v slovarjih so pojasnjena kot izhodišča, v logičnem pogledu ozna … · 2019-03-20 · 1...
TRANSCRIPT
1
DidaktiDidaktiččna nana naččelaela
Kaj so naKaj so naččela?ela?
V slovarjih so pojasnjena kot izhodiV slovarjih so pojasnjena kot izhodišščča, a, vodila, osnovna pravila, smernice.vodila, osnovna pravila, smernice.
V logiV logiččnem pogledu oznanem pogledu označčujejo ujejo posploposploššitve nekih spoznanj in izkuitve nekih spoznanj in izkuššenj, ki enj, ki so veliko manj obvezujoso veliko manj obvezujočča kot zakoni, a a kot zakoni, a fleksibilnejfleksibilnejšša kot pravila. a kot pravila.
2
NaNaččela razumemo kot kriterije, napotila, ela razumemo kot kriterije, napotila,
smernice za ravnanje smernice za ravnanje ččloveka v nekih bolj:loveka v nekih bolj:
-- subjektivnih (ideolosubjektivnih (ideološška, politika, političčna, na, svetovnosvetovno--nazorska, moralna, socialna) alinazorska, moralna, socialna) ali
-- objektivnih okoliobjektivnih okoliššččinah (spoznavna, inah (spoznavna, znanstvena).znanstvena).
Kaj so didaktiKaj so didaktiččna nana naččela?ela?
So logiSo logiččne posplone posploššitve uitve uččnih spoznanj in nih spoznanj in izkuizkuššenj.enj.
Z njimi se rada povezuje teZ njimi se rada povezuje težžnja po nja po ““teoriji teoriji pouka v malempouka v malem””..
3
ZnaZnaččilnosti didaktiilnosti didaktiččnih nanih naččelel
Niso nikakrNiso nikakrššni recepti uni recepti uččnega delovanja.nega delovanja.
Dajejo uDajejo uččno orientacijo, no orientacijo, čče so osmie so osmiššljena ljena in smiselno upoin smiselno upošštevana.tevana.
Razkrivajo logiko, vzroke, zakonitosti, Razkrivajo logiko, vzroke, zakonitosti, nasprotja, razvoj, nasprotja, razvoj, problemskostproblemskost in druge in druge vidike uvidike uččnega procesa.nega procesa.
DidaktiDidaktiččna nana naččela in uela in uččiteljitelj
UUččitelja kognitivno in motivacijsko itelja kognitivno in motivacijsko angaangažžirajo, vplivajo na njegovo inovacijsko irajo, vplivajo na njegovo inovacijsko in aplikativno ustvarjalnost.in aplikativno ustvarjalnost.
Spodbujajo ga k:Spodbujajo ga k:
-- profesionalni razsodnosti,profesionalni razsodnosti,
-- odgovornemu ravnanju,odgovornemu ravnanju,
-- ustvarjalnosti pri poukuustvarjalnosti pri pouku
4
Klasifikacije didaktiKlasifikacije didaktiččnih nanih naččelel
Poznamo vePoznamo večč klasifikacij, ki so vse bolj ali klasifikacij, ki so vse bolj ali manj enostranske: prilagajajo se lahko manj enostranske: prilagajajo se lahko artikulacijiartikulaciji uuččnega procesa, delitvi na nega procesa, delitvi na fundamentalnafundamentalna in usmerjajoin usmerjajoččaa……
PrimernejPrimernejšša je klasifikacija, ki temelji na a je klasifikacija, ki temelji na posameznih, z posameznih, z didaktikodidaktiko povezanih povezanih interdisciplinarnih poudarkih; npr. na: interdisciplinarnih poudarkih; npr. na:
-- psiholopsihološškem (aktivnost, nazornost, kem (aktivnost, nazornost, postopnost, prilagojenost)postopnost, prilagojenost)
-- metodolometodološškem (znanstvenost, kem (znanstvenost, sistematisistematiččnost, povezanost teorije s prakso)nost, povezanost teorije s prakso)
-- sociolosociološškem (vzgojnost, aktualnost, kem (vzgojnost, aktualnost, racionalnostracionalnost
5
UUččna aktivnostna aktivnost
Kaj je aktivnostKaj je aktivnost
Zavestno in ciljno naravnano ravnanje Zavestno in ciljno naravnano ravnanje ččloveka, ki je sestavljeno iz raznovrstnih loveka, ki je sestavljeno iz raznovrstnih psihofizipsihofiziččnih sestavin.nih sestavin.
