Upravno sodiščeJavne finance

sodba I U 77/2009

ECLI:SI:UPRS:2009:I.U.77.2009

Evidenčna številka: UL0002968Datum odločbe: 23.09.2009Področje: CARINEInstitut: carina - naknadna vknjižba carinskega dolga - preferencialna obravnava blaga - uvozno dovoljenje(AGRIM) - dovoljena tolerancaZveza: CZS člen 220.

Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 člen 50, 50/1.

Jedro

Količine, uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime, zato jerelevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre vobravnavanem primeru uvoznega dovoljenja (AGRIM) za preseganje količin, ki so navedene na uvoznemdovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št.1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave. Za preostali del je imel tožnik možnost postopati vskladu s Pravilnikom o izpolnjevanju EUL in v novi postavki zahtevati preferencialno obravnavo po uvoznemdovoljenju, česar ni storil, zato tudi po mnenju sodišča tega ne more zahtevati po sprostitvi blaga v prostpromet.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožniku naložil v plačilo carino, davek na dodano vrednost (DDV)in obresti za 8.250 kg rafiniranega kristalnega belega sladkorja iz sladkorne pese, ki ga je tožnik sprostil vprost promet s carinsko deklaracijo (EUL) št. … z dne 26. 9. 2005 Izpostava A. Iz dokumentov zadeve zadeveje razvidno, da je tožnik z navedeno EUL deklariral v svojem imenu in za račun družbe B. d.o.o., C., zaradisprostitve v prost promet neto 22.800 kg belega kristalnega sladkorja. Zaradi predložitve uvoznega dovoljenjaAGRIM SI št. … in št. …, obrazca EUR.1 št. … in uveljavljanja preferencialnega porekla blaga, carina ni bilaobračunana, bil pa je obračunan 8,5 % DDV. Carinski urad D., Oddelek za kontrolne zadeve, je na podlagi 78.člena Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (UL L

