Projekt Concerto: “Energy in Minds!” 2

Lesna biomasa v Sloveniji 3

Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso 6

Mikro sistemi daljinskega ogrevanja 6

Prvi zgrajeni mikrosistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji 12

Pogodbeno fi nanciranje sistemov daljinskega ogrevanja 19

Veliki sistemi daljinskega ogrevanja 22

Avtorja: mag. ALEŠ BRATKOVIČ in RADOSLAV IRGL, Enecon d.o.o.Fotografi je: RADOSLAV IRGL in promocijsko gradivo proizvajalcev opremeOblikovanje in priprava za tisk: UNITED VISION STUDIO, www.united-vision.siIzdajatelj: Enecon d.o.o.© Enecon d.o.o., 2006

Vsebina

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

697.34662.71

BRATKOVIČ, Aleš Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso / Aleš Bratkovič inRadoslav Irgl ; [fotografi je Radoslav Irgl in promocijsko gradivo proizvajalcev opreme]. - Ljubljana : Enecon, 2006

ISBN 961-238-665-X1. Irgl, Radoslav226917888

1

Projekt Concerto: “Energy in Minds!”

Evropska mesta in regija Weiz-Gleisdorf(AT) ki so vključeni v projekt “Energy in Minds”

V okviru projekta “Energy in Minds!” bo zgrajeno tudi veterno polje in številne aplikacije solarnih in fotovoltaičnih sistemov

Projekti v ostalih štirih mestih vključujejo:

. inštalacije sončnih kolektorjev za ogrevanje vode . inštalacije sončnih celic za pridobivanje električne energije . vgradnja najmodernejših kotlov na lesno biomaso v kombinaciji s sončnimi kolektorji in proizvodnjo električne energije (kogeneracijo) . vzpodbujanje trga goriv na biomaso . izgradnja manjših sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso . izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb . instalacijo polja vetrnih elektrarn . proizvodnja in izraba biodizla kot pogonskega goriva . izgradnja novih visoko energijsko učinkovitih stavb . informiranje javnosti s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov

“Concerto: Energy in Minds!”

Gornji Grad je eno od šestih evropskih mest projekta »Energy in minds!« (»Mislimo na energijo!«) v sklopu evropskega programa Concerto. Cilj projekta je na praktičen in merljiv način predstaviti 20 do 30 odstotno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in emisije CO2.

To bo doseženo z:

1. izboljšano energetsko učinkovitostjo stavb (Eco-buildings) v kombinaciji z2. novimi instalacijami obnovljivih virov energije

Eco-stavbe programa Concerto morajo imeti vsaj 30% manjšo porabo energije kot je splošni standard za novogradnje objektov. Projekti vedno vključujejo del strnjenega naselja v mestu ali na podeželju, kjer se pri aplikaciji upoštevajo vsi aspekti proizvodnje in uporabe energije.

Gornji Grad in Torino imata v tej fazi projekta status »pridruženih opazovalcev«. Glavna naloga je namreč tesno spremljanje vseh izvedenih projektov in promocija obnovljivih virov energije v lastni državi. To je prva faza projekta, ki bo trajala 3-5 let. Na tej stopnji želimo najti potencialne investitorje in projekte, ki bi lahko bili realizirani v drugi fazi – Concerto II. Za projekt »Energy in Minds!« je bilo s strani Evropske komisije leta 2005 odobreno 10 milijonov EUR.

2

Lesna biomasa je les, uporaben v energetske namene. Velikokrat je zmotno mišljenje, da pojem lesna biomasa označuje le sodobno rabo sekancev in pelet. Ko govorimo o učinkoviti rabi lesne biomase v energetske namene, govorimo o učinkoviti in sodobni rabi vseh oblik lesa za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode. Lesna biomasa se uporablja v zelo različnih oblikah od tradicionalnih polen do sekancev in različnih oblik stiskancev (briketi in peleti). Vsekakor pa je potrebno tu opozoriti, da je kakovosten les namenjen predvsem nadaljnji predelavi v pohištvo in druge lesne izdelke. Les uporaben v energetske namene je okrogel les slabše kakovosti (golí), droben les, vejevina, lesni ostanki, žagovina, lesni prah in neonesnažen odpadni les.

Viri lesne biomase, uporabne v energetske namene, so:– gozd: del rednega poseka, vejevina (s premerom nad 5 cm), redčenja, premene, sanitarne sečnje;– kmetijske in urbane površine: grmišča, obnove sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov in zelenic, čiščenje pašnikov, gradnja objektov;– lesni ostanki: iz primarne predelave lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje, iz sekundarne obdelave lesa (lesni prah, skoblanci, lubje);– odpadni in odsluženi les: lesna embalaža, gradbeni les, pohištvo, odpadki na komunalnih odlagališčih.

Prednosti lesa pred fosilnimi viri energije so:– Les je domač, tradicionalen in obnovljiv vir, ki je lokalno dosegljiv.– Uporaben je v različnih oblikah (polena, sekanci, peleti, briketi).– Je CO2 nevtralen: ogljik, ki se sprošča pri gorenju, je del naravnega kroženja ogljika v naravi.– Raba lesa v energetske namene ima lahko pozitivne učinke na gospodarjenje z gozdovi in je večkratno uporaben, saj je v energijske namene uporaben predvsem les slabše kakovosti, droben les ter lesni ostanki in tudi neonesnažen odslužen les.– Je edini zanesljiv vir v izrednih razmerah (naravne katastrofe, vojne).– Je edini energijski vir, ki ga je mogoče nabaviti iz različnih virov v neposredni bližini.– Je pomemben socialno-ekonomski dejavnik ohranitve in razvoja podeželja, še posebej v hribovitih in demografsko ogroženih območjih Slovenije.– Uporaba lesnega kuriva je varna, ekološke katastrofe in nesreče (razlitje, eksplozije) so izključene.

Potencial lesne biomase v SlovenijiOkoli 57% površine Slovenije je poraslo z gozdovi, kar znaša 1.150.000 ha. Skupna vsebnost lesne mase je 280 milijonov m3 ali povprečno 240 m3 lesa na ha. Vsako leto jo priraste še dodatnih 7 milijonov m3 ali okoli 6,2 m3 na ha. Načrtovani posek je v letu 2002 znašal okrog 4.000.000 m3, vendar je bila realizacije dovoljenega poseka le 68%. Tako je bilo v letu 2002 posekanega le 2.600.000 m3 lesa.

