veit t., vloga vodje pri organizirani vadbi teka · 2010. 4. 20. · večinoma so povezani z...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
TADEJA VEIT
LJUBLJANA, 2010
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
ŠPORTNA REKREACIJA
ŠPORTNA REKREACIJA
VLOGA VODJE PRI ORGANIZIRANI VADBI TEKA
DIPLOMSKO DELO
MENTOR
izr. prof. dr. Miran Kondrič
RECENZENT
izr. prof. dr. Matej Tušak
KONZULTANT Avtor dela
Tjaša Dimec, univ. dipl. psih TADEJA VEIT
LJUBLJANA, maj 2010
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila za vso pomoč pri izdelavi diplomskega dela mojemu mentorju prof. dr.
Miranu Kondriču in recenzentu prof. dr. Mateju Tušku. Prav tako bi se zahvalila asistentki
Tjaši Dimec, ki mi je pomagala s svojim znanjem iz statistike, pri obdelavi podatkov.
Zahvalila bi se vsem, ki so sodelovali v anketnem vprašalniku, brez katerih diplomsko delo ne
bi imelo smisla. Velika zahvala gre tudi moji prijateljici Katarini Juhart, ki mi je znala s
pozitivno spodbudo pomagati, v vseh letih mojega študija.
Posebna zahvala gre mojim najbliţjim, ki so mi vsa leta študija stali ob strani in me podpirali.
KLJUČNE BESEDE: vloga vodje, tek, motivacija, organizirana vadba, rekreacija
VLOGA VODJE PRI ORGANIZIRANI VADBI TEKA
Tadeja Veit
IZVLEČEK
Organizirana vadba je dandanes vse bolj popularna. Veliko se izvaja v zaprtih prostorih, vse
več pa jih je organiziranih tudi v “naravnih telovadnicah”. Te lahko najdemo v parkih, na trim
stezah, v gozdovih in na travnikih. Zakaj bi si vse te lepote uprizarjali na televizijskem ekranu
in vadili v zaprtih prostorih, če lahko to doţivimo v naravi. Organizirana vadba teka je ena
tovrstnih moţnosti. Privlačna pa je tudi zaradi strokovnega vodstva in druţbe, ki ima podobne
interese in ţelje. Izboljšati svoje zdravje, kondicijo in še mnogo več. Glavni cilj diplomskega
dela je bil, ugotoviti vlogo in pomen vodje pri organizirani vadbi teka. Vzorec merjencev je
obsegal 98 tekačev, ki so ţe člani različnih društev organizirane vadbe teka.
Ugotovili smo, da obstajajo razlike med moškimi in ţenskami in prav tako glede na starost
tekačev. Moški so veliko bolj tekmovalni kot ţenske, ţenske pa si ţelijo trdega dela in
izboljšanja tekaških sposobnosti. Prav tako ima pri ţenskah večjo vlogo vodja oziroma trener,
saj so z njegovo pomočjo bolj motivirane za napredek v teku. Glede na starost, pa so izstopali
tekači stari od 21-30 let, za katere ja pomembna psihološka priprava pri teku. Tekačem starim
od 31-40 let največ pomeni druţenje in spoznavanje novih prijateljev. Starejši tekači, stari od
41-50 let pa veliko dajo na skupinski, tovariški duh.
Na podlagi dobljenih rezultatov predvidevamo, da je organizirana vadba teka vedno bolj
popularna pri vseh starostnih skupinah. Menimo, da ima veliko teţo tudi mešana druţba, saj
pri večini oblikah športne rekreacije prihaja do izoliranosti spola. Druţenje je pri
organiziranih vadbah ena izmed poglavitnih komponent. Pomembno vlogo pa igra vodja.
Njegova naloga je, da zdruţi strokovnost, motivacijsko znanje in pravo mero sproščenosti.
Ţivljenje je vse bolj stresno, naj bo prosti čas zapolnjen z dejavnostmi, ki jih delamo z
nasmehom na obrazu.
KEYWORDS: role of a coach, jogging, motivation, organised workout, recreation
ROLE OF COACH IN ORGANISED JOGGING WORKOUT
Tadeja Veit
ABSTRACT
Nowadays organized jogging is becoming increasingly popular. It is mostly done indoors,
however more and more jogging is being organised in “natural gyms”. They can be found in
parks, on jogging paths, in woods or on meadow. Why show all these beauties on a TV screen
and jog indoors if we can experience all of that in the heart of nature. Organised jogging is
one of such possibilities. At the same time it is attractive because of the professional
management and the society, which has similar interests and wishes - to improve health,
physical shape and so much more. The main objective of my graduation thesis was to
establish the role and the importance of a coach in organized jogging. The survey was
designed on a sample of 98 joggers who already have membership in different jogging
associations.
We established some differences between men and women, also in reference to joggers’ age.
Men tend to be much more competitive than women, whereas women wish to work hard and
improve their abilities to jog. For women an important part also plays the coach who helps
them get more motivated to make progress in jogging. Joggers aged 21 to 30 somewhat stood
out in comparison to others. They said that the most important part of jogging for them is the
psychological preparation before the jogging itself. For those aged 31 to 40 socialising and
making new friendships makes the difference. Whereas older joggers aged 41 to 50 believe
that joint comradeship is what really counts.
Based on the results of this survey we estimate that the organised jogging is becoming
increasingly popular among all age groups. We believe that mixed society here also plays an
important role, since genders tend to be isolated in most forms of sports recreation.
Socialising is one of the key elements in organised workouts. Here, a personal coach plays an
important role. His or her task is to successfully combine professionalism, ability to motivate
others well and the right degree of relaxedness. Since life is getting increasingly stressful we
have to fill up our free time with activities that bring a smile on our face.
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 9 1.1 TEK KOT OBLIKA ČLOVEKOVE MOTORIKE ..................................................... 9
1.1.1 DESET RAZLOGOV ZA TEK ......................................................................... 10 1.1.2 ORGANIZIRANA VADBA TEKA .................................................................. 11
1.2 ŠPORTNA REKREACIJA ........................................................................................ 12 1.2.1 RAZLIKA MED ŠPORTNO REKREACIJO IN VRHUNSKIM ŠPORTOM . 13
KORISTNI UČINKI UKVARJANJA S ŠPORTNO REKREACIJO ................................. 13
1.2.2 ŠPORTNA REKREACIJA V SLOVENIJI ....................................................... 14 1.3 VODENJE ................................................................................................................. 14
1.3.1 STILI VODENJA ............................................................................................... 15
1.3.2 SKUPINA ........................................................................................................... 16 1.3.3 VODENJE V ŠPORTU ...................................................................................... 19 1.3.4 LASTNOSTI VODJE ........................................................................................ 19 1.3.5 NAPOTKI ZA USPEŠNO VODENJE V ŠPORTU .......................................... 22
1.3.6 TRENER KOT VODJA ..................................................................................... 22 1.3.7 TEKAŠKI TRENER KOT VODJA ................................................................... 23
1.4 MOTIVACIJA V ŠPORTU ....................................................................................... 23 1.5 PSIHIČNA PRIPRAVA NA TEK ........................................................................... 27
1.5.1 RAZLIKA MED PSIHOLOGIJO ŠPORTA IN PSIHOLOGIJO ŠPORTNE
REKREACIJE .................................................................................................................. 28 1.6 CILJI: ......................................................................................................................... 28
1.7 HIPOTEZE ................................................................................................................ 29
2 METODE DELA .............................................................................................................. 30 3 REZULTATI Z RAZPRAVO .......................................................................................... 32 4 SKLEP .............................................................................................................................. 42
5 VIRI .................................................................................................................................. 44 6 PRILOGA ......................................................................................................................... 48
KAZALO TABEL
Tabela 1: Struktura vzorca raziskovalnega dela po spolu ....................................................... 30
Tabela 2: Struktura vzorca raziskovalnega dela po starostnih razredih .................................. 30
Tabela 3: Struktura vzorca raziskovalnega dela izobrazbi ...................................................... 30
Tabela 4: Struktura vzorca raziskovalnega dela po številu let teka ......................................... 31
Tabela 5: Primerjava razlik med moškimi in ţenskimi takači, glede na to v kolikšni meri je
posamezen razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka. ......................................... 32
Tabela 6: Število udeleţencev na Ljubljanskem maratonu na 42 km, 21 km in rekreativnem
teku, od leta 1996 do leta 2009.................................................................................................34
Tabela 7: Primerjava razlik glede na starost tekačev in v kolikšni meri je posamezen razlog
motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka ........................................................................ 36
Tabela 8: Izbor prvih deset športov glede na starost (15- 65 in več)........................................ 9
KAZALO SLIK
Slika 1 : Multidimenzionalni model vodenja .......................................................................... 15
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
9
1 UVOD
Tek je oziroma postaja v slovenskem prostoru ena najbolj popularnih oblik športne
rekreacije. V času, ko so vse bolj aktualne “modernizirane” oblike gibanja s pomočjo
različnih pripomočkov in naprav in v čim krajšem času narediti čim več, je to spodbuden
podatek. Vrnitev »nazaj k naravi« je pravi odgovor na “divji ritem” sodobnega časa. Tek je
oblika športne rekreacije, ki se je ne da narediti na hitro. Za tek si moramo vzeti čas.
Poglavitno pri izbiri športne rekreacije je izbrati nekaj, kar delaš z veseljem. Veliko ljudi
dela v ţivljenju stvari, ki jih ne počno radi. Tako je tudi s športno aktivnostjo. Izberejo
tisto, kar “drugi” pravijo, da je super in se mučijo iz dneva v dan in mogoče “v mesec”. To
početje se hitro konča in spet ostanejo brez gibanja. Ni dovolj, da se ukvarjamo z
rekreacijo en mesec v letu, potrebno je najti nekaj, kar nas bogati in osrečuje in kar postane
del našega ţivljenja.
V diplomskem delu bomo skušali dokazati pozitivni pomen vodje pri organizirani vadbi
teka. Tako, kot je trener nujno potreben v vrhunskem športu, je tudi vse bolj pri različnih
oblikah športne rekreacije. Večina ljudi potrebuje točno določen termin vadbe, da se bodo
vadbe udeleţili. Dejstvo je tudi, da tisto vadbo, ki si jo bomo plačali, bomo po vsej
verjetnosti tudi obiskovali, saj bomo z določilom termina in plačilom čutili večjo dolţnost,
da se vadbe udeleţimo. Seveda sem spada še sociološka komponenta druţenja, ki ima
veliko teţo. Če damo na tehtnico: teči sam ali v skupini, menimo, da je več odgovorov za
druţbo. Če pa je poleg vsega tega še nekdo, ki te motivira in odpravlja nepravilnosti, pa je
izgovorov za izključitev vadbe vse manj.
1.1 TEK KOT OBLIKA ČLOVEKOVE MOTORIKE
Tek je ena izmed najbolj elementarnih oblik človekove motorike, poleg hoje, plezanja,
lazenja. Je osnova športa in temeljna disciplina atletike (Čoh, 2002). Arnejčič (2009a)
pravi, da tek pomeni kakovost našega ţivljenja, saj vsakega od nas po svoje umirja in
sprošča tako telesno kot duševno, dviga samodisciplino in krepi telo. Nauči nas odnosa do
tekmovanja, da obstajajo boljši in slabši od nas. Tek je zdrav, če se ga lotimo s pravo mero
tekaške vneme in strokovnih napotkov, ne pa da tečemo s pritajeno jezo na sočloveka ali v
slepem prepričanju, premagati nekoga za vsako ceno. Zanimivo pa razmišlja Noel Carroll
(2003, v Rotovnik Kozjak, 2004), ki pravi, da je tek klasična pot k samozavedanju,
samozaznavanju in samozaupanju. Značilna tekačeva lastnost je neodvisnost. Tekač se
med tekom zave omejitev lastnega telesa in duha. Nauči se, da je edina pot k izboljšanju
odvisna od njegove osebne prednosti, odločenosti in ţrtvovanja. Tekači v ţivljenju
napredujejo tako, da zahtevajo več predvsem od sebe.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
10
Ob telesni izkušnji s tekom si krepimo samozaupanje. Izkušnje ob telesnem naprezanju pa
niso samo športne. Bogatijo nas tudi duhovno, osebnostno in nas plemenitijo, hkrati pa
varujejo pred stresi, skratka pomagajo pri učinkovitem reševanju poklicnih in drugih
obremenitev, teţav (Škof, 2000).
Eden najbolj naravnih učinkov, da se pribliţamo ţivljenju, ki nas osrečuje je, da smo
prijazni s sabo. Naše telo je zahteven organizem in potrebuje za uspešno delovanje in
podporo. Tako naj bodo misli, ki nastajajo v naših moţganih, prijaznejše in tako bo tudi
naše ţivljenje z okoljem bolj prijazno. Zdrava prehrana in tek, tak način ţivljenja podpira
in nam prav lahko ponudi dodatne uţitke (Rotovnik, 2002).
V dolgotrajnem teku premaguješ svoje šibkosti in slabosti, vztrajaš in ne popuščaš.
Spoznavaš samega sebe. Naučiš se biti potrpeţljiv, trden in neomajen v boju za doseganje
postavljenih ciljev. Pri teku po gozdni jasi, poljskih poteh, parku, ko človek zaznava in
doţivlja notranje zadovoljstvo (energijo) in duševno sprostitev. Človek je potem sproščen
in dobre volje, navdaja ga občutek zadovoljstva, občutek duševnega ravnovesja. Tako laţje
ţivi v harmoniji z drugimi ljudmi, jim zna prisluhniti in jih bolje razumeti (Škof, 2004).
1.1.1 DESET RAZLOGOV ZA TEK
Obstajajo številni razlogi za tek. Vsak tekač bi našel nekaj svojega kar ga ţene v tek.
Večinoma so povezani z boljšim fizičnim in psihičnim počutjem. Zelo lepo misel so
napisali Šugman, Šturm in Berčič (1987, v Kajtna in Tušak, 2005, str. 13): “Ne tečemo
zato, ker bi bili prepričani, da nam tek koristi. Tečemo zato, ker ljubimo tek in se mu
preprosto ne moremo odreči.”
