Teltonika], b. d.).

Enota FM4200 nam omogoča spremljanje (»New generation advanced automotive

tracker« [Teltonika], b. d.). :

statusa motorja;

identifikacije voznika;

porabe goriva;

napetosti akumulatorja;

temperature vozila in hlajenja;

ali so vrata na vozilu zaprta;

lokacije, hitrosti …

Slika 12: Komunikacijska enota FM4200

Vir: »Teltonika FM4200« [Maptex], b. d.



Naprava ima štiri digitalne vhode, štiri digitalne izhode in štiri analogne vhode, kamor

lahko priklopimo različne senzorje. Deluje na mobilnem omrežju frekvence 900 MHz in

1800 Mhz, komunikacija pa poteka preko GPRS razred 10 (85.6 Kbps) in preko SMS

sporočil (»New generation advanced automotive tracker« [Teltonika], b. d.).

Programska koda, s katero je naprava programirana, vsebuje zelo napreden algoritem za

GPRS povezavo in izračun lokacije. To nam omogoča hitrejše lociranje in prikaz

podatkov. Programska koda omogoča tudi prikaz hitrega pospeševanja in nenadnega

zaviranja. Kljub ogromno funkcijam, ki jih omogoča, in podatkov, ki jih pošilja, pa je

energijsko zelo varčna, saj je poraba v stanju pripravljenosti manjša od 6 mA na 12 V

napetosti (»New generation advanced automotive tracker« [Teltonika], b. d.).

3.2.2 Priključitev modula Teltonika FM4200 v vozilo HTRV-1

Modul smo priključili v vozilo samo na napajanje 12 V. Pri preizkusu nismo uporabljali

dodatnih analognih ali digitalnih senzorjev, saj niso bili relevantni za preizkus. GPS

antena, ki jo ima modul Teltonika FM4200, je zunanja, zato tudi hitreje in bolj natančno

zazna lokacijo naprave.

Slika 13: Priklop komunikacijske enote FM4200 v vozilo HTRV-1



3.2.3 Opis uporabniškega vmesnika Rewardhero

Za vpogled v podatke sistema sledenja Rewardhero se je potrebno vpisati z uporabniškim

imenom in geslom na spletni strani tracking.rewardhero.com. S tem dobimo dostop do

vpogleda svojih naprav. Tako lahko vidimo seznam naprav, ki jih imamo povezane v

sistem sledenja in izbiramo, katero napravo želimo opazovati. Lahko je to samo ena

naprava, dve napravi ali več naprav na enkrat. Že v osnovi imamo na voljo osnovne

podatke o vozilu oziroma objektu, kjer je naprava priključena. Ti podatki so ime naprave,

kdaj je bila lokacija sprejeta na strežnik, naslov, kjer se naprava nahaja, status vozila

oziroma objekta, višina, hitrost, napetost baterije in napolnjenost baterije. Spremljanje

napetosti baterije je za uporabnika zanimiva, kadar mu je vozilo odtujeno in nekdo hoče

napravo odstraniti. V tem primeru naprava zazna padec napetosti napajanja in pošlje

alarmno sporočilo na vnaprej določeno telefonsko številko.

Poleg osnovnih podatkov pa lahko dostopamo tudi do opcije “potni nalogi”, kjer lahko

potne naloge enostavno natisnemo in jih ni potrebno ročno pisati. Opcija ograja nam

ponuja virtulalno omejitev območja gibanja. V primeru, da se naprava nahaja izven

območja, začne pošiljati alarmna sporočila na določeno telefonsko številko. Prav tako

omogoča uporabniški vmesnik nastavitev hitrosti, ki jo naprava lahko doseže. V primeru

prekoračitve nastavljene hitrosti naprava zopet pošlje alarmno sporočilo.

Slika 14: Uporabniški vmesnik Rewardhero

Vir: »GPS Tracking« [Rewardhero], b. d.



Pod dodatne nastavitve pa lahko na oddaljen način vsako napravo tudi programiramo,

oziroma nastavljamo različne parametre. Pod temi nastavitvami lahko nastavljamo vklop

ali izklop alarmnih sporočil v primeru določene akcije. Nastavitve omogočajo nastavitev

trajanja alarma, aktivacije alarma in čas pošiljanja alarmnega sporočila. Nastaviti je

možno, kako pogosto naj naprava locira svoj položaj in kako pogosto naj te podatke pošlje

na strežnik.

