Paraplegik 105

Uvo

dnik

KAZALKAZALKAZALKAZALKAZALOOOOO

SSSSStrtrtrtrtrokokokokokooooovnovnovnovnovno 1 1 1 1 11-11-11-11-11-188888

DP DBP DP DBP DP DBP DP DBP DP DBP 333333-363-363-363-363-36

ŠporŠporŠporŠporŠport 4t 4t 4t 4t 47-527-527-527-527-52

Zahvale, Oglasi 66Zahvale, Oglasi 66Zahvale, Oglasi 66Zahvale, Oglasi 66Zahvale, Oglasi 66

DP LP DP LP DP LP DP LP DP LP 2 2 2 2 21-281-281-281-281-28

DP PP 3DP PP 3DP PP 3DP PP 3DP PP 37-387-387-387-387-38

UVUVUVUVUVODNIKODNIKODNIKODNIKODNIK

DP SŠ 29DP SŠ 29DP SŠ 29DP SŠ 29DP SŠ 29-32-32-32-32-32

DP G 39-40DP G 39-40DP G 39-40DP G 39-40DP G 39-40DP IK 4DP IK 4DP IK 4DP IK 4DP IK 411111-43-43-43-43-43DP K DP K DP K DP K DP K 44 44 44 44 44-45-45-45-45-45

PPPPPoooootttttopisi 6opisi 6opisi 6opisi 6opisi 611111-6-6-6-6-644444Kultura 53-60Kultura 53-60Kultura 53-60Kultura 53-60Kultura 53-60

KrižankKrižankKrižankKrižankKrižanka 6a 6a 6a 6a 677777

Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno Aktualno 4-1 4-1 4-1 4-1 4-100000

DP JVŠ 46DP JVŠ 46DP JVŠ 46DP JVŠ 46DP JVŠ 46

V spomin 65V spomin 65V spomin 65V spomin 65V spomin 65

Vsak konec koledarskega letapostavlja že v naši podzavestipoglavitno vprašanje, kaj smonaredili v letu, ki se izteka.Hkrati pa nas navdihuje obču-tek, kako bo v letu, ki prihaja.In ravno ta prelomni čas jesedaj, ko narava spi svoj spo-kojni sen, mi pa imamo čas zapremišljevanje; še zadnji hipželimo narediti nekaj dobre-ga za ženo, moža, otroka,prijatelja, znanca ali kogadrugega. S tem skušamo samisebe opravičiti pred sabo zatisto, kar smo spregledaliskozi leto. Blišč v decembru

daje občutek, da bo z novimletom tudi konec sveta, sajljudje hočemo z darili odku-piti zamujene priložnosti.Vzdušje evforije se stopnjujez vsakim dnem, ki se pribli-žuje božiču in novemu letu.Kaj pa realnost?

Ni moj namen, da vam s svo-jim razmišljanjem kakorkoliprikrajšam veselje, pa vendarv letu, ki prihaja, so predvsakomer nova, še neznanadejstva, komaj slutena spozna-nja in še ne povsem jasneodločitve v privatnem in po-slovnem življenju.

Letos smo na Zvezi paraple-gikov uvedli nekaj novosti,upam da ste jih ali pa jih bosteše sprejeli z naklonjenostjo.Med nas prihajajo novi člani spozitivno in ustvarjalno ener-gijo, zato jim s svojim »prepa-metnim« svetovanjem in ko-mentarji ne ubijajmo njihovevolje. Sem namreč mnenja, daso vsi nergači že imeli in šeimajo priliko kaj dobregastoriti za organizacijo. Če patega niso uspeli ali znali, najdovolijo tistim, ki so v temtrenutku s svojo voljo in pri-padnostjo to sposobni nare-diti. Pomembno je, da povsodprevlada duh medsebojnegasodelovanja in ne sebičniinteres posameznika. Dogna-no je, da inspiracijo za kritikoima vedno tisti, ki sam ni šepoizkušal ničesar narediti alipa tisti, ki se mu dozdeva, daso vsa njegova dejanja najpo-membnejša. Takim pravimotudi….?

»Ne upaj ničesar od človeka, kidela za svojo sedanjost, ne paza svojo prihodnost,« je zapisalAntoine de Saint-Exupery v

Malem princu. In prihodnostZveze paraplegikov ni samo vprogramu dela za leto 2006, kiga je bilo treba oddati našimfinancerjem, ampak ima po-membno mesto tudi sodelo-vanje pri razpisih domačih inevropskih skladov, povezo-valno delovanje in zastopanjestališč za vseh devetih pokra-jinskih društvih. In kot pika nai – i – i – i – i – dokončanje Doma paraple-gikov v Pacugu. Prva faza tegaizredno pomembnega proje-kta za slovenske tetraplegikein paraplegike gre h koncu.Tehnični prevzem se ponujav prvem mesecu leta 2006, inpo pridobitvi ustreznih obra-tovalnih dovoljenj bomo imeliza enkrat z omejenim obra-tovanjem in omejenimi kapa-citetami možnost preživljatipoletje na biseru slovenskeobale. Prvič v šestintridesetihletih delovanja Zveze bomookusili čar, ki ga omogočalastna streha ob slovenskemmorju v slovenski državi.

Drage članice in člani, prijateljiin znanci, spoštovane bralkein bralci! Naj vam misli in željev teh dneh pričakovanja prine-sejo notranji mir in osebnozadovoljstvo. S tako popotnicobo leto, ki prihaja, prijazno inuspešno. Verjamem, da sečlovek takrat, ko pomisli še nakoga drugega, bolje počuti; dale ni sam. Zato vsem bralcemPARAPLEGIKA v svojem ime-nu in v imenu Zveze para-plegikov Slovenije želim vese-le in doživete božične praz-nike, veliko zdravja in uspe-hov v novem letu 2006!

SREČNO!

Dane KastelicDane KastelicDane KastelicDane KastelicDane Kastelic

Delo Zveze 3Delo Zveze 3Delo Zveze 3Delo Zveze 3Delo Zveze 3

IntIntIntIntIntererererervvvvvju 1ju 1ju 1ju 1ju 19-209-209-209-209-20

2

Del

o Zv

ezeIZBIRA IMENIZBIRA IMENIZBIRA IMENIZBIRA IMENIZBIRA IMENA NOA NOA NOA NOA NOVEGVEGVEGVEGVEGAAAAA

PODPODPODPODPODJETJETJETJETJETJJJJJAAAAA

Pri iskanju imena smo sezavedali, da celostna grafičnapodoba, vključno z imenom,mora izvirati iz poslanstva,vizije podjetja. Naša želja jebila, da bosta ime in simbolizražala naše ideale, filozofijoter ne nazadnje tudi vrednote.S tem namenom je bil izvedeninterni natečaj, s katerim smohoteli pridobiti ime prav odnaših članov, ki bodo upora-bljali storitve podjetja in prekoregijskih društev tudi takorekoč »solastniki« podjetja.

Do zaključka natečaja (kot jebilo predvideno v razpisuštev. 362_VII/05-dk/ip) smoprejeli 58 predlogov za imepodjetja. Neodvisno od teganatečaja smo pripravili šeanketo med člani skupščine,ki je predvsem pokazala, najse držimo slovenskih imen.Tako se je 8.11.2005 v pro-storih ZPS sestala komisija,sestavljena iz članov ZPS (IvanPeršak, Dane Kastelic in JaniTrdina), ter izbrala naslednjepredloge:

VsakVsakVsakVsakVsako podo podo podo podo podjejejejejetje dobi svtje dobi svtje dobi svtje dobi svtje dobi svooooojo identitjo identitjo identitjo identitjo identiteeeeettttto šele z imenom ino šele z imenom ino šele z imenom ino šele z imenom ino šele z imenom insimbolom (logotipom) ter skupaj s celostno podobo kažesimbolom (logotipom) ter skupaj s celostno podobo kažesimbolom (logotipom) ter skupaj s celostno podobo kažesimbolom (logotipom) ter skupaj s celostno podobo kažesimbolom (logotipom) ter skupaj s celostno podobo kažesvsvsvsvsvoooooj obrj obrj obrj obrj obraz v jaaz v jaaz v jaaz v jaaz v javnosvnosvnosvnosvnosti.ti.ti.ti.ti.

11111. mes. mes. mes. mes. mesttttto:o:o:o:o: Dom paraplegikov;ime je jasno in pove to, kar boglavno poslanstvo novegapodjetja: izvajanje programovobnovitvene rehabilitacije,kombinirane z medicinsko,fizoterapevtsko, psihosocia-lno, rekreativno in družabnodejavnostjo in sicer primarnoza paraplegike in tetraplegike.

2. mesto: 2. mesto: 2. mesto: 2. mesto: 2. mesto: Galeb; prav galebasmo izbrali za simbol, saj jeasociacija na svobodo, morjeter ne nazadnje tudi sledi žeuveljavljenim simbolu ZPS(golobček v srcu z zlomljenoperutjo).

3. mes3. mes3. mes3. mes3. mesttttto:o:o:o:o: Osel z liro; kot naj-bolj duhovit oziroma najboljdrugačen predlog od vsehostalih.

Dodal bi še, da pred izboromnismo vedeli, kdo so avtorjiposameznih predlogov.

Pri nadaljnji izdelavi celostnepodobe podjetja smo takozdružili jasno ime ter simbolgaleba s katerim želimo dose-či večjo razpoznavnost podje-

tja, saj moč in sporočilnostsimbolov tičita globoko včloveški podzavesti. Prav takose simbol galeba navezujetudi na sporočila iz knjigeJonathan Livingston Galebavtorja Richarda Bach. Ena odmisli iz te knjige tudi pravi»Tvoje telo ni nič drugega kottvoja misel sama. Zlomi verigesvoje misli, pa boš zlomil tudiverige svojega telesa...«. S temsmo dosegli tudi pozitivnokonotacijo ter možnost zašči-te simbola.

Med stalnicami celostne gra-fične podobe je tudi pozi-cijsko geslo ali slogan. Tegaslogana za sedaj še nimamodokončno izdelanega, zatovabimo vse, ki imajo idejo, dajo sporočijo na naslov ZPS alielektronski naslov janez.trdina@guest.arnes.si. Geslomora sporočati ključne sposo-bnosti, vrednote in našo ide-ntiteto ter mora biti usme-rjeno v prihodnost, na vizijo...Želeno bi bilo, da bi izražalopozitivno energijo, nas navdi-hovalo in se ne zataknilo vgrlu; slogan naj bi bil ključ dosrca…

Ni veliko blagovnih znamk, kibi privržencem pomeniletoliko, da so si jo pripravljenicelo vtetovirati na svojo kožo.Verjetno to, kar je uspelo, npr.,blagovni znamki Harley Da-Harley Da-Harley Da-Harley Da-Harley Da-

vidson,vidson,vidson,vidson,vidson, nam ne bo (alipač?). Vendar pa si želi-mo, da bi tudi našo bla-govno znamko lahko sponosom pokazali širšiokolici.

Jani TJani TJani TJani TJani Trrrrrdinadinadinadinadina

3

Logotip novega Doma

Paraplegik 105

Akt

ual

no

P P P P Podododododjejejejejetje »Dom partje »Dom partje »Dom partje »Dom partje »Dom paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooovvvvvd.o.o.«d.o.o.«d.o.o.«d.o.o.«d.o.o.«

Jani TJani TJani TJani TJani Trrrrrdinadinadinadinadina

Se še sSe še sSe še sSe še sSe še spominpominpominpominpominjatjatjatjatjate pre pre pre pre praaaaavlvlvlvlvljice o »jice o »jice o »jice o »jice o »VVVVVolkolkolkolkolku in sedmih ku in sedmih ku in sedmih ku in sedmih ku in sedmih kozličkih«, kiozličkih«, kiozličkih«, kiozličkih«, kiozličkih«, kigrgrgrgrgre neke neke neke neke nekakakakakako to to to to takakakakakole. Nole. Nole. Nole. Nole. Nekekekekekoč je živoč je živoč je živoč je živoč je živela mama kela mama kela mama kela mama kela mama koza in sedemoza in sedemoza in sedemoza in sedemoza in sedemkkkkkozličkozličkozličkozličkozličkooooovvvvv. K. K. K. K. Ko se je mama ko se je mama ko se je mama ko se je mama ko se je mama koza odproza odproza odproza odproza odpraaaaavila po hrvila po hrvila po hrvila po hrvila po hrano, jeano, jeano, jeano, jeano, jeposposposposposkkkkkusil vusil vusil vusil vusil volk prolk prolk prolk prolk preeeeetttttentententententati kati kati kati kati kozličkozličkozličkozličkozličke te te te te takakakakako, da se je izdajal zao, da se je izdajal zao, da se je izdajal zao, da se je izdajal zao, da se je izdajal zannnnnjihojihojihojihojihovvvvvo mamo. Ko mamo. Ko mamo. Ko mamo. Ko mamo. Ko je so je so je so je so je sprprprprpremenil baremenil baremenil baremenil baremenil barvvvvvo svo svo svo svo svooooojega kjega kjega kjega kjega kooooožuha in glas,žuha in glas,žuha in glas,žuha in glas,žuha in glas,jih je tudi ukanil in pojedel.jih je tudi ukanil in pojedel.jih je tudi ukanil in pojedel.jih je tudi ukanil in pojedel.jih je tudi ukanil in pojedel.