Razlogi za ukvarjanje z rekreativnim športom:
- tek je duševna hrana,
- tek pripomore k dobremu počutju,
- tekači so prijetni ljudje,
- tek nas napolni z energijo,
- tek nas uči discipline in nam pomaga izkoristiti čas,
- shujševalna kura,
- tek je lahko naš najboljši prijatelj,
- tek je lahko uporaben,
- tek je najbolj naraven šport,
- tečemo zaradi zdravja (Rotovnik Kozjek, 2004).
VESELJE S TEKOM
Veliko prijateljev pravi, da ne mara teka, češ da jim je tek mučenje in po vrhu še dolgčas.
Mislim, da je tek kot opera, ali ti je všeč ali pa ne. Seveda obstajajo ljudje, ki se naknadno
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
11
navdušijo, a teh je malo. Teči moraš z veseljem, šele takrat občutiš tisto pravo
zadovoljstvo. Veliko veselje je tudi tekmovati in s tem samemu sebi dokazati, da zmoreš.
Tako pravi tudi Rotovnik Kozjek (2004), da ko pritečemo skozi cilj, smo vedno
zmagovalci, pa tudi če smo precej zaostali za zmagovalcem.
Na tekmovanje moraš biti fizično pripravljen. Teči moraš kar nekajkrat na teden. Odvisno
od razdalje, ki jo ţeliš preteči. Kljub temu pa je večini tekačem na tekmovanju teţko,
večina se jih vpraša, zakaj jim je tega sploh treba. Vendar, ko pridejo na cilj, so veseli, da
se niso prepustili malodušju in vseeno pogumno nadaljevali do cilja (Rotovnik Kozjek,
2004).
1.1.2 ORGANIZIRANA VADBA TEKA
V Sloveniji je vedno več skupin, ki tečejo v okviru organiziranih vadb teka. Za takšno
obliko športne rekreacije se odločajo mladi pa vse do pozne starosti. Skupino povezujejo
podobni interesi, med katerimi izstopa ţelja po gibanju in predvsem ţelja po pravilnem
gibanju. Tudi Arnejčič (2009b) pravi podobno, da vključitev v organizirano skupinsko
vadbo obvaruje marsikaterega tekača pred poškodbami, ki lahko zavrejo njegovo
motivacijo za tek. V tekaškem uţitku nismo sami, temveč pod vodstvom trenerja, ki nas
usmerja k našem napredku. Z njegovo pomočjo se odpravijo napake v tehniki, taktiki in
drugih elementih teka. Skupinska vadba umirja pretirano individualno tekaško vnemo in
sebičnost, ki se razvije zlasti pri tekmovalno orientiranih rekreativnih tekačih. Teče se v
mrazu in sončnem vremenu, tekaške kolege ali kolegice krepi vzajemna vztrajnost in
predanost teku. Sila (2009a) pravi, da nam naravno okolje, druţenje z drugimi udeleţenci
športne aktivnosti, z različnimi rekreativci, ponuja moţnosti pridobivanja tako telesnih, kot
psihičnih moči, ki jih v slabih trenutkih ali obdobjih potrebujemo.
Kako bomo vadili, je torej odvisno od naših ţelja in ciljev in seveda od načela postopnosti,
ki se ga posluţuje tekaški trener. Prevelika ţelja po napredovanju nas ne sme prevzeti. Zato
je pomembno, da ob teku prisluhnemo v prvi vrsti svojemu telesu in se ob morebitnih
teţavah posvetujemo z vaditeljem.
Z rednim in nadziranim tekom razmeroma hitro doseţemo spodbudno raven vzdrţljivosti,
pri večjem naporu se nam srčni utrip ne dvigne tako zelo, kot se nam je pred tem, ko so ţe
stopnice pomenile fizični napor. Tudi splošno počutje bo veliko boljše. Za tek lahko
trdimo, da je najcenejša, najdostopnejša in pod zdravniškim nadzorom tudi najmanj
tvegana dejavnost, s katero razvijamo srce in oţilje. Tisti, ki začno teči, kmalu spremenijo
svoje ţivljenjske navade, saj hitro ugotovijo, da kajenje, uţivanje alkohola in čezmerno
hranjenje, pomenijo teţave ţe pri lahkotnem teku. Teka pa nikakor ne smemo jemati kot
kazen ali zdravilo, ki naj izniči vse slabo, kar v telo prinesejo razvade. Vadba v skupini je
močno priporočljiva, saj tako minute, ki jih namenite teku, veliko hitreje minejo. Tudi
hitrost teka se lahko brez napovedovanja dvigne skoraj neopazno. To lahko opazimo šele
po nekaj kilometrih, ko slišimo svoje hropenje. To je do neke mere zelo priporočljivo.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
12
Vendar moramo paziti, da se skupinska vadba ne spremeni v dokazovanje, kdo je hitrejši.
Upoštevati moramo načelo, da pametni prej popustijo in teči svoj tempo, ki je za nas še
sprejemljiv, saj tečemo zase in za svoje občutke ter kakovost svojega ţivljenja (Piškur,
2002).
1.2 ŠPORTNA REKREACIJA
Pred leti, ko sem bila še mlajša, sem si pod besedo »rekreacija« predstavljala, da je to neka
aktivnost za odrasle oz. starejšo populacijo. Moja babica je vsak četrtek hodila na
rekreacijo. Kasneje sem ugotovila, da za rekreacijo ni določene ciljne skupine, temveč je
namenjena vsem. Potem sem prišla na Fakulteto za šport in usmerjala »športno rekreacijo«
in dodatno ugotovila naslednje: »Športna rekreacija je koristna dopolnilna dejavnost, ki te
osrečuje, z bliţnjimi zdruţuje in efektivno zapolni prosti čas.« Nosilec smeri Športna
rekreacije, dr. Berčič (2002) pa navaja, da je športna rekreacija svobodno izbrana in igriva
gibalna/športna dejavnost, ki človeka fizično, psihično in socialno bogati in sprošča ter ga
od zgodnjega obdobja do pozne starosti vodi skozi veselje, uţitek in zadovoljstvo, k
celovitemu ravnovesju in zdravju. Berčič, Sila, Tušak in Semolič (2007) pravijo, da je
športnorekreativna aktivnost pomembna zaradi psihosocialnih razseţnosti človekove biti,
pozitivnega vpliva na duševno stanje, pozitivnih zdravstveno bioloških učinkov. Človek je
zaradi športne aktivnosti bolj sproščen, čustveno uravnoteţen, razvija samozavest in
potrpeţljivost. Posledično je socialno bolj prilagodljiv.
Športna rekreacija bi morala biti:
- prostovoljna,
- bogata z uţivanjem,
- protiuteţ običajnim ţivljenjskim obremenitvam,
- nasprotna tekmovanju.
- kompenzacija stresu (Kajtna in Tušak, 2005).
Po vsem tem sklepamo, da je človek individuum, tako kot pravita Kajtna in Tušak (2005),
da vsakemu posamezniku nikakor ne more ustrezati ena in ista oblika športne rekreacije.
Še več: morda mu ustreza le precej ozek spekter športnih aktivnosti, samo tiste, ki ga ne
obremenjujejo dodatno, pač pa predstavljajo njegovo protiuteţ, sprostitev. Subjektivni
odnos posameznika do športa se kaţe v njegovi lastni športni aktivnosti, pomenu športne
aktivnosti za posameznika in v spremljanju športnih prireditev (Doupona Topič in Kovač,
2006). Tušak (2003) meni, da za vključitev in vztrajanje v rekreativni dejavnosti nikoli ne
obstaja samo en sam razlog. Na rekreativčevo odločitev vplivajo skupek psiholoških,
socialnih in bioloških (telesno) obarvanih motivov. Posebej pomembno pa se mu zdi,
odstraniti posameznikove obrambe pred vključitvijo v rekreacijo.
Najbolj pogoste obrambe pred vključitvijo v rekreacijo (Kajtna in Tušak, 2005):
- hedonistična (»Rad uţivam, vadba pa je mučna zadeva; to ni zame«),
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
13
- izogibanje (»Obstajajo boljše stvari za moj prosti čas: npr: branje knjig, gledanje
televizije, klepet ob kozarčku«),
- zanikanje (»Ni mi treba vaditi, da bi izgledala lepo in privlačno. Vse, kar
potrebujem, lahko kupim v trgovini«),
- podcenjevanje (»Saj tako ali tako nikoli ne bom shujšal. Zakaj bi se naprezal?«),
- precenjevanje (»Neumno se mi zdi tekati okrog, jaz tega ne potrebujem, sem v zelo
dobri formi«),
- strah pred drugačnostjo (» Nobeden izmed mojih prijateljev ne hodi na rekreacijo«),
- zadrega (»Samo pomislite, kako bi izgledal tam med vsemi tistimi uspešnimi
tekači«).
1.2.1 RAZLIKA MED ŠPORTNO REKREACIJO IN
VRHUNSKIM ŠPORTOM
Jasno je, da obstaja razlika med športno rekreacijo in vrhunskim športom. Vendar ali so
meje med tema dvema pojmoma tako velike? S športom se ukvarjamo zaradi veselja,
uţitka. Po drugi strani pa zaradi ţelje po uspehu in čim boljšem rezultatu. Ali je mogoče to
dvoje zdruţiti? Če gledamo športno rekreacijo in vrhunski šport vsakega posebej, sta
prisotni obe motivaciji za šport; notranja in zunanja. Vendar je razlika v tem, da je pri
vrhunskem športu bolj izraţena zunanja motivacija, kar pomeni ţelja po doseţku, pri
športni rekreaciji pa notranja motivacija, igrati se in se sprostiti. Berčič (2005, v Kajtna in
Tušak 2005) pravi, da je športna rekreativna dejavnost tista, kjer posameznikom ni cilj
vrhunska športna forma oz. olimpijski vrh, tudi ne preseči same sebe oz. iti preko vseh
meja moţnega, temveč takšna dejavnost, ki je iz vidika rezultatov ne obremenjujoča in
sproščujoča rekreativna dejavnost.
KORISTNI UČINKI UKVARJANJA S ŠPORTNO REKREACIJO
- formiranje športne in splošne samopodobe,
- oblikovanje specifične športne motivacije za doseganje športnih ciljev ter splošne
motivacije za doseganje ţivljenjsko pomembnih ciljev ter ustreznega vrednostnega,
sistema , ki ne bo slonel samo na tekmovalnih in storilnostnih tendencah, ki vladajo
v športu, hkrati pa tega tudi ne bo izključeval,
- pomoč pri doseganju nekaterih ţivljenjskih ciljev, ki se dotikajo razvojne faze, v
kateri se človek nahaja pomoč pri iskanju smisla, kar pomaga pri odstranjevanju
teţav z anksioznostjo in depresivnostjo,
- terapevtski učinek na psihosomatske teţave in bolezni itd. (Kajtna in Tušak, 2005).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
14
1.2.2 ŠPORTNA REKREACIJA V SLOVENIJI
Slovenija se, glede na število športno aktivnega prebivalstva, iz leta v leto izboljšuje. To je
ugotovil tudi Sila (2009b), ki pravi, da so še vedno v deleţu športno aktivnega prebivalstva
vodilne drţave na severu, sledijo jim drţave srednje Evrope, slabše pa so po tem merilu
uvrščene drţave juţne Evrope, torej Sredozemlje. Slovenci smo glede na naš geografski
poloţaj nadpovprečno športno aktivni, saj se po aktivnosti bolj pribliţujemo severnemu
delu srednje Evrope.
V odstotkih je deleţ aktivnega prebivalstva v Sloveniji naslednji, Sila (2009b) je ugotovil,
da se z rekreacijo redno ukvarja 33, občasno 31 in nikoli 36 odstotkov Slovencev. Kar
pomeni, da je deleţ v vseh treh skupinah pribliţno enak. Če ga primerjamo z letom 2000,
ko je Berčič (2002) ugotovil, da izstopa podatek, ki kaţe, da se je odstotek športno
neaktivnih v letu 2000 dvignil nad 50 (55, 4%), se je stanje izboljšalo za skoraj 20%. To je
velik napredek za slovenski rekreativni šport.
Paleta športnih zvrsti se iz leta v leto veča, kot pravi Sila (2009b); športna dejavnost se
torej širi, morda tudi zato, ker se pojavljajo in rojevajo vedno nove aktivnosti, ki si jih
izmišljajo in ustvarjajo po različnih koncih sveta. Seveda pa k temu prispeva tudi izjemen
razvoj znanosti in tehnike na področju različnih materialov, ki omogočajo izdelavo take
opreme in športnih rekvizitov, ki si jih pred nekaj leti sploh ne bi mogli predstavljati. Z
različnimi študijami smo v Sloveniji zabeleţili blizu sto bolj ali manj športnih ali vsaj
gibalnih aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo v prostem času. Najbolj mnoţične dejavnosti
so ţe vrsto let na najvišjih mestih glede na deleţ aktivnih pravzaprav iste: hoja, plavanje,
kolesarjenje, alpsko smučanje, planinstvo. Na nekoliko niţjih mestih pa zadnje čase
ugotavljamo velike spremembe. Naslednja dejavnost je namreč tek, ki ga pred 20 leti ni
bilo med dvajseterico, v letu 1996 pa ga najdemo na 14. mestu s sedmimi odstotki
udeleţenih, v letu 2008 pa na šestem mestu z razmeroma visokimi 12 odstotki vadečih. Če
odstotke preračunamo v število ljudi, se jih po teh podatkih v Sloveniji ukvarja s tekom več
kot 200.000.
1.3 VODENJE
Besedo vodenje velikokrat pomešamo z besedami moč, avtoriteta, managment in kontrola
(Yukl, 2002). Kajtna in Tušak (2007) menita, da gre za proces, v katerem ena oseba
namenoma vpliva na drugo osebo, zato da bi jo lahko vodila, ji strukturirala delo in
olajšala izvedbo aktivnosti in odnose v skupini ali organizaciji.
