MEČAVE - FONTICULI CRANII Ploščate kosti možganske lobanje nastanejo iz vezivnih zasnov; kostenitvena jedra pa se pojavijo

najprej v središču bodočih kosti, odkoder kostenenje počasi napreduje proti periferiji; tako se ob rojstvu med kostmi možganske lobanje, predvsem ob vogalih temenice, kjer se stika po več kosti, dosti velika, čisto veziva sta polja, mečave ali fonticuli. Poznamo štiri mečave:

1. Temenska, štirikotna, velika mečeva, fonticulus anterior, je največja mečava; je med obema polovicama čelnice in med obema temenicama

2. Zatilna,. trikotna, mala mečava, fonticulus posterior, je med obema temenicama in zatilnico 3. Senčna mečava, fonticulus sphenoidalis, je med senčnico, zagozdnico, čelnico in temenico 4. Mastoidna mečava, fonticulus mastoideus, je med senčnico, zatilnico in temenico

Ob pravilnem razvoju okostja zakosteni mala mečava šest mesecev po rojstvu, velika mečava sredi

drugega leta starosti. Stranski mečavi zakosteni ta že pred rojstvom. Po mečavah se med porodom poučimo o položaju plodove glavice, po porodu pa nam mečave povedo, kako je z intrakranialnim pritiskom; v dobi dojenja pa mečave govore, kako je z razvojem otrokovega okostja.

OČNICA – ORBITA Očnica ima obliko votle piramide, s štirimi stenami. Streho očnice tvorita čelnica in krilce zagozdnice. Lateralno steno tvori spredaj ličnica, zadaj krilo zagozdnice. Medialno steno oblikujejo od spredaj navzad, čelni odrastek zgornje čeljustnice, solznica, sitka in krilce zagozdnice. Za dno so očnici ličnica, zgornja čeljustnica in nebnica. Vrh piramide je canalis opticus. Fissura orbitalis superior in inferior delita lateralno steno očnice od strehe in dna. Vhod v orbito obrobljajo čelnica, ličnica in zgornja čeljustnica.

OS PALATINUM

CONEHA NASALIS INFERIOR

OS LACRIMALE

OS ZYGOMATICUM

OS ETHMOIDALE

OS SPHENOIDALE ala minor

OS FRONTALE

OS SPHENOIDALE ala major

foramen zygomaticofaciale

canalis opticus

fissura orbitalis superior

crista lacrimalis ant./pos. - fossa sacci lacrimalis

foramen ethmoidale ant. /pos.

fissura orbitalis superior

foramen infraorbitalis

sulcus infraorbitalis

MAXILLA

foramen zygomaticoorbitale

foramen rotundum

canalis platinus major

foramen sphenoplatinum

NOSNA VOTLINA, CAVUM NASI

Nosna votlina je s pretinom razdeljena v dvoje. Septum nasi osseum grade lamina perpendicularis sitke in ralo. Tako je razdeljena nosna votlina v levo in desno nosno votlino. Spredaj pridemo v nosno votlino skozi aperturo piriformis, navzad pa vodijo v žrelo sapišča, choanae. Vsaka nosna votlina ima štiri stene. Mediana stena je nosna pregrada, septum nasi osseum. Dno je trdo nebo. Streho oblikujejo nosnici, sitka in telo zagozdnice. Lateralna stena

V nosno votlino vise z lateralne stene nosne školjčnice, pod katerimi so nosne vodilnice, zgornja,

srednja in spodnja nosna vodilnica, meatus nasi superior, medius in inferior. Prostor med školjčnicami in pretinam je meatus nasi communis. Nad zgornjo školjčnico je zadaj zgoraj recessus sphenoethmoidalis, v katerega se odpira sinus sphenoidalis.

nosne votline je najbolj komplicirana, saj jo gradi kar šest kosti, zgornja čeljustnica, solznica, sitka, zagozdnica, nebnica in spodnja školjčnica.

Recessus sphenoethmoidalis se nadaljuje navzad in navzdol kot meatus nasopharyngeus. V zgornjo nosno vodilnico se odpirajo zadajšnje celice sitke. V srednjo nosno vodilnico se odpirajo sprednje sitkine celice, sinus čelnice in zgornje čeljustnice. V spodnjo nosno vodilnico

Hiatus maxillaris tesnijo processus maxillaris nebnice, processus maxillaris in ethmoidalis spodnje školjčnice, processus unicantus in bulla sitke.

se odpira canalis nasolaerimalis.

