VINJI VRH

Ko potujete po prijazni šmarješki dolini, vas povsod spremlja tristoletni zvon cerkve sv. Jožefa in vas vabi na Vinji vrh, 392 m visoko vzpetino. Kar neverjetno je, da je bil tu nekoč zaliv Panonskega morja. Slanica se je osušila, še danes pa tu najdemo ostanke polžev in školjk. Našli so celo zob morskega psa in kitovo vretence. V starejši in mlajši železni dobi so vzpetino poselila ilirska in keltska plemena, ki so za sabo pustila gomile, visoke od dveh do štirih metrov, njihov premer pa je tudi do 25 m. V gomilah so bili skeletni in žgani grobovi. Redki so primeri žar, obdanih s kamnitimi ploščami. V žari ob grobu pa so bile še manjše posodice in lončki za hrano, ki je bila namenjena umrlemu za pot v onostranstvo. Naselbina na Vinjem vrhu je živela in ustvarjala z veliko močjo v času zgodnje in razvite železne dobe. V tem času je organizirala močne obrambne sile, pretežno vojake – pešce, ki so nosili skledaste čelade, ki so eden izmed najznačilnejših predmetov iz tega okoliša in so jih poimenovali kar čelada šmarješkega tipa. Med druge pomembne najdbe prištevamo majhne čolničaste fibule in črno žgane posode na koničasti nogi, ostanke zlatih okraskov za lase, bronasto držalo za bojni rog in drugo. Arheološke najdbe hranijo v ljubljanskih in dunajskih muzejih. Če vas zvon zvabi na grič, boste opazili, da je osojna stran porasla z bukovim in hrastovim gozdom, prisojna pa z vinogradi. Lapornata prst in pridne vinogradniške roke pridelajo dober cviček. Od tu vzletajo zmajarji, manj pogumni pa lahko s pogledom potujemo po dolini reke Krke, na Gorjance, do kočevskega gozda, novomeške kotline in šentjernejskega polja. V lepem vremenu pa lahko občudujemo Kamniške Alpe.