Večina razlag je podobnih:
Vodenje je proces osmišljanja (smiselnega usmerjanja) skupnega napora ter vlaganja
napora z namenom doseči nek cilj (Jacobs in Jaques, 1990, Kajtna in Tušak, 2007).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
15
Vodenje je usmerjanje, motiviranje, vplivanje na ljudi s ciljem, da bi svoje naloge čim
bolje izvrševali ob čim manj vloţeni energiji in čim večjem osebnem zadovoljstvu. Namen
vodenja je oblikovati vedenje posameznika ali skupine za doseganje ciljev (Moţina, 2002).
Yukl (2002) pravi, da gre pri vodenju za dva temeljna procesa; za usmerjenost k doseganju
ciljev in usmerjenost k pripravi ljudi za doseganje ciljev. Hkrati pa poudarja, da lahko na
vodenje gledamo kot na intraindividualni proces, na diadni proces, skupinski ali
organizacijski proces.
MULTIDIMENZIONALNI MODEL VODENJA
Slika 1
Multidimenzionalni model vodenja (Chelladurai in Saleh, 1978).
PREDPOZICIJE VODENJE V ŠPORTU POSLEDICE
KARAKTERISTIKE VEDENJE, KI GA ZAHTEVA
SITUACIJE IN NAREKUJE SITUACIJA
NASTOP
KARAKTERISTIKE DEJANSKO VEDENJE ZADOVOLJSTVO
TRENERJA
KARAKTERISTIKE VEDENJE, KAKRŠNEGA
ŠPORTNIKA ŽELI ŠPORTNIK
V Sliki 1 je prikazan multidimenzionalni model vodenja, glede na to kakšne so
predispozicije situacije, trenerja in športnika in kakšne so posledice vodenja v športu.
1.3.1 STILI VODENJA
Stili vodenja so osredotočeni na to, kar vodja dela, ne toliko na njihove osebnostne
lastnosti, vendar pa so z njimi tesno povezani (Fouss in Troppmann, 1981).
Obstajata dva prevladujoča stila vodenja:
- avtokratično vodenje (karakterizirajo ga ukazi, prepovedi, zahteve po brezpogojni
ubogljivosti, vodja sam odloča in sam planira aktivnosti),
- demokratično vodenje (temelji na sodelovanju skupine pri odločanju, vodja je v
bistvu neke vrste koordinator),
- laissez- faire vodenje, kjer se vodje komaj kaj vmešavajo v aktivnost članov, ampak
le dajejo informacije, o katerih člani skupine sprašujejo.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
16
Tušak in Tušak (2001) pravita, da je od trenerja in njegove osebnosti, situacije, strukture
skupine, ciljev in nalog skupine in medsebojnih odnosov v skupini odvisno, kateri stil
vodenja uporablja. V športni rekreaciji je avtokratično vodenje redko prisotno, saj je
aktivnost prostovoljna in namenjena predvsem druţenju in zabavi. Veliko bolj primerna
stila vodenja pri tovrstnih aktivnostih sta demokratično vodenje in laissez- faire vodenje.
1.3.2 SKUPINA
Skupina je širok pojem, saj bi jo v najširšem smislu lahko opredelil kot mnoţico
posameznikov. Ferjan (2004) Zanimivo razlago pa ima tudi Ivančevič (1977, v Kajtna in
Tušak, 2007), ki meni, da je skupina zbirka dveh do več posameznikov, ki so en od
drugega odvisni in med seboj v interakciji, njihov namenom je doseči skupni cilj. Ta
razlaga je še najbliţja skupini organizirane športne dejavnosti.
V skupini potekajo različni procesi (Nemec, 2001):
- struktura (Skupinska struktura je stabilen vzorec odnosov med člani),
- identiteta (Člani skupine sebe in druge posameznike v skupini zaznavajo kot člane
skupine),
- cilji (Vsaka skupina obstaja z razlogom, člani skupine se zdruţijo za doseganje
skupnih ciljev. Določene cilje je laţje doseči v skupini, kot bi jih bilo, če bi jih
posameznik skušal doseči sam.),
- kohezivnost skupine (Je moč vezi, ki povezuje člane drugega z drugim in v
skupino, enotnost skupine, občutek privlačnosti za posameznega člana ter stopnjo,
do katere člani usklajujejo delovanje za dosego skupnih ciljev. Pri posameznikih
lahko povezanost z drugim članom skupine izhaja iz zaupanja, spoštovanja. Na
skupinskem nivoju pa kohezivnost reflektira »mi« občutek, ki zdruţi posameznike
v eno celoto. Samo beseda kohezivnost pomeni povezanost.).
1.3.2.1 STRUKTURIRANOST SKUPINE
Strukturirane skupine imajo cilj, ki je uresničljiv le ob usklajeni in povezani aktivnosti
vseh članov skupine. To so skupine v oţjem pomenu besede. Člani strukturiranih skupin
imajo skupne cilje. So v neposredni interakciji in komunikaciji, čutijo pripadnost skupini,
imajo norme in statuse, ki napovedujejo vedenje v skupini (Tušak in Tušak, 2001).
Kriteriji strukturirane skupine (Tušak in Tušak, 2001):
- po sestavljenosti,
- po intenziteti medosebnih odnosov po vplivu, ki ga imajo na posameznika
(referenčne in nereferenčne),
- po določenosti funkcije članov (formalne in neformalne skupine),
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
17
- po ciljih (socioskupine z nekimi objektivnimi cilji npr: delovne skupine, učne
skupine in psihoskupine, ki zadovoljujejo osebne interese, npr. klubi, društva),
- po nastanku (umetne in naravne),
- po trajanju (začasne in trajne).
1.3.2.2 SOCIALNA KLIMA
Pojmovanje socialne klime je raznovrstno. Tušak in Tušak (2001) pravita, da nekateri
pojmujejo socialno klimo kot druţabno vzdušje oz. druţabno atmosfero. Potemtakem je
poznavanje celovite klime katerekoli skupine nujno za razumevanje vedenja posameznikov
ali skupine. Ob prisotnosti enotne klime za vse je posledica tudi dobro sodelovanje med
posamezniki.
Ferjan (2004) pa pravi, da se socialna klima kaţe v objektivnih indikatorjih in v
subjektivnih indikatorjih:
- objektivni indikatorji so zunanji pojavi v psihosocialnem vedenju skupine in se
kaţejo v napetosti in številu konfliktov, izostajanju članov, osipu in fluktuaciji v
skupini, pasivnosti članov, nastanku podskupin in ob povečani uporabi skupinskega
pritiska,
- subjektivni indikatorji so psihična doţivljanja, ki jih socialna klima povzroča pri
posameznikih, najpogostejši so občutek pripadnosti skupini, sprejemanje ciljev in
norm v skupini, zaznana kolektivna moč, solidarnost, angaţiranost in zadovoljstvo
s skupino.
1.3.2.3 SOCIALNA INTERAKCIJA
Interakcija je centralnega pomena, kot najpomembnejše sredstvo, s katerim stopajo
posamezniki v kontakt s socialnimi sistemi znotraj katerih ţivijo. Kot ustvarjalec druţbe ali
kot druţbeno bitje bo posameznik vnesel spremembo ali sam spremenjen skozi svoj stik z
drugimi. Socialna interakcija zato predstavlja povezavo med tristopenjsko analizo:
posameznik, skupina, druţba, ki naj bi bila značilna za socialno psihologijo (Tajfel in
Fraser 1978, v Repovš, 2000).
Mehanizmi socialne interakcije:
- imitacija - posameznik reagira na isti način, kakor je reagiral nekdo drug pred njim-
takšno široko pojmovanje imitacije predstavlja obstoj modela- tistega, ki je
oponašan, in imitatorja - tistega, ki ga oponaša,
- sugestija - tisti, ki sugestira (izvor sugestije) “vliva” v prejemnika neko idejo ali
stališče brez nekih racionalnih argumentov in doseţe, da prejemnik to idejo
sprejme,
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
18
- simpatija ali ampatija - simpatija je emocionalni odnos, ki se pojavlja pri
posamezniku pri percepciji drugih oseb, ki ga spremljajo občutki neugodja in
pripravljenost na akcijo pomoči tistim, ki trpijo, v socialni psihologiji simpatijo
opredeljujejo kot emocionalno pripadnost posamezniku ali skupini, nasprotno bi
lahko antipatijo označili kot emocionalno odbojnost,
- identifikacija - lahko govorimo o nezavedni identifikaciji kot o obrambnem
procesu, poznamo pa tudi zavestno identifikacijo in emocionalno identifikacijo oz.
empatijo, lahko je osebna - identifikacija z osebo - ali pa ideološka - poistovetenje
s stališčem ali idejo,
- socialni pritisk - povzroča, da člani skupine občutijo svojevrstno nevarnost, č se ne
podrejajo skupinskim pravilom in normam,
- facilitacija in inhibicija - v primeru izboljšanja aktivnosti, dejavnosti ob prisotnosti
drugih, govorimo o socialni facilitaciji, v drugem primeru, ko se aktivnost oziroma
dejavnost ob prisotnosti drugih poslabša, pa govorimo o socialni inhibiciji.
1.3.2.4 VELIKOST SKUPINE
Zelo pomemben dejavnik je velikost skupine. Zvonarović (1978) pravi, da vpliva na
vedenje in aktivnosti članov v skupini. Prav tako poudarja, da ni odvisna le od števila
članov v skupini, temveč tudi od same strukture skupine, nalog, skupinske dinamike in še
drugih dejavnikov.
V primeru organizirane vadbe teka, skupino večinoma sestavlja majhno število vadečih.
Zato si bomo pogledali, kaj je značilno za majhno skupino.
Majhna skupina je sestavljena iz skupine dveh in nekaj deset člani, pravita Tušak in
Kajtna, (2007). Rot (1983) pa navaja, da je pri neformalni intimni skupini število članov
nekje do deset članov, najpristnejši odnosi pa naj bi nastajali ravno v najmanjših skupinah,
tam nekje med dva do pet članov, kjer je moţna neposredna komunikacija. Tako prihaja do
neposrednega stika med člani pri aktivnosti, neposredne interakcije članov skupine in
vzajemne odvisnosti in vzajemnega vpliva članov skupine.
1.3.2.5 POSTAVLJANJE CILJEV V SKUPINI
Vsak član rekreativne skupine se včlani, ker ima pred seboj določen cilj. To so cilji
individualne narave, medtem ko Locke in Latham (1984) govorita o postavljanju ciljev za
skupino, s čimer naj bi povečali motivacijo posameznikov za uspeh ekipe. Podobno trdita
Slocum in Sims (1980, v Tušak 1997), ki pravita, da je za delovanje ekipe nujna dobra
koordinacija med člani ekipe, dobra komunikacija in medsebojno prilagajanje. Zato naj bi
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
19
za doseganje čim boljše motivacije ekipe poleg postavljanja individualnih ciljev vse skupaj
nadgradili tudi s skupnim postavljanjem skupinskih ciljev za ekipo oz. moštvo.
SITUACIJSKI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NAČIN VODENJA
- vrsta športne discipline oziroma športne zvrsti,
- formalna struktura organizacije športa,
- značilnosti osnovne delovne skupine,
- velikost skupine,
- norma oz. cilji športne organizacije (Tušak in Tušak, 2001).
1.3.3 VODENJE V ŠPORTU
V različnih situacijah v športu se vodenje nanaša na proces odločanja, tehnike motiviranja,
dajanje teama. Pri tem pa je naloga vodje vedeti, kam je skupina usmerjena, namenjena,
poznati cilje skupine, dati prava navodila in uporabljati pripomočke, ki bodo omogočili
doseganje cilja. (Weinberg in Gould, 1995). Vodenje je medosebno in kot tako zahteva
neposredne interakcije s športniki (Tušak in Tušak, 2001).
Trener, ki je dober vodja, ima jasno vizijo in točno ve, kako za vsak dan posebej postaviti
cilje, kako pravilno motivirati in predvsem pomagati pri spreminjanju vizije v realnost
(Kajtna in Tušak, 2007). “Vodenje ima zelo neposreden vpliv na športnikovo motivacijo”
(Tušak in Tušak, 2001, str. 147).
VODJE ZNOTRAJ SKUPINE
V majhnih skupinah se pojavljata dve vsebinski in funkcionalni različni vlogi vodje. To
sta:
- instrumentalni, delovni, ekspertni vodja, ki je običajno član z največ znanja,
izkušnjami ali sposobnostmi,
- ekspresivni, socialno - emocionalni vodja, ki skrbi za klimo v skupini in zniţuje
napetost v skupini.
Vlogi obeh vodij se nujno dopolnjujeta. Ravnoteţje v skupini omogoča le ustrezno
sodelovanje med njima (Tušak in Tušak, 2001).
1.3.4 LASTNOSTI VODJE
Skupna lastnost vseh velikih vodij je, da jim ljudje ţelijo slediti. Edina stvar, ki loči vodje
od ostalih posameznikov, so ljudje, ki sledijo vodji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
20
proučevanjem vodij, se večinoma osredotočajo na osebnostne lastnosti, vedenja, ki jih
mora imeti dober vodja. Ko pozornost preusmerimo na odnos vodja- sledilec, lahko na
vodenje pogledamo iz druge perspektive. Če mora vodja imeti ljudi, ki mu bodo sledili,
potem mora biti večina dejanj vodje usmerjenih na pridobivanje sledilcev (Boyett, 1998).
1. POGUM
Poznati področje dela, kjer prevzamete vodstveno vlogo ni dovolj. Prva in najbolj
pomembna stvar je imeti dovolj poguma in se izpostaviti. Le v tem primeru vam
bodo
ljudje sledili in vam zaupali.
2. SAMOOBVLADOVANJE
Le če znate obvladovati sami sebe, boste lahko obvladovali druge. Disciplina in
obvladovanje vedenjskih vzorcev, predvsem v stresnih in konfliktnih situacijah, se
prične najprej pri vas samih.
3. OBČUTEK ZA PRAVIČNOST
Pomembna lastnost dobrega vodje je tudi, da razvije občutek za pravičnost. Vodja
brez tega občutka pri vodenih ni spoštovan, niti mu ne zaupajo. Pravičnost pomeni
jasna pravila in doslednost pri njihovem izvajanju. Ko prične vodja delati izjeme, se
njegova verodostojnost zmanjša.