302/19. 10. 1992 s spremembami; v nadaljevanju CZS) in 1. in 2. odstavka 21. člena Zakona o carinski službi,opravil naknadno preverjanje pravilnosti uporabe preferencialne carinske stopnje pri uvozniku, družbi B.Ugotovil je, da je deklarant po v tej zadevi obravnavani EUL nepravilno obračunal uvozne dajatve, saj je zauvoženo količino, ki je bila odpisana v okviru 5 % tolerance bila neupravičeno uporabljena preferencialnacarinska stopnja "prosto". O opravljeni kontroli je bil sestavljen zapisnik z dne 1. 3. 2007, na katerega jedeklarant podal pripombe, ki na ugotovitve niso vplivale in je bil Carinskemu uradu D., Oddelku za upravnipostopek, prekrške in izterjavo, podan predlog za naknadni obračun uvoznih dajatev. V nadaljevanju seprvostopni organ sklicuje na 1. odstavek 50. člena Uredbe Komisije ES št. 1291/2000 z dne 9. 6. 2000 odoločitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistemov uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnjidoločitvi za kmetijske proizvode (Uradni list L 152/24. 6. 2000; v nadaljevanju Uredba Komisije (ES) št.1291/2000), ki določa, da če je ob uvozu proizvoda treba pokazati uvozno dovoljenje in če to dovoljenje služitudi za določanje upravičenosti za preferencialne režime, količine, uvožene v okviru tolerance, ki presegajokoličino navedeno na uvoznem dovoljenju, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime. V konkretnemprimeru je deklarant po navedeni EUL sprostil v prost promet 22.8000 kg sladkorja. Ker je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000 sprostitev sladkorja v prost promet možna ob predložitvi uvoznega dovoljenja, jedeklarant priložil uvozno dovoljenje AGRIM št. ... z dne 13. 9. 2005 in AGRIM št. … z dne 13. 9. 2005,potrdilo EUR1. št. … z dne 23. 9. 2005 in račun, vse za količini 22.8000 kg. Po ugotovitvah prvostopnegaorgana količina 8.250 kg, uvožena v okviru 5% tolerance, ki presega količino, navedeno na uvoznemdovoljenju AGRIM št. … v polju 17 (165.000 kg) ne izpolnjuje pogojev za preferencialne režime, saj se jeprehodno že odpisovalo skupaj 150.630 kg in ostane za odpis po sporni EUL le še 14.370 kg, ki izpolnjujepogoje za uveljavljanje preferencialnega hrvaškega porekla, 8.250 kg pa presega količino, navedeno nauvoznem dovoljenju AGRIM št. … v polju 17 (165.000,00 kg), je pa v okviru 5 % tolerance in po določilu 1.odstavka 50. člena Uredbe Komisije (ES) 1291/2000 ne izpolnjuje pogojev za preferencialne režime in sezanje obračunajo uvozne dajatve (carina za tretje države in dodatna dajatev za sladkor. Dodatna dajatev zasladkor se v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1423/95 z dne 23. 6. 1995 (UL L 141) v obravnavanemprimeru obračuna na podlagi uvozne cene CIF, ki se v primeru, da je večja od reprezentativne cene dokazuje zustreznimi dokazili, v skladu s 4. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1423/95. Prvostopni organ ugotavlja, da jeiz dostavljene dokumentacije razvidno, da je uvozna cena CIF cena 13.518,28 SIT/100 kg, zato znaša dodatnadajatev za sladkor, ki temelji na uvozni ceni CIF 0,00 SIT/100 kg (Uredba Komisije (ES) št. 1427/2005).Podlaga za dajatve, ki so pri nastanku carinskega dolga zakonsko predpisane, je po 20. členu CZS, Carinskatarifa Evropske Skupnosti in znaša carina v dodani 02 (drugi ) postavki EUL, za 8.250 kg belega sladkorja827.891,63 SIT, DDV (2. odstavek 41. člena ZDDV) 165.167,76 SIT. Prvostopni organ je na podlagi 95.člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju ZDavP-2) obračunal zamudneobresti do dneva izdaje odločbe.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopnega organa strinja. Tožnik je z navedeno carinsko deklaracijo vsvojem imenu in za račun družbe B. d.o.o. iz C. deklariral zaradi sprostite v promet neto 22.800 kg belegakristalnega sladkorja ter je v polje 36 EUL v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine inračunalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih (Uradni list RS,št. 35/04 in spremembe, dalje Pravilnik o izpolnjevanu EUL) vpisal šifro ugodnosti "300" ter s tem zadeklarirano blago zahteval uporabo preferencialne carinske stopnje na podlagi ustreznega sporazuma. Kdeklaraciji je priložil in v polje 44 vpisal s šifro 3P01 potrdilo o prometu blaga EUR.1, št. ...z dne 23. 9. 2005in s šiframa L 001 in Y 100 uvozni dovoljenji z vpisi AGRIM št. ... in .... Po naknadnem preverjanju sprejetihdeklaracij je bilo ugotovljeno, da pri pregledu uvoznega dovoljenja AGRIM SI št. ... na podlagi 24. členaUredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 na izvodu št. 1 tega dovoljenja odpisana uvožena količina v neto masi22.620 kg. V okviru 5 % tolerance je bila odpisana uvožena količina v neto masi 8.250 kg, za katero je biloneupravičeno uporabljena preferencialna carinska stopnja prosto (50. člen omenjene uredbe). Ker ima uvoznikpravico do sprostitve sladkorja v prost promet tudi za količino, navedeno v toleranci uvoznega dovoljenjaAGRIM, je carinski organ dovolil sprostitev v prost promet tudi za količino v okviru tolerance, saj deklarantpri vložitvi carinske deklaracije ni zahteval, da se v prost promet ne sprosti sladkor v količini, dovoljeni vokviru tolerance uvoznega dovoljenja AGRIM, zato je tudi po mnenju pritožbenega organa za 8.250 kgsladkorja treba obračunati uvozne dajatve (carino za tretje države in dodatno dajatev za sladkor). Kot izhaja iz

