varnost 1/2011

Sreno!

FOTO: Brigita Petric, Nina Djorjdevi

pomlad + topleji dnevi = motoristi na cesti

letnik LIX/t. 1/2011

VArNOST

3

VARNOST 1/2011, januar april ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi GPU

Lektorica: Janja uteri - NuiOblikovanje naslovnice: Matja MitroviFotograja na naslovnici: Brigita PetricTehnino oblikovanje: Mirsada DeladiniNaslov: Sektor za odnose z javnostmi GPU, tefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Aktualno

5 Predstavitev predloga Zakona o organizaciji in delu policije6 Predstavitev predloga Zakona o nalogah in pooblastilih policije8 Nae rezerve se skrivajo le v notranjih prerazporeditvah10 18 policijskih zaupnikov vam je na voljo za pogovor12 Iz poroila o delu policije v letu 201014 Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila14 Odbor za integriteto in etiko v policiji15 Nov predsednik drutva kriminalistov Slovenije

16 Novice

Strokovni prispevki

20 Mile Nuni: Demonstracije javna zbiranja in njihovi varuhi23 Roman Batis: Facebook demonstracije25 Vladislav Mudri, Andreja Razpet: Vloga interventnih slub v kriznih razmerah28 Adil Huselja: Vseivljenjsko uenje: diplome ali kompetence?33 Zoja Hafner: Naredite dober vtis

Izobraevanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

34 Kako postati pripadnik Specialne enote policije40 Usposabljanje za ravnanje v amok situacijah41 Prvo usposabljanje vseh pogodbenih pomonih policistov42 Policija ima prvi mednarodno vericiran program usposabljanja43 Izbor dobre prakse za leto 2010

Mednarodno sodelovanje

47 Sodelovanje slovenskih policistov v enotah za hitro posredovanje na zunanjih mejah EU50 Bilateralna delovna skupina

Prosti as - predstavljamo policiste

52 Bojan Bizjak in njegova maketa mercedesovega terenca

port

54 Vrhunski portni doseki v slovenski policiji

UVODNIK

UVODNIKKAZALOLetonja pomlad ne pri-

naa zgolj brsteega cvetja in tako priakovanih toplih ar-kov. Po daljem, enoletnem, premoru se med nas vraa tu-di revija Varnost, ki ste jo ne-kateri od vas tako pogreali. Prav to nam je bila vzpodbu-da, da navkljub vsesplonemu zatiskanju pasu ter kronini preobilici dela ponovno za-enemo stroje in zaposlene v ministrstvu za notranje zade-ve in policiji ponovno povee-

mo s pisano besedo, namenjeno podroju notranjih zadev in policijskemu delu. Vas pa zato vabimo k druganim bralnim navadam zaasno bo namre interni asopis izhajal v elek-tronski obliki.

Letonja prva tevilka prinaa lanke o naem pogledu v prihodnost; predstavljamo vam kljune projekte, ki bodo za-znamovali policijo v prihodnjih mesecih, letu. Reorganizacija policije, prenovljen zakon o policiji, pogovor o etiki in inte-griteti Kako pomembni sta predvsem slednji nas opozarja-jo aktualni dogodki, gospodarska kriza, ki so precej omajali zaupanje ljudi v delovanje institucij. Zato se moramo vsi, ki delamo v javnem sektorju, e toliko bolj zavedati, da vsako nae dejanje, beseda, pogled nosi tudi svoj energijski zapis! Ne dovolimo, da bi neprimeren odnos ali pripomba izniila nae sicer strokovno in zakonito delo. Policiji je zaupano po-membno poslanstvo, ki ga lahko res uspeno izpolnjuje le ob zaupanju ljudi in njihovim sodelovanjem. Zato gradimo mo-stove!

Nasmeh in prijazna beseda sta kakor enjev cvet, ki nas spomladi napolni z novim upanjem in priakovanjem. Sta ta-ko malo, a obenem neskonno veliko.

mag. Vesna DroleVodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije


VArNOSTUVODNIK

Spotovani sodelavci in sodelavke!

Obdobje, ki je za nami, je bilo pestro. Zaznamovalo ga je vae dobro delo na vseh podrojih, s katerim vztrajno gradite ugled poli-cije med ljudmi, od uspenega pre-iskovanja kriminala vseh vrst do uin-kovitega vzdre-vanja javnega reda in miru, varovanja dravne meje, zago-tavljanja varnosti v cestnem prometu ter varovanja oseb in objektov, e natejem samo glavna.

Zaznamovalo pa ga je tudi veliko projektov, ki so tako ali drugae vplivali na nae delo. Med najvejimi in vsekakor tudi najzahtevnejimi je prav gotovo reor-ganizacija policije. Medtem ko je preoblikovanje Gene-ralne policijske uprave e uspeno konano, pa je drugi del projekta, zdruevanje nekaterih manjih policijskih uprav, e pred nami.

Zavedam se, da organizacijske spremembe v vsakem sistemu, zlasti pa v tako velikem, kot je policija, med za-poslenimi obiajno niso priljubljene, e posebej, kadar neposredno poseejo v njihovo delovno okolje. Zaradi tega razumem pogosto ustveno obarvano nasprotova-nje nartovanim spremembam, pomisleke in zaskrblje-nost zaposlenih, vendar si obenem elim, da bi vendarle znali tudi pozorno prisluhniti vsem resnino strokov-nim dokazom in dejstvom, ki te spremembe pravzaprav narekujejo in pred katerimi si ne moremo ve zatiskati oi.

Javnofinanni poloaj v dravi je namre izjemno negotov. Recesija zmanjuje tudi sredstva, razpololjiva za policijo, hkrati pa se zaradi spremenjenih drubenih razmer in naraajoe varnostne problematike poveuje delo policistov na terenu. Dejstvo so tudi trenutno pre-velike razlike med posameznimi policijskimi upravami glede razmerja med operativno obremenjenostjo in de-leem upravno-administrativnega kadra.

Vsemu temu se moramo kot organizacija zato nuj-no prilagoditi, poiskati strukturne reitve in notranje rezerve, s katerimi bomo poskuali prepreiti tako skraj-ne ukrepe, kot je odpuanje zaposlenih, ki se dogaja v tujini in konec koncev povsod okoli nas ... Policijo mo-ramo posodobiti! Na cilj je uinkoviteja, proneja in mobilneja policija, ki se bo lae prilagajala spremenje-nim varnostnim razmeram. Na cilj je tevilo policijskih uprav oblikovati tako, da bodo medsebojno bolj primer-ljive. Na cilj je z obstojeimi kadrovskimi viri kar se da poveati tevilo policistov na terenu.

Vsekakor bi bilo veliko lae, tudi zame osebno, vztrajati pri preivelih vzorcih in upati, da bi bilo po-sledic im manj, kot pa ugrizniti v kislo jabolko refor-me. Toda dolgorono se tak sistem nikakor ne bi mogel ohraniti. Je namre iv organizem, ki mora v korak s asom! Le tako bomo lahko e naprej suvereno uresni-evali poslanstvo policije in z vso odgovornostjo skrbeli za varnost v dravi.

Dejstvo pa je tudi, da nobenega projekta ne moremo izpeljati ez no. Tako je tudi prav. Taki projekti, kot je ta, zahtevajo namre veliko asa in truda. Nosilci smo zato odloitve sprejeli ele na podlagi skrbno premi-ljenih, pretehtanih analiz in natannih izraunov. Pred omi poskuamo imeti posameznike, njihova priakova-nja in elje, saj se zavedamo, da smo policija vendar-le predvsem ljudje, zaposleni v njej. Tudi zato smo se projekta lotili z veliko mero obutljivosti, razumevanja in posluha za priakovanja nae notranje in zunanje jav-nosti, dovzetni smo tudi za utemeljeno kritiko. Toda pri tem moramo vseskozi imeti pred omi tudi konno vizi-jo, zaupati moramo vanjo in jo poasi, vendar vztrajno uresnievati kljub oviram in raznim vse prevekrat zgolj populistinim oitkom, ki nam jih nasprotniki projekta postavljajo na pot.

elim si, da bi kljub naravi nae organiziranosti pre-segli pojmovanje policije kot institucije, ki je sestavljena iz ve sistemov. Policija je ena ne glede na to, koliko uprav in policijskih postaj ima. Vsi smo v istem sistemu in si delimo njegovo prihodnost. Bolj kot kadar koli prej je zato zdaj as za enotnost, kajti teki asi so e tu in zdaj. Finanna proraunska sredstva, ki so nam dodelje-na, al ne bodo zagotavljala izvedbe vseh nalog. Kljub skrbnemu ravnanju z razpololjivimi proraunskimi sredstvi imamo tako e v prvem trimeseju v policiji za 8,7 milijona evrov primanjkljaja.

eprav smo v nezavidljivem finannem poloaju, naj to ne vpliva na nae delo. Negotove razmere v dr-avi so namre prizadele tudi tevilne druge organiza-cije in podjetja. Mnogo ljudi se je znalo v stiski, zato je pomembno, da pri svojem delu ohranimo obutek za soloveka! Prisluhnimo ljudem in njihovim teavam, vztrajajmo pri prijaznem, korektnem in spotljivem od-nosu, ki nas prav ni ne stane, njegova vrednost pa je neprecenljiva!

Trdno sem preprian, da nam bo z odprtim komu-niciranjem na vseh straneh, zrelim preseganjem neso-glasij in iskanjem kompromisov med razlinimi pogledi, upotevanjem dokazov razuma in ne moi ter s kon-struktivnimi pobudami uspelo racionalizirati in posodo-biti policijo, jo prilagoditi razmeram in e bolj pribliati ljudem. Optimizem, da bo tako, rpam predvsem iz vas, spotovane sodelavke in sodelavci, ki vsaki znova do-kazujete svojo pripadnost poslanstvu policije in preda-nost tistim, ki nas potrebujejo.

Janko Gorek,generalni direktor policije


VArNOST

5

PREDSTAVITEV PREDLOGA ZAKONA O ORGANIZACIJIIN DELU POLICIJE

Interes Republike Sloveni-je je zagotavljanje visoke stopnje varnosti in s tem kakovosti ivljenja za vse prebivalce. Pogoj za to je dosledno spotovanje te-meljnih lovekovih pravic in svoboin ter sistemsko prepreevanje nezakoni-tega poseganja v loveko-vo zasebnost in pravice. Na teh naelih temelji tudi politika zagotavljanja no-tranje varnosti Republike Slovenije, ki si prizadeva za vzpostavitev in delova-nje uinkovitega in racio-nalnega sistema notranje varnosti.

S sprejetjem Zakona o po-liciji (ZPol) v letu 1998 (Urad-ni list RS, t. 49/98) je policija postala organ v sestavi mi-nistrstva. Z zakonom je bil postavljen sistemski okvir za njeno delovanje kot organa v sestavi Ministrstva za no-tranje zadeve (v nadaljeva-nju: ministrstvo). Zakon je bil v zakonodajnem postopku vekrat spreminjan, njegove dolobe pa je presojalo tudi ustavno sodie.

Med izvajanjem zakona o policiji so se pojavile potre-be po dopolnitvi posamez-nih vsebin. Iz pregleda spre-memb in dopolnitev zakona lahko vidimo, da se je zakon spreminjal skoraj vsako leto, kar ne krepi zaupanja v pra-vni sistem. Tako se je poka-zalo, da nekatere dolobe niso najbolje, da dovoljuje-jo razlino razlago ali pa so premalo natanne. Nekatera vpraanja je bilo treba uredi-ti tudi zaradi spremenjenih razmer in potreb asa.

Policija je v zadnjih 20 letih doivela nekaj bolj ali manj globokih, korenitih organizacijskih sprememb. V preteklosti so bili uspe-no izpeljani veliki projekti (npr. vstop v t. i. schengenski prostor). Slovenska policija

Po gradivu predloga zakona povzetek pripravila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in pomonik vodje Slube generalnega direktorja policije mag. Sreko Jarc.

danes deluje dobro, pred-vsem pa policistke in polici-sti dnevno dokazujejo, da je v policiji prisotna predanost posameznikov, ki se zaveda-jo odgovornosti, ki jo imajo pri zagotavljanju svobode in varnosti vseh prebivalcev Re-publike Slovenije.

Uinkovitost, strokovnost in zakonitost policijskega dela so ivljenjsko poveza-ne, med drugim z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev, notranjo organizacijsko kulturo in ustreznim vodenjem, love-kimi medsebojnimi odnosi in obutkom pripadnosti organizaciji, ki zna zaititi policistke in policiste pred gronjami in neutemeljenimi obtobami, vendar obenem od njih zahteva dosledno spotovanje zakonitosti in lovekovih pravic.