4. SUVERENOST PRI ODLOČITVAH
Če je vodja omahljiv, pokaţe, da si ne zaupa dovolj. Za vodje je nujno, da se
usposobijo do te mere, da znajo hitro sprejemati odločitve. Da bi bili pri tem
uspešni, je potrebno širše poznavanje organizacije, predvsem vizije, poslanstev in
ciljev. Ko dobro poznajo te stvari, se lahko vodje glede procedur in vlog
posameznikov v delovnih procesih, odločajo hitro in učinkovito.
5. SPOSOBNOST NAČRTOVANJA
Uspešno doseganje ciljev in rezultatov je posledica načrtovanega delovanja.
Bistvena naloga vodje je načrtovanje strategij, odločanje o delovnih procedurah ter
opredelitev vlog ljudem v delovnem timu.
Vodji mora biti zelo jasno:
- kaj je cilj tima,
- koliko časa je na razpolago za realizacijo,
- na kakšen način bodo cilj dosegli,
- kakšne vloge imajo pri doseganju cilja posamezni člani tima.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
21
6. NAREDITI KORAK VEČ, KOT OSTALI
Vodja lahko od drugih zahteva le to, kar je pripravljen narediti tudi sam. Ne samo,
da je to pripravljen narediti, to prvi tudi naredi. Vzor je najboljša motivacija.
7. OPTIMIZEM
Razpoloţenje vpliva na motivacijo. Razpoloţenje vpliva na rezultate. Razpoloţenje
vpliva na odnose v timu. Vodja, ki ţeli dobre rezultate in dobre odnose v timu naj
najprej poskrbi, da je on sam tisti, ki širi optimizem. Vodja, ki nerga in je črnogled,
demotivira ostale, da so tudi oni takšni.
8. SIMPATIJA IN RAZUMEVANJE
Vodje, ki znajo v odnosih do članov svojega tima ustvariti simpatijo in
razumevanje, so običajno na boljšem od tistih, ki tega ne razvijajo. Ljudje znamo
ceniti, če je nekomu mar za nas in naše teţave. Vodji teţav članom svojega tima ni
potrebno reševati. Ljudem ţe dosti pomeni, da ima vodja razumevanje za njihove
probleme.
9. PRIPRAVLJENOST NA SPREJEMANJE POLNE ODGOVORNOSTI
Kvaliteten vodja zna prevzemati polno odgovornost za rezultate svojega tima. Tudi
za napake in pomanjkljivosti. Če se vodja izgovarja in prelaga odgovornost za
napake na podrejene, je najbolje, da opusti vodenje. Rezultati tima so odgovornost
vodje. Vodja je odgovoren za to, komu zaupa izvrševanje nalog. Vodja, ki poveri
naloge svojim podrejenim, je odgovoren, da jim poveri naloge, za katere so slednji
usposobljeni. V kolikor kdo naloge ne opravi v skladu s pričakovanji, je to
odgovornost vodje.
10. SODELOVANJE
Uspešni vodje se zavedajo koristi sodelovanja. Sposobni so vplivati na to, da je to
pomembna vrednota in pričakovan način vedenja v timu. Za uspešne vodje novejše
generacije je značilno, da se vedno bolj posluţujejo mehkih veščin vodenja.
Prednosti tega pristopa so v tem, da podrejeni vodjo sprejemajo z večjo simpatijo in
iskrenejšim spoštovanjem (Račnik, 2008).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
22
1.3.5 NAPOTKI ZA USPEŠNO VODENJE V ŠPORTU
Napotki za uspešno vodenje v športu (Frous in Troppmann, 1981):
- bodi to kar si
Še posebej pri mlajših trenerjih velikokrat pride do kopiranja, ker še nimajo lastne
identitete. Čim prej je treba spoznati, da ima vsak trener svojo lastno identiteto in svoj
stil vodenja. Vadeči bodo veliko bolj spoštovali vodjo, ki bo imel lastno mišljenje in bo
stal za svojimi dejanji,
- izberi lasten stil vodenja
Rezultati in nastopi bodo najboljši, kadar je stil vodenja tak, da priskrbi priloţnosti in
motive za vsakega posameznika in njegove potrebe. Ustvari in obdrţi okolje, ki ti je
naklonjeno. Vodja lahko spreminja, vpliva ali ustvari tako okolje, da je bolj
podpirajoče ter spodbuja zaţeleno vedenje podrejenih . Z ustvarjanjem ugodne klime
lahko trener zviša storilnostno motivacijo; pripravi priloţnosti, izvore motivacije in
cilje. Ustvarjanje okolja, ki je podpirajoče in v katerem posameznik lahko zadovoljuje
lastne potrebe, pri čemer prispeva k cilju organizacije, je bolj učinkovito pri
izkoriščanju človeških virov kot avtokratsko okolje, ki zanemarja potrebe človeka,
- uporabi zlato pravilo
»Ravnaj z drugimi tako, kot bi rad, da drugi ravnajo s teboj.« Kdor hoče biti učinkovit
vodja ali trener, mora sprejeti izziv, ki ga nudi dvojnost cilja, ki je dobro opraviti
nalogo in to narediti s pomočjo drugih ljudi,
- pomagaj drugim, da izpolnijo ţelje
Trener mora znati pogledati v človeka in prepoznati njegove lastne cilje v skupnih ter
ustvariti pogoje, ki bodo pomočnike in igralce spodbujali, da opravijo svoj del naloge.
Stil vodenja v športu je lahko demokratičen v smislu omogočanja čim večjega števila
priloţnosti, da vsak podrejeni ali športnik raste, ne da bi ustvarjal zmedo, kot jo prinaša
vedenje, kjer je vsak svoj šef in počne, kar hoče in kadar hoče,
- Oceni svoj stil vodenja
Vodenje je dinamična lastnost, kvaliteta v odnosu, vplivanju, ki bi mu rekli akcija-
reakcija. Nujna sestavina takega odnosa so timsko delo in sodelovanje. Najvišja oblika
učinkovitega vodenja je tista, ki vključuje osebno predanost in vključenost tistih, ki
vodji sledijo.
1.3.6 TRENER KOT VODJA
Trener ima več vlog (Paranosić, 1982):
trener kot učitelj,
trener kot psiholog,
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
23
trener kot pedagog,
trener kot zdravnik,
trener kot vodja.
Trener je vodja, prvič kot strokovnjak, ki vodi ekipo, drugič pa kot tisti, ki spremlja vse
notranje dogodke v klubu in tudi zunanje vplive, ki bi lahko vplivali na psihofizično
ravnoteţje v ekipi, za katero se kot trener poteguje. Paranosić (1982) navaja, da je osebnost
trenerja najpomembnejši dejavnik pri vzpostavljanju zdrave avtoritete. Kar pomeni, da
temelji na pozitivnih človeških, delovnih kvalitetah ter sposobnosti vodenja. Značilnosti
avtoritete so načelnost, prilagodljivost, odločnost, čvrstost, toleranca, iniciativnost in eden
od najbolj pomembnih značilnosti vodje je sposobnost za sodelovanje.
1.3.7 TEKAŠKI TRENER KOT VODJA
Tekaški trener je naš vodja takrat, ko nas spodbuja in varno pripelje do uresničitve lastnih
tekaških ţelja. Njegova poglavitna naloga je tudi naučiti vadečega pravilno teči.
Uravnovesiti tekača fizično, taktično, tehnično in psihološko. Svetuje nam kdaj preiti iz
hoje v tek, kako in kdaj vaditi tekaško abecedo (od hopsanja, nizki in visok skiping do
raznih poskokov). Vsi ti »dodatki« k teku, izboljšajo tekaški korak in povečajo moč mišic.
Natančen mora biti z napotki za gimnastične vaje pred treningom in raztezne vaje po
treningu. Prav tako je njegova naloga, da vadeče popravlja ob napačnih gibih, kot so
vlečenje nog za sabo, rotacija ramen, pretirano suvanje rok naprej. Odličnost trenerja se
kaţe v tem, da krepi tekaško voljo, izboljša tekačevo samozavest in krepi trdnost tekaške
skupine. Prav tako je pomembna vključitev psiholoških elementov kot del strategije za
maksimalno pripravo tekačev. Trenerji so lahko avtoritarni, preveč demokratični ali
kooperativni. Uspešen tekaški trener mora biti kooperativen in spodbujevalen, to pomeni,
da opozarja na napake in jih prav tako poskuša odpraviti. Karizmatičen trener postane
vodja šele s stilom vodenja. Dober trener nas nauči kako vztrajati v tekaški motivaciji,
kako menjati tekaško hitrost tudi brez tekaške ure. Šele po več letih teka razvijemo
natančen občutek za hitrost in ritem telesa. Za vse to pa je potrebno, da razvijemo
vzajemno učenje s tem, da prisluhnemo sebe, trenerjeve napotke in napotke bolj izkušenih
tekačev, ki so pripravljeni z drugimi deliti svoje tekaške izkušnje (Arnejčič, 2009a).
1.4 MOTIVACIJA V ŠPORTU
Motivacija je dinamičen proces, ki športnika usmerja k določenim ciljem, povečuje
njegovo vztrajnost (Tušak, 1994).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
24
Motivacijo se deli na (Deci in Ryan, 1985):
- intrinzična (notranja) motivacija kot »delati nekaj zaradi aktivnosti same in za
zadovoljstvo, ki izhaja iz samega nastopanja oz. izvajanja aktivnosti«. Pri športu
intrizično motivacijo najlaţje opazujemo pri športnikih, ki trenirajo zaradi
zanimivosti treniranja, ki so zadovoljni zaradi stvari, ki se jih učijo in naučijo v
športu, zaradi zadovoljstva, ki ga doţivljajo ob tem, da neprestano izboljšujejo
svoje sposobnosti in svoje znanje. Takšni so tipični rekreativci v športu.
- ekstrinzična (zunanja) motivacija se nanaša na mnoţico razlogov, ki so zunaj
športnika. Zunanje motivirani so športniki, ki trenirajo in tekmujejo zaradi
kakršnegakoli prestiţa oz. nagrad, ki jih dobijo za uspešnost. Sem prištevamo
materialne nagrade, socialni status in ugodnosti, ki izhajajo iz njega, popularnost in
teţnjo po zmagovanju oz. demonstriranju tega, da so najboljši med športniki.
Takšen je seveda vrhunski šport.
Alternativni pristopi k pojasnjevanju motivacije, ki so imeli pomemben odziv tudi na
spoznavanje motivacije v športu, so naslednji štirje (Roberts, 1992):
- teorija potrebe po storilnosti,
- teorija testne anksioznosti,
- teorija pričakovanja ojačanja,
- kognitivni pristop.
1.4.1.1 VRSTE NOTRANJE MOTIVACIJE
Razlikujemo ponovno med tremi vrstami notranje motivacije: notranja motivacija za
spoznavanje, za doseganje in za doţivljanje stimulacije.
- Notranja motivacija za spoznavanje in vedenje se nanaša na opravljanje neke
aktivnosti zaradi zadovoljstva, ki ga človek občuti, ko raziskuje, se uči in poskuša
narediti nekaj novega. Tak športnik uţiva, ko se uči neke nove spretnosti, izvaja
nova gibanja ali preizkuša nove tehnike.
- Notranja motivacija za doseganje, ki jo lahko definiramo kot opravljanje neke
aktivnosti zaradi uţitka, ki ga prinaša doseganje nekega športnega cilja oziroma
ustvarjanje nečesa (novega). Športnik je lahko notranje motiviran za doseganje,
kadar doţivlja zadovoljstvo ob obvladovanju neke nove tehnike (V stil v
smučarskih skokih) ali doseganju rezultata.
- Notranja motivacija za doţivljanje stimulacije. Definiramo jo lahko kot udeleţbo v
neki aktivnosti zaradi doţivljanja stimulacije oz. vzburjenja (senzorno zadovoljstvo
ob npr. doţivljanju letenja v smučarskih skokih, doţivljanju hitrosti v smučanju in
doţivljanju strahu v nekaterih športnih panogah, estetske izkušnje, zabava in druga
razburljiva doţivetja) (Tušak, 2003).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
25
UŢIVANJE IN ZADOVOLJSTVO V ŠPORTNI AKTIVNOSTI
Človek veliko raje počne nekaj kar ga veseli. V športni rekreaciji je rek: “Kar se mora, ni
teţko”, razvrednoten. Nekaj morati, predstavlja nujnost, ki pa seveda ne gre skupaj z
uţivanjem in zadovoljstvom. Pojem zadovoljstva v športu je po Tušak (2003) izrazito
intenzivno povezan s športnikovo intrinzično (notranjo) motivacijo, z motivi uţivanja.
(Wenkel, 1993) pa meni, da je zadovoljstvo kot pozitivno čustvo oz. pozitivno čustveno
stanje. Zadovoljstvo lahko razumemo kot intrinzično motivacijo. O tej govorimo takrat, ko
v situaciji ni prisotne nikakršne zunanje nagrade, ko je človek v športno aktivnost vključen
izključno zaradi uţitka, ki mu ga nudi. Na nek način lahko primer ekstrinzične in
intrinzične motivacije razumemo kot zmago in igro. Pri zmagovanju so pomembne
nagrade, ki izhajajo iz rezultata, pri igri pa je nagrada prav zadovoljstvo ob aktivnosti.
Karakteristike notranje motivacije so tudi opaţena svoboda, odvisnost od sebe,
kompetentnost in obvladovanje ter soočenje spretnosti in izzivov (Deci, 1975).
Uţivanje in zadovoljstvo je pomemben element v vseh oblikah prostočasne organizirane
dejavnosti. Ljudje se v neko aktivnost vključujejo, če v njej uţivajo. V športni aktivnosti
tudi vztrajajo ali pa jo opustijo, če uţivanje izgine. Payne (1981, v Kajtna in Tušak, 2007)
govori o pomenu organiziranja zanimivih treningov oz. vaj, ki ljudem dajejo dovolj uţitka.
Problem, ki si ga predstavljajo je, kako narediti neko aktivnost še bolj bogato z uţivanjem.
Goleman (1997) dodaja, da ukvarjanje s športom v določeni meri tudi sprošča čustveno
napetost ter prav tako odpravlja nakopičeno tesnobo, potrtost, jezo, strah. Pravi, da je
mogoče z različnimi športnimi aktivnostmi negativne misli, različna duševna in biološka
stanja, skratka »pisano paleto« čustev tudi izţiveti.
