uporaba rfid v sv - core

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Renato BREZNER

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Gospodarska in tehniška logistika

UPORABA RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE

(RFID) V SLOVENSKI VOJSKI Mentor: Kandidat: dr Borut JEREB, Višji predavatelj II Renato BREZNER Lektor: Alenka TEŽAK, prof. slov.

Celje, maj 2009

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics

of Professional Higher Education Programme

RADIO FREQUENCY IDENTIFICATION (RFID) IN SLOVENIAN ARMY

By

Renato BREZNER Supervisor: dr Borut JEREB, senior lecturer II Proofreader: Alenka TEŽAK, Slovenian language lecturer

Celje, may 2009

ZAHVALA Za nasvete, koristne predloge in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju dr. Borutu Jerebu. Zahvaljujem se lektorici Alenki Težak, ki je lektorirala moje diplomsko delo. Veliko vzpodbudo in motivacijo za študij ob delu mi je nudila žena Maja, za kar se ji iskreno zahvaljujem.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Renato Brezner, rojen 12.07.1971, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski pri mentorju dr Borutu Jerebu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. (podpis študenta)

Celje, maj 2009

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski I

POVZETEK RFID je tehnologija, ki bazira na elektromagnetnem valovanju in identifikaciji oz. označevanju virov v njenem dometu. Prednost njene uporabe je v racionalizaciji stroškov in dela, olajšanem sledenju kontejnerjev, optimizaciji skladiščenja ter zmanjševanju človeških napak. Z uporabo RFID načina označevanja lahko operiramo z neprimerno večjo količino podatkov kot pri drugih načinih označevanja (npr. črtna koda). Osnovna slabost RFID tehnologije je v visoki ceni in velikem zagonskem strošku zaradi avtomatizacije informacijske logistične podpore. V Slovenski vojski RFID tehnologijo za zdaj uporabljamo pri registraciji delovnega časa in kontroli nadzora prostorov ter objektov posebnega pomena. Uporabo bi lahko razširili na področja spremljanja in sledenja virom na krizna žarišča, tako kot to uporabljajo v nam primerljivih državah NATO zavezništva. V diplomskem delu sem preučil različne možnost uporabe in predstavil rešitve vključitve RFID tehnologije pri povezovanju Slovenske vojske z NATO standardi. KLJUČNE BESEDE

• Slovenska vojska

• Avtomatska identifikacija

• Informacijski sistemi logistike

• Sledenje

• RFID – Radiofrekvenčna identifikacija


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski II

ABSTRACT RFID is a technology based on electromagnetic waves and identification, i.e. on marking of sources in its range. Advantages of its usage are the rationalization of primary costs and works, easier tracking of containers, optimization of warehousing and reduction of human mistakes. Usage of RFID marking enables us to work with a surpassingly bigger amount of data than other ways of marking, e.g. barcode. The disadvantage of RFID technology is its high price and a starting big investment because of the automation of information logistic support. In Slovenian army RFID technology is currently used in the registration of working hours and in controlling of inspection of objects and facilities of special importance. Usage can be extended to the field of monitoring and tracking of source to critical points, as it is used in other NATO-member countries which are comparable to Slovenia. In this degree work, a research on different possibilities of usage of RFID technology was done and the solution for incorporating RFID technology in connecting Slovenian army with NATO standards was presented. KEYWORDS

• Slovenian army

• Automatic identification

• Information system of logistics

• Tracking

• RFID - Radio Frequency Identification


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski III

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................ 1

1.1 POMEN NOVIH TEHNOLOGIJ ............................................................................ 1 1.2 NAMEN IDENTIFIKACIJE................................................................................... 2 1.3 METODA DELA................................................................................................ 3

2 PREGLED STANJA.......................................................................... 4

2.1 VIDNI ZAPISI................................................................................................... 5 2.2 NEVIDNI ZAPISI............................................................................................... 6 2.2.1 Zapis z brezkontaktnim vezjem.................................................................... 6 2.3 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ZAPISOV ................................................................ 7

3 RFID .................................................................................................. 8

3.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ ................................................................................... 8 3.2 ZNAČILNOSTI ................................................................................................. 9 3.2.1 Razdalja branja ............................................................................................ 9 3.2.2 Količina podatkov ......................................................................................... 9 3.2.3 Odpornost na zunanje vplive...................................................................... 10 3.2.4 Odpornost na elektromagnetne pojave in druge motnje iz okolice............. 10 3.2.5 Življenjska doba ......................................................................................... 10 3.2.6 Zanesljivost ................................................................................................ 11 3.2.7 Zaščita podatkov ........................................................................................ 11 3.3 PRINCIP DELOVANJA..................................................................................... 12 3.3.1 Oznake....................................................................................................... 14 3.3.2 Naprave za branje...................................................................................... 16 3.3.3 Programska oprema................................................................................... 17 3.3.4 Varnost informacij v sistemih RFID ............................................................ 19

4 RFID V SLOVENSKI VOJSKI ......................................................... 21

4.1 NAMEN, POSLANSTVO IN CILJI SLOVENSKE VOJSKE ....................................... 21 4.2 STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE ................................................................. 22 4.3 LOGISTIČNA PODPORA V SLOVENSKI VOJSKI.................................................. 22


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski IV

4.4 VIRI IN MOŽNOSTI OZNAČEVANJA Z RFID V SLOVENSKI VOJSKI....................... 23 4.4.1 Informacijski sistem logistike ISLOG.......................................................... 24 4.4.2 Kontrola dostopa in obhodi varnostno nadzorne službe ............................ 26 4.4.3 Avtomatska registracija delovnega časa ARDČ......................................... 27 4.4.4 Označevanje MTS in spremljanje na njeni poti .......................................... 28 4.4.5 Vojaška bolnica in zdravstvena oskrba ...................................................... 35

5 RFID V NATU.................................................................................. 37

5.1 NAMEN, POSLANSTVO IN CILJI V NATU.......................................................... 37 5.2 SISTEM LOGISTIKE V NATU .......................................................................... 38 5.3 VIRI IN MOŽNOSTI OZNAČEVANJA V NATU ..................................................... 39 5.3.1 RFID sledilni sistem ................................................................................... 39 5.3.2 RFID označevanje obolelih v ROLE III....................................................... 42 5.4 ZAŠČITA INFORMACIJ PRED NEPOOBLAŠČENIMI VDORI ................................... 43

6 ZAKLJUČEK................................................................................... 44

6.1 OCENA UČINKOV .......................................................................................... 45 6.2 POGOJI IN PREDLOGI ZA UVEDBO IN MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA.......... 45 6.3 OSNUTEK VARNOSTNE POLITIKE RFID V EVROPSKI UNIJI ............................... 47

7 VIRI IN LITERATURA ..................................................................... 48


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski V

KAZALO SLIK Slika 1: Črtna koda Industrial 2/5 ............................................................................... 5 Slika 2: Dvodimenzionalna koda Datamatrix.............................................................. 5 Slika 3: OCR znaki ..................................................................................................... 5 Slika 4: Postopek digitalizacije analognega signala................................................. 11 Slika 5: Shema delovanja sistema RFID.................................................................. 12 Slika 6: Frekvenčni spekter RFID............................................................................. 12 Slika 7: Domet glede na različne frekvence............................................................. 13 Slika 8: RFID vezje z anteno.................................................................................... 15 Slika 9: Razredi RFID oznak.................................................................................... 16 Slika 10: RFID oznaka na standardni kartici ............................................................ 16 Slika 11: Prenosne naprave za branje RFID oznak ................................................. 17 Slika 12: Shema sistema RFID ................................................................................ 18 Slika 13: Sestava EPC oznake ................................................................................ 18 Slika 14: Poslanstvo in naloge SV ........................................................................... 22 Slika 15: Združitev v ISLOG..................................................................................... 24 Slika 16: Kontrola dostopa ....................................................................................... 27 Slika 17: RFID registrator delovnega časa............................................................... 28 Slika 18: Kombinirana RFID oznaka ........................................................................ 29 Slika 19: Dlančnik z WLAN in GPS enoto ................................................................ 31 Slika 20: Taktični računalnik TOUGHBOOK z vgrajenim GPS ................................ 32 Slika 21: Potek komunikacije na terenu ................................................................... 33 Slika 22: Intranet MORS in povezave v WAN.......................................................... 33 Slika 23: Primer aktivnega in pasivnega RFID senzorja .......................................... 34 Slika 24: Vojaška mobilna bolnica ROLE II.............................................................. 36 Slika 25: Dostopna točka in oddajnik ....................................................................... 36 Slika 26: Omrežje treh bojišč in TACSAT povezava z omrežjem v ZDA ................. 41 Slika 27: Prikaz vnosa v TacMedCS........................................................................ 42 Slika 28: Prikaz UHF frekvenčnega pasu po državah.............................................. 46 KAZALO TABEL Tabela 1: Lastnosti posameznih tehnologij ................................................................ 7 Tabela 2: Uporaba frekvenc za različne namene..................................................... 14 Tabela 3: Primerjava oznak glede na napajanje ...................................................... 15


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski VI

UPORABLJENE KRATICE ADAMS - Allied Deploymend and Movement System (analiziranje,

planiranje in upravljanje premikov in transportov) AIDC - Automatic Identification and Data Collection (avtomatska

identifikacija in zbiranje podatkov) ARDČ - Avtomatska registracija delovnega časa BROM - Bojno radijsko omrežje ASOC - Air support operations centre (center za podporo zračnim

operacijam) C4I - Command, Control, Communication, Computers and Intelligence

(poveljevanje in kontrola komunikacijsko informacijskih ter obveščevalnih sistemov)

CMOS - Complementary metal oxide semiconductor (komplementarno metal oksidno polprevodniško integrirano vezje)

CMS - Smart chain consignment management solution (aplikativna rešitev pametne oskrbne verige)

DF - Direction Finding (radijsko goniometriranje) EAN - European Article Numbering (evropsko številčenje proizvodov) EAS - Electronic Article Surveillance (elektronska zaščita proizvodov) EMV - Elektromagnetno valovanje EPC - Electronic product code (elektronska koda proizvodov) EPLRS - Enhanced position location reporting system (zemeljski sistem za

geografsko določanje položaja) FM - Field Manual (taktični priročnik) GPS - Global positioning system (satelitski sistem za geografsko

določanje položaja) GPRS - General packet radio service (mobilna podatkovna storitev v

okviru standarda 2G mobilnih komunikacijskih sistemov) HF - High Frequency (VF - visoke frekvence) HNSE - Hoast national support element (podpora države gostiteljice) HMMWV - Hight mobility multipurpose wheeled vehicle (večnamensko lahko

kolesno bojno vozilo) HTML - HyperText Markup Language (opisni jezik za tekst) IFF - Friend or Foe (prijatelj ali sovražnik) IP - Internet Protocol (internetni protokol) IS - Informacijski sistem ISDN - Integrated Services over Digital Network (integrirane storitve na

digitalnem telefonskem omrežju) ISLOG - Informacijski sistem logistike ISM - Industrial, scientific and medical (industrija, znanost in medicina) ISO - International Standard Organisation (mednarodna organizacija za

standardizacijo) ITU - International Telecommunication Union (mednarodna

telekomunikacijska zveza) LAN - Local Area Network (lokalno računalniško omrežje) LF - Low Frequency (NF - nizke frekvence)


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski VII

LPT - License Plate Tags (registrske oznake) LKOV - Lahko kolesno oklepno vozilo LN - Lead nation (vodilna država) MCWL - Marine Corps Warfighting Laboratory (vojaška mobilna klinika

marinskega korpusa) MEDICS - Medical systems (vojaški zdravstveni sistem) MTS - Materialno tehnična sredstva NATO - North Atlantic Treaty Organization (severnoatlantsko zavezništvo) NC3A - Nato consultation Command and Control agency (Nato

svetovalna agencija za poveljevanje in kontrolo) NSE - National support element (NPE – nacionalni podporni element) OCR - Optical Character Recognition (optično prepoznavanje

alfanumeričnih znakov) OKO ISAF - Operacija kriznega odzivanja v Afganistanu OKO KFOR - Operacija kriznega odzivanja na Kosovu ONS - Object Naming Service (storitev za poimenovanje objektov) PIN - Personal Identification Number (osebna identifikacijska številka) PML - Physical Markup Language (strojni jezik za razpoznavanje) RFID - Radio Frequency Identification (radijsko frekvenčna identifikacija) ROLE II - Vojaška bolnica zdravstvene oskrbe na brigadni ravni ROLE III - Vojaška bolnica zdravstvene oskrbe na korpusni ravni SCM - Supply Chain Management (upravljanje oskrbovalnih verig) SQL - Structured Query Language (strukturni jezik za poizvedbe) STANAG - Standardization Agreement of Nato (Natov sporazum o

standardizaciji) TacMedCS - Tactical medical coordination System (taktični vojaški zdravstveni

sistem) TACSAT - Tactical satellite communications (taktične satelitske

komunikacije) TCP/IP - Transmission Control Protocol over Internet Protocol (protokol za

nadzor prenosa po internet protokolu) TDMA - Time division multiple access (časovno porazdeljen dostop) TETRA - Terrestrial Trunked Radio (radijsko komunikacijski standard

Evropskega telekomunikacijskega inštituta) TTKS - Taktični telekomunikacijski sistem Slovenske vojske UHF - Ultra High Frequency (UVF - ultra visoke frekvence) URL - Uniform Resource Locator (enotni naslov virov v internetu) USAF - United States Air Force (zračne sile Združenih držav Amerike) WAN - Wide Area Network (široko ali zunanje računalniško omrežje) WLAN - Wireless Local Area Network (brezžično lokalno računalniško

omrežje) WWW - World Wide Web (svetovni splet) xDSL - Digital Subscriber Line (ena od izvedenk digitalnega prenosa

podatkov) XML - Extensible Markup Language (razširjen opisni jezik)


Renato Brezner: Radiofrekvenčna identifikacija (RFID) v Slovenski vojski 1

1 UVOD

1.1 Pomen novih tehnologij

Kakor v vseh organizacijah, tudi v Slovenski vojski težimo k povečanju kvalitete ob hkratnem zmanjševanju stroškov. Narava vojskovanja in z njo tudi vodenje in poveljevanje oziroma vojaški menedžment se je do danes močno spremenil, na kar je vplival velik tehnično tehnološki napredek. Sodobno bojišče vse pogosteje imenujemo digitalno bojišče, oziroma procese vodenja in poveljevanja na tem bojišču označimo s kratico C4I1, kar bi zelo poenostavljeno in preprosto pojasnil kot proces vodenja in poveljevanja s podporo računalnikov in sodobnih sredstev zvez ter z nenehnim prilivom obveščevalnih in drugih informacij v realnem času. Vojaška organizacija ima dve nalogi, in sicer, da kot organizirana in oborožena sila s svojim obstojem in pripravljenostjo odvrne morebitnega napadalca od njegovih namenov in da v primeru agresije ali drugačnega nasilja z oboroženim bojem ali drugimi oblikami boja premaga tega sovražnika. Podlage za uspešno izpolnitev teh nalog so dobra opremljenost, usposobljenost in izurjenost vojske, torej celotna organizacija od vrhovnega poveljnika do zadnjega vojaka v hierarhiji, kar je eno temeljnih področij vojaškega menedžmenta v miru. Slovenska vojska se je odločila za majhne profesionalne oborožene sile, kar pomeni, da bo množičnost nadomestila s kakovostjo. To in vstop v organizacijo Nato sta najpomembnejša razloga, da mora Slovenska vojska svoje enote prilagoditi temu področju. V preteklosti smo poudarjali pomen izobraževanja kadrov, uporabo sodobnih postopkov urjenja v vseh fazah bojnega delovanja, ter uporabo kvalitetnejših in predvsem cenejših MTS. Na žalost zaradi vse večje izurjenosti in uporabe sodobnih tehnologij na bojišču in s tem manjših razlik prednosti v načinu bojevanja, velikokrat trpi kvaliteta izvedbe ter vlaganje v izobraževanje kadra in nove tehnologije. Tako nastane začaran krog, ki ga lahko prekinemo samo z inovacijo, ki je običajno povezana z uvedbo nove tehnologije. Ena od tehnologij za racionalizacijo poslovanja je označevanje MTS, s katerim izboljšujemo preglednost nad uporabo. V Slovenski vojski pod materialno tehnična sredstva uvrščamo:

• oborožitev, mototehnična, radarska, elektronska sredstva, sredstva zvez, informacijska sredstva, intendantska, sanitetna in veterinarska sredstva;

• premične delavnice, opremo delavnic; • strelivo, rakete in njihove elemente; • pogonska sredstva (tekoča goriva, maziva, hladilne tekočine in sredstva za

čiščenje); • nadomestne dele, potrošni in reprodukcijski material; • elektroenergetska sredstva.

