UPORABA KEMIKALIJ IN PLINOV

NA GRADBIŠČIH

mag. Lidija Korat

13.3.2014

PLANET TUŠ-CELJE

20. POSVET Sekcije za gradbeništvo in koordinatorje VZD

PU pena – pištolska – montažna pena za pištolo

Nevarne sestavine:

• difenilmetan diizocianat, izomeri in homologi,

• alkani,

• dimetil eter,

• Izobutan,

• propan

5. Protipožarni ukrepi:

Pri požaru se lahko sproščajo:

• Dušikovi oksidi (NOx),

• Ogljikov monksid (CO),

• Cianovodik (HCN)

Zaščita dihal !!!!

Pri obremenitvi za krajši čas ali v manjši meri lahka dihalna naobrazna

maska (s filtrom); ob intenzivnem oz. daljšem izpostavljanju uporabiti

dihalni aparat, ki je neodvisen od krožečega zraka.

7. Napotki za skupno skladiščenje:

Ne skladiščiti skupaj s kislinami.

Ne skladiščiti skupaj z alkalijami (lugi).

Hraniti ločeno od oksidacijskih sredstev.

RAZRED SKLADIŠČENJA: 2B:

Aerosolni razpršilniki

2B razpršilniki / 3A – vnetljive tekoče kemikalije 1. Skupno skladiščenje vnetljivih tekočih kemikalij z aerosolnimi

razpršilniki je dovoljeno, če so izpolnjene zahteve iz Priloge III

tega pravilnika in zahteve, ki jih predpiše proizvajalec za

skladiščenje posamezne vrste kemikalije.

Vnetljive tekoče kemikalije 100 l, plamenišče < 21oC**

(Upoštevati je treba zahtevane ukrepe za protieksplozijsko zaščito

v skladu s predpisi, ki urejajo eksplozive. Brez ustreznih naprav in

opreme za protieksplozijsko zaščito so dovoljene le manjše

embalažne enote (do največ 20 l)

in 200 l, plamenišče ≥ 21oC < 55oC

do 500 kosov razpršilnikov do velikosti pakiranja največ 600 ml).

TRDILEC ZA POLIURETANSKI LAK

Kontinuirana izpostavljenost izocianatom

lahko povzroči nevarno in trajno astmo.

Glavni vir izpostavljenosti izocianatom je

pri barvanju z razprševanjem, lahko pa

pride do izpostavljenosti tudi pri čiščenju

pištole za razprševanje.

Izogibajte se izpostavljenosti in tveganju

za nastanek astme tako, da:

■ Uporabljajte osebno varovalno opremo.

RAZRED SKLADIŠČENJA: 3 A : vnetljive tekoče kemikalije

NITRO RAZREDČILO

Uporaba: za razmastitev kovinskih

površin, za odstranjevanje voskov in smol

na lesu, za redčenje nitro barve in

čiščenje orodja.

Možnost poteka nevarnih reakcij ( 10 – obstojnost in reaktivnost)

RAZRED SKLADIŠČENJA: 3 A : vnetljive tekoče kemikalije

OSNOVNA ANTIKOROZIJSKA BARVA

UPORABA: osnovni premaz za zaščito kovinskih,

betonskih in lesenih površin

SKLADIŠČITI:

V SUHIH HLADNIH PROSTORIH, VENDAR PAZITI, DA PROIZVOD

NE ZMRZNE !!!!!

STAVKI O NEVARNOSTI

PU pena

pištolska

Trdilec za

PU lak

Nitro

razredčilo

Osnovna

antikorozijska

barva

H 222 – Zelo lahko vnetljiv aerosol x

H 226 – Vnetljiva tekočina in hlapi x x x

H 302 – Zdravju škodljivo pri zaužitju x x

H 304 – Pri zaužitju in vstopu v dihalne

poti je lahko smrtno

x x

H 312 - Zdravju škodljivo v stiku s kožo x x

H 315 - Povzroča draženje kože x x x x

H 317 - Lahko povzroči alergijski odziv kože x x x

H 318 – Povzroča hude poškodbe oči x x

H 319 - Povzroča hudo draženje oči x x x

H 330 – Smrtno pri vdihavanju x

H 332 – Zdravju škodljivo pri vdihovanju x x

H 334 - Lahko povzroči simptome alergije ali astme

ali težave z dihanjem pri vdihovanju x x

H 335 - Lahko povzroči draženje dihalnih poti x x x x

H 336 – Lahko povzroči zaspanost ali omotico x x x

H 351- Sum povzročitev raka x x x

PREVIDNOSTNI STAVKI -preprečevanje

P 210 – Hraniti ločeno od vročine / isker / odprtega ognja / vročih

površin. Kajenje prepovedano

P 261 – Ne vdihavati prahu / dima / plina / meglice/ hlapov /

razpršila.

