uvod v geografijo
TRANSCRIPT
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 1/90
Uvod v geografijo
dr. Katja Vintar Mally
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 2/90
Uvod v geografijo
Osnovne opredelitve
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 3/90
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 4/90
Predmet geografije
veda o Zemljinem površju, ki preučuje razširjenost, vplive in
soodvisnost tistih naravnih in družbenih pojavov, ki sodelujejo pri
oblikovanju Zemljinega površja kot celote in njegovih posameznihdelov;
ni zgolj opisovanje, ampak pojave preučujemo oziroma
raziskujemo;
geografsko raziskovanje Zemljinega površja je vzročno inrazvojno (genetično);
s preučevanjem posameznih vrst pojavov na Zemljinem površju
se ukvarjajo tudi druge vede - geografija uporablja nekateranjihova spoznanja za razlago Zemljinega površja;
Zemljino površje ni le skupek (seštevek) naravnih indružbenih pojavov potreba po geografiji kot
KOMPLEKSNI VEDI!
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 5/90
Zemljino površje kot predmet geografije se lahko pojmuje na
več načinov, in sicer kot:
geosfera – tesno prepletanje in součinkovanje sfer: litosfera (trden zunanji
kamninski ovoj);
atmosfera (ozračje);
hidrosfera (vodovje);
biosfera (živa bitja);
+ pedosfera (prsti) in
antroposfera (?)
pokrajina – kot prostor in pejsaž;celovito ozemlje s prevlado ene ali večpokrajinskih prvin (svojski značaj, videz);
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 6/90
geografsko okolje – splet naravnega okolja
(površje, vodovje, podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo) inčloveške družbe kot preoblikovalca naravnega okolja;
geografski prostor …
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 7/90
Delitve moderne geografije
Geografija
Splošna geografija Regionalna geografija
Fizična
geografija
Družbena
geografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 8/90
Splošna (obča) geografija
raziskuje posamezne pojave na celotnem Zemljinem površju in
išče splošne zakonitosti:
analitičen značaj & horizontalni pristop
najmočnejše monsunske padavine
hladen, suh zraktopel, vlažen zrak
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 9/90
PODNEBNI TIPI NA PRIMERU AZIJE(po Köppen-Geiger)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 10/90
obsega fizično in družbeno geografijo:
Fizičnageografija
• matematičnageografija,
• geomorfologija,• klimatogeografija,
• hidrogeografija,
• pedogeografija,
• biogeografija
(fitogeografija &zoogeografija).
Družbena geografija
• geografija
prebivalstva,
• geografija naselij,• ekonomska
geografija,
• političnageografija,
• historičnageografija.
zgodovina geografije
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 11/90
Splošna geografija Fizična geografija
MATEMATIČNA GEOGRAFIJA
preučuje Zemljo kot nebesno telo – njenoobliko, velikost, gibanja, posledice gibanj;
pomembne ugotovitve za
razlago klimatskih razmer
(npr. letni časi, toplotni
pasovi …), fizikalnih procesovna Zemlji, orientacijo,
kartografske prikaze itd.
raziskuje naravne pojave in procese, ki oblikujejo pokrajino;
posamezne discipline se osredotočajo na določene naravne pojave,vendar le kot sestavne dele sicer enotnega geografskega okolja.
astronomija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 12/90
GEOMORFOLOGIJA
preučuje relief (oblikovanost Zemljinega
površja) – reliefne oblike in geomorfološkeprocese (razširjenost in nastanek reliefnih oblik,tipi reliefa, endogeni in eksogeni procesi);
v pokrajini tolmači relief zgolj kot eno odkomponent, tesno povezano z ostalimi
pokrajinotvornimi dejavniki.
geologija
KLIMATOGEOGRAFIJA
preučuje podnebje (povprečne vremenske
razmere v daljšem obdobju) in vplivpodnebnih dogajanj na procese v pokrajini
(podnebni pasovi, podnebni tipi, spreminjanje
podnebja …).
meteorologija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 13/90
HIDROGEOGRAFIJA
preučuje hidrosfero (vodovje) – lastnosti morij
in kopenskih voda, dinamiko vodnih mas tersoučinkovanje z drugimi elementi geografskegaokolja;
geografija morij (oceanografija) + hidrogeografija
kopenskih voda (tekoče vode – potamologija,
jezera – limnologija, ledeniki – glaciologija,
podzemne vode – hidrogeologija).
hidrologija
PEDOGEOGRAFIJA
preučuje prsti (razporeditev različnih tipov prstiter vzroke in posledice razporeditve) v
medsebojni povezavi z naravnimi dejavniki in
delovanjem človeka v pokrajini.
pedologija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 14/90
BIOGEOGRAFIJA
preučuje medsebojne zveze med živimi bitji
in njihovim življenjskim okoljem – razporeditev organizmov na Zemlji;
fitogeografija – geografija rastlinstva;
zoogeografija – geografija živalstva;
fizična antropogeografija – človek kotnaravno bitje;
povezanost z drugimi geografskimi dejavniki
na primer biomi: značilne biocenoze (fitocenoze in zoocenoze) +
podnebne razmere + prstene razmere.
botanika
zoologija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 15/90
Splošna geografija Družbena geografija
GEOGRAFIJA PREBIVALSTVA demogeografija preučuje prostorsko
razmeščenost, razvoj in sestavo prebivalstva
(naravno in selitveno gibanje, narodnostna in
religiozna sestava, starostna sestava ipd.) kot
pokrajinotvornega dejavnika.
obravnava Zemljino površje kot življenjski prostor človeka, ki se
prilagaja naravnim razmeram in hkrati spreminja naravno okolje;
se osredotoča na odnose med naravo in družbo (vpliv narave nadružbo, prilagajanje družbe naravnemu okolju, preoblikovanjenaravnega okolja in raba virov okolja za potrebe družbe);
součinkovanje naravnega okolja in delovanja družbe kulturnapokrajina;
razhajanja v členitvah družbene geografije.