Se sSe sSe sSe sSe sprprprprprašuašuašuašuašujejejejejettttte ke ke ke ke kaj imataj imataj imataj imataj imata sa sa sa sa skkkkkupnega prupnega prupnega prupnega prupnega praaaaavlvlvlvlvljica o Vjica o Vjica o Vjica o Vjica o Volkolkolkolkolku inu inu inu inu insedmih ksedmih ksedmih ksedmih ksedmih kozličkih tozličkih tozličkih tozličkih tozličkih ter user user user user ustttttanoanoanoanoanovitvitvitvitviteeeeev nov nov nov nov novvvvvega podega podega podega podega podjejejejejetja, ktja, ktja, ktja, ktja, katatatataterererereregaegaegaegaegaedini lasedini lasedini lasedini lasedini lastnik je Zvtnik je Zvtnik je Zvtnik je Zvtnik je Zveza pareza pareza pareza pareza paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov Slov Slov Slov Slov Slovvvvvenienienienienije. Nič, bi lahkje. Nič, bi lahkje. Nič, bi lahkje. Nič, bi lahkje. Nič, bi lahkooooorrrrrekli, čekli, čekli, čekli, čekli, če ne bi poznali ozade ne bi poznali ozade ne bi poznali ozade ne bi poznali ozade ne bi poznali ozadja obtja obtja obtja obtja obtooooožb na ržb na ržb na ržb na ržb na račun Zvačun Zvačun Zvačun Zvačun Zvezezezezeze ine ine ine ine innnnnnjenega prjenega prjenega prjenega prjenega predsednikedsednikedsednikedsednikedsednika ta ta ta ta ter izgrer izgrer izgrer izgrer izgradnadnadnadnadnje Doma parje Doma parje Doma parje Doma parje Doma paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov vv vv vv vv vPacugu. Čeprav je bilo v javnosti izrečeno dosti laži inPacugu. Čeprav je bilo v javnosti izrečeno dosti laži inPacugu. Čeprav je bilo v javnosti izrečeno dosti laži inPacugu. Čeprav je bilo v javnosti izrečeno dosti laži inPacugu. Čeprav je bilo v javnosti izrečeno dosti laži inpodtikpodtikpodtikpodtikpodtikanananananj s sj s sj s sj s sj s strtrtrtrtrani sorani sorani sorani sorani sorodne orodne orodne orodne orodne organizaciganizaciganizaciganizaciganizacije, se lahkje, se lahkje, se lahkje, se lahkje, se lahko poho poho poho poho pohvvvvvalimoalimoalimoalimoalimoz usz usz usz usz uspešnim delopešnim delopešnim delopešnim delopešnim delovvvvvanananananjem pri grjem pri grjem pri grjem pri grjem pri gradnadnadnadnadnji doma kji doma kji doma kji doma kji doma kooooot pri ust pri ust pri ust pri ust pri ustttttanoanoanoanoanovitvivitvivitvivitvivitvinononononovvvvvega podega podega podega podega podjejejejejetja »Dom partja »Dom partja »Dom partja »Dom partja »Dom paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov d.o.o.«.v d.o.o.«.v d.o.o.«.v d.o.o.«.v d.o.o.«.

Poslanstvo novega podjetja jejasno: zagon »Doma za para-plegike in tetraplegike« naslovenski obali v prijetni me-diteranski klimi.

Želimo, da bi Dom postaltočka, kjer bi v prvi vrsti zago-tavljali kvalitetne storitve priohranjnju zdravja paraplegi-kov in tetraplegikov. Polegtega bomo omogočili gostomtudi sodobne sprostitvene inšportno rekreativne dejavno-sti, ki bodo kvaliteto bivanjaše bolj dvignile.

Primarni cilj je organizacija inizvvedba programov obnovi-tvene rehabilitacije, kombini-rane z medicinsko, fiziotera-pevtsko, psihosocialno, rekre-ativno in družabno dejavno-stjo – v prvi vrsti za paraplegikein tetraplegike, v okviru zmo-žnosti (prostih kapacitet) patudi za druge skupinam inva-lidov. Naš namen je ostatikvaliteten partner državi priustvarjanju novih, boljšihpogojev na področju varo-vanja zdravja paraplegikov intetraplegikov.

Kratkoročni cilj podjetja jedoseči stabilnost poslovanja.Srednjeročno je cilj v polnemzagonu obratovanja. V temobdobju bomo ohranjevanjezdravja razširili tudi s ponu-dbo za športnike invalide, naletovanje invalidov z njiho-vimi družinami ter z orga-nizacijo konferenc in poslo-vnih dogodkov na temo para-plegije in tetraplegije. Dolgo-ročni cilj pa je razširitev dose-danjega programa ter doda-janje drugih programov, na-menjenih za izboljšanje kvali-tete življenja invalidov, daljenaj bi dom postal inkubatornovih idej za življenje, delo terza ohranjevanja zdravja parap-legikov in tetraplegikov.

Vedno lepša podoba našega največjega projekta.

4

Akt

ual

noLahko se pohvalimo, da jeizgradnja centralnega objektain bazena v zaključni fazi.

Upravičeno lahko upamo, dabodo slovenski paraplegiki intetraplegiki že v naslednjisezoni lahko uporabljali našdom za obnovo svojega teles-nega in psihičnega zdravja.

Dom paraplegikov leži naseverni strani Piranskega po-lotoka, ki je zaradi lege obmorju najtoplejši in najboljsončen del Slovenije. Z 2292ur direktnega sončnega seva-nja letno presega to okolje večkot za polovico mednarodnikriterij za »kraj z zdravilnoklimo«. Tako bo ena od nara-vnih značilnosti, ki jih bomouporabljali za namene ohran-jevanja zdravja tudi obmorskaklima. Drugi pomembni de-javnik ohranjevanja bo bazenz morsko vodo. Morska vodasodi med zdravilne vode. Pravtako je najvažnejši element, kiureja obmorsko klimo zdravi-lni aerosol, ki se zaradi aku-mulacije toplote in slanostiprenaša v zrak nad morjem.Tako bomo lahko daleč odmestnega hrupa in vse hitre-jšega ritma sodobnega življe-nja v svojem domu obnavljalizdravje in si izboljšali telesnoin psihično pripravljenost.

Če se povrnemo v pravljice,lahko ugotovimo, da v pravlji-cah dobro vedno zmaga nadhudobnim. Prav tako smoprepričani tudi vsi aktivnovpleteni v zgodbi o našemDomu paraplegikov, da botudi pri nas zmagala resnica inbomo lahko dolgoletne sanječim hitreje uresničili v koristvseh slovenskih paraplegikovin tetraplegikov. To pa ne bokonec naše zgodbe, temvečšele njen pravi začetek.

Upamo, da bodo slovenski paraplegiki in tetraple-giki že v naslednji sezoni lahko uporabljali naš domza obnovo svojega telesnega in psihičnega zdravja.

Vhod v dolgoletne sanje

5

Paraplegik 105

6

Akt

ual

no DRŽADRŽADRŽADRŽADRŽAVNI ZBVNI ZBVNI ZBVNI ZBVNI ZBOR – PRISOR – PRISOR – PRISOR – PRISOR – PRISTTTTTOOOOOJEN INJEN INJEN INJEN INJEN IN

ODGOODGOODGOODGOODGOVVVVVORENORENORENORENOREN

vvvvv.d. dir.d. dir.d. dir.d. dir.d. dir. FIHO . FIHO . FIHO . FIHO . FIHO mag. Janez Jugmag. Janez Jugmag. Janez Jugmag. Janez Jugmag. Janez Jug

SloSloSloSloSlovvvvvensensensensenski jaki jaki jaki jaki javnosvnosvnosvnosvnosti žti žti žti žti želim poelim poelim poelim poelim pojasniti nekjasniti nekjasniti nekjasniti nekjasniti nekatatatatatererererera dea dea dea dea dejsjsjsjsjstvtvtvtvtva, ki so bilaa, ki so bilaa, ki so bilaa, ki so bilaa, ki so bilav naslov naslov naslov naslov naslovnem člankvnem člankvnem člankvnem člankvnem članku priku priku priku priku prikazana prisazana prisazana prisazana prisazana pristrtrtrtrtransansansansanskkkkko in ki se so in ki se so in ki se so in ki se so in ki se skrivkrivkrivkrivkrivajoajoajoajoajov žv žv žv žv že ve ve ve ve večkrečkrečkrečkrečkrat uporat uporat uporat uporat uporablablablablabljenem sjenem sjenem sjenem sjenem stttttaaaaavkvkvkvkvku pru pru pru pru predsednice YHD inedsednice YHD inedsednice YHD inedsednice YHD inedsednice YHD innjenih gurujev: »… obrnili smo se na vse pristojne institucijenjenih gurujev: »… obrnili smo se na vse pristojne institucijenjenih gurujev: »… obrnili smo se na vse pristojne institucijenjenih gurujev: »… obrnili smo se na vse pristojne institucijenjenih gurujev: »… obrnili smo se na vse pristojne institucijev drv drv drv drv držažažažažavi, vvi, vvi, vvi, vvi, vendar nam vendar nam vendar nam vendar nam vendar nam vsi odgosi odgosi odgosi odgosi odgovvvvvarjajo, da so seznanarjajo, da so seznanarjajo, da so seznanarjajo, da so seznanarjajo, da so seznanjeni sjeni sjeni sjeni sjeni sperperperperperečečečečečo pro pro pro pro problematikoblematikoblematikoblematikoblematiko in neo in neo in neo in neo in nevzdrvzdrvzdrvzdrvzdržnimi ržnimi ržnimi ržnimi ržnimi razmerazmerazmerazmerazmerami v FIHUami v FIHUami v FIHUami v FIHUami v FIHU, da, da, da, da, dapa nimajo prispa nimajo prispa nimajo prispa nimajo prispa nimajo pristttttooooojnosjnosjnosjnosjnosti in insti in insti in insti in insti in instrtrtrtrtrumentumentumentumentumentooooov za kv za kv za kv za kv za konkronkronkronkronkreeeeetnotnotnotnotnoposredovanje.«posredovanje.«posredovanje.«posredovanje.«posredovanje.«

Vsi ti ljudje v YHD se dobro zavedajo, da je to velika laž, ki jekot snežna kepa; dlje ko jo porivajo, večja postaja. Služila naj bijim pri razgradnji fundacije po njihovi meri. Njih laž je bila doslejtako plodna, da se jih je namnožilo že na stotine. YHD laže, apri tem ne pozna mere, zato ga javnost kaznuje s tem, da mune verjame niti takrat, ko govori resnico. Vse družbeneinstitucije so jih pričele odklanjati, ker je v njihovem delovanjunekaj bolestnega, veliko obtoževanj in nič dokazanega. Nobenkontrolni poseg zunanjih pristojnih institucij v FIHU ni odkrilnič koruptivnega in nezakonitega, pomanjkljivosti, ki jih jeodkrilo računsko sodišče, pa so že pred časom odpravljene.FIHO deluje legalno in zakonito! Od kod le izvirajo vzroki te»svete« vojne, ki jo okrog predsednice YHD bojujejo proti FIHOin skoraj vsem slovenskim invalidom? Odgovor bi morda našlis pomočjo ugotovitev socialne psihologije, vendar menim, daje pomemben izvor vsega zla pohlep po denarju, do tega pa sepride s pomočjo oblasti – kjerkoli. Strast po oblasti jenajstrašnejša vseh bolezni človekovega duha, ki se je polastilaljudi v YHD.

Z dnem, ko je predsednica YHD Elena Pečarič s pomočjopolitike na čudaški način (nad tem ne protestira!) postala članicasveta FIHO, je svoj protikorupcijski boj preselila z ulice vprostore Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnihorganizacij. Ta boj spominja na že videno in preživeto jogurtrevolucijo iz 90. let, katere glavni cilj je bil boj za oblast za vsakoceno. Agresivnost YHD oz. njene predsednice morda izvira iztega, ker ne more zadovoljiti svojih potreb in doseči ciljaprevladati nad vsemi invalidi. Tisti, ki so jo spravili v svet FIHOna čudaški način, so mogoče mislili, da se bo njena agresivnostzmanjšala, če bo doživljala manj frustracij v osebnem indružbenem življenju. Po vstopu v svet fundacije se tapričakovanja niso uresničila. Tu je teorija o izvoru agresivnostiodpovedala.