Lesna zaloga se tako v naših gozdovih kopiči, kar pa z gospodarskih vidikov ni zmeraj najboljše. Problematično je predvsem izvajanje nujnih gojitvenih del, ki so prvi pogoj za vzgojo visoko kvalitetnih in ekološko stabilnih gozdov. Nerealiziran ostaja predvsem posek, kjer je kvaliteta lesa slabša in zato je slabši tudi predvideni fi nančni izkupiček. Lastnik gozda svojim dedičem s takšno selektivno sečnjo ne dela usluge. Težko je reči, ali se vzrok takšnih razmer skriva v negospodarnosti gozdnega dela ali v neorganiziranosti trga s sortimenti slabše kvalitete. Lastniki gozdov ter vsi prebivalci podeželja si lahko ustvarimo trg doma, v svoji kurilnici in s tem razbremenimo okolje ter hkrati pozitivno vplivamo na razvoj gozdov.

Lesna biomasa 3

Gozd je obnovljiv sistem, ki v svoj direktni proizvod – les veže sončno energijo. Zato je pomembno gledati tudi skozi njegovo energetsko vrednost. V procesu zgorevanja lesa ogljikovodiki oksidirajo v CO2 in vodo, sprosti pa se toplotna (sončna) energija.

Proizvodnja bioenergije

biomasa

bio goriva

Kroženje ogljika pri biomasi

Realiziran letni posek glede na letni prirast gozda v Evropskih državah

V Sloveniji je letni prirast gozda okoli 7 milijonov m3, načrtovani posek je okoli 4 milijone m3, realiziran posek pa je okoli 70% - 2.6 milijona m3(leto 2002). V spodnjem grafu lahko vidimo primerjavo poseka z ostalimi evropskimi državami, iz česar je razviden naš potencial za povečanje ponudbe lesa na trgu, ob ustreznem večjem povpraševanju po lesnih produktih.

4

Uporaba obnovljivih virov energije v EU se vedno bolj povečuje. Vsa biomasa zaseda največji delež med nekonvencionalnimi energetskimi viri.

Vir: UNICE/FAO (2000)

Kurilnost lesa v odvisnosti od vsebnosti vode Energijski in masni ekvivalenti

Glede na tip mletja (sekalnik ali mlin) dobimo različne oblike sekancev. Preveliki kosi lahko povzročijo probleme pri napravi za doziranje.

5

Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:– svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %,– gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oziroma približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %– zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj 6 mesecev na zračnem in pokritem mestu in ima vlažnost do 20 %,– tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 %

Lepo je vidno, da nam da svež les samo 50% energije, v primerjavi z zračno suhim lesom. Preostanek toplotne energije se je porabil za uparevanje vode. Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za

12 %. Primerjamo lahko, koliko energije bi porabili na kuhinjskem štedilniku, da bi najprej zavreli v posodi in nato uparili liter vode!

lesno gorivo prednosti pomanjkljivosti– tradicionalna raba– tehnologija pridobivanja (cepljenje, razžagovanje) je znana in enostavna– enostavna samooskrba iz lastnega gozda

– raba ni popolnoma avtomatizirana– tradicionalna priprava je fi zično naporna– velik prostor za skladiščenje– priporočljivo vsaj 6-mesečno sušenje polen

– popolnoma avtomatiziran sistem ogrevanja, visoko udobje ogrevanja– kot kurivo je mogoče uporabiti katerikoli (neonesnažen) les– nizek tekoči strošek ogrevanja

– visoka začetna investicija v sistem za centralno ogrevanje– za izdelavo sekancev moramo imeti ali najeti sekalnik– velik in od kurilnice ločen prostor za skladiščenje sekancev

– kakovost je standardizirana, gorivo pa homogeno– večja kurilna vrednost na enoto– enostaven transport– popolnoma avtomatiziran sistem ogrevanja– visoko udobje ogrevanja– ker zahtevajo manjši skladiščni prostor, so primerni za urbana središča

– visoka začetna investicija v sistem za centralno ogrevanje– ne omogočajo rabe lesne biomase iz lastnega gozda– občutljivi na vlago– močno absorbirajo vodo– visoka cena

– enostavnejša izdelava– večja kurilna vrednost na enoto– v postopku izdelave se uporablja zgolj visok tlak in para

– raba ni avtomatizirana– primerni predvsem za kamine in drugamanj uporabljena kurišča– visoka cena

Primerjava: polena, sekanci, peleti, briketi

Mikro sistemi daljinskega ogrevanja

Kaj so mikro sistemi daljinskega ogrevanja?

- Manjši sistem oskrbe s toplotno energijo večih nepovezanih objektov v bližnji okolici centralne kotlovnice; pogosto je to več poslopij v lasti ene družine- Kotel se nahaja na eni centralni točki- Moč kotla pogosto v mejah od 80 - 150 kW- Majhni investicijski stroški- Visoki izkoristki omrežja- Majhna poraba električne energije- Majhne izgube toplote

6 Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Zemeljski plin (plinsko omrežje)

Kotli na kurilno olje

Stroški sistema v hiši Majhni (prenosnik toplote) Srednji (kotel, gorilnik) velik (kotel, gorilnik, cisterna) Prostorske zahteve Zelo majhne Majhne Velike Skladiščenje goriva v hiši Ne Ne Da

Obnavljanje energetskih naprav Zelo malo (prenosnik toplote) Malo (kotel, gorilnik) Veliko Zanesljivost preskrbe Zelo velika Velika Velika Stroški obratovanja(gorivo + vzdr.) Nizki Srednji Višji Diverzifi kacija preskrbe z gorivom Različna goriva Samo plin Samo kurilno olje Nihanje cen Stabilno (več goriv) Da (s ceno nafte) Da (zelo veliko) Čistost Velika Velika Manjša Izgradnja dimnika in vzdrževanje Ne Da Da Obremenjevanje okolice z emisijami CO2 nevtralno CO2 emisije Co2 + SO2 emisijePrispevek k varčevanju z energijo Velik (ob kogeneraciji) Majhen Zelo majhen Tveganje pri uporabi Nično Majhno Majhno Udobje za uporabnika Zelo visoko Visoko Visoko

Moderen sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso nudi uporabniku izjemno udoben, varen in cenovno stabilen vir ogrevanja. Uporabnik poleg tega, da varčuje s prostorom pridobi tudi izjemno zanesljiv vir ogrevanja. Toplovod namreč omogoča v končni fazi ogrevanje s katerimkoli energentom. V tabeli je podana primerjava sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, plinskega omrežja in kotla na kurilno olje.