1 Command, Control, Communications, Computers, Intelligence, so sistemi poveljevanja in kontrole

informacijsko komunikacijskih sistemov ter sistemi za zbiranje in analiziranje podatkov



Pri označevanju in identifikaciji MTS virov se v Slovenski vojski srečujemo s problemi, kot so: obstojnost oznak, dostopnost za odčitavanje ter predvsem čas, ki je potreben za odčitavanje in obdelavo v IS. Obstoječe tehnologije so bile do sedaj v vojski zato manj uporabne. Od leta 1973, ko je bil potrjen prvi patent za brezkontaktno identifikacijo, se je krog uporabnosti označevanja virov neverjetno razširil. Tako lahko označimo skoraj vse, ne glede na izpostavljenost zunanjim vplivom, fizični dostopnosti ali velikosti vira. Če se ta tehnologija že uporablja pri označevanju virov, sledenju in transportu, registraciji delovnega časa, kontroli dostopa, brezgotovinskem plačevanju, označevanju objektov in prostorov, označevanju strojev, oborožitve ter streliva, ter celo označevanju in sledenju živali, potem je smiselno preučiti uporabo brezkontaktne identifikacije tudi v Slovenski vojski, v kateri se, po meni znanih in dostopnih podatkih, v tako širokem obsegu, kot ga opisujem v svoji diplomski nalogi, še ni ukvarjal nihče. Takšna nova tehnologija je brezkontakna identifikacija. Po različnih virih (Internet 3) je brezkontakna identifikacija izraz za radiofrekvenčno identifikacijo RFID, ki opisuje uporabo radiofrekvenčnih signalov z namenom omogočanja avtomatske identifikacije oseb, živali in predmetov. RFID tehnologija temelji na uporabi EMV različnih valovnih dolžin, sam RFID sistem pa sestavljajo naprava za branje, RFID oznaka in antena.

1.2 Namen identifikacije

Namen označevanja in identifikacije v Slovenski vojski se bistveno ne razlikuje od ostalih gospodarskih panog. Končni cilj je racionalizacija dela in stroškov. Tako lahko v Slovenski vojski z označevanjem in identifikacijo dosežemo naslednje:

• evidenco prisotnosti, dostopa in razporeda vojaških oseb; • evidenco in lokacije vozil ter kontejnerjev; • sledenje virom logističnih procesov (OKO ISAF2 in KFOR3); • evidenco in pregled uporabe MTS; • stanje zalog in pregled porabe streliva in minsko eksplozivnih sredstev; • inventurna stanja med delovnim procesom; • stanje objektov.

RFID označevanje in identifikacija pomeni tudi avtomatizacijo določenih delovnih procesov ter s tem racionalizacijo delovnih postopkov in zmanjšanje potrebe po vojaških osebah v podpori bojnega delovanja. Seveda je nova tehnologija koristna samo v primeru, če nam proces poenostavi in poceni oziroma racionalizira, zato je smiselno določene delovne procese kombinirati tudi z drugimi tehnologijami, kot so: GPS, TACSAT, LAN, WLAN, TTKS in TETRA. Pri premičnih virih (oborožitveni sistemi, transportna sredstva, CC EURO kontejnerji itd.) je bolj smiselno uporabiti GPS z dlančniki, povezanimi v WLAN, kot pa postaviti mrežo bralnih naprav z RFID povezavami v LAN. Pri registraciji delovnega časa pa

2 Operacija kriznega odzivanja v Afganistanu 3 Operacija kriznega odzivanja na Kosovu



je racionalneje uporabiti bralne naprave pri vhodih povezanimi v LAN, kot pa GPS z dlančnikom za vsakega delavca.

1.3 Metoda dela

V diplomskem delu želim z dinamično metodo raziskovanja preučiti uporabo RFID tehnologije v Slovenski vojski. Pri tem sem uporabil:

• metodo deskripcije – opisovanje teoretičnih dejstev in pojavov in • metodo kompilacije – povzemanje stališč, dejstev drugih avtorjev.

Pri izdelavi sem uporabil tudi metodo analize dokumentov (internet, strokovne knjige, interno gradivo MORS). Skušal sem zbrati čim več pisnih virov, ki obravnavajo problematiko radiofrekvenčne identifikacije v Slovenski vojski in Natu. Uporabil sem metodo analize in interpretacije sekundarnih virov, to je zbiranje knjig, člankov in dokumentov. Pomemben vir podatkov mi je predstavljala tudi metoda intervjuja, ki sem jo uporabil v pogovorih s predstavnikoma Generalštaba Slovenske vojske gospodom Štrukljem in gospodom Zupancem. Vse naštete metode sem združil s pomočjo opisne metode, ki sem jo uporabil za potrjevanje in zavračanje lastnih postavljenih domnev.



2 PREGLED STANJA

Za označevanje in identifikacijo sta potrebna dva pogoja. Prvi pogoj je enotno in enoznačno označevanje, ki omogoča standardiziran zapis in branje. Drugi pogoj je enoten nosilec na katerega informacijo zapišemo oziroma kasneje beremo. Dogovor o enotnem označevanju predpisuje ISO standard, znotraj članic in pridruženih članic Nata pa še STANAG4. Ponavadi se določen standard zapisa uporablja na določenem nosilcu, poznamo pa tudi primere, ko določen standard zapisa uporabljamo na različnih nosilcih ali več zapisov na enem nosilcu. V osnovi ločimo vidne ali optične zapise in nevidne ali magnetne zapise. Oboji imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti oziroma lastnosti po katerih ocenjujemo njihovo uporabnost za različne namene. Takšne lastnosti so:

• cena; • življenjska doba; • odpornost na zunanje vplive; • količina podatkov; • enostavnost zapisovanja in branja; • velikost; • zanesljivost; • varnost.

Za obdelavo zapisov se uporabljajo skoraj izključno lokalni IS, v katere se vnašajo podatki lokalno ter služijo za spremljanje MTS v času, ko se ta nahaja v domeni te organizacijske enote. V zadnjem času se pojavljajo težnje po spremljanju MTS v celotni življenjski dobi, pri čemer se ponujata dve rešitvi. Prva so centralni registri zapisov, ki bi jih vzdrževala pooblaščena podjetja. Druga rešitev so medsebojno povezani decentralizirani registri, ki bi jih vzdrževala podjetja, ki so proizvajalci teh proizvodov.

4 Standard agreement (Standardizacija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v

odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka. Standardizacija znotraj Natovih sil znatno prispeva k združeni operativni učinkovitosti vojaških sil zavezništva in daje priložnost za boljše izkoriščanje gospodarskih virov za izboljšanje sodelovanja in preprečevanje podvajanja pri raziskavah, razvoju, proizvodnji, nabavi in podpori obrambnih sistemov. Natove sporazume o standardizaciji za postopke in sisteme ter za posamezne komponente opreme, razvija in razglaša Natova Vojaška agencija za standardizacijo v sodelovanju s Konferenco nacionalnih direktorjev za oborožitev in drugimi pristojnimi organi. Standardizacija je pomembna za številna različna področja, glavni forum za obravnavo vprašanj standardizacijske politike pa je Organizacija zveze NATO za standardizacijo, katere cilj je doseči, da bo standardizacija sestavni del načrtovanja znotraj zavezništva, in ki deluje kot koordinator med višjimi Natovimi organi, ki se ukvarjajo s standardizacijskimi zahtevami (NATO, 2006).


2.1 Vidni zapisi

Pod vidne zapise štejemo vse standardizirane vrste zapisov, ki jih lahko preberemo brez ali s pripomočki za odčitavanje. Karakteristični predstavniki vidnih zapisov so:

• Enodimenzionalni zapisi (črtna koda);

Slika 1: Črtna koda Industrial 2/5

• Dvodimenzionalni zapisi (podatkovne matrike);

Slika 2: Dvodimenzionalna koda Datamatrix

• OCR znaki.

Slika 3: OCR znaki




2.2 Nevidni zapisi

Nevidne zapise delimo glede na način branja na kontaktne in brezkontaktne zapise, glede na nosilec podatkov pa na magnetne nosilce, nosilce s procesorskimi vezji in hibridne nosilce. Ponavadi so nosilci podatkov, predvsem, če uporabljajo kontaktno tehnologijo, na standardiziranih karticah. V zadnjem času pa brezkontaktne nosilce podatkov vgrajujejo v razne vsakdanje predmete, kot so: stroji, oprema, obleke, zapestnice, verižice, obeski itd.

2.2.1 Zapis z brezkontaktnim vezjem

Brezkontaktni zapisi so lahko isti kot pri kontaktnih zapisih, vendar s to razliko, da ima brezkontaktni nosilec podatkov anteno v obliki tuljave, ki na zahtevo (elektromagnetno polje bralne naprave) pošlje zahtevane podatke. Takšen sistem imenujemo RFID. Glede na napajanje, delimo RFID na pasivne (brez lastnega napajanja), polpasivne (z napajanjem za vzdrževanje podatkov v pomnilniku) in aktivne (z napajanjem tudi za oddajo podatkov). Razdalja branja je odvisna od napajanja, frekvence in vplivov okolja. Tako je razdalja branja od nekaj centimetrov pri NF pasivnih RFID sistemih, do nekaj deset metrov pri UVF aktivnih RFID sistemih. RFID oznake ne vsebujejo gibljivih delov, zato so zelo zanesljive. Nosilec podatkov ni občutljiv na vplive okolja, življenjska doba je praktično neomejena, razen pri aktivnih RFID oznakah, kjer je življenjska doba omejena z virom napajanja. Najpogostejši nosilec sistema RFID je bila do sedaj standardizirana kartica, vendar se v zadnjem času nosilci podatkov prilagajajo potrebam, zato jih vgrajujejo v vsakdanje uporabniške proizvode, kot so: ključi za odpiranje in zagon vozil, naprave za identifikacijo vozil, strojev, ljudi in živali, proizvodi široke potrošnje itd.


2.3 Primerjava posameznih zapisov

Posamezni zapisi niso primerni za uporabo na vseh področjih, zato sem v tabeli 1 izdelal primerjavo glede na pogoje uporabe.

Vid

ni

zapi

si

Mag

netn

i za

pisi

Zapi

si s

ko

ntak

tni

m v

ezje

m

Bre

z ko

ntak

tni

zapi

si

Obstojnost nosilca 1 2 3 4

Obstojnost zapisa 2 1 3 4

Zanesljivost 2 1 3 4

Odpornost na vplive magnetnega polja 4 1 3 2

Odpornost na vplive visoke napetosti 4 1 2 3

Enostavnost uporabe 1 2 3 4

Stroški zapisovanja 3 4 2 1

Stroški branja 4 3 2 1

Zaščita pred ponarejanjem 2 1 3 4

POVPREČNA VREDNOST 2,6 1,8 2,7 3,0

TIP

LASTOSTI

Tabela 1: Lastnosti posameznih tehnologij

Lastnosti so razvrščene od 1 do 4, pri čemer je 1 najslabše mesto in 4 najboljše mesto. Seveda je izbor posameznega zapisa odvisen od lastnosti, ki jih zahtevamo za posamezno področje uporabe. V robustnem vojaškem okolju sta najpomembnejša kriterija iz tabele 1 obstojnost nosilca in obstojnost zapisa, saj je vpliv zunanjih dejavnikov zelo velik.




3 RFID

3.1 Zgodovina in razvoj

Po letu 2000 je za uporabnike izgledalo, kot da se je tehnologija RFID pojavila iz nič, vendar različni viri navajajo, da je bilo rojstvo RFID že v začetku dvajsetega stoletja. Že leta 1940 je bila tehnologija uporabljena za identifikacijo letal v USAF. Sistem so imenovali IFF, imel je radiofrekvenčne oznake z lastnim napajanjem, ter je zagotavljal identifikacijo letal na radarski sliki. Še danes poteka identifikacija letal po istem principu. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so nato potekale raziskave RFID, ki so temeljile na mikrovalovih in pasivnih radiofrekvenčnih oznakah. Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila uvod v RFID eksplozijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako sta konec šestdesetih let prejšnjega stoletja podjetji Sensormatic in Checkpoint iznašli sistem EAS, ki je bil prvi komercialno uporaben sistem RFID. Prvi patent RFID je bil potrjen 1973 leta. Od takrat naprej so državne in znanstvene ustanove intenzivno raziskovale sistem RFID, tako na tehničnem, kot na poslovnem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pojavili pilotni projekti RFID s pasivnimi oznakami kratkega dosega. Največje zanimanje je bilo na področju transporta in kontrole dostopa, pa tudi na področju označevanja živali in spremljanja proizvodnje. V tem času so pričeli uporabljati prve RFID sisteme za avtomatsko cestninjenje v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in Norveškem. Leta 1991 so v ameriški državi Oklahoma odprli prvi odprti cestninski sistem s tehnologijo RFID, ki je lahko spremljal vozila pri normalni avtocestni hitrosti. Na področju oskrbnih verig je leta 1990 ameriška trgovska mreža WalMart, ki je že leta 1984 uvedla v uporabo črtno kodo, najavila prihajajočo tehnologijo in pričela z raziskavami in investicijami na področju RFID. Zaradi visokih stroškov RFID vezij so pričeli poizkusno uporabljati RFID šele januarja 2005, ko je cena vezja padla na okoli 0,30 $, kar pa je še vedno predrago za označevanje proizvodov široke potrošnje, zato se RFID uporablja pretežno v logistiki za identifikacijo embalaže (palete). Tako je za izdelke široke potrošnje še vedno najprimernejša črtna koda, ki je s ceno 0,02 $ še vedno konkurenčnejša, ne glede na prednosti iz tabele 1 (zaščita pred ponarejanjem ali obstojnost), ki jih nudi RFID. Rezultate raziskav trgovske mreže WalMart so že leta 1990 koristno uporabili za uporabo tehnologije RFID na področju kontrole dostopa in transporta, po letu 2000 pa tudi že za označevanje živali in izdelkov pri katerih cena RFID bistveno ne vpliva na končno ceno proizvoda. Široka proizvodnja ter padec cen RFID vezij se pričakuje po letu 2010, ko naj bi cena RFID vezja padla pod 0,05 $ (Simson in Garfinkel, 2005) Razvoj RFID tehnologije je vzbudil pozornost tudi pri proizvajalcih strojne in programske opreme, ki so videli v prihajajoči tehnologiji vir zaslužka. Raziskave so usmerjene predvsem na podporo tehnologiji RFID in povezovanje z obstoječimi aplikacijami. Med izstopajočimi podjetji, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju RFID, so: IBM, Intel, Microsoft in SAP, ki so povezani tudi s ključnimi projekti ameriške oskrbovalne verige WalMart.



V aprilu 2004 je Microsoft ustanovil lastno projektno skupino Microsoft RFID Council, ki se ji je pridružil Oracle (Internet 5), za usklajevanje standardov in tehnologij na področju RFID. S tem je Microsoft zagotovil podporo za RFID aplikacije v sistemih SQL, BizTalk, Windows CE itd. Tudi v Sloveniji je bilo namenjeno precej pozornosti razvoju sistemov RFID. Tako so leta 1987 na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko razvili kartico SEZAM. Do leta 1995 je bilo izdelanih 100.000 takšnih kartic, ki so bile uporabljene v sistemih RFID za registracijo delovnega časa in kontrole dostopa v podjetju Četrta pot d.o.o. iz Ljubljane. Slovenec Maks Štiglic, pa je v švicarskem podjetju UEM v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razvil CMOS vezje z oznako H40025 (Internet 4), ki je v uporabi še danes.

3.2 Značilnosti

Iz literature, ki mi je bila na voljo, sem izbral predvsem tiste značilnosti, ki so pomembne za delo v Slovenski vojski, kjer je velika izpostavljenost naravnim, mehanskim in kemičnim vplivom, dostop do virov pa je pogosto po pripravi že otežen ali nemogoč, kot na primer vodenje ognja ali izstrelkov (Internet 6), premeščanje vojaške opreme in oborožitve po bojišču ipd. Značilnosti so, razen od sredstev katere označujemo, odvisne tudi od vrste oznak (aktivne ali pasivne), frekvence in moči oddajnika oziroma bralne naprave in motenj v okolju, vendar za splošno oceno značilnosti zadostujejo ugotovitve iz literature.

