vpliv podnebnih sprememb na razpoloŽljivost …mvd20.com/leto2011/r12.pdf · b. braČiČ dr. p....

B. BRAČIČ -ŽELEZNIK, T. ZAJC-BENDA, dr. P. SOUVENT, dr. B. ČENČUR-CURK

- 92 - STANJE IN PERSPEKTIVNEOSKRBE S PITNO VODO

22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011

BRAČIČ ŽELEZNIK* Tina ZAJC BENDA** dr. Petra SOUVENT*** dr. BarbaraČENČUR CURK**

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV

PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE

Ekstremni vremenski dogodki, kot so dolga sušna obdobja ali močni padavinski dogodki, nas vedno znova opozarjajo, kako ranljivi so vodni viri, še posebej kadar gre za podzemno vodo. Podzemna voda se nahaja pod površjem in je ne vidimo, spremembe, ki vplivajo na njeno količinsko in kakovostno stanje pa ne zaznamo neposredno, ampak se pokažejo šele s časovnim zamikom. Podzemna voda je pomemben vodni vir, saj je v Sloveniji kar v 90 odstotkih vir pitne vode. Zaradi vse pogostejših vprašanj, kaj se dogaja z vremenom in kako se odražajo podnebne spremembe na razpoložljivost vodnih virov,,je Evropska okoljska agencija (The European Environmental Agency –EEA) dala pobudo za regionalne in lokalne projekte ter študije z namnom oceniti obseg podnbnih spremeemb in določiti vpliv le-teh na vire pitne vode. Glavni poblemi oskrbe s pitno vodo na bmočju Evrope se v zadnjih desetletjih namreč pripisujejo opaznemu zmanjšanju količine in poslabšanju kakovosti podzemne vode, tako zaradi neprimerne rabe prostora kakor tudi zaradi podnebnih sprememb. V okviru programa Jugovzhodna Evropa se je v maju 2009 začel projekt »Podnebne spremembe in njihov vpliv na oskrbo s pitno vodo (Climate Change and impact on water supply), ki je prepoznaven pod akronimom »CC-WaterS« (http://www.ccwaters.eu/) . Glavni cilj projekta CC-WaterS je določiti vpliv opodnebnih prememb na oskrbo s pitno vodo na območju Alp, srednje in spodnje Donave in obale Jadranskega morja, se pravi na območjih z različnimi podnebnimi razmerami in topografskimi pogoji. Ob naštetem so cilji projekta tudi: Ocena neposrednih in posrednih vplivov podnebnih sprememb na rabo prostora in na oskrbo s pitno vodo Varovanje in zagotavljanje razpoložljivih količin in kakovosti pitne vode za dolgoročno zdravstveno ustrezno oskrbo s pitno vodo ob upoštevanju podnebnih sprememb in neustrezne rabe prostora Razvoji sistema meritev in kontrole za prilagoditev oskrbe s pitno vodo na predvidene spremembe Varovanje in zagotavljanje razpoložljivih količin in razvoji metod upravljanja, načrtovanja in varovanja virov pitne vode V Sloveniji smo izbrali dve testni območji (Slika 1), peščeno prodna vodonosnika Ljubljanskega polja in Murske kotline. V obeh primerih gre za aluvialna vodonosnika, ki pa se razlikujeta po geometriji, izdatnosti, rabi prostora in odzivu na ekstremne vremenske dogodke. Vodonosnik Ljubljanskega polja je primer urbanega vodonosnika, saj 49% vodonosnika leži pod urbaniziranimi površinami ter 26,4% pod kmetijskimi površinami, ki so predvsem na vodovarstvenih območjih. Podzemna voda, ki se črpa iz vodonosnika je vir pitne vode za okoli 300.000 prebivalcev mesta Ljubljane in okolice, ki so vključeni v javno oskrbo s pitno vodo.