- nižji stroški investicije v kotel večje moči, v primerjavi s seštevkom investicij v posamezne kotle manjših moči- majhna poraba električne energije (dovršena izvedba dozirnih naprav)- ni potrebe po dragih čistilnih napravah dimnih plinov (konstrukcija kotlov)- cenejše gorivo (zaradi večjih dobavljenih količin)- manjša potreba po prostoru (kotlovnica je izven ogrevanih objektov)- lokalni upravitelj naprave (dodana vrednost ostane v lokalni regiji)- večje število manjših naprav (serijski izdelek) je cenejše kot primerljiv velik sistem daljinskega ogrevanja- 2/3 investicijskih stroškov velikega sistema daljinskega ogrevanja predstavlja toplovod(od kotlovnice do vseh porabnikov)- doseganje višje pokritosti s toploto, fl eksibilnost pri izbiri lokacije- najučinkovitejše delovanje naprave s prizadevanje po gospodarnosti in varnosti delovanja (v lastnem interesu upravitelja)

Slabosti v primerjavi z individualnimi kotli:

- psihološki učinek odvisnosti od “centralne oskrbe”- nujnost toplotnega omrežja (stroški!); izgubam v omrežju se ne da popolnoma izogniti - brez ločitve sistema (toplotne podpostaje), so vsi uporabniki v primeru okvare na sistemu prizadeti- v večini primerov je največji izziv oz. ovira realizacije skupnega projekt z večimi udeleženci težavno usklajevanje različnih interesov; večkrat so potencialni porabniki proti kot za.

Predizoliran toplovod z dvemi cevmi je na velikem kulutu in je v enem kosu dolg preko 150 m, kar omogoča lažje polaganje toplovodne napeljave med objekti. Proti pregretju mora biti zaščiten z omejilnim termostatom na predtoku.Primer izvedbe mikro sistema ogrevanja na lesno biomaso

- brez ločitve sistema (toplotne podpostaje), so vsi uporabniki v primeru okvare na sistemu

- v večini primerov je največji izziv oz. ovira realizacije skupnega projekt z večimi udeleženci

Predizoliran toplovod z dvemi

Spodnja vezava je narejena brez toplotnih podpostaj, pri čemer ima vsak objekt svojo ogrevalno vejo. Hidravlično kretnico v tem majhnem sistemu nadomešča vgrajen hranilnik vroče vode (pufer) v kotlovnici dobavitelja toplote.

Prednosti mikro mreže v primerjavi z individualnimi kotli in sistemom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Zemeljski plin (plinsko omrežje)

Kotli na kurilno olje

Stroški sistema v hiši Majhni (prenosnik toplote) Srednji (kotel, gorilnik) velik (kotel, gorilnik, cisterna) Prostorske zahteve Zelo majhne Majhne Velike Skladiščenje goriva v hiši Ne Ne Da

Obnavljanje energetskih naprav Zelo malo (prenosnik toplote) Malo (kotel, gorilnik) Veliko Zanesljivost preskrbe Zelo velika Velika Velika Stroški obratovanja(gorivo + vzdr.) Nizki Srednji Višji Diverzifi kacija preskrbe z gorivom Različna goriva Samo plin Samo kurilno olje Nihanje cen Stabilno (več goriv) Da (s ceno nafte) Da (zelo veliko) Čistost Velika Velika Manjša Izgradnja dimnika in vzdrževanje Ne Da Da Obremenjevanje okolice z emisijami CO2 nevtralno CO2 emisije Co2 + SO2 emisijePrispevek k varčevanju z energijo Velik (ob kogeneraciji) Majhen Zelo majhen Tveganje pri uporabi Nično Majhno Majhno Udobje za uporabnika Zelo visoko Visoko Visoko

Moderen sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso nudi uporabniku izjemno udoben, varen in cenovno stabilen vir ogrevanja. Uporabnik poleg tega, da varčuje s prostorom pridobi tudi izjemno zanesljiv vir ogrevanja. Toplovod namreč omogoča v končni fazi ogrevanje s katerimkoli energentom. V tabeli je podana primerjava sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, plinskega omrežja in kotla na kurilno olje.

7

je v enem kosu dolg preko 150

Pravila dobre prakse: - Gradbeni poseg naj bo minimalen pri odjemalcu (v obstoječi kotlovnici) - Potrebna je zadostna gostota porabnikov: 1kW na meter toplovoda oziroma 100 l kurilnega olja na meter toplovoda na leto - Ogrevanje sanitarne vode poleti je individualno pri porabniku (npr. na sončne kolektorja) ali pa po dogovoru kotlovnica obratuje omejen čas v določenih dneh v tednu - Načeloma se ne vgrajujejo toplotne podpostaje; poraba pa se meri z vgrajenimi kalorimetri

Kurilne naprave dimenzioniramo na osnovi izračunanih toplotnih potreb stavbe: - toplota za pokrivanje toplotnih izgub - ogrevanje - toplota za pokrivanje tople sanitarne vode - toplota za prezračevanje, ogrevanje bazena itd.

Za pravilno dimenzioniranje je potreben izračun, ki ga naredi projektant strojnih instalacij!

Prikaz povprečne obremenitve kotla v odstotkih glede na

število kurilnih dni v letu. Predimenzioniran kotel ima povprečno slabši izkoristek,

ker deluje manj ur pri polni nazivni moči.