Paranazalni sinusi so: sinus frontalis, ethmoidalis, sphenoidalis in maxillaris. Paranazalni sinusi so rezanančni prostori; v njih se ogreva in čisti vdihani zrak; kosti pa so zaradi pnevmatizacije lažje.

USTNA VOTLINA – CAVUM ORIS Ustna votlina je koščeno ostenjena le zgoraj, spredaj in ob straneh. Zgoraj je trdo nebo, ob straneh in spredaj pa so zobni odrastki čeljustnic z zobmi.

FOSSA TEMPORALIS – SENČNA KOTANJA Fossa temporalis, senčna kotanja, je iznad ličnega mostička. Njena zgornja meja je linea temporalis superior, spodaj pa lični mostiček. Senčno kotanjo polni skoro povsem masculus temporalis, njegova fascijaje lateralna stena temporaine kotanje. Fossa infratermporalis, (podsenčna kotanja). Podsenčno kotanjo mejijo s strani lični mostiček in veja spodnje čeljustnice, spredaj grča zgornje čeljustnice in ličnica, mediaino krilo zagozdnice, navzgor, navzdol in navzad pa je široko odprta. Preko spodnje očnične reže komunicira podsenčna kotanja z očnico.

FOSA PTERYGOPALATINA

Pterigopalatino kotanjo oklepa spredaj grča zgornje čeljustnice in lamina perpendikularis nebnice, zadaj pa perotka. Z očnico komunicira preko spodnje očnične reže; foramen sphenopalatinum vodi v nosno votlino; lateralno je fossa infraternporalis; navzdol komunicira po canalis palatinus major z ustno votlino; canalis pterygoideus vodi na lobanjsko bazo, foramen rotundum pa v srednjo lobanjsko kotanjo.

GLAVICA NOVOROJENČKA Ob rojstvu je glavica novorojenčka v primeri s telesom velika; pri tem je znatno večja možganska

lobanja, ki je kar osemktat večja od obrazne lobanje; pri odraslem človeku je obrazna lobanja sorazmerno prav tako velika kot možganska lobanja. Obseg glavice meri 3-36 cm, skoro prav toliko, kot je pri novorojenčku obseg prsnega koša.

Sinus zgornje čeljustnice je majhen ali pa ga sploh še ni; zaradi tega so dna očnic in nosne votline v neposredni bližini. Skoro vsa nosna votlina je med sorazmerno velikima očnicama in alveolarni greben zgornje čeljustnice je komajda izpod ravni ličnega mostička.

Kosti lobanjskega svoda še niso zrasle in zaradi obsežnih mečav je glavica plastična ter se njena oblika zlahka prilagodi porodni poti. Zatilnica in čelnica sta znatno bolj konveksni kot pri odraslem človeku.Prav tako ob rojstvu zlahka zasledimo dele senčnice, lusko in bobnični del. Bobnični del ima obliko navzgor obrnjene tanke podkvice; bobnič je čisto na povrŠini, v isti ravni kot zunanja ploskev lobanje. Bradavičarja še ni, foramen stylomastoideum je še na površini lobanje, (okvare facialisa pri porodu), fossa mandibularis je obrnjena bolj vstran kot pa navzdol. Spodnja čeljustnica je samo tanka koščena letvica, v katere nepopolnih zobnicah so kriti zobčki, podobni si kot grašek grašku. Foramen mentale se nahaja izpod zobnice za prvi kočnik blizu roba spodnje čeljustnice. Processus coronoideus je višji od kondilarnega, sklepna glavi ca štrli navzad in se nahaja skoro v ravni telesa spodnje čeljustnice.

RAZVOJ LOBANJE Na bazi mezenhimalne opne za primitivne možgane nastanejo hrustančne zasnove kosti lobanjske

baze, razen za očnični del čelnice in za lateralni del zagozdničnih kril. Luske kosti lobanjskega svoda nastanejo direktno iz veziva. Ob strani možganske lobanje se razvije okoli notranjega ušesa avditivna mezenhimska lupina; v notranjosti lupine nastane skalnica iz hrustančne zasnove. V anterokavdalnem delu glave mezenhim oblikuje cevasto nosno ovojnico z medianim septumom. V tej ovojnici nastanejo hrustančne zasnove nasnih školjčnic. Vezivne so zasnove zgornje čeljustnice, ličnice, solznice, nosnice, nebnice in rala. Slušne koščice in podjezičnica nastanejo iz hrustanca škrži1ih lokov Spodnja čeljustnica nastane v vezivu razen. majhnega dela, ki je zasnovan v hrustancu.