1.4.1.2 PRISTOPI INCENTIVNE MOTIVACIJE
Pristop incentivne motivacije pomeni, dati veliko teţo raziskavam, ki poskušajo izolirati
glavne motive za udeleţbo v športu ter razloge za udeleţbo na različnih oblikah športnih
aktivnosti, pri tistih, ki se s športom ne ukvarjajo.
Najbolj pogosti faktorji so bili:
- razvoj sposobnosti,
- učenje določenih aktivnosti za ţivljenje,
- zabava,
- treniranje,
- ostati v dobri zdravstveni in telesni pripravljenosti,
- izziv (Tušak, 2003).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
26
1.4.1.3 MOTIVACIJA ZA GIBANJE OZ. ŠPORTNO
REKREACIJO
Motivacija za gibanje se od človeka do človeka razlikuje. Nekateri tečejo zaradi sprostitve,
spet drugi zaradi zmanjševanja telesne teţe, zaradi zdravja. Večina ima več različnih
motivov, poglejmo kako je Gavin opredelil tipe motivov.
Tipi pomembnejših motivov za gibanje:
- telesni: razvijanje in krepitev mišic, oblikovanje telesa,
- psihološki so pomembni pri vzdrţevanju in nadaljevanju vadbe. Ugotoviš, da te
vadba sprošča in ti izboljšuje razpoloţenje,
- socialni: nekateri laţje vadijo v skupini, nekateri sami, drugi so tekmovalni in se
radi udeleţujejo rekreativnih tekmovanj (Gavin, 1992).
1.4.1.4 MOTIVACIJA TRENERJEV
Trener je velikokrat tudi motivator obenem. Klubi ali društva si lahko le malokdaj
privoščijo psihologa, ki bi opravil to delo. V organiziranih vadbah športne rekreacije pa je
motivacija vaditelja oziroma trenerja ena izmed poglavitnih komponent. S tem, ko bo sam
motiviran za delo, bo njegov nastop toliko bolj prepričljiv in zanimiv.
Motivi trenerjev za ukvarjanje s trenerskim delom (Bartels & Wernitz, 1973, v Tušak in
Tušak, 2001):
- športni motivi (Trenerje motiva razvoj športa, vzgajanje športnikov in teţnja po
uveljavljanju v športu.),
- pedagoški motivi (Prenašanje znanja novim generacijam.),
- socialni motivi (Gre za vzpostavljanja kontaktov, izmenjavo znanj, obojestransko
komunikacijo.),
- motiv doseţka (Trener ţeli potrditi samega sebe, preko uresničevanja nekaterih
svojih zamisli, novih idej, nove poti za doseganje cilja.),
- kompenzacijski nagibi (Take nagibe imajo trenerji, ki sami v športu niso uspeli. Kot
trenerji poskušajo kompenzirati svoj neuspeh.),
- motiv prestiţa (Z uspehom si trenerji ustvarjajo podobno. Ta motiv je v različnih
stopnjah prisoten pri vseh trenerjih.),
- ţelja po zasluţku (Trenerje motivirajo materialne dobrine.),
- pustolovski motivi (Značilen motiv za trenerje s pustolovskim duhom. Postavljajo
si cilje, ki so teţko dosegljivi.).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
27
1.5 PSIHIČNA PRIPRAVA NA TEK
Večina tekačev se na tekmovanje fizično dobro pripravi, saj jim ob številnih informacijah
res ne primanjkuje strokovnih napotkov glede treningov. Veliko manj pa je tekačev, ki so
seznanjeni s psihično pripravo. Psihična priprava je sorazmerno mlada veda in je šele v
vzponu. Še posebej pri rekreativnih športih. Pri rekreativnih tekačih je velikokrat odločilni
dejavnik, saj loči zadovoljne tekače od nezadovoljnih.
Psihično pripravo lahko razdelimo na dva dela; del pred tekmovanjem in del med samim
tekmovanjem. Priprava pred tekmovanjem zajema pozitiven pristop, predvidevanje teţav
in osredotočenje na elemente, ki jih lahko nadziramo. Med tekmo pa športnik vzdrţuje in
nadzoruje psihično stanje, v katerem najbolje deluje.
Priprava pred tekmo:
- motivacija, je ključnega pomena, če hoče tekač doseči največ, kar je sposoben.
Pogosto je motivacija zgolj zunanja oziroma preveč površinska. Športnik odpove,
ko ga doletijo teţave,
- samozavest, z močno motivacijo in majhno samozavestjo je lahko športnik pod
izjemnim stresom. Ve, da bi rad dosegel dober rezultat in hkrati misli, da mu ne bo
uspelo,
- priprava miselnega načrta, »kako bo obvladoval teţave«. Iz svojih izkušenj lahko
predvidi, kako je verjetno, da bo zašel v teţave in si pripravi rešitev,
- kontrola je naslednji pomemben dejavnik tekmovanj. Osredotočenje na dejavnike,
ki jih ne moremo kontrolirati, v nas povzroča veliko neugodja in stresa,
- tekmovanje s samim seboj; izboljšujemo svoje sposobnosti ter se ne primerjamo s
tekmeci. Kadar tekmujemo z drugimi, se vmeša preveč čustev, katerih posledica sta
padec naših sposobnosti in nepravilne odločitve.
Priprava med tekmo:
- večna izkušenih športnikov v vzdrţljivostnih športih se zaveda pomembnosti ritma,
tako izvedbe (teka, kolesarjenja, ..) kot tudi dihanja,
- psihična korist: športnik je v stanju osredotočenosti, ne zaznava motečih dejavnikov
in onemogoča motečim mislim vstop v zavest. Pravilni ritem je ključnega pomena
za najboljši rezultat in dejavnik, ki je pod športnikovo kontrolo,
- med tekmo se bo športnik srečal s teţavami in ovirami na poti do dobrega rezultata.
Zdaj lahko izrabi predtekmovalno pripravo na te teţave in takoj uporabi le
pripravljene rešitve. V najslabšem primeru se osredotoči na problem in ga tako še
poglablja,
- ključnega pomena je, da športnik vedno išče rešitve. Sliši se preprosto, toda praksa
kaţe drugačno sliko. Športnik se bo neizogibno srečeval z veliko ovirami na
tekmovanjih in njegova sposobnost njihovega premagovanja je pot do vrha,
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
28
- smisel tekmovanj, saj je osvojitev prvega mesta na nekem tekmovanju zgolj
številka in zunanje zadovoljstvo. Če pa to športniku pomeni, da je premagal sebe,
svoje slabosti in dvome, potem lahko ima to pozitivne posledice do konca ţivljenja,
- ena najhujših ovir je pogosto telesno neugodje, ki se pojavi ob velikih naporih.
Trenirani športniki se ga počasi navadijo in jih ne moti tako kot začetnike. Vedeti je
treba, da je naše telo zelo skrben sistem, ki pazi na ravnovesje
(http://www.tennismindgame.com/psihologija.html, 2006).
1.5.1 RAZLIKA MED PSIHOLOGIJO ŠPORTA IN
PSIHOLOGIJO ŠPORTNE REKREACIJE
PSIHOLOGIJA ŠPORTA
» Edukativni, znanstveni in profesionalni prispevki psihologije k promociji, vzdrţevanju in
povečanju s športom povezanih vedenj.« Rejeski in Brawley ( 1988, v Kajtna in Tušak,
2005, str. 54)
PSIHOLOGIJA ŠPORTNE REKREACIJE
» Edukativni, znanstveni in profesionalni prispevki psihologije k promociji, vzdrţevanju in
povečanju, parametrov fizičnega zdravja. « Rejeski in Thompson (1993, v Kajtna in Tušak,
2005, str. 54)
Če primerjamo ti dve definiciji, je psihologija športne rekreacije bolj usmerjena v
povečanje »zdravja«, psihologija športa pa s športom v povečanje »vedenj povezanih s
športom«.
1.6 CILJI:
- Predstaviti pomen vodje pri tekačih.
- Predstaviti vlogo vodje oz. vaditelja teka v današnjem “sedečem načinu” ţivljenja.
- Predstaviti organizirano vadbo kot biosocialno povezavo ljudi.
- Predstaviti pomen teka, kot rekreacije v vse bolj stresnem ţivljenjskem ritmu.
- Predstaviti razliko med moškimi in ţenskimi tekači.
- Pomembnost motivacije s strani vodje.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
29
1.7 HIPOTEZE
V diplomskem delu preverjamo ničelni hipotezi, s katerima predvidevamo, da ni statistično
pomembnih razlik med moškimi in ţenskami in glede na starost.
- H01: Ni statistično pomembnih razlik med moškimi in ţenskami in njihovimi
razlogi za motiv udejanjanja v organizirani vadbi teka.
- H02: Ni statistično pomembnih razlik med različno starimi vadečimi in njihovimi
razlogi za motiv udejanjanja v organizirani vadbi teka.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
30
2 METODE DELA
2.1 PREIZKUŠANCI
V vzorec smo vključili naključnih 106 tekačev, ki so člani različnih organiziranih vadb
teka. Iz njega smo izločili vse tiste, ki niso odgovorili na katerega od vprašanj v anketnem
vprašalniku. Očiščeni vzorec zajema 98 tekačev, med njimi 37 moških in 61 ţensk. Glede
na starost je največ, 37 anketiranih tekačev starih od 51-50, 12 tekačev je starih od 20-30
let, 33 tekačev je starih od 31-40 let in 16 tekačev od 51-60 let. Glede na izobrazbo jih je
največ, 42 z visoko šolo, 4 tekači imajo osnovno šolo ali poklicno šolo, 24 tekačev ima
srednjo šolo, 19 tekačev ima višjo šolo, 9 tekačev pa magisterij ali doktorat. Glede na leta
organiziranega teka smo jih razdelili v dve skupini, do dveh let organiziranega teka in dve
leti in več. V prvi skupini je 63 tekačev, v drugi skupini pa 35 tekačev.
Tabela 1
Struktura vzorca raziskovalnega dela po spolu
Spol F %
Moški 37 37.8%
Ţenske 61 62,2%
Vsi 98 100%
Tabela 2
Struktura vzorca raziskovalnega dela po starostnih razredih
Starostni razred F %
20-30 12 12,2%
31-40 33 33,7%
41-50 37 37,8%
51-60 16 16,3%
Skupaj 98 100%
Tabela 3
Struktura vzorca raziskovalnega dela po izobrazbi
Izobrazba F %
OŠ in poklicna šola 4 4,1%
SŠ 24 24,5%
Višja šola 19 19,4%
Visoka šola 42 42,9%
Magisterij in več 9 9,2%
Skupaj 98 100%
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
31
Tabela 4
Struktura vzorca raziskovalnega dela po številu let teka
Leta organiziranega
teka F %
do dve leti 63 64,3%
dve leti in več 35 35,7%
Skupaj 98 100%
2.2 PRIPOMOČKI
V raziskovalni nalogi smo kot eksperimentalni program uporabili anketni vprašalnik, ki je
bil posredovan v elektronski obliki. Anketni vprašalnik ima 30 vprašanj, pomembnost
razlogov za udejanjanje v organizirani vadbi teka. Na vsako vprašanje je moţno odgovoriti
s petimi odgovori po Likartovi lestvici (močno se strinjam, strinjam se, neodločen, ne
strinjam se, zelo se ne strinjam).
2.3 POSTOPEK
Anketni vprašalnik je bil posredovan naključno izbranim tekačem organiziranih vadb teka
po elektronski pošti. Podatke smo zbrali s pomočjo google.docs-a. Z anketnem vprašalniku
smo pridobili podatke o vlogi vodje pri organizirani vadbi teka, glede na spol, starost,
izobrazbo in leta organiziranega teka tekačev. Pridobljene podatke smo nato med seboj
primerjali in jih kvantitativno obdelali v programu SPSS. Za ugotavljanje razlik med
spoloma in razlik glede na starost tekačev, smo uporabili analizo variance.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
32
3 REZULTATI Z RAZPRAVO
Tabela 5
Primerjava razlik med moškimi in ženskami tekači, glede na to v kolikšni meri je
posamezen razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka.