Potreba po topli sanitarni vodi zunaj ogrevalne

sezone (poleti) je tako pri individualnih kotlih na

lesno biomaso kot pri mikro sistemih najbolj ekonomično rešena s postavitvijo sončnih kolektorjev. Sončna energija

nam lahko ob pravilno dimenzioniranem sistemu

4-5 mesecev pokriva vse potrebe po sanitarni vodi.

predimenzioniran kotel

8

Izbor in dimenzioniranje sistema za proizvodnjo toplote Kotlarna se lahko izvede kot postrojenje z enim ali več kotli, mono- ali bivalentno, s hranilnikom toplote ali brez njega. Pri izboru ustreznega postrojenja je treba upoštevati: - razred moči - število obratovalnih ur kotla z nazivno močjo - časovna izkoriščenost: celo leto ali med kurilno sezono - možnost velikih in hitrih sprememb toplotne obremenitve - izbor goriva postavlja zahteve za določitev sistemov za doziranje goriva - investicija postrojenja - zanesljivost oskrbe (redundanca) - verjetnost napak pri delovanju sistemov za doziranje goriva in kurjenja. - delež energije iz lesa - cena goriva - primernost za postopno priključevanje odjemalcev

Monovalentno* postrojenje s kotlom na les brez hranilnika toplote

Monovalentno postrojenje s kotlom na les s hranilnikom toplote

Bivalentno** postrojenje s kotlom na les brez hranilnika toplote

- samodejni vžig, brez vzdrževanja plasti žerjavice- celoletno obratovanje le pri izključni potrebi po toploti za ogrevanje prostorov; ogrevanje tople vode poleti ni smiselno- cenovno ugodna različica- ni zanesljive oskrbe pri motnjah delovanja kotla na les- sistem primeren za obratovanje pri majhnih obremenitvah- regulacijska strategija: kotel na les obratuje s čim nižjo obremenitvijo, tako da toplotna moč kotla ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s temperaturo vode iz kotla, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature

- samodejni vžig, brez vzdrževanja plasti žerjavice- konične obremenitve se lahko krije s hranilnikom toplote, potrebna manjša toplotna obremenitev kotla (boljša izkoriščenost)- celoletno obratovanje le pri izključni potrebi po toploti za ogrevanje prostorov; ogrevanje tople vode poleti ni smiselno- cenovno ugodna različica, ki tudi pri postopnem priključevanju odjemalcev toplot omogoča zadovoljivo obratovanje od samega začetka- izboljšana zanesljivost oskrbovanja pri motnjah delovanja kotla na les zaradi hranilnika- sistem primeren za obratovanje pri nizki obremenitvi- regulacijska strategija: kotel na les obratuje s čim nižjo obremenitvijo, tako da toplotna moč kotla ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s količino shranjene toplote, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature. V prehodnem obdobju ali med poletnim obratovanjem se hranilnik toplote polni z regulacijo vklop/izklop.

* Proizvodnja toplote z enim samim gorivom npr. lesom.** Kombinirana proizvodnja toplote z dvema vrstama goriva, npr. les in olje.

- samodejni vžig, brez vzdrževanja plasti žerjavice- toplotna moč kotla na les se izbere tako, da je število obratovalnih ur z nazivno močjo kotla na les 2000-3000 h/leto in je skupna potreba po toploti od 80-90% pokrita z lesno energijo- celoletno obratovanje le pri izključni potrebi po toploti za ogrevanje prostorov; ogrevanje tople vode poleti ni smiselno- potrebo po toploti v prehodnem obdobju in poleti se krije s kotlom na olje/plin- zanesljivost oskrbe pri motnji kotla na les se zagotavlja z razpoložljivim kotlom na olje, ki je sorazmerna z toplotno močjo kotla na olje glede na skupno potrebo po tolotni moči - regulacijska strategija: kotel na les obratuje s čim nižjo obremenitvijo, tako da toplotna moč kotla ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s temperaturo vode iz kotla, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature. Za obratovanje pri konični obremenitvi, med najhladnejšimi zimskimi dnevi in poleti se uporabi razpoložljiv kotel na olje ali plin.

Vodilni kotel je vedno kotel na les, sledilni pa vedno oljni/plinski kotel !

9

Bivalentno** postrojenje s kotlom na les in s hranilnikom toplote

Monovalentno postrojenje s kotlom na les brez hranilnika toplote

Monovalentno postrojenje s kotloma na les in s hranilnikom toplote

- dva kotla na les, katerih skupno področje delne obremenitve omogoča enostaven preklop med kotloma. Na primer - porazdelitev toplotnih moči kotlov glede na skupno potrebo po toplotni moči proizvodnje toplote: 1/3 proti 2/3. Mali kotel na les s samodejnim vžigom , brez vzdrževanja plasti žerjavice- celoletno obratovanje le pri izključni potrebi po toploti za ogrevanje prostorov; ogrevanje tople vode poleti ni smiselno- različica, ki tudi pri postopnem priključevanju porabnikov toplote omogoča zadovoljivo obratovanje od samega začetka.- zanesljivost oskrbe pri motnji enega izmed kotlov na les je zagotovljena z drugim kotlom na les - manjši kotel na les je primeren za obratovanje pri nizki obremenitvi- regulacijska strategija: oba kotla na les obratujeta pri čim nižji obremenitvi, tako da vsota obremenitev kotlov ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s temperaturo vode iz kotla, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature. Poletno obratovanje poteka pri minimalni obremenitvi manjšega kotla na les z regulacijo vklop/izklop. Preklop z manjšega kotla na les na večjega se izvaja ročno, če manjši kotel na les v dnevnem povprečju ne more več pokriti potrebe po toploti. Preklop z večjega kotla na les na manjšega se izvaja ročno, če je dnevna proizvodnja toplote večjega kotla na les manj kot 1/4 njegove nazivne dnevne proizvodnje toplote. Dodatni priklop manjšega kotla na les poteka pri avtomatičnem zaporednem preklopu s samodejnim vžigom, če večji kotel na les v urnem povprečju ne more več pokriti potrebe po toploti ali če nastopijo motnje v delovanju večjega kotla.