Temeljni cilj predloga zakona o organizaciji in de-

lu policije je visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi, varnosti njihovega pre-moenja, krepitev pravne drave, okrepitev sodelo-vanja z lokalno skupnostjo, decentralizacija policije ter izpolnjevanje obveznosti pri zagotavljanju mednarodne varnosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela na policij-skem podroju.

Cilj predloga zakona je poleg tega skladno z izpelja-nimi projekti racionalizacije, reorganizacije in ustanovitve nacionalnega preiskovalne-ga urada (NPU) urediti nor-mativne podlage za sodo-bno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje ter jasno razmejiti pristoj-nost med ministrstvom in policijo, urediti posebna de-lovnopravna razmerja v poli-ciji, status in zaito policista, usposabljanje, izobraevanje in raziskovalno dejavnost ter zagotoviti tesnejo vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in tesneje sode-

lovanje policije z drugimi subjekti ter s tem e boljo organiziranost in delovanje policije.

Cilj predloga zakona je zagotoviti boljo organizira-nost in delovanje policije, ta-ko da se bo lahko uinkovito odzivala na vse varnostne iz-zive, ter urediti nekatere po-sebnosti delovnopravnih raz-merij, ki omogoajo pronej-o organizacijo in opravljanje nalog policije, pri emer smo upotevali ta izhodia:

organizacija policije na dravni, regionalni in lo-kalni ravni mora biti pri-lagojena poslanstvu in nalogam organa ter nje-govemu poslovanju,

zakonito, strokovno, uinkovito, racionalno in usklajeno opravljanje na-log,

varovanje lovekovih pravic in svoboin ter spotovanje ljudi in nji-hovega osebnega dosto-janstva,

AKTUALNO


VArNOST

uinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,

medsebojni odnosi in pri-padnost organizaciji,

usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev,

uinkovito sodelovanje z drugimi organi in institu-cijami,

preglednost in javnost delovanja.

Novost, ki vodi k racional-nejemu delovanju organa, je gotovo dolgoroni razvojni program za nemoteno delo-vanje policije, ki bo omogo-al trajnostni razvoj policije. Temeljni razvojni program je strateki dokument, ki od-govarja na kljuna vpraanja dolgoronega razvoja poli-cije. Prav uspeno strateko nartovanje je namre zago-tovilo za pravo pot in smer delovanja in razvoja organi-zacije. Razvojni program vse-buje razlina podroja razvo-ja policije, kot so npr. kadri, opremljanje, izobraevanje. Dolgoroni razvojni program obravnavata Vlada RS in Dr-avni zbor RS, kar omogoa dolgorono nartovanje po-sameznih nalog, pa tudi laje nartovanje in razporejanje

nannih obveznosti pri pri-pravi prorauna, obenem pa tudi zavezo policije, da pred-nostnih nalog ne spreminja vsako leto.

Posebna ureditev neka-terih skupin javnih usluben-cev, specinih zaradi delo-vnega podroja, kot je na pri-mer v policiji, je upraviena in razumljiva, zato za delo-vna razmerja in plae delav-cev policije veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plae javnih uslubencev, ter kolektivne pogodbe, ki veljajo za delavce policije, s predlogom zakona pa so posamezna vpraanja zaradi posebnosti dela ter poklica policista urejena drugae.

Vodstvo MNZ in policije ter pripravljavci predloga za-kona se zavedajo, da zakon s svojimi reitvami delno po-sega v nekatere posebne do-lobe zakona o javnih uslu-bencih in zakona o delovnih razmerjih, vendar so te razlike nujne, strokovno utemeljene in premiljene. Predvsem pa upotevajo dobre prakse iz tujine, kjer tovrstni organi, podobno kot predlog zako-na na sui generis nain, ure-

Poglavitne reitve predloga zakona so:

natanna opredelitev razmerja med ministr-stvom in policijo,

podrobneja opredelitev usmerjanja in nadzora ministrstva nad policijo,

strokovno, uinkovito in racionalno delovanje ter skrb za sistemski razvoj policije,

krepitev decentralizacije ter neodvisnosti in sa-mostojnosti policijskih uprav,

usmerjenost policije k uporabnikom njenih stori-tev in uinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami ter subjekti,

posebna ureditev delovnopravnih razmerij, ki omogoa nemoteno opravljanje operativnih na-log (opravljanje nalog v posebnih delovnih raz-merah), s posebnim poudarkom na zaposlenih in skrbi zanje.

PREDSTAVITEV PREDLOGA ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE

V ta namen se na MNZ pripravlja tudi celovita prenova temeljne policij-ske zakonodaje. Policist mora poznati predpise, ki doloajo njegove pristojno-sti oziroma pooblastila in da dravljani lahko raunajo na njegovo pomo ter tudi predvidevajo njegovo prisilno ukre-panje, kadar ravnajo v nasprotju z zako-nom. Policija se vsakodnevno neposred-no sreuje s pravicami in dolnostmi posameznikov in njihovih organizacij, s svojim delovanjem posega na obutljivo podroje svobode in zasebnosti, kar je s

pravnimi normami urejeno na splono in naelno. V koniktnih drubenih razmer-jih je policija navadno prvi dejavnik pri njihovem razreevanju, ko je treba teh-tati med pravicami in dolnostmi. Kon-no besedo pri tem ima sodie, toda na zaetku in najvekrat brez potrebnega asa za razmislek mora ukrepati policist, da zavaruje varnost ljudi in premoenja.1 Policija mora biti dobro opremljena, pa ne le z materialno-tehninimi sredstvi, temve tudi s pravnim znanjem, za kar pa je potreben jasen in sistemski zakon

o nalogah in pooblastilih policije. Pre-nova policijske zakonodaje bo zagotovo pripomogla k veji operativni samostoj-nosti, zaiti svobode in lovekovih pra-vic ter zagotavljanju varnosti.

Pri pripravi zakona so bile dosledno upotevane mednarodne konvencije s podroja varstva lovekovih pravic, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ter pri-poroila domaih in tujih institucij ter organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem lovekovih pravic v policijskih postopkih (CAT Odbor OZN proti muenju, CPT

Uinkovitost, strokovnost in zakonitost policijskega dela so ivljenjsko povezane med drugim z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev, notranjeorganizacijsko kulturo in ustreznim vodenjem, lovekimi medsebojnimi odnosi in obutkom pripadnosti organizaciji, ki zna zaititi policistke in policiste pred gronjami in neutemeljenimi obtobami, vendar obenem od njih zahteva dosledno spotovanje zako-nitosti in lovekovih pravic.

jajo ista vpraanja. Slovenska policija je organ sui generis. Prav njen posebni organi-zacijsko-funkcionalni status je tista okoliina, ki zahte-va iskanje optimalnih oblik notranje organiziranosti in urejenosti delovnopravnih razmerij ter ji mora zagotav-ljati potrebne sistemske last-nosti za izvajanje temeljnega poslanstva. To poslanstvo je opravljanje javnovarnostnih nalog za varovanje ivljenja,

telesne integritete in pre-moenja ljudi s proaktivnim (prepreevalna in preventiv-na dejavnost) in postaktiv-nim (odkrivanje in pregon storilcev) delovanjem.

Notranji javnosti je bil osnutek zakona predstavljen na posvetu 30. septembra 2010. Zunanja zainteresira-na javnost je bila povablje-na k sodelovanju na javni predstavitvi novega zakona 13. januarja 2011.

AKTUALNO


VArNOST

7

Odbor Sveta Evrope za prepre-evanje muenja in nelovekega ali poniujoega ravnanja ali kaznovanja ipd.). Izhodia pri pripravi zakona so bila tudi opravljene notranje in zunanje analize, raziskave in projekti, ugotovit-ve nadzorov, poroila varuha loveko-vih pravic, sodna praksa in odloitve Ustavnega sodia RS in Evropskega so-dia za lovekove pravice ter teorija in praksa sodobnih demokratinih policij.

Pred pripravo osnutka predloga za-kona je bil izdelan pregled predlogov notranje in zunanje javnosti, ki so bili dani ob razlinih prilonostih od leta 2010. Prav tako je bil izdelan pregled primerjalnopravne ureditve policijskih pooblastil v Zvezni republiki Nemiji, Kraljevini paniji, Kraljevini vedski in Republiki Hrvaki.

Pri obravnavanju posameznih poli-cijskih pooblastil pa smo se zgledova-li tudi po reitvah, ki so uveljavljene v nekaterih drugih dravah (ureditev po-oblastil bavarske policije, Republike Av-strije, Republike Madarske, Republike Srbije, Slovake republike, Zdruenih drav Amerike ipd.).

Cilj osnutka Predloga zakona o nalo-gah in pooblastilih policije je sistemska ureditev policijskih pooblastil v zako-nu, pri tem pa tudi pregledna in jasna sistemska ureditev nalog in prisilnih sredstev. Dolobe zakona ne odstopa-jo od ciljev veljavnega zakona in po-menijo nadaljevanje dosedanje prakse. Temeljni cilj predlaganih sprememb je popraviti in dopolniti zakon na podro-jih, ki so se v praksi izvajanja zakona

pokazala kot premalo in nenatanno opredeljena, in tako zagotoviti e vijo raven pravne in osebne varnosti ljudi, varnosti njihovega premoenja ter za-kon uskladiti z drugimi sistemskimi za-koni (Kazenskim zakonikom, Zakonom o tajnih podatkih).

Kljuni cilj je priprava sodobnega, evropsko primerljivega in preglednega zakona, ki bo na enem mestu sistema-tino in celovito uredil ter doloil poli-cijske naloge in vsa splona varnostna policijska pooblastila in prisilna sred-stva ter zakonsko uredil postopek ree-vanja pritob zoper policijo.

Predlog zakona prinaa jasnejo in preglednejo ureditev, s tem ko uvaja temeljne pojme pri obravnavi varnost-nih policijskih pooblastil, prvi opre-deljuje policijski postopek, postavlja jasneje pogoje za uporabo splonega pooblastila policiji, prvi opredeljuje splona naela opravljanja policijskih nalog, natanneje doloa izvajanje po-licijskih nalog v tujini in ureditev delo-vanja tujih policistov v RS, doloneje ureja opravljanje policijskih nalog zu-naj delovnega asa ter na enem mestu opredeljuje vsa splona varnostna po-oblastila in uporabo prisilnih sredstev. Pri zagotavljanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin je oblikovanih ve varovalk, s tem ko natanneje opre-deljuje zbiranje obvestil in vabljenje oseb, natanneje ureja ugotavljanje istovetnosti, podrobno ureja varnostni pregled in pregled osebe, ukinja po-oblastilo prijetja, postavlja mejo med ustavnima kategorijama omejitev giba-

Po gradivu predloga zakona povzetek pripravila mag. Tatjana Bobnar; predlog zakona je pripravila delovna skupina, sestavljena iz lanov MNZ in Policije, v sestavi mag. Ivan Celestina, Jernej Koselj, Janez Rupnik, Robert Ferenc, Alojz Senar, Petra Recek, koordinatorja dr. Miroslav aberl in mag. Tat-jana Bobnar.

nja in odvzemom prostosti, doloneje opredeljuje pravice posameznikov, ki jim je bilo omejeno gibanje ali odvzeta prostost, skrajuje dovoljene asovne posege v lovekovo svobodo, hkrati pa se as policijskega postopka vteva v as pridranja, nedvoumno ureja po-stopke z ranljivimi skupinami, v neka-terih primerih skrajuje dovoljen asa pridranja osebe ter na zakonski ravni ureja temeljne pravice pridranih oseb v policijskih postopkih, jasneje doloa uporabo prisilnih sredstev in postav-lja mejo med posameznimi sredstvi, na novo doloa uporabo teh sredstev proti mnoici in sam nain uporabe ter zaostruje pogoje uporabe strelnega oroja kot najhujega policijskega pri-silnega sredstva.

Med temeljnimi novostmi osnutka predloga zakona so:

vsebinska pojasnitev nedolonih pravnih pojmov (zlasti verjetnost in velika verjetnost, nevarnost in velika nevarnost),

opredelitev policijskega postopka in taktinega preudarka,

novo pooblastilo cestna zapora z blokadno toko,

opredelitev kriminalistine obvee-valne dejavnosti,

novi pooblastili, povezani z zagotav-ljanjem varnosti in reda na portnih prireditvah (prepoved udelebe na portnih prireditvah in prekinitev potovanja),

spremenjeni pogoji za uporabo slu-benega psa kot prisilnega sredstva,

spremenjeni pogoji za uporabo strel-nega oroja kot najhujega prisilne-ga sredstva,

postavitev meje med zaasno ome-jitvijo gibanja in odvzemom prosto-sti,

vtevanje asa pridranja, opravljanje policijskih nalog v tujini

in delovanje tujih policistov v Repu-bliki Sloveniji,

jasneja in pregledneja ureditev pri-tobenega postopka.