Poleg nastavitev lociranja in alarmiranja pa je možno naprave, ki imajo fizična stikala ali

tipke, oddaljeno programirati še za stikala ali tipke. Tako lahko vsaki napravi nastavimo

preko uporabniškega vmesnika funkcije stikal oziroma tipk.

Celoten uporabniški vmesnik sistema Rewardhero je na voljo v slovenskem jeziku in je

zelo pregledno narejen.

3.3 Praktični preizkus

V tem poglavju bomo opisali potek praktičnega preizkusa in podatke, ki jih bomo s

preizkusom pridobili. S temi podatki bomo nato lažje odločili, kateri sistem je boljši za

uporabo v gasilskih vozilih.

Praktični preizkus bo omejen na krajšo vožnjo v bližini gasilskega doma Velenja, zaradi

primera intervencije, saj bomo GPS module preizkušali v vozilu, ki prvo izvozi v primeru

prijave prometne nesreče. Zaradi te omejitve se od gasilskega doma Velenje ne smemo

oddaljiti dlje kot približno 3-5 minut vožnje.

3.3.1 Opis vozila za praktični preizkus

Preizkus bomo izvajali z vozilom Iveco Daily letnik 2010. V PGD Velenje ima to vozilo

oznako HTRV-1, kar pomeni hitro tehnično-reševalno vozilo 1. To je vozilo, ki prvo

izvozi na tehnične intervencije (prometne nesreče). V vozilu je hidravlična črpalka na

elektromotor in dve prenosni hidravlični črpalki (na elektromotor in ročni pogon). V

vozilu je tudi vsa potrebna oprema za zavarovanje delovnega okolja na intervenciji

(triopani, različna svetila, trakovi …). V njem je tudi nahrbtnik za prvo pomoč z



defibrilatorjem, ima pa tudi visokotlačno batno črpalko z možnostjo težke pene. Vozilo

je opremljeno z UKV postajo, ki deluje na frekvenci zare+.

Slika 15: Vozilo HTRV-1

3.3.2 Opis poti

Preizkus bo potekal tako, da bomo z vozilom peljali od gasilnega doma Velenje, ki je na

Žarovi cesti v Velenju, do gasilnega doma v Vinski Gori pri Velenju in nazaj. V tem času

bosta v vozilu aktivirana oba GPS modula (LEVEL GC 075 242 in Teltonika FM4200),

ki pa jih bomo v živo spremljali iz dežurne sobe. Na vnaprej določenih lokacijah se bo

sovoznik v vozilu HTRV-1 javljal po UKV zvezi in govoril točno lokacijo vozila. Tako

bomo v točno določenem trenutku lahko zabeležili točno lokacijo vozila, izračunano

lokacijo vozila s pomočjo komunikacijske enote LEVEL GC 075 242 in izračunano

lokacijo s pomočjo komunikacijske enote Teltonika FM4200. S pomočjo teh podatkov

bomo ugotovili, kakšna so odstopanja prikazane lokacije vozila oziroma GPS modulov

od realne lokacije.

Vozilo Iveco Daily oz. HTRV-1 ima že vgrajen GPS modul LEVEL GC 075 242.

Dodatno pa bomo v vozilu dodali še komunikacijsko enoto Teltonika FM4200 in tako v

živo spremljali natančnost obeh modulov hkrati.



Slika 16: Pot vozila HTRV-1 med preizkusom


Predvidevamo, da bosta GPS modula dokaj natančno izračunala lokacijo vozila, ko bo le-

to mirovalo. Predvidevamo, da se bodo težave pojavile, ko se bo vozilo premikalo z večjo

hitrostjo, in uporabniški vmesnik, ki ga bomo spremljali, ne bo uspel dovolj hitro

osveževati prikazane lokacije vozila.

3.3.3 Opis točk lociranja

Pot, ki smo jo izbrali za testiranje GPS modulov, poteka od gasilskega doma Velenje do

gasilskega doma Vinska Gora. Razlog za takšno pot je bil ta, da je vozilo HTRV-1 prvo

vozilo, katero izvozi na kraj tehnične intervencije (prometne nesreče), zato se mora v

vsakem trenutku nahajati v bližini gasilskega doma Velenje. Pot, po kateri bomo vozili,

je glavna povezava mesta Velenje z Arjo vasjo in je zelo prometno nasičena. Omejitve na

tej relaciji se gibljejo od 50 km/h do 90 km/h, na poti pa je dvanajst križič in eno krožno

križišče.