Zavestna, ustvarjalna aktivnost je pogoj Zavestna, ustvarjalna aktivnost je pogoj otrokovega splootrokovega sploššnega razvoja.nega razvoja.
6
Kaj je uKaj je uččna aktivnostna aktivnost
UUččenenččeva aktivnost je pogoj ne le njegoveeva aktivnost je pogoj ne le njegove
uuččne uspene uspeššnosti, temvenosti, temvečč njegovega njegovega
celovitega razvoja. celovitega razvoja.
Zavedati se moramo, da se uZavedati se moramo, da se uččne aktivnostine aktivnosti
ne da izsiliti, temvene da izsiliti, temvečč jo je potrebno nenehnojo je potrebno nenehno
vzdrvzdržževati.evati.
Kaj vpliva na uKaj vpliva na uččenenččevo aktivnostevo aktivnost
Motivi:Motivi:
primarni primarni
sekundarni sekundarni
terciarniterciarni
7
Primarni motiviPrimarni motivi
motiviranost je izraz umotiviranost je izraz uččenenččevih naravnih evih naravnih nagnjenj za aktivnost, razminagnjenj za aktivnost, razmiššljanje, ljanje, ustvarjanje, reustvarjanje, rešševanje, oblikovanje,evanje, oblikovanje,
uuččenec je aktiven zato, ker ga nekaj enec je aktiven zato, ker ga nekaj zanima, torej iz nekega notranjega vzgiba, zanima, torej iz nekega notranjega vzgiba, iz njegove vedoiz njegove vedožželjnosti. eljnosti.
Sekundarni motiviSekundarni motivi
v ospredju je bolj moram kot v ospredju je bolj moram kot žželim ali elim ali hohoččem,em,
sekundarnih motivov ne kasekundarnih motivov ne kažže ne e ne podcenjevati, ne precenjevati. Nemalokrat podcenjevati, ne precenjevati. Nemalokrat se zgodi, da moram preide v hose zgodi, da moram preide v hoččem ali em ali žželim,elim,
pomembno vlogo ima nagrada, pohvala, pomembno vlogo ima nagrada, pohvala, kazen, graja.kazen, graja.
8
Terciarni motiviTerciarni motivi
ugodni uugodni uččni pogojini pogoji
prijetni socialni odnosi v skupiniprijetni socialni odnosi v skupini
delovna klima itn.delovna klima itn.
Kdaj uKdaj uččenje in pouenje in pouččevanje najbolj evanje najbolj uspeva?uspeva?
takrat, kadar je angatakrat, kadar je angažžirana celotna irana celotna uuččenenččeva in ueva in uččiteljeva osebnost (Blaiteljeva osebnost (Blažžiiččidr., 2003) inidr., 2003) in
čče so optimalno aktivirane vse njune e so optimalno aktivirane vse njune temeljne psihofizitemeljne psihofiziččne zmone zmožžnosti. nosti.
9
Vrste aktivnosti
Gibalna(kinestetična)
Čustveno-doživljajska
Intelektualna
Gibalna aktivnostGibalna aktivnost
prisotna pri pisanju, likovnem pouku, prisotna pri pisanju, likovnem pouku, ššportni vzgoji, tehniportni vzgoji, tehniččnem, laboratorijskem nem, laboratorijskem delu, na ekskurzijah, v razlidelu, na ekskurzijah, v različčni ni manifestaciji telesnih gibov, pa tudi v manifestaciji telesnih gibov, pa tudi v izrazih telesne napetosti, pri neverbalni izrazih telesne napetosti, pri neverbalni komunikaciji. komunikaciji.