Notranji javnosti je bil osnutek zako-na predstavljen na posvetu 30. septem-bra 2010. Zunanja zainteresirana javnost je bila povabljena k sodelovanju na javni predstavitvi novega zakona 13. januarja 2011.

OPOMBA1 Igliar, 2006.

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO

Vodstvo policije ima sicer precejnjo podporo javnosti, policija v zadnjem obdobju pa tudi dosega zavidljive rezultate Zakaj ste torej tvegali trenja, ki jih spremembe, povezane z reorganizacijo, nujno prinesejo?

Organizacijske spremembe v policiji so bile vedno delene velike pozornosti. V letu 2010 smo izvedli reorganizacijo na ravni GPU in prieli s pripravami na reor-ganizacijo regijske ravni, ki bo predvido-ma implementirana do 1. 6. 2011. Ideje o zdruevanju policijskih uprav niso nove, le da poskusi njihovega udejanjanja v preteklosti niso bili uspeni. Zavedali smo se, da bo takna odloitev sprejeta precej burno, da ne bo podpore ne v notranji javnosti ne v lokalnih okoljih, kjer imajo sede uprave, ki so predmet zdruevanja. Ampak druge izbire enostavno nimamo.

Cilji zdruevanja policijskih uprav so jasni, zmanjati tevilo upravno-ad-

ministrativnih delovnih mest, prenos delovnih mest in prerazporeditev za-poslenih v operativne enote ter ob-likovati med seboj primerljive enote, tako po tevilu zaposlenih kot tudi po operativni problematiki. Tudi razlogi za reorganizacijo policije so povsem jasni, v policiji nas je lahko zaposlenih le 9219, kolikor to dopua kadrovski nart vlade, zato je tevilo zaposlenih v operativnih enotah mogoe poveati le z notranjo prerazporeditvijo. V okvi-ru vladnega kadrovskega narta je torej treba zagotoviti zadosti sil, ki bodo kos vsakdanjim nalogam. Vemo, da je zara-di varovanja in nadzora dravne meje kadrovska struktura policijskih postaj in drugih operativnih enot v notranjo-sti osiromaena. Raunati na to, da bi se policija lahko v doglednem asu ka-drovsko okrepila s poveanjem kadrov-skega narta vlade, pa sprio recesije v dravi ni realno, tako da je to tudi eden

od razlogov, zakaj smo se morali lotiti organizacijskih sprememb.

Policijske uprave smo primerjali med seboj po objektivnih in operativnih kri-terijih. Med objektivnimi kriteriji so bili razlini demografski podatki, med ope-rativnimi pa tisti, na katere policija nima bistvenega vpliva, npr. tevilo kaznivih dejanj, prometnih nesre, kritev jav-nega reda in interventni klici na 113. V vseh primerjavah se je pokazalo, da so PU zelo raznolike. e v zgodnji fazi pro-jekta smo ugotovili, da bi lahko z nar-tovanimi spremembami prerazporedili okoli 60 zaposlenih v operativne enote in zmanjali tevilo zaposlenih in delo-vnih mest v upravno-administrativnem delu, ki je preteno povezan z vodenjem in upravljanjem. Primerjave oziroma raz-merja znotraj policijskih uprav pa so tudi pokazala, da je glede na tevilo zaposle-nih in problematiko v nekaterih enotah bistveno preve zaposlenih v upravno-

NAE REZERVE SE SKRIVAJO LE V NOTRANJIH PRERAZPOREDITVAH

Leto 2011 si bomo v policiji zapomnili po reorganizaciji policije na regionalni ravni. Pogovarjali smo se z vodjo projektne skupine LIBRA, namestnikom generalnega direktorja policije Matjaem inkovcem.


VArNOST

9

administrativnem delu. Razlog je po vsej verjetnosti v tem, da se je s poveeva-njem tevila delovnih mest zagotovilo okoliine za ustanovitev oddelkov, re-feratov, skupin ipd., kaknih tehtnejih argumentov za takna nesorazmerja pa nismo ugotovili.

Kdaj bodo uinki vidni? Skeptiki me-nijo, da e nobena reorganizacija ni prinesla veje uinkovitosti, boljih delovnih razmer?

Reorganizacija nima nobene zveze z delovnimi razmerami. Te bi se lahko spremenile, e bi imela policija dovolj velik proraun, ki bi omogoil, da bi pri-li do ustreznih prostorov in opreme, ki jo policisti potrebujejo za svoje delo. Prorauni preteklih let in tudi sedanji so bili in so al namenjeni predvsem zago-tavljanju pla, izjemno majhen dele pa nam ostane za pokrivanje materialnih strokov in investicije, ki jih v zadnjih letih praktino ni. Seveda si bomo pri-zadevali, da se bo to kdaj spremenilo na bolje, zaenkrat pa lahko na delo v policiji pozitivno vplivamo samo z reor-ganizacijo. Ta bo imela pozitivne uin-ke, predvsem tam, kjer smo iz majhnih enot z zdruevanjem izoblikovali takno strukturo, ki bo omogoila lajo pre-mostitev kadrovskih teav, saj so veje enote bistveno manj obutljive za ne-gativna kadrovska gibanja, veje uprave so bistveno bolj uinkovite in se hitreje ter predvsem same odzovejo na vsako-vrstne varnostne pojave.

Po uvedbi sprememb bo tako v ope-rativi ve zaposlenih, manj bo strokov z objekti (kritiki so se sklicevali na izra-une, da bodo ti stroki dejansko veji), ne bo treba usposabljati novih kadrov za

delo terenu. Kratkorono bodo seveda nastali tudi stroki, povezani s selitvijo in potnimi stroki, dolgorono pa oce-njujemo prihranek v viini okoli 440.000 evrov. Sicer pa nikoli nihe ni v prvi plan postavljal predvsem nannih uinkov.e bi eleli graditi na tem, potem so na-ini, kako zmanjati stroke, znani vsem, saj je najveji izdatek delodajalca delo-vna sila. Seveda upam, da nam ne bo treba odpuati tako kot v tujini, npr. v Angliji, kjer bodo v kratkem odpustili 12.000 policistov in 16.000 drugih delav-cev, zaposlenih v policiji.

Nekateri pravijo, da bi lahko najve privarevali pri racionalnejih razpo-reditvah zaposlenih na delo torej pri prometnih strokih?

Se strinjam, bi pa elel izvedeti, na kaken nain bomo to izvedli. Kadrovsko so najbolje zasedene policijske uprave Maribor, Celje , od koder tudi prihaja najve kadra v policijo. Najmanj kadra pa prihaja iz osrednje Slovenije, Primorske in Gorenjske, kjer pa so potrebe po poli-cistih najveje. e bi eleli racionalneje razporediti zaposlene, bi jih morali raz-porediti v enote, ki so blizu njihovemu bivaliu, torej tja, kjer je kadra relativno dovolj, vendar bi s tem istoasno oslabili enote, npr. Ljubljano, kjer kadra zelo pri-manjkuje. Poleg tega so prerazporedit-ve v veliki veini vezane na soglasje za-poslenih, izkunje pa kaejo, da je viina povraila potnih strokov eden od raz-logov, zaradi katerega policisti soglasja za prerazporeditev nazaj v okolje, kjer bivajo, ne dajo. Viina sredstev, ki jih na-menjamo za povraila potnih strokov je izredno visoka, problema se zavedamo, vendar zaenkrat zaradi vseh kadrovskih

AKTUALNO

omejitev ni priakovati, da se bo to sta-nje v kratkem spremenilo.

Razumem in spotujem delo sindi-katov in tudi njihovo odklonilno dro, do nartovanih sprememb, saj se vsaka sprememba dotakne konkretne ose-be. Motijo pa me navedbe o prirejanju podatkov, zavajanju in podobno in da poskuamo izpeljati reorganizacijo ne glede na ceno. Vse takne navedbe ostro zavraam, sam in lani delovne skupine smo se pripravi oprli izkljuno na merljive objektivne in operativne kriterije, rezultati so zato izkljuno od-sev dejanskega stanja.

Katere so torej tiste kljune spremem-be, ki bodo predvidoma zaele veljati 1. junija 2011?

V zdruenih PU bo 136 upravno-ad-ministrativnih delovnih mest manj, v operativnih enotah novih PU bo 68 delo-vnih mest ve, od tega bo na ta delovna mesta prerazporejenih tudi 65 e zapo-slenih javnih uslubencev, 57 delovnih mest gre na lokalno raven, na regijsko pa 11. Veina policistov v operativnih enotah ostaja v istih okoljih (kriminalisti, policisti PPP, vodniki slubenih psov), na sede novih PU pa se seli del administra-tivni del.

Nekaj dilem je bilo okrog zdrueva-nja PPP Postojna in PPP Krko?

Ja, seveda so bile dileme, ali postaje prometne policije zdruiti in oblikovati kadrovsko mone in odzivne enote ali pa ostati pri njihovem starem statusu. Na koncu smo se odloili za srednjo rei-tev, tako da bomo te postaje prometne policije zdruili, torej bo v organizacij-skem smislu le po ena PPP v vsaki PU, vendar pa bo kader v funkcionalnem smislu ostal tako na obmoju Slovenj Gradca, Krkega kot Postojne, s imer lahko e naprej zagotavljamo enako od-zivnost policije kot prej.

Kje je torej zdaj projekt Libra?

V skladu s projektom smo vsa gradi-va posredovali vladi. Pred tem smo pri-pravili predlog Akta o sistemizaciji, na nao pobudo je bila sprejeta spremem-ba uredbe o notranji organizaciji, pripra-vili smo spremembe vseh drugih aktov, izvedena so bila tudi pogajanja s sindi-katoma, vzporedno pa teejo priprave na logistini del izvedb, saj priakuje-mo, da bo vlada pripravljena gradiva potrdila. Po potrditvi s strani vlade nas akajo pogovori s posamezniki, ki bodo z reorganizacijo prerazporejeni, pri e-mer upamo, da bomo nali zadovoljive reitve, ki bodo upotevale tudi njihove osebne okoliine


VArNOST

Policisti so vsakodnevno izpostavljeni situacijam, ki pred-stavljajo nevarnost za njihovo telesno kot duevno integrite-to. Policisti se lahko na interventno tevilko obrnejo v na-slednjih dogodkih: kadar je ogroeno njegovo ivljenje ali ivljenje sodelavca; smrt ali huja pokodba sodelavca; lastna huja pokodba; obravnava prometne nesree s hudimi tele-snimi ali smrtnimi pokodbami oz. obravnava prometne ali druge nesree, v kateri so udeleene blinje osebe zaposle-nega ali otroci; uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico lastno hujo pokodbo, hujo pokodbo ali smrt druge ose-be; e smo pria poskusu samomora ali samomoru; samomo-rilna ogroenost (lastna, sodelavca); ogroenost policistov in druinskih lanov (npr. zaradi resnih groenj obanov) ter primeri, ko policist eli svetovanje glede najprimernejih po-stopkov oz. komunikacije z ljudmi, ki imajo psihine teave (npr. z osumljenci, rtvami kaznivih dejanj, osebami s psihozo ali kako drugo osebnostno motnjo) ali drugih osebnih teav in stisk, ki jih utijo policisti (etudi morda ni ozko omejena na delo in nujna, jim lahko svetujemo, kam se lahko obrnejo v smislu psihoedukacije);

24 urno interventno pomo pa je delovna skupina za Psiholoko svetovanje in oskrbo policistov (PSOP) v Policiji, ki je bila ustanovljena v aprilu 2010, nadgradila s tako imeno-vanim Peers modelom, ki ga uporabljajo v avstrijski policiji. Gre za podporo policistu, ki se srea s travmatinim dogod-kom s strani zaupane osebe, to je policista sodelavca, ki je za to tudi usposobljen.

Celoten projekt psihosocialne pomoi policistom se je ta-ko nadaljeval z vzpostavitvijo sistema zaupnikov policistov po policijskih upravah. Tako smo v letu 2010 izdelali kriterije in prieli s selekcijskim postopkom za vzpostavitev delovanja sistema zaupnikov. Javilo se je 61 kandidatov in kandidatk, od katerih je bilo po posebej pripravljenem postopku izbra-nih 18 zaupnikov (policisti in policistke). Kljub velikemu te-

vilu interesentov pa zaupnikov zaenkrat se nimamo po vseh policijskih upravah, postopki za izbor e potekajo.