P 271 – Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru

P 285 – ob nezadostnem prezračevanju nositi opremo za zaščito

dihal

PREVIDNOSTNI STAVKI - odziv

P 302+P352 – pri stiku s kožo: umiti z veliko mila in vode

P 304+P340 – pri vdihavanju:prenesti žrtev na sveži zrak in jo

pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje

P 310 – Takoj pokličite Center za zastrupitve ali zdravnika

PREVIDNOSTNI STAVKI -odstranjevanje

P 501 – odstraniti vsebino / posodo preko pooblaščenih

odstranjevalcev

CLP

Snovi

Zmesi

let

o

1.12.2010 1.6.2015

Razvršč.,ozna

čevanje in

pakiranj po

DSD. Če se

uporabi CLP

za razvrščanje

se uporabi tudi

za

označevanje in

pakiranje

Razvrščanje po DSD in CLP.

Označevanje in pakiranje po

CLP.

V varnostnem listu razvrstitev po

obeh klasifikacijskih sistemih.

Razvrščanje, označevanje in pakiranje po DPD.

Če se uporabi CLP za razvrščanje, se tudi za

označevanje in pakiranje.

Razvrščanje,

označevanje in pakiranje

v skladu s CLP

dalj

e

Snovi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DSD in dane v

promet pred 1.12.2010, do 1.12.2012 ni potrebno ponovno označiti in

pakirati po CLP.

Zmesi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DPD in dane v

promet pred 1.6.2015, do 1.6.2017 ni potrebno ponovno označiti in

pakirati po CLP.

ČASOVNI ROKI ZA UREDBO CLP

Opomba:

DSD - Direktiva67/548/EGS; DPD - Direktiva 1999/45/ES

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o

spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in

Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij

(REACH)

OBRAVNAVA KAKO MORAJO BITI VARNOSTNI LISTI IZDELANI !!!!

• do 1.6.2015 se zmesi lahko razvrščajo,

označujejo in pakirajo na dosedanji način v

skladu z direktivo 1999/45/EC ali uredbo CPL

• po 1.12.2010 se snovi označujejo in

pakirajo samo v skladu z uredbo CLP

uskladitev programa za usposabljanje

delavcev,

novo poučevanje delavcev,

dopolnitev navodil za varno delo,

dopolnitev izjav o varnosti z oceno tveganja,

dopolnitev/ uskladitev varnostnih listov

zagotoviti razmere iz varnostnih listov

varnostni sistem-

detekcija plinov

ventilacija

polica

zbiralnik

regulator višine

zaklepanje

možnost v 7 barvah

predal

enostaven transport

zbiralnik

OMARA ZA SHRANJEVANJE NEVARNIH SNOVI

NEZGODE – KEMIČNE OPEKLINE

2004 – 2012

leto Lažje Hujše Kolektivne Smrtne SKUPAJ

2004 40 0 0 0 40

2005 56 0 0 0 56

2006 60 1 0 1 62

2007 44 2 0 0 46

2008 54 1 0 0 55

2009 54 3 0 0 57

2010 56 5 0 0 61

2011 41 4 0 1 46

2012 28 4 0 0 32

SKUPAJ 433 20 0 2 455

Zap. št. Poškodovani deli telesa Število %

1 oko 231 51

2 obraz 34 7.5

3 noga 32 7.0

4 komolec, podlaket 20 4.4

5 stopalo 16 3.5

6 vključeno je več delov telesa 12 2.7

7 hrbtišče, roka,dlan 11 2.4

8 več delov glave 9 2.0

9 prsni koš, vključno z notranjimi organi 7 1.5

10 več delov – spodnje okončine 6 1.3

11 Ostali deli poškodovani deli telesa 77 17

SKUPAJ 455 100%

Kemične opekline glede na poškodovani del telesa

2004 - 2012

1. Pri čiščenju kuhinjske nape je kljub uporabi zaščitnih sredstev čistilo zažrlo

kožo poškodovanki na obeh rokah.

2. Delavki je v obe očesi brizgnila kislina.

3. Pri čiščenju savne je čistilo brizgnilo delavki v oko.

4. Pri pretakanju izopropanola iz ene embalažne enote v drugo je pri odlaganju

plastične posode izopropanol brizgnil in poškodovanki poškodoval oba očesa.

5. Pri pospravljanju odpadkov fasade se je katran zlil nanj.

6. Med prečrpavanjem iz cisterne v silos iz delno odvite cevi je apneni prah

brizgnil delavcu v oči.