Državna invalidska politika in delovanje invalidskih organizacij(98%) poteka po usmeritvah Madridske deklaracije, karpomeni, da bo država še naprej ohranjala in razvijala avtonomno

vlogo invalidskih organizacijpri izvajanju njihovih deja-vnosti in bo zagotovila stabi-lno financiranje iz namenskihjavnih sredstev, ki se zbirajo vfundaciji. Takšno politikopodpira tudi evropska repre-zentativna invalidska institu-cija EDF, njen okvir pa najde-mo v ustavi evropske unije, kidefinira nediskriminacijoinvalidov in njihove bistvenesocialne pravice. Nacionalnisvet invalidskih organizacijSlovenije je postal član teevropske institucije, saj zdru-žuje 15 od 16 registriranihreprezentativnih invalidskihorganizacij. Edina organizi-rana skupina invalidov, ki tejdeklaraciji bolj ali manj pri-krito nasprotuje, je YHD. Sopristaši absolutnega neodvi-snega življenja invalidov tervzdržujejo stalno konfliktnostdo svojega družbenega okoljain še posebej do invalidskihorganizacij. Iz njihovih dejanjsklepamo, da se zavzemajo zaprenos vseh rizikov invalidno-sti iz sistema socialne državena invalida-posameznika innjegovo družino. To pa po-meni radikalno poslabšanježivljenjskih razmer invalidov.Guruji takšnih razmišljanj vYHD niso invalidi. Invalidi sezlorabljajo za netenje sovra-štva in nestrpnosti do samihsebe ter za lobiranje domačepolitične scene in za sprevra-čanje medijske podobe oinvalidih. Takšno početjepomeni rušenje avtonomno-sti slovenskih invalidskihorganizacij kot subjekta civi-lne družbe. Bistvo tega »cir-kusa« okrog fundacije je vtem, da se odstrani samore-gulacija in upravljanje z name-nskimi javnimi sredstvi, zukinitvijo neposrednih pred-stavnikov teh organizacij seuvedejo predstavniki stroke,radikalno se zmanjša številočlanov v svetu fundacije in na

Akt

ual

no

7

koncu še zmanjšajo sredstva.Gre torej za prikrit političennapad, ki ga usmerja YHDpod krinko protikorupcijske-ga boja z vidika absolutnegasocialnega modela, ki prenašariziko invalidnosti in socialnedržave na posameznega inva-lida. To je grobo kršenje Mad-ridske deklaracije. V tej »sveti«vojni še tako objektivno izde-lana merila za delitev sredstevfundacije postanejo brez-predmetna, neuporabna. Nas-topiti bo morala država zzakonom o enakih možno-stih invalidov, da se bo vedelo,katero politiko bo izvajala indenarno podpirala.

Najstrahotnejše, nehumano inneetično pa je izkoriščanjeinvalidov v politične namene.To se je zgodilo že večkrat,zadnji tak primer pa je izrazjavnega suma o zlorabi vZvezi paraplegikov pri izgra-dnji rehabilitacijskega centrav Pacugu. Izrazila ga je Komi-sija za preprečevanje korup-cije v svoji agoniji pred ukini-tvijo. Po prijavi skoraj parapo-litične organizacije YHD naomenjeno komisijo v zvezi sPacugom je predsednik pro-tikorupcijske komisije skorajbrez uradnih dokazov s svo-jim izraženim sumom spre-menil Zvezo paraplegikov inFIHO v politični poligon obra-čunavanja s svojimi naspro-tniki. Vemo, da je omenjenainvesticija v preteklosti dobilavsa družbena soglasja. Zadnjinapad YHD na samoregula-cijo invalidov v FIHO je odrazpanike ljudi v YHD, ki se jihje polotila, ko se njihovi načrti,glede preprečitve razpisa zadelitev sredstev za leto 2006in transformacije fundacije,niso uresničili.

Peščica politično nezadovo-ljnih invalidov ne more nad-vladati volji več deset tisočinvalidov. Družba jih je spre-gledala.

Svet Vlade Republike Slovenije za invalide jena svoji 4. seji dne 29.11.2005 sprejelbesedilo izjave za javnost ob dnevu invalidov3. decembru, z geslom:

V DRV DRV DRV DRV DRUŽBI ŽIVIMO SKUPUŽBI ŽIVIMO SKUPUŽBI ŽIVIMO SKUPUŽBI ŽIVIMO SKUPUŽBI ŽIVIMO SKUPAAAAAJJJJJ

Ob 3. decembru mednarodnemu dnevu invalidov se v večinidržav spomnijo tudi na invalide in jim namenijo posebnopozornost. Nobena družba ne more mimo dejstva, da josestavljajo vsi državljani, invalidi in neinvalidi. Države so po svojidružbeno – ekonomski obliki različne. Pri nekaterih je bolj vospredju socialni posluh, pri drugih pa zgolj gospodarnost zavsako ceno. Ne glede na to pa je vsaka družba kot velika hiša, kiima tudi določen prostor za invalide. Nekje je ta prostor večji,drugje pa manjši. Včasih je to odvisno tudi od invalidov samih,koliko so sposobni in pogumni opozoriti nase in na svojepotrebe. Vsaka družba stremi k ravnovesju med vsemi njenimideli. To ravnovesje pa ni mogoče najti enkrat za vselej, ampakga je potrebno nenehno izgrajevati.

Slovenska družba se je po obdobju prehoda znašla medpetindvajsetimi državami, ki so vključene v Evropsko unijo. Topomeni velik korak naprej in budi pričakovanja državljanov.Položaj invalidov v slovenski družbi ni bil vedno rožnat,družbena skrb je rasla in upadala, odvisno od oblasti indružbene klime. Invalidi po vstopu v Evropsko unijopričakujejo vsaj enako raven varnosti, kot so jo že imeli. Invalidise zavedajo, da so družbene razmere v gospodarskempreoblikovanju države takšne, da zahtevajo racionalizacijo,vendar pa tudi pričakujejo, da bo posluh za invalide ostal naprimerni civilizacijski ravni. Ker skupaj delamo in živimo smovsi odgovorni za raven razvitosti naše države, kakor tudi za ravenrazvitosti odnosov med invalidi samimi ter razmerja do državeoziroma družbe.

Svet Vlade Republike Slovenije za invalide ob dnevu invalidov3. decembru čestita vsem slovenskim invalidom in drža-vljanom, ki živijo in delajo z invalidi.

drdrdrdrdr. Iv. Iv. Iv. Iv. Ivan VIVan VIVan VIVan VIVan VIVODODODODODpredsednikpredsednikpredsednikpredsednikpredsednik

8

Paraplegik 105

Akt

ual

no KKKKKOSOOSOOSOOSOOSOVVVVVA KA KA KA KA KOMISIJOMISIJOMISIJOMISIJOMISIJA S PA S PA S PA S PA S PASASASASASJIMIJIMIJIMIJIMIJIMI

BBBBBOMBICOMBICOMBICOMBICOMBICAMI NAMI NAMI NAMI NAMI NAD PAD PAD PAD PAD PARAPLEGIKEARAPLEGIKEARAPLEGIKEARAPLEGIKEARAPLEGIKEBenjamin ŽnidaršičBenjamin ŽnidaršičBenjamin ŽnidaršičBenjamin ŽnidaršičBenjamin Žnidaršič

LLLLLjudjudjudjudjudje na svje na svje na svje na svje na svooooojem popojem popojem popojem popojem popotttttooooovvvvvanananananju sju sju sju sju skkkkkozi živlozi živlozi živlozi živlozi življenjenjenjenjenje poje poje poje poje potrtrtrtrtrebuebuebuebuebujemojemojemojemojemokkkkkažipoažipoažipoažipoažipottttte in ti ke in ti ke in ti ke in ti ke in ti kažipoažipoažipoažipoažipoti na popoti na popoti na popoti na popoti na popotttttooooovvvvvanananananju sju sju sju sju skkkkkozi hribe in dolineozi hribe in dolineozi hribe in dolineozi hribe in dolineozi hribe in dolineso naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki namso naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki namso naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki namso naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki namso naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki namdajo zagon in energijo. Vse, kar danes vidimo in uporabljamo,dajo zagon in energijo. Vse, kar danes vidimo in uporabljamo,dajo zagon in energijo. Vse, kar danes vidimo in uporabljamo,dajo zagon in energijo. Vse, kar danes vidimo in uporabljamo,dajo zagon in energijo. Vse, kar danes vidimo in uporabljamo,je nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničilije nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničilije nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničilije nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničilije nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničilisvsvsvsvsvoooooje sanje sanje sanje sanje sanje. Tje. Tje. Tje. Tje. Takakakakako si je pro si je pro si je pro si je pro si je pred ved ved ved ved več keč keč keč keč kooooot deset deset deset deset desetimi letimi letimi letimi letimi leti upala santi upala santi upala santi upala santi upala sanjatijatijatijatijatitudi Zvtudi Zvtudi Zvtudi Zvtudi Zveza pareza pareza pareza pareza paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov o svv o svv o svv o svv o svooooojem domu v Pjem domu v Pjem domu v Pjem domu v Pjem domu v Pacugu.acugu.acugu.acugu.acugu.

In glej ga, zlomka, po tolikihletih se, ne vem od kod pojavi»Kosova komisija«, ki podvo-mi o potrebi graditve domaza paraplegike, in to glede nadodeljena sredstva Fundacijeinvalidskih organizacij (vnadaljevanju FIHO) za dogra-ditev doma. Ne podvomi, daso bila sredstva porabljena zaizgradnjo tega doma, temvečnavaja, da gre pri tej stvari za»zavajanje javnosti« o upravi-čenosti dodelitve sredstev.

Nikoli ni Zveza paraplegikovtajila svojega doma v Pinetipred invalidskimi organiza-cijami. Vsakemu pametnemuSlovencu je jasno, da hrvaškavojska si ne more kar prisvojitinaše lastnine v Pineti. Če bi seto zgodilo, bi bili gotovosproženi ustrezni postopki,tako pa so bile obveščeneustrezne institucije in slo-venska javnost. Zveza para-plegikov je s tem samo hotelaopozoriti na problem popol-nega opustošenja naših pro-storov ob enoletni zasedbi začasa vojne na Hrvaškem.

Človek nenehno sanja naračun drugih, ne da bi v svetpogledal s svojimi očmi. Gos-pod Kos in tisti, ki so mu»naše zavajanje javnosti« pri-šepnili na uho, gotovo neletujeta v Pineti – v okoljulesenih hišic in v skupinskihsobah od 7 do 16 m 2 s po

tremi ležišči, kar je bil tudieden od razlogov, da nam jeFIHO dodelil sredstva za do-graditev doma v Pacugu. Spra-šujem se, če gospod Kos ve,kaj sta to tetraplegija ali para-plegija, kakšne so naše potre-be, in če ne bi bilo bolje, da sije, preden je dal nekaj v medi-je, sam ogledal in se prepričalo svojih trditvah.

Invalidske organizacije se žezaradi dolgoletnega sodelo-vanja med seboj zelo dobropoznajo in točno vejo, kakšnepotrebe ima vsaka od njih.Dejstvo je, da imajo institucijeustrezne nadzorne instrume-nte in ne potrebujejo Kosovekomisije, da bi po, ne vemveč, kolikih letih presojala ostvareh, ki niso v nobeni zveziz življenjem in njegovimiresničnimi zahtevami in pro-blemi.

Mogoče se motim, vendar zene strani vidim tako imeno-vano administrativno struk-turo ljudi, ki brezdelno ssteklenimi idejami o življenjuin svetu filozofira o napredku.Toda brez vsake realne zvezes svetom, po katerem se pre-mikajo množice živih ljudi,pomembno reže brazde vusodo teh množic. Z drugestrani pa je preprosto ljudstvo,ki je le orodje prvih v boju zaneke višje smotre, ki nimajonobene zveze z boljšim življe-

njem teh množic. Tam v življe-nju pa je vse drugače, je vsepolno težav in zapleteno.Izkušnje se drago plačujejo inso povezane z velikim tvega-njem. Preprost človek nikolinima tega, kar potrebuje, kajšele tistega, kar si želi. Zaraditega je današnje življenjeizgubilo svojo vrednost in sev celoti izživlja samo v bese-dah. Vse to skupaj je zajeto vbesedi, ki se ji reče politika.

Pogovor je najnaravnejša innajučinkovitejša oblika med-sebojnega sporazumevanja,hkrati pa je tudi učinkovitoorodje za reševanje proble-mov doma, med prijatelji alina delovnem mestu. Pričako-val bi, da bi se nekdo, kinekoga nekaj obtužuje nakraju samem prepričal, kakostojijo stvari. Ne vem, če se jegospod Kos vprašal ali vsajpodvomil o svoji zmoti. Vsakaprigoda, ki gre od ust do ustna vasi, po deželi, po svetu inše kam, poveča ali zmanjšačlovekov ugled. S tem svojimnatolcevanjem je našemuzastonjskemu delu, ki ga našaZveza paraplegikov Slovenijes svojimi člani prispeva vgradnjo centra za rehabili-tacijo, naredil neprecenljivoškodo. Če je gospod DragoKos mogoče v začetku mislil,da je z domnevnim zavaja-njem javnosti izumil toplovodo, ki ga bo obdržala nanjegovem položaju, je bil vveliki zmoti. Žal, trditev proti-korupcijske komisije, ki jovodi gospod Drago Kos, innjenega dela ne podpiram, sajmenim, da zapravlja davkopla-čevalski denar. Bil pa bil takojna njegovi strani, če bi ugoto-vil, kje so napake pri lastni-njenju podjetij, kako je poni-knil Smelt, če bi bil tako ažu-ren pri SIP Banki ali Orionu inše kje.