sociologija
etnologija
demografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 16/90
GEOGRAFIJA NASELIJ
preučuje naselja (podeželska in mestna) – lega,
razporeditev in gostota človekovih naselbin ternjihova fiziognomija (videz), funkcija (vloga) in
geneza (nastanek, razvoj) kot sestavni del
pokrajine;
urbana geografija – mestna geografija.
urbanizem
EKONOMSKA GEOGRAFIJA
gospodarska geografija ali geografija dela
preučuje dejavnike, rezultate in učinke
človekovega dela v pokrajini (odnosi medgospodarstvom ter naravnimi in družbenimirazmerami, gospodarska območja …);
agrarna geografija, industrijska geografija,
geografija prometa, geografija turizma,
geografija oskrbe, geografija izmenjave dobrin
ekonomija ipd.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 17/90
POLITIČNA GEOGRAFIJA
preučuje političnoteritorialne, upravno-
politične enote in politični razvoj družbeter njihov vpliv na razvoj pokrajin;
geopolitika
politologija
HISTORIČNA GEOGRAFIJA
zgodovinska geografija skuša rekonstruirati(zlasti družbeno)geografske razmere v
določenem zgodovinskem obdobju;
obravnava sedanjega geografskega stanja kot
posledice zgodovinskega razvoja (zgodovinskeostaline v sedanji pokrajini);
“most” med geografijo in zgodovino.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 18/90
Delitve moderne geografije
Geografija
Splošna geografija Regionalna geografija
Fizična
geografija
Družbena
geografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 19/90
Regionalna geografija
na sintetičen način (z uporabo in povezovanjem spoznanj posameznihgeografskih disciplin) raziskuje Zemljino površje ali njegoveposamezne dele;
tradicionalna regionalna
geografija – idiografski,
deskriptivni značaj(opisovanje in pojasnjevanje
individualnosti,
neponovljivosti posameznih
regij) ter velik pomen
izdvajanja regij – regionalizacije;
“nova” regionalna geografija – odraz potreb po sintetičnemgeografskem pristopu in regionalnih preučitvah (usmerjenostv delovanje v pokrajini in reševanje kompleksnih problemov),
ki temeljijo na novih konceptih.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 20/90
REGIONALIZACIJA IN POJEM REGIJE
regionalizacija delitev, členitev Zemljinega površja na regije
(načeli posebnosti in posamičnosti): težavno določanje meja zaradi prehodnosti pokrajinotvornih
sestavin;
≠ tipizacija (členitev ozemlja na tipe glede na izbranopokrajinotvorno prvino – načelo podobnosti)
regija je del Zemljinega površja, ki …
razlike med prvotnim in novim pojmovanjem regije!
vrste regij glede na izhodišča regionalizacij:
naravne ali fiziognomske regije;
homogene regije;
funkcijske ali nodalne regije;
upravne regije;
identitetne regije.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 21/90
vrste regij glede na velikost:
makroregije;
mezoregije; mikroregije.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 22/90
Dvojnosti (dualizmi) v geografiji
splošna geografija : regionalna geografija
izhajajoč iz predmeta geografskega raziskovanja,
že v antičnem obdobju geographia generalis vs. geographiaregionalis,
fizična geografija : družbena geografija
izhajajoč iz delitve znanosti na naravoslovne in družboslovne,
nesprejemljivost strogega ločevanja – pozivi k monističnigeografiji ,
determinizem : posibilizem
izhajajoč iz dojemanja odnosov med naravnim okoljem
in družbo,
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 23/90
odločilen vpliv naravnega okolja na razporeditev prebivalstva,njegove dejavnosti in način življenja (npr. Friedrich Ratzel) vs.človekova sposobnost prilagajanja naravnim razmeram innjihovo izkoriščanja glede na zmožnosti in potrebe družbe(npr. Vidal de la Blache),
nomotetični pristop : idiografski pristop
izhajajoč iz metodološkega pristopa
nomotetični
(obča geografija)
idiografsko-deskriptivni
(regionalna geografija)
sintetični
analitični
Dihotomije metodoloških pristopov v geografiji
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 24/90
Vloga in pomen geografije
znanstveni pomen
izhajajoč iz geografije kot kompleksne in sintetične znanstvenevede ter predmeta njenega preučevanja,
aplikativni pomen
reševanje kompleksnih izzivov v pokrajini (regionalnoplaniranje, prostorsko planiranje, varstvo okolja in narave,
regionalni razvoj, razvoj gospodarskih dejavnosti (npr. turizem,
promet, kmetijstvo …), upravljanje virov okolja, trajnostnirazvoj, političnogeografski, demografski in socialni izzivi …),
vzgojni in izobraževalni pomen
poznavanje domačega kraja, domovine in sveta, vzgojageografskega mišljenja, poučevanje o medsebojnemodnosu med človekom in naravnim okoljem ter funkcijskiorganizaciji prostora.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 25/90
Literatura za nadaljnji študij
Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. 7. izd. Ljubljana, Filozofskafakulteta, Oddelek za geografijo, 414 str. – poglavje “1. Osnovnipojmi o geografiji”
Vresk, M., 1997. Uvod u geografiju. Razvoj, struktura,
metodologija. 1. izd. Zagreb, Školska knjiga, 304 str. – poglavje
“Metodološki sustav geografije”
Drozg, V., 2004. Regija – kontekst ali koncept spoznavanja
pokrajine. V: Drozg, V. (ur.). Teorija in praksa regionalizacije
Slovenije. Maribor, Pedagoška fakulteta, str. 16-24.
Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F.,Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU,451 str. – opredelitve posameznih pojmov
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 26/90
Uvod v geografijo
Zgodovina geografije
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 27/90
Zgodovina geografije
1. Razvoj geografije do19. stoletja
2. Razvoj moderne
geografijePredantično in antičnoobdobje
Obdobje srednjegaveka
Obdobje velikihgeografskih odkritij
Geografija v 18.stoletju
3. Razvojgeografije po drugi
svetovni vojni –
„nova“ geografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 28/90
1 – Razvoj geografije do19. stoletja
obdobje klasične geografije:
opisovanje posameznih delov sveta (kje je kaj in ne zakaj je tam)
– horografije,
opisovanje Zemlje kot nebesnega telesa – kozmografije,
ugotavljanje matematičnogeografskih dejstev,
izdelovanje čim bolj natančnih kart sveta …
spremljanje napredka v posameznih obdobjih na področju:
poznavanja Zemljinega površja,
kartografije,
vsebine in metodologije geografske vede.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 29/90
Predantično obdobje
čas najstarejših civilizacij (sumerska, babilonska,
asirska, egipčanska, indijska, kitajska …);
geografsko znanje omejeno na teritorije lastnih
držav + trgovski in kulturni stiki ter prometnepovezave s sosednjimi območji (prednost pomorskih
civilizacij!); prva karta sveta;
preproste in slikovite predstave o Zemlji …
Babi lonsk a karta sveta
Predstava o Zemlj i
pr i star ih Indi jc ih
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 30/90
Antično obdobje
GRŠKI GEOGRAFI
filozofsko ukvarjanje z geografskimi vprašanji –
npr. TALES iz Mileta in PITAGORA
(je Zemlja plošča ali krogla?);
ANAKSIMANDER (6. stol. pr. n. št.)– verjetno
prva objava pregledne karte takrat znanega
sveta (t.j. ekumene);
antična geografska spoznanja (utemeljena na predantičnih) kot
osnova za razvoj srednjeveške in sodobne geografije; znatni uspehi pri meritvah Zemljinega obsega, določanju Zemljine
oblike, izrisovanju kart sveta, poznavanju in opisovanju Starega
sveta, prizadevanjih za znanstven pristop in kritičnost ...
Rekonstrukc i ja Anaksim androvekarte sveta
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 31/90
HEKATEJ – logograf, karta sveta;
HERODOT (5. stol. pr. n. št.) – popotnik,
logograf, oče geografije (?) in zgodovine;
ARISTOTEL (4. stol. pr. n. št.) – zanimanje
za geografske probleme s fizikalnega in
astronomskega vidika (težnost, obseg Zemlje,
potresi, temperaturni pasovi, zagovornikgeocentričnega sistema itd.);
vojaški pohodi ALEKSANDRA VELIKEGA
(4. stol. pr. n. št.):
meritve razdalj (bematisti), raziskovalne odprave,
boljše poznavanje Srednje in Jugozahodne Azije,
ohranjanje stikov med pokrajinami po razpadu imperija.
Rekons truk cija Hekatejeve
karte sveta
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 32/90
ERATOSTEN (3. stol. pr. n. št.):
pojem “geografija”,
ocene obsega naseljenega sveta,
meritev meridianskega loka,
zasnova koordinatnega sistema,
izdelava karte sveta …
HIPARH (2. stol. pr. n. št.)– astronom,
kritik Eratostena,
zahteva natančnejšedoločevanje zemljepisne
dolžine in zemljepisne
širine.
Eratostenovakarta sveta
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 33/90
RIMSKI GEOGRAFI
več pozornosti podrobnim opisom dežel in poti (kopenskih in
morskih) ter meritvam razdalj za praktične namene;
POSEIDONIJ – vplivna ocena obsega Zemlje;
STRABO (63 pr. n. št.–36 n. št.) –
„Geografija“ v 17 knjigah (horografijatakratnega sveta in zbirka dotedanjega
geografskega znanja);
MARINUS iz Tira (okrog 100 n. št.):
astronom,
oče matematične geografije,
geografska karta sveta na podlagi geografske
koordinatne mreže (ni ohranjena, podatke uporabiPtolomej) – razvlečenost v smeri vzhod-zahod.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 34/90
PTOLOMEJ (85–170 n. št.) –
najboljši antični geograf,
„Geographike hyphegesis“
v osmih knjigah,
karta sveta (razvlečenostV-Z bližina Azije?),
geocentrični sistem.
Ptolom ejeva karta sveta
itinerariji (shematičniprikazi rimskih cest),
kot npr. Tabula
Peutingeriana.
Tabul a Peutingeriana – izsek s Sloveni jo
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 35/90
Obdobje srednjega veka
kartografsko in geografsko nazadovanje vplivi zgodnjega
krščanstva: prevlada meniških kart (zlasti T–O karte),
obuditev nazorov o Zemlji kot plošči,
upad mobilnosti in povezav z vzhodom,
religiozna kozmografija namesto znanstvenih
pristopov ...
izstopajoč pomen arabske geografije:
prevodi antičnih knjig,
astronomske meritve in izboljšave merilnih naprav,meritve ozemlja in izdelava karte sveta (npr. Al Hvarizmi),
potopisi s potovanj (npr. Ibn Batuta, Ibn Kaldun),
Primer T —O karte
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 36/90
Is lams ki trgovski svet
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 37/90
Al Idrisi – karta sveta in 70 podrobnih kart naseljenega sveta,
postopno oživljanje evropskega geografskegaznanja od 12. stoletja dalje normanski pohodi,
križarske vojne, stiki z Arabci, potovanja v Azijo
Marco Polo (1254–1324): poročila o popotovanjupo Aziji,
Tabula Ro geri ana (1154)
Marco Polo
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 38/90
portolani – portolanske/pomorske karte s
prikazom obalne črte, pristanišč, kompasnihsmeri plovbe, razdalj med pristanišči;
hodženija – potopisi ruskih trgovcev;
prvi globus – Martin Behaim (1492).