10
ČČustveno doustveno dožživljajska (ivljajska (afektivnaafektivna) ) aktivnostaktivnost
--ččustveno odzivanje je ustveno odzivanje je ččlovekova elementarna lovekova elementarna danost, danost,
-- pozorni moramo biti na izjemno subjektivnost, pozorni moramo biti na izjemno subjektivnost,
-- otrokova duotrokova dušševnost je najbolj sprejemljiva za evnost je najbolj sprejemljiva za tiste utiste uččne vtise in dejavnosti, ki so ne vtise in dejavnosti, ki so ččustveno ustveno obarvani,obarvani,
-- za uspeza uspeššno izvajanje pouka je potrebna no izvajanje pouka je potrebna ustrezna mera ustrezna mera ččustveno doustveno dožživljajske podlage. ivljajske podlage.
Intelektualna aktivnostIntelektualna aktivnost
-- oznaoznaččimo jo lahko kot sposobnost imo jo lahko kot sposobnost zavestnega uzavestnega uččenja.enja.
11
Oblike učne
aktivnosti
Reproduktivna Produktivna Ustvarjalna
Reproduktivna uReproduktivna uččna na aktvivnostaktvivnost
vevežže se na posredovanje informacij,e se na posredovanje informacij,
kakažže se v poslue se v posluššanju, ponavljanju, branju,anju, ponavljanju, branju,
potrebna in smiselna v ustreznih potrebna in smiselna v ustreznih situacijah, smiselno jo je kombinirati z situacijah, smiselno jo je kombinirati z drugimi aktivnostmi.drugimi aktivnostmi.
12
Produktivna uProduktivna uččna aktivnostna aktivnost
zahtevnejzahtevnejšša, ker prehaja od a, ker prehaja od elementarnega, analitielementarnega, analitiččnega k nega k sintetisintetiččnemu, celostnemu dojemanju;nemu, celostnemu dojemanju;
KaKažže se v :e se v :
postavljanju vprapostavljanju vpraššanjanj
podpodččrtavanjurtavanju
zapisovanju z lastnimi mislimizapisovanju z lastnimi mislimi
praktipraktiččnem delunem delu
Ustvarjalna uUstvarjalna uččna aktivnostna aktivnost
Nemirna, pogumna aktivnost, ki povezuje Nemirna, pogumna aktivnost, ki povezuje modrost, nadarjenost ter zavestno modrost, nadarjenost ter zavestno tveganje (B. tveganje (B. SuchadolskiSuchadolski).).
13
Kako razvijati uKako razvijati uččno aktivnostno aktivnost
Ustrezno usposobljen in subtilen uUstrezno usposobljen in subtilen uččiteljitelj
Pestro uPestro uččno dogajanjeno dogajanje
Raba razliRaba različčnih unih uččnih metodnih metod
Kombiniranje uKombiniranje uččnih obliknih oblik
Aktualna, zanimiva, Aktualna, zanimiva, žživljenjska vsebinaivljenjska vsebina
UUččna tehnologijana tehnologija
Enotnost Enotnost uuččnokonkretneganokonkretnega(nazornega) in abstraktnega (nazornega) in abstraktnega
(pojmovnega)(pojmovnega)
14
Kaj je nazornost?Kaj je nazornost?
Je didaktiJe didaktiččno sredstvo, s pomono sredstvo, s pomoččjo jo katerega ukaterega uččenci laenci lažžje dojemajo in prodirajo je dojemajo in prodirajo v abstraktnejv abstraktnejšše bistvo ue bistvo uččnih predmetov.nih predmetov.