9

SprSprSprSprSpreeeeejem prjem prjem prjem prjem predsedsedsedsedstttttaaaaavnikvnikvnikvnikvnikooooovvvvvinininininvvvvvalidsalidsalidsalidsalidskih orkih orkih orkih orkih organizaciganizaciganizaciganizaciganizacij obj obj obj obj ob

mednarmednarmednarmednarmednarodnem dneodnem dneodnem dneodnem dneodnem dnevu invu invu invu invu invvvvvalidoalidoalidoalidoalidovvvvv

Ob mednarodnem dnevu invalidov je Odbor DržavnegaOb mednarodnem dnevu invalidov je Odbor DržavnegaOb mednarodnem dnevu invalidov je Odbor DržavnegaOb mednarodnem dnevu invalidov je Odbor DržavnegaOb mednarodnem dnevu invalidov je Odbor Državnegazborzborzborzborzbora Ra Ra Ra Ra Republikepublikepublikepublikepublike Sloe Sloe Sloe Sloe Slovvvvvenienienienienije za delo, drje za delo, drje za delo, drje za delo, drje za delo, družino, socialne zadeužino, socialne zadeužino, socialne zadeužino, socialne zadeužino, socialne zadevvvvveeeeein invalide sprejel predstavnike invalidskih organizacij vin invalide sprejel predstavnike invalidskih organizacij vin invalide sprejel predstavnike invalidskih organizacij vin invalide sprejel predstavnike invalidskih organizacij vin invalide sprejel predstavnike invalidskih organizacij vRRRRRepubliki Sloepubliki Sloepubliki Sloepubliki Sloepubliki Slovvvvvenienienienieniji.ji.ji.ji.ji.

Predstavnike invalidskih organizacij je v uvodnem nagovorupozdravil podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenijemag. Vasja Klavora.

Besedo je povzel predsednik Odbora Stanislav Brenčič, ki jeprisotne pozdravil in čestital ob mednarodnem dnevu invalidov.Poudaril je, da je v Sloveniji razvit pozitiven odnos do invalidov, invalidske organizacije pri nas so dobro organizirane,  imajo priznan status za izvajanje cele vrste socialnih programov, invalidi in njihovi svojci so dobro vključeni v aktivnosti in vizvajanje socialnih programov invalidskih organizacij. Vedno

OOOOOTTTTTVVVVVORITEV SPORITEV SPORITEV SPORITEV SPORITEV SPA & WELLNESSA & WELLNESSA & WELLNESSA & WELLNESSA & WELLNESSCENTRA V TERMAH CCENTRA V TERMAH CCENTRA V TERMAH CCENTRA V TERMAH CCENTRA V TERMAH CAAAAATEŽTEŽTEŽTEŽTEŽ

Uradna otvoritev je bila 26.oktobra popoldne. Prisotnepovabljence je najprej nago-vorila Mojca Mavec, ki je vo-dila program. Predstavila jezgodovino Term Čatež innjihov pomen za celotnoSlovenijo, nato je predstavila

pskega sklada za regionalnirazvoj – ESSR v okviru 1. pred-nostne naloge Enotnega pro-gramskega dokumenta 2004-2006 za spodbujanje razvojaturističnih destinacij. Republi-ka Slovenija in Evropski skladza regionalni razvoj sta delnofinancirala projekt v skupnivišini 40 % od celotne inve-sticije. Vrednost celotne inve-sticije je bila 2,2 milijarde SIT.

Otvoritev Spa&wellness cen-tra sta s svojim obiskom poča-stila tudi visoka gosta iz vladerepublike Slovenije, najprej jeprisotne nagovoril minister zaznanost, tehnologijo in visokošolstvo dr. Jure Zupan, natopa še minister za gospoda-rstvo mag. Andrej Vizjak, ki jenato ob prisotnosti genera-lnega direktorja Term Čatežtudi prerezal otvoritveni trak.

Sledil je ogled novozgraje-

Janko ZupanJanko ZupanJanko ZupanJanko ZupanJanko Zupan

Akt

ual

no

Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, prof. def. DPO+FIBO

aktualno  geslo “Nič o inva-lidih brez invalidov” je skla-dno tudi z letošnjim geslom“Živeti skupaj v družbi za vse«.

Stanislav Brenčič in drugičlani odbora so mnenja, da seje treba še naprej zavzemati zato, da bodo invalidi  lahko tudiz lastno aktivnostjo izboljšali pogoje za kvalitetno, enako-vredno in človeku primernoživljenje, država pa jim bo pritem pomagala.

Ob tej priložnosti so svojevidenje in problematiko lahkopredstavili tudi predstavnikiinvalidskih organizacij. Vsak-do je izrazil svoje prepričanje.

Ob koncu pa so skupno izra-zili zadovoljstvo, da se lahkovsako leto pogovorijo s pred-stavniki matičnega odboraDržavnega zbora.

V vrV vrV vrV vrV vročih vročih vročih vročih vročih vrelcih, odkritih kelcih, odkritih kelcih, odkritih kelcih, odkritih kelcih, odkritih konec 1onec 1onec 1onec 1onec 18. s8. s8. s8. s8. stttttoleoleoleoleoletja, so Ttja, so Ttja, so Ttja, so Ttja, so Terererererme Čatme Čatme Čatme Čatme Čateeeeežžžžžv dvv dvv dvv dvv dvesesesesesttttto leo leo leo leo letih zrtih zrtih zrtih zrtih zrasle v najvasle v najvasle v najvasle v najvasle v največje sloečje sloečje sloečje sloečje slovvvvvensensensensenskkkkko naro naro naro naro naraaaaavno zdrvno zdrvno zdrvno zdrvno zdraaaaaviliščviliščviliščviliščviliščeeeeein drin drin drin drin drugo najvugo najvugo najvugo najvugo največje turisečje turisečje turisečje turisečje turistično srtično srtično srtično srtično središčediščediščediščedišče v Sloe v Sloe v Sloe v Sloe v Slovvvvvenienienienieniji. Rdeča nitji. Rdeča nitji. Rdeča nitji. Rdeča nitji. Rdeča nitrrrrrazvazvazvazvazvoooooja je tja je tja je tja je tja je tererererermalna vmalna vmalna vmalna vmalna voda koda koda koda koda kooooot nart nart nart nart naraaaaavno zdrvno zdrvno zdrvno zdrvno zdraaaaavilno srvilno srvilno srvilno srvilno sredsedsedsedsedstvtvtvtvtvo, kio, kio, kio, kio, kiga v Tga v Tga v Tga v Tga v Tererererermah Čatmah Čatmah Čatmah Čatmah Čateeeeež uporž uporž uporž uporž uporablablablablabljajo v posjajo v posjajo v posjajo v posjajo v postttttopkopkopkopkopku zdru zdru zdru zdru zdraaaaavlvlvlvlvljenjenjenjenjenja,ja,ja,ja,ja,hkrhkrhkrhkrhkrati pa so tati pa so tati pa so tati pa so tati pa so to naro naro naro naro naraaaaavno bogasvno bogasvno bogasvno bogasvno bogastvtvtvtvtvo izko izko izko izko izkorisorisorisorisoristili tudi za ktili tudi za ktili tudi za ktili tudi za ktili tudi za kopanopanopanopanopanjejejejejev šv šv šv šv šttttteeeeevilnih hovilnih hovilnih hovilnih hovilnih hotttttelselselselselskih bazkih bazkih bazkih bazkih bazenih in na Tenih in na Tenih in na Tenih in na Tenih in na Tererererermalni rivieri. V zadnmalni rivieri. V zadnmalni rivieri. V zadnmalni rivieri. V zadnmalni rivieri. V zadnjihjihjihjihjihleleleleletih pa so gostih pa so gostih pa so gostih pa so gostih pa so gostje vtje vtje vtje vtje vedno boledno boledno boledno boledno bolj zahtj zahtj zahtj zahtj zahteeeeevni in tvni in tvni in tvni in tvni in takakakakako so To so To so To so To so Terererererme Čatme Čatme Čatme Čatme Čateeeeežžžžžv lev lev lev lev letttttošnošnošnošnošnjem lejem lejem lejem lejem letu odprtu odprtu odprtu odprtu odprle nole nole nole nole nov SPv SPv SPv SPv SPA&WELLNESS CENTER.A&WELLNESS CENTER.A&WELLNESS CENTER.A&WELLNESS CENTER.A&WELLNESS CENTER.

eminentne govornike. Najprejje govoril generalni direktorTerm Čatež Mladen Kučiš, kije med drugim poudaril, daso sredstva za sofinanciranjeizgradnje hotela in spa &wellness centra pridobili napodlagi javnega razpisa Evro-

10

Paraplegik 105

nega hotela Čatež in spa &wellness centra. V novozgra-jenem hotelu je 126 sob, ki soklimatizirane, opremljene sTV sprejemnikom, telefon-om, mini barom, sefom, sušil-nikom za lase in internetnimpriključkom. Sobe so dvopo-steljne, z možnostjo nastanitvetretje osebe na dodatnemležišču. V celoti so obnovilitudi obstoječi terapevtskibazen z whirlpoolom in ma-sažnimi ležišči ter zunanjibazen nepravilnih oblik spodvodnimi masažami. Tem-peratura vode v bazenih je od32°C do 36°C. Posebnostterapevtskega bazena je klan-čina ob robu bazena, po kate-ri se gosti, ki so vezani nainvalidski voziček, spustijo donivoja vode, nato pa lahkozaplavajo v bazen brez pom-oči spremljevalca ali dvigala,kar je za invalide zelo ugodno.Za sobe v novozgrajenemhotelu pa tega ne moremotrditi. Namreč v pritličju so trisobe, namenjene izključnogostom, ki so vezani na inva-lidski voziček, vendar ob be-

žnem pogledu v sobo ugoto-vimo, da to le ni čisto tako.Predvsem kopalnice s tuškabino so nefunkcionalne zavečino paraplegikov, vendarupam, da bodo v TermahČatež spregledali to in odpra-vili napako do te mere, dabodo postale sobe s kopa-lnicami dovolj funkcionalne.

Ob vsem naštetem naj ome-nim, da so zgradili tudi vrhu-nski rehabilitacijski fitnessstudio z manjšo telovadnico,namenjeno individualnemrazgibavanju; razširjen je tudiambulantni del, povečali sotudi prostore za masažo terprostore za hidroterapijo intermoterapijo.

Največja pridobitev in novostv zdravstveni ponudbi TermČatež pa je aparat za izoki-netično diagnostiko BiodexSystem 3 Pro, ki velja za najso-dobnejšo različico aparata, kiga uporabljajo vodilne sveto-vne rehabilitacijske klinike.Izokinetična diagnostika seuporablja za merjenje močisklepov in omogoča oceno

funkcionalne sposobnostimišic.

V podaljšku obnovljenegazdravstvenega centra je napovršini 650 m2 komplekswellness centra, ki so ga poi-menovali s skupnim imenomSpa & wSpa & wSpa & wSpa & wSpa & wellness centellness centellness centellness centellness centererererer. . . . . Na-menjen je stacionarnim indrugim gostom, tudi eno-dnevnim obiskovalcem TermČatež.

V okviru wellnessa, ki pred-stavlja novo filozofijo življenjain celovito razumevanje fizi-čnega, duševnega in duho-vnega življenja, ponujajo indi-vidualno zasnovane storitve inpaketne programe, kot so:

- beauty storitve – nega obra-za, manikura, pedikura, makeup,

- nega telesa – čiščenje, raz-strupljanje, kristaloterapija,aromaterapija, soft pack sis-tem obloge,

- svet masaže in dotika – aro-masoul masaže, refleksolo-gija, hot stone masaže,

- spa relax območje – finskain turška savna, whirpooli,

- luxory tretmaji – rituali zapare, kot so May spa ritual,body and spirit symphony,

- bogati paketni programi,namenjeni celoviti regene-raciji in izboljšanju psiho-fizičnega stanja

Vse te terapije od nege obrazado vse mogočih masaž sovideti zares enkratne, spro-ščujoče za telo in duha, ven-dar je vprašanje, koliko tehterapij bomo lahko izrabiliparaplegiki, saj lahko le upa-mo, da so imeli v mislih meduporabniki teh terapij tudiljudi, vezane na voziček; sobenamreč niso ustrezno prila-gojene.

Akt

ual

no

Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je obprisotnosti generalnega direktorja Term Čatež tudiprerezal otvoritveni trak.

11

Stro

kovn

o

SEJEM REHASEJEM REHASEJEM REHASEJEM REHASEJEM REHACCCCCARE 2005ARE 2005ARE 2005ARE 2005ARE 2005Jani TJani TJani TJani TJani Trrrrrdinadinadinadinadina

Šport in rekreacijaŠport in rekreacijaŠport in rekreacijaŠport in rekreacijaŠport in rekreacija

Na sejmu so se predstavljalenajrazličnejše športne panogeod košarke, smučanja, badmi-ntona pa vse do pri nas manjznanih športov, kot je ragbi navozičkih.