RAST LOBANJE

Možganska in obrazna lobanja rasteta vsaka na svoj način. Ob rojstvu možganska lobanja znatno presega majcen obraz, raste izredno naglo. Prvi dve leti, po četrtem letu starosti hitrost rasti pojema; -dokler možganska lobanja za časa pubertete ne doseže velikosti možganske lobanje odraslega človeka; vendar možganska lobanja raste počasi naprej, vsaj tja do osemnajstega leta starosti, običajno pa še dlje. Obrazna lobanja raste sorazmerno hitreje po prvem letu starosti, razvije se povsem šele po puberteti, za časa okončanja druge denticije.

SPOLNE ZNAČILNOSTI LOBANJE Ženska lobanja je v glavnem podobna otroški lobanji; manjša je, lažja, ima manjše čeljusti,. zobe,

bradavičarja in sinuse ter manjšo lobanjsko votlino, približno za 10%-ov manjšo kot moška lobanja. Pri Evropejcih znaša kapaciteta lobanjske votline pri moškem povprečno 1500 ccm. Zgornji rob očnice je pri ženah ostrejši, čelnica pa bolj izbočena kot pri moškem. Korenike zob pri ženah ne bočijo toliko dna sinusa zgornje čeljustnice kot pri moških. Nadobrvna loka sta pri ženah komajda izražena.

OBLIKOVANJE LOBANJE Glava je skoro kroglaste oblike; živalska lobanja je podolgovata, nosna votlina in očnici sta pred

možgansko votlino, pri človeški lobanji pa pod možgansko lobanjo. Tako oblikovana glava je odraz pokončne človeške hoje. Možganska lobanja je lahko sagitalno izdolžena, dolga lobanja, (dolichocephalia), ali pa kratka, (brachycephalia). Najdaljši sagitalni premer, medglabeloin zatilnično zunanjo protuberanco meri od 160 do 190 mm, največji biparietalni premer pa 120 do 160 rom. Obliko lobanje izračunamo s pomočjo indeksa: širina lobanje x 100 dolžina lobanje = dolžinsko-širinski indeks. Pri indeksu 75 je največja širina lobanje 75%-ov ali četrtina njenega največjega sagitalnega premera. Dolge lobanje imajo indeks manjši od 75, kratke pa večjega od 80. Višino lobanje računamo po razdalji od ravni zgornjega roba zunanjega sluhovoda do temena; normalno znaša ta razdalja okoli 110 mm. Visoke lobanje imenujemo oxycephalus, nizke lobanje pa platycephalus. Brahicefalne lobanje imajo običjano večjo lobanjsko votlino kot dolihocefalne.

KRANIOVERTEBRALNI VEZNI APARAT

ARTICULATIO ATLANTOOCCIPITALLS

atlas in zatilnica Sklepna ovojnica je nežna, naraščena zvečine po

robu sklepnega hrustanca. Mehanika sklepa: - articulatio condylaris; - frontalna os - antefleksija in retrofleksija - sagitalna os – laterofleksijo

ARTICULATIO ATLANTOAXIALLS nosač in okretač

Mehanika sklepa: mediana je articulatio trochoidea lateralis pa je drsni sklep rotacija 30o na vsako stran

ARTICULATIO ATLANTOOCCIPITALlS fascies articularis superior, condylus occipitalis

ARTICULATIO ATLANTOAXIALIS LATERALIS facies articulares inferiores (atlas), facies articulares laterales (axis)

fascies articularis superior condylus occipitalis

membrana atlantooccipitalis anterior

membrana atlantooccipitalis posterior a. vertebralis

ARTICULATIO ATLANTOAXIALIS MEDIANA arcus anterior - fovea dentis (atlas), dens axis Sprednji in zadnji sklep imata lastni, tik po robu sklepnega hrustanca priraščeni sklepni ovojnici.