Trditev
SPOL
M
SD
F test
vrednost st. pomembnost
Ţelim izpopolniti svoje spretnosti. moški 3,89 0,97 5,85 0,02
ţenske 4,34 0,85
Ţelim biti s svojimi prijatelji. moški 3,59 1,12 0,81 0,37
ţenske 3,79 0,97
Laţje tečem v skupini. moški 3,43 1,28 0,97 0,33
ţenske 3,69 1,23
Ţelim sprostiti svojo energijo.
moški 3,89 1,02 0,09 0,76
ţenske 3,82 1,19
Z organizirano vadbo naredim več treningov kot bi jih sam/a.
moški 3,41 1,40 8,64 0,01
ţenske 4,16 1,13
Ţelim ostati v dobri formi. moški 4,54 0,65 0,55 0,46
ţenske 4,64 0,63
Za napredek v teku je potreben
trener. moški 4,03 0,96 7,21 0,01
ţenske 4,49 0,74
Rad/a imam skupinsko delo. moški 3,81 0,88 0,04 0,84
ţenske 3,85 1,08
V skupini sem bolj motiviran/a moški 3,76 1,23 2,28 0,13
ţenske 4,13 1,16
Ţelim se naučiti novih spretnosti. moški 4,19 0,88 4,37 0,04
ţenske 4,52 0,70
Rad/a srečam nove prijatelje. moški 4,11 0,81 0,85 0,36
ţenske 4,28 0,93
Rad/a treniram v skupini (ekipi). moški 3,84 1,09 0,82 0,37
ţenske 4,03 0,99
Ţelim sprostiti napetost.
moški 3,78 1,06 2,66 0,11
ţenske 4,15 1,08
Rad/a imam nagrade. moški 2,70 1,35 0,16 0,69
ţenske 2,59 1,33
Rad/a bi se naučil/a trenirati. moški 3,16 1,24 0,38 0,54
ţenske 3,33 1,33
Rad/a imam vzpodbudo trenerja. moški 3,68 1,25 10,79 0,00
ţenske 4,36 0,82
Org. vadba me prisili, da hodim na treninge.
moški 3,30 1,37 2,66 0,11
ţenske 3,74 1,25
Rad/a imam tovariški duh. moški 4,16 0,96 0,67 0,42
ţenske 4,31 0,83
Rad grem ven iz hiše. moški 4,41 0,83 0,01 0,91
ţenske 4,43 0,88
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
33
Rad/a tekmujem.
moški 3,38 1,04 5,13 0,03
ţenske 2,75 1,47
Rad/a se počutim pomembnega. moški 2,62 1,21 0,00 0,99
ţenske 2,62 1,40
Psihološka priprava je pomembna
pri teku.
moški 4,00 1,00 2,08 0,15
ţenske 4,30 0,97
Ţelim napredovati na višjo raven. moški 4,27 0,73 1,74 0,19
ţenske 4,50 0,85
Ţelim biti telesno sposoben/na in
zdrav/a.
moški 4,92 0,28 0,06 0,80
ţenske 4,93 0,31
Ţelim biti popularen/na. moški 2,05 1,03 0,13 0,72
ţenske 2,15 1,35
Sam/a se teţko spravim k teku. moški 2,49 1,33 1,07 0,30
ţenske 2,77 1,31
Rad/a treniram pod vodstvom
trenerja. moški 3,41 1,07 20,62 0,00
ţenske 4,26 0,79
Ţelim si pridobiti druţbeni poloţaj
oziroma priznanje. moški 2,16 1,09 0,15 0,70
ţenske 2,26 1,35
Rad/a se zabavam. moški 4,11 0,81 0,66 0,42
ţenske 4,26 0,97
Ţelim povratno informacijo od
trenerja.
moški 4,11 0,77 4,64 0,03
ţenske 4,46 0,79
Opombe: N – število udeleţencev, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, ; xxx – statistično
pomembna razlika (p<0,05), xxx – tendenca k statistično pomembni razliki (0,05<p<0,10).
V Tabeli 5 so prikazane razlike med moškimi in ţenskami, glede na to v kolikšni meri je
posamezen razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka. Razvidno je, da so
ţenske v primerjavi z moškimi skoraj v vseh dimenzijah dosegle višje vrednosti: “ţelim
izpopolniti svoje spretnosti”, „z organizirano vadbo naredim več treningov kot bi jih
sam/a”, “v skupini sem bolj motiviran/a”, “za napredek v teku je potreben trener”, “ţelim
se naučiti novih spretnosti”, “rad/a imam vzpodbudo trenerja”, “rad/a treniram pod
vodstvom trenerja”, “ţelim povratno informacijo od trenerja”. Izjema, kjer so moški v
primerjavi z ţenskami dosegli višji rezultat, je le ena in sicer: “rad/a tekmujem”.
Glede na to, da je bilo statistično pomembnih razlik med moškimi in ţenskami tekači
veliko, jih bomo predstavili po sklopih.
Ţenske si, v primerjavi z moškimi tekači, bolj ţelijo napredka v teku. To je dokazano s
tremi statistično pomembnimi razlikami. Dve sta si dokaj podobni: “ţelim izpopolniti svoje
spretnosti” in “ţelim se naučiti novih spretnosti”. Ne samo, da bi rade izpopolnile svoje
znanje, ţelijo se naučiti še dodatnih tekaških vsebin, da bi osnovno tekaško znanje še
obogatile. “Ţelim povratno informacijo od trenerja”, tudi ta statistično pomembna razlika
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
34
potrjuje, kar sta ugotovila ţe Spence in Helmreich (1984, povzeto po Tušak, 1999), da
ţenske kaţejo več ţelje po trdem delu, moški pa višje izraţeno teţnjo po izzivih in višjo
tekmovalnost. Res je, tudi v naši tabeli je razvidno, da so moški veliko bolj tekmovalni kot
ţenske. Če primerjamo rezultate na dimenziji: rad/a tekmujem, je rezultat pri moških (M=
3,38), pri ţenskah pa veliko niţji (M= 2,75).
Poglejmo tabelo udeleţbe na Ljubljanskem maratonu, od leta 1996 pa vse do leta 2009.
Ţenske so ţe šest let, glede na udeleţbo na rekreativnem teku (10 km), pred moškimi
tekači. Stanje pri pol maratonu in maratonu pa je obratno. Pri maratonih, kjer je v veliki
meri prisotna tudi tekmovalnost, pa prednjačijo moški tekači. Razlika v številu je ogromna.
Na maratonu (42 km) se je lansko leto udeleţilo 824 moških in veliko manj, 119 ţensk,
prav tako je razlika velika pri pol maratonu (21 km), kjer je bilo moških udeleţencev 4017,
ţensk pa 1525. V zadnjih dveh kategorijah je veliko vrhunskih tekačev, vendar prav tako
vedno več rekreativnih tekačev. Udeleţba na Ljubljanskem maratonu je dokaz, da je
rekreativnih tekačic vse več, moški pa se vedno bolj posluţujejo maratonov, da lahko
sprostijo svojo tekmovalnost. Pintarič (2001) pravi, da šport s svojimi značilnostmi dosti
bolj odgovarja moškim, ţenske naj bi našle večje zadovoljstvo v manj tekmovalnih,
rekreativnih oblikah športa.
Tabela 6
Število udeležencev na Ljubljanskem maratonu na 42 km, 21 km in rekreativnem teku, od
leta 1996 do leta 2009.
1LM 1996
2LM 1997
3LM 1998
4LM 1999
5LM 2000
6LM 2001
7LM 2002
8LM 2003
9LM 2004
10LM 2005
11LM 2006
12LM 2007
13LM 2008
14LM 2009
42 km - moški 145 163 170 207 253 286 355 380 523 571 596 663 682 824
42 km - ženske 8 14 16 26 36 26 36 50 57 61 70 76 89 119
21 km - moški 276 366 486 582 717 875 1190 1435 1571 1833 2082 2683 3408 4017
21 km - ženske 51 88 131 155 180 233 342 408 557 581 657 891 1203 1525
rekreativni-moški
130 189 175 196 246 221 341 386 461 669 916 1209 1811 2200
rekreativni-
ženske
63 124 118 143 221 238 310 368 484 676 935 1222 1952 2588
Dva izmed ciljev diplomskega dela sta bila predstaviti pomen in vlogo vodje v današnjem
“sedečem načinu” ţivljenja. Pri ţenskah igra vodja oziroma trener v teku večjo vlogo kot
pri moških. Statistično pomembne razlike so pri naslednjih dimenzijah: “Za napredek v
teku je potreben trener”, ţenske (M=4,49), moški (M=4,03); “Rad/a imam vzpodbudo
trenerja”, kjer je razlika v rezultatih res ogromna, ţenske (M=4,36) in moški (M=3,68);
“Rad/a treniram pod vodstvom trenerja”, prav tako velika razlika, ţenske (M=4,26) in
moški (M=3,41). Tušak (2005) meni, da znotraj rekreativčeve športnosocialne skupine
prihaja do postavitve cilja, kaj predstavlja uspeh. Rekreativec trenira, da bi zadovoljil
enega oz. kombinacijo incentivov, ki jih uravnava moč motiva. Vaditelj mora rekreativcu
dati moţnost, da zadovolji prav njemu pomembne motive, hkrati mora ustrezno
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
35
manipulirati s pričakovanjem uspeha in poznati njegov incentivni sistem, da bi lahko
zagotovil optimalni trening in tekmovalno okolje in s tem optimalno tekmovalno
motivacijo.
Eden izmed ciljev je bil predstaviti organizirano vadbo kot biosocialno povezavo ljudi. V
to skupino spadata naslednji dve dimenziji: “Z organizirano vadbo naredim več treningov,
kot bi jih sama”. Ţenskam je zelo pomembno, da imajo druţbo. Socialna interakcija je
eden izmed najbolj poglavitnih razlogov za udeleţbo v rekreativni aktivnosti. Brawley
(1979, v Kajtna in Tušak, 2007) pravi, da ljudi privlači skupinska aktivnost zaradi
skupinske identifikacije in pripadnosti, socialnega ojačanja, tekmovalne stimulacije in
moţnosti za skupinsko aktivnost. Wenzel (1988) pa dodaja, da je socialna narava še posebno
pomembna pri ţenskah. Sila in Pori (2009) navajata, da je vadba doma izgubila
priljubljenost, saj se po zadnjih podatkih uvršča na 12. mesto, v prejšnji študiji pa naj bi
bila na šestem mestu. Vzrok je lahko povečanje števila organiziranih oblik vadbe, v katere
se Slovenci vključujejo in tako manj vadijo sami doma. Vsekakor je organizirana vadba pri
stroki najbolj zaţelena. Vaditi pod vodstvom strokovnjaka namreč pomaga laţe in hitreje
doseči zadane cilje z najmanjšo moţnostjo poškodb.
Razlike med spoloma v vrhunskem športu in v športni rekreaciji se iz leta v leto manjšajo.
Veliko let ţenske niso smele sodelovati na najdaljših tekaških preizkušnjah na Olimpijskih
igrah. To pravico so si izborile komaj leta 1928 v Amsterdamu, ko so lahko tekmovale na
teku na 800 m. Po letu 1960 so atletskemu sporedu olimpijskih iger postopoma dodajali
daljše tekaške discipline tudi za ţenske. Podoben primer imamo tudi v Sloveniji, ko je
znana slovenska tekačica na dolge proge Andreja Šverc ob koncu sedemdesetih let uspešno
pretekla 26 km razdaljo v Kumrovcu. V teh letih še ţenskam ni bilo dovoljeno nastopati na
tako veliki razdalji in tako je bila prijavljena kot moški.
V športni rekreaciji v slovenskem prostoru je slika podobna. V preteklem obdobju je bilo
rekreativno dejavnih ţensk bistveno manj kot moških. Šport naj bi bil privilegij moških.
Včasih so ţenske v prvi vrsti skrbele za druţino, ţenski šport je bil nezadostno
populariziran, prav tako športna ponudba za ţenske. Danes je podoba ţenskega
rekreativnega športa bistveno spremenjena. Sodobna ţenska ţeli ţiveti polno ţivljenje,
obogateno s športnorekreativnim udejstvovanjem. Prav tako se je spremenil tudi odnos
moških do udejstvovanja ţensk v športu. Velikokrat prihaja do polnovrednega izkoriščanja
prostega časa partnerjev skupaj (Berčič in Sila, 2006).
Razlike med moškimi in ţenskami v osebnosti obstajajo. Ţenske so praviloma (Tušak,
1997):
- bolj nevrotične,
- manj mirne oziroma sposobne obvladovanja, manj agresivne,
- manj dominantne (bolj obzirne in zmerne, tolerantne in popustljive ter
razumevajoče),
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
36
- bolj zavrte (plahe, imajo več strahov, negotove pri odločanju, zavrte v navezovanju
stikov),
- manj čustveno stabilne (bolj labilno razpoloţene, emocionalno občutljive,
depresivne in pogosto slabo počutijo),
- manj tekmovalne,
- izraţajo manj moškosti (aktivnost, uveljavljanje, samozavest, podjetnost).
V raziskavi smo postavili ničelno hipotezo, da ni statistično pomembnih razlik med
moškimi in ţenskami in njihovimi razlogi za motiv udejanjanja v organizirani vadbi teka.
Na podlagi rezultatov lahko ničelno hipotezo zavrnemo, saj je raziskovalno delo vsebovalo
osem statistično pomembnih razlik glede na spol tekačev in v kolikšni meri je bil
posamezen razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka.
Tabela 7
Primerjava razlik glede na starost tekačev in v kolikšni meri je posamezen razlog motiv za
udejanjanje v organizirani vadbi teka.
Trditve
STAROST
M
SD
F test
vrednost st. pomembnost
Ţelim izpopolniti svoje spretnosti.
20-30 4,25 0,97 1,84 0,15
31-40 4,42 0,75
41-50 4,08 0,89
51-60 3,81 1,17
Ţelim biti s svojimi prijatelji. 20-30 3,67 0,78 4,64 0,01
31-40 4,03 1,07
41-50 3,78 0,89
51-60 2,94 1,06
Laţje tečem v skupini.
20-30 3,58 1,44 0,72 0,55
31-40 3,64 1,39
41-50 3,73 1,05
51-60 3,19 1,28
Ţelim sprostiti svojo energijo.
20-30 4,08 1,16 2,30 0,08
31-40 4,09 1,07
41-50 3,81 1,02
51-60 3,25 1,29
Z organizirano vadbo naredim več
treningov kot bi jih sam/a.
20-30 4,25 0,87 0,96 0,42
31-40 3,94 1,35
41-50 3,62 1,36
51-60 4,06 1,24
Ţelim ostati v dobri formi. 20-30 4,67 0,65 1,31 0,28
31-40 4,42 0,79
41-50 4,70 0,46
51-60 4,69 0,60
Za napredek v teku je potreben
trener. 20-30 4,00 1,04 0,79 0,50
31-40 4,33 0,89
41-50 4,32 0,78
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
37
51-60 4,50 0,82
Rad/a imam skupinsko delo.
20-30 4,17 0,71 1,19 0,32
31-40 3,94 1,03
41-50 3,78 0,95
51-60 3,50 1,21
V skupini sem bolj motiviran/a
20-30 4,00 1,21 0,19 0,90
31-40 4,09 1,26
41-50 3,97 1,19
51-60 3,81 1,17
Ţelim se naučiti novih spretnosti. 20-30 4,58 0,51 0,86 0,46
31-40 4,52 0,67
41-50 4,30 0,85
51-60 4,25 1,00
Rad/a srečam nove prijatelje.
20-30 4,42 0,67 7,50 0,00
31-40 4,51 0,76
41-50 4,24 0,83
51-60 3,38 0,96
Rad/a treniram v skupini (ekipi). 20-30 4,25 0,97 1,46 0,23
31-40 4,03 1,08
41-50 4,00 0,97
51-60 3,50 1,10
Ţelim sprostiti napetost.