Klinike in zdraviliščaKlinike in zdraviliščaKlinike in zdraviliščaKlinike in zdraviliščaKlinike in zdravilišča

Na sejmu se je predstavljalokar nekaj klinik in zdravilišč.Kar nekaj je klinik, ki so spe-cializirane za izvajanje reha-bilitacije. Cene nastanitve segibljejo od 140 do 200 nanoč. Prednost je predvsem nadiagnostiki ter odpravljanjuzdravstvenih težav. Seveda,omogočajo tudi druge rekre-ativne dejavnosti, kot so plava-nje, savna, fitnes…

InInInInInvvvvvalidsalidsalidsalidsalidski vki vki vki vki vozičkiozičkiozičkiozičkiozički

V zadnjih letih je bilo največsprememb na področju invali-dskih vozičkov pri obliki. Ševedno obstaja velika razlikamed razvitimi in nerazvitimidržavami, Slovenija pa bi selahko uvrščala nekje vmes. Še

Eden največjih evropskih sejmov, namenjenEden največjih evropskih sejmov, namenjenEden največjih evropskih sejmov, namenjenEden največjih evropskih sejmov, namenjenEden največjih evropskih sejmov, namenjeninvalidominvalidominvalidominvalidominvalidom

Invalidski voziček je pomnenju proizvajalcanamenjen uporabi naneravnih terenih, doneke meje omogoča tudivožnjo po stopnicah(samo navzdol).

Utrip s sejma.

Še ne dolgo tŠe ne dolgo tŠe ne dolgo tŠe ne dolgo tŠe ne dolgo tega je bilo zaprega je bilo zaprega je bilo zaprega je bilo zaprega je bilo zaprtje intje intje intje intje invvvvvalidoalidoalidoalidoalidov v svv v svv v svv v svv v svoooooj svj svj svj svj sveeeeet nekt nekt nekt nekt nekajajajajajpopopopopovvvvvsem običajnega. Iz tsem običajnega. Iz tsem običajnega. Iz tsem običajnega. Iz tsem običajnega. Iz tega svega svega svega svega sveeeeettttta so se poka so se poka so se poka so se poka so se pokazali samoazali samoazali samoazali samoazali samoposamezniki, ki so očitno izstopali iz takratne družbe. Zposamezniki, ki so očitno izstopali iz takratne družbe. Zposamezniki, ki so očitno izstopali iz takratne družbe. Zposamezniki, ki so očitno izstopali iz takratne družbe. Zposamezniki, ki so očitno izstopali iz takratne družbe. Zodprtostjo nas invalidov ter z željo po aktivni vključitvi vodprtostjo nas invalidov ter z željo po aktivni vključitvi vodprtostjo nas invalidov ter z željo po aktivni vključitvi vodprtostjo nas invalidov ter z željo po aktivni vključitvi vodprtostjo nas invalidov ter z željo po aktivni vključitvi vdružbo pa v zadnjem času nastopa nova dimenzija vdružbo pa v zadnjem času nastopa nova dimenzija vdružbo pa v zadnjem času nastopa nova dimenzija vdružbo pa v zadnjem času nastopa nova dimenzija vdružbo pa v zadnjem času nastopa nova dimenzija vživlživlživlživlživljenjenjenjenjenju inju inju inju inju invvvvvalidoalidoalidoalidoalidovvvvv, ki se k, ki se k, ki se k, ki se k, ki se kažažažažaže tudi v izdelkih, namene tudi v izdelkih, namene tudi v izdelkih, namene tudi v izdelkih, namene tudi v izdelkih, namenjenihjenihjenihjenihjeniholajševanju našega vsakdana.olajševanju našega vsakdana.olajševanju našega vsakdana.olajševanju našega vsakdana.olajševanju našega vsakdana.

UgoUgoUgoUgoUgotttttaaaaavlvlvlvlvljamo lahkjamo lahkjamo lahkjamo lahkjamo lahko, da je na to, da je na to, da je na to, da je na to, da je na tem trem trem trem trem trgu v zadngu v zadngu v zadngu v zadngu v zadnjih lejih lejih lejih lejih letih prišlotih prišlotih prišlotih prišlotih prišlodo vdo vdo vdo vdo velikih selikih selikih selikih selikih sprprprprprememb. S tememb. S tememb. S tememb. S tememb. S tem namenom sem obisem namenom sem obisem namenom sem obisem namenom sem obisem namenom sem obiskkkkkal tudial tudial tudial tudial tudienega najvenega najvenega najvenega najvenega največjih eečjih eečjih eečjih eečjih evrvrvrvrvropsopsopsopsopskih sekih sekih sekih sekih sejmojmojmojmojmovvvvv, namen, namen, namen, namen, namenjen injen injen injen injen invvvvvalidom -alidom -alidom -alidom -alidom -REHAREHAREHAREHAREHACCCCCARE 2005 v DüsseldorARE 2005 v DüsseldorARE 2005 v DüsseldorARE 2005 v DüsseldorARE 2005 v Düsseldorfu.fu.fu.fu.fu.

OdbrOdbrOdbrOdbrOdbral sem samo nekal sem samo nekal sem samo nekal sem samo nekal sem samo nekaj zanimivih izdelkaj zanimivih izdelkaj zanimivih izdelkaj zanimivih izdelkaj zanimivih izdelkooooov in dev in dev in dev in dev in dejajajajajavnosvnosvnosvnosvnosti.ti.ti.ti.ti.

posebej bi poudaril dejstvo,da invalidu kvaliteten vozičeklepega videza pomeni nepre-cenljivo več kot zdravemučloveku lepi čevlji. Tako dajejokvalitetni in oblikovalsko dovr-šeni vozički invalidu poleguporabne vrednosti tudi večjezadovoljstvo in samozavest.

12

Paraplegik 105

Stro

kovn

o

Na sejmu je bilopredstavljeno vse, karinvalidi v sodobnemsvetu potrebujejo in tudiveliko takih stvari, ki jihne potrebujejo, oziromakar je plod delaizumiteljev, ki jim svojeprepričanje spodkopljestik z realnim svetom.Ena od takih stvari jetudi kopalna kad zadobra dva milijonatolarjev. Ne smemo reči,da kopalna kad niuporabna, žal, pastandard večineinvalidov ne dosegamožnosti za nakuppodobnih izdelkov.

Izredno zanimiva oblikainvalidskega vozička.Njegova glavnapomanjkljivost je teža.Voziček je namenjenotrokom, saj omogoča davoziček »raste« z otrokom(v širino, dolžino invišino).

Recaro sedeži zatetraplegike in njihovdober »oprijem vovinkih«.

Klasične, kromirane, težke innenastavljive vozičke upora-bljajo in kupujejo samo šebolnišnice ter drugi podobnizavodi, medtem ko se posa-mični uporabnik – invalidodloča za čim lažje vozičke zdodatki, ki izboljšujejo poču-tje na njih (drugačni nasloni,torbice, različne barvne kom-binacije, nastavljive po potre-bah uporabnika...).

Omenil bi, da je Slovenijo kotproizvajalko invalidskih vozi-čkov zastopalo podjetje Mycy-cle iz Mojstrane. Podjetje jeznano predvsem po pogo-nskem sistemu »Handma-ster«, ki omogoča boljše izko-ristke (več si lahko ogledate nanjihovi internet strani www.mycycle.si). Poleg omenjene-ga podjetja je bilo opaziti narazstavnem prostoru nem-škega podjetja Meyra- Orto-pedia tudi zastopnike pod-jetja Chiptronic Reha Center,d.o.o., na čelu z njegovimkrmarjem Jožetom Kovače-cem, ki je tudi član naše Zve-ze. Več informacij o njegovempodjetju lahko vidite na www.reha-chiptronic.si.. Jože mi jetudi v kratkem razgovoru nahitro priporočil, katere proi-zvajalce in proizvode si najogledam, opozoril je na to,kako je napredovala proi-zvodnja za različne športneaktivnosti invalidov, o katerihpa v Sloveniji invalidi lahkosamo sanjamo. Kot je omenil,se je pogovarjal z različnimiproizvajalci lahkih in kva-litetnih vozičkov ter drugihpripomočkov, katere bodolahko ponudili slovenskemutrgu. Podjetje Chiptronic rehacenter, d.o.o., se je v Slovenijiuveljavilo predvsem z dobrim

servisom vseh medicinskotehničnih pripomočkov, pričemer gre podčrtati invali-dske vozičke na elektromo-torni pogon, svojo dejavnostpa dopolnjujejo s prodajorazličnih medicinsko tehni-čnih pripomočkov, z izdelavozelo zahtevnih sedežnih enotza najtežje invalide; je pa tudiedino podjetje v Sloveniji, kije že leta 2003 pridobilo certi-fikat ISO 9001:2000.

Na sejmu so sodelovali tudivsi glavni proizvajalci invali-dskih vozičkov, ki jih prekonjihovih zastopnikov lahkodobimo tudi pri nas (Meyra,Kuschall, Sunrise medical...).

Poleg vozičkov, namenjenihvsakodnevni uporabi, pa je bilna sejmu tudi velik poudarekna vozičkih za posebne na-mene (šport, rekreacija, vo-žnja po težavnih terenih...).Proizvajalci so našli novotržno nišo ter predstavili naj-različnejše izvedbe vozičkov.

13

Stro

kovn

o

Futuristična oblika invalidskega vozička, kiomogoča vožnjo tudi po stopnicah.

Z DONZ DONZ DONZ DONZ DONAAAAACIJCIJCIJCIJCIJAMI DOAMI DOAMI DOAMI DOAMI DOMEDICINSKE NMEDICINSKE NMEDICINSKE NMEDICINSKE NMEDICINSKE NAPRAAPRAAPRAAPRAAPRAVEVEVEVEVE

Nov aparat za medoperacijsko nevrofizio-Nov aparat za medoperacijsko nevrofizio-Nov aparat za medoperacijsko nevrofizio-Nov aparat za medoperacijsko nevrofizio-Nov aparat za medoperacijsko nevrofizio-loško spremljanje delovanja hrbtenjače naloško spremljanje delovanja hrbtenjače naloško spremljanje delovanja hrbtenjače naloško spremljanje delovanja hrbtenjače naloško spremljanje delovanja hrbtenjače naInštitutu za klinično nevrofiziologijo vInštitutu za klinično nevrofiziologijo vInštitutu za klinično nevrofiziologijo vInštitutu za klinično nevrofiziologijo vInštitutu za klinično nevrofiziologijo vKliničnem centrKliničnem centrKliničnem centrKliničnem centrKliničnem centru Ljublu Ljublu Ljublu Ljublu Ljubljanajanajanajanajana

Doc. drDoc. drDoc. drDoc. drDoc. dr. Zor. Zor. Zor. Zor. Zoran Ran Ran Ran Ran Rodi, drodi, drodi, drodi, drodi, dr. med. med. med. med. med

Dobrih 11 let mineva, odkar smo na Inštitutu za kliničnonevrofiziologijo (IKN) v Kliničnem centru Ljubljana (KC) dobiliprvi aparat, posebej namenjen za medoperacijsko nevrofizio-loško spremljanje (MNS) delovanja živčevja med operacijami.Nakup smo speljali s sodelovanjem IKN in Kliničnega oddelkaza travmatologijo ter ob pomembni pomoči Zveze paraple-gikov Slovenije. Kupili smo rabljen aparat na oddelku zaanesteziologijo na New York University Hospital, kjer sem biltakrat na izobraževanju prav iz MNS. Sestavne dele za aparatsem prinesel kar sam v dveh velikih kovčkih. Ko sta šla kovčka

skoz carino na letališču Brnik,sem skupaj s cariniki opazovalnjuno vsebino na rentgenu.Imel sem sicer ustrezna potr-dila in pisma, vendar me ninihče vprašal, kaj nosim. Apa-rat smo sestavili v naslednjihtednih in začeli z »monito-ringom«, kot so me naučili vNew Yorku.

Kot vredno ogleda bi pripo-ročil še internetno stran http:// w w w . a r t - o f - y o u . d e /finehandicaps/. V naslednjemletu si bo mogoče kupiti

zanimiv koledar z akti nem-ških športnikov invalidov, kiso sodelovali na prejšnji Pa-raolimpiadi. Slike izžarevajomoč in pozitivno energijo

ljudi, ki v življenju sledijosvojim ciljem, ne glede natelesne omejitve.

Na sejmu je bilo razstavljenihtudi veliko različnih naprav, kitudi invalidom omogočajoupravljanje vozil. Iz rekla-mnega ali drugega materialaje bilo razvidno, da je invali-dom v tujini problematika natem področju veliko bolj re-šljiva kot pri nas.

Za zaključek naj omenim, dasi je sejem vredno ogledati, sajje na njem predstavljeno vse,kar invalidi potrebujemo, intudi veliko tistega, česar nepotrebujemo. Omeniti pa jetreba, da so cene izdelkov,namenjenih invalidom, v pov-prečju višje, kot pri podobnihizdelkih za zdrave ljudi (npr.:kolo – invalidski voziček).Vsekakor pa si lahko samoželimo, da se bodo podobnidogodki kdaj odvijali tudi prinas v Sloveniji.

Paraplegik 105

14

Stro

kovn

o V vmesnem času je bila Zvezaparaplegikov Slovenije tudiglavni donator našega medna-rodnega strokovnega sestan-ka o MNS oktobra 2003 vLjubljani. Pred nekaj tedni pasmo dobili nov aparat znamkeNicolet, ki omogoča MNS znajsodobnejšo tehnologijo.Pri tem je ves aparat skrčen naskoraj neugledno velikostmanjšega kovčka, ki bi galahko vzel s sabo v potniškokabino letala. To je ravno enanjegovih prednosti, saj jezaradi tega zelo uporaben zaprenašanje znotraj KC, popotrebi tudi po drugih usta-novah. Finančna sredstva zaaparat je s širšo donatorskoakcijo zbrala Zveza paraple-gikov Slovenije v sedmih me-secih, ter ga po nakupu poda-rila IKN.