lig. cruciforme atlantis lig. transversum atlantis cros superius crus inferius

lig. apicis dentis

lig. alaria

membrana tectoria

membrana atlantoepistrophica anterior

membrana atlantoepistrophica posterior

ČELJUSTNI SKLEP – ARTICULATIO TEMPOROMANDIBULARIS med spodnjo čeljustnico in senčnico

Sklepne površine so: sklepna gladčina glavice spodnje čeljustnice in na senčnici del fossae mandibularis ter zadajšnji del tuberculum articulare. Med njimi je vezivna ploščica, discus articularis. Diskus razdeli sklepni prostor v dve povsem ločeni kamrici, v zgornje in spodnje "nadstropje". Sklepna ovojnica

je ohlapna, na senčnici prirasla na sprednji rob tuberkuluma spredaj in zadaj na zadajšnji rob fossae mandibularis; lateralno sledi robu grčice in kotanje; spodaj je pripeta na vrat spodnje čeljustnice, pri čemer se navzdol lijakasto zoži.

Metanika čeljustnega sklepa Čeljustni sklep je v bistvu "potujoči ginglimus". V zgornjem delu sklepa glavica z diskusom drsi navzpred in navzad, v spodnjem delu sklepa pa se glavici vrtita okoli prečne, frontaine osi. V čeljustnem sklepu pa so možna naslednja osnovna gibanja:

1. Odpiranje in zapiranje ust 2. Pomikanje spodnje čeljustnice navzpred ali navzad 3. Odmikanje spodnje čeljustnice v eno ali drugo stran 4. Kombinacija dviganja, spuščanja, premikanja vstran, drsenja navzpred in navzad je cirkumdukcija, značilna za žvečenje.

VEZI PODJEZIČNICE

Z vsake strani veže processus styloideus z rožičkom podjezičnice po en ligamentum stylohyoideum

.

lig. temporomandibulare laterale tuberculum articulare - colum mandibulae

lig. sphenomandibulare trn zagozdnice - zadajšnja površina mandibularnega vratu; lingula mandibulea

raphe pterygomandibularis hamulus pterygoideus - zadajšnji del milohioidne linije mandibule

lig. stylomandibulare processus styloideus - angulus mandibulae

VRATNE MIŠICE

Razen vzravnalke glave in vratu so na vratu še mišice, ki jih delimo v sprednjo in lateralno skupino. K sprednji skupini sodijo suprahioidne, infrahioidne in prevertebralne mišice, k lateralni skupini vratnih

mišic pa platysma, m. sternocleidomastoideus in mm. scaleni.

SUPRAHIOIDNE MIŠICE

INFRAHIOIDNE MISICE

m. digastricus O: venter anterior - fossa digastrica mandibulae venter posterior - vincisura mastoidea (mišica je vretenasta, v sredini tetivasta; vmesna tetiva drsi skozi precep tetive m. stylohyoideus) F: anterior dviga podjezičnico pri mirujoči spodnji čeljustnici in poteza spodnjo čeljustnico navzdol pri fiksirani podjezičoici posterior poteza mandibulo navzad in navzgor

m. geniohyoideus O: spina mentalis spodnje čeljustnice I: podjezičnica. F: dviga podjezičnico ali poteza spodnjo čeljustnico navzdol

m. stylohyoideus O: processus styloideus I: podjezičnica. F: dviga podjezičnico

m. mylohyoideus O: linea mylohyoidea mandibule. I: podjezičnica. (v sredini sta zraščeni – raphe tvorita dno ustne votline kot diaphragma oris) F: dviga podjezičnico, odnosno poteza mandibulo navzdol

m. thyrohyoideus O: ščitasti hrustanec grla I: podjezičnica F: dviga jabolko ali pa poteza podjezičnico navzdol

m. sternothyroideus O: prsnica I: ščitasti hrustanec grla F: poteza ščitasti hrustanec grla navzdol

m. omohyoideus O: venter superior izvira od podjezičnice venter inferior od zareze lopatice (kitasti spoj obeh glav je pred vene jugularis interno ter zraščen z njeno adventicijo) F: poteza podjezičnico navzdol in navzad.

m. sternohyoideus O: manubrium stemi in medialni del ključnice I: podjezičnica. F: poteza podjezičnico navzdol.

PREVERTEBRALNE MISICE Glavni prevertebralni mišici sta na sprednji strani hrbtenice pred vratnimi in prvimi tremi prsnimi vretenci.