pritožbenih očitkov ni sporno, da za uvožene količine sladkorja, ki prekoračuje dovoljeno količino uvoza, pouvoznem dovoljenju AGRIM, ni upravičenja do uporabe preferencialne carinske stopnje, temveč je bistvospora tožnikovo prepričanje, da je prišlo do prekoračitve dovoljene preferencialne obravnave uvoženega blagapo napaki carinskega organa. Po pododstavku b) 2. odstavka 220. člena CZS se naknadna vknjižba ne opravi,če znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil knjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je osebazavezana k plačilu ni mogla ugotoviti, ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi,določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo. Pritožbeni organ se sklicuje na pododstaveka) 1. odstavka 24. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. 6. 2000, navedene uredbe, po katerem seizvod št. 1 dovoljenja ali potrdila predloži carinskemu organu, ki je sprejel v primeru uvoznega dovoljenja,deklaracijo o sprostitvi v prost promet; v 3. odstavku istega člena je določeno, da ko urad vnese dovoljenekoličine in zaznamek na izvod št. 1 dovoljenja ali potrdila, se dokument vrne zadevni osebi; v 4. odstavku pa,da se, če uvožena količina ne ustreza količini navedeni na dovoljenju ali potrdilu, vnos na dovoljenju alipotrdilu popravi na količino, ki se dejansko uvaža v mejah količine, za katero je bilo dovoljenje ali potrdiloizdano. Z vložitvijo v tej zadevi obravnavane carinske deklaracije je tožnik zahteval, da se v prost prometsprosti neto 22.800 kg sladkorja in z vpisom šifre ugodnosti 300 zahteval uporabo preferencialne carinskestopnje na podlagi Stabilizacijsko-predložitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimidržavami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani (Sklep Sveta in Komisije z dne 13. 12.2004, št. C 2005/40 ES, Euratom, Uradni list L 26 z dne 28. 1. 2005). Ker je za uvoz sladkorja iz Hrvašketarifne oznake 1701 določena tarifna kvota, je tožnik k deklaraciji priložil in v polje 44 vpisal uvoznidovoljenji AGRIM, v katerih je, vezano na drugi pododstavek odstavka 1. člena 50. Uredbe Komisije (ES) sšt. 1291/2000 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1464/954 z dne 27. 6. 1995 o posebnih podrobnih pravilihza uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenje v sektorju sladkorja (Uradni list L 144 z dne 28. 6. 1995 sspremembami) v polju 20 naveden "Sklep Sveta in Komisije 2005/40/ES Eurotam". Iz navedenega vpisaizhaja, da je glede preferencialne obravnave hrvaškega sladkorja iz navedene tarife 1701 potrebno prikoriščenju odobrene količine po uvoznem dovoljenju AGRIM upoštevati določbe navedenega sporazuma.Carinski organ je po tožniku vloženi carinski deklaraciji za sprostitev tega blaga v prost promet, v skladu s 3.odstavkom 24. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 odpisal deklarirano neto količino sladkorja na hrbtnistrani predloženega dovoljenja in le tega po vnosu zaznamka o koriščenju vsakič vrnil tožniku. Ravnal res ni v skladu z določbo 4. odstavka tega člena, ko je ob prvi predložitvi spornega uvoznega dovoljenja AGRIM št.… na njegovi hrbtni strani v polji 29 in 30 vpisal kot razpoložljivo kvoto 173.250 kg, to je odobreno količinoiz polja 17 oz. 18 (165.000 kg) povečano za dopustno 5 % toleranco (8.250 kg) iz polja 19, ki je dana zaprimer če uvožena količina ne bi ustrezala količini, navedeni na dovoljenju, vendar pa glede na določbe 50.člena iste uredbe, ki je znana tudi tožniku, s takim ravnanjem zgolj povečal dopustno količino dovoljenegauvoza, ne pa tudi količine za katere je bilo tožniku dovoljeno uveljavljati preferencialno obravnavo po SklepuSveta in Komisije št. 2005/40/ES Eurotam. Iz podatkov na hrbtni strani uvoznega dovoljenja izhaja, da je imeltožnik skupaj z dovoljeno toleranco 8.250 kg še razpoložljivo količino za uvoz sladkorja 22.620 kg, od tega zato dovoljeno kvoto za preferencialni uvoz 14.370 kg. Posledično navedenemu tožnik na podlagi predloženegain v polje 44 EUL vpisanega uvoznega dovoljenja AGRIM št. … ni razpolagal s kvoto za preferencialni uvozza odpisanih 8.250 kg, čeprav je z vpisom šifer (L001) in (Y100) zahteval, da se po tem dovoljenju odpišedovoljenje in kvota in je bil s sprejemom carinske deklaracije takšen zahtevek odobren. Izvod spornegadovoljenja je bil tožniku v skladu s citirano uredbo vsakič po vnosu carinskega zaznamka odpisov količinevrnjen, zato tožnik po mnenju pritožbenega organa ne more uspeti z zatrjevanjem, da gre napake carinskegaorgana, ki je v predmetni zadevi odobril zahtevani preferencialni uvoz za sporno količino sladkorja 8.250 kg,ki je tožnik ni mogel ugotoviti in da je ravnal v dobri veri. Obračun uvoznih dajatev v polju 47 EUL jeopravil tožnik sam in carinski organ ob sprejemu deklaracije vanj ni posegal s svojim aktivnim ravnanjem, dabi se mu taka napaka očitala, zato po mnenju pritožbenega organa niso izpolnjeni pogoji iz pododstavka b) 2.odstavka 220. člena CZS, po katerem se naknadna vknjižba ne opravi. Tožnik pa se tudi ne more uspešnosklicevati na okoliščino, da naj bi bil s sprejemom carinske deklaracije in sprostitvijo blaga v prost prometdokončno odobrena pravica do preferencialnega uvoza za sporno količino 8.250 kg. Pri tem se pritožbeniorgan sklicuje na pooblastilo, ki jih imajo carinski organi po 78. členu CZS, zato je carinski organ za ureditevpoložaja sporne količine sladkorja pravilno uporabil ukrep vknjižbe zneska premalo obračunanih dajatev vskladu s 1. odstavkom 220. člena CZS. Na odločitev o odmeri dajatev zatrjevani previsok odpis bruto količine