Zaradi predpisov testiranja ne bomo mogli opravljati z intervencijsko vožnjo, ampak bo

voznik HTRV-1 moral upoštevati vse omejitve hitrosti in cestnoprometne predpise.

Preizkus bo potekal tako, da bo vozilo HTRV-1 z dvema članoma posadke odpeljalo

izpred gasilskega doma Velenja na znak dežurne osebe v gasilskem domu Velenje, ki bo

spremljala lokacijo vozila preko uporabniškega vmesnika za GPS modul Teltonika



FM4200 in LEVEL GC 075 242. Sovoznik bo preko UKV postaje javljal, kdaj je vozilo

na naslednjih lokacijah:

krožno križišče pri trgovskem centru Velenjka;

križišče − odcep za Bevče;

križišče − odcep za Prelsko;

križišče − odcep za Vinsko Goro;

prihod pred gasilski dom Vinska Gora.

Po prihodu pred gasilski dom Vinska Gora bo voznik na znak dežurne osebe iz gasilskega

doma Velenje odpeljal po isti poti nazaj proti gasilskemu domu Velenje. Sovoznik bo

javljal iste lokacije v obratnem vrstnem redu.

Po končani vožnji in zbranih podatkih bomo izračunali in prikazali, kolikšna so

odstopanja prikazane lokacije od dejanske.

Največ odstopanja pričakujemo pri lokaciji križišče (odcep za Vinsko Goro) v smeri proti

Vinski Gori, ker je v tej smeri na tej lokaciji dovoljena hitrost 90 km/h in bo vozilo

HTRV-1 naredilo večjo pot v času, ki ga bosta GPS modula potrebovala za izračun in

pošiljanje lokacije. Najmanjše odstopanje pričakujemo pri križišču pri trgovskem centru

Velenjka, saj je tukaj hitrost omejena na 40 km/h in bo v času izračuna in posredovanja

lokacije iz GPS modulov vozilo naredilo krajšo pot in bo s tem verjetno tudi prikaz

lokacije na uporabniškem vmesniku bolj natančen.

S tem bomo videli, kako bi potekala vožnja oziroma sledenje vozila po zahtevnejši poti,

kjer si odcepi in križišča sledijo bolj pogosto. Za takšno pot potrebujemo čim bolj

natančen sistem sledenja, saj z vsakim napačnim zavojem izgubljamo čas, ki ga na

intervencijski vožnji gasilci nimajo.

3.3.4 Preizkus z vožnjo

Pred preizkusom smo v vozilo HTRV-1 dodatno vgradili oziroma priključili še

komunikacijsko enoto Teltonika FM4200. Zaradi boljšega zaznavanja vozila v začetku

vožnje smo vozilo z vklopljenima GPS moduloma pustili dobro minuto pred garažo, da



sta se modula povezala z omrežjem satelitov GPS sistema. Po vzpostavljeni povezavi s

sateliti se je preizkus pričel.

Že pri prvem javljanju lokacije pri krožnem križišču pred trgovskim centrom Velenjka je

prišlo do razlike v prikazu lokacije. Sistem PosiTrex je prikazoval lokacijo vozila dobrih

300 m za dejansko lokacijo vozila. Sistem Rewardhero pa je lokacijo vozila prikazoval

približno 150 m nazaj od dejanske lokacije. Zaradi večje hitrosti pri vožnji mimo odcepa

za Bevče, sta oba modula delovala z večjo razliko v prikazu, kot smo že domnevali pred

preizkusom.

Slika 17: Prikaz lokacije vozila sistema PosiTrex


Slika 18: Prikaz lokacije vozila sistema Rewardhero


Da modul sprejme signal, ga preračuna in pošlje na strežnik, povprečno traja okoli 4

sekunde. V tem času pa vozilo, ki vozi z večjo hitrostjo, naredi daljšo pot in s tem tudi

večjo razliko. Pri naslednjem križišču, odcep za Bevče, je tako GPS modul sistema



PosiTrex prikazal lokacijo približno 600 m za dejansko lokacijo, medtem ko je GPS

modul sistema Rewardhero ob istem času kazal slabih 300 m za pravo lokacijo.