LATERALNA SKUPINA VRATNIH MISIC

m. longus capitis O: tuberculum anterius obstranskih odrastkov 3-6C I: na spodnji strani zatilnice pred foramen occipitale magnum F: posamična mišica rotira glavo, obe hkrati nagibata glavo navzpred

m. longus colli sprednji del O: telesa 1-3 T in 5-7C I: telesa 2-5C zgornji stranski del O: tuberculum anterius obstranskega odrastka 2-5C I: tuberculum anterius okretača spodnji stranski del m O: telesa 1-3T I: tuberculum anterius obstranskih odrastkov 5-7C F: Posamična mišica potegne glavo na svojo stran, obe hkrati pa nagibata vratni del hrbtenice navzpred

m. scalenus posterior O: tuberculum posterius obstranskega odrastka 5. do 7. vratnega vretenca. I: zgornja ploskev drugega rebra F: mišica poteza drugo rebro navzgor

m. scalenus medius O: tuberculum anterius šestih zadnjih vratnih vretenc I: zgornja ploskev prvega rebra F: dviga prvo rebro

m. scalenus anterior O: tuberculum anterius obstranskih odrastkov 3. do 6. vratnega vretenca I: zgornja ploskev prvega rebra F: dviguje prvo rebro

m. sternocleidomastoideus O: manubrium sterni in medialni del ključnice I: processus mastoideus F: posamična mišica obrača glavo v drugo stran, obe hkrati pa potegne ta glavo navzpred; pri fiksirani glavi potezata koš navzgor

platysma mišica se razteza z lica preko vratu na prsi navzdol prehaja v fascijo pectoralis superficialis navzgor v parotideomaseterično fascijo F: platizma je pri človeku rudimentirana mišica; nateza kožo na vratu ali pa nareja gube

VRATNE FASCIJE Lamina superficialis je pripeta zgoraj na spodnji rob mandibule od bradlja do vogala mandibule, potem na hrustančni del zunanjega sluhovoda, na zunanjo ploskev bradavičarja in po linea nuchae superior na zatilnico. Spodaj preide v pektoralno fascijo. Čvrsto je pripeta le na sprednjo ploskev manubrium sterni. Pod njo je lamina praetrachealis, pripeta na zadajšnjo ploskev manubrium sterni. Tako nastane med pretrahealno in superficialno lamino z maščevjem izpolnjen prostor, v katerem je arcus venosus juguli. Superficialna lamina sega spredaj od mediane linije do sprednjega roba mišice sternocleidomeastoideus, kjer se cepi v dva lista, ki objemata m. sternocleidomastoideus ter se nato spet zlepita. Ob sprednjem robu mišice trapezius se lamina spet cepi v dve poli, ki obvijata trapezius, se izza te mišice spet zlepita ter se lami na zadaj nato pripne na hrbtenico.

V supraklavikularni kotanji je ob zadajšnjem robu mišice sternocleidomasteoideus v lamini odprtina za veno jugularis externo, nad manubrium sterni pa odprtina za veno jugularis anterior. Pred fascijo je platizma s podkožnim maščevjem. Fascija mišice sternocleidomastoideus je s trikotno vezivasto ploščico pripeta na vogal mandibule. Vezivasta ploščica, septum interglandulare

, deli obušesno slinavko od gl. submadibularis. V suprahioidni regiji je lamina superficialis podvojena in objema sprednji trebuh m. digastricus in gl. submandibularis.

Lamina pretrachealis je razpeta med obe mišici omohyoideus. Spodnji rob pretrahelane fascije je pripet na zadajšnji rob jugularne incizure, na zadajšnji rob ključnice, na bazo korakoidnega odrastka in nekaj na zgornji rob lopatice. V mediani liniji spredaj sta obe lamini izprepleteni v beli progi,

linea alba colli. Lateralni rob lamine ovija m. omohyoideus. Zgornji rob lamine je pripet na podjezičnico

. Pretrahealno frascijo vežejo z veno subklavijo, veno jugularis interno z levo brahicefalično veno, ter s fascijo mišice subclavius, dosti krepki vezivni mostiči. Pod pretrahealno fascijo so infrahioidne mišice, žile, živci in gl. thyreoidea.