7. Med popravljanjem manjše napake na cevovodu destilacijske posode s

fenolom je prišlo do brizga fenola, pri čemer je 1 delavec umrl, drugi pa je bil

hujše poškodovan.

Primeri hujših nezgod

8. Pri polnjenju peroksiocetne kisline v balone je prišlo do njenega brizga pri

čemer je delavca polilo po obrazu in telesu.

9. Pri čiščenju črpalke je NaOH in zelo nizka koncentracija HCl brizgnila

delavcu v oči in ga oblila po telesu.

10. Pri jemanju vzorcev v analizo je stopil v posodo z nevarno tekočino.

11.Pri čiščenju črpalke je nevarna tekočina kljub uporabi OVO brizgnila

delavcu v obraz in mu poškodovala desno oko.

12.Pri dodajanju lužine je zaradi burne reakcije zmes brizgnila in delavca

poškodovala po levi roki in obrazu.

13. Pri čiščenju ploščic je delavki tekočina brizgnila v oko.

Primeri hujših nezgod

14.Pri čiščenju cevke rezervoarčka aparature z žveplovo kislino se je ustvaril

mehurček, ki se je razpočil in del tekočine je delavki brizgnil v desno oko.

15.Zdravilo, ki se uporablja za ustavljanje krvavitev je poškodovanki brizgnila v

levo oko.

16.Pri blagajniškem opravilu je prišlo do direktnega brizga odstranjevalca kamna

v oči.

17.S kabli za vžig akumulatorjev je poskušal zagnati delovanje motorja

avtodvigala. Pri tem je razneslo 2 akumulatorja na delujočem avtodvigalu.

18.Pri čiščenju brizg tekočine v oko.

19. Pri prestavljanju kovinske konstrukcije na delovno mizo, se je le ta prevrnila in

zvrnila v jedko tekočino in poškodovala delavca.

20. Pri čiščenju kuhinjske nape je poškodovanki čistilo zažrlo kožo in nohte leve

roke kljub uporabi osebne varovalne opreme.

Primeri hujših nezgod

OD 20 HUJŠIH NEZGOD 6 NA DELOVIŠČU

33 % !!!!!!

Zap.

št.

Trdi les Tropski trdi

les

1 Javor Iroko

2 Jelša Red pine

3 Breza Polisandrov

les

4 Kostanj Ebenovina

5 Bukev Afriški

mahagoni

6 Jesen Balsa

7 Platana Meranti

8 Topol tik

9 Češnja

10 Vrba

11 Hrast

12 Basswod – vrsta

ameriške lipe

13 brest

Prah trdih lesov I.

kategorija rakotvornosti

Mednarodna agencija za raziskavo raka, št. 62, 1995

ZAKAJ ZAŠČITA DIHAL MOŽGANI in

ŽIVCI OČI

SRCE

JETRA

LEDVICE

KOŽA

REPRODUKCIJA

Plinski filtri in kombinirani filtri SIST EN 14387:2004+A1:2008

Oprema za varovanje dihal - Filter(-ri) za pline in kombinirani filter(-ri) - Zahteve,

preskušanje, označevanje EN 14387:2004+A1:2008 Respiratory protective devices - Gas filter(s) and combined filter(s) - Requirements,

testing, marking

Filtri za delce SIST EN 143:2001 Oprema za varovanje dihal - Filtri za zaščito

pred delci - Zahteve, preskušanje, označevanje EN 143:2000 Respiratory protective devices - Particle filters - Requirements, testing, marking

EVROPSKI STANDARDI (EN)

Pol obrazna maska

SIST EN 140:1999/AC:2000 Oprema za varovanje dihal -

Polobrazne in četrtinske maske -

Zahteve, preskušanje, označevanje EN 140:1998/AC:1999 - Respiratory protective

devices - Half masks and quarter masks -

Requirements, testing, marking

Celo obrazna maska

SIST EN 136:1998 Oprema za varovanje dihal -

Obrazne maske - Zahteve,

preskušanje, označevanje EN 136:1998 - Respiratory protective devices -

Full face masks - Requirements, testing, marking

Tip filtra Področje uporabe, ki služi kot zaščita proti Barvna koda

A

Organskim plinom in hlapom, ki imajo vrelišče večje kot

650C (npr. za uporabo pri delu s topili za lake in lepila, white

špiritom in toluenom). rjava

AX Organskim plinom in hlapom, ki imajo vrelišče manjše ali

enako 65 °C(npr. aceton). rjava

B Anorganskim plinom in hlapom (npr. za uporabo pri delu s

klorom, bromom, cianovodikovo kislino, žveplovodikom). siva

E Kislo reagirajoči plini (kot žveplova kislina in solna kislina).

rumena

K Amoniaku in njegovim derivatom.

zelena

CO Ogljikovemu monoksidu.