po carinski deklaraciji … z dne 5. 9. 2005 ne vpliva, saj je bil za navedeno carinsko deklaracijo odpisopravljen po dovoljenjih AGRIM št. … in ... in ne po št. ..., ki je predmet tega spora. Pritožbeni organ zavračatudi očitke tožnika, ki naj bi zaradi zastopanja interesa uvoznika, zahtevo carinskega organa za carinjenjeblaga brez priznane preferencialne stopnje smel izpolniti le s privoljenjem uvoznika. Po 18. točki 4. člena CZSpomeni "deklarant" osebo, ki izdela carinsko deklaracijo v svojem imenu ali osebo, v imenu katere je izdelanacarinska deklaracija. Iz vpisa podatkov v polje 14 EUL izhaja, da je tožnik vložili deklaracijo v svojem imenu,zato njegovo pogodbeno razmerje s pooblastiteljem na odločitev v tem postopku nima vpliva, ker se tudi neodloča o morebitnih odškodninskih zahtevkih v zvezi z očitanim napačnim odpisovanjem uvoznih dovoljenjAGRIM. Tožnik je sam predložil uvozno dovoljenje AGRIM SI št. ..., čeprav je vedel, da bo z odpisomrazpoložljivih 22.620 kg sladkorja v celoti izkoristil tudi dovoljeno toleranco 8.250 kg.