* Branka BRAČIČ ŽELEZNIK, univ. dipl. inž. geol.., JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.; Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, e-mail: [email protected], **dr. Barbara ČENČUR CURK, univ. dipl. inž. geol, **Tina ZAJC BENDA,,univ. dipl. inž. geol,, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo; Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, [email protected], [email protected]; *** dr. Petra SOUVENT univ. dipl. inž. geol., Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, [email protected]

B. BRAČIČdr. P. SOU

22. MIŠI

Vodonos(73%) poskrbo s

Slika 1. WaterS

RABA

AluvialnipotrebnePovršinsStatističnnačrpanpovršins Ljublja Na obmo1 nam pgospodinoskrbo jeekološkaindustrijspolja 150 Po podana Ljubljpravice kpa je poter za ind

Č- ŽELEZNIK, TUVENT, dr. B. Č

ČEV VODAR

snik Murske red urbano (

s pitno vodo v

Območje vo

VODE

vodonosnike vode, iz ske vode so nega urada ih iz podzem

skim dotokom

ansko polj

očju Ljubljanprikazuje konjstvom in ge padajoč, saa osveščenoski proizvodn0 l/s na oseb

atkih izdanih janskem polkoristi za jav

oraba vode zdividualne po

T. ZAJC-BENDAČENČUR-CURK

RSKI DAN 2

kotline je pri(9%). Na obvključenih 48

odonosnika L

ki so najpomkraških in vir pitne vodSlovenije,

mne vode, iz m 16.945.000

e

nskega polja oličine podzegospodarstvaj se potrebe

ost porabnikonji. Trenutnobo.

vodnhih pralju v skupni no oskrbo s

za pivovarnootrebe.

A, K

011

imer aluvialnbmočju Murs8.000.

Ljubljanskeg

membnejši virazpoklinskihde le v 3%. načrpanih 1izvirov podz

0 m3.

izvaja javnoemne vode u v obdobju e iz leta v letov, manjša po je povprečn

vic (stanje izkoličini 43.Mpitno vodo (8, javna kopa

- 93 -

nega vodonoske kotline ž

a polja in M

ir pitne vodeh vodonosnZa potrebe j

166.223,000 zemne vode

oskrbo s pitodvzete iz j2001 do 20

to zmanjšujeporaba vodena raba vod

z začetka letMm3. Največ82%) ter za ališča, nama

snika, kjer pivi 73.750 pr

Murske kotline

e v Slovenijinikov pa 40javne oskrbem3 vode. je bilo odvz

tno vodo JP javnega sist010. Trend čejo. K temu ne gospodinjse v gospodi

ta 2010), je dčji delež podpotrebe gospkanje kmetij

STA

revladuje kmrebivalcev, o

e - testni ob

i, saj se iz n0% (Statističe je bilo v leOd tega je

zetih 50.355.

Vodovod-Katema oskrbečrpanja podznedvomno prkih aparatovnjstvu na ob

dovoljen odvdzemne vodepodarstva (1skih površin

ANJE IN PERSOSKRBE S PIT

metijska rabaod tega jih je

bmočji v proj

njih načrpa čni urad RSetu 2010, po

bilo 94.955000 m3 in iz

analizacija d.e, ki so bile zemne vode rispevajo vedv in manjša bmočju Ljubl

vzem podzeme se glede n5%). V preo, pridobivanj

SPEKTIVNETNO VODO

a prostora e v javno

ektu CC-

57% vse S, 2007).

podatkih 5.000 m3 z izvirov s

.o.o. Graf prodane za javno

dno večja poraba v ljanskega

mne vode na vodne stalih 3% je toplote

B. BRAČIČ -dr. P. SOUV

22. MIŠI

Graf 1: R Murska Na obmod.o.o., K2 nam pin gosppovečaleobmočju Po podav Murskipotrebe preostali

Graf 2: R

-ŽELEZNIK, T. VENT, dr. B. ČE

ČEV VODAR

Raba vode iz

a kotlina

očju Murske Komunala Muprikazuje kolpodarstvu v e, predvsem u 109 l/s.