Anon imni porto lan Sredozemskega mo rja(okro g 1320 do 1350)
Prvi g lob us (1492)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 39/90
Obdobje velikih geografskih odkritij
15.–18. stoletje: iskanje novih poti v Azijo (strateški in
gospodarski razlogi) in raziskovanje notranjosti celin;
portugalsko iskanje nove poti v Indijo – obplutje Afrike
(Bartolomeo Diaz, Vasco da Gama – 1498 dosežen cilj) –
pozneje napredovanje v JV Azijo, na Kitajsko in Japonsko;
iskanje direktne, zahodne poti v Indijo (Krištof Kolumb – od1492 dalje) raziskovanje obal Severne in Latinske Amerike,
postopno prodiranje v notranjost celin (npr. Cabot, Verrazzano,
Vespucci, Cortes, Pizzaro …) + obplutje Južne Amerike(Ferdinand Magellan – prvo objadranje sveta);
rusko prodiranje v Sibirijo in na Daljni vzhod (npr. Timofejevič,Dežnev, Habarov, Atlasov …);
iskanje severne pomorske poti v Azijo (proti Z in V – Angleži,Nizozemci);
raziskovanje južnih morij in „terre australis“ (npr. Drake,Tasman) ipd.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 40/90
zlato obdobje kartografskega razvoja izboljšani merilniinstrumenti in metode (npr. „iznajdba“ triangulacije – Willebrord
Snellius);
NEMČIJA: Martin Waldseemüller (1470–1520; karta Novega
sveta z „Ameriko“);
Waldseemüllerjeva Universalis Cosmographia (1507)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 41/90
NIZOZEMSKA (središče od sredine 16. stoletja): Gerhard
Mercator (1512–1594; oče moderne kartografije Mercatorjeva
matematična projekcija, izdelava globusov, kart, atlasov itd.) in
Abraham Ortelius (1527–1598; prvi moderni atlas);
Mercator jeva projekci ja
Mercatorjeva karta Evro pe
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 42/90
ITALIJA, RUSIJA
FRANCIJA:
Nicolas Sanson (1600–1677; atlasi),
Giovanni Domenico
Cassini (1625–1712;
izdelovanje topografske karte
Francije) in drugi meritve
meridianskega loka,
triangulacijske meritve,
prizadevanje za
matematičnogeografsko
točnost kart, uvedba načelaprikazovanja ugotovljenih
dejstev, v 18. stoletju šeuvedba črtkanja zaprikazovanje reliefa …
Sanson ova karta Severne Amerik e (1650)
Giovanni
Domenico
Cassin i
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 43/90
v primerjavi s kartografijo in raziskovanji počasnejši razvoj
geografske vede:
pretežno kozmografije (npr. Sebastian Münster (1489–1552)– pomen dela „Cosmographia“ za oživljanje evropske geografijev 16. stoletju), horografije in potopisi, a tudi historičnegeografije nekaterih dežel (Nemčija, Anglija, Italija);
poglabljanje astronomskih spoznanj (Kopernik, Kepler) terznanja o vremenu, vetrovih, morskih tokovih, magnetnih
motnjah, plimovanju, kamninah …
Sebastian Münster in njegova Cosmographia (1544)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 44/90
BERNHARD VARENIUS (1622–1650)
– predhodnik moderne geografije
razlikovanje med regionalno in
občo geografijo soodvisna dela
celote;
delitev geografije na fizično indružbeno;
zavračanje deskriptivnosti; moderni pogledi na geografijo v
delu „Geographia generalis“(1650);
heliocentrični pogled na svet,poskusi razlaganja planetarnega
kroženja zraka, vpliva geografskeširine na ogrevanje Zemlje, uporabaprimerjalne metode …
Geograph ia Generalis
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 45/90
Geografija v 18. stoletju
nadaljevanje velikih
raziskovalnih odprav(notranjost celin, polarna
območja, razbitje mita o „terriaustralis“ – James Cook …);
osamosvajanje kartografske
vede (izdelava kart večjihmeril za ozemlja posameznih
držav, nove matematičneprojekcije,
iznajdba
izohips in črtk,uvedba
senčenja …);
Karta Avstr ali je in Nov e Zelandije
(Valentij n, 1726)
Uporaba izobat – reka Merwede
(Cruquiu s, 1730)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 46/90
umeščanje geografije v sistem znanosti, koristi od novih
geografskih raziskovanj in razvoja naravoslovnih znanosti, vpliv
idealističnih filozofskih nazorov:
Mihail Vasiljevič Lomonosov (1711–1765) – ruski geograf in
naravoslovec – organizacija raziskovalnih odprav in napredno
razlaganje pojavov;
Immanuel Kant (1724–1804 ) – pomemben vpliv na razvojmoderne geografije, zlasti s „Physische Geographie“ (1802)
obča in regionalna geografija kot dva delacelote;
ločevanje fizične geografije in antropologije
oziroma fizične in drugih vej geografije;
razjasnitev odnosa med geografijo in
zgodovino;
pomembni pedagoški poudarki. Immanuel Kant
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 47/90
Zgodovina geografije
1. Razvoj geografije do19. stoletja
2. Razvoj moderne
geografijePredantično in antičnoobdobje
Obdobje srednjegaveka
Obdobje velikihgeografskih odkritij
Geografija v 18.stoletju
3. Razvojgeografije po drugi
svetovni vojni –
„nova“ geografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 48/90
2 – Razvoj modernegeografije
nadaljevanje raziskovanja notranjosti Novega sveta (npr. Bruce, Park,
Livingstone, Stanley v Afriki; Humboldt v Latinski Ameriki ipd.) ter
gorskih in polarnih območij (npr. Ross, Amundsen, Nansen, Peary,Scott idr.) gospodarski, politični in znanstveni interesi;
hiter napredek kartografije (izboljšave meritev, iznajdbe v tiskarstvu,povečan interes javnosti, podpora vojske in države …) topografske
karte, pregledne karte, atlasi …
usihanje potreb po klasični geografiji spremenjeno pojmovanjegeografije, institucionalizacija vede – izredno pomembno obdobje v
razvoju geografske vede (1800–1950);
utemeljitelja: Carl Ritter in Alexander von Humboldt
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 49/90
ALEXANDER VON HUMBOLDT (1769–1859)
naravoslovec, popotnik, geograf;
materialistični nazor (ne zahaja vdeterminizem!);
opazovanje, meritve, primerjave iskanje
vzročnih odnosov in zakonitosti;
povezovanje pojavov v celoto – geografija
kot neodvisna in enotna veda!
utemeljitelj moderne fizičnegeografije (zlasti raziskave s
področja klimatogeografije inbiogeografije);
“Kosmos” in druge temeljnegeografske razprave.