Pri križišču za Prelsko se je zopet izkazal bolje sistem Rewardhero, ki je imel v tistem

trenutku napako prikaza lokacije slabih 200 m, medtem ko je sistem PosiTrex prikazoval

lokacijo z napako dobrih 300 m.

Pri križišču za Vinsko Goro pa je prišlo do največje razlike med prikazom. Tukaj se cesta

spušča in hitrost vozila je presegla 100 km/h, zato so bile razlike tako velike. Sistem

PosiTrex je lokacijo prikazoval kar 800 m za dejansko lokacijo, medtem ko je sistem

Rewardhero isto lokacijo prikazoval v zaostanku le 150 m.

Tukaj se je pot končala, zato je voznik vozilo obrnil in se po isti poti vrnil nazaj. Pri

vračanju v gasilski dom Velenje je sovoznik javljal iste lokacije.

Zaradi zmanjšane hitrosti sta sedaj oba sistema prikazovala natančnejšo lokacijo pri

križišču za Vinsko Goro. Tukaj je prvič sistem PosiTrex prikazal natančnejo lokacijo, ki

je zaostajala le 20 m, medtem pa je sistem Rewardhero zaostajal za slabih 50 m. Že pri

križišču za Prelsko se je zopet izkazal sistem Rewardhero, ki je zaostajal za okoli 300 m,

medtem ko je sistem PosiTrex zaostajal za okoli 800 m. Pri križišču za Bevče je sistem

PosiTrex prikazoval lokacijo vozila HTRV-1 slab kilometer, sistem Rewardhero pa

dobrih 200 m za dejansko lokacijo vozila. Na zadnji dogovorjeni lokaciji sta se sistema

zopet nekako “uskladila”, saj sta jo oba prikazovala približno 50 m od realne lokacije

vozila.

Med testiranjem se je bolje izkazal sistem Rewardhero. Ne samo da je bolj natančno

prikazoval lokacijo vozila, ampak so bile razlike v prikazu, glede na hitrost vozila, bolj

predvidljive. Med samim spremljanjem lokacije vozila je bilo možno spremljati tudi

hitrost vozila, oznako vozila in naslov lokacije, kjer se nahaja. Edina slabost, ki smo jo

opazili, je bila, da sistem Rewardhero še nima možnosti, da bi sproti izrisoval prevoženo

pot, ampak prikazuje le točko, kjer se vozilo nahaja. Za prikaz poti je potrebno pogledati

zgodovino potovanj.



Sistem PosiTrex je v določenih trenutkih zelo zaostajal s prikazom lokacije. Tudi podatke

o hitrosti vozila smo morali za vsako spremembo lokacije, ki jo je prikazal, zahtevati s

klikom na ikonco vozila. Prednost je bila ta, da je sproti izrisoval pot, kjer je vozilo

potovalo, vendar se je po končani vožnji v nekaj minutah izbrisala. Ker gasilci PGD

Velenje nimajo zakupljene storitve poročil voženj, do prikaza poti nismo mogli več

dostopati.

Po končani vožnji in zbranih podatkih smo preverili še natančnost izrisa poti. Tukaj se je

lepo videlo, koliko natančneje pot izrisuje sistem Rewardhero od sistema PosiTrex.

Slika 19: Beleženje točk lokacije vozila pri sistemu PosiTrex

Vir: Velenje, b. d.

Slika 20: Beleženje točk lokacije vozila pri sistemu Rewardhero

Vir: Velenje, b. d.



3.4 Primerjava sistemov sledenja Rewardhero in PosiTrex

V praktičnem preizkusu smo preverjali predvsem natančnost sledenja sistema. To je tudi

najbolj pomembno v uporabi pri gasilcih, saj ne potrebujejo nekih dodatnih podatkov o

porabi goriva, temperaturi zraka in podobnih podatkov.