atkih izdanih kotlini v skugospodarstv

ih 3% pa je p

Raba vode iz

0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,5

Mm3/leto

PRO

ZAJC-BENDA, ENČUR-CURK

RSKI DAN 2

z javnega sis

kotline izvajaurska Sobotaičine vode oobdobju 20se je poveč

vodnih povraupni količini 1va (52%), zaporaba vode

z javnih siste

3,61

2,07

2004

DANA VODA

011

tema oskrbe

ajo javno oska in EKO-PAodvzete iz jav004 do 2007čala raba vod

ačil (stanje iz15 Mm3. Najva pridobivanjza namakan

mov oskrbe

3,62

1,55

4

Raba vo

SKUPAJ GO

- 94 -

e s pitno vodo

krbo s pitno vRK d.o.o. Levnega sistem7. Količiner de za gospo

z začetka letvečji delež poje toplote (2

nje kmetijskih

s pitno vodo

2,031,59

2005

de v Mursk

OSPODINJSTV

o na Ljubljan

vodo tri javnaendava, ki osma oskrbe, knačrpane vo

odinjstva. Tre

ta 2010), je dodzemne se 26%) in javnh površin in i

o vMurski kot

3,59

2,09

1

2006

ki kotlini

VA GOSPO

STAO

nskem polju v

a podjetja: Jskrbujejo 53.6ki so bile proode so se venutno je po

dovoljen odvglede na vo

no oskrbo s ndividualne

lini v obdobju

3,72

2

1,51

2

ODARSTVO IN

NJE IN PERSPOSKRBE S PITN

v obdobju 20

avno podjetj623 prebivaldane gospodv tem obdo

ovprečna rab

vzem podzemodne pravice

pitno vodo potrebe

u 2004-2007

2,22

1,50

007

DRUGO

PEKTIVNENO VODO

001-2010

e Prlekija cev. Graf dinjstvom bju rahlo a na tem

mne vode koristi za (19%). V

7

B. BRAČIČdr. P. SOU

22. MIŠI

NAPOV

V sklopupadavinsspremempredpostomogočascenarijepodnebntoplogredRegCM3 Simulacitemperaobdobjihkoličine večjega Ljublja

Slika 2: modelih črtkane č

Č- ŽELEZNIK, TUVENT, dr. B. Č

ČEV VODAR

VEDI SPR

u določitve skih postajambe padavintavljajo za veajo oceno ev razvoja ni modeli (RCdnih plinov i3 in PROMES

ije meteoroloture zraka n

h kažejo visopoletnih pad maksimuma

ansko polj

Prikaz tem(ALADIN, Pčrte za obdo

T. ZAJC-BENDAČENČUR-CURK

RSKI DAN 2

REMEMB T

podnebnih sah Ljubljana nskega režimerjetne in tepredvidenih podnebja za

CM), ki upošn delcev v oS, ki temeljijo

oških paramenajvečje v tooko stopnjo ndavin. Modea dnevnih pa

e

peratur za oPROMES, Rbje 2071-210

A, K

011

TEMPERAT

sprememb jein Kredaric

ma. Za napovemeljijo na p

posledic ča obdobji 2

števajo različozračje. Upoo na srednje

etrov (tempeoplem delu negotovosti, lski podatki

adavin.

obdobje 197RegCM3) ; p

00

- 95 -

TURE IN P

e bila narejeca za refeved podnebjapredpostavkačloveško po2021-2050 ine scenarije

orabljeni so bm scenariju

erature in paleta, še posmodelske snakazujejo t

71-2000 v Lolne črte pr

PADAVIN

ena analiza erenčno obda v prihodnoah o povezavgojenih sprn 2071-210

e razvoja drubili trije regioemisij A1B (

adavin) v prihsebej poleti. simulacije patudi trende v

Ljubljani in rikazujejo rez

STA

V PRIHOD

preteklih vredobje 1961-

osti so bili izdvah med po

rememb pod00 so bili užbe oziromanalni popdneBergant).

hodnosti kažPadavinski

a kažejo na v smeri daljš

rezultati modzultate za o

ANJE IN PERSOSKRBE S PIT

DNOSTI

emenskih ra-1990, ki jedelani scenadnebnimi dednebja. Za

uporabljeni ra posledičnihebni modeli:

žejo, da bo ppodatki v p

splošni trendšega trajanja

deliranja po bdobje 2021

SPEKTIVNETNO VODO

azmer na e potrdila ariji, ki se ejavniki in

izdelavo regionalni h izpustov

ALADIN,

povišanje prihodnjih d manjše a suše in

različnih 1-2050 in

B. BRAČIČ -dr. P. SOUV

22. MIŠI

Slika 3: 1990 (lev Murska

Slika 4: (ALADINobdobje

Slika 5: 1990 (lev

-ŽELEZNIK, T. VENT, dr. B. ČE

ČEV VODAR

Merjene in vo), 2021-20

a kotlina

Prikaz tempN, PROMES,

2071-2100

Merjene in vo), 2021-20

ZAJC-BENDA, ENČUR-CURK

RSKI DAN 2

modelirane 050 (sredina)

peratur za ob, RegCM3) ;

modelirane 050 (sredina)

011

letne količin) in 2071-210

bdobje 1971; polne črte

letne količin) in 2071-210

- 96 -

e padavin n00 (desno)

-2000 v Ljuprikazujejo r

e padavin n00 (desno)

na merilni po

bljani in rezrezultate za

na merilni po

STAO

ostaji Ljublja

ultati modeliobdobje 202

ostaji Ljublja

NJE IN PERSPOSKRBE S PITN

na v obdobj

ranja po raz21-2050 in č

na v obdobj

PEKTIVNENO VODO

ih: 1961-

zličnih modečrtkane črte

ih: 1961-

lih za

B. BRAČIČ- ŽELEZNIK, T. ZAJC-BENDA, dr. P. SOUVENT, dr. B. ČENČUR-CURK



NAPOVEDI PRETOKOV REK V PRIHODNOSTI

Za izračun projekcij pretokov za obdobji 2021-2050 in 2071-2100 je bil uporabljen numerični model VNC. Model VNC upošteva korelacijsko odvisnost med standardnimi spremenljivkami ter različne kombinacije relacij. Vhodni podatki so podatki o temperaturi, padavinah in pretokih za obdobje 1971-2000. Podatki so bili reducirani na srednja mesečna povprečja. Standardni proces generira serije srednjih mesečnih pretokov, mesečne količine padavin in srednje mesečne temperature za obdobje 1971–2000.Osnovne odvisnosti so definirane kot

)t(U)p(U)q(U k,iok,iok.i o 22110 ⋅+⋅= αα

kjer je:qi

0 srednji mesečni pretok, pi srednja mesečna količina padavin v hidrografskem bazenu in ti srednja mesečna temperatura v hidrografskem bazenu. Tako modelirani parametri v modelu VNC, kot tudi ustrezna funkcionalna odvisnost standardiziranih in realnih vrednosti obravnavanih naključnih spremenljivk (U (qi