Zakaj sploh MNS? Če bi lahkooperirali paciente na hrbteniciin hrbtenjači budne in prizavesti, ga sploh ne bi potre-bovali. Pacienti bi med ope-racijo sami poročali občutke,premikali roke in noge intako kirurgu sporočali stanjesvoje hrbtenjače. Vendar paci-enti med takimi operacijaminiso budni in niso pri zavestiin ne morejo povedati inpokazati kirurgu, če je medoperacijo kaj narobe z njihovohrbtenjačo. Tako so pri aneste-ziranem bolniku nevrofizio-loške metode edino okno vdelovanje živčevja. Kirurgalahko opozorimo na motnje vdelovanju živčevja že medoperacijo, kar je še dovoljzgodaj, da ne pride do nepo-pravljivih okvar. Po drugistrani dajemo kirurgu pod-atek, da med tveganim pose-gom živčevje normalno delu-je in da lahko nadaljuje zoperacijo in jo celo opravibolj temeljito.

Aparatura za MNS torej omo-goča spremljanje delovanja

živčevja z nevrofiziološkimimetodami med operacijami,ki ogrožajo živčevje. Najboljse je uveljavilo pri operacijahhrbtenice ali hrbtenjače, zatoto pogosto žargonsko imenu-jemo kar “spinalni monito-ring”. Tehnično je to tako, dapri človeku, ki je med ope-racijo v globoki anesteziji,dražimo živčevje s kratkimielektričnimi tokovi. Tako ele-ktrično draženje vzbudi vživčnih celicah drobne ele-ktrične impulze, ki potujejo zmesta draženja v druge deleživčevja, kjer jih lahko regi-striramo. Recimo, če vzdra-žimo predel možganov zagibe, potem lahko registri-ramo potujoče električneimpulze v hrbtenjači (z ele-ktrodo v hrbteničnem kana-lu), ali pa električne impulse,ki prispejo v mišice rok in nog(z igelnimi elektrodami, zabo-denimi v mišice). Nasprotnood tega pa lahko dražimoživce na rokah ali nogah inregistriramo potujoče elektri-čne impulze v hrbtenjači ali pakončne električne impulze vmožganskih predelih, ki soodgovorni za zaznavanje dra-žljajev iz okolja. Dražimo inregistriramo s pomočjo po-sebnih elektrod, ki jih nale-pimo na kožo ali zabodemopod kožo nad živčnimi stru-kturami ali pa zabodemo vmišice. Z registracijo elek-tričnih impulzov živčevja alimišic dobimo “evociranepotenciale”, ki imajo določe-no obliko, velikost in časovnozakasnitev (latenco). Iz tehlastnosti evociranih poten-cialov sklepamo o delovanjuživčevja.

Danes lahko torej z MNS po-nudimo nevrokirurgu ali hrb-teničnemu kirurgu med ope-racijo tekoče podatke o delo-vanju hrbtenjače, ki dokazanosovpadajo s pacientovim po-operacijskim nevrološkim

stanjem. V ZDA velja operacijahrbtenjače ali hrbtenice brezMEN za strokovno napako. VEvropi je doktrinarno stališče,da je MEN priporočljiv in dazmanjša pogostnost in sto-pnjo pooperacijskih nevro-loških zapletov, njegova upo-raba pa je odvisna od kadro-vskih možnosti zdravstvenihsistemov. Team za MNS Inšti-tuta za klinično nevrofiziolo-gijo je na KC Ljubljana odoktobra 2001 do oktobra 2005opravil MNS pri 377 bolnikih.V 85 % je šlo za operacije popoškodbah hrbtenice (trav-matološki oddelek), v 15 % paza nevrokirurške ali ortope-dske operacije. Pri 77 bol-nikih, torej v 20 % primerov,smo opozorili kirurga naspremembe v MEN, pri 1bolniku pa smo dokazanopreprečili paraplegijo. Čeuporabimo oceno povpre-čnih stroškov na paraplegika,kot so veljali leta 1993 v ZDA,to je 1.000.000 USD, in čeupoštevamo povprečno cenoMEN v KC 70 USD/h in če nabolnika porabimo povprečno4 ure – to je 280 USD – potemlahko izračunamo, da smo zMEN do sedaj porabili105.560 USD in privarčevali1.000.000 USD in da je razlika894.440 USD, kar je

15

Stro

kovn

o

176.704.100 SIT, kolikor jeslovenski zdravstveni sistem zMNS prihranil v zadnjih 10letih. Vseeno pa z obžalova-njem lahko ugotovimo, da 6let po odobritvi MNS kotnovega zdravstvenega progra-ma na Zdravstvenem svetuMinistrstva za Zdravje zavaro-valnica te storitve še vedno neplačuje, tako da se financira st.i. »notranjo realizacijo« pointernem ceniku KC Ljubljanain to po ceni, ki je pol nižja,kot je bila v ZDA leta 1993 (609USD), ko sploh še niso poz-nali MNS motoričnega siste-ma.

Aparaturo za MEN in zgorajomenjene metode lahko upo-rabimo tudi pri drugih sta-njih, ko bolnik ne more sode-lovati in ni možno s pogo-vorom in pregledom priti dopodatkov o delovanju živče-vja. Skratka, ne le med opera-cijami. Taki primeri so zlasti,ko je poškodba hrbtenice vkombinaciji s poškodbo gla-ve, prsnega koša in trebuha,tako da je bolnik nezavesten,anesteziran ob prihodu vbolnico. Slikanje sicer pokaže

poškodbo hrbtenice in hrbte-njače, vendar pa pogosto nimožno direktno sklepati nadelovanje hrbtenjače. Konkre-tne podatke o tem dobimo znašimi metodami.

Načrti, ki se nam odpirajo znovim aparatom, so posodo-bitev našega dela in pa razši-ritev s projektom akutne ok-vare hrbtenjače pri poško-dbah hrbtenice. To slednje ješe posebej zanimivo, saj bitako dobili boljši vpogled vmehanizme akutne okvare vprvih urah po poškodbi in bistanje lahko tudi spremljaliprvih 24 ali 48 ur. Ti podatkibi bili dragoceni tako za kiru-rge, ki se morajo odločati zatakojšnjo ali odloženo ope-racijo hrbtenice, kot tudi zaanesteziologe, ki se odločajoza druge vrste zdravljenja.

Končam lahko z zahvalo Zveziparaplegikov Slovenije za odli-čno sodelovanje in pomočtako pri nabavi aparatur kottudi pri organizaciji našihstrokovnih srečanj in z željo inupanjem za pomoč in sode-lovanje še v prihodnje.

ZBRALI, KUPILI, PODZBRALI, KUPILI, PODZBRALI, KUPILI, PODZBRALI, KUPILI, PODZBRALI, KUPILI, PODARILI !!!ARILI !!!ARILI !!!ARILI !!!ARILI !!!

Z donacijami do nove medoperacijskeZ donacijami do nove medoperacijskeZ donacijami do nove medoperacijskeZ donacijami do nove medoperacijskeZ donacijami do nove medoperacijskenaprave, ki jo bodo uporabljal strokovnjakinaprave, ki jo bodo uporabljal strokovnjakinaprave, ki jo bodo uporabljal strokovnjakinaprave, ki jo bodo uporabljal strokovnjakinaprave, ki jo bodo uporabljal strokovnjakiKliničnega centra v Ljubljani.Kliničnega centra v Ljubljani.Kliničnega centra v Ljubljani.Kliničnega centra v Ljubljani.Kliničnega centra v Ljubljani.

Dane KastelicDane KastelicDane KastelicDane KastelicDane Kastelic

ZvZvZvZvZveza pareza pareza pareza pareza paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov Slov Slov Slov Slov Slovvvvvenienienienienije je sje je sje je sje je sje je skkkkkupaj z Inšupaj z Inšupaj z Inšupaj z Inšupaj z Inštituttituttituttituttitutom zaom zaom zaom zaom zaklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljaniklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljaniklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljaniklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljaniklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljanipripravila širšo akcijo za nakup aparature, ki je nujnopripravila širšo akcijo za nakup aparature, ki je nujnopripravila širšo akcijo za nakup aparature, ki je nujnopripravila širšo akcijo za nakup aparature, ki je nujnopripravila širšo akcijo za nakup aparature, ki je nujnopotrebna med operativnimi posegi na hrbtenjači ali v njenipotrebna med operativnimi posegi na hrbtenjači ali v njenipotrebna med operativnimi posegi na hrbtenjači ali v njenipotrebna med operativnimi posegi na hrbtenjači ali v njenipotrebna med operativnimi posegi na hrbtenjači ali v njenibližini. Nbližini. Nbližini. Nbližini. Nbližini. Napraprapraprapraaaaavvvvva služi za sa služi za sa služi za sa služi za sa služi za sprprprprpremlemlemlemlemljanjanjanjanjanje deloje deloje deloje deloje delovvvvvanananananja živčja živčja živčja živčja živčeeeeevvvvvja medja medja medja medja medoperoperoperoperoperaciaciaciaciacijami. Njami. Njami. Njami. Njami. Naša oraša oraša oraša oraša organizaciganizaciganizaciganizaciganizacija, ki žja, ki žja, ki žja, ki žja, ki že šese šese šese šese šestintridesetintridesetintridesetintridesetintrideset let let let let let delut delut delut delut delujejejejejev slov slov slov slov slovvvvvensensensensenskkkkkem prem prem prem prem prososososostttttorororororu, je ena ru, je ena ru, je ena ru, je ena ru, je ena redkih, ki si prizadeedkih, ki si prizadeedkih, ki si prizadeedkih, ki si prizadeedkih, ki si prizadevvvvva, da bia, da bia, da bia, da bia, da bibilo v Slobilo v Slobilo v Slobilo v Slobilo v Slovvvvvenienienienieniji čim manji čim manji čim manji čim manji čim manj parj parj parj parj paraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooov in tv in tv in tv in tv in teeeeetrtrtrtrtraplegikaplegikaplegikaplegikaplegikooooovvvvv, saj, saj, saj, saj, sajse zase zase zase zase zavvvvvedamo posledic. In predamo posledic. In predamo posledic. In predamo posledic. In predamo posledic. In praaaaav zatv zatv zatv zatv zato smo se odločili, dao smo se odločili, dao smo se odločili, dao smo se odločili, dao smo se odločili, da

podpremo Inštitut za nevro-podpremo Inštitut za nevro-podpremo Inštitut za nevro-podpremo Inštitut za nevro-podpremo Inštitut za nevro-fffffiziologiiziologiiziologiiziologiiziologijo pri njo pri njo pri njo pri njo pri njihojihojihojihojihovvvvvem prem prem prem prem pro-o-o-o-o-jektu nakjektu nakjektu nakjektu nakjektu nakupa naprupa naprupa naprupa naprupa napraaaaavvvvve, ki boe, ki boe, ki boe, ki boe, ki boizboljšala kvaliteto zdravlje-izboljšala kvaliteto zdravlje-izboljšala kvaliteto zdravlje-izboljšala kvaliteto zdravlje-izboljšala kvaliteto zdravlje-nja pri okvarah hrbtenjače.nja pri okvarah hrbtenjače.nja pri okvarah hrbtenjače.nja pri okvarah hrbtenjače.nja pri okvarah hrbtenjače.Z omenjeno aparaturo boZ omenjeno aparaturo boZ omenjeno aparaturo boZ omenjeno aparaturo boZ omenjeno aparaturo boudeležencem prometnih,udeležencem prometnih,udeležencem prometnih,udeležencem prometnih,udeležencem prometnih,delovnih in drugih nesreč,delovnih in drugih nesreč,delovnih in drugih nesreč,delovnih in drugih nesreč,delovnih in drugih nesreč,kjer pride do različnih zlo-kjer pride do različnih zlo-kjer pride do različnih zlo-kjer pride do različnih zlo-kjer pride do različnih zlo-mov hrbtenice in okvar hrb-mov hrbtenice in okvar hrb-mov hrbtenice in okvar hrb-mov hrbtenice in okvar hrb-mov hrbtenice in okvar hrb-tenjače, omogočena kvalite-tenjače, omogočena kvalite-tenjače, omogočena kvalite-tenjače, omogočena kvalite-tenjače, omogočena kvalite-tnejša oskrba.tnejša oskrba.tnejša oskrba.tnejša oskrba.tnejša oskrba.

Aparatura z vso pripadajočoopremo je stala 8.990.000,00SIT. Projekt z obveščanjem inpovabilom k sodelovanju pripotencialnih donatorjih smopričeli v letošnjem maju. Glav-nino finančnih sredstev (80%)smo zbrali do 7. decembra, kosmo napravo tudi slavnostnodali v uporabo strokovnjakomInštituta za nevrofiziologijoKliničnega centra v Ljubljani.Vodja tega projekta pri Inšti-tutu doc. dr. Rodi Zoran je vuvodnem nagovoru izrazilprepričanje, da bodo s toaparaturo pri rutiniranemdelu lahko preprečevali pripoškodovancih nastanek pa-raplegije. V primeru, da bodopoškodbe zelo obsežne, pabo zagotovo omiljena stopnjainvalidnosti.