- dva kotla na les, katerih skupno področje delne obremenitve omogoča enostaven preklop med kotloma. Na primer - porazdelitev toplotnih moči kotlov glede na skupno potrebo po toplotni moči proizvodnje toplote: 1/3 proti 2/3. Mali kotel na les s samodejnim vžigom , brez vzdrževanja plasti žerjavice- konične obremenitve se lahko pokrije s hranilnikom toplote - potrebna manjša obremenitev kotla (boljša izkoriščenost)- smiselno celoletno obratovanje za pokrivanje potreb po toploti za ogrevanje prostorov in potreb po topli vodi- investicijsko zahtevna različica, ki tudi pri postopnem priključevanju porabnikov toplote omogoča zadovoljivo obratovanje od samega začetka.- zanesljivost oskrbe pri motnji enega izmed kotlov na les je zagotovljena z drugim kotlom na les in se še izboljša zaradi hranilnika toplote- manjši kotel na les je primeren za obratovanje pri nizki obremenitvi- regulacijska strategija: oba kotla na les obratujeta pri čim nižji obremenitvi, tako da vsota obremenitev kotlov ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s termičnim stanjem hranilnika toplote, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature. Poletno obratovanje poteka pri minimalni obremenitvi manjšega kotla na les z regulacijo vklop/izklop. Preklop z manjšega kotla na les na večjega se izvaja ročno, če manjši kotel na les v dnevnem povprečju ne more več pokriti potrebe po toploti. Preklop z večjega kotla na les na manjšega se izvaja ročno, če je dnevna proizvodnja toplote večjega kotla na les manj kot 1/4 njegove nazivne dnevne proizvodnje toplote. Dodatni priklop manjšega kotla na les poteka pri avtomatičnem zaporednem preklopu s samodejnim vžigom, če večji kotel na les v urnem povprečju ne more več pokriti potrebe po toploti ali če nastopijo motnje v delovanju večjega kotla.

- samodejni vžig, brez vzdrževanja plasti žerjavice- toplotna moč kotla na les se izbere tako, da je število obratovalnih ur z nazivno močjo kotla na les 3500-4500 h/leto in je skupna potreba po toploti od 80-90% pokrita z lesno energijo- zaradi velikega števila obratovalnih ur z nazivno močjo primerno za kotel s kuriščem na rešetko- celoletno obratovanje pri izključni potrebi po toploti za ogrevanje prostorov in tople vode pogojno smiselno- investicijsko zahtevna različica, ki tudi pri postopnem priključevanju porabnikov toplote omogoča zadovoljivo obratovanje od samega začetka.- zanesljivost oskrbe pri motnji kotla na les se zagotavlja z razpoložljivim kotlom na olje, ki je sorazmerna z toplotno močjo kotla na olje glede na skupno potrebo po toplotni moči - regulacijska strategija: kotel na les obratuje s čim nižjo obremenitvijo, tako da toplotna moč kotla ravno ustreza potrebi po toplotni moči. Toplotna obremenitev kotla je določena s termičnim stanjem hranilnika toplote, časovnim programom in z vplivom zunanje temperature. Za obratovanje pri konični obremenitvi, med najhladnejšimi zimskimi dnevi in poleti se uporabi razpoložljiv kotel na olje ali plin.

10

Vodilni kotel je vedno kotel na les, sledilni pa vedno oljni/plinski kotel !

Izravnalni hranilnikOpis: Hranilnik toplote (rezervoar), ki predstavlja optimalno rešitev namesto hidravlične kretnice pri večjih sistemih izboljšuje delovanje kurilnih naprav pod maksimalno obremenitvijo (kotli na polena) ter zmanjšuje število vklopov gorilnika.

Hidravlično in regulacijsko-tehnično je vezava brez izravnalnega hranilnika toplote bistveno bolj zahtevna kot vezava s hranilnikom toplote. V osnovi se v postrojenju za proizvodnjo toplote nahaja določena količina vode: volumen kotla + cevovodov + izravnalnega hranilnika (če je vgrajen), na določeni srednji temperaturi. Količina toplote, ki jo ima na razpolago regulacija kot rezervo, dobimo iz omenjene količine vode in razlike med omenjeno srednjo temperaturo in v tem trenutku maksimalno potrebno temperaturo predtoka kroga porabnikov. Če uporabniki naenkrat zahtevajo več moči (se pravi, da se povratek naenkrat vrača hladnejši), je reguliranje spremembe toliko lažje, kolikor večja je opisana rezerva.

V obratnem primeru, ko toplotna moč pri porabnikih naenkrat pade, (se pravi, da se povratek naenkrat vrača toplejši), je reguliranje spremembe toliko lažje, kolikor večja je omenjena količina vode v kotlovskem krogu in kolikor stopinj C višji je dopustni porast temperature v tem krogu (na primer iz 70 na 95 stopinj C).

V obeh primerih je torej regulacijsko-tehničo odločujočega pomena kako velika je količina vode v kotlovskem krogu in kako široko je regulacijsko območje temperature. Postrojenje z izravnalnim hranilnikom toplote je tukaj vedno v prednosti.

Uporaba: kotli na lesno biomaso z ročnim nalaganjem – obvezno kotli na lesno biomaso z avtomatskim nalaganjem toplotne črpalke – hranilnik toplote priprava tople vode s toplotnim izmenjevalnikom

11

Prikaz hidravlične vezave hranilnika tople vode v ogrevalnem sistemu individualne hiše ali mikro sistema ogrevanja na lesno

biomaso. Odločilno za dobro delovanje hranilnika je razslojevanje vode po

temperaturnih plasteh. Tako izhodna sanitarna voda (zgoraj) ohrani čim dalj časa

visoko temperaturo, hladna voda pa ostane na dnu hranilnika tople vode.

Ciproš d.o.o., Ruško Pohorje

12

Skica objektov

Oskrbovani objekti: poslovni objekt, stanovanjska hiša, apartma (skupaj 450m2 površine), sušilnica za les (20m3 ob enkratnem polnjenju). Stanovanjska hiša in sušilnica imata še dodatni regulaciji ogrevanja.

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: KWB 100 kWLetna poraba: ca. 170 MWhZalogovnik za sekance: ca. 50 m3

Poraba sekancev: 250 nm3

( lesni ostanki in obrezline iz lastnega gozda)Oskrbnik: Ciproš d.o.o., Kolar FerdoHranilnik tople vode: 2300 l

Investicija: (vse brez DDV) 61.500 EURKotel na biomaso: 20.000 EURSubvencija: 19.600 EURZagon: December 2004

1 - objekt s kotlovnico in sušilnico2 - poslovni objekt3 - stanovanjska hiša4 - apartma

1

2

34

2

Sušilnica za les - 20m3 je porabnik toplote

skozi celo leto.

Od stare peči na olje je v uporabi ostal del bojlerja za sanitarno toplo vodo v stanovanjski hiši.

Zalogovnik za sekance se zelo enostavno napolni od zgoraj.

V kurišču kotla nam oranžno modrikasta barva plamena kaže na odlično zgorevanje z dovolj kisika.

100 kW kotel in odprtina shrambe za sekance, zraven je hranilnik tople vode z izolacijo domače izdelave.