Tabela 2: Primerjava sistemov Rewardhero in PosiTrex

Izgled upor.

vmesnika Natančnost

Enostavnost

uporabe

Sistem Rewardhero Zelo dobro Zelo dobro Odlično

Sistem PosiTrex Dobro Dobro Odlično

V preizkusu se je bolje izkazal Rewardhero sistem sledenja, saj je prikazoval manjša

odstopanja prikazane lokacije vozila od dejanske lokacije vozila. Kljub temu, da je

zaostajal prikaz lokacije za 20 m−300 m, je bil dosti bolj natančen od sistema sledenja

PosiTrex. Z malo uporabe bi lahko vozilo vodili iz dežurne sobe, saj je pri sistemu

sledenja Rewardhero možno zelo natančno predvidevati dejansko lokacijo vozila, glede

na prikazano lokacijo vozila.

Ob testiranju smo še ocenili izgled uporabniškega vmesnika in tudi pri tem se je

uporabniški vmesnik sistema Rewardhero izkazal za bolj preglednega in uporabniku

prijaznega. Poleg izgleda pa je pomembna tudi enostavnost uporabe. Tukaj sta oba

uporabniška vmesnika za nekoga, ki vsaj malo obvlada računalnik, zelo enostavna za

uporabo. Oba sta v slovenskem jeziku, s preglednimi velikimi ikonami, menuji niso

zapleteni, nam pa že na prvi strani ponudita ogromno podatkov.

3.4.1 Cenovna primerjava

V spodnji tabeli bomo prikazali cene modulov in storitev, ki jih ponujata podjetji

Rewardhero in Elmark.



Tabela 3: Cene storitev in moduov

Rewardhero Elmark

Cena vgradnega GPS modula 226 € 299 €

Letna uporaba sled. serverja 144 € 147 €

Pri obeh podjetjih smo izbrali vgradne module, saj so ti namenjeni za vgradnjo v vozila.

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je podjetje Rewardhero na letni ravni cenejše za 3 eur,

pri nakupu modula pri podjetju Rewardhero pa privarčujemo 73 eur.

3.5 Možne izboljšave

Sistema sledenja, kot sta PosiTrex in Rewardhero, prikazujeta lokacijo vozila po

izračunanih in poslanih podatkih. Če uporabljamo cestno navigacijo v avtomobilu,

največkrat mislimo, da je bolj natančna in da hitreje kaže lokacijo vozila, vendar gre za

simulacijo med eno izračunano točko in drugo. V primeru uvedbe simulacije vožnje med

eno in drugo točko, ki jo pošlje komunikacijska naprava, bi izboljšali izgled

uporabniškega vmesnika oziroma samo enostavnost uporabe. Tako bi tudi lažje vodili

voznika, kje naj pelje, saj nam ne bi bilo treba predvidevati, kje približno se nahaja, ker

bi to simuliral sam program.

Možno bi bilo tudi priključiti zvočnik in mikrofon na samo komunikacijsko enoto. S tem

bi lahko vzpostavili povezavo s kabino vozila in se preko naprave pogovarjali. To bi

olajšalo delo vozniku in posadki, saj bi bila povezava vedno vzpostavljena, uporaba pa bi

bila prostoročna. Tako ne bi bilo potrebno uporabljati mobilnih telefonov ali UKV zvez.

Pametno bi bilo dodati tudi ekran na dotik v samo vozilo z vgrajenim sistemom sledenja.

Tako bi lahko voznik in posadka sami spremljali svojo lokacijo in vnašali cilj. V tem

primeru bi bilo potrebno še dodati povezavo med dežurno sobo in vozilom. Tako bi lahko

dežurna oseba iz gasilskega doma Velenje vnesla v program lokacijo, npr. prometne

nesreče, v istem trenutku pa bi jo videli v vozilu in bi lahko sami s pomočjo navigacije,

brez usmerjanja iz dežurne sobe, našli pot do cilja. To je najboljša možna rešitev trenutno,

saj od dežurne osebe ne zahteva veliko časa in dela. Pomembno je predvsem zato, ker je



v primeru intervencije tudi v dežurni sobi ogromno dela in bi ena oseba težko opravljala

potrebno delo in usmerjanje vozila.

Takšen sistem je že v uporabi v Sloveniji. Največkrat ga uporabljajo večje taksi službe

po večjih mestih. Je zelo enostaven, saj voznik prejme podatke o lokaciji stranke in ga

sistem sam vodi do nje. Ko stranko odpelje na želeno lokacijo, to potrdi na ekranu v vozilu

in sistem mu dodeli lokacijo nove stranke.