Kdo so policijski zaupniki? Policijski zaupniki so policisti, ki v svojem okolju in v kolektivu uivajo ugled in spotovanje, so stareji od 28 let in imajo ve kot est let operativnih izku-enj, so komunikativni, senzibilni, zavzeti, samoiniciativni in imajo osebno izkunjo iz krizne situacije.

Policijski zaupniki so prostovoljci, saj opravljajo naloge v svojem prostem asu. Zaupniki ob svojem delu navezujejo stike s psihologi, ki jim svetujejo glede pomoi, lahko pa pri-mer skupaj obravnavata.

Iz dosedanjega poroila o delu je razvidno, da zaupniki reujejo razline osebne stiske delavcev, ki izvirajo iz slube ali iz osebne sfere. Dosedanja usmeritev je, da se posvea-jo na splono vsem stiskam, ki jih imajo delavci, zaposleni v policiji. Loevanje stisk posameznikov na osebne stiske in stiske, povezane s travmatskimi dogodki pri delu (in more-bitna obravnava le slednjih), je praktino nemogoe. Huje osebne stiske lahko negativno vplivajo na opravljanje nalog. Prav tako posledice travmatskega dogodka lahko vplivajo na medosebne odnose med sodelavci in druinskimi lani.

V letu 2010 je bilo na interventno telefonsko tevilko 24-urne psiholoke interventne pomoi 88 interventnih klicev, od teh je bilo 40 telefonskih intervencij, pogovorov, sveto-vanj. Med njimi so bili policisti, ki so spraevali za nasvet ali psiholoko podporo, ter nadrejeni ali sodelavci policistov, ki so spraevali za nasvet v zvezi s stiskami policistov.

V 20 primerih so psihologi odli na teren, v 28 primerih so policisti prili na razgovor k psihologu. Med policisti, ki so klicali interventno pomo, jih je 23 takih, ki jih imajo psiho-logi v terapevtski obravnavi in se z njimi sreujejo praviloma enkrat tedensko. Pri ostalih gre za krizne intervencije, z njimi so se psihologi sreali od enkrat do trikrat.

18 POLICIJSKIH ZAUPNIKOV VAM JE NA VOLJO ZA POGOVOR

Od 1. decembra 2009 je za zaposlene v policiji vzpostavljena 24-urna psiholoka interventna pomo. Namen pomoi je takojnja psiholoka podpora in lajanje ustvene stiske policistom ob doivljanju travmatskega dogodka. V ta namen je policistom na razpolago psiholog, ki ga lahko zaposleni v policiji, ki se s taknim dogodkom srea, poklie kadarkoli, 24 ur na dan , vse dni v letu, na deurno tevilko 031 779 437. Po novem pa se policisti za pomo lahko obrnejo tudi na policijske zaupnike. V nadaljevanju objavljamo njihove fotograje in telefonske tevilke na katerih so dosegljivi.

Boo PONGRAC, Operativno-komunikacijski center PU Murska Sobota, 031 477 236

Bojan VOZELJ, Policijska postaja za izravnalne ukrepe PU Murska Sobota, 041 789 171, 02 578 507

Branko GRBIN, Center za varovanje in zaito UPS GPU, 031 607 003

Anja M. KASTELIC, Uprava kriminalistine policije GPU, 051 240 040

AKTUALNO


VArNOST

11

Cveto KOKALJ, Sektor kriminalistine policije

Janez PAVLI, PP Celje PU Celje, 041 756 886

Aleksandra RONNER, PP Kranjska gora PU Kranj, 051 399 599

Lidija PRAPER, PP Ravne na Korokem PU Slovenj Gradec, 051 661 106, 040 730 009

iga PLANINEC, PP Kranj PU Kranj, 041 600 346

Damir UREK, Sektor uniformirane policije PU Krko, 051 388 161

Matja TERN, Sektor kriminalistine policije PU Krko, 041 714 438

Vanesa AVSEC, PP Breice PU Krko, 051 644 616, 040 839 450

Dejan KINK, Sluba direktorja PU Krko, 031 602 656, 041 454 549

Jernej Kus AMBRO, PMP Grukovje PU Maribor, 031 642 874

Leon GRAGER, Sektor uniformirane policije PU Maribor, 031 366 865

Ines KRJANEC, PMP Grukovje PU Maribor, 041 489 626

Ale LESAR, PMP Zavr PU Maribor, 041 414 223, 070 320 354

Aljoa KOIR, PP Moste PU Ljubljana, 041 726 337

Najve policistov se je obrnilo po pomo zaradi druinskih teav ali teav v partnerskem odnosu. Po pogostosti problematike sledijo posledice mo-binga, stresa zaradi organizacije dela ter medoseb-nih odnosov na delovnem mestu; sum na duevno motnjo policista; stanje policista, ki je posledica travmatinega dogodka, povezanega z opravlja-njem dela (ogroenost ivljenja, obravnava mrtvih in hudih telesnih pokodb ). Od vseh klicev je bilo deset primerov samomorilne ogroenosti poli-cista. Podatek, da je bil na interventni telefon le en klic glede zlorabe alkohola, lahko kae na zanikanje tovrstnih teav pri policistih in lano solidarnost med policisti.

AKTUALNO


VArNOST

IZ POROILA O DELU POLICIJE V LETU 2010

Leto 2010 sta zaznamovala izboljana prometna varnost in uspeneje preiskovanje gospodarske kriminalitete. eprav je bilo lani obravnavanih nekaj ve prometnih ne-sre, se je tevilo mrtvih, hudo in lae telesno pokodova-nih zmanjalo. Lansko leto je policija dosegla tudi najviji dele preiskanih kaznivih dejanj in obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v zadnjem desetletju.

Med kljunimi znailnostmi dela policije v letu 2010 je pri-prava dveh temeljnih zakonov za delo policije, ki bosta na-domestila zakon o policiji zakona o organizaciji in delu poli-cije ter zakona o nalogah in pooblastilih policije. Cilj obeh je zagotoviti vejo varnost ljudi in premoenja, e vijo stopnjo spotovanja pravic oseb v policijskih postopkih, krepitev de-centralizacije ter avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav in krepitev v skupnost usmerjenega dela. Policija se je vkljuevala v pripravo nekaterih novih zakonskih predpisov in spremembe oziroma dopolnitve obstojeih. Za bolje medin-stitucionalno sodelovanje so bili podpisani sporazumi s komi-sijo za prepreevanje korupcije, davno upravo in uradom za prepreevanje pranja denarja, pripravljen pa je bil tudi osnu-tek sporazuma o sodelovanju z agencijo za javnopravne evi-dence in storitve.

K prizadevanjem za izboljanje dela tejemo tudi skrb za zaposlene. Med temi projekti velja omeniti vzpostavitev mre-e oseb, na katere se policisti lahko obrnejo, e so rtve mobin-ga, 24-urno psiholoko interventno pomo policistom in pro-jekt policijskih zaupnikov. Skupaj s psihologi v policiji je bil ob-likovan program usposabljanja policistov za sporoanje slabih novic in nasveti za policiste, z novim pravilnikom o varovanju ogroenih delavcev policije pa je bilo to varovanje prilagojeno novim varnostnim izzivom.

Prizadevala si je tudi za odpravo im vejega tevila ad-ministrativnih bremen. Od 71 prejetih predlogov jih je bilo uresnienih 36, 13 jih ni bilo uresniljivih, v reevanju pa jih je e 22.

Veliko energije so policisti vloili v uinkovito delo na ob-mojih z veetninimi skupnostmi. Ob svetovnem dnevu lovekovih pravic 10. decembra 2010 je bil premierno pred-stavljen dokumentarni lm Na dolnosti. Nadaljevale so se tu-di tevilne preventivne akcije in projekti, pripravljeni pa so bili tudi novi, med njimi Prijazen mejni policist.

Javnosti so bile predstavljene anonimne elektronske pri-jave kritev, kaznivih dejanj in drugih nepravilnosti na podro-ju korupcije, nasilja v druini, trgovine z ljudmi, pogreanih in iskanih oseb, delovanja avtool, izvajanja tehninih pregledov in na podroju zasebnega varovanja.

Korak h krepitvi zaupanja notranje in zunanje javnosti v strokovno integriteto in operativno avtonomijo dela policije je bila ustanovitev strokovnega sveta za policijsko pravo in pooblastila.

A najpomembneji so rezultati dela. Med drugimi je vred-no opozoriti na:

prizadevanja za izboljanje v skupnost usmerjenega poli-cijskega dela na vseh podrojih;

najviji dele preiskanih kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih;

najve obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske krimina-litete v zadnjih desetih letih;

spodbudne uspehe pri delu nacionalnega preiskovalnega urada;

vzpostavljen koncept obveevalno vodenega policijskega delovanja in koncept ciljnega iskanja oseb;

izboljanje prometne varnosti doseen je bil cilj o tevilu smrtnih rtev v prometnih nesreah, ki izhaja iz resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leta 20072011;

uspeen nov koncept cestnoprometnega nadzora, ki je bil poskusno uveden na obmoju policijske uprave Celje in bo prenesen tudi na druga obmoja;

uinkovit nadzor dravne meje in dobro sodelovanje s Frontexom [evropsko agencijo za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah drav lanic Evropske uni-je].

STATISTINI PODATKI:

Policisti so v lanskem letu obravnavali za 4,9 % manj kri-tev predpisov o javnem redu. Kritev zakona o varstvu javnega reda in miru je bilo 29.332 (lani 31.889) ali za 8 % manj, kritev drugih predpisov o javnem redu pa 24.777 (24.975) ali za 0,8 % manj. Med njimi so prevladovale kr-itve zakona o tujcih, zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in zakona o osebni izkaznici. Za prepreitev nasilja v druini so policisti izrekli 1.080 (1.120) ali za 3,6 % manj ukrepov prepovedi priblievanja doloe-nemu kraju ali osebi. tevilo prekrkov zaradi nasilja v dru-ini se je zmanjalo s 4.000 na 3.857. tevilo kaznivih dejanj nasilja v druini (od uveljavitve novega kazenskega zakoni-ka konec leta 2008 se nasilje v druini ne obravnava ve le kot prekrek), pa se je v primerjavi z letom 2009 zmanjalo z 2.478 na 2.344 ali za 5,4 %.

tevilo nedovoljenih prehodov ez dravno mejo se je e naprej zmanjevalo. V primerjavi z letom 2009 se je zmanjalo za 4,7 %, in sicer z 824 na 785. Policisti so ob-ravnavali 2.955 (2.297) ali za 28,6 % ve oseb zaradi nedo-voljenega prebivanja. Ve ugotovljenih kritev je posledica ciljno usmerjenega dela policije v prepreevanje zlorab do-voljenj za prebivanje. V objektih centra za tujce v Velikem Otoku pri Postojni je bilo na novo nastanjenih 313 (408) ali za 23,3 % manj tujcev, veinoma zaradi neizpolnjevanja pogojev za bivanje v Sloveniji.

Leta 2010 je policija sprejela 561.898 (591.738) ali za 5 % manj klicev na telefonsko tevilko 113. Povpreni reak-cijski as v vseh interventnih dogodkih je bil 20 minut in 23 sekund (19 minut in 58 sekund), v nujnih intervent-nih dogodkih pa 11 minut in 50 sekund (11 minut in 55 sekund).

AKTUALNO


VArNOST

13

Do pomembnih sprememb na podroju prepreevanja, odkrivanja in preiskovanja najtejih oblik gospodarske kriminalitete, korupcije in drugih oblik kriminalitete je prilo tudi z ustanovitvijo Nacionalnega preiskoval-nega urada. Ta je z delom zael takoj po ustanovitvi in lani obravnaval e 17 kompleksnih zadev. Na podroju gospodarske kriminalitete in korupcije je zbiral obvestila o sumih storitve 68 kaznivih dejanj, v 23 primerih pa je pristojnim dravnim toilstvom poslal kazenske ovadbe zoper 73 osumljencev.

Leta 2010 je policija dosegla najviji dele vseh preiska-nih kaznivih dejanj in obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v zadnjih desetih letih. e-prav smo obravnavali 2.026 kaznivih dejanj ve kot leta 2009, se je dele preiskanih kaznivih dejanj izboljal za 3,3 odstotne toke (z 48,3 % na 51,6 %). Storilci kaznivih dejanj so povzroili za 557,3 milijona evrov kode (278 leto prej), od tega 505,4 (193,3 leta 2009) milijona evrov le z gospo-darsko kriminaliteto. Da je bil pregon gospodarskega in -nannega kriminala ter korupcije ena od prednostnih na-log policije, kae tudi podatek, da so policisti obravnavali ve kot 13 tiso primerov gospodarske kriminalitete, kar je za 41,1 % ve kot leta 2009.