Prvi zgrajeni mikro sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Sloveniji

V sredini je objekt z instalirano kurilnico, zalogovnikom sekancev in sušilnico za les, na desni strani pa poslovni in stanovanjski objekt. Na desni fotografi ji vidimo manjši apartma za oddajanje gostom.

Mikro sistem v Cankovi

Oskrbovani objekti: poslovno stanovanjski objekt, stanovanjska hiša, gostišče (skupaj 700 m2 površine), možnost priključitve dodatne stanovanjske zgradbe, kalorimetri so montirani v kotlovnici.

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: KWB 80 kWLetna poraba energije: ca. 120 MWhZalogovnik za sekance: ca. 33 m3

Poraba sekancev: 180 nm3/letoOskrbnik: Kuzma BojanHranilnik tople vode: 1650 l

Investicija: (vse brez DDV) 46.000 EURKotel na biomaso: 19.600 EURSubvencija: 18.700 EURZagon: September 2004

13

Skica objektov

1- gostišče s kotlovnico in zalogovnikom sekancev2- poslovno stanovanjski objekt3- stanovanjska hiša 4- potencialni objekt za ogrevanje

4

3

1

2

Temperatura dimnih plinov med gorenjem na izhodu iz modernih peči je pod 150 oC.

Izgled pepela - siv mineralni prah, ki je dobro mineralno gnojilo - vsebuje največ kalcija, kalija, magnezija in fosforja, ter ostale mikroelemente.

Izvirna in preprosta rešitev za spravilo sekancev - korito s kovinskim pokrovom na dvorišču povezuje robustni polž z zalogovnikom sekancev ob kotlovnici (slika desno).

Sistem za avtomatsko čiščenje cevi toplotnega

izmenjevalca

zalogovnikom sekancev ob kotlovnici (slika desno).

Bojler za toplo vodo in dobro izolirani ogrevalni krogi v poslovno stanovanjski zgradbi.

Podjetnik je samostojno z inovativnimi rešitvami v celoti izvedel enega med prvimi mikro sistemi v Sloveniji.

V sredini je gostišče s kotlovnico, na levi ogrevan poslovno stanovanjski objekt in na desni stanovanjska hiša.

13

Štajerles trade d.o.o., Osluševci

Oskrbovani objekti: poslovni objekt, štiri stanovanjske hiše, (skupaj 1800 m2 površine), kalorimetri so v stanovanjskih hišah.

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: KWB Powerfi re 150 kWLetna poraba: ca. 207 MWhZalogovnik za sekance: ca. 200 m3 (novogradnja)Poraba sekancev: 280 nm3/letoOskrbnik: Štajerles Trade d.o.o.Zalogovnik tople vode: 1500 l

Investicija: (vse brez DDV) 154.000 EURKotel na biomaso: 34.600 EURSubvencija: 39.600 EURZagon: November 2005

Notranjost kotla s posodo za pepel v ospredju

Moderni kotli na biomaso so

dobro izolirani in povsod hladni na

otip, notranjost kotlovnice pa je tudi zelo čista.

Dozirna naprava za lesne sekance

Levo je poslovni objekt s kotlovnico, na desni pa sta vidni dve od štirih ogrevanih stanovanjskih hiš

Skica objektov

1- Poslovni objekt s kotlovnico 2- Privatne hiše

1

22

22

Kotlovnica in zalogovnik sekancev (zgoraj) sta bila

zgrajena na novo.

Lastnik je želel velik zalogovnik sekancev,

katerega bi polnil samo 1-2 krat letno.

Razdelitev voda toplote z glavnimi črpalkami na posamezne porabnike v kotlovnici na biomaso. Povezava zunanjega toplovoda z

hišno napeljavo. Odjem toplote se odčitava preko kalorimetra.

14

Tesarstvo, Ivan Krančič s.p.

Oskrbovani objekti: poslovni objekt+stanovanje, stara stanovanjska hiša, nova stanovanjska hiša, pisarne (skupaj 1200 m2 površine); eden lastnik objektov

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: Fröling Turbomatic 150 kWLetna poraba toplote: 180 MWhZalogovnik za sekance: ca. 30 m3 Poraba sekancev : ca. 240 nm3/letoOskrbnik: Krančič Ivan s.p.Hranilnik tople vode: 1500 lSkupna dolžina toplovoda: 260 m Zagon: Oktober 2005

Pri izgorevanju lesa z 90% izkoristkom ostane zelo malo pepela (odvisno tudi od vrste sekancev) in je treba prazniti posodo približno 1x mesečno.

Vidimo poslovno stanovanjski objekt s kotlovnico, sledi objekt s pisarnami, stara in nova stanovanjska hiša.

Skica objektov2

3

1- Nova hiša2- Stara hiša3- Pisarne4- Delavnice in stanovanje

4

1

Zalogovnik za lesne sekance, na vrhu pa je nasute nekaj sveže žagovine, ki se potem pomeša med sekance. Poraba žagovine (50% vlažnost) je v primerjavi s sekanci (25% vlažnost) za 35% večja, zaradi visoke vsebnosti vlage.

Tukaj se začenja glavni toplovod, ki se v naslednji stavbi razdeli v dve veji.

35% večja, zaradi visoke vsebnosti vlage.

Dobro izoliran razvod napeljave v kotlovnici z manjšim hranilnikom sanitarne vode.

Dobro izoliran razvod napeljave v Dobro izoliran razvod napeljave v Dozirna naprava za sekance in zadaj velik zalogovnik tople vode, od koder se poleti z enkratnim vžiganjem kotla lahko nekaj dni grejejo bojlerji sanitarne vode v drugih zgradbah toplovoda.

Kurišče kotla, ki je trenutno v mirovanju. Nad njim je

ventilator za vpihavanje zraka v kurišče.

15

Turistična kmetija Prodnik

K metija Prodnik je eden prvih primerov uvajanja mikro sistema ogrevanja na lesno biomaso, ki s toploto oskrbuje več objektov. Z nakupom sodobnega kotla na lesne sekance in izgradnjo toplotnega omrežja so si zagotovili trajno oskrbo s toploto v treh ločenih stavbah. Kmetija Prodnik je primer celostnega in okolju prijaznega razvoja turizma in gostinstva na podeželju.