ZAKLJUČEK

V zadnjem poglavju bomo opisali možnosti za nadaljni razvoj, ki smo jih predlagali

odgovornim osebam, opravičenost za uvedbo rešitev in oceno uspeha.

Ocena uspeha

Vsaka od predlaganih rešitev bi imela ugodne rezultate, vendar bi bilo za optimalno

sledenje, namenjeno gasilcem, potrebno uvesti vse rešitve. Najbolj bi pripomogla k

boljšemu sistemu nakup in vgraditev zaslona na dotik v gasilsko vozilo, ki je opremljeno

s komunikacijskim modulom. S tem bi dosegli, da bi voznik in celotna posadka v vozilu

vedeli, kje se nahajajo in kje je njihov cilj. Tako bi tudi zmanjšali zasedenost UKV zveze,

izdajanje podatkov o lokaciji po UKV zvezi v primeru, da kdo prisluškuje …

Kljub tej izboljšavi bi še vedno ostala naloga dežurne osebe v gasilskem domu, da poišče

in vnese lokacijo intervencije ter po potrebi sporoča spremembe. Vendar bi se delo

dežurne osebe zaradi te izboljšave bistveno zmanjšalo, saj ni potrebe po vodenju voznika

na vsakem križišču, odcepu, oziroma ni potrebe po stalnem spremljanju lokacije vozila.

Druga pomembna izboljšava bi bila vgradnja mikrofona in zvočnikov v vozilo in priklop

na komunikacijsko enoto za neposredno komunikacijo s posadko. Tako bi imeli stalno

komunikacijo z vozilom, brez uporabe UKV zveze ali mobilnih telefonov. Prednost

takšne komunikacije je prostoročna uporaba za voznika in posadko in neomejen čas zveze

z dežurno osebo.

Z uvedbo simulacije lociranja med dvema točkama bi pridobili še dodatno enostavnost

uporabe, vendar ta izboljšava ni tako zelo pomembna. To izboljšavo oziroma dodatek, bi

po prioriteti izboljšav uvrstili za vgradnjo zaslona na dotik, zvočnikov in mikrofona.



Opravičenost za uvedbo rešitev

Odgovornim osebam smo predstavili težave, ki se pojavijo ob določenih prijavah

prometnih nesreč in pri samih izvozih na intervencijo. Po prioriteti uvedbe izboljšav si te

sledijo v takšnem vrstnem redu:

menjava sistema sledenja PosiTrex za sistem sledenja Rewardhero;

vgradnja zaslona na dotik in povezava v sistem;

vgradnja zvočnikov in mikrofona za komunikacijo voznika in posadke z dežurno

osebo v gasilskem domu;

uvedba simulacije vožnje med dvema lociranima točkama.

Z menjavo ponudnika oziroma sistema sledenja bi zelo izboljšali natančnost sledenja, ki

je v primeru, da se uporabja za intervencijske namene zelo pomembna. Trenutno vgrajeni

sistem sledenja omogoča dokaj zadovoljivo sledenje, vendar je pri takšnem sistemu težko

voznika usmerjati na vsakem križišču oz. odcepu. Podatki o lokaciji se zelo razlikujejo in

niso konstantni, zato tudi predvidevanje realne lokacijo ne pride v poštev.

Tudi pri sistemu Rewardhero je prisotno odstopanje prikaza lokacije od realne lokacije,

vendar je pri tem sistemu prikaz bolj konstanten in je lažje predvidevati lokacijo vozila v

vsakem trenutku.

Poleg natančnosti bi z uporabo sistema sledenja Rewardhero tudi privarčevali, saj se je

po izračunih izkazal za cenejšega.

Z vgradnjo zaslona na dotik, ki bi bil povezan v sistem sledenja, bi zelo olajšali delo

vozniku in tudi dežurni osebi v gasilskem domu, saj bi voznika usmerjal sistem sam. V

primeru, da bi potreboval še kakšne dodatne informacije, bi bilo dobro vgraditi še

mikrofon in zvočnike oz. jih priključiti v komunikacijsko enoto. Tako bi imeli

prostoročno telefonsko povezavo z dežurno osebo v gasilskem domu, brez uporabe UKV

zvez.



S simulacijo vožnje med dvema izračunanima točkama bi lahko lažje predvidevali, kje se

vozilo nahaja, saj bi sistem namesto nas predvideval, kje se vozimo oziroma nahajamo.