Tožnik je vložil tožbo iz razloga nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabematerialnega prava. Sporno deklaracijo je izpolnil tako, da je bila izkazana zahteva za oprostitev uvoznihdajatev v skladu s preferencialno carinsko stopnjo, kar je pristojni carinski organ potrdil ter dovolil sprostitevblaga v prost promet. Kot dokaz za uporabo preferencialne carinske stopnje je predložil uvozni dovoljenjiAGRIM št. … in ... in EUR.1. Tožnik je z zahtevo za preferencialno obravnavo zahteval, da se ne uporabidovoljena toleranca. Navaja 1. odstavek 50. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000. Carinski delavci sokljub jasno izraženi volji tožnika količino na AGRIMU povečali za celotno dovoljeno toleranco AGRIMA.CU D. je odpise količin tudi dejansko izvedel v skladu s svojimi navedbami o količini blaga, to je z dodanokoličino v okviru 5 % tolerance. Tožeča stranka ni imela pravnega sredstva, da bi lahko preprečila takoravnanje. Tožnik odpisa na uvoznem dovoljenju AGRIM ni predlagal, temveč so jo samovoljno vpisalicarinski delavci na podlagi Navodila o ravnanju z uvoznimi dovoljenji za kmetijske proizvode in s tem ravnaliv nasprotju z jasno izraženo voljo tožnika, za pravilnost in strokovnost ravnanja pa v celoti odgovarja njihovdelodajalec. Prvostopni organ je tako že ob prvem uvozu količine na vsakem uvoznem dovoljenju AGRIM vceloti takoj povečal za dovoljeno toleranco, kljub dejstvu, da je tožnik jasno nedvomno zahteval uporabopreferencialne obravnave za celotno količino uvoženega blaga. Če carinski organi ne bi samovoljnospreminjali volje tožeče stranke, bi celotna količina uvoženega blaga zapadla pod preferencialno obravnavo,saj bi bila celotna količina dejansko uvoženega blaga v okviru kvote oz. količine, za katero je bila uvoznikuodobrena preferencialna obravnava. Mandant tožnika, družba B. d.o.o., ki je bila uvoznik, je zaradi takšnegaravnanja utrpela še dodatno škodo, saj je zaradi neizkoriščenih uvoznih dovoljenj, ki so ostala odprta zaradiprevelikih ter samovoljno s strani carinskih organov določenih odpisov na predhodnih uvoznih dovoljenjih,Agencija za kmetijske trge zadržala varščino, ki jo mora uvoznik plačati za pridobitev uvoznih dovoljenj, karše dodatno izkazuje neutemeljenost izpodbijane odločbe. Uvozniku so namreč v okviru kvote zapreferencialno obravnavo ostale neizrabljene količine uvoznih dovoljenj za blago. Na podlagi deklaracij, ki sobile potrjene s strani CU D. pa se od tožnika zahteva plačilo dodatnih carinskih dajatev, kljub temu da jeuvoznik imel na razpolago še dovolj uvoznih dovoljenj, saj bi bilo nelogično, da bi tožnik zahtevalodpisovanje količin v okviru tolerance, ko pa uvozna dovoljenja za preferencialno obravnavo niso bila v celotiizkoriščena. Neupravičeno so v plačilo naložene tudi zamudne obresti. Sodišču predlaga odpravo izpodbijaneodločbe in povrnitev škode z zamudnimi obrestmi oz. podrejeno odpravo in vrnitev zadeve organu prvestopnje v ponovno odločanje, tožniku pa povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe. Glede očitka, da se ne more na strankoprevaliti breme nepravilnega ravnanja carinskega organa, pa še dodaja, da je imel tožnik ob sestavi in vložitviEUL možnost, ki pa je z vpisom obeh dovoljenj v polje 44 prve postavke EUL ni izkoristil, da bi celotnokoličino razdelil v dve postavki, tako da bi z vpisom spornega dovoljenja AGRIM št. … v polje 44 prvepostavke sprostil v prost promet 14.370 kg sladkorja, z vpisom dovoljenja AGRIM št. … v polje 44 drugepostavke pa preostalo količino (od skupaj sproščenih 22.800 kg) 8430 kg. Ne more pa tožnik to zahtevati vpostopku naknadnega preverjanja pravilnosti obračunanih dajatev in se pri tem sklicuje na definicijo carinskedeklaracije po 17. točki 4. člena ter 62. člen CZS. V obravnavanem primeru je tožnik vložil zadevnodeklaracijo ter v polje 44 prve postavke s šiframi (L001) in (Y100) vpisal obe navedeni dovoljenji AGRIM, kiju je priložil. Carinski organi po določbi 63. člena CZS nemudoma sprejmejo deklaracije, ki izpolnjujejopogoje iz člena 62, če je sicer blago, na katero se nanašajo, predloženo carini. Da bi se bremenitev spornega