Kmetija Prodnik je stara okrog 500 let. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo (vzreja telic). V lasti imajo tudi 16 ha gozdov in površin v zaraščanju. Glavni dejavnosti sta turizem in gostinstvo. Poleg kmetije obsega domačija še restavracijo s športno dvorano ter objekt s kongresno dvorano in apartmaji.

Z razvojem turizma in gostinske dejavnosti so se potrebe po energiji bistveno povečale. Do leta 2002 so za ogrevanje objektov uporabljali plin in drva. Zaradi cenejše energije in učinkovitejšega načina ogrevanja so tega leta zgradili omrežje za ogrevanje vseh objektov (mikro sistem). Vse stavbe so med seboj povezane s toplotnim omrežjem. Sistem s toploto oskrbuje kotel na lesne sekance in ostale lesne ostanke.

Moderna kotlovska naprava za kurjenje sekancev Lambdamat 220 deluje v razponu moči od 150 do 220 kW. Naprava omogoča samodejno kurjenje in dosega izkoristek energije okoli 90 %. Kotel je dvoetažne izvedbe s kuriščem v prvi in toplotnim izmenjevalnikom v drugi etaži, kar omogoča uporabo vlažnega kuriva. Kurjenje poteka na osnovi izbranega programa, krmili pa ga mikroprocesor. Krmiljenje je mogoče za več ogrevalnih krogov, za vsak objekt posebej. Potrebne podatke dajejo senzorji temperature ter lambda sonda. Na levi strani kotla je ventilator za vpihavanje primarnega zraka, na steni pa je razdelilna elektro omara.

Napeljava mikro sistema ogrevanja na lesno biomaso

Moderna kotlovska naprava za kurjenje sekancev Lambdamat 220 deluje v Moderna kotlovska naprava za kurjenje sekancev Lambdamat 220 deluje v Moderna kotlovska naprava za kurjenje sekancev Lambdamat 220

Priključek toplovoda v hiši odjemalca toplote na hišno toplovodno napeljavo in bojler za toplo sanitarno vodo.

Hidravlična kretnica uravnava tlačne razlike v sistemu s prilagoditvijo pretokov.

16

Kmetija Prodnik je stara okrog 500 let. Na kmetiji se

Oskrbovani objekti: V kompleksu kmetije ogrevajo restavracijo s športno dvorano, stanovanjsko hišo ter objekt s kongresno dvorano in apartmaji.

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: Fröling Lambdamat 220 kWZalogovnik za sekance: ca. 140 m3 Poraba sekancev : ca. 250 nm3/letoHranilnik tople vode: 2000 l

Brinčev kmečki mlin

Oskrbovani objekti: poslovni objekt (pekarna, prodajalna, kava bar, apartmaji) in stanovanjska hiša, ogrevalna površina ca. 1000 m2.

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: Fröling Turbomatic 110 kWZalogovnik za sekance: ca. 120 m3 Poraba sekancev: med 150 - 200 nm3 /letoOskrbnik: Kolenc BoštjanHranilnik tople vode: 2000 lSkupna dolžina toplovoda: 55 m Zagon: November 2003

Kotlovnica je v neogrevanem gospodarskem poslopju, levo je ogrevan poslovni objekt, stanovanjska hiša pa je na desni strani.

Priključek na toplovod v pritličju poslovnega objekta - toplotna regulacija, vodne črpalke tokokrogov in bojler za sanitarno vodo.

Kotel Turbomatic z zalogovnikom sekancev v ozadju, dozirnim polžem in 2000 litrskim hranilnikom tople vode.

Ventilator za sesanje dimnih plinov in lambda sonda na izhodu iz kotla

Na levi strani je kotlovnica z zalogovnikom sekancev. Spodaj: vidimo skoraj prazen zalogovnik in vratca, kjer vpihavajo sekance, ki jih sproti zmeljejo iz lesne mase s sekalnikom na ploščadi pred poslopjem.

17

18 Mikro sistem v BeltincihOskrbovani objekti: trenutno 4 stanovanjske hiše

(600m2), predvideni še 2 hiši za priključitev (potem skupno 850 m2)

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: Fröling Turbomatic 110 kWZalogovnik za sekance: mesečni-45 m3, letni-200m3

Poraba sekancev: pri 30 % vsebnosti vlage in ca. 94 % izkoristku peči pridobimo okrog 780 kWh iz nm3 sekancev lesa mehkih listavcevst (50 %) in r. bora (50 %)

Oskrbnik: Kovač ŠtefanHranilnik tople vode: 1800 lSkupna dolžina toplovoda: trenutna 160 tm (za tri dodatne stanovanjske hiše izven naše), dokončna 250 m (za skupno 5 dodatnih stanovanjskih hiš)

Cena investicije: 59.200 € (vključno projekti, takse, gradbeni nadzor, stroški odobritve kreditov, izdelava podjetniškega načrta, ...) minus prejeta subvencija 24.400 €.

Kotel Turbomatic s pogledom na dozirno napravo, ki se nadaljuje v zalogovnik.

Pogled na hišo, v kateri je kotel, v ospredju pa so vidna vrata, kjer se polni “mesečni” zalogovnik.

Displeji, kjer lahko v vsakem

trenutku odčitamo skupni odjem posameznega odjemalca toplote v kWh.

Avtomatizirano polnjenje mesečnega zalogovnika je elegantno rešeno z ustreznim načrtovanjem zalogovnika, ki ga zapirajo dvižna kovinska vrati.

Pogled na polnjenje prostornega letnega zalogovnika, kar zmanjša stroške in delo pri pripravi sekancev ter daje večjo avtonomijo pri preskrbi z lesno biomaso.

Izpraznjen mesečni zalogovnik s transportnim polžem

Dovoz celuloznega lesa v okrogli obliki za pripravo sekancev.

Avtor fotografi j na tej strani je g. Kovač Štefan.

Pogodbeno fi nanciranje sistemov daljinskega ogrevanja - primeri v Avstriji in Sloveniji

Ogrevanje z lesnimi sekanci: kmet kot dobavitelj energijeOgrevanje je udobno in poceni za stanovalce štirih blokov v vasi Nestelbach, v Avstriji, kjer je 19 stanovanj ogrevanih na biomaso - z lesnimi sekanci. Trije kmetje so investirali v ogrevalni sistem, katerega tudi sami upravljajo, vzdržujejo in dobavljajo lesne sekance. Produkt je visoko kvalitetna usluga ogrevanja.