Ta izboljšava ni med najnujnejšimi, vendar je tudi zelo uporabna.

Vse prednosti novega sistema in ostale izboljšave smo že predstavili odgovornim osebam

v PGD Velenje, tako da bodo v bližnji prihodnosti gasilci PGD Velenje v svoja vozila

vgradili zaslone na dotik in jih povezali s sistemom za sledenje.

Cenovno takšna izboljšava niti ni pretirano draga, še posebej, ker jo gasilci uporabljajo z

namenom čim hitreje priti na lokacijo nesreče. Vsaka sekunda, ki jo gasilci pridobijo pri

iskanju lokacije, lahko odloča o življenju in smrti ponesrečenca.

Možnost nadaljnega razvoja

Kljub temu, da so sistemi za sledenje danes že močno razviti, je še vedno možno izboljšati

določene stvari. Z vsako uporabo in testiranjem se pokažejo določene pomankljivosti ali

napake, ki se jih da v določeni meri odpraviti.

Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, bi bilo smotrno zamenjati sistem sledenja

PosiTrex za sistem sledenja Rewardhero, saj bi s tem pridobili na natančnosti sledenja in

tudi privarčevali.

Dodatno bi bilo potrebno, za lažjo navigacijo voznika, v vozilo vgraditi zaslon občutljiv

na dotik. Dobro bi bilo vgraditi tudi mikrofon in zvočnike, oziroma jih priključiti v sistem,

da bi lahko prostoročno komunicirali z dežurno oseba v gasilskem domu.

Na strani podjetja je tudi odločitev, da uvede simulacijo vožnje med dvema točkama

izračunane lokacije. Tako bi sistem sam predvideval, kje se vozilo nahaja, prikaz sledenja

pa bi potekal bolj tekoče.

Kot zanimivo dodatno možnost smo podjetju Rewardhero predlagali izdelavo aplikacije

za pametne mobilnike, preko katere bi na GPS modul ali dežurni osebi v gasilski dom

lahko posredovali lokacijo nesreče.



V primeru nesreče bi lahko po klicu na številko 112 s pomočjo aplikacije poslali lokacijo,

na kateri se nahajamo. Tako bi dežurna oseba lahko hitro vnesla pravilno lokacijo,

oziroma bi jo aplikacija sama poslala GPS modulu v intervencijskem vozilu. V primeru,

da bo podjetje Rewardhero aplikacijo razvilo, bi lahko takšna aplikacija zaradi hitrejšega

prihoda enote gasilcev na kraj nesreče morda tudi komu rešila življenje.



LITERATURA IN VIRI

Block II Satellite Information [United States Naval Observatory], (2013, 31. maj).

Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu ftp://tycho.usno.navy.mil/

pub/gps/gpsb2.txt

Celjska cesta. (b. d.) V Google Maps. Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

https://maps.google.com/

Explorer-I and Jupiter-C [NASA History], (b. d.). Najdeno 20. julija 2013 na spletnem

naslovu http://history.nasa.gov/sputnik/expinfo.html

Garmin Nuvi 3597LMT EU Lifetime [Tehnomarket], (b. d.). Najdeno 23. julija 2013 na

spletnem naslovu http://www.technomarket.bg/products/09129336/garmin-nuvi-

3597lmt-eu-lifetime

GC 075 – Variants [Level Systems], (b. d.). Najdeno 30. julija 2013 na spletnem naslovu

http://www.levelna.com/en/gc-075-variants.htm

GC 075 632P Level - GPS jednotka pro sledování vozidel pro systém www.positrex.cz

[XIP], (b. d.). Najdeno 30. julija 2013 na spletnem naslovu http://www.xip.cz/cz-

detail-870389-gc-075-632p-level-gps-jednotka-pro-sledovani-vozidel-pro-system-

www-positrex-cz.html

GPS [Društvo Viharnik], (b. d.). Najdeno 23. julija 2013 na spletnem naslovu

http://www.drustvo-viharnik.si/gps.htm

GPS asistenca [RewardHero], (b. d.). Najdeno 31. julija 2013 na spletnem naslovu

http://www.rewardhero.com/si/izgubljeno-najdeno/rewardhero-gps-asistenca

GPS Block 1. (b. l.). V Encyclopedia Astronautica. Najdeno 21. julija 2013 na spletnem