0), U1 (pi) in U2 (ti)), so bile določene z uporabo merjenih podatkov iz obdobja 1971-2000. Zaradi relativno nizke vrednosti korelacijskih koeficientov med povprečnim mesečnim pretokom in mesečno količino padavin, kot tudi med povprečnim mesečnim pretokom in povprečno mesečno temperaturo zraka, je bil uporabljen iterativni korektivni postopek za izračun vrednosti standardizirane spremenljivke toka, ki zagotavlja pridobitev časovne vrste pretoka, ki ima približno enake statistične parametre (srednja vrednost, standardni odklon, koeficient variacije in asimetrije, min, max) kot osnovne serije (Prohaska). Reka Sava Reka Sava prispeva okoli 50% obnovljivih količin, ki se iz reke infiltrirajo v vodonosnik na območju Roj in Tomačevega. Poznavanje razmer na celotnem hidrografskem bazenu reke Save je pomembno za določitev razpoložljivosti vodnih virov, kakor za izdelavo ocene v prihodnosti. Podnebni modeli so pokazali, da bo manj padavin poleti in več pozimi, ki pa bodo zaradi višjih temperatur v obliki dežja in ne snega. To ima lahko zelo velik vpliv na bilanco vodonosnika Ljubljanskega polja, predvsem v deležu napajanja podzemne vode iz reke Save. Reka Sava izvira v Julijskih Alpah in na njeno vodnatost vpliva snežna odeja v visokogorju. Če je le ta, zaradi višjih temperatur tanjša ali pa je ni, pomeni da ni akumulacije za poletno obdobje. Na osnovi dolgoletnega niza meritev padavin in pretokov reke Save in ob upoštevanju scenarijev podnebnih sprememb so bile narejene simulacije pretokov reke Save. Izračuni kažejo, ob predpostavki, da se struga reke Save v nasledjih 100 letih ne bo spremenila, da se trend srednjih pretokov reke Save ne bo bistveno spremenil, vendar bo razpon vrednosti večji (večje vrednosti nizkih in visokih srednjih pretokov). Modelirani podatki na merilni postaji v Mednem kažejo, po obeh modelih, naraščanje pretoka v obdobju (2021-2050). Na merilni postaji Šentjakob kaže model ALADIN upadanje trenda, RegCM3 pa stagnacijo – enakomeren pretok.V obdobju (2071-2100) sta trenda modelov nasprotna. Po ALADIN-u naj bi pretok reke Save rahlo upadal na obeh postajah, po RegCM3 pa rahlo naraščal. Sliki 6 in 7 prikazujeta izmerjene pretoke za obdobje 1961-1990 in modelirane pretoke za obdobji 2021-2050 in 2071-2100 na dveh merilnih postajah na reki Savi.




Slika 6: Povprečni letni pretok Save v Mednem za obdobje 1980-2000 (siva) in modelirani pretoki za 2021-2050 in 2071-2100 (modra za ALADIN in rdeča za model RegCM3).

Slika 2: Povprečni letni pretok Save v Šentjakobu za obdobje 1971-2000 (siva) in modelirani pretoki za 2021-2050 in 2071-2100 (modra za ALADIN in rdeča za model RegCM3 Reka Mura in Ledava Razporeditev pretokov reke Mure tekom leta je odvisna predvsem od snežnih padavin in dolžine trajanja snežne odeje v avstrijskih gorah. Večji pretoki se pojavljajo spomladi med marcem in majem, v jesenskih in zimskih mesecih pa so pretoki nizki. Reka Mura ima pomembno vlogo pri ohranjanju zalog podzemne vode na območju Murske kotline. Za dobro količinsko stanje vodnosnikov je pomembno, da je v tleh poplavnega prostora reke stalno prisotna voda, da so rečni rokavi vodnati in da so mrtvice čim večkrat omočene. Na sliki 8 je prikazan povprečni letni pretok za obdobje 1971-2000 na merilni postaji Petanjci in napovedi pretokov v obdobjih 2021-2050 in 2071-2100, ki smo jih dobili z modelom VNC na osnovi rezulatov modelov ALADIN in RegMC3

Slika 8: Povprečni letni pretok Mure na merilni postaji v Petanjcih za obdobje 1971-2000 (siva) in modelirani pretoki za 2021-2050 in 2071-2100 (modra za ALADIN in rdeča za model RegCM3




Rezultati modela kažejo, da bo pretok reke Mure v obdobju 2021-2050 naraščal (od 0,31 do 0,41 m3/s na leto, kakor tudi v obdobju 2071-2100 (od 0,33 do 0,55 m3/s na leto) Reka Ledava ima panonski dežno-snežni pretočni režim. Primarni višek vode je v marcu kot posledica dežja in taljenja snega po gričevju in nižinah, sekundarni, ki je manjši, pa je v novembru in decembru. Najmanj vode ima vodotok poleti, ko zaradi velikega izhlapevanja večino padavin porabijo rastline za rast in evapotranspiracijo. Slika 9: Povprečni letni pretok Ledave na merilni postaji Čentiba za obdobje 1971-2000 (siva) in modelirani pretoki za 2021-2050 in 2071-2100 (modra za ALADIN in rdeča za model RegCM3

Slika 10: Povprečni letni pretok Ledave na merilni postaji Polana I za obdobje 1971-2000 (siva) in modelirani pretoki za 2021-2050 in 2071-2100 (modra za ALADIN in rdeča za model RegCM3 Rezultati modela kažejo primerljive trende na obeh merilnih postajah. Pretok bo upadal na obeh merilnih postajah tako v obdobju 2021-2050 kakor v obdobju 2050-2100.