Lamina prevertebralis odeva prevertebralne mišice, vsa vratna in prva tri prsna vretenca. Zgornji rob lamine je pripet na pars basilaris zatilnice. Spodnji rob se izgubi v vezivu mediastinuma v višini tretjega prsnega vretenca. Stranski robovi so pripeti na tuberculum anterius vratnih vretenc

. Vstran prehaja lamina prevertebralis v fascijo skalenov.

Spatium suprasternale je trioglate oblike in je med manubrium sterni, med lamino superficialis in pretrahealis vratne fascije

. V njem je maščevje, ena do dve bezgavki in arcus venosus juguli.

Spatium submandibulare je loža submandibularne slinavke. Lamina superficialis

se ob submandibularni slinavki razdeli v dve poli; zunanja pola je pripeta na rob mandibule ter se nadaljuje navzgor v maseterično fascijo; notranja pola se pripne na spodnji robvelikih rogov podjezičnice ter tvori dno lože. Zadajšnji zid lože je nežna fascija mišic hyoglossus in mylohyoideus. Zgornja stena lože je spodnja čeljustnica.

Spatium viscerale je med lamino pretrahealis in lamino prevertebralis

; s strani ga omejuje septum longitudinale prevertebralne fascije. V visceralnem prosturu so gl. thyreoidea, pri otrocih zgornji pol gl. thymus, grlo, sapnik, žrelo in požiralnik.

Spatium prevertebrale je loža za prevertebralne vratne mišice, med prevertebralno fascijo in med hrbtenico

.

Vagina carotica je prostor, ki ga omejujejo lamina prevertebralis, medialno septum longitudinale in spredaj lamina pretrahealis vratne fascije

. V vagini karotiki so a. carotis, v. jugularis interna in v. vagus.

Spatium aponeuroticum supraclaviculare je trioglatoprizmatični prostor med ključnico, med zadajšnjim robom mišice sternocleidomastoideus ter med sprednjim robom mišice trapezius. Prostor je izpolnjen z maščevjem, corpus adiposum colli, v maščevju pa so bezgavke, supraklavikularni živci in arteria cervicalis superficialis.

TOPOGRAFIJA VRATU

Vrat sega zgoraj do spodnjega roba mandibule, bradavičarja, linije nuchae superior, in protuberantie occipitalis externe. Spodnja meja vratu poteka od jugularne incizure sternuma preko klavikule, akromioklavikularnega sklepa k trnu sedmega vratnega vretenca

. Na vratu razlikujemo naslednje regije:

1. REGIO GOLLI ANTERIOR do črte processus mastoideus – acromion A. trigonum colli mediale; meje: spodnji rob mandibule, mediana linija, sprednji rob mišice sternocleidomastoideus.

1. Trigonum suprahyoideum, nad podjezičnico 2. Trigonum infrahyoideum, pod podjezičnico

B. regio sternocleidomastoidea C. trigonum colli laterale; meje: zadajšnji rob mišice sternocleidomastoideus, klavikula, sprednji rob mišice trapezius TRIGONUM SUBMANDIBULARE …omejujejo spodnji rob mandibule in obe digastrikovi glavi

. Dno trikotnika tvori mišica mylohyoideus. V trikotniku, ki ga prekriva fascia superficialis, je gl. submandibularis, pred njo arteria in vena facialis, za njo, pod mišico mylohyoideus pa nervus hypoglossus. Razen tega je v loži nekaj bezgavk. Podkožno poteka pred lože veja facialisa. Izvodilo žleze stopa v ustno votlino ob zadajšnjem robu mišice mylohyoideus ter pred mišico hyoglossus.

TRIGONUM CAROTICUM … omejujejo sternocleidomastoideus, omohyoideus in zadajšnja digastrikova glava

. V trikotniku so: končni del arterije carotis communis in začetni deli arterije carotis interne in eksterne, vena jugularis interna in nervus vagus. Pod fascijo se nahaja pred trikotnikom ramus descendens n. hypoglossi.

FOSSA JUGULARIS Jugularno kotanjo omejujeta obe mišici sternocleidomastoideus, spodaj pa incisura jugularis sterni.

Spatium interfasciale suprasternale vsebuje maščevje in arcus venosus juguli. Pred fascijo je vena jugularis anterior.

REGIO SUPRACLAVICULARIS Regijo omejujejo klavikula, sternokleidomastoideus in trapezius

. V globini regije iščemo n. phrenicus.