naslovu http://www.astronautix.com/craft/gpslock1.htm

GPS tracking [Rewardhero], (b. d.). Najdeno 28. julija 2013 na spletnem naslovu

http://tracking.rewardhero.com

GPSMAP 4008 [Garmin], (b. d.). Najdeno 23. julija 2013 na spletnem naslovu

http://garmin.si/view_product.php?product=010-00591-00&cat_id=37

GPSMAP 5015 [Garmin], (b. d.). Najdeno 23. julija 2013 na spletnem naslovu

http://garmin.si/view_product.php?product=010-00692-10&cat_id=37

Important Events in Space Exploration [EzineMark], (b. d.). Najdeno 20. julija 2013 na

spletnem naslovu http://education.ezinemark.com/important-events-in-space-

exploration-773681806ddd.html



NASA. (b. d.). V Wikipedia. Najdeno 20. julija 2013 na spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/wiki/NASA

Navigon auf dem iPhone im Dauertest [Das Meinungs-Blog], (2009, 2. september).

Najdeno 23. julija 2013 na spletnem naslovu http://www.meinungs-

blog.de/navigon-auf-dem-iphone-im-dauertest

Navigon: iPhone-Navi 1.5 mit Twitter & Facebook da [Chip Online], (b. d.). Najdeno 23.

julija 2013 na spletnem naslovu http://www.chip.de/news/Navigon-iPhone-Navi-

1.5-mit-Twitter-Facebook-da_42574736.html

NAVSTAR GPS Summary [DATABASE], (b. d.). Najdeno 21. julija 2013 na spletnem

naslovu http://204.2.102.2/spacedata/constellations/navstar-gps_consum.shtml

New Civil Signals [US GPS], (b. d.). Najdeno 23. julija 2013 na spletnem naslovu

http://www.gps.gov/systems/gps/modernization/civilsignals/

New generation advanced automotive tracker [Teltonika], (b. d.). Najdeno 1. avgusta

2013 na spletnem naslovu http://www.teltonika.lt/en/pages/view/?id=972

Positrex GC 075 – Specification« [Level Systems], (b. d.). Najdeno 30. julija 2013 na

spletnem naslovu http://www.levelna.com/en/gc-075-specification.htm

Positrex GC 075 - Vehicle Monitoring [Level Systems], (b. d.). Najdeno 30. julija 2013

na spletnem naslovu http://www.levelna.com/en/gc-075-vehicle-monitoring.htm

ProsiTreX GPS slednje vozil [Elmark], (b. d.). Najdeno 28. julija 2013 na spletnem

naslovu http://elmark.si/gps_sledenje_vozil.html

Satelit. (2013, 14. marec). V Wikipedia. Najdeno 20. julija 2013 na spletnem naslovu

http://sl.wikipedia.org/wiki/Satelit

Space Segment [US GPS], (b. d.). Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

http://www.gps.gov/systems/gps/space/

Splošno [GPS Navigacija], (b. d.). Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

http://gpsnavigacija.si/gpsnavigacija/gps-navigacija-splosno/

Sputnik and The Dawn of the Space Age [NASA History], (10. oktober 2007). Najdeno

20. julija 2013 na spletnem naslovu http://history.nasa.gov/sputnik/

Teltonika FM4200 [Maptex], (b. d.). Najdeno 1. avgusta 2013 na spletnem naslovu

http://www.maptex.com/solutions/fleet-tracking-service/compatible-

hardware/teltonika/fm4200

Transit 1A. (b. d.). V Wikipedia. Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Transit-1A.jpg



United States Space Surveillance Network. (b. d.). V Wikipedia. Najdeno 20. julija 2013

na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_Space_

Surveillance_Network

Velenje. (b. d.) V Google Maps. Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

https://maps.google.com/

Z razlago GPS [Mio Explore more], b. d.). Najdeno 21. julija 2013 na spletnem naslovu

http://eu.mio.com/sl_sl/z-razlago-gps_zgodovina-gps.htm

Zgodovina PGD Velenje [PGD Velenje], (b. d.). Najdeno 27. julija 2013 na spletnem

naslovu http://pgdvelenje.si/zgodovina

uporaba gps v gasilskih vozilih - core · problem nastane, kadar na regijski center za obveščanje...

Documents