3.2.1 Razdalja branja

Branje RFID oznake ni nujno, da je v vidnem polju bralne naprave, kot je to potrebno pri črtni kodi, kljub temu pa so za branje zahtevani določeni pogoji. V testih so zajeti trije najpogostejši materiali (plastika, kovina in beton), na, izza ali v katere so postavljene pasivne RFID oznake, ter različni koti za branje. Medtem ko se razdalja branja bistveno ne razlikuje glede na kot branja, pa so bili rezultati pri različnih materialih in debelini le-teh, zelo različni. Meritve so pokazale, da je kovina absorbirala energijo, ki je potrebna oznaki za oddajo podatkov. Testi so bili uspešni samo, če je bila oznaka pritrjena bočno na kovinsko ploščo ter v vidnem polju naprave za branje, ki je oddajala radijske valove vzporedno s kovinsko ploščo. Ne glede na to, da kovina prevaja oz. odbija EMV, so testi odčitavanja oznak s kovinskimi ploščami, delno uspešni. Absorpcijo EMV lahko ublažimo tako, da oznako delno odmaknemo od kovinske plošče in s tem dosežemo boljše karakteristike sprejema EMV.

3.2.2 Količina podatkov

Medtem ko je bila pri enodimenzionalnih vidnih zapisih (črtna koda) količina podatkov na zapis 50 bitov, se je z dvodimenzionalnimi zapisi povečala do 3000 bitov. Pri kontaktnih in brezkontaktnih zapisih pa je količina podatkov omejena

5 CMOS integrirano vezje za uporabo bralnih RFID oznak



praktično samo s kapaciteto pomnilnika in potrebno hitrostjo branja. Hitrejši kot je vir, manjša je možna prenesena količina podatkov, in obratno. Omeniti pa velja, da večja kapaciteta pomeni tudi višjo ceno.

3.2.3 Odpornost na zunanje vplive

Odpornost za samo oznako ni bistvena, saj je pomembna odpornost materiala v katerega je oznaka vgrajena. Najpogostejši so zato umetni materiali, ki so odporni na vremenske, toplotne, mehanske in kemične vplive.

3.2.4 Odpornost na elektromagnetne pojave in druge motnje iz okolice

Ker RFID viri delujejo v širokem elektromagnetnem spektru, so ti podvrženi vsem karakteristikam, ki veljajo za to področje. Najizrazitejše karakteristike EMV na katere moramo biti pozorni so:

• občutljivost na elektromagnetno motenje6 in zavajanje7; • občutljivost na DF; • nenamerno motenje, kot so: sosednji oddajniki, radarji, industrijske motnje,

vplivi daljnovodov (elektromagnetna resonanca8 ); • omejenost frekvenčnega spektra zaradi drugih uporabnikov na bojišču; • vpliv vegetacije in reliefa, ki vpliva na skrajšanje dometa in kakovost prenosa

(prevodnost tal ipd.); • vpliv elektromagnetnih prebojev in atmosferski praznjenj; • oblike bojnega delovanja ne vplivajo na EMV, razen v primeru jedrskih

eksplozij, kjer prihaja do elektromagnetnega mrka. Če uporabljamo tehnologijo na bazi elektronk, ki ni dovzetna za te oblike bojnega delovanja, se lahko tako zaščitimo.

Odpornost in zaščito pred omenjenimi karakteristikami lahko dosežemo le z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi ter postopki, s katerimi ščitimo delo lastnih RFID sredstev s ciljem, da se izognemo delovanju škodljivih vplivov elektromagnetnih dejstvovanj.

3.2.5 Življenjska doba

Ker RFID oznake ne vsebujejo nobenih gibljivih delov, je njihova življenjska doba zelo dolga. Izjema so aktivne oznake, ki imajo lastno napajanje, in je življenjska doba oznake vezana na trajanje vira energije.

6 Je preudarjeno sevanje ali odboj elektromagnetne energije z namenom zmanjšanja učinkovitosti

elektronskih naprav, opreme ali sistemov, ki jih uporablja sovražnik. 7 Je preudarjeno sevanje, odboj, absorbiranje ali predelava elektromagnetne energije z namenom

motenja, zavajanja ali povzročanja zmede pri sovražniku ali njegovih elektronskih sistemih. 8 Elektromagnetna resonanca je pojav, ko se valovanje enega oddajnika ujame s frekvenco

valovanja drugega oddajnika in pri tem pride do ojačanja ali popačenja elektromagnetnega signala.


3.2.6 Zanesljivost

Ker okvar skorajda ni, je zanesljivost odvisna predvsem od pogojev branja in števila oznak, ki se hkrati pojavijo v dosegu bralne naprave. Na splošno pa velja, da so napake pri branju manjše od 0,01 %. Pozornost je potrebno posvetiti oznakam, ki so na ali v bližini kovin. Prav tako lahko zanesljivost zmanjša hkratna prisotnost več bralnih naprav ter več različnih tipov oznak, pri čemer prihaja do kolizije podatkov.

3.2.7 Zaščita podatkov

Fizično je oznako skoraj nemogoče zamenjati, saj je ponavadi znotraj embalaže ali proizvoda, pojavlja se pa problem dostopa za branje in spreminjanje podatkov. Branje podatkov je možno zaščititi z geslom in šifriranjem9, tako da so podatki dostopni samo uporabniku, ki ima varnostni algoritem vgrajen v bralni napravi (El-Chammas, El-Khoury in Halaby 2004). Dostop do podatkov za branje in pisanje je, kot pri vseh digitalnih podatkih, odvisen od dostopa do varnostnega algoritma in ključa. Slika 4 prikazuje pretvorbo analognega signala v digitalnega z metodo vzorčenja in šifriranja (MORS, 2003).

t

s(t)

svzor(t)

t

sovred(t)

t

To ToToTo

skvant(t)

t

sPCM(t)

t

sPCM(t)

t

analogni signal

vzorčenje

ovrednotenje

kvantiziranje

kodiranje

Slika 4: Postopek digitalizacije analognega signala (MORS, 2003)

9 Šifriranje je zaščitni mehanizem, ki zagotavlja zaupnost pri prenosu in hranjenju informacij. Zanesljivo šifriranje je mogoče izvesti samo z digitalnimi postopki nad digitalnimi signali, zato analogne signale digitaliziramo, šifriramo in šele zaradi lažjega prenosa morebiti spremenimo nazaj v analogno obliko.



Razen varnosti same oznake se pojavlja tudi problem zasebnosti. Dokler je proizvod v oskrbni verigi, je sledljivost najvažnejša funkcija sistema. Ko takšen proizvod pride v privatno last ali uporabo, pa lahko pride do kršitev zasebnosti, saj je možno oznako spremljati še dalje. Zato so vse pogostejše zahteve civilne iniciative nasprotnikov uporabe RFID, po uničenju oznake, ko ta ni več potrebna za delovanje sistema.

3.3 Princip delovanja

Shema delovanja RFID sistema, kot sem jo prikazal na sliki 5, je sestavljena iz oznake, naprave za branje, antene in programske opreme. Naprava za branje oddaja signal na določeni frekvenci. Ko se naprava za branje približa oznaki na določeni razdalji, se v oznaki inducira napetost, ki omogoči delovanje oznake. Če oznaka prepozna signal enote za branje, oziroma je ključ v signalu veljaven, odda podatke, ki jih ima zapisane.

Slika 5: Shema delovanja sistema RFID

Oznaka in naprava za branje komunicirata med seboj na določeni frekvenci. Na sliki 6 je prikazan frekvenčni spekter RFID, od 125 kHz do 5,8 GHz, ki je določen in odobren z ISO standardi in Nato STANAGI.

Slika 6: Frekvenčni spekter RFID



Od frekvence je odvisen tudi domet sistema RFID. Frekvence in moč signala za ISM naprave, določajo pristojne ustanove posameznih držav na osnovi predpisov ITU, ter so odvisne od regije, v kateri se država nahaja. ITU je svet razdelil na tri regije. Slovenija spada v regijo 1 (Evropa, bivše republike Sovjetske zveze, Srednji vzhod in Afrika). Nizke frekvence imajo majhno energijo, kar pomeni, da v omejenem območju podatki potujejo počasi. Kljub krajšemu dometu, kot prikazuje slika 7, so bolj odporne na ovire kot visoke frekvence. Moč pada s kvadratom razdalje. Pri visokih frekvencah poteka komunikacija s signali, ki imajo več energije, podatkovni prenos pa je hitrejši, zato je njihova uporaba primerna za večje razdalje. Tudi njihova moč pada s kvadratom razdalje. Signali visokih frekvenc so manj odporni na ovire, lahko pa pride tudi do odbojev. V tabeli 2 sem prikazal RFID uporabnost glede na frekvenčne pasove.

Slika 7: Domet glede na različne frekvence (EPC Global, 2005)



LF (NF) HF (VF) UHF (UVF) SHF (UVF) Frekvenčno

območje < 125 kHz 13,56 MHz 860-930 MHz 2,45 GHz

Standard ISO/IEC 18000-2 ISO/IEC 18000-3

ISO 15693 ISO 14443

ISO/IEC 18000-6 ISO/IEC 18000-4

Domet pasivnih oznak

0,5 m 1,0 m 4-5 m 1,0 m

Vir napajanja Indukcija indukcija odboj signala odboj signala

Slabosti in prednosti

• Občutljivost na prisotnost kovin in tekočin.

• Velike oznake. • Visoka cena.

• Manj občutljive na prisotnost kovin in tekočin.

• Počasno branje. • Najširši krog

uporabe.

• Najmanj občutljive na prisotnost kovin in tekočin.

• Hitro branje. • Velik domet. • Najcenejše.

• Občutljivost na prisotnost kovin in tekočin.

• Najhitrejše branje.

• Najmanjše oznake.

Področja uporabe

• Kontrola dostopa

• Pametne kartice • Kontrola dostopa • Bančne kartice • Označevanje

artiklov

• Označevanje kontejnerjev, palet, embalaže, prtljage itd.

• Lociranje artiklov v realnem času.

Tabela 2: Uporaba frekvenc za različne namene

3.3.1 Oznake

Oznake kot jo prikazuje slika 8 so sestavljene iz mikro vezja in antene. Vezje vsebuje analogno digitalni pretvornik za napajanje, logiko za dekodiranje enostavnih ukazov in pomnilnik za hrambo podatkov. Količina shranjenih podatkov je odvisna od karakteristik vezja, teoretično ni omejitev, vendar večji pomnilnik pomeni tudi večje vezje in s tem višjo ceno. Trenutno so v uporabi vezja s kapaciteto pomnilnika od 0,96 kB do 32 kB. Oznake z vezij, ki hranijo samo kodo, se imenujejo LPT. Najmanjša so vezja z UVF, ki so velika samo 0,3 mm2.




Slika 8: RFID vezje z anteno Oznake v osnovi delimo glede na napajanje na pasivne, polpasivne in aktivne, glede na branje in pisanje na bralne in bralno pisalne oznake, ter glede na zmožnosti v razrede od 0 do 4. Vrste oznak glede na napajanje Pasivne oznake nimajo lastnega napajanja. Energijo dobijo iz elektromagnetnega polja naprave za branje, preko antene oznake, v kateri se inducira napetost. Domet je odvisen od moči elektromagnetnega polja in delovne frekvence sistema RFID. Polpasivne oznake imajo baterijo za napajanje vezja, energijo za komuniciranje pa še vedno pridobivajo iz elektromagnetnega polja naprave za branje. Aktivne oznake imajo lastno napajanje tako za vezje, kot za komuniciranje. Iz tabele 3 lahko razberemo, da se uporabljajo predvsem tam, kjer je potreben RFID na daljšo razdaljo, ter je možno menjavati vir napajanja. Aktivne oznake so dražje, za večkratno uporabo, in lahko hranijo tudi do 1 Mb podatkov.

Oznake Prednosti Slabosti Uporaba

Pasivne življenjska doba velikost Cena

domet zelo široka uporaba

Polpasivne spremljanje blaga večje vrednosti

Aktivne

domet uporaba senzorjev

cena zanesljivost okoljevarstvo

spremljanje v oskrbnih verigah in logistiki

Tabela 3: Primerjava oznak glede na napajanje

Vrste oznak glede na zmožnosti Glede na zmožnosti delimo RFID oznake v pet razredov, ki so prikazani tudi na sliki 9:

• Razred 0: najenostavnejše oznake, ki vsebujejo samo registrsko številko. Možen je samo enkraten zapis. So najcenejše ter se uporabljajo predvsem za označevanje proizvodov. Poznamo jih tudi kot EAS naprave.

• Razred 1: oznake vsebujejo samo registrsko številko, ki pa se ne vpiše v proizvodnji, temveč naknadno. Vpis je možen samo enkrat. Uporabljajo se v enostavnih sistemih RFID.

• Razred 2: podatke lahko vpišemo večkrat. Uporabljajo se v RFID sistemih kot dostopni identifikatorji do baz podatkov in vsebujejo več informacij, zato lahko spremljamo tudi zgodovino zapisa. Oznake so polpasivne.

• Razred 3: podatke lahko vpišemo večkrat. Lahko vsebujejo senzorje za spremljanje zunanjih parametrov, ki se hranijo v lasten pomnilnik, zato so oznake polpasivne ali aktivne.

• Razred 4: oznake vsebujejo miniaturne radijske naprave, ki lahko komunicirajo tudi med seboj brez prisotnosti naprave za branje, ter so izključno aktivne.


Slika 9: Razredi RFID oznak Embalaža oznak Embalaža ščiti oznako pred poškodbami in zagotavlja stabilno delovanje oznake. Osnova je iz odporne umetne mase, papirja ali drugega elektroneprevodnega materiala, na katerega je nanesena antena iz zelo tankega sloja bakra, aluminija ali pa je natisnjena z elektroprevodnim tiskom. Na anteno je pritrjeno vezje. Vse skupaj je zaščiteno s prevleko iz plastičnega materiala, kot je to prikazano na sliki 10. Zaradi zelo majhnih dimenzij, je lahko oznaka, razen v standardizirane plastične kartice, vgrajena tudi v proizvode široke potrošnje, kot so: obeski, ključi, nalepke, ure, ohišja mobilnih telefonov itd.

Slika 10: RFID oznaka na standardni kartici

3.3.2 Naprave za branje

Naprave za branje so lahko fiksne ali prenosne. Povezava z informacijskim sistemom je lahko stalna ali pa občasna glede na potrebe oziroma namen sistema RFID (nepretrgano spremljanje stanja ali občasna inventura). Ponavadi so fiksne naprave za branje povezane v informacijsko omrežje nepretrgoma in podpirajo različne protokole (Ethernet, LAN, WLAN, TCP/IP, RS485 itd), prenosne naprave, ki jih prikazuje slika 11, pa imajo svoj pomnilnik, ter so povezane v informacijsko omrežje občasno.



Slika 11: Prenosne naprave za branje RFID oznak

3.3.3 Programska oprema

Oznaka v sistemu RFID vsebuje, odvisno od razpoložljivega pomnilnika, najmanj unikatno identifikacijsko številko EPC, lahko pa tudi druge podatke (naziv in opis proizvoda, datum izdelave, tehnične karakteristike ipd). Informacije je potrebno z napravami za branje ustrezno prebrati, zapisati, urediti, filtrirati in posredovati uporabnikom, ki so upravičeni za dostop do teh podatkov. Slika 12 prikazuje shematsko pot potovanja podatkov v sistemu RFID. Za te potrebe so bila razvita programska orodja imenovana Savanti10, ki so vmesni člen med napravami za branje in bazo podatkov ONS. Da bi lahko z ONS posredovali informacije v medmrežje, oziroma pridobili dodatne informacije o proizvodu, potrebujemo še opisni jezik PML.

10 Francoska beseda za »idiot«



Slika 12: Shema sistema RFID

Informacijski sistem v bistvu deluje na označevanju z EPC, ki jo preberemo z napravo za branje. Ker nam EPC direktno nič ne pove, je bistvo sistema v tem, da se vsi ostali podatki hranijo na strežnikih. To nam omogoča, ne samo identifikacijo proizvoda, temveč tudi spremljanje njegove lokacije, zgodovine, stanja s senzorji itd. (Lewis, 2004) EPC EPC je standardizirana koda za označevanje proizvodov v sistemu RFID. Razvili so jo v AutoID centru massachusetske univerze v ZDA leta 1999. Leta 2003 je nadaljevanje razvoja prevzel EPC Global.