»Zveza je podprla projekt zato,ker se zelo zaveda, kakšne soposledice, ki jih prinese para-ali tetraplegija. Strokovnjaki pamorajo iz naprave pridobitičim bolj kvalitetne podatke.Korist pa bo imel poškodo-vanec, saj bo kar nekaj neza-želenih učinkov, ki lahkonastanejo med operacijo izk-ljučenih. S tem pa je namennakupa dosežen in upravi-čen,« je dejal podpredsednikZveze, Dane Kastelic in nato

16

Paraplegik 105

Stro

kovn

o

SVET VLADE REPUBLIKESVET VLADE REPUBLIKESVET VLADE REPUBLIKESVET VLADE REPUBLIKESVET VLADE REPUBLIKESLSLSLSLSLOOOOOVENIJE ZA INVVENIJE ZA INVVENIJE ZA INVVENIJE ZA INVVENIJE ZA INVALIDEALIDEALIDEALIDEALIDE

SSSSSvvvvveeeeet je st je st je st je st je strtrtrtrtrokokokokokooooovno in posvvno in posvvno in posvvno in posvvno in posveeeeetttttooooovvvvvalno talno talno talno talno telo Vlade RS, ki oprelo Vlade RS, ki oprelo Vlade RS, ki oprelo Vlade RS, ki oprelo Vlade RS, ki opraaaaavlvlvlvlvljajajajajassssstrtrtrtrtrokokokokokooooovne naloge za prvne naloge za prvne naloge za prvne naloge za prvne naloge za predsednikedsednikedsednikedsednikedsednika vlade in Vlado RS ta vlade in Vlado RS ta vlade in Vlado RS ta vlade in Vlado RS ta vlade in Vlado RS ter jimaer jimaer jimaer jimaer jimassssstrtrtrtrtrokokokokokooooovno pomaga pri odločanvno pomaga pri odločanvno pomaga pri odločanvno pomaga pri odločanvno pomaga pri odločanju o  zadeju o  zadeju o  zadeju o  zadeju o  zadevvvvvah s podrah s podrah s podrah s podrah s področjaočjaočjaočjaočjavvvvvarararararssssstvtvtvtvtva ina ina ina ina invvvvvalidoalidoalidoalidoalidovvvvv.

Dane KastelicDane KastelicDane KastelicDane KastelicDane Kastelic

drugega podpredsednikadrugega podpredsednikadrugega podpredsednikadrugega podpredsednikadrugega podpredsednikaMirana KALČIČA, predsta-vnika Zavoda za pokojninskoin invalidsko zavarovanjeSlovenije. Ostali člani so še:mag. Cveto URŠIČ, predsta-vnik Ministrstva za delo, dru-žino in socialne zadeve, dr. LujŠPROHAR, predstavnik Mini-strstva za zdravje, dr. JožeMOŽGAN, predstavnik Mini-strstva za okolje in prostor,Marjetica MAHNE, predsta-vnica Ministrstva za finance,Breda BUTALA, predstavnicaZavoda za zdravstveno zava-rovanje Slovenije, mag. Robert

Za sabo ima od konstitutivneseje v avgustu tudi tri redneseje. Na prvi seji je svet potrdilmandate in izvolil predse-dnika ter dva podpredse-dnika. Člani sveta so izvolili zazazazaza

prprprprpredsednikedsednikedsednikedsednikedsednikaaaaa dr. Ivana VIVO-DA, ki je hkrati predstavnikMinistrstva za šolstvo in šport,za prza prza prza prza prvvvvvega podprega podprega podprega podprega podpredsednikedsednikedsednikedsednikedsednikaaaaaBorisa ŠUŠTERŠIČA, iz vrstinvalidskih organizacij, in zazazazaza

napravo tudi simbolično pre-dal v uporabo predstojnikuInštituta prof. dr. Janezu Zida-rju. Ta je zatrdil, da bodo znapravo izboljšali zdravstvenovarnost pri vseh poškodo-vancih, operiranih na hrbte-njači. Zahvalil se je Zveziparaplegikov za posluh in vsologistično podporo pri zbira-nju finančnih sredstev. Zadnjipa je o pomenu spregovorilstrokovni direktor nevrološkeklinike prof. dr. Vladimir B.Vodušek. Poudaril je, da žedolgo traja odlično sodelo-vanje Zveze paraplegikov privseh pomembnih projektih,povezanih z nevrologijo. Segaže v leto 1969, ko je rojstnidatum ustanovitve Zveze para-plegikov in Inštituta za nevro-fiziologijo.

Z razumevanjem prodajalca izpodjetja Medistar, d.o.o., jeomenjena družba napravoizročila v testiranje in zaradipotrebe tudi v uporabo, pre-den smo zagotovili vsa fina-nčna sredstva. Po projekcijibomo z nadaljevanjem akcije

manjkajoči del denarja skušalizagotovit do konca tega leta.Zavedamo se, da se podjetjavedno bolj težko odločajo zatovrstno obliko pomoči, saj jetakih in podobnih akcij zarazlične namene vedno več.Naj za ilustracijo povem, da jedo primopredaje finančnasredstva doniralo 312 dona-torjev. Višina prispevkov jezelo različna, saj vsak prispevapo svoji lastni presoji. Dona-torji s pomembnejšimi pris-

pevki po vrstnem redu višinedonacije so: Interlogis, d.o.o.,GDV, d.o.o., Kračun, d.o.o.,Xella porobeton SI, d.o.o.…..

Vsi donatorji bodo prejelizahvale za podporo projektuin povabilo k sodelovanjutudi v prihodnjih akcijah, kijih bo Zveza gotovo orga-nizirala v korist eventualnihpoškodovancev in raziskav,katerih skupni cilj je zman-jšanje stopnje invalidnosti.

Dane Kastelic jenapravo tudi

simboličnopredal v

uporabopredstojniku

Inštituta prof.dr. Janezu

Zidarju.

17

CUGELJ, predstavnik Inštitu-ta Republike Slovenije zarehabilitacijo, Jože GLAZER,predstavnik Zavoda Republi-ke Slovenije za zaposlovanje,Karl DESTOVNIK, predsta-vnik Skupnosti organizacij zausposabljanje, Sonja PUNGE-RTNIK, Miran KRANJC, An-ton PETRIČ in Dane KAS-TELIC, predstavniki invalid-skih organizacij.

Na prvi seji smo sprejeli Pos-lovnik o delu in delovni pro-gram, imenovan tudi ope-rativni delovni načrt. Ostaleseje so bile zelo obširne, nanjih smo v razpravah in dis-kusijah skušali čimbolj uskla-diti različne pravilnike inuredbe za potrebe invalidov,ki so jih v potrditev pripravilapristojna resorna ministrstva.Velik poudarek je bil tudi naosnutku Strategije DostopnaSlovenija, uresničevanju Zako-na o uporabi slovenskegaznakovnega jezika in uvelja-vitvi pravice do naprav zaročno upravljanje avtomobila,

Stro

kovn

o

varnostnim pasovom in prem-ičnim klančinam, za kateresem bil uvodni razpravljalec.Prisotne sem seznanil, da jedržava RS s sprejetjem zakonao varnosti v cestnem prometupredpisala uporabo prilago-jenega vozila. S tem je vsemuporabnikom-voznikom inva-lidom naložila dodatni stro-šek in jih postavila v neenakpoložaj nasproti drugim, nipa dala rešitve, kje in kako bilahko to sofinancirala država.V kontekstu enakih možnostiin dejstva, da Zakon o varnosticestnega prometa (3.člen)zahteva prilagojeno vozilosem predlagal, da Svet Vladeza invalide RS predlaga Vladi,da resorna ministrstva zaposamezno področje preu-čijo možnost realizacije dvehsklepov: 1. Naprave za ročnoupravljanje avtomobila, pre-mične klančine, ustrezni var-nostni pasovi in predelave, kiinvalidom omogočajo samo-stojno vožnjo in ustreznovstopanje in izstopanje v avto-mobil ali iz njega, se priznajo

kot tehnični ortopedski pri-pomočki; enak status najimajo vsa prilagojena vozila, kise uporabljajo za prevoz inva-lidov. 2. Na podlagi ustreznedokumentacije, ki jo izdapooblaščena institucija, sepovrne razlika stroškov medklasičnim in avtomatskimmenjalnikom invalidom, kizaradi varnosti vozijo osebneavtomobile z avtomatskimmenjalnikom. Po izčrpni raz-pravi, v kateri so sodelovalipoleg uvodničarja še mag.Robert Cugelj, Breda Butala,dr. Jože Možgan, mag. CvetoUršič, Boris Šuštaršič in MiranKalčič, so izoblikoval sklep znaslednjo vsebino: »PristojniMinistrstvo za notranje zadevein Ministrstvo za zdravje seponovno pozoveta, da pri-pravita podzakonski akt, ki bouredil pooblastila za izvajanjekontrolnih pregledov za vo-znike motornih vozil – inva-lide in uredita financiranjeizvajanja določil Zakona ocestnem prometu (adaptacijavozil)«. Opravljen je bil tudirazpis Sklada za nagrajevanjeinovacij na področju uspo-sabljanja, življenja in delainvalidov za leto 2005. O vsemnašem delu pa se lahko pod-robneje seznanite na spletnistraneh Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve:http://wwwhttp://wwwhttp://wwwhttp://wwwhttp://www.sigo.sigo.sigo.sigo.sigovvvvv.si/mddsz/.si/mddsz/.si/mddsz/.si/mddsz/.si/mddsz/?PID=1?PID=1?PID=1?PID=1?PID=148&CID=348&CID=348&CID=348&CID=348&CID=3777771&L=sl1&L=sl1&L=sl1&L=sl1&L=sl

Na prvi seji smo sprejeli Poslovnik o delu in delovniprogram, imenovan tudi operativni delovni načrt.

P o d p r e d s e d n i k uP o d p r e d s e d n i k uP o d p r e d s e d n i k uP o d p r e d s e d n i k uP o d p r e d s e d n i k uDanetu KDanetu KDanetu KDanetu KDanetu Kasasasasastttttelicuelicuelicuelicuelicučestitamo za izvo-čestitamo za izvo-čestitamo za izvo-čestitamo za izvo-čestitamo za izvo-litev v Svet vlade RSlitev v Svet vlade RSlitev v Svet vlade RSlitev v Svet vlade RSlitev v Svet vlade RSza invalide, kjer boza invalide, kjer boza invalide, kjer boza invalide, kjer boza invalide, kjer bolahko zastopal sta-lahko zastopal sta-lahko zastopal sta-lahko zastopal sta-lahko zastopal sta-lišča invalidskihlišča invalidskihlišča invalidskihlišča invalidskihlišča invalidskihorganizacij.organizacij.organizacij.organizacij.organizacij.

18

Paraplegik 105

Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve in Ministrstvoza gospodarstvo sta sprejelaPravilnik o kategorijah potro-šnikov, ki so upravičeni doposebnih cenovnih opcij alipaketov, Vlada RepublikeSlovenije pa je sprejela Ure-dbo o ukrepih za končneuporabnike invalide; pravi-lnik in uredba govorita o tem,kateri invalidi so upravičenido naslednjih olajšav:

»Priključitev na javno telefo-nsko omrežje na fiksni loka-ciji«:

1. izvajalec univerzalne stori-tve mora prednostno obra-vnavati zahtevo končnegauporabnika invalida za pri-ključitev na javno telefonskoomrežje na fiksni lokaciji;

2. izvajalec mora zagotovitiuporabnikom invalidom 50 %popust pri priključitvi na javnotelefonsko omrežje na fiksnilokaciji;

3. enako mora izvajalec brez-plačno prednostno obravna-vati in odpraviti okvare nadostopovnem vodu do upo-rabnika invalida.

Invalidi, ki niso naročniki,sporočijo izvajalcu, kateropriključno točko uporabljajo.To dokažejo s potrdilom ostalnem ali začasnem prebi-vališču, kjer je omrežna pri-ključna točka.

Naročniki invalidi imajo primesečni naročnini 5 % po-

pust za javno dostopne tele-fonske storitve na fiksni loka-ciji.

Kdo je upravičen do teh ola-jšav?

Invalidi, ki nimajo zagoto-vljenih sredstev za zadovo-ljevanje minimalnih življe-njskih potreb v višini, ki omo-goča preživetje. To se doka-zuje:

- z veljavno odločbo o upra-vičenosti do denarne socialnepomoči po zakonu, ki urejasocialno varstvo, ali

- z veljavno odločbo, s kateroje podeljena pravica do pre-jemanja državne pokojnine alivarstvenega dodatka po za-konu, ki ureja pokojninsko ininvalidsko zavarovanje, ali

- z veljavno odločbo, s kateroje podeljena pravica do vete-ranskega dodatka po zakonu,ki ureja vojne veterane, ali

- z veljavno odločbo, s kateroje podeljena pravica do nado-mestila za invalidnost pozakonu, ki ureja oblike dru-žbenega varstva zmerno, težjein težko duševno ter najtežjetelesno prizadetih oseb.