KOLIČINSKO STANJE PODZEMNE VODE

Razpoložljivost vodnih virov smo izvedli na podlagi ocene napajanja vodonosnikov z modelom GROWA-SI (Andjelov in sod., 2011) in na podlagi analize trendov dolgoletnih podatkovnih nizov meritev gladin podzemne vode. Z modelom GROWA-SI smo ob upoštevanju podnebnih pogojev, vrste tal, rabe prostora, naklona površja in hidrogeoloških lastnosti na testnih območjih izračunali površinski odtok, podzemni odtok in realno evapotranspiracijo za obdobje 1971-2000, 2012-2050 in 2071-2100 (Preglednica 1 in 2). Ljubljansko polje Količinsko stanje podzemne vode lahko določimo na osnovi analize dolgoletnih podatkovnih nizov podzemne vode. Trend gladin podzemne vode je v osrednjem delu Ljubljanskega polja pozitiven, kar pomeni da se gladina podzemne vode dviguje ter da je dinamični pretok večji od odvzetih količin (Slika 11).




Slika 11: Trendi gladin podzemne vode za obdobje 1990-2006 na Ljubljanskem polju Obdobje ETR (mm/leto) QD (mm/leto) QGW (mm/leto) 1971-2000

Model ALADIN 559 331 371 Model RegCM3 565 351 396

2021-2050 Model ALADIN 595 366 414

Model RegCM3 589 352 397 2071-2100


Preglednica 1: Realna evapotranspiracija (ETR), površinski odtok (QD) in podzemni odtok (QGW) izračunan z modelom GROWA-SI za različna obdobja in podnebne modele na testnem območju Ljubljanskega polja. Po napovedih za obdobje 2021-2050 se zaradi višjih temperatur poveča izhlapevanje, zaradi bolj intenzivnih padavin se poveča površinski odtok kakor tudi podzemni odtok. Po napovedih za 2071-2100 pa je izhlapevanje takšno kakor v obdobju 1971-2000, ravno tako površinski in podzemni odtok. Murska kotlina Negativni trendi so v Murski kotlini izraženi na severnem in osrednjem delu Prekmurskega polja. Negativne trende lahko pripišemo vrsti umetnih posegov v preteklosti, kot so izsuševanje močvirnatega sveta za potrebe kmetijstva, velikim prodnim jamam, kjer se izkop proda vrši tudi pod gladino podzemne vode, črpanju podzemne vode za oskrbo s pitno vodo in druge namene, erozijskemu poglabljanju reke Mure, pa tudi manjšemu napajanju s padavinami v letu 2002 in 2003 (Slika 12).




Slika 12: Trendi gladin podzemne vode za obdobje 1990-2006 v Murski kotlini Obdobje ETR (mm/leto) QD (mm/leto) QGW (mm/leto) 1971-2000


2021-2050 Model ALADIN 517 91 108

Model RegCM3 516 91 108 2071-2100


Preglednica 2: Realna evapotranspiracija (ETR), površinski odtok (QD) in podzemni odtok (QGW) izračunan z modelom GROWA-SI za različna obdobja in podnebne modele na testnem območju Murske kotline.. Po napovedih za obdobje 2021-2050 so razmere podobne kakor v obdobju 1971- 2000, v obdobju 2050-2100 pa so izrazitejšo manjši površinski odtok in podzemni odtok, kar je posledica manjših padovin v tem obdobju.

ZAKLJUČKI

Analize preteklih podatkov in rezultati modelov napovedi podnebnih sprememb so pokazali, da lahko v prihodnosti pričakujemo sezonske spremembe padavin in temperatur, kar bo imelo posledice na napajanje aluvialnih vodonosnikov. Ker so vodonosniki na obeh testnih območjih v neposredni povezavi z vodotoki, je za količinsko stanje podzemne vode pomembno, kakšne so napovedi sprememb pretokov rek na teh območjih. Razpoložljivost vodnega vira na Ljubljanskem polju, so kljub napovedanim podnebnim sremembam ne bo bistveno zmanjšala.