Leta 2010 so policisti obravnavali 21.347 ali za 3,7 % ve prometnih nesre. V njih je ivljenje izgubilo 138 oseb (leto prej 171), kar je manj za 19,3 %. Dele hudo telesno pokodovanih se je v primerjavi z letom 2009 zmanjal za 16,2 %, lahko telesno pokodovanih pa za 14,7 %. Zaradi kritev cestnoprometnih predpisov se je tevilo pridra-nih oseb zmanjalo z 10.180 na 9.032 ali za 11,3 %, tevilo zaseenih motornih vozil pa povealo s 1.130 na 1.984 ali za 75,6 %. Na podroju dela uniformirane policije velja izpostaviti nov koncept cestnoprometnega nadzora, ki je bil 1. 1. 2010 poskusno uveden na obmoju policijske uprave Celje in bo leta 2011 prenesen e na obmoje dru-gih policijskih uprav.

Izvedenih je bilo 14.402 (13.184) ali za 9,2 % ve preven-tivnih dejavnosti kot leta 2009. Kar nekaj preventivnih ak-cij je bilo namenjenih tudi prepreevanju nasilja v druini in spolnega nasilja. Policisti so sicer pri ugotavljanju okoli-in tovrstnih dejanj zelo dosledni (nielna toleranca).

Na podroju forenzine in kriminalistinotehnine de-javnosti je policija opravila 20.976 (22.743) ogledov kraja kaznivih dejanj ali za 7,8 % manj. Zahtevkov za forenzine preiskave je bilo 7.962 (9.014) ali za 11,6 % manj. S po-mojo podatkovne baze prolov DNK je bilo identicira-nih 500 (594) ali za 15,8 % manj monih storilcev kaznivih dejanj, ki pred tem niso bili osumljeni preiskovanega kaz-nivega dejanja, s sistemom AFIS pa 105 (158) ali za 33 % manj. Za iskanje in dokumentiranje sledi kaznivih dejanj je bilo opravljenih 1.336 (711) forenzinih zavarovanj in preiskav zaseenih elektronskih naprav ali za 87,9 % ve kot leta 2009.

Zaradi kaznivih dejanj, za prepreitev nadaljevanja pre-krkov ali iz drugih razlogov so policisti pridrali oziroma zadrali 15.815 (17.529) ali za 9,8 % manj oseb. Prisilna sredstva so uporabili zoper 4.543 (5.082) kriteljev, ve-inoma najmileja prisilna sredstva. Strelno oroje ni bilo uporabljeno, leta 2009 je bilo uporabljeno 1-krat, opozo-rilni strel pa je bil izstreljen 2-krat (3-krat). Napadenih je bilo 361 (390) ali za 7,4 % manj policistov, evidentiranih pa 88 (76) groenj policistom. Pravna pomo je bila za-gotovljena 78 (107) policistom.

Zoper postopke policistov je bilo vloenih 636 (725) pri-tob ali za 12,3 % manj kot leta 2009, reenih pa je bilo 572 (629) ali za 9,1 % manj. Vodje organizacijskih enot po-licije so vodili 247 (303) postopkov za reevanje pritob, od tega v 138 (182) primerih uspeno. Za 17 (22) pritob so ocenili, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpi-si. Na sejah senata za pritobe ministrstva za notranje za-deve je bilo obravnavanih 183 (190) pritob. Od 178 (179) reenih jih je bilo 23 (17) ali 12,9 % (9,5 %) utemeljenih. V pritobenih postopkih je bilo udeleenih 875 (1.000) poli-cistov, med njimi je bilo 9,5 % (10,8 %) policistk. Policija je specializiranemu oddelku v skupini dravnih toilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem drav-nem toilstvu, ki je pristojen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v policiji, v obravnavo odstopila prijave 137 (122) ali za 12,3 % ve kaznivih dejanj, katerih storitve je bilo osumljenih 122 (114) ali za 7,0 % ve uradnih oseb v policiji.

AKTUALNO

FOTO: Anita Kovai


VArNOST

STROKOVNI SVET ZA POLICIJSKO PRAVO IN POLICIJSKA POOBLASTILA

Svet pripravlja naelna strokovna mnenja, razlage in priporoila, ki se nanaajo na pripravo in uporabo pred-pisov s podroja policijskega prava in policijskih pooblastil. Sistematino tudi prouuje vpraanja, ki se pojav-ljajo v praksi ter se nanaajo na upo-rabo in razlago policijskih pooblastil in policijskih nalog. Svet ni pristojen za oblikovanje stali in mnenj s po-droja organizacijskih, kadrovskih in nannih zadev. Ukvarja se izkljuno s pereimi strokovnimi vpraanji, ki se nanaajo na izvajanje nalog in poob-lastil policije ter zahtevajo poenotenje razlage uporabe predpisov v praksi in ugotavljanje potrebnih sprememb, da bi zagotovili im vejo uinkovitost policijskega dela ob polnem spotova-nju lovekovih pravic in vrednot pra-vne drave.

lanstvo tega devetlanskega sveta je astno, sodelujoi pa v njem zastopajo svoja lastna strokovna stalia in ne nujno uradnih stali organov, iz katerih prihajajo. Svet prav tako ni formalno telo, ki bi bilo podrejeno oziroma odgovorno kateri koli notranji organizacijski enoti ministrstva ali policije.

Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila je bil imenovan 12. maja 2010. Vodi ga namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar.

Elektronski naslov za poiljanje zahtev in pobud za pripravo mnenja je [email protected]

Dobra stran tega elektronskega na-slova je, da lahko vsak policist sam opo-zori na katero od strokovnih dilem, s ka-terimi se sreuje pri svojem delu (v zvezi z opravljanjem policijskih nalog).

Od vzpostavitve elektronskega na-slova pa do 20. aprila 2011 je bilo na Svet

ODBOR ZA INTEGRITETO IN ETIKO V POLICIJI

Predsednik odbora je Robert umi. V pogovoru je navedel dejstvo, da, sedanje vodstvo slovenske po-licije podpira, spodbuja in omogoa delovanje Od-bora za integriteto in etiko v policiji. Vendar se je kljub temu, da dejavnosti na tem podroju v policiji potekajo e nekaj let, treba zavedati, da je pot do e-lenega uinka e dolga. A e bolj od tega je pomemb-no dejstvo, da mora k temu vsak zaposleni dati svoj prispevek. Prispevek, ki presega notranje delitve na vae in nae, saj imamo vsi zaposleni v policiji skup-no poslanstvo, pravi umi.

V letu 2008 je bila ustanovljena Delovna skupina za krepitev integritete polici-stov, katere namen je bil ozaveanje zaposlenih o vlogi in pomenu poklicne etike,

tako naslovljenih 16 pobud oziroma za-htev in vpraanj za obravnavo, zakljuil pa jih je 14.

Da bi bili z danimi pobudami in stalii sveta seznanjeni tudi drugi zaposleni v Po-liciji in na MNZ, jih objavljamo na Intranetu Policije.

osebnostne in organizacijske integrite-te, kodeksa policijske etike, posledicah brezbrinosti do integritete in kodeksa molenosti. Poleg usposabljanj, kate-rih se je udeleilo 86 % vseh zaposlenih, so lani delovne skupine pripravili tudi nov Kodeks policijske etike (2008), orga-nizirali Konferenco o razvoju in pomenu Kodeksa policijske etike (2009) ter so-delovali kot eksperti v okviru Cepol-a in Frontex-a (2010). Usposabljanja so bila

AKTUALNO


VArNOST

15

sproti evalvirana, rezultati, vezani na vsebino in izvedbo, pa zelo spodbudni. Med drugim je bilo namre ugotovlje-no, da se zaposleni v policiji strinjamo, da je za opravljanje policijskega dela potrebna visoka stopnja integritete, da je integriteto treba spodbujati, ne-govati in razvijati, da visoka stopnja integritete prispeva k uspenosti in uinkovitosti policijskega dela ter da je pomembna tudi visoka stopnja integri-tete predstojnikov.

Glede na navedeno ter dejstvo, da je spreminjanje organizacijske kulture, zoeva-nje razkoraka med teorijo in prakso oziroma deklarativnim in dejanskim, ter uinkovito ozaveanje o vlogi in pomenu osebnost-

NOV PREDSEDNIK DRUTVA KRIMINALISTOV SLOVENIJE

Drutvo kriminalistov Slovenije (DKS) je bilo ustanovljeno e leta 2003, ven-dar je zaetni ar kmalu zbledel. Lansko leto smo delovanje drutva ponov-no oivili in na namen je, da postanemo odloen akter pri zaiti integritete kriminalistk in kriminalistov ter pomemben len povezovanja na podroju kri-minalistine in pravne stroke. V tem trenutku, ko se dnevno vrstijo pritiski na kriminaliste, je vloga DKS e zlasti pomembna. K temu nas zavezujejo doloila naega statuta, ki med drugim doloa, da DKS krepi obutek pripadnosti kri-minalistini policiji in se zavzema za krepitev ugleda kriminalistov v drubi, da javnosti posreduje objektivne informacije o njihovem delu in da se zavzema za iritev strokovnih znanj in za spotovanje etinih in moralnih norm.

Nov predsednik Drutva kriminalistov Slovenije je Jakob Demar.

V ta namen smo javno protestirali pro-ti zlorabi imen kriminalistov in njihovega strokovnega dela v znani zadevi ista lopa-ta in v primeru anonimke, usmerjene proti koprskim kriminalistom. Predsednik DKS je nekatere probleme, povezane z gro-njami in delom kriminalistov, pojasnjeval tudi v intervjuju za Nedeljski Dnevnik in v TV oddajah Studio City in Preverjeno. Predsednik DKS tudi obiskuje vse sektorje kriminalistine policije v RS, da v osebnem

kontaktu s kriminalistkami in kriminalisti predstavi delovanje drutva in obenem prisluhne predlogom lanov za e bolj uinkovito delovanje drutva. Zavedati se moramo, da je po eni strani javno mnenje delu kriminalistov izjemno naklonjeno in vse uspehe sprejema z veliko mero stro-kovnega in dravljanskega odobravanja. Po drugi strani pa se s strani razlinih po-litikov vrstijo huda in neutemeljena pod-tikanja o nestrokovnosti in spolitizirano-

sti kriminalistov in kriminalistk. V sedanji drubeni situaciji, ko so zaradi gospodar-ske krize omajane tudi drubene vrednote, se pritiski e ne bodo umirili. Zato je treba vzdrati, imeti dobre ivce, predvsem pa obstati na okopih prava, profesionalnosti in uinkovitosti. Dolgoletni predsednik Singapurja Lee Kuan Yew je na vpraanje, kako mu je uspelo ustvariti dravo brez ko-rupcije, odgovoril, da je to mogoe, e je vrhovna oblast (politika) brezmadena, e za to obstajajo ostre kazni in e so birokra-ti materialno in moralno zainteresirani za svoje delo!

V tej lui smo na zadnjem upravnem odboru DKS obravnavali oitke policiji o nestrokovnosti in politizaciji ter preteh-tali ustrezne monosti za javni odziv. Kri-minalistina policija potrebuje uinkovite mehanizme nadzora, a to ne pomeni, da lahko vsak poliva gnojnico, pospremljeno z neodgovornimi izjavami, anonimkami in pismi potenih policistov na raun strokovnega in predanega dela. Prav tako bomo zaeli pripravljati temeljite analize o plailni podhranjenosti kriminalistinih in-pektorjev v primerjavi z mnoico drugih inpektorjev v raznih dravnih institucijah. In ker se je treba stalno izobraevati, bomo kmalu organizirali posvet o novi kazenski zakonodaji, ki bo pomembno vplivala tu-di na delo kriminalistov (priznanje krivde, skesanci, razirjen zaseg premoenja ). Prav tako moramo dati svoj prispevek k novi Resoluciji o nacionalnem programu prepreevanja in zatiranja kriminalitete.

Skratka, monosti za delovanje DKS je vedno ve. Zato je pomembno, da se nam pridrui imve kriminalistk in krimi-nalistov, saj je vsak prispevek pomemben. Ve ko nas bo, ve novih idej in predlogov bomo lahko sooblikovali in moneje se bo slial na glas.