0 1 . 0 0 0 0 A 8 9 . 0 0 0 1 6 F . 0 0 0 1 6 9 D C 0 . Glava

0-7 bitov EPC upravnik

8-35 bitov Objekt

36-35 bitov Serijska številka objekta

60-95 bitov

Slika 13: Sestava EPC oznake

Koda EPC, kot jo prikazuje slika 13, unikatno označuje proizvod s kodo velikosti od 64 do 256 bitov, ter je razdeljena v štiri polja: glavo, EPC upravitelj, objekt in serijsko številko. Glava ima 8 bitov in določa dolžino EPC. EPC upravitelj je dolžine 8-35 bitov in določa proizvajalca. Objekt je dolžine 36-59 bitov in določa predmet označevanja. Serijska številka je dolžine 60-95 bitov in določa označevanje




proizvodov. Teoretično tako lahko označimo 296 proizvodov ali vsako zrno riža enoletne svetovne proizvodnje (MORS, 2003). Savant Savant je vmesni strežnik v sistemu RFID, ki nadzira pretok podatkov iz naprav za branje do ONS in obratno. Njihova naloga je analiza sprejetih podatkov, popravljanje napak (npr. brisanje napačno prebranih ali podvojenih kod), delitev informacij med različnimi sistemi, določanje prioritet itd. ONS ONS je strežnik oziroma baza podatkov, ki razen EPC hrani vse podatke, ki so potrebni določenemu IS. Osnovni podatki, ki jih ONS mora hraniti, so: EPC, ime proizvoda, naziv proizvajalca, IP in URL naslove drugih strežnikov RFID, kje najti podatke o kateremkoli proizvodu označenem z oznako RFID. ONS mora zagotavljati tudi varnostne zahteve. Do osnovnih informacij imajo pravico dostopati vsi, ki so v sistemu RFID, medtem ko do določenih podatkov (npr. cena, lokacija, stanje in rok uporabe, tehnične karakteristike) lahko dostopajo samo uporabniki, ki so upravičeni do tega. PML PML je jezik za opis objektov, procesov in okolja podobno kot HTML. Osnova tega jezika je XML. Osnovni cilj PML je skupna osnova za aplikacije, podatkovne baze in analitična orodja za industrijske in komercialne namene. PML tako omogoča povezovanje in izmenjavo informacij med različnimi RFID informacijskimi sistemi preko svetovnega spleta.

3.3.4 Varnost informacij v sistemih RFID

Vse prednosti, ki jih prinaša RFID, so izničene, če ni zagotovljena varnost informacij. Varnost informacij v sistemih RFID delimo na zaščito informacij pred nepooblaščenim dostopom in zasebnost uporabnikov (potrošnikov) RFID oznak. Zaščita pred nepooblaščenim dostopom Informacije v RFID sistemih se nahajajo v oznakah RFID, v napravah za branje, podatkovnih bazah, ter nenazadnje na vseh komunikacijskih poteh med oznako, napravami za branje, Savanti in strežniki v svetovnem spletu. Zaradi tega je potrebno varovati celoten sistem RFID, kjer je potrebno vzpostaviti varnostne ukrepe pred:

• uničevanjem in spreminjanjem podatkov v oznakah, ter ponarejanjem; • nepooblaščenim dostopom do podatkov v podatkovnih bazah; • prestrezanjem podatkov na komunikacijskih poteh.

V nadaljevanju bom opisal nekaj možnih scenarijev napadov na RFID sisteme: heker se odpravi v prodajalno, kjer na izdelkih uporabljajo RFID oznake. Izbere izdelek, čitalnik ga prebere, in ga plača. Doma odstrani oznako z izdelka in jo uniči. Vzame prazno oznako in s pomočjo domačega računalnika in komercialne programske opreme na njo zapiše nevaren program ter jo pritrdi nazaj na izdelek. S tem izdelkom se odpravi nazaj v prodajalno, gre do blagajne in ga ponovno plača.



Čitalnik prebere oznako in podatkovna baza trgovskega centra je okužena. Pride lahko do spremembe cen, izbrisa cen itd. Po uspehu v trgovskem centru se odloči odpeljati mačko k veterinarju. Mački namesti RFID oznako, ki jo je pred tem prepisal z virusom. Veterinar mačko pregleda in tudi prebere RFID oznako. S tem si veterinar okuži podatkovno bazo, ki je namenjena za izdelavo novih oznak za živali. Ko se takšne oznake po določenem času ponovno preberejo, se podatkovna baza ponovno okuži. RFID virus tako skače od živali na podatkovno bazo in nazaj na žival. Uporaba nepopolnega RFID sistema na letališčih lahko privede do velikih nevšečnosti. Kovčki bi lahko bili opremljeni z RFID nalepko, kar je lažje in pregled je možen na daljavo. Na letališču se pojavi škodoželjni potnik, ki na naključni kovček, ki še ni bil prijavljen, pritrdi RFID nalepko z virusom. Ko sistem za usmerjanje kovčkov prebere RFID nalepko, se ta odzove z virusom, ki lahko okuži podatkovno bazo kovčkov. Vse nadaljnje prijave kovčkov se lahko okužijo z virusom. Takšen kovček, ki pride na drugo letališče, lahko okuži podatkovno bazo letališča in v enem dnevu je lahko okuženo veliko število letališč po svetu. RFID virus lahko naredi škodo podatkovni bazi tudi na drugačen način, na primer tako, da pomaga skriti kovček pred državnimi organi ali spremeni smer paketa na drugo destinacijo. Varovanje zasebnosti Zaščita pred nepooblaščenim dostopom je več ali manj pravno opredeljena, prav tako so poznane metode in postopki za zaščito informacij. Ostaja pa odprto vprašanje zagotavljanja zasebnosti, saj je teoretično možno RFID oznake spremljati na vsakem koraku. Zasebnost je zato lahko resnično ogrožena. Več svetovnih organizacij za varovanje zasebnosti je sprožilo kampanjo proti sistemom RFID. Na mednarodni konferenci o zaščiti podatkov11, ki je bila novembra 2003, so zato sprejeli resolucijo, ki med drugim določa:

• če je hranjenje osebnih podatkov nujno, morajo s tem lastniki soglašati; • osebni podatki so lahko uporabljeni samo za namen, za katerega so se

zbirali in hranili, ter morajo biti uničeni takoj, ko niso več potrebni; • uporabniki morajo imeti možnost uničiti RFID oznake, takoj ko le-te niso več

v oskrbni verigi.

11 International Conference of Data Protection and Privacy Commissioners



4 RFID V SLOVENSKI VOJSKI

Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju in aktivno delovanje države na mednarodnem področju je s seboj prineslo tudi nove naloge in zahteve, ki jih je morala Slovenska vojska, kot varuhinja nacionalnih interesov, prevzeti nase. Osnova za zagotovitev učinkovitosti delovanja v Natu je najti pravo razmerje med logistično avtonomnostjo in naslanjanjem na zmogljivosti zavezniških in civilnih virov, praviloma na podlagi pogodbenih odnosov. Delovanje in vzpostavitev logistične organiziranosti vojske po vstopu v zavezništvo je v veliko primerih presegalo nacionalne okvire, zato je logistična oskrba v Nato operacijah temeljila na določeni stopnji nacionalne logistične podpore in na določeni stopnji zavezniške podpore. Slovenska vojska si je do leta 2012 zadala cilj, da bo težišče v logistični zagotovitvi delovanj na koncentraciji izrabe virov in optimizaciji logističnih procesov, ki se izvajajo na različnih organizacijskih nivojih, doma in v tujini.

4.1 Namen, poslanstvo in cilji Slovenske vojske

Obrambni sistem Slovenije, in s tem Slovenska vojska, je namenjen odvračanju napada na državo in branjenju neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in dejavnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Iz tega izhajajo poslanstva in hkrati glavne naloge Slovenske vojske, ki so:

• preprečevanje katere koli vrste agresije oz. ustrezen odgovor nanjo, če se pojavi;

• vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti; • podpora sistemu zaščite in reševanja; • pomoč drugim državnim organom in javnim inštitucijam pri zagotavljanju

varnosti in blaginje državljanov. Poslanstvo Slovenske vojske, ki ga prikazuje slika 14, je v sodelovanju z zavezniki, odvrniti vojaško agresijo na Republiko Slovenijo in prispevati k mednarodnemu miru in stabilnosti v mejah in zunaj meja zavezništva. V primeru vojaške agresije Slovenska vojska samostojno in v sodelovanju z zavezniki izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije s ciljem pregona sovražnika in vzpostavitve suverenosti na celotnem ozemlju države. (MORS, PDRIU, 2006)


Slika 14: Poslanstvo in naloge SV (MORS, PDRIU, 2006)

4.2 Struktura Slovenske vojske

Slovensko vojsko sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Stalna sestava so poklicni pripadniki: vojaki, podčastniki, časniki in vojaški uslužbenci, ki so vojaške osebe in opravljajo vojaško službo, ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. Rezervna sestava so državljani, ki sklenejo pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka in vojaki v rezervni sestavi. Organizirana je kot enovita vojska, brez delitve na zvrsti. Glede na prostor in potrebe usklajenega načrtovanja sil in delovanja v zavezništvu je upoštevana delitev sil v zavezništvu za opravljanje nalog na tleh, v zraku in na morju. Tako v Slovenski vojski delujejo naslednji rodovi: pehota, oklepne enote, letalstvo, pomorstvo, artilerija, zračna obramba, inženirstvo, radiološko – kemična obramba in zveze. Poleg rodov pa v Slovenski vojski delujejo tudi naslednje službe: prištabna služba, služba informatike in logistična podpora.

4.3 Logistična podpora v Slovenski vojski

V Slovenski vojski je logistična podpora definirana kot dejavnost, ki se izvaja z namenom zagotovitve sposobnosti za delovanje in ohranjanja vzdržljivosti sil za vse načine in vrste delovanj. Obsega aktivnosti, ki se nanašajo na pridobivanje, skladiščenje, razdelitev, vzdrževanje in evakuacijo MTS, premik moštva in sredstev, pridobivanje, vzdrževanje in upravljanje vojaške infrastrukture, zagotavljanje storitev




in zdravstveno oskrbo. Logistična podpora se izvaja v okviru šestih, medsebojno povezljivih in soodvisnih funkcionalnih področij: oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje, zdravstvena oskrba, vojaška infrastruktura in finančna zagotovitev (MORS, PDRIU, 2006). V definiciji Slovenske vojske je zanimivo poimenovanje logistična podpora in ne samo logistika. Gre za zavedanja, da je logistika dejansko sistem, ki ga po sistemski teoriji sestavlja okolje, procesi, elementi in odnosi med temi elementi in ne samo dejavnost. Logistični sistem Slovenske vojske se je od vzpostavitve ob osamosvojitvi do danes razvijal skladno s potrebami vojske. Zaradi zgodovine in specifičnosti prehoda iz večnacionalne skupne armade nekdanje Jugoslavije v Slovensko vojsko, je razumljivo, da je bila vzpostavitev novega sistema oskrbovanja z vojaškim in drugim materialom pod vplivom konceptov nekdanje skupne armade. Ob približevanju evroatlantskem zavezništvu pa so se zaradi potreb po interoperatibilnosti začeli uporabljati novi koncepti in nove rešitve. Kakor ostale vojske tega varnostnega območja je tudi Slovenska vojska dobivala nove naloge in temu prilagajala strukturo, to pa je posledično zahtevalo nove rešitve načina zagotovitve materialne podpore. Izpolnjevanje kriterijev zveze Nato je ena izmed ključnih zahtev te obrambne organizacije, saj predstavlja pogoj za uspešno delovanje tako organizacije, kot tudi njenih članic. Sistem logistične oskrbe Slovenske vojske je v letih, ki so sledila procesu osamosvojitve, pretežno skrbel samo za oskrbovanje enot znotraj države. Z vstopom v zvezo Nato, pa so se pojavile nove naloge, ki jih mora izpolnjevati Slovenska vojska, kar je privedlo do potrebe po prilagoditvi njene strukture in s tem tudi prilagoditve njenega sistema logističnega oskrbovanja, ki je moral postati skladen in povezljiv z logističnim sistemom Nata. Zahteve niso bile samo tehnične narave, ki bi se jih dalo rešiti s preprostim nakupom nove opreme, ampak tudi vsebinske. Delovanje enot zunaj državnega ozemlja je zahtevalo uvedbo novih načinov reševanja problemov s transportiranjem, nastanitvijo in oskrbovanjem teh enot.

4.4 Viri in možnosti označevanja z RFID v Slovenski vojski

Slovenska vojska potrebuje za svoje učinkovito delovanje in opravljanje svojih nalog kakovostne in pravočasne informacije, ki jih lahko zagotavlja z omrežnimi storitvami. Za učinkovito delovanje omrežnih storitev potrebuje dobro organizirane računalniške komunikacije in informacijske sisteme za podporo odločanju, katerih uvajanje v Slovensko vojsko je v teku ter s tem njihov vpliv na način dela štaba v procesu odločanja. Sistemi za identifikacijo ljudi so v Slovenski vojski že dalj časa v uporabi. Glede na namen jih delimo na sisteme za registracijo delovnega časa, kontrolo dostopa, osebno identifikacijo ipd. Sisteme načrtujemo in uporabljamo ločeno, s sprejetjem Srednjeročnega obrambnega programa Slovenske vojske 2007–2012 pa jih bomo lahko uporabljali povezano, tako, da bodo omogočali samo eno identifikacijsko oznako za vse sisteme. Najenostavnejši sistemi imajo samo identifikacijsko oznako uporabnika, medtem ko bodo lahko zahtevnejši sistemi vsebovali tudi osebne podatke in celo biometrične podatke uporabnika.


Sistem RFID na bojišču se strukturno bistveno ne razlikuje od sistemov v drugih panogah, razen robustnosti in odpornosti na vremenske pojave. Slovenska vojska je v primerjavi z drugimi članicami Nata majhna organizacija, zato ne more organizacijsko in tehnično razvijati vključitev posebnih namenskih rešitev sestavljenih iz strojne in programske opreme ter uporabnikov. Pri uvajanju je potrebno posebno pozornost nameniti vojakom in njihovemu razumevanju sprememb, ki jih prinaša nov del IS. Sistem RFID ne prinaša bistvenega napredka, če ni povezan v IS, saj morajo biti vse oznake RFID del tega sistema.

4.4.1 Informacijski sistem logistike ISLOG

Slovenska vojska želi oblikovati enoten informacijski sistem za organiziranje, načrtovanje in izvajanje materialno tehnične ter zdravstvene oskrbe MEDICS, za izvajanje nalog HNSE. Z informacijskim sistemom ISLOG bo omogočeno načrtovanje HNSE na taktični ravni in prenos podatkov v programske produkte Nata za načrtovanje na strateški ravni. Katalog pregleda zmogljivosti za izvajanje nalog podpore države gostiteljice obsega pregled mest in oseb za stike in povezave, HNSE organizacijsko strukturo v državi, sistem odločanja in poveljevanja ter kontrole, pregled pravne, finančne in okoljevarstvene ureditve, omejitev in postopkov, pregled podatkov o delovanju in infrastrukturi HNSE letališč, pristanišč in cestnega ter železniškega prometa, pregled namestitvenih zmogljivosti in oskrbnih mest, pregled HNSE organiziranosti in delovanja Slovenske vojske, vadišč in strelišč ter podatke za organizacijo in izvedbo premikov in transporta. Navedeni podatki so vneseni tudi v bazo podatkov Natovega računalniškega sistema za premike in transport ADAMS, ki ga je Slovenska vojska prevzela v letu 2004. Skupna programska rešitev na področju logistike ISLOG, ki je predstavljena na sliki 15, se bo zaključila s prvo fazo v letu 2009.