Drugačna je slika razpoložljivosti vodnih virov v Murski kotlini, kjer so že seda,j v njenem zgornjem delu, negativni trendi. Napovedane podnebne spremembe bodo še zmanjšale razpoložljivost vodnih virov. Ocena podnebnih sprememb in razpoložljivosti vodnega vira v sedanjosti in projekcije v prihodnosti so zelo pomembne za upravljanje vodnega vira, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo. Na podlagi analize in projekcije rabe vode v se bo v nadaljevanju projekta določilo ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam oz določilo alternative rešitve. Tako bo omogočeno pravočasno zaznavanje in ukrepanje ob negativnih posledicah podnebnih sprememb na način, da bo tudi v prihodnosti zagotovoljena zadostna in zdravstveno ustrezna javna oskrba s pitno vodo.

LITERATURA

Andjelov, M., Tetzlaf, B., Wendland, F., 2011, Groundwater recharge in Slovenia. Results of a bilateral

German-Slovene Research Project. FZ Jülich, v pripravi Bat, M. et al. 2008, Water balance of Slovenia 1971-2000, Ministry of the Environment and Spatial

Planning, Slovenian Environment Agency, 2008. P.: 45-48 Bergant, K., and Muri, B. (2010) Applications to project test area. WP 3 Climate Change report,

Southeast Europe Project “ Climate Change and Impacts on Water Supply”, Ljubljana Bracic Zeleznik, B., Cencur Curk B. And Souvent P. (2011) “ Drinking water quality under changing

climate conditions” Water Quality: Current Trends and Expected Climate Change Impacts (Proceedings of symposium H04held during IUGG2011 in Melbourne, Australia, July 2011) (IAHS Publ. 348, 2011).

EC 2008: Groundwater protection in Europe – The new groundwater directive – Consolidating the EU regulatory framework.- EC, Directorate General for the Environment, Luxembourg: Publications Office of the European Union. http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/groundwater/brochure/en.pdf EEA 2010: The European environment - State and outlook 2010 - Urban environment.- European Environment Agency, Copenhagen, Luxembourg: Publications Office of the European Union. http://www.eea.europa.eu/soer/europe/urban-environment Green Paper 2007: Green Paper from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions - Adapting to Climate Change in Europe – Options for EU Action {SEC(2007) 849}.

http://eur-lex.europa.eu/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexplus!prod!DocNumber&lg=en&type_doc=COMfinal&an_doc=2007&nu_doc=354

Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2005. Agricultural pollution. Groundwater on Ljubljana field, Geography of Slovenia 10. Ljubljana

Stadler H., Skritek, P., Sommer, R., Mach, R.L., Zerobin, W. & Farnleiter, A. H. (2008) Microbiological monitoring and automated event sampling at karst springs using LEO-satellites. Water Sci. Technol. 58(4), 899–909

Prohaska, S. 1980: Stohastic model for long range forecasting of river frow, Hydrological forecasting, Proceedins of the Oxford Symposium, IAHS Publ. No.129

Vizintin, G., Souvent, P., Veselič, M., Cencur Curk, B. 2009: Determination of urban groundwater pollution in alluvial aquifer using linked process models considering urban water cycle, Journal of Hydrology 377 (2009) 261–273.

Zajc,T., Bracic Zeleznik B., Souvent P., Cencur Curk B. (2011) WP4 Water Resourcest, Southeast Europe Project “ Climate Change and Impacts on Water Supply”, Ljubljana

Zajc,T., Bracic Zeleznik B., Souvent P., Cencur Curk B. (2011) WP5 Land uses and Water Safety, Southeast Europe Project “ Climate Change and Impacts on Water Supply”, Ljubljana

vpliv podnebnih sprememb na razpoloŽljivost …mvd20.com/leto2011/r12.pdf · b. braČiČ dr. p....

Documents