uvoznega dovoljenja AGRIM št. … zmanjšala za 8.250 kg, bi bilo po potrebno spremeniti podatke v polju 44carinske deklaracije, kar je mogoče le na način in pod pogoji, ki jih določa 65. člen CZS in je časovno omejen(točka c) 2. odstavka 65. člena člena CZS ), po kateri se ne sme več dovoliti noben popravek navedbe vdeklaraciji, če se to zahteva po tem, ko so carinski organi blago prepustili, zato bremenitev dovoljenjaAGRIM št. … za dodatnih 8.250 kg, ni več mogoče po postopku naknadnega preverjanja. Tožnik je bil zvročitvijo ugotovitvenega zapisnika natančno seznanjen z višino premalo obračunanih uvoznih dajatev.

V pripravljalni vlogi z dne 6. 4. 2009 tožnik nasprotuje navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo.Ponovno navaja, da je zahteval preferencialno obravnavo za celotno količino blaga, kar pomeni, da carinskiorgan ne bi smel samovoljno količine navedene na AGRIMU povečevati za dovoljeno toleranco, ter da jenepravilnost ravnanja carinskega organa nesporna, saj drugostopenjski organ celo sam izrecno navaja in s tempotrjuje (navedbe na strani 5 pritožbene odločbe) in da so navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo zavajajoče.

Tožena stranka v odgovoru na drugopis pripravljalne vloge dne 22. 4. 2009 odgovarja, da se njene navedbe(na strani 5) nanašajo na ravnanje v nasprotju s 4. odstavkom 24. člena Uredbe komisije (ES) št. 1291/2000, skaterim je carinskim organom dano pooblastilo, da lahko v primeru, če uvoženo količina ne ustreza količini,navedeni na dovoljenju ali potrdilu, vnos na dovoljenju ali potrdilu popravijo na količino, ki se dejansko uvažav mejah količine, za katero je bilo dovoljenje ali potrdilo izdano. Tožeči stranki je znano, da gre zgolj zapopravek količine uvoza blaga v okviru dovoljene 5 % tolerance, ne pa tudi za povečanje kvote, ki jemerodajnega pomena za obračun višine carinskega dolga, zato očitano nepravilno ravnanje carinskega organane pomeni napake v smislu točke b) 2. odstavka 220. člena CZS, saj carinski organ s popravkom dovoljenekoličine uvoza ni aktivno posegal v obračunano višino carinskega dolga, ki jo je v carinski deklaraciji opravilasama tožeča stranka in tudi ni izpolnjen pogoj, da tožeča stranka ni mogla ugotoviti, da je bil priznanpreferencialni uvoz tudi za količino blaga, ki je prekoračila odobreno kvoto po uvoznem dovoljenju AGRIM.Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja injih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št.105/06, dalje ZUS-1).

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali blago, ki je bilo sproščeno v prost promet po v tej zadeviobravnavani carinski deklaraciji, izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo, ki jo je tožnik zahteval. Vzadevi ni sporno, da gre v obravnavanem primeru za blago, za katerega je potrebno uvozno dovoljenje(AGRIM). V zadevi tudi ni sporna količina blaga, ki je bila po v tej zadevi obravnavani EUL, sproščena vprost promet. Sporno pa je ali je bila sproščena v prost promet tudi količina, ki presega kvote na spornemuvoznem dovoljenju oz. natančneje ali gre za količine, ki so bile odpisane v okviru dovoljene tolerance, saj jeod tega odvisno ali je tožniku utemeljeno naloženo naknadno (do) plačilo uvoznih dajatev po 220. členu CZS(naknadna vknjižba).

Podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih dovoljenj so določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000.Uredba določa skupna podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil ovnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode, ki upoštevajoč mednarodno trgovinsko prakso za obravnavaneproizvode ali blago, določa, da je treba dovoliti določeno toleranco za količino uvoženih ali izvoženihproizvodov, glede na količino navedeno v dovoljenju ali potrdilu (točka 6). Po navedeni uredbi daje uvoznooz. izvozno dovoljenje pravico do uvoza ali izvoza in ga je potrebno predložiti ob sprejemu uvozne ali izvoznedeklaracije (tč. 15 navedene uredbe). Če se uvozno dovoljenje, ki zajema določen kmetijski proizvod,uporablja tudi za določanje tarifne kvote, za katero veljajo preferencialni režimi, se takšni preferencialnirežimi za uvoznike uporabljajo na podlagi dovoljenja ali potrdila, ki ga mora v nekaterih primerih spremljatidokumenti iz tretje države. Da bi preprečili prekoračitev kvote, se preferencialni režimi uporabljajo do

količine, za katero je bilo izdano dovoljenje ali potrdilo. Da pa bi olajšali uvoz, se dovoli toleranca določena včlenu 8(4) navedene uredbe, če je hkrati določeno, da se količina, ki presega tisto, ki je navedena nadovoljenju ali na potrdilu, vendar je v mejah tolerance, ne uvršča v preferencialne režime in se zanjo ob uvozuplačajo polne dajatve (točka 32. navedene uredbe). Po členu 8(4) navedene uredbe, če uvožena ali izvoženakoličina za največ 5 % presega količino, navedeno v dovoljenju ali potrdilu, se šteje, da je bil uvoz ali izvozopravljen na podlagi takšnega dovoljenja ali potrdila.

Glede postopka uporabe uvoznih dovoljenj je pomembna določba 24. člena navedene uredbe, po katerem seizvod št. 1 dovoljenja predloži carinskemu organu, ki je sprejel deklaracijo o sprostiti v prost promet obsprejetju deklaracije; ko urad vnese dodeljene količine in zaznamek na izvod št. 1 dovoljenja, se dokumentvrne. Po 4. odstavku 24. člena navedene uredbe, če uvožena ali izvožena količina ne ustreza količini,navedeni na dovoljenju ali potrdilu, se vnos na dovoljenju ali potrdilu popravi na količino, ki se dejanskouvaža ali izvaža, v mejah količine, za katero je bilo dovoljenje ali potrdilo dano. Tako glede pooblastilcarinskega organa oz. ustreznosti vpisane količine v smislu 24. člena navedene uredbe izhaja, da vnosedodeljenih količin in zaznamke na izvodu št. 1 uvoznega dovoljenja v obravnavanem primeru opravi carinskiurad, čeprav države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da zadevna oseba zapiše vnose na dovoljenju alipotrdilu in v teh primerih vnos pregleda in zaznamuje pristojni urad, za kar pa ne gre v obravnavanemprimeru.