FOSSA RETROMANDIBULARIS Retromandibularna kotanja je omejena spredaj z ramusom mandibule, zgoraj z zunanjim sluhovodom, zadaj z bradavičarjem in sternokleidomastoideusom, spodaj pa s črto, ki veže horizontalno angulus mandibulae in sprednji rob sternokleidomastoideusa.

V retromandibularni kotanji so glandula parotis, arteria carotis externa, vena jugularis externa, bezgavke, nervus facialis in nervus auriculotemporalis.

PRESLEDKI MED SKALENI Med mišico sternokleidomastoideus in sprednjim skalenom je sprednji presledek med skaleni, (vena subclavia), med sprednjim in srednjim skalenom pa zadajšnji presledek med skaleni, (arteria subclavia in plexus brachialis).

MIŠICE GLAVE

MIMIČNE MIŠICE – MUSCULI CUTANEI FACIEI Mimične mišice so ploske, majhne mišice, ki z enim koncem končajo v globokih plasteh kože. Mišice so

razporejene ali krožno okoli odprtin, sfinkterji, ali pa so postavljene radialno na odprtine, dilatatorji. Posamične mišice nimajo lastne fascije ter jih je težko odpreparirati od ostale skeletne muskulature se

razlikujejo tudi po tem, da ne vladajo nad sklepi. Z njihovo kontrakcijo izražamo občutke.

MUSCULUS EPICRANIUS …prekriva lobanjski svod. Cvrsto je zraščen s kožo, prekrito z lasmi, le z rahlim vezivom pa je pripet na

periost. Mišica je centralno aponevrotična ter pretvorjena v čvrsto vezivasto preprego, galea aponeurotica; galea prehaja spredaj, zadaj in ob straneh v kožne mišice lobanjskega svoda.

MUSCULI PALPERBRARUM

m. temporoparietalis rudimentarna mišica uhlja

m. occipitofrontalis. venter frontalis O: od sprednjega roba preprege I: v koži obrvi in glabele F: dviga obrvi in nagubava čelo ali pa poteza galeo navzpred venter occipitalis O: od zadajšnjega roba preprege I: ob straneh linije nuchae supremae ter na proccesus mastoideus F: poteza galeo navzad

galea aponeurotica

m. corrugator supercilii O: od medialnega dela nadobrvnega loka I: v kožo srednje tretjine superciliuma F: poteza kožo v medialno stran ter tvori med obrvmi vertikalne gube

m. orbicularis oculi pars orbitalis O: izvira od zgornjega roba medialnega palpebralnega ligamenta, od frontalnega odrastka maksile in z medialne tretjine supraorbitalnega robu; v obliki skoro popolnega prstana obkroža očnico I: na srednjo tretjino infraorbitalnega robu, na spodnji rob medialnega palperbralnega ligamenta in na solzni mešiček F: sodeluje le pri stiskanju vek pars palperbralis v sami veki med ligamentum palpebrale mediale in laterale. F: zapira veki pars lacrimalis O: izhaja od cristae lacrimalis posterior izza solznega mešička poteka vstran in navzpred, ter se deli v dva snopa I: en v zgornjo, en v spodnjo veko F: poteza punctum lacrimale navzad in olajšuje odtekanje solz

MUSCULI NASI

.

MUSCULI LABIORUM

m. depressor septi O: od pars mobilis septi nasi I: prehaja v mišico orbicularis oris F: poteza nosni pretin navzdol

m. nasalis pars transversa O: od alveolarnega grebena zgornjega pod očnika I: na dorsum nasi F: stiska nozdrvi pars alaris O: z alveolarnih grebenov zgornjih sekalcev I: na kožo ter na cartilago alaris major F: širi nozdrvi

m. mentalis O: alveolarni grebeni lateralnega spodnjega sekalca in podočnika I: koža brade F: nagubava brado

m. depressor labii inferioris O: zunanja ploskev mandibule I: koža spodnje ustnice F: poteza spodnjo ustnico navzdol

m. depressor anguli oris O: zunanja ploskev mandibule I: komisura ustnic F: poteza komisuro ustnic navzdol

m. risorius O: parotidna fascija preko maseterične fascije medialno navzdol I: koža ob komisuri ustnic F: poteza ustnične komisuro navzad