črna

Hg Hlapom živega srebra + P3 filter z max. uporabo do 50h rdeča - bela

NO Dušikovim plinom vključno z dušikovim oksidom+P3

filtrom in za enkratno uporabo

modra -

bela

reaktor

Radioaktivnemu jodu vključujoč radioaktivni metil jodid oranžna

PLINSKI FILTRI - ščitijo samo proti plinom in hlapom!!!

ACETILEN

Acetilen je plin, ki je veliko prispeval k

industrijskemu napredku; od začetka

stoletja je njegova uporaba zelo

razširjena v proizvodnih dejavnostih za

varjenje in rezanje. Je najprimernejši plin

za plamensko varjenje. Možnost

njegovega skladiščenja je bila veliko let

pogosto obravnavan tehnični problem

zaradi njegove visoke stopnje vnetljivosti

in nagnjenja k eksplozivnemu razkroju.

Rešitev tega problema je bilo odkritje

porozne mase. ODDELEK 7: Ravnanje in

skladiščenje

Varnostni ukrepi za varno

ravnanje:

Zagotovite ozemljitev opreme.

Preprečite kontakt s čistim

bakrom, živim srebrom, srebrom

in medenino z vsebnostjo

bakra več kot 70%. Preprečiti

vdor vode v jeklenke. Izpodrinite

zrak iz opreme pred polnjenjem

plina vanjo. Preprečiti

povratni tok plina v jeklenke.

Lastnost Enote Svetilni

plin

Acetilen

C2H2

Vodik

H2

Propan

C3H8

Butan

C4H10

Gostota kg / m3 1,095 0,084 1,888 2,528

Toplotna vrednost kJ / m3 15.910 56.100 10.790 92.970 121.800

Hsp kJ/kg 20.600 48.800 119.900 46.500 45.600

Hitrost zgorevanja v zraku 0,68 1,31 2.67 0.42 0,39

(m/s) v kisiku 7.1 13.5 8,9 3,7 4.5

Moč plamena kW/cm2 12,7 45 14 11

Najvišja temp. v zraku 2.300 1.929 1.895

( °C) v kisiku 2.730 3.200 2.300 2.850 2.850

KISIK

Uporablja se za:

• rezanje,

• varjenje,

• medicina.

Transportira se v jeklenkah pod tlakom

150 do 165 barov. V 40 litrski jeklenki je

6000 litrov kisika. Jeklenka je modro

obarvana in ima na vrhu priključek z

navojem R 3/4 ". Ventili se ne smejo

mazati. Curek kisika je zelo oksidativen

zato lahko pride do zelo hitrega

izgorevanja oziroma eksplozije.

Čeprav argon ni strupen in je inerten,

lahko v velikih koncentracijah povzroči

zadušitev. Stik s tekočim proizvodom

pa lahko povzroči ozebline in zmrzline.

ARGON

Uporaba

• v industriji aluminija

• v industriji jekla

• pri obdelavi kovin za oblikovanje

inertne plinske zaščite med varjenjem

• pri razsvetljavi

Varnostni ukrepi za varno ravnanje:

Preprečiti vdor vode v jeklenke. Preprečiti povratni tok

plina v jeklenke. Uporabljati samo s posebno opremo

namenjeno uporabi tega izdelka pri določenem tlaku in

temperaturi. V dvomih se obrnite na dobavitelja snovi.

PROPAN - BUTAN

Ravnanje:

Zagotoviti dobro prezračevanje. Hraniti/ uporabljati ločeno od virov vžiga - Ne

kaditi! Uporabljati neiskreče orodje. Preprečiti statično naelektrenje. Plin je

težji od zraka in se širi pri tleh. V zmesi z zrakom je eksploziven.

Uporaba: Energent za ogrevanje, kuho, plamensko rezanje,

pogonsko sredstvo za vozila.

Utekočinjen naftni plin (UNP) – standard 14 894

STARE – NOVE BARVNE OZNAKE JEKLENK

Novo označevanje po standardu SIST EN 1089-3

1.1.1998 do 1.7.2006 – prehodno obdobje

Za jeklenke s tehničnimi plini, ki so bile dane v

uporabo pred 2006 in za katere ni bilo potrebno

opraviti ponovnega ugotavljanje skladnosti se lahko

uporabljajo po starih oznakah do 2016, razen za

acetilenske jeklenke, kjer je periodika pregledov na 5

let in za katere je bilo konec starega označevanja

2011.

PRAVILA GLEDE SKUPNEGA SKLADIŠČENJA

Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Ur. list 75/2009)

HVALA ZA POZORNOST