AKTUALNO

Odbor je posvetovalno telo gene-ralnega direktorja policije in pome-ni dodano vrednost k sprejemanju bodoih stratekih odloitev na po-droju integritete in etike v policiji. Sestavljen je iz desetih strokovnja-kov, zaposlenih na razlinih delovnih mestih v policiji.

ne ter organizacijske integritete dolgotrajen proces, je bil neposredno po ukinitvi Delovne skupine za krepitev integritete policistov, ja-nuarja letos ustanovljen stalen Odbor za in-tegriteto in etiko v policiji.

Ti bodo na sejah odbora oziroma pri izva-janju nalog odbora skrbeli predvsem za siste-matino preuevanje stratekih predlogov, novosti, vpraanj in dilem s podroja integri-tete in etike. Poleg tega bodo lani sodelo-vali in podajali mnenja pri pripravi in izvedbi nartov integritete po Zakonu o integriteti in prepreevanju korupcije ter svetovali ali po-magali pri reevanju koniktnih situacij medrazlinimi enotami ali znotraj posamezne enote na vseh hierarhinih ravneh. Njihovo delovanje bo loeno od nadzorne dejavno-sti, pritobenega postopka in notranjevar-nostnih postopkov v policiji. Hkrati pa bodo lani odbora sodelovali tudi pri razlinih pro-jektih policije, povezanih z ozaveanjem o pomenu integritete in etinem ravnanju ter izboljanjem podobe policije v javnosti.


VArNOST

Policijska postaja entjur je 28. januarja 2011 od Obmonega zdruenja Rdeega kria entjur prejela v uporabo avtomatski debrilator, ki je na-menjen lainemu osebju oz. za njegovo uporabo ni potrebno predznanje. Napravo je potrebno le odpreti in slediti njenim navodilom. Po sveani predaji je sledila predstavitev uporabe s praktinim prikazom in masao srca. Prav tako je bil debrilator uporabljen na enem od policistov, kjer jenaprava zaznala, da gre za zdravega loveka in elektrook ni bil izveden. Debrilator se bo nahajal v sobi deurnega policista, kjer bo dostopen 24ur na dan. e bo s to napravo reeno samo eno ivljenje loveka, je skupen namen vseh sodelujoih doseen. (Besedilo in foto: Martin Kumer)

Vodje nacionalnih enot za boj proti terorizmu v slovenski policiji je to Bruno Blaina so kot pobudniki t. i. iniciative na podroju policijskega sodelovanja v boju zoper terorizem 28. januarja 2011 podpisali deklaracijo, ki formalno ustanav-lja njihovo medsebojno sodelovanje na ravni stro-kovnjakov na podroju protiterorizma. Cilj dekla-racije je tudi krepitev izmenjave dobrih praks in izkuenj, osnovanih na mednarodnih standardih policijskega sodelovanja, medsebojnem zaupa-nju in strokovnih poznanstvih. (Foto: Tadej Fisc-hinger)

Zadnji petek januarja 2011 bo zaposlenim na mejnem prehodu Razkrije ostal v lepem spominu. Na ta dan je bil odprt in predan v uporabo novozgra-jeni mejni prehod Razkrije. Posodobljena je bila prometna in komunalna infrastruktura, nov objekt pa prinaa tudi bolje delovne pogoje zaposle-nim, ki so pred tem delali v kontejnerjih. (Besedilo in foto: Joef Pra)

Policijski orkester je 15. februarja 2011 na Brdu pri Kranju skupaj s astno eto Slovenske vojske so-deloval pri sprejemu z vojakimi astmi ob zaet-ku sreanja predsednika Republike Slovenije dr. Danila Trka in njegove soproge s predsednikom Republike Makedonije dr. Gjorgejem Ivanovim in njegovo soprogo. Policijski orkester sodeluje na dravnih protokolarnih prireditvah od leta 1994, ko ga je slovenska vlada imenovala za uradni pro-tokolarni orkester Republike Slovenije. (Besedilo: Zoran Kobal; foto Uro Dajman)

NOVICE


VArNOST

17

Mogona zgradba z bogato zgodovino, v kateri so prostori Policijske postaje Dravograd, je bila v zadnjih mesecih delena temeljite obnove. Marca letos je bila zamenjana dotrajana strena kritina in urejen priklop na novo javno i-stilno napravo, e lani jeseni pa je bilo urejeno odvodnjavanje okoli zgradbe, ki je bilo zaradi zamakanja prostorov za pridranje nujno potrebno. Potreb-no bi bilo tudi novo proelje, ki daje nujno zaito pred propadanjem starih tukatur, ki krasijo res lepo zgradbo. (Besedilo in foto: Bogdan Brezovnik)

Slovenijo je konec marca 2011 obiskal ruski premier Vladimir Putin. Urad-nega obiska se je udeleilo ve varovanih oseb, ki so potovale v varovanih kolonah s policijskim spremstvom. (Foto: Toni Peri, Dnevnik)

Od 4. aprila 2011 dalje je direktor Uprave kriminalistine policije na Gene-ralni policijski upravi dr. Jurij Ferme, dosedanji direktor Policijske uprave Slovenj Gradec. Prejnji direktor UKP GPU mag. Aleksander Jevek se je na-mre upokojil. Vodenje PU Slovenj Gradec pa je po pooblastilu generalnega direktorja policije prevzel mag. Duan Ferenak, vodja tamkajnjega Sek-torja uniformirane policije.

NOVICE

Od 15. marca 2011 dalje je direktor Policijske akademije na Generalni poli-cijski upravi Anton Vozelj. Dosedanji direktor mag. Franc Kosma bo delo nadaljeval v PA GPU.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in koordinatorica za enake mo-nosti ensk in mokih v policiji Martina Stergar so 8. marca 2011 obiskale policistke Policijske po-staje Ljubljana Vi, kjer je med zaposlenimi visok dele ensk. Ob dnevu ena je bil pogovor z njimi namenjen reevanju problemov, s katerimi se so-oajo enske v policiji, predvsem medosebnim odnosom, usklajevanju slubenih in zasebnih ob-veznosti ter opremi policistk. Med vsemi policisti v Sloveniji je zaposlenih 24 odstotkov policistk. V preteklosti so prevladovali policisti, policistke pa so bile bolj izjema. Od leta 1998 se tevilo zapo-slenih ensk v policiji poveuje, s imer postajamo podobni drugim evropskim policijam.


VArNOSTNOVICE

Policijska uprava Maribor e od leta 2006 izvaja preventivni projekt Otro-ka varnostna olimpijada, kjer v ospredju ni tekmovanje otrok, temve z igro in zabavo pridobiti znanje o varnosti in samozaiti. Prvo predtekmo-vanje in nasploh prvi doslej pa se je OVO odvijala na obmoju Policijske uprave Koper. 7. aprila 2011 je tekmovalo 12 ol s 15 ekipami oz. okoli 150 otrok. Za uence, ki niso aktivno sodelovali v tekmovanju, so bile priprav-ljene izkustvene delavnice. V okviru projekta je predvidenih e est pred-tekmovanj. (Foto: Bartolo Lampret)

Radio Murski val in tednik Vestnik sta zadnji dan v letu 2010 e dvajseto leto zapored razglasila Po-murko in Pomurca leta. Po desetdnevnem glaso-vanju so glasovalci najve glasov namenili Joici kerlak, policistki Operativno-komunikacijskega centra na Policijski upravi Murska Sobota. Joica kerlak, ki je zaposlena kot pomonica vodje izme-ne OKC, je avgusta na interventno tevilko policije 113 sprejela klic stareje in prestraene gobarke, ki se je izgubila v gozdu. Izgubljeni gospe, ki je bi-la zaradi sladkorne bolezni na koncu z momi, je umirjeno svetovala, naj pogleda tevilko lovske pree, ki jo je opazila na gozdni jasi. Na osnovi te tevilke je policistka ob pomoi lovcev ugotovila lokacijo izgubljene gobarke. Na kraj je napotila policijsko patruljo in reevalno vozilo. Izgubljeno in obnemoglo gobarko so nali, ji nudili pomo in jo pozneje odpeljali v bolninico.

Na Policijski akademiji v Tacnu smo 28. februar-ja 2011 slovesno odprli kriminalistini teaj 2011. Udeleuje se ga 23 udeleencev, in sicer poleg novo-zaposlenih kriminalistov iz petih policijskih uprav e iz Uprave kriminalistine policije in Nacionalnega fo-renzinega laboratorija. Veina udeleencev ima uni-verzitetno izobrazbo. Med udeleenci je kar 14 ensk. V skoraj tirih mesecih jih bodo najbolj izkueni in usposobljeni delavci policije in strokovnjaki iz zuna-njih institucij pripravili za samostojno, strokovno in zakonito prepreevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Usposabljanje bodo zakljuili 17. junija 2011.

V Idriji je 26. marca potekala obsena reevalna vaja, namenjena usposabljanju sodelujoih pri zaiti, reevanju in pomoi v primeru ruilnega potresa. V vaji je sodelovalo veliko policistov, igar na-loge so bile predvsem varovanje ljudi in premoenja, zavarovanje ogroenega obmoja in urejanje prometa, omogoanje dostopa re-evalnim slubam in omejitev dostopa drugim voznikom motornih vozil. Ob zakljuku vaje so se vsi sodelujoi strinjali, da so reevalci, vkljuno s policisti, pokazali visoko stopnjo usposobljenosti in pri-pravljenosti na takne dogodke. (Foto: Aleksander Vonina)


VArNOST

19

NOVICE

S pestro zbirko policijskih insignij in opreme, ki so jo neko uporabljali slovenski policisti oziroma miliniki, se je na 5. mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta med 25. in 27. marcem 2011 na Gospodarskem razsta-viu v Ljubljani, predstavila tudi policija. Obiskovalci so si lahko ogledali tevilne naitke in policijske kape razlinih svetovnih policij iz zasebne zbirke Franca Novaka, komandirja Policijske postaje vodnikov slu-benih psov Ljubljana, ki se z zbirateljstvom ukvarja e od leta 1992 in ima danes v svoji zbirki ve sto razli-nih policijskih insignij. Med drugim je bilo razstavlje-no tudi motorno vozilo Fiat 750, sicer iz bogate zaseb-ne zbirke motornih koles Duana bogarja iz kojice,pa tudi motorno kolo BMV R 51 s prikolico iz leta 1953, ki ga je neko uporabljala prometna milica.

Na zaposlitvenem in izobraevalnem sejmu Informa-tiva, ki je 21. in 22. januarja 2011 potekal na Gospo-darskem razstaviu v Ljubljani, se je ponovno pred-stavila tudi policija. Na naem razstavnem prostoru so tevilni obiskovalci lahko izvedeli ve o odgovornem, a tudi pomembnem delu policista in zahtevanih po-gojih za sprejem v policijo. Za izjemno zanimivo pred-stavitev policije na letonji Informativi so poskrbeli policisti in policistke iz Policijske uprave Ljubljana ter predstavniki Policijske akademije in Urada za uprav-ljanje s lovekimi viri na Ministrstvu za notranje za-deve. Dogodek je bil namenjen uencem, dijakom in tudentom, pa tudi njihovim starem, uiteljem in dru-gim iskalcem informacij o monostih in novih idejah za uresnievanje kariernih ciljev.

V Idriji je 26. marca 2011 potekala obsena reevalna vaja Potres Idrija 2011, name-njena usposabljanju sodelujoih pri zaiti, reevanju in pomoi v primeru ruilnega po-tresa, kakren je pred 500 leti prizadel idrijsko obmoje. Da bi preizkusil svojo usposoblje-nost za reevanje v primeru hudih naravnih nesre, je idrijski obinski tab civilne zaite organiziral vajo, pri kateri je sodelovalo okoli 250 ljudi, med njimi tudi veliko policistov, in sicer s Policijske postaje Idrija in Postaje pro-metne policije Nova Gorica, predstavniki Sek-torja uniformirane policije na Policijski upravi Nova Gorica in helikopter Letalske policijske enote.