20-30 4,25 0,97 1,04 0,38
31-40 4,18 1,04
41-50 3,92 1,06
51-60 3,69 1,25
Rad/a imam nagrade. 20-30 2,83 1,19 1,47 0,23
31-40 2,76 1,28
41-50 2,73 1,39
51-60 2,00 1,37
Rad/a bi se naučil/a trenirati.
20-30 3,42 1,16 0,71 0,55
31-40 3,42 1,35
41-50 3,24 1,30
51-60 2,88 1,26
Rad/a imam vzpodbudo trenerja.
20-30 4,33 0,98 0,29 0,83
31-40 4,00 1,12
41-50 4,11 1,02
51-60 4,13 1,09
Organizirana vadba me prisili, da hodim na treninge.
20-30 3,92 1,24 0,75 0,53
31-40 3,70 1,53
41-50 3,49 1,22
51-60 3,25 1,06
Rad/a imam tovariški duh.
20-30 4,42 0,51 3,06 0,03
31-40 4,27 0,98
41-50 4,43 0,65
51-60 3,69 1,14
Rad grem ven iz hiše. 20-30 4,33 0,78 2,60 0,06
31-40 4,70 0,59
41-50 4,38 0,86
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
38
51-60 4,00 1,21
Rad/a tekmujem.
20-30 2,75 1,36 1,19 0,32
31-40 3,21 1,29
41-50 3,08 1,36
51-60 2,50 1,41
Rad/a se počutim pomembnega.
20-30 2,58 1,31 2,90 0,04
31-40 3,03 136
41-50 2,59 1,14
51-60 1,88 1,45
Psihološka priprava je pomembna
pri teku. 20-30 4,41 0,90 2,98 0,04
31-40 4,18 0,98
41-50 4,38 0,72
51-60 3,56 1,36
Ţelim napredovati na višjo raven.
20-30 4,67 0,49 3,12 0,03
31-40 4,48 0,71
41-50 4,49 0,69
51-60 3,88 1,20
Ţelim biti telesno sposoben/na in zdrav/a.
20-30 5,00 0,00 0,58 0,63
31-40 4,88 0,42
41-50 4,95 0,23
51-60 4,94 0,25
Ţelim biti popularen/na. 20-30 2,25 1,21 1,37 0,26
31-40 2,39 1,39
41-50 2,00 1,00
51-60 1,69 1,35
Sam/a se teţko spravim k teku.
20-30 3,08 1,44 1,07 0,37
31-40 2,79 1,24
41-50 2,59 1,28
51-60 2,25 1,44
Rad/a treniram pod vodstvom
trenerja.
20-30 4,08 0,90 0,26 0,86
31-40 3,85 1,00
41-50 3,92 0,98
51-60 4,06 1,12
Ţelim si pridobiti druţbeni poloţaj
oziroma priznanje. 20-30 2,75 1,29 2,13 0,10
31-40 2,36 1,19
41-50 2,19 1,29
51-60 1,63 1,15
Rad/a se zabavam.
20-30 4,25 0,75 3,49 0,02
31-40 4,48 0,83
41-50 4,19 0,81
51-60 3,62 1,15
Ţelim povratno informacijo od
trenerja. 20-30 4,50 0,90 0,41 0,75
31-40 4,24 0,90
41-50 4,38 0,68
51-60 4,25 0,77
Opombe: N – število udeleţencev, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, ; xxx – statistično
pomembna razlika (p<0,05), xxx – tendenca k statistično pomembni razliki (0,05<p<0,10).
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
39
V Tabeli 7 so prikazane razlike glede na starost tekačev in v kolikšni meri je posamezen
razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka. Rezultati kaţejo, da se glede na
različno starost pojavljajo statistično pomembne razlike v naslednjih sedmih dimenzijah:
„ţelim biti s svojimi prijatelji”, „rad/a srečam nove prijatelje”, „rad/a imam tovariški duh”,
rad/a se počutim pomembnega”, „psihološka priprava je pomembna pri teku”, „ţelim
napredovati na višjo raven”, „rad/a se zabavam”.
Tendenci k statistično pomembni razliki sta dve, obe pri tekačih starih od 31-40 let: „rad
grem ven iz hiše” in „ţelim sprostiti svojo energijo”.
Poglejmo, katere statistično pomembne razlike so bile najbolj visoke pri skupini stari med
20-30 let: „psihološka priprava je pomembna pri teku” in „ţelim napredovati na višjo
raven.” Mlajša populacija najvišje ceni motiv „psihološka priprava je pomembna pri
teku”, saj so bolj izobraţeni na tem področju oziroma se dandanes o tem tudi več piše.
Zavedajo se pomena psihološke priprave na skupen boljši rezultat na različnih tekaških
tekmovanjih. Pa najsi bo to boljše počutje na teku ali pa hitrejši končni čas. Zelo izstopa
statistično pomembna razlika: „ţelim napredovati na višjo raven”, kjer je rezultat
(M=4,67). V teh letih je veliko bolj izraţena ţelja po izboljšanju v različnih komponentah
teka kot pri tekačih starih od 51-60, kjer je rezultat (M=3,88). Pri starejših ni toliko
pomembno, koliko napredujejo, temveč da se vadbe udeleţijo in v prvi vrsti, da so zdravi.
Tabela 8
Izbor prvih deset športov glede na starost (15- 65 in več) (Berčič, 2006)
15-24 let 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65 let- več
1. hoja hoja hoja hoja hoja hoja
2. plavanje plavanje plavanje plavanje plavanje plavanje
3. kolesarjenje kolesarjenje kolesarjenje kolesarjenje kolesarjenje
jutranja
gimnastika
4. nogomet alpsko smuč. alpsko smučanje planinarjenje jutr. gimnastika kolesarjenje
5. fitnes tek v naravi planinarjenje jutr. gimnastika planinarjenje planinarjenje
6. odbojka nogomet nogomet alpsko smuč. alpsko smučanje ples
7. košarka rolanje jutr. gimnastika ples ples alpsko smučanje
8. tek v naravi ples ples badminton tek v naravi smučarski tek
9. alpsko smučanje planinarjenje tek v naravi nogomet badminton tek v naravi
10. badminton fitnes badminton tek v naravi smučarski tek balinanje
Močno izstopa starost od 25-34 let, kjer je tek v naravi na odličnem 5. mestu. Kljub vedno
večjem številu aktualnih novitet v športni rekreaciji, je tek v naravi pri tako mladi
populaciji na visokem 5. mestu. Mladi se zavedajo naloţbe, ki ji pravimo gibanje v naravi.
Sveţ zrak, občutek svobode in še veliko več te napolni z energijo, ki jo v današnjem
stresnem ţivljenju še kako potrebujemo. Tudi Škof (2004) meni, da smo ljudje del narave
in z njo neločljivo povezani. Je kot mati, tja se vedno radi vračamo iskati tolaţbo, notranji
mir, energijo, navdih in spodbudo. Telesna aktivnost v naravi ne pomeni le krepitve srca,
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
40
oţilja, dihalnega sistema in mišic, to lahko doseţemo v vsakem fitnes studio. Pri športni
aktivnosti v naravi dobi ta komunikacija še mnogo širše razseţnosti, pomen, tudi čustveni
in estetski uţitek ob zvočnih in slikovnih umetninah ustvarjalcev narave. Energijski in
čustveni napoj vadbe v naravi je zato popolnejši in zadovoljstvo večje. Nič ni bolj
ubranega in harmoničnega, kot človek z naravo v srcu.
V Tabeli 7, so bile v mejah te starostne skupine značilne naslednje statistično pomembne
razlike. Pri skupini stari med 31-40 let: „ţelim biti s svojimi prijatelji”, „rad/a srečam nove
prijatelje”, „rad/a se zabavam. V tem obdobju ţivljenja se počasi stvari postavljajo na svoje
mesto. Večina ljudi si ustvari dom in druţino. Velikokrat v novem okolju. Tudi na
poslovnem področju se stvari v tem časovnem obdobju bolj ali manj umirijo. Marsikomu
se zgodi, da zaradi natrpanega urnika ne najde časa za prijatelje. Veliko se jih odtuji in
gredo vsak svojo pot. Nekega dne se zavedo, da pogrešajo nekaj, kar je bilo včasih
samoumevno - prijateljstvo, druţenja. Veliko ljudi se vključi v organizirane vadbe, da bi
ponovno našli sorodne duše. Arnejčič (2009) pravi, da je prednost tekaške skupine
skupinski ritem, pod vodstvom trenerja. Druţenje s podobno mislečimi ljudmi, ki eden
drugega opogumljajo v vzajemni tekaški izkušnji. Skupinski tek razvija in krepi socialne
vezi. Prav tako se naenkrat najde več prostega časa za druţino in za prijatelje. Količina
prostega časa in njegova distribuiranost med pripadnike neke druţbe sta ena od
pomembnih kazalcev kakovosti ţivljenja in razvojne stopnje posamezne druţbe (Doupona
Topič, 2004). V tej starostni skupini sta tudi dve tendenci k statistično pomembni razliki:
“rad grem ven iz hiše” in “ţelim sprostiti svojo energijo”. Ta dva motiva podkrepita ţe
zgoraj navedeno, da v tej starostni skupini ljudje ponovno zaţivimo. Energijo ne
sproščamo več toliko na zabavah, temveč v različnih oblikah športne rekreacije.
Pri skupini stari med 41-50 let so bile najvišje naslednje statistično pomembne razlike:
„rad imam tovariški duh”, „rad/a se počutim pomemben/a”. „Rad se počutim
pomemben/a” je pokazatelj, da v tem obdobju ni več na prvem mestu kariera, gradnja hiše,
zabava vsak konec tedna, temveč se ţivljenjski ritem malenkost umiri. Dejavnosti, s
katerimi se ljudje dokazujejo, je vse manj. Tako se veliko ljudi vključi v športne
dejavnosti, kjer se počutijo pomembne in sami sebi dokaţejo, da so dobri. Tudi Sila (2009)
pravi, da bi vsak človek moral imeti neko področje, aktivnost, vsebino kot pribeţališče ali
pomoč pri izhodu iz različnih kriz, za „celjenje ran” ali morda za zbiranje energije, ki so jo
odnesle skrbi, preobremenitve, razočaranja. Odlična ideja je športna rekreacija, kjer ne gre
samo za telesno, kondicijsko pripravljenost temveč nas primerna aktivnost utrjuje, bogati
osebno, razumsko in čustveno. Zelo izstopa tudi statistično pomembna razlika: „rad imam
tovariški duh”. Ţe izraz „tovariš” nam pove, da gre za skupino starejših tekačev, ki so v
mladosti še uporabljali ta izraz. Tovarištvo v slovarju slovenskega knjiţnega jezika
pomeni: “Zavest povezanosti s tovariši in pripravljenost pomagati jim”. Če razloţimo še
besedno zvezo tovariški duh, pomeni neko skupinsko, povezano vzdušje. Zvonarević
(1978) pravi, da je socialna klima stanje psihosocialnih odnosov med člani neke skupine in
njihov odnos do skupine v celoti. Gre za vzdušje, ki prevladuje znotraj neke skupine ljudi.
Veliko raziskav je potrdilo, da športna dejavnost ugodno vpliva na medsebojne odnose in
večjo povezanost druţbe (Patterson, Chang, 1999; povzeto po Doupona Topič in Sila,
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
41
2007). Pri tekačih po 40 letu je torej zelo pomemben motiv dobro vzdušje v skupini. Neke
športne aktivnosti, se ne bodo udeleţili, ker morajo, temveč z razlogom imeti se lepo in biti
zdravi. Pomembno je kakšen imajo odnos do športne aktivnosti. Tako pravita tudi Berčič
in Sila (2007), da so odnosi in stališča posameznika do ukvarjanja s posameznim športom
ali s kakršno koli drugo športno aktivnostjo zelo pomembni. Na to, da se ljudje v svojem
prostem času ukvarjajo s športno rekreacijo, v veliki meri vplivata ţivljenjski slog in z
njim povezana mnoţica stališč, ki ga oblikujeta. Odnos do športa, pretekla udeleţba v
športu in zdravstveni razlogi za udeleţbo v športu so trije dejavniki, s katerimi lahko
pojasnimo udeleţbo ljudi v športni rekreaciji. Seznam športov, s katerimi se ukvarjajo
odrasli prebivalci Slovenije, se postopno daljša in postaja vedno bolj raznolik.
V raziskavi smo postavili ničelno hipotezo, da ni statistično pomembnih razlik med
različno starimi vadečimi in njihovimi razlogi za motiv udejanjanja v organizirani vadbi
teka.
Na podlagi rezultatov lahko ničelno hipotezo zavrnemo, saj je raziskovalno delo vsebovalo
sedem statistično pomembnih razlik glede na starost tekačev in v kolikšni meri je bil
posamezen razlog motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
42
4 SKLEP
Tek ostaja, kljub različnim moderniziranim oblikam športne rekreacije, eden najbolj
popularnih oblik preţivljanja prostega časa. Vse bolj pa se uveljavlja tudi organizirana
vadba teka. Tovrstna vadba je razširjena ţe po vsej Sloveniji. Vse bolj se zavedamo, da je
vadba v naravi nekaj prvinskega, če pa se hkrati druţimo še s podobno mislečimi ljudmi
pod vodstvom strokovnjaka, pa je še toliko bolj zanimiva. Če primerjamo obiskanost
različnih parkov po Sloveniji nekoč in danes, lahko rečemo, da so veliko bolj obiskani z
različno starimi, različno grupiranimi in različno hitrimi tekači.
Diplomsko delo je s pomočjo anketnega vprašalnika potrdilo ţe znana dejstva, ter odkrilo
nekaj novih spoznanj. To, da so moški bolj tekmovalni kot ţenske, je znano ţe od nekdaj.
Sicer se stvari spreminjajo, saj se razlike med moškimi in ţenskami v športu in prav tako v
športni rekreaciji, iz leta v leto manjšajo. Ta tekmovalnost se odraţa v udeleţbi na
maratonih, kjer pri daljših razdaljah, maratonu in polmaratonu, kraljujejo moški. Večina se
ne udeleţi zato, da bi pretekla to razdaljo, temveč da bi se lahko merila s prijatelji.