m. buccinator O: robovi zobišč, tuber maxillae, hamulus pterygoideus, raphe pterygomandibularis in trigonum retromolare I: ustnim kot odeva jo fascija in maščevje; skozi poteka ductus parotideus; izvodilo s glandulae molares F: zastira s strani ustno votlino ter pritiska lici k zobem

m. levator anguli oris O: zgornji del fose kanine I: koža ustnične komisure F: vleče komisuro medialno navzgor

m. levator labii superioris alaeque nasi O: frontalni odrastek maksile in infraorbitalni rob I: v koži zgornje ustnice F: dviga nosnico in ustnico

m. levator labii superior O: infraorbitalni rob I: v kožo zgornje ustnice F: dviga nosnice in ustnico

m. zygomaticus minor O: od ličnice I: sulcus nasolabialis F: poteza ustnico navzad in navzgor m. zygomaticus major O: na ličnici I: k ustnemu kotu F: poteza ustni kot vstran in navzgor

m. orbicularis oris Kot eliptični prstan obdaja rimo oris. Sestavljajo jo niti, prihajajoč od mišic zigomaticus major, levator anguli oris, bucinatorius, depresor anguli oris in m. mentalis F: zapira rimo oris

MUSCULI AURICULARES EXTERNI

Obušesne mišice so zakrnele kožne mišice. Po eni strani so pripete na uhelj, po drugi strani pa na kosti lobanje, odnosno na galeo.

m. auricularis superior, (poteza uhelj navzgor), m. auricularis anterior, (poteza uhelj navzpred) in

m. auricularis posterior, (poteza uhelj navzad). ŽVEKALNE MIŠICE – MUSCULI MASTICATORII

Spodnja čeljust je nekakšna "viseča postelja", obešena v štiri pare žvekalk. FASCIJE GLAVE Fascia temporalis je čvrsta vezivna plošča, ki odeva mišico temporalis vse do ličnega mostička. Fascija je pripeta na lineo temporalis superiorter na zadajšnji rob ličnice. Sprva je fascija enojna, v spodnji četrtini pa se razdeli v lamino superficialis in v lamino profundo

. Zunanji list je pripet na zunanjo površino ličnega mostička, notranji list pa na notranjo površino ličnega mostička. Med obema listoma je maščevje. Prostor med fascijo in lobanjo je fossa temporalis za mišico temporalis.

Fascia masseterica odeva zunanjo stran mišice maseter ter gl. parotis. Zgoraj je fascija pripeta na lični mostiček ter navzgor prehaja v temporalno fascijo; spodaj je fascija pripeta na spodnji rob mandibule ter prehaja v lamino superficialis vratu. Spredaj zavije fascija okoli sprednjega roba mišice maseter navzad ter se pripne na sprednjem robu ramusa mandibule in na processus coronoideus. Na tem mestu je zlepljena tudi z buccinatorično fascijo, ki odeva mišico buccinator. Med buccinatorično in maseterično fascijo je corpus adiposum buccae. Zadaj je maseterična fascija enojna do roba gl. parotis. Nato se deli v dva lista. Zunanji list prehaja v lamino superficialis. Notranji list se pripne na zadajšnji rob ramusa mandibule ter se zadaj zlepi z zunanjim listom maseterične fascije. Pod gl. parotis se oba lista spojita. Zgoraj pa se globoki list maseterične fascije pripne na periost senčnice lateralno od klinastega odrastka.

m. pterygoideus medialis O: fossa pterygoidea, tuber maxillae I: notranja ploskev angulusa mandibule (tuberositas pterygoidea) F: poteza spodnjo čeljust navzgor in navzpred

m. pterygoideus lateralis O: caput superius - greben crista infratemporalis in facies infratemporalis senčnice caput inferius - lateralna površina lamine lateralis processus ptetygoidei,

s piramidnega odrastka nebnice in s tuber maxillae I: fovea pterygoidea, capsula articularis, discus articularis F: poteza čeljust navzpred. medialno - n. lingualis in n. alveolaris inferior med obema mišičnima glavama - a maxiliaris

m. temporalis O: fossa temporalis I: processus coronoideus. F: poteza spodnjo čeljust navzgor in navzad

m. masseter pars superficialis in pars profunda - vitre obeh se križajo O: arcus zygomatlcus. I: angulus mandibulae (tuberositas masseterica) F: dviga spodnjo čeljust