Slika 15: Združitev v ISLOG (MORS, 2003)

V zadnjih desetih letih procesi globalizacije in informatizacije družbe korenito posegajo tudi v vojaške dejavnosti in jih spreminjajo. Razvoj vojaške taktike in strategije, predvsem pa sodobnih tehnologij, omogoča izvedbo sodobnih sistemov za poveljevanje in kontrolo, ki poveljniku omogočajo popoln pregled nad bojiščem, izboljšano razumevanje bojišča, natančno vodenje sil in hitro ter učinkovito




razpošiljanje informacij v svoji domeni poveljevanja in območja delovanja. V sodobne vojske se v ta namen uvajajo različni integrirani taktični sistemi z zahtevo po zanesljivosti, neprekinjenosti komunikacijskih in informacijskih poti, medsebojne povezljivosti in odprtosti prihodnjim izzivom tehnologije. Eden takih je ISLOG, ki ga uvaja Slovenska vojska in se ukvarja z idejno rešitvijo prenove organizacije procesov s področja planiranja vzdrževanja materialnih sredstev v Slovenski vojski. Delo temelji na racionalizaciji in učinkovitosti vodenja sistema vzdrževanja materialnih sredstev z dosego največje stopnje povezljivosti subjektov na vseh stopnjah vodenja in poveljevanja. Ob predpostavki uspešno oblikovanega informacijskega sistema logistike, ki bo omogočal večjo odzivnost logistike, se ta neposredno odraža tudi v sistemu vzdrževanja, kompatibilnosti in izmenjave podatkov ter informacij znotraj obrambnega sistema Republike Slovenije in informacijskega sistema zveze Nato. Učinkovitost in kakovost načrtovanja vzdrževanja materialnih sredstev bo uspešna ob koncentraciji procesov, ki so se do sedaj vršili na vseh nivojih, ob motiviranih in usposobljenih kadrih ter ob zagotavljanju resursov za izvedbo del. Prenova organizacije procesov podaja možnost boljše izkoriščenosti resursov (kadrov, časa, materialnih in finančnih sredstev) ter optimizacijo procesov letnega planiranja vzdrževanja materialnih sredstev. Največja težava pri uvajanju komunikacijsko informacijskih rešitev v logistiki je celovit pristop k reševanju težav. Le redki tuji in domači ponudniki teh storitev v logistiki nudijo celovito logistično rešitev, ki je sprejemljiva. Težava je v tem, da določena podjetja ponujajo na trgu le strojno opremo za zgolj enosmerno zajemanje podatkov v IS. Obljubljajo celovit sistem, ki pa je v praksi daleč od tega. Pri specializiranih podjetjih za informatiko v logistiki, je potrebno najprej teoretično poznati celotno področje. Nato je treba ponuditi integriran IS za vodenje logistike, ki pokriva vse procese tako v notranji kot transportni logistiki. Projekt mora biti izpeljan kakovostno od prve faze, to je popisa vseh procesov v logistiki, do zadnje faze, to je zagona sistema v realnem okolju. Podjetij, ki bi tako celovito ponudila informacijsko komunikacijske rešitve v logistiki, je tako v Sloveniji kot tujini malo. Običajno se podjetja specializirajo na ožje segmente, na primer na programsko opremo za vodenje skladišč. Mobilnost ISLOG Pri mobilnosti informatike za izvedbo mobilnih rešitev je potrebno upoštevati in načrtovati kar nekaj posebnosti s katerimi razvijalci »klasičnih« rešitev navadno nimajo veliko izkušenj. Največje razlike med razvojem mobilnih in stacionarnih rešitev so v načinu komunikacije, v tipu uporabnikov in v posebnostih mobilne opreme. Komunikacijski sistemi za mobilne uporabnike, ki so na razpolago (GPRS, TACSAT), še ne dovoljujejo takih hitrosti, ki bi bile primerne za sinhronizacijo velikih baz podatkov. Tudi stalno oz. kontinuirano delo ni vedno mogoče, saj je vprašljiva razpoložljivost komunikacij, odzivni časi pa so tudi predolgi za normalno delo. Uporabniki so tako odvisni le od podatkov, ki so si jih naložili na svoj dlančnik, ko so bili nazadnje v pisarni. Sinhronizacija podatkov z bojišča je sicer možna, vendar pogosto ni prilagojena mobilnemu komunikacijskemu omrežju in je zato za uporabnike še nezanimiva in neuporabna, saj traja predolgo.



Pri razvoju mobilnih informacijskih rešitev je torej potrebno posebno pozornost nameniti načinu in tehnologiji za prenos podatkov med mobilnim uporabnikom in centralno bazo podatkov. Poskrbeti je potrebno za tri ključne točke:

• dosegljivost; • hitrost; • integriteto podatkov.

Velika posebnost pri mobilnih rešitvah je v tem, da način uporabe in delovno okolje ne dopuščata natančnega in hitrega vnosa podatkov. Vnašanje podatkov s peresom preko ekrana v dlančnik zna biti za vojaka zelo naporno opravilo. Mobilna informacijska oprema mora biti prav tako dovolj robustna, da jo lahko uporabljamo v prašnem, vlažnem in neprijaznem okolju. Največji prihranki nastanejo zaradi skrajšanega časa za izvedbo procesov in tako torej v večji izkoriščenosti časa. Pri uporabi avtomatske identifikacije odpravimo čas, ki je sedaj potreben za ročni vnos podatkov in čas za odpravljanje napak, ki so vedno prisotne pri ročnem vnosu podatkov. Vse projektne skupine v Slovenski vojski, ki se ukvarjajo z uvajanjem mobilnih informacijskih rešitev, se strinjajo, da je v projekte že v zgodnjih fazah potrebno vključiti del uporabnikov. Veliko projektov namreč ne zaživi ali ne dočaka uvedbe prav zato, ker se pri načrtovanju ni dovolj upoštevalo uporabnikov in njihovih življenjskih vsakodnevnih situacij na terenu oziroma bojišču.

4.4.2 Kontrola dostopa in obhodi varnostno nadzorne službe

Kontrola dostopa je izraz, s katerim označujemo avtomatski sistem, ki s tehničnimi sredstvi omogoča pooblaščenim osebam ob izbranem času in z osebno identifikacijo vstop v varnostna območja ali aktiviranje oziroma deaktiviranje naprav. Zanesljivost sistema je pogojena z zanesljivostjo identifikacijskega sistema. Danes imamo občutek, da so sistemi kontrole dostopa že od nekdaj del tehničnega varovanja objektov, oziroma del integralnega varovanja objektov, vendar temu ni tako, saj so se v Evropi sistemi kontrole dostopa začeli pojavljati v zgodnjih osemdesetih letih. V začetku je bila vsa oprema izključno ameriškega porekla, saj so Američani v letalskih bazah začeli vpeljevati sisteme kontrole dostopa že v šestdesetih letih. Ti sistemi so bili počasni in praktično ni bilo sistema z več kot 20 bralnimi mesti. Sistem kontrole dostopa v Slovenski vojski je fleksibilen in modularen varnostni sistem za nadzor in kontrolo dostopa z možnostjo nadzora nad nekaj deset tisoč uporabniki in do nekaj tisoč registrirnimi mesti. Identifikacijo lahko omogoča ena od poznanih RFID vrst kartic, PIN koda ali pa v prihodnosti načrtovana ena od biometričnih metod. Sistem kontrole dostopa je pogosto povezan z ostalimi sistemi tehničnega varovanja, ki jih uporabljamo pri varovanju ali pri ostalih opravilih, ter na ta način dosežemo večjo uporabnost, zanesljivost in racionalnost. Sistem kontrole dostopa preprečuje nepooblaščenim osebam vstop v varovane prostore, hkrati pa omogoča natančno evidenco gibanja posameznikov po varovanem objektu oziroma kompleksu. Zasnovani so na računalniško podprti evidenci prisotnosti oseb, ki se trenutno nahajajo v objektu, ali pa registraciji delovnega časa zaposlenih ARDČ. Zgradba sistema kontrole dostopa je definirana po slovenskem standardu SIST EN 50133-1.


Na sliki 16 je prikazana uporaba sistema kontrole dostopa v varovano območje posebnega pomena (skladišče oborožitve, komunikacijska vozlišča ipd). V varnostno občutljivih sistemih je oznaka RFID kombinirana z vnosom PIN kode.

Slika 16: Kontrola dostopa

Pri zagotavljanju prenosa strogo zaupne pošte, kot so dokumenti stopnje tajnosti TAJNO ter razni drugi vojaški in tehnični podatki, je eden od dodatnih načinov varovanja dokumentacije tudi ta, da opremljamo dokumentacijo z RFID nalepkami, poleg tega pa dodamo pogoj, da lahko tako opremljena dokumentacija zapusti prostor samo v primeru, ko jo odnese točno določena oseba s svojo identifikacijsko oznako. V vseh ostalih primerih se sproži alarm. Ob koncu delovnega dne se zaposlenim običajno mudi domov, za njimi pa ostanejo prižgane luči in elektronske naprave, odprta ali nezaklenjena vrata in druge 'malenkosti', ki v vojašnici oziroma vojaških objektih povzročajo stroške in ogrožajo njeno varnost. Večino opisanih tveganj lahko odpravimo z rednimi obhodi, ki jih opravlja varnostno nadzorna služba. Vprašanje, ki se nam pri tem zastavlja je, ali so obhodi zares opravljeni, kje in kdaj. Spremljanje in nadzor varnostno nadzorne službe se izvaja s pomočjo RFID registrirnega sistema. Sestavljajo ga kontrolne točke, prenosni terminal, bazna postaja in programska oprema. Kontrolne točke so izdelane iz trpežne plastike, ki je odporna pred vremenskimi vplivi in ima dolgo življenjsko dobo. Razmeščene so povsod tam po vojašnici, kjer želimo, da varnostno nadzorna služba zabeleži svoj obhod. Na podlago so prilepljene ali pritrjene z vijakom. Ker so kontrolne točke pasivni elementi, ne potrebujejo električnega napajanja. Prenosni terminal je samostojen prenosni čitalnik, ki temelji na večnamenskem taktičnem dlančniku LOGIN BOB, med drugim tudi namenjen branju brezkontaktnih identifikacijskih kartic ali bralnih točk. Nameščena programska oprema omogoča uro realnega časa, pomnilnik za shranjevanje dogodkov in protokol za prenos shranjenih dogodkov preko serijske komunikacije in pretvornika na bazno postajo.

4.4.3 Avtomatska registracija delovnega časa ARDČ

Prednost registracije delovnega časa je predvsem prihranek v času pri obračunavanju ur za plače in neposrednemu vpogledu v razpoložljivost ljudi. Prehod



skozi kontrolno točko brez ustavljanja je možen le pri rednem prihodu na delo in z dela. Pri vseh ostalih prehodih pa je potrebno prehod dodatno pojasniti (teren, dežurstvo24, privaten, obisk zdravnika itd), da lahko sistem ure pravilno obračuna. Iz tega razloga se za registracijo delovnega časa uporabljajo naprave za branje, kot prikazuje slika 17, ki imajo možnost dodatnega vnosa z enkratnim ali večkratnim pritiskom na določeno tipko. Za registracijo delovnega časa se zato uporabljajo oznake RFID s krajšim dometom, tako da imamo možnost izbrati vrsto prihoda ali odhoda pred branjem oznake RFID.

Slika 17: RFID registrator delovnega časa

Za večje vojaške aktivnosti, npr. mobilizacijo, bi bilo smiselno povezati registracijo delovnega časa s terminskim načrtom oziroma spremljajočim načrtom vojakov. Tako bi lahko razbrali, ali imamo dovolj vojakov za doseganje terminskega načrta oz. obremenjenosti. Oznako RFID, ki je namenjena za registracijo delovnega časa, lahko na terenu in bojišču hkrati uporabimo tudi za druge namene:

• za identifikacijo; • za prevzem streliva; • za dvig opreme.

4.4.4 Označevanje MTS in spremljanje na njeni poti

Hitrost branja RFID oznak je precej višja od branja črtne kode, teoretično več kot 1000 branj na sekundo. To daleč prekaša sistem odčitavanj črtnih kod ena na ena. Hitrost RFID sistema je koristna predvsem pri aplikacijah za sprejem, izdajo in spremljanje blaga, kjer morajo biti velike količine artiklov obdelane v zelo kratkem času. Na primer, ko prevzemamo RFID kontejner, lahko RFID čitalnik identificira vso vsebino naenkrat, ne da bi bilo potrebno ustaviti, razložiti paleto ter prebrati vsak MTS posebej. V svetovnem gospodarstvu in v Natu se vedno bolj uveljavlja tehnologija SCM. Kapacitete skladišč so omejene, zaloge pa pomenijo strošek in dodatne ljudi za varovanje na vmesnih točkah. Ključnega pomena je racionalizacija in načrtovanje pravočasnih ter ravno prav velikih dobav, ki še zagotavljajo neprekinjeno bojno delovanje. Med najdražjimi izkušnjami so podvajanja sredstev in virov za opravljanje iste naloge ter tekmovanje med zavezništvom v sistemih zagotavljanja dobrin in storitev. Kako optimizirati delovanje logistike in kadrovskih virov s področja logistike, je torej



eno od najpomembnejših vprašanj, s katerimi se ukvarjajo poveljniki in logistiki zveze Nato. V vojaški logistiki so ravno oprema in sredstva tisti, ki dnevno spreminjajo svojo lokacijo. Na bojišču uporabljamo opremo in sredstva na različnih lokacijah, zato se pogosto dogaja, da izgubljamo pregled nad uporabo. Največja težava pri tem je pravočasnost zagotavljanja opreme. Zaradi neizkoriščenosti kapacitet potrebujemo več opreme in sredstev, kar podraži in ogrozi načrtovano aktivnost. Vzpostavitev pregleda nad lokacijami lahko dosežemo na dva načina. Prvi način so stacionarne naprave za branje oznak RFID, ki so razporejene na logističnih postajah ali logističnih točkah. Drugi način so GPS naprave, ki so integrirane v dlančnike skupaj z napravo za branje oznak RFID. Medtem ko je prvi način omejen na samo zadnji del bojišča oskrbe točke, lahko pri drugem načinu zagotovimo sledljivost tudi na prvih bojnih črtah. Tako lahko spremljamo in optimiziramo tudi transport opreme in sredstev, kar pomeni zmanjšanje stroškov. RFID tehnologija ima na področju spremljanja pomen predvsem za samo identifikacijo in sledenje opreme in sredstev, s čimer dosežemo večje zmogljivosti kot pri obstoječi črtni kodi. Primer je kontejner ali MTS, ki se vrača nazaj v bojno enoto. Pri označevanju s črtno kodo le-te ne moremo več spremeniti, medtem ko pri uporabi RFID oznake tipa beri-piši označimo nek MTS ter kasneje pri ponovni uporabi prepišemo vsebino RFID oznake. Tako lahko, kljub trenutno visoki ceni RFID oznake v primerjavi s črtno kodo, pri ponovni uporabi RFID oznake privarčujemo. Prednost je prav tako v branju RFID oznak, saj jih lahko preberemo nekajkrat več kot pri branju črtne kode z laserskim čitalcem. Primer kombinirane RFID oznake prikazuje slika 18.

Slika 18: Kombinirana RFID oznaka

S testnim projektom ozačevanja RFID kontejnerjev z EPC Gen 2 standardom bo Slovenska vojska dosegla sledljivost vse do končne lokacije na operaciji kriznega odziva. Izognila se bo dodatnim stroškom ponovnega tiskanja etiket, saj bo RFID oznake mogoče samo prepisati. Premiki kontejnerjev se bodo beležili s pomočjo




RFID anten in postavljenimi GPS TACSAT oddajniki, ki so združeni v robustno enoto, ki omogoča:

• modularnost in hitro ter učinkovito dodajanje strojne in programske opreme glede na aplikacijo;

• s pomočjo GPS signala zabeležiti geografski položaj kjerkoli na svetu; • sprejemati in posredovati informacije nameščenih senzorjev (zaprta-odprta

vrata, vklop-izklop itd.); • pridobiti informacije od aktivnih RFID oznak z vgrajenim RFID čitalcem in z

njimi komunicirati; • za komunikacijo s strežnikom uporabljati mobilno omrežje GPRS TACSAT.

RFID robustna enota predstavlja jedro tehnološke platforme. Namesti se lahko na MTS, v vozilo, tovornjak, kontejner, plovilo ipd. Pri zunanji montaži dobi dodatni plašč, ki jo ščiti pred ultravijoličnim sevanjem in drugimi vremenskimi vplivi. V Slovenski vojski bomo s projektom sledenja postavili standarde in normative, katerih najpomembnejše karakteristike so:

• enoznačna identifikacija posameznega kontejnerja; • enoznačna identifikacija vozila; • zajem podatkov s tehnologijo avtomatske identifikacije; • programska aplikacija za upravljanje s podatki.

Podatki, ki jih želimo pridobiti s pomočjo sledenja kontejnerjev in tovornih vozil v Slovenski vojski, so:

• lokacija (tip, velikost, namen, vsebina, enota); • prikaz lokacije na taktični karti; • trenutni čas mirovanja in njegovo stanje (čakanje na vmesni transport); • prevožena pot; • povprečna poraba goriva za prevoženo pot; • frekvenca menjavanja kontejnerja.