STROKOVNI PRISPEVKI

20

VArNOST

Demonstracije - javna zbiranjain njihovi varuhi

Mile Nuni, spec., DPDVN MNZ

Kdo naj varuje demonstracije in pred kom, je vpraanje, ki si ga pogosto zastavljajo tako organizatorji kot udeleenci. Vsakdo se ima pravico udeleevati javnih zbiranj, na njih javno nastopati, izraati svoja mnenja, stalia, izmenjevati ideje ipd. v okviru programa, ki ga doloi organizator. Grki premier Papandreu je maja lani ob demonstracijah zaradi nanne in gospodarske krize v Griji, izjavil, da je v demokratinih dravah pravica vseh, da mirno protestirajo. V par-lamentu pa je dejal, da nihe nima pravice do nasilja, predvsem ne do nasilja, ki vodi do umora, in obsodil surovo morilsko dejanje. Grki premier je torej poudaril, da ima vsakdo pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Niso pa vsa javna zbiranja mirna. Nekatera javna zbiranja, kot na primer antiglobalistini shodi, pohodi, ki jih organizirajo is-tospolne skupine, prvomajski protesti ekstremistov (anarhistov) vsako leto v Berlinu,1 morajo biti delena posebne po-zornosti vseh tako dravnih organov kot organizatorjev in drugih, ki skrbijo za red. Na teh javnih zbiranjih praviloma prej pride do nasilja, ki je lahko povzroeno znotraj organiziranega shoda ali ga izzovejo drugi od zunaj. Ne glede na to pa se lahko tudi povsem mirna javna zbiranja razvijejo v nasilna, kar se je izkazalo tudi v Sloveniji. tudentska organiza-cija Slovenije je 19. maja 2010 organizirala javni shod, ki se je v drugem delu, pred zgradbo Dravnega zbora, prelevil v nasilje oziroma kritve javnega reda v najirem pomenu besede (kazniva dejanja in prekrki).

Ali je sprejemljivo, da se takna jav-na zbiranja v bodoe prepovejo oziro-ma omejijo? eprav se na prvi pogled zdi odgovor na to vpraanje dokaj eno-staven, pa je treba upotevati pravno ureditev javnih zbiranj pri nas, naloge policije in pristojnost organizatorja, kar bom v nadaljevanju predstavil v lu-i ustavne pravice do javnih zbiranj in zborovanj. Ustava in Zakon o javnih zbi-ranjih (v nadaljnjem besedilu: ZJZ) vse-bujeta natanno doloene omejitve, ki so vsebovane tudi v mednarodnoprav-nih aktih. Ustava ne zagotavlja pravice do kakrnega koli zbiranja in javnega zborovanja, ampak izhaja iz domneve, da je javno zbiranje in zborovanje ureje-no, da poteka mirno in da niso ogroe-ne pravice drugih (Komentar Ustave RS, 2002, 461. stran). Pri ustavni ali zakon-ski omejitvi pravice do svobodnega zbi-ranja in zdruevanja gre za izredno ob-utljivo poseganje v temeljne ustavne svoboine, ki jih je mogoe upraviiti le z varstvom svobodne demokratine drube kot celote. Ravno zaradi varstva svobodne demokratine drube pa je treba poudariti, da zbiranje ljudi z oro-jem ali nasilno zbiranje ljudi ni ustavno varovana pravica (Komentar Ustave RS, 2002, 463. stran).

ORGANIZIRANJE JAVNIH ZBIRANJ

V skladu z dolobami ZJZ lahko pri nas vsakdo organizira javna zbiranja (javne shode ali javne prireditve). Za uveljavitev ustavno zajamene pravice morajo biti v skladu z ZJZ za vsako javno zbiranje izpolnjeni naslednji pogoji:

obstajati mora organizator (pravna ali zina oseba),

za vsako javno zbiranje mora biti do-loen vodja javnega zbiranja (zina oseba) ter

zagotovljena rediteljska sluba.

Za zagotavljanje reda in da celo-tno javno zbiranje poteka v skladu s programom organizator doloi vodjo javnega zbiranja, ki mora biti polno-leten, ter zagotovi rediteljsko slubo. Rediteljsko slubo si lahko organizator izbere med t. i. reditelji laiki, lahko pa jo opravljajo varnostniki, e organizator sklene ustrezno pogodbo s slubo za zasebno varovanje (z ustrezno licenco). e naloge rediteljske slube opravljajo reditelji laiki, imajo zgolj tiste pristojno-sti, ki jim jih daje ZJZ. e pa rediteljsko slubo opravljajo varnostniki, pa lah-ko uporabljajo vse ukrepe iz zakona, ki ureja zasebno varovanje, razen uporabe oroja in sredstev za vklepanje (25. len ZJZ). Rediteljska sluba skrbi za red (ne za javni red) na celotnem prireditvenem prostoru in mora zagotoviti, da do nere-dov ne pride znotraj shoda ali priredit-ve. Za prepreevanje ogroanja javnega shoda ali prireditve od zunaj pa mora poskrbeti policija (28. len ZJZ2). Policija torej mora izvajati svojo temeljno na-logo zagotavljanja javnega reda (za red skrbi organizator) na javnih zbiranjih in nadzirati, kako organizator spotuje do-lobe ZJZ, zlasti tiste, ki se nanaajo na zagotavljanje reda na javnih zbiranjih. Ravno zaradi tega sem kot eden od pri-pravljavcev ZJZ predlagal dolobo, ki je navedena v tretjem odstavku 22. lena

ZJZ, po kateri je vodja javnega shoda ali prireditve dolan sodelovati s policijo in upotevati morebitne predlagane ukre-


STROKOVNI PRISPEVKIVArNOST

21

pe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi.

PRIJAVA JAVNIH ZBIRANJ IN PRED-LOG ZA PREPOVED

Za vsako javno zbiranje je treba pri-dobiti dovoljenje, ki ga izda upravna enota, ali pa ga prijaviti na policijski postaji (kdaj je potrebno dovoljenje, je doloeno v 13. lenu ZJZ). Za razliko od upravne enote, ki postopek vodi v skla-du z dolobami zakona, ki ureja sploni upravni postopek, pa to ne velja za po-liciste ob sprejemu prijave na policijski postaji. To pomeni, da policisti organi-zatorju, ki nartuje javno zbiranje, tega ne morejo prepovedati. Ne glede na to pa policija v teh primerih ni povsem brez moi, saj mora, ko obstajajo razlogi za prepoved, prijavo sprejeti in pristojni upravni enoti takoj predlagati izdajo od-lobe o prepovedi javnega zbiranja.

Razlogi za prepoved javnih zbiranj so navedeni v 6. lenu ZJZ, za policijo pa je pomemben zlasti prvi odstavek tega lena, ki doloa: Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrevala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvr-

evanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzroanja nasilja, motenja javnega re-da oziroma oviranja javnega prometa. Ali lahko na konkretnem javnem shodu pride do motenja javnega reda, lahko ugotavlja samo policija, saj s svojimi de-javnostmi pred javnim shodom zbira in-formacije, jih vrednoti in analizira ter pri-pravlja lastni nart varovanja, e je glede na naravo shoda to potrebno.

Eden od razlogov za prepoved jav-nega zbiranja je tudi v primeru, e elita razlina organizatorja organizirati vsak svoje javno zbiranje na istem prostoru ter ob istem asu. Tudi o taknih pri-merih smo razmiljali v delovni skupini, ki je pripravljala ZJZ, in v 20. lenu to doloili kot nesprejemljiv nain orga-niziranja javnih zbiranj. e tega ne bi uredili na taken nain, bi se na primer lahko zgodilo, da organizator (Civilna iniciativa proti gradnji trgovskega cen-tra) organizira javni shod na predvide-ni lokaciji gradnje centra, kateremu se kasneje na istem mestu pridrui drugi organizator shoda z nasprotnim pro-gramom, idejami in govorniki. Ali bi lahko v taknih primerih sprejeli razla-go, da v tem hipotetinem primeru ni ni spornega?

Zato je doloeno, da e je treba shod prepovedati zaradi motenja javnega re-da oziroma ogroanja javnega prometa, ker as ali kraj, doloena za shod, nista primerna, pristojni organ pred izdajo odlobe organizatorja pozove, naj dolo-i drug as ali kraj shoda. e organizator doloi drug primeren kraj ali as shoda, pristojni organ postopek za prepoved shoda ustavi in izda dovoljenje, da se shod lahko izvede.3 Opozoriti je treba, da tak postopek velja le za javne shode, ne pa tudi za javne prireditve. Na do-lobo 20. lena ZJZ je treba biti posebej pozoren, ko razlina organa sprejemata vloge (prijave) za javni shod. Lahko se zgodi, da upravna enota prejme vlogo za izdajo dovoljenja in ne ve, da je poli-cijska postaja e potrdila prijavo druge-mu organizatorju za javni shod na istem kraju in ob istem asu. Zaradi seznanitve javnosti z vsemi javnimi zbiranji se vse prijave za javna zbiranja iz policije in do-voljenja upravnih enot objavljajo na in-ternetu, kar je v pomo tudi pristojnim organom pri spotovanju 20. lena ZJZ.

Razlog za prepoved javnih zbiranj obstaja tudi, e se shodi oziroma prire-ditve organizirajo na prostem v nepo-sredni bliini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, e bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov (drugi odstavek 6. lena ZJZ). Vendar zgolj dejstvo, da je javno zbira-nje organizirano pred objektom, ki se varuje po posebnih predpisih, e ne po-meni, da se lahko uporabijo dolobe te-ga lena. V vsakem konkretnem primeru je treba presojati, ali bi lahko javno zbi-ranje oviralo varovanje teh objektov. Po mojem mnenju ne bi bilo treba vnaprej prepovedati javnih zbiranj pred Drav-nim zborom, Vlado ali drugimi objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih (tu so miljeni objekti, ki se varujejo v skladu z uredbo o varovanju doloenih oseb, objektov in okoliev objektov, v katerih so sedei dravnih organov), samo zaradi tega, da bi se izognili mo-rebitnim neprijetnim situacijam. Prav prepoved organiziranja javnih zbiranj v neposredni bliini objektov, ki se varu-jejo po posebnih predpisih, je doivela najve kritik ob sprejemanju ZJZ. Pri obravnavi predloga tega zakona na seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko Dravnega zbora so bili neka-teri mnenja, da je nedopustno omeje-vanje javnih zbiranj pred sedeem za-konodajnega organa.4

Pri tem je treba poudariti, da ni sa-mo policija tista, ki nadzira izvajanje ZJZ, ampak so pristojni tudi drugi organi. e zlasti je treba omeniti vlogo uslubencev upravnih enot, ki imajo v skladu z dru-gim odstavkom 16. lena ZJZ dolnost,

FOTO: Darko Brenko


STROKOVNI PRISPEVKI

22

VArNOST

da nadzirajo, kako organizator izvaja do-datne ukrepe za vejo varnost ljudi in premoenja ter za vzdrevanje reda, ki so mu odrejeni z dovoljenjem upravne enote. Ob demonstracijah 19. maja 20-10 so obstajali upravieni razlogi, da se ti ukrepi nadzirajo tudi s strani upravne enote, in sicer v asu celotnega poteka javnega shoda.

RAZPUSTITEV JAVNEGA ZBIRANJA IN UKREPI POLICIJE

e je javno zbiranje organizirano v skladu z dolobami ZJZ, policija ni pri-marno pristojna za njegovo razpusti-tev, ampak mora to zahtevati od vodje javnega zbiranja. Javno zbiranje je tre-ba razpustiti, e pride do neposredne-ga ogroanja ivljenja in zdravja udele-encev, do izvrevanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim de-janjem, ali e pride do nasilja oziroma splonega nereda, ki ga rediteljska slu-ba ne more odpraviti in je huje kren javni red ali ogroena varnost ljudi ali premoenja oziroma varnost javnega prometa. e vodja ne upoteva zahtev policije, ta shod oziroma prireditev raz-pusti. Policija lahko razpusti samo ne-organizirani shod (prireditev ne more biti neorganizirana).

V zvezi z demonstracijami 19. maja 2010 je predstavnica organizatorja jav-no izjavljala, da je sama nekajkrat po-zivala udeleence preko megafona, naj se razidejo, ker je shod zakljuen. Tu je treba poudariti, da te pristojnosti nima nihe drug kot vodja javnega zbiranja e omenjena predstavnica ni bila vodja javnega zbiranja (kar se doloi z dovo-ljenjem), potem je udeleence pozivala v nasprotju z ZJZ. Ko vodja javnega zbi-ranja obvesti udeleence, da je zbiranje zakljueno oziroma prekinjeno, pa to ne pomeni, da rediteljska sluba zaklju-i z delom. Ravno takrat se praviloma zane negodovanje mnoice in izbruh nasilja, ki je nekontrolirano. Rediteljska sluba mora opravljati svoje naloge na javnem zbiranju, dokler se udeleenci ne razidejo.