Nazornost
Konkretna, čutna ali
situacijskaPojmovna
15
ZnaZnaččilnosti konkretne nazornostiilnosti konkretne nazornosti
OmogoOmogočča neposredni kontakt s stvarnostjoa neposredni kontakt s stvarnostjo
Posreduje gradivo spoznavanjaPosreduje gradivo spoznavanja
Zagotavlja jasne in polne predstaveZagotavlja jasne in polne predstave
Prispeva k poglobljenemu doPrispeva k poglobljenemu dožživljanju ivljanju uuččnega procesanega procesa
Zlasti pomembna za mlajZlasti pomembna za mlajšše ue uččenceence
ZnaZnaččilnosti pojmovne nazornostiilnosti pojmovne nazornosti
Pomeni celokupnost simbolno izraPomeni celokupnost simbolno izražženih enih mislimisli
Prispeva k posploPrispeva k posploššitvam, k bistvuitvam, k bistvu
Vpliva na logiVpliva na logiččno osno os
16
Miselna aktivnost
Pojmovnanazornost
Čutne zaznave
Utemeljitev nazornosti
Spoznavno teoretskagibanje mišljenja od čutno-konkretnega
k splošnemu
Psihološkamišljenje poteka od predlogične, preko
konkretne doformalne faze
Didaktičnastimuliranje, motiviranje,
trajnost znanja
17
Vrste ponazoril
Stvarnaenaktivna nazornost
Didaktičnaikonična nazornost
Simbolna nazornost
Vodila ponazarjanjaVodila ponazarjanja
ToToččnost, jasnost, bistvenost dejstev in nost, jasnost, bistvenost dejstev in zaznavzaznavSprejemanje z vsemi zaznavnimi kanaliSprejemanje z vsemi zaznavnimi kanaliAktivnost uAktivnost uččencevencevOpraviOpraviččenost ponazarjanjaenost ponazarjanjaAktualna v vseh etapah uAktualna v vseh etapah uččnega procesanega procesaEkonomiEkonomiččnostnostOrganizacijsko tehniOrganizacijsko tehniččna vodilana vodila
18
Stopnje Stopnje ččlovekovega odzivanja lovekovega odzivanja priprinazornostinazornosti
Asimilacija: sprejemamo vtise in jih Asimilacija: sprejemamo vtise in jih spominsko zadrspominsko zadržžimoimo
AkomodacijaAkomodacija: poru: poruššeno stanjeeno stanje
EkvilibracijaEkvilibracija: urejanje, uravnove: urejanje, uravnoveššanje novo anje novo
nastalega stanjanastalega stanja
Strukturiranost in sistematiStrukturiranost in sistematiččnost nost poukapouka
19
Kaj obsega naKaj obsega naččelo strukturiranosti elo strukturiranosti in sistematiin sistematiččnosti poukanosti pouka
V literaturi ga najdemo pod razliV literaturi ga najdemo pod različčnimi nimi imeni: npr. stvarnoimeni: npr. stvarno--logilogiččno ali stvarnono ali stvarno--strukturno nastrukturno naččeloelo
Pojavlja se v povezavi s postopnostjo, Pojavlja se v povezavi s postopnostjo, nanaččrtnostjo, znanstvenostjo poukartnostjo, znanstvenostjo pouka
V sedanjem V sedanjem ččasu kot samostojno naasu kot samostojno naččelo elo strukturiranja in strukturiranja in elementariziranjaelementariziranja poukapouka
Kaj obsega naKaj obsega naččelo strukturiranosti elo strukturiranosti in sistematiin sistematiččnosti poukanosti pouka
Je tipiJe tipiččno predvsem za uno predvsem za uččno vsebinono vsebino
Ker je strukturiranje in sistematiziranje Ker je strukturiranje in sistematiziranje nerazdrunerazdružžljivo povezano, je to naljivo povezano, je to naččelo elo neposredna vez med znanostjo in neposredna vez med znanostjo in ššoloolo
20
Kaj pomeni strukturnost?Kaj pomeni strukturnost?
Struktura pomeni zgradbo, ogrodje nekega Struktura pomeni zgradbo, ogrodje nekega predmeta ali pojavapredmeta ali pojava
V znanosti je struktura obiV znanosti je struktura običčajno izraajno izražžena v ena v dolodoloččeni pojmovni hierarhiji, ko se okrog eni pojmovni hierarhiji, ko se okrog logilogiččne osi ali ne osi ali ““rderdečče nitie niti”” smiselno smiselno razvrrazvrššččajo in povezujejo tako zakonitosti in ajo in povezujejo tako zakonitosti in odnosi kot tudi posamezna dejstvaodnosi kot tudi posamezna dejstva
Kaj pomeni strukturnost?Kaj pomeni strukturnost?