Oprema je izvedena z dvostopenjsko uporabo tehnologije, aktivne RFID oznake pritrjene na MTS, komunicirajo s sledilno napravo. Sledilna naprava ima vgrajen RFID čitalec, sprejemnik GPS signala in GPRS modem TACSAT, ki omogoča prenos lokalno pridobljenih podatkov v operativni center. V Slovenski vojski s tem pridobimo natančen vpogled v stanje premičnih osnovnih sredstev in hkrati vsako možnost upravljanja z njimi. Čeprav so vezja fizično izredno majhna, pa antene zavzamejo precej več prostora. Biti morajo dovolj velike, da »poberejo« signal. Antena mora omogočati pasivni oznaki, da lahko zajema podatke z razdalje 3 m, pri aktivni vrsti oznak pa tudi 100 m in več, kakor tudi prehod skozi mnogo različnih materialov. Oblika in postavitev RFID oznak, orientacija MTS in lokacija čitalnika igrajo pomembno vlogo pri doseganju kakovostnega delovanja. Antene RFID oznak imajo različne konfiguracije, s čimer dosežemo raznovrstne karakteristike delovanja. Matematično gledano morajo dosegati najugodnejše razmerje glede na valovno dolžino delovne frekvence. Tipična vrednost je četrtina valovne dolžine. Valovna dolžina frekvence 900 Hz bi ustrezala dolžini 33 cm. Nekatere antene RFID oznak so oblikovane tako,


da pokrivajo široko področje, druge so oblikovane samo za ozek pas zahtev, kot na primer samo za odčitavanje tistih oznak, ko so pripete na kovinska pakiranja. Antene so optimizirane na odčitavanje s samo specifičnimi čitalniki ali samo z anteno čitalnika v posebni legi oz. orientaciji. Aktivna RFID oznaka je zelo primerna za aplikacije, kjer so oznake lahko permanentno vgrajene in vzdrževane, kot na primer pri sledenju premikov vojaških vozil na OKO KFOR, natovarjanju kontejnerjev za prekooceansko plovbo na OKO ISAF in pri drugih vojaških napravah, hranjenih v zunanjih preskrbovalnih skladiščih ali oporiščih. Strojna oprema Strojno opremo je potrebno razdeliti na sistemsko opremo in osebno opremo. Sistemska oprema je komercialne izvedbe, medtem ko mora biti osebna oprema odporna na terenske pogoje dela. Sistemska oprema je sestavljena iz dostopa v intranet (BROM12, ISDN, xDSL, WLAN, GPRS TACSAT …), internet, baze podatkov ONS in strežnika Savant. Dostop do intraneta je možen preko taktičnih mobilnih dostopnih vozlišč ali stacionarnih dostopnih točk. Baza podatkov ONS in strežnik Savant sta lahko locirana na terenu oziroma bojišču ali na mirnodobni lokaciji. Struktura WLAN-a pa je odvisna od velikosti in oblike terena oziroma bojišča ali mirnodobne lokacije. Za terenske pogoje Slovenska vojska uporablja dlančnik LOGIN BOB, na sliki 19, ter taktična računalnika PANASONIC CF TOUGHBOOK in LOGIN DM7 na sliki 20, ki so namenjeni uporabi v robustnem vojaškem okolju. Ker vnaprej ne vemo, na kakšnem terenu in bojišču bomo dlančnike uporabljali, kako bo njihova uporaba organizirana in za kakšne namene bodo uporabljeni, je smiselno uporabiti večnamenske dlančnike, pri čemer morajo podpirati najmanj napravo za branje oznak RFID in vmesnik za WLAN. Za uporabo v ostale namene pa je seveda koristno, da imajo vgrajen tudi GPS modul, radijsko postajo, TACSAT, termometer in še kaj.

Slika 19: Dlančnik z WLAN in GPS enoto

Za prikaz detajlov v določenih primerih dlančnik ne zadostuje, zato je potrebno uporabiti taktični računalnik. Primeren je predvsem za vgradnjo v mobilna prevozna sredstva (LKOV, HMMWV), na drugih izpostavljenih lokacijah, kot so na primer taktično operativni centri, kjer pa ga je potrebno dodatno zaščititi pred vplivi okolja.

12 Bojno radijsko omrežje, katerega glavna vloga je zagotavljanje komunikacij za podporo vodenja in poveljevanja bojnih enot, ki zahtevajo veliko mobilnost in uporabo komunikacij med premikom.



Slika 20: Taktični računalnik TOUGHBOOK z vgrajenim GPS Programska oprema Sistem sestavljajo strežnik z nameščeno programsko opremo, oddajniki radiofrekvenčnih signalov (dostopne točke) in čitalniki črtnih kod in oznak RFID. Uporabniki Prehod na novi sistem evidentiranja ni uporabniško zahteven, seveda pa se ni možno izogniti zlorabam sistema ali nedoslednosti. Lokacija strežnika Za sistem RFID potrebujemo bazo podatkov, ki se nahaja na strežniku ONS. Lokacijo strežnika lahko predvidimo na samem terenu ali bojišču ali na oddaljeni mirnodobni lokaciji. Oboje ima prednosti in pomanjkljivosti. Strežnik na bojišču, kot je prikazano na sliki 21, omogoča hiter dostop in administriranje ter je neodvisen od zunanjih komunikacij, zato lahko za povezavo navzven uporabimo tudi komunikacije z malimi prenosnimi hitrostmi (BROM, ISDN, WLAN). Potrebujemo pa skrbnika oziroma administratorja strežnika, kar za male organizacijske enote ranga čete ni racionalno. Strežnik na oddaljeni lokaciji potrebuje zanesljive širokopasovne komunikacije (xDSL ali GPRS TACSAT) in ne potrebuje skrbnika. Administriranje je lahko oteženo, saj je potrebno vse zahteve posredovati na oddaljeno lokacijo in počakati na odgovor, da je zahteva izvedena.



Slika 21: Potek komunikacije na terenu (MORS, 2003)

Prva rešitev je zato primerna za OKO KFOR in OKO ISAF, kjer je bistvena dostopnost strežnika in imamo na voljo prostor in skrbnika. Druga rešitev je primernejša za dislocirane vojaške objekte, kjer ne potrebujemo posebnega prostora in skrbnika. Povezava v WAN Povezavo v WAN, kot jo prikazuje slika 22, načrtujemo po žičnem ali brezžičnem vojaškem omrežju ali enega od ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij. Razen tega pa lahko v določenih primerih in pogojih uporabimo tudi zasebna omrežja javnih in zasebnih podjetij, kot so podjetja za distribucijo elektrike, vode in plina, železnica, kabelska TV ipd.

Slika 22: Intranet MORS in povezave v WAN (MORS, 2003)



LAN omrežje Najprimernejša izvedba lokalnega omrežja na terenu in bojišču bi bila WLAN, vendar standardi in tehnične zmogljivosti, ki trenutno veljajo v Natu, ne dovoljujejo in zadostujejo kriterijem in predpisom STANAG. Danes na terenu in bojišču gradimo začasna žična in optična omrežja, ki dosegajo zanesljive in dovolj velike prenosne hitrosti. Seveda ni racionalno niti smiselno, da bi lokalno omrežje postavili samo za potrebe sistema RFID. Sistem RFID naj bo samo ena od storitev mobilnega računalništva na terenu oziroma bojišču. Naprave za branje oznak RFID Pri organizaciji je potrebno predvideti stacionarne in mobilne naprave za branje. Stacionarne naprave za branje je potrebno postaviti na vseh dostopih ter v vseh skladiščih. Prav tako je potrebno predvideti določeno število mobilnih naprav za branje, predvsem za potrebe transportnih sredstev, ki s pomočjo naprave za branje identificirajo opremo in jo dostavijo na pravo lokacijo. Dlančniki Dlančniki, v katere so integrirane naprave za branje RFID oznak, so učinkovitejši kot namenske naprave za branje. Takšni dlančniki nam razen osnovnih podatkov, ki so zapisani na oznaki RFID, lahko posredujejo tudi vse ostale podatke iz naše podatkovne baze. Smiselno in racionalno je uporabiti večnamenske naprave, ki so sicer dražje, vendar so uporabne za delo v lokalnem omrežju (WLAN), v širšem omrežju WAN (GPRS TACSAT), za določanje lokacije (GPS) in nenazadnje tudi za mobilno ali IP komunikacijo. Na dislociranih vojaških objektih, objektih posebnega pomena, kontrolnih točkah OKO, nadzoru množic, spremljamo stanje kot celoto. Pri tem lahko dobimo podatke o vseh elementih, ki so označeni z oznakami RFID. Spremljamo in analiziramo določene karakteristike, ki v kombinaciji s pasivnimi in aktivnimi oznakami RFID, kot jih prikazuje slika 23, zapisujejo določene karakteristične vrednosti.

Slika 23: Primer aktivnega in pasivnega RFID senzorja

Na tržišču je široka paleta senzorjev za temperaturo, vlago, zvok, svetlobo, pomike, nihanja itd. Čeprav nekateri senzorji potrebujejo napajanje in vzdrževanje, je bistvena pridobitev registracija merjenih sprememb v realnem času, s čimer pridobimo na kvaliteti podatkov. Prihranek pa je občuten tudi pri odčitavanju




podatkov, saj so v takšnih primerih aktivne RFID oznake povezane preko Savant strežnikov v LAN. V fazi eksploatacije lahko označimo tudi same stavbe in prostore, ki so sedaj označene s črtno kodo. Oznako postavimo na vhodu v objekt ali prostor, tako preberemo oznako še preden vstopimo v prostor. S tem določimo mikro in makro lokacijo vsem objektom, ki so označeni z oznako RFID, pri tem pa sploh ni pomembno, ali jih vidimo ali ne. Med inventuro zato ni več potrebno prekinjati delovnih procesov, potreben čas za inventuro je krajši, inventuro pa lahko izvede načeloma en sam delavec, ki se sprehodi z napravo za branje oznak RFID skozi vse prostore. Varnost Podatkovno omrežje je zgrajeno pretežno iz radijskih omrežij, kar močno vpliva na varnost enote na bojišču. Povečuje se predvsem možnost odkritja enote, kar je v nasprotju z načeli bojevanja enote. S stališča informacijske varnosti obstajajo številne nevarnosti, kot so:

• zloraba informacij; • vdori v informacijski sistem; • nekontroliran odliv informacij; • motenje delovanja sistema.

Zaščita informacij je sestavni element delovanja komunikacijsko informacijskega sistema. Stopnja zaščite je odvisna od zahtev uporabnikov sistema, občutljivosti prenosnih medijev na motnje ter varnosti programske, strojne opreme in časovne vrednosti oddane informacije.

4.4.5 Vojaška bolnica in zdravstvena oskrba

Zdravje vojakov ogrožajo tako sovražnik kot vplivi okolja, kar vse povzroča negativne učinke na bojno učinkovitost in vzdržljivost sil. Učinkovita in pravočasna zdravstvena oskrba je ključna za vzdrževanje bojne moči med neprekinjenim delovanjem. Informacijski sistem MEDICAL, ki ga preizkuša Slovenska vojska, bo namenjen za beleženje poškodovanih in obolelih, ki jih mobilni reševalni center ROLE13 sprejme. ROLE II na sliki 24 ustreza Natovim standardom zdravstvene oskrbe na brigadni ravni, s tem pa povečuje zmogljivost pri zdravstveni oskrbi pripadnikov Slovenske vojske doma in na operacijah kriznega odzivanja. ROLE II je modularen, to pomeni, da ga je mogoče povečevati. Je samozadosten: ima svoje električno napajanje prek treh agregatov, lastne klimatske naprave. V sklopu centra sta še kontejner za zbiranje odpadnih vod in kontejner s prečiščeno vodo. V centru je približno sto zaposlenih, od tega polovica medicinskega osebja, drugi izvajajo logistično podporo. ROLE je uporaben tudi za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah večjih razsežnosti za pomoč civilnemu prebivalstvu. Osnova centra omogoča hitro pripravo in premik opreme ter sredstev na drugo lokacijo. Slovenska vojska lahko to izvede s transportnimi vozili, na katerih je vgrajen samonakladalni sistem multilift.

13NATO termin označevanja vojaških bolnic zdravstvene oskrbe na različnih ravneh


Slika 24: Vojaška mobilna bolnica ROLE II

(MORS, 2003)

Vojaška mobilna bolnica testno uporablja sistem za RFID sledenje v realnem času. Sistem (Internet 1) sledi več kot 1500 kosom opreme po celotnem šotorišču, s čimer se skrajša čas iskanja primerne opreme ter izboljša bolniška oskrba. Aktivni RFID oddajniki, kot jih prikazuje slika 25, vsebujejo le unikatno kodo, ki jo prek brezžičnega vmesnika prenesejo dostopnim točkam. Sami oddajniki in dostopne točke lahko komunicirajo tudi med seboj in tako tvorijo RFID omrežje. Končna točka je vselej glavna dostopna točka, ki je preko LAN vmesnika povezana s centralnim strežnikom, do katerega lahko dostopa katerikoli računalnik, ki je v omrežju bolnice in na 1 do 3 metre natančno določi lokacijo določenega predmeta. Sistem za ugotavljanje lokacije uporablja lasten protokol, ki lokacijo izračuna na podlagi moči signalov. Prednost sistema pred WLAN je prvič v tem, da je komunikacija nekoliko počasnejša ter zato energijsko precej bolj varčna (baterija v oddajniku zdrži pet let), ter drugič, da je dostopne točke možno priključiti v običajno električno vtičnico, zato ni potrebno dodatno ožičenje, kar je za terenske pogoje zelo sprejemljivo.

Slika 25: Dostopna točka in oddajnik (Internet 1)




5 RFID V NATU

5.1 Namen, poslanstvo in cilji v NATU

Organizacija severnoatlantskega zavezništva pooseblja čezatlantsko vez, ki povezuje Evropo in Severno Ameriko v edinstveno obrambno varnostno zavezništvo. Natov bistveni in trajni namen je varovati svobodo in varnost vseh njegovih članic s političnimi in z vojaškimi sredstvi. S tem namenom je Nato vse od ustanovitve leta 1949 zagotavljal kolektivno obrambo članic. Deloval je tudi kot pomemben forum za posvetovanje o varnostnih vprašanjih, ki so v skupnem interesu njegovih članic, ter kot pomemben steber miru in stabilnosti na evroatlantskem območju. Po drugi svetovni vojni so Vzhodno in Zahodno Evropo ločevale ideološke in politične razlike hladne vojne. Vzhodna Evropa je prišla pod prevlado Sovjetske zveze. Leta 1949 je 12 držav z obeh strani Atlantika ustanovilo Organizacijo severnoatlantske pogodbe, da bi se postavile po robu nevarnemu poskusu razširitve vplivnega območja Sovjetske zveze iz Vzhodne Evrope v še druge dele Stare celine. Ustanovne članice Nata, Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so se zavezale, da bodo ob morebitni vojaški agresiji proti kateri koli izmed njih branile druga drugo. S povezavo Severne Amerike z obrambo Zahodne Evrope je zavezništvo pokazalo, da bo vsak poskus političnega ali vojaškega nasilja zoper Zahodno Evropo obsojen na poraz. Obenem pa je s tem zagotovilo, da so nacionalne obrambne politike postopno lahko postajale vse bolj integrirane in soodvisne. V hladni vojni je Natovo vlogo in namen jasno opredeljevala grožnja, ki jo je predstavljala Sovjetska zveza. V zgodnjih devetdesetih letih je Varšavski pakt zaradi vztrajanja novo osvobojenih držav vzhodne Evrope prenehal obstajati in Sovjetska zveza je razpadla. Ko tradicionalnih nasprotnikov ni bilo več, so bili nekateri prepričani, da je izginila tudi potreba po obstoju Nata in da bo mogoče obrambne izdatke in naložbe v oborožene sile radikalno zmanjšati. Neposredno po razpadu Sovjetske zveze so mnoge Natove zaveznice močno zmanjšale sredstva za obrambo, nekatere, npr. Belgija, celo za 25 %. Vendar pa so se upanja na mirnejši svet izkazala za neupravičeno optimistična. Kljub dejstvu, da je konec hladne vojne morda odpravil nevarnost vojaškega vdora, je kmalu postalo očitno, da se je nestabilnost v nekaterih delih Evrope še povečala. V nekdanji Jugoslaviji in delih nekdanje Sovjetske zveze so izbruhnili številni regionalni spori, ki so jih pogosto zanetile etnične napetosti in ki so grozili, da se bodo razširili. Članice Nata so hitro ugotovile, da njihova zavezanost kolektivni obrambi in sodelovanje, doseženo v Natu, še naprej zagotavljata najboljše jamstvo za njihovo varnost. In čeprav se je nevarnost vojaškega vdora zmanjšala, so bile za ohranitev miru in stabilnosti v Evropi ter za preprečitev prepletenega zavezništva za kolektivno obrambo v središče partnerstva narodov, ki med seboj sodelujejo na širšem varnostnem področju stopnjevanja regionalnih napetosti po koncu hladne vojne potrebne nove oblike političnega in vojaškega sodelovanja. Še več, potrebne so bile



velike notranje reforme za prilagoditev vojaških struktur in zmogljivosti ter njihovo pripravo na nove naloge, kot so operacije za obvladovanje kriznih razmer, operacije za ohranjanje miru in operacije v podporo miru, seveda poleg zagotavljanja njihove nenehne sposobnosti, izpolnjevati temeljne obrambne naloge. Potem ko so nastopili novi varnostni izzivi, se je Nato razvil iz nekoč predvsem čvrsto prepletenega zavezništva za kolektivno obrambo v središče partnerstva narodov, ki med seboj sodelujejo na širšem varnostnem področju. (Trapans, 2003) Tako se je na začetku devetdesetih let več vzhodnoevropskih držav odločilo, da bodo njihovi prihodnji varnostni interesi najbolje uresničeni, če se pridružijo Natu, zato so države izrazile namen, da zaprosijo za članstvo.