Izpolnjevanje pogojev doka-zujete:

- z veljavno odločbo ali skle-pom pristojnega organa, skaterim je ugotovljena telesnaokvara v skladu s predpisi, kiurejajo pravice invalidov, ali

- z veljavno odločbo oziroma

potrdilom o priznanem od-stotku vojne invalidnosti vskladu s predpisi, ki urejajovojne invalide, ali

- z mnenjem izvedenskegaorgana zavoda za pokojninskoin invalidsko zavarovanjeSlovenije, ali

- z veljavno odločbo o usme-ritvi skladno z zakonom, kiureja usmerjanje otrok s pose-bnimi potrebami, potrdilomupravne enote o članih gos-podinjstva na začasnem alistalnem naslovu naročnika inrojstnim listom ali z odločbopristojnega organa o skrbni-štvu ali rejništvu.

OLAOLAOLAOLAOLAJŠAJŠAJŠAJŠAJŠAVVVVVA ZA INVA ZA INVA ZA INVA ZA INVA ZA INVALIDE ZALIDE ZALIDE ZALIDE ZALIDE ZNIZKIMI DOHODKINIZKIMI DOHODKINIZKIMI DOHODKINIZKIMI DOHODKINIZKIMI DOHODKI

PRI UNIVERZALNI SPRI UNIVERZALNI SPRI UNIVERZALNI SPRI UNIVERZALNI SPRI UNIVERZALNI STTTTTORITORITORITORITORITVI V ZVEZI ZVI V ZVEZI ZVI V ZVEZI ZVI V ZVEZI ZVI V ZVEZI ZELEKELEKELEKELEKELEKTRTRTRTRTRONSKIMI ONSKIMI ONSKIMI ONSKIMI ONSKIMI KKKKKOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKACIJSKIMICIJSKIMICIJSKIMICIJSKIMICIJSKIMIOMREŽJI IN SOMREŽJI IN SOMREŽJI IN SOMREŽJI IN SOMREŽJI IN STTTTTORITORITORITORITORITVVVVVAMIAMIAMIAMIAMI

Stro

kovn

o

Ob mednarodnemOb mednarodnemOb mednarodnemOb mednarodnemOb mednarodnemdnevu invalidovdnevu invalidovdnevu invalidovdnevu invalidovdnevu invalidovpodelili nagradepodelili nagradepodelili nagradepodelili nagradepodelili nagradeinovatorjeminovatorjeminovatorjeminovatorjeminovatorjemOb mednarodnem dnevuinvalidov je minister zadelo, družino in socialnezadeve mag. Janez Drobničpodelil nagrade in priznanjaza inovacije na področjuusposabljanja, življenja indela invalidov za leto 2005,ki so bile izbrane na razpisuodbora za inovacije.

Nagrade so prejeli: RRRRRoberoberoberoberobertttttKaštrunKaštrunKaštrunKaštrunKaštrun za gibalni pro-gibalni pro-gibalni pro-gibalni pro-gibalni pro-grgrgrgrgram za oam za oam za oam za oam za otrtrtrtrtrokokokokoke z Doe z Doe z Doe z Doe z Downo-wno-wno-wno-wno-vim sindromomvim sindromomvim sindromomvim sindromomvim sindromom – Čebelica,ZvZvZvZvZveza deloeza deloeza deloeza deloeza delovnih invnih invnih invnih invnih invvvvvalidoalidoalidoalidoalidovvvvvSloSloSloSloSlovvvvvenienienienienijejejejeje za projekt ObčinaObčinaObčinaObčinaObčinapo meri inpo meri inpo meri inpo meri inpo meri invvvvvalidoalidoalidoalidoalidov v v v v in drdrdrdrdr.....DušDušDušDušDuškkkkka Meh a Meh a Meh a Meh a Meh in SlaSlaSlaSlaSlavkvkvkvkvko Me-o Me-o Me-o Me-o Me-dimurdimurdimurdimurdimurececececec za vvvvvečnamensečnamensečnamensečnamensečnamenskkkkkooooomizicomizicomizicomizicomizico.

PriznanjePriznanjePriznanjePriznanjePriznanje je prejel Mozaik,Mozaik,Mozaik,Mozaik,Mozaik,DrDrDrDrDrušušušušuštvtvtvtvtvo za socialno vklo za socialno vklo za socialno vklo za socialno vklo za socialno vklju-ju-ju-ju-ju-čččččeeeeevvvvvanananananjejejejeje za projekt RazvRazvRazvRazvRazvooooojjjjjnovih oblik zaposlovanjanovih oblik zaposlovanjanovih oblik zaposlovanjanovih oblik zaposlovanjanovih oblik zaposlovanjainvalidov v lokalni skup-invalidov v lokalni skup-invalidov v lokalni skup-invalidov v lokalni skup-invalidov v lokalni skup-nostinostinostinostinosti.

Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, prof. def. DPO+FIBO

19

»»»»»VELIKIH« 60 LETVELIKIH« 60 LETVELIKIH« 60 LETVELIKIH« 60 LETVELIKIH« 60 LET

Inte

rvju

Janez Andlovic je za naše pojme že »starosta« med para-Janez Andlovic je za naše pojme že »starosta« med para-Janez Andlovic je za naše pojme že »starosta« med para-Janez Andlovic je za naše pojme že »starosta« med para-Janez Andlovic je za naše pojme že »starosta« med para-plegiki. Parapleg je že dobrih 60 let, kar je vsega spoštovanjaplegiki. Parapleg je že dobrih 60 let, kar je vsega spoštovanjaplegiki. Parapleg je že dobrih 60 let, kar je vsega spoštovanjaplegiki. Parapleg je že dobrih 60 let, kar je vsega spoštovanjaplegiki. Parapleg je že dobrih 60 let, kar je vsega spoštovanjavrvrvrvrvredna doba. Pri svedna doba. Pri svedna doba. Pri svedna doba. Pri svedna doba. Pri svooooojem »sjem »sjem »sjem »sjem »stttttažu« pa je še važu« pa je še važu« pa je še važu« pa je še važu« pa je še vedno isedno isedno isedno isedno iskrivih mislikrivih mislikrivih mislikrivih mislikrivih misliin poln energije.in poln energije.in poln energije.in poln energije.in poln energije.

Od kdaj ste paraplegik?Od kdaj ste paraplegik?Od kdaj ste paraplegik?Od kdaj ste paraplegik?Od kdaj ste paraplegik?

Prehladil sem se 25. maja1945, ko je prišel Tito prvič povojni v Slovenijo. S šolo smoga prišli čakat. Spomnim se,da je tisti dan močno deže-valo. Učitelji nam niso dovolili,da bi šli pod streho, na suho.Drug dan me je pričelo mo-čno boleti levo uho. Ker bo-lečina ni prenehala, so mestarši peljali z zdravniku. Imelsem močno vnetje srednjegaušesa, in ker penicilina takratv Sloveniji še ni bilo, je šlo obvelikih bolečinah vnetje na-prej. Odpeljali so me v bol-nišnico, kjer so izvedli ope-racijo levega ušesa. Pogoji zaoperacijo so bili obupni, bilaje odprta ambulanta, pri nar-kozi sem se trikrat zbudil. Potreh urah operacije se je stanjepočasi stabiliziralo in po trehtednih v bolnišnici sem zaradinavala odšel domov. Domasem bil poldrugi dan; medtem sem dobil visoko vročino.Ponovno sem moral v bol-nišnico. Zaradi hude bolečinesem bil v nezavesti. V bol-nišnici s mi odprli rano inugotovili, da se je infekcijaprelevila v meningitis. Name-stili so me v infekcijsko klinikona oddelek, kjer so bili bolnikis tifusom. Na tem oddelku some punktirali. V tem se jezlomila igla, ki se je zagozdila.Iz mene so jo dobesedno

praskali. V tistem trenutkusem začutil mravljince odpalca na nogi do popka. Kosem to povedal, so vsi izginili.Jaz sem ostal v postelji, zdra-vnikov pa dva dni ni bilo blizu.Vem samo to, da so me staršiiskali in me niso mogli najti.Ko so zdravniki končno prišlido mene, so rekli, da imamotroško paralizo. Vendar se jekasneje izkazalo, da tudi to nires. Ponovno so me selili vnovo bolnišnico, ki pa je bilatudi v žalostnem stanju. Naposteljah ni bilo niti rjuh.Menim, da mi ni treba pose-bej razlagati, kaj je sledilo.Preležanine, seveda! Zdrav-niki so staršem rekli, da se naj

priporočijo Bogu, kar bo pabo! Na tem oddelku sem ležaldva meseca, potem pa so mepremestili na oddelek za živ-ce. Tudi tam ni bilo nič kon-kretno ugotovljeno, pa so mezopet prestavili v staro bol-nišnico, kjer sem prvič slišalizjavo, da iz mojega stanja nebo nič. Edino kar sem zvedel,je bilo, da bom živel še največ5 let. Potem pa se je začelazgodba paraplegije: različniuroinfekti, ki so jih zdravili splesnivo vodo in zeljnico.

Ker sem trdoživ, sem preživel.Odšel sem domov, kjer semostal kaka 4 leta. Poudaritimoram, da sem imel zeloskrbne starše, ki so nepre-stano iskali rešitve zame.Želeli so, da bi spet hodil. Takosem obiskal še nekaj bolni-šnic, tudi v Zagrebu. Seveda,ni bilo nobenega napredka.Končno je dr. Boh mojemuočetu svetoval, naj grem všolo. Tako smo tudi naredili,vendar s to razliko, da je moj

Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, Katja Vipotnik, prof. def. DPO+FIBO

Lepo je srečati paraplegika tako polnega življenja inenergije, predvsem pa takšnega, ki živi polnoneodvisno in samoaktivno življenje!

Inte

rvju

20

Paraplegik 105

brat, dvojček hodil v srednjoekonomsko šolo in mi dne-vno prinašal zapiske, ki semjih prepisoval in se iz njih učil.Seveda, ob koncu sem moralopraviti izpite. Ko sem zak-ljučil srednjo šolo, sem postalekonomski tehnik.

Seveda, želel sem si zapo-slitve. Oče se je trudil in miiskal zaposlitev. Šel je celo naministrstvo za šolstvo, kjer somu odgovorili, da je država vizgradnji in da nasploh nizaposlitev, kaj šele zame. Takosem nekaj časa doma delalžično pletiljstvo. Bil sem tudiknjigovodja. Težava pa je bilav tem, da nisem mogel skle-niti delovnega razmerja nitinisem mogel plačevati pris-pevkov za zdravstveno inpokojninsko zavarovanje, sajobrtniki takrat niso bili zaže-leni. Vse je bilo »družbeno«.Takrat uradno celo paraplegiknisem mogel biti, ampak some vodili kot »od kapi zade-tega«. Tako se je nadaljevalo20 let.

Kasneje se je začelo druš-tveno življenje. Najprej je biloustanovljeno medobčinskodruštvo Ljubljana – Bežigrad.Kasneje pa se je ustanovilasekcija paraplegikov, vendarmoram poudariti, da družbatega ni marala. Družbenaklima je dovoljevala in tole-rirala le Zvezo borcev.

Zgodba naprej je kar znana,vendar bi želel poudariti nekajstvari. Tisti, ki so ustanavljalikasnejšo zvezo paraplegikov,so morali orati kar trdo le-dino. Zavod za rehabilitacijonam je omogočil prostor, kjersmo se lahko organizirali. Pri

tem bi poudaril vlogo dr. RajkaTurka, ki je bil eden redkih, kinas je razumel kot ljudi in nesamo kot paciente. Bil je pre-cej zavzet za paraplegike innam je namenil tudi velikočasa. K nam je prihajal tudi vpopoldanskem času, zunajdelovnega časa. Resnično jeodigral veliko vlogo.

Ali imate v spominu kakAli imate v spominu kakAli imate v spominu kakAli imate v spominu kakAli imate v spominu kakposebno pozitivposebno pozitivposebno pozitivposebno pozitivposebno pozitiven ali nega-en ali nega-en ali nega-en ali nega-en ali nega-tivtivtivtivtiven dogodek?en dogodek?en dogodek?en dogodek?en dogodek?

Lahko bi rekel, da mi je vzadnjem času izjemoma osta-lo v spominu to, da še vednoobstajajo dobri ljudje in stro-kovnjaki hkrati. Tako bi po-vedal, da sem nedavno, kosem šel v Terme Čatež naobnovitveno rehabilitacijo,želel spremstvo. Odločil semse, da sam ne grem, saj imamtežave z zdravjem, sestre vTermah pa nimajo dovolj časa,da bi se mi povsem posvetile.Tako sem prosil sestro Ma-nciko, da me spremlja. Res-nično sem zadovoljen, saj jeizkazala veliko strokovnost,predvsem pa človeškost!

KKKKKakakakakako so so so so sttttte pre pre pre pre preeeeeživlživlživlživlživljali vjali vjali vjali vjali vsa tsa tsa tsa tsa taaaaaleta paraplegije?leta paraplegije?leta paraplegije?leta paraplegije?leta paraplegije?

Samo to bom rekel: če ne bibilo mojega brata, bi bil že 40let mrtev. Ne mislim le fizičnepomoči, ampak predvsemrazumevanje, človeško top-lino in skrb, kar je dandanesprava redkost. Imel sem tudizelo skrbne starše in dobrovzgojo.

Ali imate kak napotek zaAli imate kak napotek zaAli imate kak napotek zaAli imate kak napotek zaAli imate kak napotek zamlajše generacije paraple-mlajše generacije paraple-mlajše gener