Humbold tov
avtop ortr et (1815)
Humb oldtova karta izoterm
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 50/90
CARL RITTER (1779–1859)
geograf, zgodovinar, teolog;
vodja prve nemške katedre zageografijo (Berlin);
bolj naklonjen idealističnemu nazoru(deterministične ideje – vpliv fizično-
geografskih značilnosti na materialni in
duhovni razvoj prebivalcev?);
zagovornik eksperimenta in opazovanja ter
induktivne metode preučevanje vzročnih odnosov inzakonitosti geografija kot empirična znanost;
sintetično preučevanje prostorskih enot kot naloga geografije; vplivna zbirka 19 knjig „Die Erdkunde, im Verhältniss zur Natur
und zur Geschichte des Menschen “;
utemeljitelj moderne družbene in regionalne
geografije.
Carl Ritter
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 51/90
Moderna geografija v izbranih
geografskih šolah
NEMŠKA GEOGRAFSKA ŠOLA
dediščina Humboldta in Ritterja,
prvo geografsko društvo – „Gesellschaft fűr Erdkunde zu Berlin”(1828),
ustanavljanje geografskih kateder (Berlin (1820), Leipzig
(1871), Halle (1873), od 1874 na vseh državnih univerzah),
dualizem fizične geografije in antropogeografije,
velik vpliv na geografske šole po svetu!
razvoj geografije v okviru institucij: univerze, geografska društva,mednarodno povezovanje, znanstvene revije …;
ločevanje geografije od drugih ved, vplivi različnih filozofskihnazorov ...
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 52/90
FRIEDRICH RATZEL (1844–1904)
podpora nemški ekspanzionistični politiki,
utemeljitelj antropogeografije in geografskega
determinizma: „Anthropogeographie“, in „PolitischeGeographie “ – koncept Lebensrauma,
prevzemanje idej v environmentalizem
(E. Huntington, E. C. Semple).
FERDINAND VON RICHTHOFEN (1833–1905)
geografija kot horološka veda (horologizem razdelaHettner ), možnost premostitve dualizma shorološkim načelom (sinteza & analiza, idiografski &
nomotetični pristop).
ALFRED HETTNER (1859–1941)
favoriziranje regionalne geografije (geografija je
horološka veda o Zemljinem površju preučevanje
po horoloških enotah).
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 53/90
FRANCOSKA GEOGRAFSKA ŠOLA
prva katedra (skupna z zgodovino) na Sorboni (1809), druge po letu
1892,
prvo geografsko društvo (najstarejše na svetu!) – „Société deGéographie de Paris“ (1821),
geografija sprva v senci zgodovine, v drugi polovici največji napredekdružbene in regionalne geografije
PAUL VIDAL DE LA BLACHE (1845–1918) in sodobniki regionalnogeografska zbirka „Géographie universelle“,
géographie humaine naj bi preučevala človeka innjegov odnos do okolja – „genre de vie“ je rezultatprilagajanja okolju posibilizem,
do druge svetovne vojne poudarjen zgodovinsko-
geografski pristop in preučevanje na regionalni osnovi,pozneje močnejše osamosvajanje disciplin obče geografije.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 54/90
BRITANSKA GEOGRAFSKA ŠOLA
prvo geografsko društvo – „Royal Geographical Society in London“(1830),
povezanost geografije z geologijo (podrejen položaj!), uveljavitev nauniverzah v 80. letih 19. stoletja (Oxford – 1887, Cambridge – 1888),
vpliv nemške in francoske geografije, veliko regionalnih študij,poudarek na aplikativnosti (npr. P. Geddes, D. L. Stamp).
AMERIŠKA GEOGRAFSKA ŠOLA
povezave s statistiko („American Geographical and Statistical Societyof New York“ – 1851) in geologijo, poudarek na fizični geografiji,
WILLIAM MORRIS DAVIS (1850–1934) – začetnik ameriškemoderne geografije („Association of American Geographers“ – 1904),
nove usmeritve na začetku 20. stoletja: regionalna geografija,historična geografija, preučevanje funkcijske organizacijeprostora, ekološka smer (environmentalizem, human ecology).
Š
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 55/90
RUSKO-SOVJETSKA GEOGRAFSKA ŠOLA
1880–1914: „zlato obdobje“ ruske moderne geografije;
sovjetski ideološki vplivi po letu 1930 delitev na fizično geografijo
(najpomembnejša!) in ekonomsko geografijo = dve geografiji
preobrat sredi 20. stoletja:
neuspešni pozivi k enotnigeografiji (npr. S. A. Anučin),
preusmeritev v ekonomske
študije,
povratek sinteznih študij(ekonomskega pomena) in
zmanjšanje dominantnostifizične geografije.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 56/90
Zgodovina geografije
1. Razvoj geografije do19. stoletja
2. Razvoj moderne
geografijePredantično in antičnoobdobje
Obdobje srednjegaveka
Obdobje velikihgeografskih odkritij
Geografija v 18.stoletju
3. Razvojgeografije po drugi
svetovni vojni –
„nova“ geografija
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 57/90
3 – Razvoj geografije po drugisvetovni vojni – „nova“ geografija
posledica napredka v znanosti in tehniki ter potreb prakse, kritika
konceptov moderne geografije:
kritika ekscepcionalizma (od 1953 Fred K. Schaefer in somišljeniki),
potrebe po raziskovanju funkcijske organizacije prostora, aktualnih
procesov, smotrne rabe in varovanja naravnih virov ter življenjskegaokolja,
pozitivizem in kvantitativna revolucija v geografiji,
behaviorizem v geografiji,
ekološki pristopi v geografiji,
humanistični pristopi v geografiji,
strukturalizem v geografiji.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 58/90
Literatura za nadaljnji študij
Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. 7. izd. Ljubljana, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo, 414 str. – poglavje “2. Zgodovinageografije”
Vresk, M., 1997. Uvod u geografiju. Razvoj, struktura,
metodologija. 1. izd. Zagreb, Školska knjiga, 304 str. – zgodovinski
poudarki iz vseh poglavij
Unwin, T., 2004. The Place of Geography. Harlow, Longman, 273
str. – zgodovinski poudarki v poglavjih od 3 do 7
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 59/90
Uvod v geografijo
Razvoj slovenskegeografije
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 60/90
1 – Razvoj slovenske geografije dozačetka 20. stoletja
zgodnji prikazi slovenskega ozemlja na kartah tujih avtorjev:
Tabula Peutingeriana;
PIETRO COPPO (1469-1556) – ne le kartograf, tudi horograf
(De toto orbe, De summa totius orbis, Portolano, Del sito de
Listria) Piranski kodeks;
Razvoj do 17. stoletja
Ptolomejeva karta sveta;
Coppova k arta
Istr e (1525)
Coppova k arta
sv eta (1524)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 61/90
Sebastian Münster –
„Opis vse Ilirije“ (1552);
Bologninus Zalterius –
„Vojvodina Kranjska sSlovensko marko“ (1569);
August Hirschvogel,
Wolfgang Lazius,
Ioannes Sambucus – objava in povzemanje kart
v atlasih Abrahama
Orteliusa in Gerharda
Mercatorja;
M ű nstrova karta „Descriptio totius Illyridis“ (1552)
Zalteriusova karta „DucatusCarnio l iae una cum Marchia
Windorum“ (1569)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 62/90
prvi geografski opisi slovenskih avtorjev:
BENEDIKT KURIPEČIČ (1490–?) – najstarejši potopis po
Balkanu (1531) z zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki;
ŽIGA HERBERSTEIN (Sigismund Herberstein; 1486–1566) –
„Moskovski zapiski“ (1549; v Zahodni Evropi med prvimipodrobnejšimi poročili o ruski državi) in karta „Moscovie“.