Pred izdajo dovoljenja na upravni enoti je potrebna kakovostna ustna ob-ravnava. Le tako ne pride do situacij, ko je treba prepovedati ali razpustiti javno zbiranje. Poleg predstavnika organiza-torja, varnostne slube, gasilcev, inpek-cijskih slub in drugih se taknih obra-vnav praviloma (po zadnji spremembi ZJZ obvezno) udelei tudi predstavnik policije. Policija mora zagotoviti, da se te obravnave udelei predstojnik enote oziroma oseba, ki bo sodelovala v na-rtovanju policijskih ukrepov. Na ustni obravnavi predstavnik policije poleg

osebe, ki vodi postopek, zagovarja javni interes.5

ZAKLJUNA MISEL

Varovanje javnih zbiranj je ena od za-htevnejih nalog policije, zato je bistve-no pravoasno in dobro nartovanje varovanja. V ta namen je zelo pomemb-no pravoasno, korektno in odkrito so-delovanje s predstavniki organizatorja, ki bodo na javnem zbiranju opravljali odgovorne naloge. Kot je e uvodoma omenjeno, je za uinkovito varovanje treba upotevati sestavo mnoice. Nart varovanja in ukrepe je treba prilagoditi specini mnoici, kajti ni vseeno, ali se varujejo nogometni navijai, protestne zapore cest, glasbeni koncerti, tudent-ski ali drugi protesti, sindikalni shodi ipd. Zelo pomembno je, da se e v fazi nartovanja varovanja zagotovi im ve-ja strokovnost tudi z neposrednim sode-lovanjem hierarhino nadrejenih enot v policiji. e vodenje varovanja prevzame kolektivni organ (operativni tab), mora-jo biti ukrepi in njihovo odrejanje uskla-jeni in zagotovljeno im manje odloa-nje posameznikov zunaj tega organa. Odgovornost za vodenje in odrejanje ukrepov (ukazov) prevzame kolektivni organ na podlagi sklepa o njegovi usta-novitvi. Policija lahko uporabi silo za vzpostavitev javnega reda zgolj takrat, ko obstajajo razlogi za to in na ukaz. e na javnem zbiranju pride do kaznivih ravnanj, pa mora policija poleg kritev ZJZ in zakona, ki ureja varstvo javnega reda in miru, upotevati tudi, da so po-gosto prisotni tudi elementi kaznivega dejanja Prepreitev ali oviranje javnega shoda.6

ZJZ torej daje organizatorju in pri-stojnim organom zadostna pooblastila in pristojnosti z namenom, da se javno zbiranje organizira in izvede na miren nain. Naj se slii e tako paradoksalno, varuhi demonstracij so ravno dravni organi, ki v nai drubi morajo zagoto-viti nemoten potek javnih zbiranj, e so organizirana po ZJZ.

LITERATURA IN VIRI:

1. EBULJ, Janez, govor udeleencem pro-slave ob dnevu lovekovih pravic, Ljub-ljana 2004.

2. KEREVAN, Erik, Uprava in sodni nadzor, Pravna fakulteta, Ljubljana 2004.

3. TURM, Lovro (urednik), Komentar Usta-ve Republike Slovenije, Ljubljana 2002.

4. PAGON, Milan, Psihologija mnoice, taktika povzroiteljev neredov in ukrepi policije ob mnoinih neredih, Ljubljana 1996.

5. Ustava Republike Slovenije, Ur. list RS, t. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06.

6. Kazenski zakonik, Ur. list RS, t. 55/08, 66/08 popr., 39/09, 55/09 Odl. US.

7. Zakon o javnih zbiranjih, Ur. list RS, t. 113/05 uradno preieno besedilo, 85/09.

8. Zakon o policiji, Ur. list RS, t. 66/09 uradno preieno besedilo in 22/10.

9. Internet (URL naslovi):

http://www.us-rs.si/ http://89.143.249.33/eu/novice/20-

10/05/v_grciji_danes_stavka_tudi_javni_sektor.aspx

http://www.delo.si/clanek/105178

OPOMBE POD RTO1 2. maja 2010 je priblino eststo nemkih neona-

cistov korakalo po Berlinu, a med veurnim pro-testom so se, obkroeni s stotinami policistov, od zbiralia lahko premaknili le za priblino tiristo metrov. Nasprotniki tega protesta so s telesi po-skuali ustaviti korakanje skrajno desniarskih hujskaev tudi tako, da so se usedli na tla. Sedee je policija vekrat opozorila, da krijo zakon in da svojega poetja ne smejo nadaljevati. Nato so jih policisti odstranili s ceste.

2 e je shod ali prireditev organizirana v skladu z dolobami tega zakona, je policija dolna zago-toviti, da shod oziroma prireditev ne bo motena ali ovirana.

3 Obrazloitev ZJZ, ki je objavljena v Poroevalcu Dravnega zbora: Ker bi bilo v doloenih pri-merih organiziranje javnega shoda dopustno, e ne bi bil organiziran na kraju oziroma v asu, ki z vidika varstva javnega reda in zagotavljanja varnosti javnega prometa ni primeren, je pristoj-ni organ dolan, namesto da bi shod prepovedal, pozvati organizatorja, da doloi drug kraj oziro-ma drug as shoda. V primeru, da bo organizator doloil primeren kraj oziroma as shoda, bo shod lahko izvedel v skladu z vloeno prijavo oziroma na podlagi dovoljenja pristojnega organa. S tak-no ureditvijo, ki je novost glede na veljavni zakon, je predlagatelj elel zagotoviti, da bo s posegi drave pravica do mirnega zbiranja omejena v najmanji moni meri in zgolj iz razlogov, ki so v demokratini drubi nujni zaradi varovanja dru-gih temeljnih vrednot.

Policija mora po uradni dolnosti skrbeti, da se lahko pravica do mirnega zbiranja tudi dejansko uveljavlja in da shod oziroma prireditev, orga-nizirana v skladu z dolobami tega zakona, ne bo ovirana ali motena. To pomeni, da je policija dolna udeleence zavarovati pred morebitni-mi napadi nasprotno misleih posameznikov ali skupin ali pred nasilnitvom. Prav tako je po uradni dolnosti dolna skrbeti za javni red pri tistih oblikah javnih zbiranj, ki e zaradi same narave ali tevila udeleencev predstavljajo po-veano nevarnost za javni red.

4 Dr. Bojan Bugari, takratni dravni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, je na navedeni seji povedal, da je zakon kot celota celo liberalneji od prejnjega zakona o javnih shodih in javnih prire-ditvah iz leta 1973. O pomislekih v zvezi s prepo-


STROKOVNI PRISPEVKIVArNOST

23

vedjo je dejal, da je praktino nemogoe spisati za-kon, ki bi ustregel prav vsem interesom: Nobena pravica ni absolutna, saj je vedno v potencialnem koniktu s kakno drugo. Naa naloga je, da sku-amo najti ustrezno ravnovesje. Tudi osebno se mi zdijo politine pravice veliko preve pomembne, da bi jih prepual v preveliko diskrecijo drave.

5 Ustavno sodie je v postopku za oceno ustav-nosti in zakonitosti izvajanja Sklepa o razpisu referenduma o uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev (gradnja damije v Ljublja-ni) odloba t: U-I-111/04, med drugim navedlo primerjavo ustavnega sodia Zvezne republike

Nemije z dne 12. 3. 2004 pri utemeljevanju poj-ma javni interes. V tem primeru je pritonica, ki ji je pristojni upravni organ prepovedal zborova-nje, navajala, da ne gre za nasprotovanje gradnji sinagoge kot takni, temve za nasprotovanje porabi javnih sredstev v ta namen. Zvezno ustav-no sodie je odloilo, da javni interes prepovedi zbiranja in zdruevanja pretehta nad pritoni-ino pravico do javnega shoda. Ocenilo je, da je geslo javnega shoda sledilo cilju hujskakega in agresivnega izkljuevanja judovskih dravljanov Nemije in da tega ne spremeni niti kasneja -nanno-politina zahteva. Po presoji sodia je lo pritonici le za to, da sinagoga sploh ne bi bila

zgrajena. eprav novo geslo ne napolnjuje de-janskega stanu hujskanja mnoic, ob prisotnosti starega poziva v javnosti ne spreminja niesar.

6 145. len Prepreitev ali oviranje javnega shoda

(1) Kdor s silo, resno gronjo, preslepitvijo ali kako drugae protipravno preprei ali ovira sklicanje ali potek mirnega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2) e stori dejanje iz prvega odstavka tega le-na uradna oseba z zlorabo svojega uradnega poloaja ali uradnih pravic, se kaznuje z za-porom do dveh let.

Facebook demonstracije

Roman Batis, MNZ, GPU

Zaetek leta 2011 so eno od naih sosednjih drav zaznamovali nemiri, ki so se sicer zaeli v Tuniziji in se nato razirili tudi v druge arabske drave (Jemen, Jordanija, Oman, Alirija, Bahrajn, Libija idr.), uperjeni proti diktaturam in represijo ter neoliberalnim gospodarskim reformam, ki povzroajo vse veje socialne razlike, naraanje brezposelnosti, cen, obutka nemoi ipd. Val protestov je najprej odnesel tunizijskega predsednika Ben Alija, kasneje pa tudi premierja Mohameda Ganuija, v Egiptu Hosnija Mubaraka, medtem ko so se v Libiji protesti sprevrgli v oboroene spopade. Nosilci protestov so bili mladi, ki so se jim kasneje pridruile najrazlineje skupine ter civilno-drubene strukture. Mladi Egipani, siti me-dijske cenzure, brezposelnosti, revine in dolgoletnih diktatur, so se zaeli povezovati na spletnih omrejih. Glavni nain komuniciranja med protestniki v arabskih dravah so bili pogovori in kratka sporoila po mobilnih telefonih, zato so tam-kajnje oblasti omejile delovanje mobilnih omreij in interneta nasploh. Toda mobilni telefoni so pri dogajanju odigrali e eno pomembno vlogo: z njimi so protestniki fotograrali proteste, slike pa so kljub omejitvam zakroile po vsem svetu. Preko socialnih omreij so se, po izjavah udeleenca arabskih protestov, o vstaji proti reimu dogovarjali e dve leti. Ve-deli smo, da lahko le sami nekaj spremenimo. Naveliali smo se pritoevanja starejih generacij, kako je vse slabo, kako se ne da ni spremeniti. Zadnja dva meseca so bili nai pogovori na Facebooku in Twitterju zelo dejavni, oblikovali smo pose-ben jezik, s katerim smo ko-municirali po spletu, saj nismo eleli, da nas oblasti razkrijejo, je povedal Mo-hamed el Berryja, lastnik internetnega podjetja Nab Communication. Socialna omreja so vsem doseda-njim protestom predstav-ljala informacijsko ter ko-munikacijsko vez pri mobi-lizaciji nezadovoljnih ljudi. Val nemirov iz arabskega sveta so obutile tudi Alba-nija, Rusija, Kitajska, Hrva-ka. V slednji se je kot po-budnik facebook demon-stracij pojavil Ivan Pernar, navdahnjen nad razvojem dogodkom v arabskih dr-avah. V njegovih nastopih in nastopih njegovih somi-ljenikov (organizatorjev) je mogoe zaslediti podobno retoriko in taktiko delova-nja kot v arabskem svetu.

FOTO: Darko Brenko


STROKOVNI PRISPEVKI

24

VArNOST

ZNAILNOSTI PROTESTOV NA HRVA-KEM

Protesti na Hrvakem so se zaeli sredi februarja, spodbudilo pa jih je do-gajanje v arabskem svetu. Organizirali so jih 23-letni Ivan Pernar iz Zagreba in manja skupina njegovih spletnih so-miljenikov, nezadovoljnih z razmerami v dravi. Zanje je znailno, da si infor-macije izmenjujejo na Facebooku in da ne verjamejo ve mnoinim medijem ter gospodarskim in politinim elitam. Prve proteste je Pernar napovedal pre-ko spletnega omreja Facebook, kjer je hitro pridobil tevilne somiljenike, registriranih pa ima preko 6.000 prijate-ljev. S protesti je elel dosei osebno in gospodarsko svobodo, nije davke in konec vladavine politike unievanja vseh, ki elijo delati in ustvarjati nove vredno-sti. Za razliko od protestov v arabskem svetu, ki so trajali neprekinjeno vsak dan, je v Hrvaki Pernar proteste napo-vedal za vsaki drugi dan. Protesti naj bi potekali, dokler se ne izpolnijo njegove zahteve, tj. padec vlade Jadranke Ko-sor in razpis predasnih volitev. e ez dva dni mu je uspelo navduiti oziroma zbrati veje tevilo protestnikov pred prostori hrvake vlade (300 ljudi), nato pa je tevilo protestnikov v naslednjih dneh samo e naraalo in doseglo vrh z 10.000 udeleenci.

Za proteste, ki v Zagrebu potekajo redno in po znanem scenariju e ve kot mesec dni, je znailno, da jih zane manja skupina facebookovcev. Ta se najprej zbere na Trgu Petra Preradovi-a, bolj znanem kot Cvetn

varnost 1/2011

Documents