5.2 Sistem logistike v NATU

Med hladno vojno je bila Nato logistika omejena zgolj na evroatlantsko območje. Zavezništvo je vzpostavilo obrambno črto na meji med obema Nemčijama in oskrbovalno linijo postavilo za to črto. Novi izzivi v novem varnostnem okolju v Evropi in zunaj nje so narekovali tudi določene vsebinske in organizacijske spremembe v sistemu logistične zagotovitve delovanja enot zveze Nato. Delovanje mednarodnih enot na kriznih žariščih v Evropi in zunaj nje je zahtevalo tudi nove načine, postopke in metode za logistično zagotovitev delovanja teh enot. Glavno načelo logistične zagotovitve delovanja v zvezi Nato je, da je vsaka država pošiljateljica s svojimi logističnimi enotami in nacionalnimi podpornimi elementi NSE odgovorna za svoje enote. Izkušnje in analize so pokazale, da so to zelo zahtevni in dragi projekti, zato so se v Natu odločili, da bodo poskušali čim bolj poenostaviti, poenotiti in racionalizirati sistem logistike. Med najdražjimi izkušnjami so podvajanja sredstev in virov za opravljanje iste naloge ter tekmovanje med zavezništvom v sistemih zagotavljanja dobrin in storitev. Kako optimizirati delovanje logistike in kadrovskih virov s področja logistike je torej eno od najpomembnejših vprašanj, s katerimi se ukvarjajo poveljniki in logistiki zveze Nato. Skladno z normativnimi akti zveze Nato, ki urejajo logistiko in med katerimi je eden od najpomembnejših MC319/114, so osnovna načela in načini logistične zagotovitve delovanja enot naslednji:

• sistem klasifikacije, standardizacije in kodifikacije: v zvezi Nato obstaja sistem, ki pomeni določeno kompatibilnost/združljivost med posameznimi materialnimi sredstvi in omogoča nemoteno oskrbo, vzdrževanje in delovanje enot;

• sistem vodilne države LN: navadno je to sistem, ki je zelo razširjen, zagotavljajo ga države članice, ki imajo na operaciji večji obseg sil, nanj pa se vežejo manjši kontingenti, kar poceni delovanje, tako tistih, ki sistem zagotavljajo, kot tistih, ki ga uporabljajo.

Na podlagi dveh izmed naštetih načinov se v zvezi Nato kljub nekaterim drugačnim mnenjem in različnostim pojavlja težnja po vse večjem sodelovanju držav udeleženk

14 NATO Principles and Policies for Logistics (Natova logistična načela in politika)



posameznih operacij pri logistični zagotovitvi delovanja ter oblikovanju skupnih logističnih enot, katerih rezultat je tudi oblikovanje in delovanje Mednarodnega združenega logističnega centra pri Mednarodnem združenem poveljstvu sil (Žurman, 2008).

5.3 Viri in možnosti označevanja v NATU

Organizacija severnoatlantskega zavezništva ima izgrajeno RFID mrežo, ki izpolnjuje zahteve STANAG 218415 (MORS, 2003). Ameriško obrambno ministrstvo, ki upravlja z največjim RFID sistemom za spremljanje in sledenje tovora, se razteza in sega čez več kot 45 držav na 2000 lokacij. Podpisnice standarda med katerimi je tudi Slovenija, so se zavezale, da do leta 2012 izgradijo lastne RFID mreže, katere bodo omogočale preglednost MTS v tranzitu, kar je glavni korak k izboljšanju logističnih operacij med zavezniškimi organizacijami. Zmožnost in povezljivost mreže, ki bo bazirala na RFID tehnologiji je, da se poveže drug z drugim ko je potrebno in poveča preglednost oskrbe in končno zagotovi veliko zaupanja, da bo prava oprema na pravem mestu ob pravem času.

5.3.1 RFID sledilni sistem

Nato pod pokroviteljstvom NC3A uporablja tehnologijo za podporo, nadgradnjo in vzdrževanje mreže bazirane na RFID tehnologiji, ki so jo postavili za spremljanje več nacionalnih obrambnih pošiljk med Evropo in Afganistanom. Oprema in pogodba, ki jo je testno razvilo podjetje Savi Technologies (US ARMY, CALL, 2006) se nanaša na implementacijo dodatnih aktivnih RFID oznak ST-654 in čitalnikov Savi Reader SR-650, kot tudi programske opreme CMS 1.0 za mrežo, s katero bodo povečali kapacitete pretoka podporne verige na poti Nizozemska, Nemčija, Uzbekistan do Kabula v Afganistanu. RFID zračni most potrjuje, da RFID tehnologija izpolnjuje glavne zahteve pri operacijah na večnacionalni osnovi. Nadgradnja sistema, s katerim so pričeli konec leta 2008, zajema številne organizacijske, tehnične in operativne postopke, s katerimi bo številnim Nato državam omogočeno, da znotraj zgoraj omenjene mreže uporabljajo svoje lastne sledilne sisteme za nacionalne pošiljke in jim hkrati omogočijo, da je sistem uporaben, izvedljiv in kompatibilen z mrežo za operacije, ki jih izvajajo večnacionalne skupne sile. Posodobitev tudi zajema instalacijo najnovejšega Savi CMS, ki Natu omogoča vzdrževanje in ohranjanje vodenja in preglednosti zmožnosti verige za oskrbo v skoraj realnem času ter zagotavlja izvedljive rešitve za članice, ki delijo informacije v dvostranskem in pridružitvenem večnacionalnem pošiljanju. Programska oprema za dostavno verigo CMS je posebej razvita aplikacija za ohranjanje sledenja in upravljanja s pošiljkami, ki so opremljene s sledilci in etiketami za vse tipe naprav za avtomatsko identifikacijo in zbiranje podatkov AIDC vseh zavezniških vojaških organizacij. AIDC naprave lahko zbirajo podatke od senzorjev in črtnih kod do pasivnih in aktivnih RFID sledilnikov in etiket, kot tudi GPS. Za informacijo o identifikaciji in lokaciji CMS zagotavlja upravljanje,

15 Principles and policies for asset tracking (navodila in pravila podpori sledenja)



bazirano na izjemah in podporo za večnacionalne združene operacije pri deljenju informacij, ko je to primerno. Poljsko ministrstvo za obrambo je začelo vpeljevati RFID tehnologijo v svoj sistem oskrbe z orožjem, živili in ostalo opremo, po zahtevah zveze Nato. Poljska implementacija je ena večjih Natovih RFID aplikacij. Sledi vzoru ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Danske, Švedske in Španije, ki že označujejo vojaško opremo z RFID oznakami podjetja Savi Technologies. Podjetje je Nato izbral kot uradnega dobavitelja in je trenutno edino zmožno ustreči vsem zahtevam po Natovem standardu STANAG 223316 (MORS, 2003). Pri tem gre za dogovor med članicami zveze Nato, da bodo pri označevanju svojih pošiljk z RFID oznakami uporabljale standardne ISO protokole. Namen dogovora je izboljšati oskrbovalno verigo znotraj Natovega omrežja, saj se pošiljke na poti v Afganistan in druga krizna žarišča pogosto čudežno izgubijo, na cilj ne pridejo v brezhibnem stanju ali pa določene naročene zaloge manjkajo zaradi logističnih napak. Pri tem igra zelo pomembno vlogo zapleten informacijski sistem CMS, ki ob vsakem branju oddajnikov vse sodelujoče partnerje pri izmenjavi pošiljke neprestano obvešča o lokaciji in stanju pošiljk. Poljska bo pomembnejše pošiljke označevala z aktivnimi RFID oddajniki, ki jih bodo nadzirali s fiksnimi in mobilnimi čitalci in tako poskrbeli za pravočasno oskrbo. Tako kot slovenski testni RFID sledilni sistem označbe RFID kontejnerjev z EPC Gen 2 opisan v poglavju 4.4.4, je tudi poljski v osnovi sistem, ki je zasnovan in izdelan kot sistem, ki v popolnosti zadovoljuje taktične vojaške zahteve, kot so:

• mobilnost - omrežje ali deli omrežja lahko menjajo lokacijo večkrat dnevno; • sposobnost preživetja, prilagodljivosti in redundantnosti; zaradi prilagajanja

spremembam okolja; • vojaške varnostne zahteve za mešan zaščiten/nezaščiten promet pri

programski opremi, izdelavi, kripto-zaščiti, povezavah in avtorizacija; • radijske povezave; • posebne vojaške lastnosti in povezave (na primer: zaščiteno/ nezaščiteno); • dinamično preusmerjanje za izpolnjevanje varnostnih zahtev, vojaškega

oštevilčenja, delno uničenih omrežij, premikov MTS in zagotavljanja omrežnih storitev in povezav v celotnem omrežju;

• izpolnjevanje vojaških standardov, kot so: STANAG 2233, STANAG 2185, STANAG 2184, kot tudi civilnih standardov na primer ITU.

Jedro obeh sistemov so aktivne RFID oznake, ki omogočajo povezovanje v različna omrežja in združljivost ter povezljivost z drugimi sistemi članic zveze Nato. Tako kot v testni slovenski RFID sledilni sistem, je tudi poljski, integriran sistem za nadzor delovanja in sistem za načrtovanje delovanja sistema. Seveda pa sta prilagojena velikosti in tehnološki stopnji posameznega sistema. Poljski je načrtovan in izveden za potrebe armade, ki lahko opravlja bojne naloge na različnih koncih sveta. Za izpolnjevanje teh nalog se v poljski sistem povezuje kot bistven element tudi oprema za taktične satelitske komunikacije TACSAT in oprema za troposferske povezave. Obe vrsti opreme sta namenjeni predvsem za povečanje dometa komunikacijskih poti, kar znatno povečuje uporabnost sistema na velikih razdaljah. Tak pristop narekuje uporaba različnih enot (kopenska vojska, mornarica,

16 Consignment and Asset Tracking by RFID (tovor in podpora sledenju z RFID)


marinci, letalstvo) na različnih krajih sveta, kjer druga telekomunikacijska infrastruktura ni vedno na razpolago. Pri natančnem ugotavljanju položaja in vzpostavljanju medsebojnih povezav se sistema razlikujeta tako, da se testni slovenski sistem naslanja na uporabo sprejemnika GPS signala, poljski pa na EPLRS. EPLRS je digitalna širokopasovna UHF radijska naprava, ki deluje v frekvenčnem pasu 420 – 450 MHz. Maksimalna hitrost prenosa podatkov je 288 kb/s. Te naprave avtomatsko pošiljajo lokacijo in identifikacijo vozila oziroma plovila na osnovi triangulacije časa, potrebnega za sprejem impulzov. Pri tem niso vezane na GPS sprejemnik. Gre torej za del sistema, ki že sam zase omogoča del situacijske slike. Vsaka od teh naprav deluje tudi kot vmesna postaja in dalje pošilja sporočila, ki niso namenjena njej. Na ta način dosegajo bistveno večje območje pokritosti, brez postavitve retranslacijskih točk. Sistem je samopostavljiv, kar pomeni, da tudi v primeru prekinitve povezave, sam poišče obhodne poti do naslovnika. V sistemu se lahko pojavljajo tudi trki, kadar čitalnik vzbudi več RFID oznak hkrati ali če čitalnik prekrije radiofrekvenčno območje drugega čitalnika. V prvem primeru se oddani signal oznak istočasno vrne do čitalnika. Problem se pojavi ob odčitavanju oznak v istem frekvenčnem območju. Trki povzročijo popačitev signalov do te mere, da jih čitalnik več ne loči med seboj. Za preprečitev trkov so Poljaki razviti več sistemov. Kadar čitalnik zazna prisotnost trkov, ta sproži poseben signal, imenovan »gap pulse«. Ob sprejetju signala vsaka oznaka izvede lokalno generiranje naključnega števila. Dobljeno število predstavlja čas, ki mora preteči, da oznaka ponovno pošlje svojo identifikacijo. Ker oznake generirajo različne dolžine časovnih intervalov oddaje, se podatki pošljejo v različnih časovnih razmakih. Če čitalnik prekrije radiofrekvenčno območje drugega čitalnika, lahko pride do resonance. Rešitev v tem primeru se pokaže v branju podatkov ob različnih časovnih intervalih TDMA. Večkratno branje ista oznaka – ista oznaka, se prebere pri vseh prekrivajočih se čitalnikih. Rešitev je izdelava takšnega RFID sistema, ki v periodi vsake oznake z unikatno identifikacijsko številko prebere samo enkrat. Slika 26 prikazuje možnost uporabe sistema na velike razdalje v primeru, ko je poveljstvo na eni od poveljniških ladij in se preko satelita povezuje z omrežjem v Ameriki in s tremi bojišči na različnih koncih območja operacij.

Slika 26: Omrežje treh bojišč in TACSAT povezava z omrežjem v ZDA (US ARMY, CALL, 2006)



5.3.2 RFID označevanje obolelih v ROLE III

Vojaška bolnica zdravstvene oskrbe marinskega korpusa MCWL je v operativno uporabo uvedla RFID identifikacijo in spremljanje ranjenih in obolelih iz prve bojne črte na oskrbovalno območje, kjer se nahaja ROLE III. Cilj in namen uporabe TacMedCS je ranjenemu in obolelemu nuditi vso potrebno oskrbo v vsakem trenutku in informacijo o njegovi poškodbi pri transportu na druga oskrbovalna območja, npr. ROLE IV. TecMedCS , ki deluje na frekvenci 13,56 MHz, sestavljajo štiri komponente:

• RFID zapesnice; • taktični RFID čitalec; • taktični računalnik; • podatkovni strežnik.

Pri izvleki in oskrbi ranjenca na prvi bojni črti, se le-ta opremi z RFID zapestnico. Na njo se preko taktičnega RFID čitalca, kateri je lahko povezan v omrežje na različne komunikacijske načine, vpišejo:

• identifikacijska številka vojaka; • prioriteta; • čas in vrsta poškodbe; • enota, kateri pripada.

Slika 27 prikazuje vnos podatkov, katere kasneje s 128 bitnim šifrirnim ključem pošljejo v nadrejeno enoto, kje lahko predhodno pripravijo načine in postopke zdravljenja oziroma reševanja. Ko je vojak sprejet v bolnišnično oskrbo, je v sistemu, ki omogoča neposredno spremljanje preko aktivnih oznak postavljenih po prostorih. Medicinsko osebje lahko neprestano v vsakem trenutku spremlja podatke in informacije o poškodovanih in obolelih.