Herberste in v rusk i opraviHerbersteinova „Moscovia“ (1549)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 63/90
pomembni prikazi avstrijskega kartografa
Georga Matthäusa Vischerja – „Topographia Ducatus Stiriae“ – Topografija
Štajerske s karto Štajerske (1681)
JANEZ VAJKARD VALVAZOR (1641-1693) –
polihistor, prvi uveljavljen slovenski kartograf „Topografija Kranjske“ (1679) in „Topografija Koroške“ (1681);
„Slava vojvodine Kranjske“(1689) z več kartami in skicami;
študija o Cerkniškem jezeru
članstvo v angleški Kraljevidružbi.
Bakro rez Celja iz
Vischerjeve Topo grafi je
Štajerske (1681)
Slovenska geografija v 17. stoletju
Karta Cerkniškega jezera izValvaso rjeve Slave
voj vod ine Kranjsk e (1689)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 64/90
Johann Baptista Homann: „Karta Štajerske“
in „Karta vojvodine Kranjske s Slovenskomarko in Istro“ (po Valvasorjevih podatkih);
FRANC ANTON PL. STEINBERG (1684–1765)
– karta notranjskih cest (1720; ena prvih
tematskih kart), kranjskih in štajerskih rek,idrijskega rudnika …
JANEZ DIZMA FLORJANČIČ(1691-po 1757?) –
„Horografska karta vojvodineKranjske“
Homannov a karta vojvo dine
Kran jske s Slovensko m arko in
Istro (1716 –1724)
Slovenska geografija v 18. stoletju
Izsek iz Florjančičeve Horografske
karte vojv odin e Kranjsk e (1744)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 65/90
FERDINAND AVGUŠTIN HALLERSTEIN (1703–1774) –
astronom, matematik, misijonar – delovanje na Kitajskem;
udejstvovanje francoskega raziskovalca BALTAZARJA HACQUETA
(1739–1815) – „Oryctographia carniolica“ (1779) z zemljevidomKranjske (slovenska krajevna imena!);
pomemben prikaz slovenskega ozemlja na jožefinskihzemljevidih (1763–1787) v merilu 1 : 28.000.
Izsek jožefinskega zemljevida – Ljubl jana z Golovc em
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 66/90
slovenski raziskovalci daljnih dežel:
FRIDERIK BARAGA (1797–1868)
– območje severnoameriških Velikih jezer in tamkajšnji Indijanci;
IGNACIJ KNOBLEHAR (Abuna
Soliman; 1819–1858) – območja obBelem Nilu (geografska, etnološka,meteorološka in hidrografskaopazovanja) in drugi misijonarji;
JANEZ KLANČNIK – porečje Uele;
ANTON EDVARD ČIŽMAN (1821–1874) – Severna Amerika in
druge celine;
Slovenska geografija v 19. stoletju
Baragov „Popis navad in sadershanjaIndijanov Polnozhne Amerike“ (1837)
Frider ik B araga Ignaci j K noblehar
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 67/90
HENRIK FREYER (1802–1866) – naravoslovec, „Zemljevidvojvodine Kranjske“ 1 : 115.000 (nemška in slovenska imena);
DRAGOTIN DEŽMAN (Karl Deschmann; 1821–1889) –
raziskovanje podnebja, sledov poledenitve, „Notranjske gore inCirkniško jezero“ …;
VINCENC KLUN (1823–1875) – pomemben šolski geograf, številniučbeniki in statistični prikazi;
BLAŽ KOCEN (1821–1871) –
šolski geograf in kartograf –
učbeniki, stenski zemljevidi,atlasi za osnovne, srednje in
strokovne šole (43 nemških izdaj atlasov in mnogi prevodi!);
Blaž Kocen in današnjiavstr i jski at las
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 68/90
PETER KOZLER (1824–1879)
„Zemljovid
slovenske dežele inpokrajin“ (1853) vmerilu 1 : 576.000,
s slovenskimi
narodnostnimi
mejami in
slovenskimi imeni,
„Kratek slovenskizemljopis“ (1854).
„Imenik mest,
tergov in krajev,
zapopadenih v
Zemljovidu slovenske
dežele“ (1864),
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 69/90
MIHAEL PETERNEL (1808–1884) – razprave
s temeljitim geografskim opisom Kranjske;
JANEZ JESENKO (1838–1908) – „Občnizemljepis“ (1873) in „Prirodoznanskizemljepis“ (1874) – prvi geografski učbeniki vslovenščini in hkrati klasična dela slovenskegeografije;
ALEKSANDER JURIJ SUPAN (1847–1920) – nemško-slovenski geograf, univerzitetni
profesor, pisec učbenikov in razprav,urednik „Petermanns Mitteilungen“ …;
FRAN OROŽEN (1853–1912) – „Metodikazemljepisnega pouka“ (1891), večučbenikov, prvi globus v slovenščini,
„Vojvodina Kranjska“ itd.