Strukturno razumevanje uStrukturno razumevanje uččne vsebine ne vsebine pravi, da celote ni mogopravi, da celote ni mogočče razumeti, e razumeti, čče ni e ni jasna njena struktura.jasna njena struktura.
Za uZa uččenje ni znaenje ni značčilno le odkrivanje ilno le odkrivanje struktur, temvestruktur, temvečč ((prepre)strukturiranje )strukturiranje žže e obstojeobstoječčih subjektivnih struktur znanja, ih subjektivnih struktur znanja, kakor tudi odkrivanje, posplokakor tudi odkrivanje, posplošševanje evanje ((metaevalviranjemetaevalviranje).).
21
Kaj je sistematiKaj je sistematiččnost?nost?
Sistemiziranje pomeni namerno urejanje Sistemiziranje pomeni namerno urejanje zgradbe in delov znanjazgradbe in delov znanja
Prispeva k temu, da postane znanje Prispeva k temu, da postane znanje preglednejpreglednejšše in lae in lažžje razumljivoje razumljivo
Nameni strukturiranja in Nameni strukturiranja in sistematiziranjasistematiziranja
Poznavanje in razumevanje temeljnih Poznavanje in razumevanje temeljnih pojmov, strukturpojmov, struktur
Razvijanje intelektualnih sposobnosti , Razvijanje intelektualnih sposobnosti , šše e posebej sistemiziranja, selekcioniranjaposebej sistemiziranja, selekcioniranja
Urejeno znanje je trdnejUrejeno znanje je trdnejšše in trajneje in trajnejšše,e,
Podlaga za naPodlaga za naččrtno in sistematirtno in sistematiččno no ravnanjeravnanje
Prispevek k ekonomiPrispevek k ekonomiččnosti poukanosti pouka
22
Kje se kaKje se kažže strukturnost in e strukturnost in sistematisistematiččnost poukanost pouka
SistematiSistematiččna urejenost una urejenost uččnih ciljev (ciljni nih ciljev (ciljni vidik)vidik)
Pregledna in logiPregledna in logiččna urejenost una urejenost uččne ne vsebine (vsebinski vidik)vsebine (vsebinski vidik)
Smiselno razvrSmiselno razvrššččanje in postopnost uanje in postopnost uččnih nih metod, oblik in postopkov umetod, oblik in postopkov uččnega dela nega dela (didakti(didaktiččnono--metodimetodiččni vidik) ni vidik)
Postopnost kot pomembna znaPostopnost kot pomembna značčilnost ilnost strukturnosti in sistematistrukturnosti in sistematiččnostinosti
strukturnost
sistematičnost
postopnost
23
DiesterwegovaDiesterwegova pravila postopnosti in pravila postopnosti in sedanji sedanji ččasas
Od bliOd bližžnjega k daljnemunjega k daljnemu
Od konkretnega k sploOd konkretnega k sploššnemu nemu
Od enostavnega k sestavljenemuOd enostavnega k sestavljenemu
Od laOd lažžjega k tejega k težžjemujemu
Od znanega k neznanemuOd znanega k neznanemu
EkonomiEkonomiččnost in racionalnost nost in racionalnost poukapouka
24
Ekonomičnost in racionalnost
pouka
Ekonomičnostz minimalnimi
močmi optimalenučinek
gospodarnost
Racionalnostoptimalni razvoj
učencevpedagoška kategorija
podaljševanješolanja
racionalnostin
ekonomičnostpouka
razmahpotreb po
izobraževanju
25
Pomembno opozoriloPomembno opozorilo
ŠŠola ni proizvodni obratola ni proizvodni obrat
Razlika med materialno proizvodnjo in Razlika med materialno proizvodnjo in uuččnim procesomnim procesom
V V ššoli ni oli ni ““šškartakarta””
MoMožžnosti unosti uččne racionalnostine racionalnosti