Slika 27: Prikaz vnosa v TacMedCS (US Marine, 2005)




5.4 Zaščita informacij pred nepooblaščenimi vdori

S strani Nata je bilo ameriško podjetje NeoCatena izbrano za iskanje lukenj in rešitev problema varnosti vojaškega omrežja končnih RFID uporabnikov. Izdelalo je napravo, ki deluje kot požarni zid med čitalci in strežnikom, ki se uporablja za filtriranje in pošiljanje podatkov višje ležečim aplikacijam. Naprava, imenovana RF-Wall, poganja programsko opremo, ki ščiti omrežje pred ponarejenimi RFID oddajniki, ki niso del sistema in bi lahko vsebovali virusne podatke, ki bi lahko povzročili škodo informacijskemu sistemu ali krajo podatkov. Zanimivo je, da je eden od ustanoviteljev podjetja tudi sloviti nemški heker Lukas Grunwald, ki je v RFID svetu zaslovel s kloniranjem Philipsovih Mifare vezij in raznimi drugimi vdori v RFID sisteme, katerih cilj ni bil okužiti ali uničiti sistem, temveč pokazati, da je sistem ranljiv. Do tega trenutka sicer še ni bilo zaznati podobnih vdorov v sisteme, vendar Grunwald, ki je vedno korak spredaj, trdi, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo in da je potrebno na varnost misliti že sedaj. Posebno nevarni naj bi bili predvsem sistemi, ki berejo uporabniški spomin na oddajnikih, saj je na ta način najlaže v sistem prinesti, denimo škodljiv stavek ali kodo. V zadnjem času je trend v povečevanju uporabniškega spomina na oddajnikih, saj veliko podjetij zahteva zapis sebi lastnih podatkov, ki jih uporabljajo v razne namene. Zaščita pred napadi zlonamernih programov v RFID sistemu Splošna priporočila za preprečevanje napadov temeljijo na:

• dostopu do izvorne kode programov za vmesno opremo, ki omogoča snovalcem zlonamerne kode, da odkrijejo pomanjkljivosti (računalniške hrošče) pri skrbnem pregledovanju izvorne kode;

• dostop do uporabniškega računa naj bo zaklenjen. Posebne pravice, ki jih omogoča vmesna oprema morajo biti take, da jih ni mogoče zlorabiti. Enako pravilo velja tudi za posebne pravice, s pomočjo katerih je mogoč dostop do podatkovne baze, onemogočiti ali odstraniti je potrebno vse dodatne funkcije, ki niso nujno potrebne.



6 ZAKLJUČEK

Za uspešno opravljeno bojno nalogo je poveljujočemu najtežje dokazati, da bi lahko bila še uspešnejša, vojaški enoti, ki pa je zašla v težavo oz. neuspešno opravila zadano nalogo, pa je nakup in uvedba novega sistema povezana z več navidez nepremagljivimi ovirami. Strokovnjaki in analitiki menijo, da se lahko način označevanja spremenil že do konca tega desetletja. Oznake RFID bodo le dopolnilo in ne nadomestilo za črtno kodo, ker želijo proizvajalci ohraniti univerzalnost in s kombinirano uporabo črtne kode in RFID večjo varnost in zanesljivost označevanja. Rešitve niso univerzalne in so odvisne od podjetja, njegovih dobaviteljev in kupcev, že vpeljanega IS, strategije poslovanja in želenih ciljev. Še največji red vlada v vojaški, avtomobilski, prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je določena popolna sledljivost izdelka od surovine do končnega kupca. Velik napredek bi pomenilo elektronsko poslovanje na vseh ravneh. V Sloveniji in posledično v Slovenski vojski poteka testno uvajanje tehnologije RFID z manjšim časovnim zamikom, čeprav se že nekaj let uporablja na različnih področjih (registracija delovnega časa ipd). V tej smeri je Gospodarska zbornica Slovenije dala pobudo za »e-slog« in katalog EAN, ki vsebuje nujno potrebne podatkovne baze za elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje logistike Slovenske vojske ne bo obšlo. V kolikšni meri bo vključeno v sistem RFID in SCM pa je v veliki meri odvisno od znanja in pripravljenosti investitorjev oz. naročnikov, da z uvedbo nove tehnologije prihranijo pri stroških. Oborožene sile Poljske so neprimerno večje od Slovenske vojske in iz tega dejstva izvirajo tudi pomembne razlike obeh sistemov. Testni sistem Slovenske vojske je zmogljiv, prilagojen potrebam, ki jih narekujejo velikost in naloge Slovenske vojske. To vključuje tudi sodelovanje v skupnih nalogah zveze Nato, zato je nujna njegova povezljivost s sistemi, ki jih imajo ostale članice zveze. Opisani sistemi v Slovenski vojski še zdaleč niso popolni, ampak predstavlja ogrodje za razvoj v naslednjih letih, ko bodo integrirani in dopolnjeni še s sistemi kot so:

• sistem ASOC; • druga faza sistema ISLOG; • obrambno funkcijska področja (zračna obramba, radiološko-kemična

obramba. Upravljanje takega sistema pa ne bo mogoče brez ustrezno usposobljenega in profesionalnega kadra, saj je pri tem nujno zavedanje poveljnikov na različnih ravneh, kako močno orodje so dobili za uresničevanje svojih funkcij in dolžnosti. Če na uvajanje takega sistema gledamo s stališča razvoja sistema in njegovega življenjskega cikla, smo že pri formiranju Slovenske vojske definirali osnovne zahteve bodočega telekomunikacijskega sistema, ki pa se je začel razvijati v pravi smeri šele v zadnjih letih. Na koncu lahko ugotovim, da v Slovenski vojski sledimo sodobnemu razvoju vojaške RFID tehnologije. Povsem upravičeno pa je pričakovati, da bo naš sistem v polni uporabi zaživel šele v kasnejših letih. Vzpostavili in uporabljali bomo tak sistem, ki bo zadovoljil obrambne potrebe slovenske države in zahtevam, ki jih



bomo morali izpolnjevati v evroatlantskih vojaških zvezah. Vojaška ogroženost Slovenije je danes izredno majhna in vojaški spopad je zelo malo verjeten. To nam daje čas, da zgradimo sodoben sistem, ki bo hkrati zadovoljeval zahteve povezljivosti s sistemi Nata. Pametno in pravočasno investiranje v integracijo RFID tehnologije za optimalno poslovanje vojaških skladišč danes predstavlja veliko konkurenčno prednost. Upravljanje z informacijami, ki zajemajo neko trenutno stanje zalog v skladiščih, integracija z informacijskim sistemom ISLOG, predstavlja danes velik pomen; slednje pa zelo dobro omogoča RFID tehnologija. Seveda pa je integracija tovrstne tehnologije z namenom zmanjšanja stroškov poslovanja koristna za Slovensko vojsko le v primeru, da sodelujejo na tem nivoju vsi členi oskrbovalne verige. Gre za to, da bo RFID sistem izboljšal, poenostavil ter avtomatiziral zbiranje podatkov o skladiščnem prevzemu blaga, optimiziral načrtovanje in organizacijo prevozov ipd. Cilj je centralizirati vrsto podatkov, saj bo tako poslovanje bolj pregledno tako za Slovensko vojsko kot tudi za evroatlansko zavezništvo kateremu nudimo HNSE. Celotna oskrbovalna veriga bo morala biti preurejena, sredstva, potrebna za vlaganja v opremo, pa niso zanemarljiva. Pri tem je pomembno še predvsem stabilno delovanje celotnega sistema, njegova varnost ter pravilno upravljanje s podatki.

6.1 Ocena učinkov

Čeprav po svetu že deluje nekaj manjših sistemov RFID, postajajo ena od vročih tem predvsem zato, ker precej velikih poslovnih sistemov uvaja tehnologijo v svoje poslovne procese. Obenem se v javnosti pojavlja odpor, ko tehnologija prihaja v stik s končnimi kupci. Nasprotniki menijo, da bo ta tehnologija omogočila prevelik nadzor nad uporabniki. Glede na velik interes ameriškega ministrstva za obrambo in željo po večjem nadzoru nad ljudmi zaradi terorizma, so debate o načinu izkoriščanja tehnologije RFID še kako na mestu. Možnost lociranja objektov s pomočjo oznak RFID in GPS sem v diplomski nalogi že omenil. Bistvenega pomena je racionalnost uporabe GPS, saj so naprave neprimerno dražje od oznak RFID in objektov označevanja. GPS je zato smiselno uporabiti na transportnih sredstvih. Tako lahko določimo lokacijo transportnega sredstva in posredno s tem vseh objektov, ki so označeni z oznakami RFID in so na ali v bližini transportnega sredstva. Za vse ostale primere je racionalneje uporabiti stacionarne naprave za branje oznak RFID (lokacijo stacionarne naprave lahko točno določimo).

6.2 Pogoji in predlogi za uvedbo in možnosti nadaljnjega razvoja

RFID tehnologija temelji na radiofrekvenčni komunikaciji. Po svetu se danes uporabljajo različni pasovi. Nekatere države imajo rezervirane frekvenčne pasove in vanje ni možno poseči. V Sloveniji ima nadzor nad frekvencami Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.


Nekatere države RFID frekvence že uporabljajo, nekatere so še v procesu vpeljave, mnoge pa še nimajo postavljenih niti temeljev. Iz slike 28 je razvidno, da Severna Amerika, Koreja, Južna Afrika, Avstralija in Japonska uporabljajo povsem drug frekvenčni spekter kot Evropa.

Slika 28: Prikaz UHF frekvenčnega pasu po državah

Največ težav pri vpeljavi nove tehnologije povzročajo različni proizvajalci RFID oznak in čitalcev. Prvi, ki nastopijo na tržišču, imajo običajno neko konkurenčno prednost in si s tem zagotovijo svoj standard ter ga poskušajo vsiliti ostalim konkurenčnim podjetjem. Ta zato ne želijo ali celo ne smejo uporabljati konkurenčnih standardov in so tako prisiljena vpeljati na tržišče svoj standard. Tako na tržišču nastajajo novi standardi, ki pa na trgu RFID tehnologije povzročajo predvsem zmedo in nezdružljivost. Tako so do sedaj nastali različni standardi, ki pa končnim uporabnikom delajo preglavice. To posebej velja za nizkofrekvenčne RFID oznake. Sistem RFID lahko uporabimo v vseh fazah, omogoča nam spremljanje porabe materiala in stanje zalog, v povezavi s terminskim in spremljajočimi načrti pa tudi napredovanje na terenu in bojišču. Sistem RFID zahteva več stroškov in organizacijskega dela v pripravljalni fazi ter neprimerno večje prihranke v sami izvedbi in zaključni fazi. Dejanski stroški in prihranki pa so seveda odvisni od vrste, velikosti in obsega vojaške aktivnosti. Uvedba tehnologije UHF je pokazala tudi šibke točke, kot je npr. ovirano branje na kovini in v tekočinah, vendar so tudi ta problem že uspešno odpravili. Razvita je tudi že tehnologija UHF RFID za kratke razdalje, pri kateri teče komunikacija z magnetnimi valovi. Ta tehnologija omogoča branje nalepk UHF na kratke razdalje in je imuna za probleme klasične tehnologije UHF v tekočinah, kovinah ipd. Zelo pomembno je tudi vključevanje bralnih naprav RFID v omrežje, tako je trenutno zelo popularen izraz "internet of things", ki predstavlja mrežno povezane bralne naprave RFID.




6.3 Osnutek varnostne politike RFID v Evropski uniji

Evropska komisija je objavila nabor predlogov, ki naj bi preprečevali zlorabo tehnologije RFID z namenom vdora v zasebnost posameznikov. Vsi v industriji, kot tudi splošna javnost, so bili povabljeni h komentiranju dokumenta. Eni prvih, ki so se oglasili, so bili predstavniki organizacije EPC Global, ki trdijo, da dokumentu manjka jasnosti ter da je v celoti precej pomanjkljiv, saj se določenih pomembnih zadev ne dotakne. Svoje komentarje je podalo tudi večje število podjetij, organizacij in posameznikov, namen vsega skupaj pa je še pred široko uporabo tehnologije RFID zagotoviti soliden dokument, ki lahko preide v evropski zakon, ki bo narekoval uporabo RFID v vsakdanjem življenju in poslovnem okolju. Nekaj pomembnih sporočil dokumenta:

• Vprašanja o varnosti in zasebnosti morajo biti raziskana in razčiščena, še preden se implementira RFID aplikacija.

• Organizacije morajo določiti osebo, ki je odgovorna za ocenjevanje varnosti in zasebnosti.

• Rezultati raziskav morajo biti javni. • Spodbuja se uporaba opozorilnih znakov, ki opozarjajo na uporabo RFID. • Razvit bo standarden logotip, ki se bo nahajal na izdelkih, označenih z RFID

oznako. • RFID aplikacije morajo vsebovati prvovrstno tehnologijo. • Trgovci morajo brez posledic za kupca le-temu omogočati izklop RFID

oddajnika.

Po mnenju predstavnikov EPC Global je zelo problematičen člen, ki predlaga več scenarijev za bodisi deaktivacijo oddajnika ob nakupu ali za puščanje oddajnika delujočega. Člen narekuje, da v kolikor obstaja možnost povezave informacije na oddajniku s posameznikovo identiteto, je potrebno oddajnik deaktivirati, razen če kupec ne zahteva, da se ta pusti delujoč. V kolikor ta nevarnost ne obstaja, lahko prodajalec oddajnik pusti delujoč, na zahtevo kupca pa ga mora deaktivirati. Po mnenju EPC Global je vse skupaj zelo zmedeno in premalo konkretno, saj obstaja veliko scenarijev, ko bo težko določiti, ali obstaja povezava med identiteto osebe in oddajnikom. Dodatna pomanjkljivost dokumenta naj bi bila, da ta ne ločuje med oddajniki, ki so trajno nameščeni na izdelke, in oddajniki, ki jih je moč odstraniti. Očitno se bomo tudi v Evropi ob vpeljavi RFID spotikali ob enake ovire kot v ZDA, saj je tam varnost eden največjih zaviralcev tehnologije. Evropska komisija pa je pri sestavljanju dokumenta zavestno spregledala dejstvo, da še nihče ne uporablja RFID na blagajnah in da bodo scenariji, ko bo potrebno oddajnik deaktivirati, zelo redki.V kolikor zakonski akti ne bodo dodelani do najmanjših podrobnosti, nas bo doletel enak scenarij, kot v ZDA, kjer manjše skupine nasprotnikov RFID že dalj časa dokaj uspešno preprečujejo vpeljavo tehnologije v vsakdanje življenje. Po treh letih naj bi komisija sicer ponovno preučila vse predloge in njihovo učinkovitost, podprla pa naj bi tudi razvoj oddajnikov, ki jih bo možno poljubno aktivirati in deaktivirati. Koliko bo uspešna, bo pokazal čas (Internet 2).



7 VIRI IN LITERATURA

Viri: • Djurdjić V.(2003, št.10) Koda, ki spreminja način življenja, Monitor

• El-Chammas M., El-Khoury B., Halaby A. (2004) Implementing Security in RFID Systems, American University of Beirut

• EPC Global (2005) Interno gradivo podjetja

• Lewis S (2004) A basic introduction to RFID technology and its use in the suply chain, Laran White paper

• MORS (PDRIU) (2006) Vojaška doktrina • NATO (2005/2006) NATO Handbook • Simson L. Garfinkel (2005) Adopting fair information practices to low cost

RFID systems, Laboratory for computer science, Massachusetss institute of technology Cambridge

• Trapans, J. A. (2003) Severnoatlantsko zavezništvo včeraj in danes. Ljubljana: Atlantic Treaty Association in Združenje Atlantski svet Slovenije

• USA ArmyCenter for Army Lessons Learned (CALL) (2006) Special Study Brigade Planning Process, Tactics, Techniques, and Procedures

• Zbrana interna gradiva MORS, stopnje tajnosti zaupno • Žurman M.(2008) Doktrina vojaške logistike

• U.S. Marine Corps (2006) Tactical Medical Coordination System (TacMedCS), Handheld Unit Basic Operations Guide, Marine Corps Warfighting Laboratory (MCWL)

Internet 1 http://www.awarepoint.com, oktober 2008 Internet 2 www.ec.europa.eu, oktober 2008 Internet 3 http://en.wikipedia.org/wiki/RFID, oktober 2008 Internet 4 http://v3.espacenet.com/publicationDetails/biblio?CC=EP&NR=1406208&

KC=&FT=E, oktober 2008 Internet 5 http://www.microsoft.com/industry/retail/solutions/rfid.mspx, oktober 2008 Internet 6 http://www.wireless-avionics.com/apage/4310.php, oktober 2008

http://v3.espacenet.com/publicationDetails/biblio?CC=EP&NR=1406208&KC=&FT=E

http://v3.espacenet.com/publicationDetails/biblio?CC=EP&NR=1406208&KC=&FT=E

http://www.wireless-avionics.com/apage/4310.php

uporaba rfid v sv - core

Documents