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 70/90
vloga SLOVENSKE MATICE (od 1864 dalje) zgodovinsko-
geografska zbirka „Slovenska zemlja “ (1892–1926):
ponatis Kozlerjevega zemljevida,
„Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska“ (Simon Rutar; 1892),
„Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra“ (Simon Rutar; 1896),
„Beneška Slovenija“ (Simon Rutar; 1899),
„Vojvodina Kranjska“ (Fran Orožen; 1902),
„Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice“ (Ferdinand Seidl;1907),
„Vojvodina Koroška“ (Matko Potočnik; 1909),
„Slovenska Štajerska in Prekmurje“ (Franc Kovačič; 1926).
„Zemljevid slovenskega ozemlja “ (1921);
številne podrobnejše geografske študije, kot npr. Ferdinand Seidl
(seizmološke in klimatološke, rastlinstvo Alp), Josip Kožuh,Henrik Tuma, Dragotin Lončar, Josip Cerk, Vinko Šarabon …
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 71/90
2 – Razvoj slovenske geografije v20. stoletju
1919/1920 ustanovitev ljubljanske univerze – institucionalizacija
slovenske geografije:
ARTUR GAVAZZI – 1920 imenovan za prvega rednega profesorja
študija geografije v Sloveniji (v Ljubljani poučuje do 1927);
1921 v okviru Filozofske fakultete ustanovljen Geografski
inštitut in organizirana prva predavanja;
1922 študenti in diplomanti ustanovijo Geografsko društvo
Slovenije (Valter Bohinec, Roman Savnik, Franjo Baš, Ivo Rubič indrugi) ter objavljati pomembna znanstvena dela;
1925 začne izhajati „Geografski vestnik “, glasilo Geografskegadruštva Slovenije;
1927 vodstvo in predavanja prevzame ANTON MELIK.
Razvoj do konca druge svetovne vojne
ANTON MELIK (1890–1966)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 72/90
ANTON MELIK (1890–1966)
predstojnik Oddelka za geografijo (1927–1960),
predsednik Geografskega društva Slovenije (1927–
1957), urednik Geografskega vestnika (1928–1957)in Geografskega zbornika, leta 1946 spodbudi
ustanovitev Geografskega inštituta pri SAZU (vodiga do 1966) in Zemljepisnega muzeja Slovenije,
rektor ljubljanske univerze (1946–1950),
akademik …; več kot 400 del (31 knjig) z vseh področij
geografije;
temeljna dela:
„Slovenija“ (1934) – obča geografija; „Slovenski alpski svet“ (1954),
„Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino“ (1957),
„Posavska Slovenija“ (1959) in
„Slovensko primorje“ (1960).
SVETOZAR ILEŠIČ (1907–1985)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 73/90
SVETOZAR ILEŠIČ (1907–1985)
vodilni geograf za Melikom – nasledi ga na vidnih
funkcijah: predstojnik Oddelka za geografijo
(1960–1963), predsednik Geografskega društvaSlovenije, upravnik Geografskega inštituta priSAZU (1967–1981) ter tudi upravnik Inštituta zaraziskovanje krasa (1973–1976), prorektor
ljubljanske univerze, akademik …;
več sto del (11 knjig) s področja fizične indružbene (zlasti ekonomske) geografije terregionalne geografije (Slovenije in sveta!),
izstopajoče pedagoško delo (učbeniki) inzavzemanje za enotno geografijo;
temeljna dela:
„Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem“ (1950),
„Pogledi na geografijo“ (1979),
regionalnogeografski učbeniki …
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 74/90
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FF UL
nadaljevanje tradicije znanstveno-raziskovalnega in pedagoškegadela (od 1919/1920);
nenehna kadrovska krepitev od 60. let dalje – novi fakultetni učiteljiin sodelavci (Vladimir Klemenčič, Igor Vrišer, Marjan Žagar, DarkoRadinja, Vladimir Leban, Jakob Medved, Ivan Gams, Mirko Pak, Jurij
Kunaver in mlajše generacije) povečanje obsega znanstvenegadela in preoblikovanje dodiplomskih in podiplomskih študijskihprogramov (zadnjič z 2008/2009);
znanstvena revija DELA (od 1985)
in zbirka znanstvenih monografijGeograFF (od 2008);
osrednja slovenska geografska
knjižnica, raziskovalni center …;
več na http://geo.ff.uni-lj.si
Slovenska geografija po drugi svetovni vojni
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA ZRC SAZU
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 75/90
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA ZRC SAZU
ustanovljen leta 1946, od 1976 poimenovan po prvem predstojniku;
GIAM-u leta 2002 priključijo Inštitut za geografijo (ustanovljen
1962) in Zemljepisni muzej (ustanovljen 1946);
9 organizacijskih enot, več kot 30 sodelavcev in sodelavk z vsehpodročij geografije;
znanstvena revija Acta Geographica Slovenica/Geografski
zbornik (po 2003 združeni Acta Geographica/Geografski zbornik(1952–2002) in Geographica Slovenica (1971–2002));
več temeljnih del o Sloveniji ter zbirke monografij:Geografija Slovenije,
Georitem, GIS v Sloveniji,
Naravne nesreče in
Regionalni razvoj …;
več na
http://giam2.zrc-sazu.si/sl#v
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FF UM
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 76/90
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FF UM
od 1961 dvoletni dvopredmetni študij geografije in zgodovine naPedagoški akademiji, ki se 1985 preoblikuje v Pedagoško
fakulteto višješolski pedagoški študij geografije in … oziroma od1995 univerzitetni študij; podiplomski študij (od 1999);
2006 se fakulteta preoblikuje v Filozofsko fakulteto, od 2008/2009
prenovljen dvostopenjski študijski program;
znanstvena revija Revija za geografijo (od 2006); več na http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FHŠ UP
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 77/90
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FHŠ UP
univerzitetni študij geografije na Fakulteti za humanistične študije od2001/2002, dvostopenjski dodiplomski študij po bolonjski prenovi in
podiplomski študij; raziskovalno delo pretežno v okviru Znanstveno-raziskovalnega
središča Koper (Inštitut za geografske študije) znanstvena revija
Annales (od 1991);
več na http://www.fhs.upr.si/sl/oddelki/oddelek-za-geografijo
vključenost geografov v celovito raziskovanje krasa – INŠTITUT ZA
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 78/90
vključenost geografov v celovito raziskovanje krasa INŠTITUT ZARAZISKOVANJE KRASA ZRC SAZU v Postojni (od 1947)
znanstvena revija Acta carsologica/Krasoslovni zbornik (od 1974);
raziskovalno delo geografov tudi na Urbanističnem inštitutu RS,Statističnem uradu RS, Agenciji RS za okolje, Geološkem zavoduSlovenije, Gozdarskem inštitutu Slovenije, Uradu za makroekonomskeanalize in razvoj, drugih javnih in zasebnih raziskovalnih organizacijah;
stanovsko povezovanje v okviru ZVEZE GEOGRAFOV SLOVENIJE(začetnik Geografsko društvo Slovenije – od 1922) člani sogeografska društva:
znanstvena revija Geografski
vestnik (od 1925), strokovna
revija Geografski obzornik(od 1954), zborniki zborovanj
slovenskih geografov in
priložnostne publikacije,
več na http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/domov.aspx
Lit t d lj ji št dij
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 79/90
Literatura za nadaljnji študij
Bohinec, V., 1925. Razvoj geografije v Slovencih. Geografski
vestnik, 1, 1, str. 1–24.
Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998.Ljubljana, DZS, 360 str. – poglavji “Slovenija na starejšihzemljevidih“ (B. Mihevc) in ”Oris razvoja kartografije in geografije“
(J. Fridl)
Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. 7. izd. Ljubljana, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo, 414 str. – poglavje “2. Zgodovinageografije”
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 80/90
Uvod v geografijo
Uvod v geografskoraziskovanje
Izhodišča geografskega raziskovanja
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 81/90
Izhodišča geografskega raziskovanja
preučevanje naravnih in družbenih pojavov na Zemljinem površju;
součinkovanje in soodvisnost pojavov načelo vzročnosti(kavzalnosti);
„Everything is related to everything else, but near things are more
related than distant things“ (Waldo R. Tobler)
nenehno spreminjanje pokrajine načela genetičnosti,funkcionalnosti in
geografskega procesa;
kvantitativni razvoj in
kvalitativni skoki –
evolucija in revolucija;
delovanje nasprotujočih si sil.
Pristopi k raziskovanju
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 82/90
Pristopi k raziskovanju
INDUKTIVNA POT RAZISKOVANJA
Indukcija Analiza Sinteza Dedukcija
postopki:
DEDUKTIVNA POT RAZISKOVANJA
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 83/90
Oblikovanje geografskih znanstvenih
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 84/90
Oblikovanje geografskih znanstvenihdognanj
HIPOTEZA (domneva, predpostavka) – nedokazana teza, ki jo je
treba preveriti/testirati potrdimo ali ovržemo;
ZAKON – splošno veljavna resnica (z omejitvami!);
MODEL – poenostavljen prikaz (v geografiji
pojavov ali delov Zemljinega površja); PARADIGMA (zgled) – splošno priznan model;
TEORIJA – razlaga pojavov s sistemom
znanstvenih
trditev.von Thünenov model
Teori ja demografskega
prehoda
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 85/90
Primer modela pr i t iski – stanje – odzivi za okoljevarstvene študije
Raziskovalne metode in tehnike
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 86/90
Raziskovalne metode in tehnike
pojmi:
„metodologija“, „metoda“ (gr. methodos),
„tehnika“ (gr. techne),
vrste metod:
empirične/neempirične,
kvantitativne/kvalitativne …
Običajna zasnova raziskave
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 87/90
Običajna zasnova raziskave
IZBOR TEME
NAČRT DELA (vsebinski, časovni, finančni …)
ŠTUDIJ VIROV IN LITERATURE (zbiranje virov,
kritični pretres ter lastni komentarji in ideje)
ZBIRANJE PODATKOV
TERENSKO DELO
priprava na terensko delo,
tehnike pridobivanja informacij
na terenu (intervju, anketa,
statistični popis),
tehnike prostorskega prikazovanja
podatkov in spoznanj (krokiranje,
skiciranje, profili, kartiranje),
LABORATORIJSKO DELO
(eksperimentiranje ali analiza gradiva)
OBDELAVA PODATKOV (pogosto statistična obdelava, prikazi v
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 88/90
obliki preglednic, kart in grafikonov)
IZDELAVA ELABORATA
NASLOVNICA, KAZALO
IZVLEČEK S KLJUČNIMI BESEDAMI(abstract, key words)
UVOD
opis okoliščin raziskave inraziskovalnega problema,
oris zgradbe in vsebine dela,
namen, poglavitni cilji,
delovne hipoteze,
opredelitev obravnavanega območja,
opredelitev objekta raziskovanja,
pregled predhodnih raziskav,
ključne literature in virov,
METODE IN TEHNIKE DELA (Metodološka izhodišča)
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 89/90
REZULTATI PREUČITVE Z RAZPRAVO
SKLEPI
strnitev glavnih rezultatov, opredelitev do veljavnosti delovnih
hipotez, povezava s širšimi dognanji,
ovrednotenje rezultatov ter uporabljenih metod in tehnik,
„pogled naprej“,
POVZETEK (summary)
SEZNAM VIROV IN LITERATURE
SEZNAM PRILOG
POMEMBNO: prizadevamo si pisati preprosto in jasno ter slovnično pravilno,
uporabljamo ustrezne strokovne izraze in
sledimo rdeči niti raziskave!
Literatura za nadaljnji študij
8/16/2019 Uvod v geografijo
http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geografijo 90/90
Literatura za nadaljnji študij
Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. 7. izd. Ljubljana, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo, 414 str. – poglavji “3.Metodologija geografske vede” in „4. Metode in tehnike dela vgeografiji“
Zaključna seminarska naloga. Oddelek za geografijo, Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani. URL: http://geo.ff.uni-lj.si/zakljucna-seminarska-naloga (Citirano 7. 10. 2014).