Rekreativnih tekov pa se številneje udeleţujejo ţenske, kar dokazuje udeleţba na
Ljubljanskem maratonu.
Prav tako je ţenskam veliko bolj pomemben trener oziroma vaditelj. Pomembno je, da jih
trener vzpodbuja. Menijo, da ima veliko vlogo pri napredku v teku in v veselje jim je, da
trenirajo pod njegovim vodstvom. Menimo, da se je faza, ko so ţenske tekle, ko se je
znočilo, končala. Vse več je ţensk, ki potrebujejo organizirano vadbo, kjer pod vodstvom
strokovnjaka izvajajo vaje pravilno, intenzivno in brez ustavljanja. Organizirana vadba jih
prisili, da na vadbo prihajajo redno in vadb ne izpuščajo. Tako je izpolnjen še en motiv, da
z organizirano vadbo naredijo več treningov, kot bi jih same. Poleg tega ima veliko teţo pri
ţenskah skupina, kjer so bolj motivirane. Večini, ţenskam in moškim, je veliko laţje
izvajati trening ob kopici sotrpinov, z mislijo »skupaj nam bo uspelo« ali pa mogoče »če
lahko ona, bom še pa jaz«.
S primerjanjem moških in ţensk, smo izpolnili skoraj vse cilje, ki smo si jih zadali.
Dokazali smo, da je tekaški vodja zelo pomemben za hitrejši napredek in kot motivator.
Vsaj pri tekačicah je bilo to bolj izraţeno. Pri ţenskah je izstopalo naslednje, da je
organizirana vadba, kot biosocialna povezava ljudi. To je bil prav tako eden izmed ciljev
raziskovalnega dela. In posledično smo z različnimi višje ovrednotenimi motivi za tek
prišli do zaključka, da razlike med moškimi in ţenskimi tekači so prisotne.
V raziskovalnem delu pa smo primerjali tudi motive za organizirano vadbo teka, glede na
starost tekačev. Tu bi izpostavili motiv, da je psihološka priprava pomembna pri teku. Kot
smo predvidevali, je bil motiv najvišje ovrednoten pri mlajši populaciji, saj so v tej smeri
tudi najbolj izobraţeni. Prav tako jim je v interesu, da naredijo čim več, da izboljšajo svoj
tekaški rezultat. Z dobro psihološko pripravo pa je to vsekakor moţno. Nekoliko nas je
presenetilo toliko podobnih motivov pri tekačih starih od 31-40 let, ki so bili povezani z
druţenjem in iskanjem novih prijateljev. To povezujemo s teţavnim obdobjem okrog
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
43
tridesetega leta, ko si večina ljudi ustvarja druţino, gradi bivališče in išče primerno sluţbo.
Ko pa je gnezdo narejeno, pa je ponovno čas za prostočasne športne dejavnosti, v našem
primeru organizirana vadba teka. Ta je zanimiva še posebej zaradi druţenja in iskanja
prijateljskih vezi. Podobno menijo tudi starejši tekači, stari od 41- 50 let. Veliko jim
pomeni, tovariški duh in to, da se počutijo pomembne. Ko se ţivljenjski ritem umiri, ni več
toliko področij, kjer bi se lahko dokazovali, prav tako krepili tovariški duh. Takrat veliko
ljudi najde kakšno dejavnost, ali je to slikanje, meditacija ali morda organizirana vadba
teka. S pomočjo športne rekreacije starost postane relativna, saj ne pomeni, da se počutimo
toliko stari, kot kaţe naša kronološka starost. Nekaj povsem drugega je naša biološka
starost. To pomeni, kako se počutimo, kako delujejo naši deli telesa, kakšne so naše
funkcionalne sposobnosti. Športno aktivni smo lahko tudi za deset let »mlajši« od športno
neaktivnih vrstnikov. Dokazano je, da tek upočasnjuje staranje in je koristen za srce in
oţilje.
Rezultati raziskovalnega dela potrjujejo številne raziskave, da ljudje v različnih obdobjih
ţivljenja potrebujejo športno aktivnost. Največjo teţo bi dali motivom druţenja, ţelje po
napredku v teku in skupinskega duha. Vse to pa je z organizirano vadbo tudi izpolnjeno. S
prisotnostjo vaditelja pa je vadba poleg vsega še strokovno vodena in vadeči jo jemljejo
veliko bolj resno. Vsekakor pa namen vadbe ni »red in disciplina«, temveč je naloga vodje,
da zna s pravo mero humorja, motivacije in strokovnega znanja iz vadbe narediti nekaj
koristnega za vadeče in zase.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
44
5 VIRI
Arnejčič, B. (2009a). Rekreativni tek in kvaliteta ţivljenja. Tek.si, Pridobljeno 19.9.2009 iz
http://www.tek.si/rekreativni-tek-in-kvaliteta-zivljenja/
Arnejčič, B. (2009b). Tek kot uţivanje in vzajemno zadovoljstvo. Tek.si, Pridobljeno
15.10.2009 iz
http://www.tek.si/tek-kot-uzivanje-in-vzajemno-zadovoljstvo/
Berčič, H. (2002). Dinamika razvoja športne rekreacije v Sloveniji in strateške usmeritve
2002-2006. V H. Berčič (Ur), Zbornik 3. Slovenskega kongresa športne rekreacije (str. 6-
21). Otočec: Olimpijski komite Slovenije- Zdruţenje športnih zvez.
Berčič, H. in Sila, B. (2006). Športnorekreativna dejavnost slovencev 2006. Šport, 55. 17-
24
Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič. A. (2007). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Berčič, H. in Sila, B. (2007). Ukvarjanje prebivalstva Slovenije s posameznimi športnimi
zvrstmi – 2006. Šport 55 (3), 17–26.
Boyett, J.H. (1998). The guru guide : the best ideas of the topmanagement thinkers
(Najboljše ideje menedžerskih mislecev). New York. Yohn Wiley & Sons.
Chelladurai, P. in Saleh, S.D. (1978). Preferred leadership in sports. (Priporočeno vodenje
v športu) Canadian Journal of Applied Sport Sciences, 3, 85-92.
Čoh, M. (2002). Atletika, tehnika in metodika nekaterih atletskih disciplin. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Deci, E.L. (1975). Intrinsic motivation. (Intrizična motivacija) New York. Plenum.
Deci, E.l. in Ryan, R.M. (1985). Intrinsic motivation and self-determination in human
behavior. (Intrizična motivacija in samoodličitve v človekovem obnašanju). New York.
Plenum.
Doupona Topič, M. (2004). Športna dejavnost in evropska športna kultura. Šport 52 (1),
11–14.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
45
Doupona Topič in M. in Kovač, M. (2006). Pomen športa v ţivljenju posameznika. Šport
54, 1, 54–71.
Doupona Topič, M. in Sila, B. (2007). Oblike in načini športne aktivnosti v povezavi s
socialno stratifikacijo. Šport 55 (3), 12–16.
Ferjan, E. (2004). Usposabljanje za timsko delo. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Fuoss, D. E. in Troppman, R. J. (1981). Effective coaching, a psychological approach.
(Psihološki pristop učinkovitega treniranja). New York. John Willey & Sons.
Gavin, J. (1992). The exercise habit (Navade pri izvajanju vaj). Champaign (I11): Leisure
Press.
Goleman, D. (1997). Čustvena intelegenca. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kajtna, T. in Tušak, M. (2007). Trener - Športna psihologija in trenerji. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kajtna, T. in Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport.
Locke, E.A. in Latham, G.P. (1984). Goal setting: A motivational technique that works
(Postavljanje ciljev: Motivacijske tehnike, ki delujejo). Englewood Cliffs, NJ: Prentice
hall.
Moţina, S. (2002). Vodja in vodenje. V S. Moţina (Ur.), Management (str. 498-539).
Radovljica: Didaktika.
Nemec, B. (2001). Struktura skupine gojencev v prevzgojenem domu. Diplomsko delo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta.
Paranosić, V. (1982). Elementi strukture in dinamike sportske grupe (Elementi strutkure in
dinamike športne skupine). Beograd. Naućna sredstva.
Pintarič, K. (2001). Analiza razlik v motivaciji in osebnosti med tekači in tekačicami na
srednje proge. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Piškur, B. (2002). Maratonec. Polet, 1, 47.
Psihična pripava- vzdrţljivosti v športu. (16.2.2006). Polet. Pridobljeno 20.2.2010, iz
http://www.tennismindgame.com/psihologija.html
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
46
Račnik, M. (2008). Pridobljeno 10.04.2008, iz
http://www.vodja.net/index.php?blog=1&p=120&more=1&c=1&tb=1&pb=1
Repovš, G. (2000). Opredelitev pojma socialne razseţnosti z vidika interakcije
posameznika z okoljem. Psihološka obzorja, 9, 89-104
Roberts, G. C. (1992). Motivation in sport and exercise (Vadba in motivacija v športu).
Human Kinetics Books, Champaign. IL.
Rot, N. (1983). Psihologija grupe, prvenstvo malih grupa i organizacija (Psihologija
skupine, prvenstev malih skupin in organizacij). 1. Izdajanja. Beograd: Društvo psihologa
SR Srbija.
Rotovnik Kozjek, N. (2004). Gibanje je življenje. Ljubljana: Domus.
Rotovnik, N. (2002). Maratonec (Ţivijo). Polet, 1, str. 50.
Sila, B. (2009a). Odločitev je v glavi. Ko dozori, prihaja vse drugo kar samo. Polet, 8,
Pridobljeno dne 10.6.2009 iz:
http://www.klubpolet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1340&Itemid=35
Sila, B. (2009b). Gibanje – šport – fitnes aktivnosti. Polet, 8, 52.
Sila, B. in Pori, M. (2009). Kaj nam je najbolj všeč? Polet, 8, Pridobljeno dne 10.6.2010 iz
http://www.klubpolet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1341&Itemid=35
Škof, B. (2000). Gibanje v naravi- tek. Lepota gibanja: Društvo za zdravje srca in oţilja
Slovenije. Za srce, 4, 73-83.
Škof, B. (2004). Tek zdruţuje, pridruţi se nam. Polet, 3. 68-69
Tušak, M. (1994). Izbrana poglavaja iz psihologije športa za trenerje. Samozaloţba,
Ljubljana.
Tušak, M. (1997). Razvoj motivacijskega sistema v športu. Doktorska disertacija,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Tušak, M. (1999). Motivacija in šport - Ključ do uspeha. Ljubljana: Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
Tušak, M. in Tušak, M. (2001). Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
47
Tušak, M. (2003). Strategije motiviranja v športu. Ljubljana: Inštitut za šport, Fakulteta za
šport.
Wenzel, H. (1988). Ubungsaufgaben zur Analysis 1. (Vaje za analizo 1). Leipzig: B. G.
Teubner Verlagsgesellschaft.
Weinberg, R. in Gould, D. (1995). Foundations of Sport and Exercise Psyhology. (Temelji
športa in psihologija vadbe). Champaign: Human Kinetics.
Wenkel, L. (1993): The importance of Enjoyment to Adherence and Psychological Benefits
from Physical Activity. (Psihološki učinki fizične aktivnosti in njihova pomembnost pri
izvajanju). IJSP, 24, 151-169.
Yukl, G. (2002). Leadership in organizations, 5th edition. (Vodenje v organizacijah). New
Yersey: Prentice hall.
Zvonarevič, M. (1978): Socijalna psihologija (Socialna psihologija), 2. Izdanje. Zagreb:
Školska knjiga.
Veit T., Vloga vodje pri organizirani vadbi teka 2010
48
6 PRILOGA
6.1 ANKETNI VPRAŠALNIK Spol: M Ţ Leto rojstva:______ Stopnja izobrazbe:____________
Št. let teka v organizirani vadbi: _______
Vprašaj se, v kolikšni meri je posamezen razlog tvoj motiv za udejanjanje v organizirani vadbi teka:
1 = sploh ni pomemben….,3 =srednje pomemben,… 5 = zelo pomemben
1. Ţelim izpopolniti svoje spretnosti. 1 2 3 4 5
2. Ţelim biti s svojimi prijatelji. 1 2 3 4 5
3. Laţje tečem v skupini. 1 2 3 4 5
4. Ţelim sprostiti svojo energijo. 1 2 3 4 5
5. Z organizacijsko vadbo naredim več treningov kot bi jih
sam/a.
1 2 3 4 5
6. Ţelim ostati v dobri formi. 1 2 3 4 5
7. Za napredek v teku je potreben trener. 1 2 3 4 5
8. Rad/a imam skupinsko delo. 1 2 3 4 5
9. V skupini sem bolj motiviran/a 1 2 3 4 5
10. Ţelim se naučiti novih spretnosti. 1 2 3 4 5
11. Rad/a srečam nove prijatelje. 1 2 3 4 5
12. Rad/a treniram v skupini (ekipi). 1 2 3 4 5
13. Ţelim sprostiti napetost. 1 2 3 4 5
14. Rad/a imam nagrade. 1 2 3 4 5
15. Rad/a bi se naučil/a trenirati. 1 2 3 4 5
16. Rad/a imam vzpodbudo trenerja. 1 2 3 4 5
17. Organizacijska vadba me prisili, da hodim na treninge. 1 2 3 4 5
18. Rad/a imam tovariški duh. 1 2 3 4 5
19. Rad grem ven iz hiše. 1 2 3 4 5
20. Rad/a tekmujem. 1 2 3 4 5
21. Rad/a se počutim pomembnega. 1 2 3 4 5
22. Psihološka priprava je pomembna pri teku. 1 2 3 4 5
23. Ţelim napredovati na višjo raven. 1 2 3 4 5
24. Ţelim biti telesno sposoben/na in zdrav/a. 1 2 3 4 5
25. Ţelim biti popularen/na. 1 2 3 4 5
26. Sam/a se teţko spravim k teku 1 2 3 4 5
27. Rad/a treniram pod vodstvom trenerja. 1 2 3 4 5
28. Ţelim si pridobiti druţbeni poloţaj oziroma priznanje. 1 2 3 4 5
29. Rad/a se zabavam. 1 2 3 4 5
30. Ţelim povratno informacijo od trenerja. 1 2 3 4 5
Hvala za sodelovanje!