Ustrezno obseUstrezno obsežžni in racionalni uni in racionalni uččni nani naččrti rti in uin uččbeniki (beniki (eksemplarnosteksemplarnost, izbirnost), izbirnost)Dobro pripravljeni urniki in delovni naDobro pripravljeni urniki in delovni naččrti rti uuččiteljeviteljevUstrezna Ustrezna artikulacijaartikulacija uuččnega delanega delaUstrezen izbor uUstrezen izbor uččnih metod, oblik in unih metod, oblik in uččne ne tehnologijetehnologijePremiPremiššljena diferenciacija in ljena diferenciacija in individualizacijaindividualizacija
26
Predmet ekonomiPredmet ekonomiččnosti in nosti in racionalnostiracionalnosti
UUččni ni ččasas
UUččna sredstvana sredstva
Optimalno obremenjevanje uOptimalno obremenjevanje uččencev encev (pomembno trudenje, naprezanje, ne (pomembno trudenje, naprezanje, ne pregretost)pregretost)
UUččna uspena uspeššnostnost
ProblemskostProblemskost poukapouka
27
Bistvo Bistvo problemskostiproblemskosti
Pomembna je kompleksnost, Pomembna je kompleksnost, nerazvidnostnerazvidnost, nasprotje, te, nasprotje, težžavnostavnost
RazliRazliččni izvori ni izvori problemskostiproblemskosti: ontolo: ontološški, ki, gnoseolognoseološškiki, didakti, didaktiččnini
Problemskost
Problemskasituacija
Problem Didaktična problemska
naloga
28
Dejavniki Dejavniki problemskostiproblemskosti
Razvijanje problemske senzitivnosti in Razvijanje problemske senzitivnosti in sposobnostisposobnosti
UUččna vsebinana vsebina
UUččne metode in oblike delane metode in oblike dela
UUččna diferenciacija in na diferenciacija in individualizacijaindividualizacija
29
Kdaj potreba po uKdaj potreba po uččni diferenciaciji ni diferenciaciji in individualizacijiin individualizaciji
Potreba po letu 1958Potreba po letu 1958
Aktualna po letu 1990 Aktualna po letu 1990
Veliko razprav o tem pojavu tudi v Veliko razprav o tem pojavu tudi v sedanjem sedanjem ččasuasu
Zakaj potreba po diferenciacijiZakaj potreba po diferenciaciji
Zahtevnost in abstraktnost uZahtevnost in abstraktnost uččne vsebinene vsebine
Razlike med uRazlike med uččenci (predvsem kognitivne)enci (predvsem kognitivne)
ŽŽelje, interesi uelje, interesi uččencev in starencev in staršševev
UUččni tempo ni tempo
Pozitivna samopodobaPozitivna samopodoba
30
Učna diferenciacija
in individualizacija
Notranja Fleksibilna Zunanja
Notranja diferenciacija inindividualizacija
UčnovsebinskaDidaktično-metodična
31
Fleksibilna diferenciacija
“Nivojski pouk”prepletanje heterogenih
in homogenih skupin
Nekateri drugi modeli
Zunanja diferenciacija
Setting sistemdelna
pri nekaterih predmetih
Streaming sistempopolnapri vseh
predmetih
Obvezne smerišolanja
32
ŽŽivljenjskost ivljenjskost ššole in pouka oz. ole in pouka oz. povezanost teorije in praksepovezanost teorije in prakse
Kaj vpliva na Kaj vpliva na žživljenjskost pouka?ivljenjskost pouka?
UUččna vsebina (odnos med tradicionalnim na vsebina (odnos med tradicionalnim in sodobnim, ni vse tradicionalno in sodobnim, ni vse tradicionalno nenežživljenjsko; tudi vse novo ni ivljenjsko; tudi vse novo ni žživljenjsko) ivljenjsko)
DidaktiDidaktiččna organizacija pouka na organizacija pouka (kombinacija razli(kombinacija različčnih unih uččnih oblik in nih oblik in metod)metod)
Smiselna povezanost teorije in prakse Smiselna povezanost teorije in prakse