Po členu 50. navedene uredbe izhaja, da v primeru, ko je treba pokazati uvozno dovoljenje in če to dovoljenjesluži tudi za določanje upravičenosti za preferencialne režime, količine uvožene v okviru tolerance, kipresegajo količino, navedeno na uvoznem dovoljenju, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime. Nanavedeni pravni pravni podlagi imata prvostopni organ in tožena stranka prav, ko zatrjujeta, da tožnik zakoličine, ki so uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime. Zato jerelevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre vobravnavanem primeru uvoznega dovoljenja za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju vokviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 nemore biti predmet preferencialne obravnave. Iz ugotovitev prvostopnega organa pa izhaja, da je tožnikzahteval preferencialano obravnavo tudi za blago, za katerega je ugotovljeno, da presega količino, ki jenavedena na v tej zadevi obravnavanem uvoznem dovoljenju AGRIM št. …, ki je bilo predloženo v tejzadevi obravnavanem EUL oz. za količino, ki se nanaša na 5 % toleranco. V zadevi ni sporno, da je vobravnavanem uvoznem dovoljenju, ki ima v polju 17 navedeno količino 165.000 kg in v polju 19 vpisano 5% toleranco (ki znese 8250 kg), carinski organ na hrbtni strani v drugem delu polja 29 odpisal količino 22.620kg, ter da ni razpoložljive količine (prvi del stolpca 29). Iz vpisov v polje 29 na hrbtni strani spornegauvoznega dovoljenja AGRIM št. ..., ki ga je tožnik priložil, in vpisa v polje 44 v tej zadevi obravnavane EUL,pod oznako L 001 in Y 100, pa izhaja, da je tožnik imel razpoložljivo količino 22.620 kg in odpisano količino22.620 kg. Ker navedena količina, vpisana na hrbtni strani AGRIMA-a, zajema tudi dovoljeno 5 % toleranco,kar v zadevi ni sporno, tožnik tudi sam navaja, da mu je carinski organ vpisal toleranco v okviru razpoložljivekoličin, je ugotovitev, da tožnik za odpisanih 8.250 kg, ni razpolagal s kvoto za preferencialni uvoz pravilnaoz. drugače, tožnik je razpolagal za preferencialni uvoz po spornem AGRIMU le z razliko (14.370 kg). Zapreostali del je imel tožnik možnost postopati v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju EUL in v novi postavkizahtevati preferencialno obravnavo po uvoznem dovoljenju. V zadevi ni sporno, da je glede na vpise na hrbtnistrani spornega AGRIM-a bila odpisana navedena količina blaga in da je bila s sprejemom carinske deklaracijesproščena v prost promet vsa v EUL navedena količina blaga (22.800 kg), torej tudi za višino 5% tolerance,za katero pa ni podlage za preferencialno obravnavo po 1. odstavki 50. člena Uredbe Komisije (ES) št.1291/2000. Zato tudi tožnikovi očitki, da je zahteval preferencialno obravnavo za celotno uvoženo insproščeno blago, ki mu je bila s strani carinskega organa odobrena, niso utemeljeni.

Tudi po mnenju sodišča ne gre za napako carinskega organa po b) točki 2. odstavka 220. člena CZS in kolikorso tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka, zavrača. Tožnik jedeklarant in kot tak vpisan v EUL, od koder izhaja njegov položaj v tem postopku. Tožnik je sam vpisalpodatke, ki so potrebni za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago prijavljeno (62. člen

CZS). Prvostopni organ in tudi tožena stranka natančno pojasnita vsebino posameznih vpisov v EUL glede naPravilnik o izpolnjevanju EUL. Zatrjevanje tožnika, da je z zahtevo za preferencialno obravnavo zahteval, dase ne uporabi dovoljena toleranca carinska deklaracija, nima podlage v navedenem Pravilniku in toženastranka pravilno pojasni, da bi v tem primeru tožnik bil dolžan opraviti vpise v 2 postavki EUL, česar ni storil,zato tudi po mnenju sodišča tega ne more zahtevati po sprostitvi blaga v prost promet.

Samega načina izračuna in količine blaga tožnik posebej ne izpodbija, njegovi tožbeni ugovori se nanašajopredvsem na pravno podlago in uporabo materialnega prava, ki pa po povedanem niso utemeljeni. Glede naugotovljeno dejansko stanje je materialno pravo pravilno uporabljeno ter je po mnenju sodišča izpodbijanaodločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63.člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo .

Sodišče je odločilo na nejavni seji, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločanje v tem upravnem sporu nisporno, sporno je pravno vprašanje (59. člen ZUS-1)

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.

Datum zadnje spremembe: 11.03.2010