Upravljanje in vzdrževanje kotla na biomasoLesne sekance dostavljajo enkrat mesečno s traktorjem. Kontrola kotla je 2x tedensko. Pepel je treba odstraniti 2x mesečno (dva vedra naenkrat) in se uporablja kot gnojilo. Tri ležaje je treba namazati 2x v kurilni sezoni. Dimnikar pride 1x mesečno in očisti kotel s sesalcem za prah.Proizvajalec kotla naredi 1x letno servis (del pogodbe o servisiranju).

Kako je z napakami v delovanju?Zelo važen je kvaliteten kotel od proizvajalca z izkušnjami. Pomembna je možnost prejemanja sporočila o napaki sistema preko SMS sporočila na mobilni telefon. Po dosedanjih izkušnjah so upravljalci odpravili 1-2 manjši napaki na kurilno sezono.

Tehnični podatki:

Kotel: 100 kW, KWBLetni odvzem t. energije: 140 MWh Letna poraba sekancev: 260 m³ (smreka) Velikost zalogovnika: 50 m³

Stroški investicije: Kotel in dozirna naprava: 17.500 € Zalogovnik: 22.000 € Instalacije: 4.400 € Total: 43.900 € Subvencija: 40%

Pri pogodbenem fi nanciranju skupina zunanjih investitorjev (npr. kmetov ali obrtnikov) investira v sistem ogrevanja na lesno biomaso na lokaciji uporabnika toplote. Investitor skrbi tudi za delovanje, vzdrževanje in popravila sistema ter logistiko dobave biomase. Podobno kot pri daljinskem ogrevanju stranka plača mesečno priključnino in dejansko porabo toplotne energije, ki se meri s kalorimetrom. Če je moč kotla zadostna, lahko na ogrevalni sistem tudi kasneje priključimo nove porabnike v sosednjih objektih. Glavni namen takšnega pogodbenega fi nanciranja je vzpodbujanje izgradnje mikro sistemov ogrevanja na lesno biomaso pri večnadstropnih stanovanjskih, občinskih in poslovnih zgradbah. Potencialni uporabniki ogrevanja tako ne prevzemajo teže nove investicije in nimajo nobenih skrbi in dela z ogrevalnim sistemom.

Ogrevani objekti: Štiri nadstropne stanovanjske zgradbe z 11. stanovanjskimi enotami - novogradnja.

Tehnični podatki: Kotel: 60 kW, KWB Priključna moč: 64 kWLetna dobava toplotne energije: 85 MWhVelikost zalogovnika: 40 m³Letna poraba lesnih sekancev: 150 nasutih m3

Stroški:Cena investicije: 30.000 EURZalogovnik: 11.600 EURKotel 14.000 EURToplotne inštalacije 4.400 EURVgradnja: jesen 2000

Walkersdorf

Ogrevani objekti: štiri nadstropne stanovanjske zgradbe s 15. stanovanjskimi enotami.

Tehnični podatki:Kotel: 60 kW, KWBPriključna moč: 80 kWLetni odvzem toplotne energije: 110 MWhVelikost zalogovnika: 50 m³Letna poraba lesnih sekancev: 200 nm³ Vgradnja: marec 2003

Ogrevani objekti štiri nadstropne stanovanjske zgradbe s 15. stanovanjskimi enotami.

Hitzendorf

Stroški: Cena investicije: 45.600 EURZalogovnik: 14.000 EURKotel: 18.500 EURToplotne inštalacije 7.100 EURToplovod: 4.000 EURProjektiranje in nadzor 2.000 EUR

Vrata mesečnega zalogovnika pred blokom

Oskrbovani objekti: trenutno 4 stanovanjske hiše (600m2), predvideni še 2 hiši za priključitev (potem skupno 850 m2)

Podatki o napravi:Ogrevalni sistem: Fröling Turbomatic 110 kWZalogovnik za sekance: mesečni-45 m3, letni-200m3

Poraba sekancev: pri 30 % vsebnosti vlage in ca. 94 % izkoristku peči pridobimo okrog 780 kWh iz nm3 sekancev lesa mehkih listavcevst (50 %) in r. bora (50 %)

Oskrbnik: Kovač ŠtefanHranilnik tople vode: 1800 lSkupna dolžina toplovoda: trenutna 160 tm (za tri dodatne stanovanjske hiše izven naše), dokončna 250 m (za skupno 5 dodatnih stanovanjskih hiš)

Cena investicije: 59.200 € (vključno projekti, takse, gradbeni nadzor, stroški odobritve kreditov, izdelava podjetniškega načrta, ...) minus prejeta subvencija 24.400 €.

19

Trgovsko poslovni center - Pivka

Oskrbovani objekti: Trgovski center Spar, stanovanjski večnadstropni objekt, naslednje leto tudi dom upokojencev, ki je v izgradnji; skupaj ogrevana površina znaša 8300 m2.

Tehnični podatki:Proizvajalec kotla: KolingNazivna toplotna moč kotla [kW]: 750Proizvedena količina toplote [MWh/leto]: 840Letni izkoristek kotla: 85%Letno število ur polne obremenitve: 1120 urUporabni volumen sklad. za gorivo [m³] 70 Poraba peletov: 310 nm3/leto (201,7 ton) Dolžina trase (vključno hišni priključki)[m]: 223 Letni izkoristek daljin. omrežja [%]: 93%

Kotel ima na vseh straneh vgrajena velika revizijska vrata, ki omogočajo dostop do notranjih površin za potrebe čiščenja pepela.Vsa vrata so dobro izolirana z neazbestnim ognjeodpornim materialom tako, da ni sevanja v kurilnico. Kotli tipa V tvorijo z gorilnikom ECOFLUID zaključeno celoto kurilne naprave z dobrimi kurilnimi lastnostmi. Fluidno izgorevanje pelet poteka pri temperaturah 1200°C.

Pogled na vhod v kotlovnico in

dovoz za polnjenje zalogovnika za lesno

biomaso

Kalorimetri za posamezne skupine odjemalcev so nameščeni v kotlovnici. V vsakem trenutku izračunavajo in beležijo odjem toplote - iz pretoka dovodne vode in razlike med temperaturo vhodne in povratne vode.

Pogled na vhod Pogled na vhod

Gre za prvi večji primer pogodbenega fi nanciranja izgradnje kotlovnice na lesno biomaso v Sloveniji. Podjetje OSEN d.o.o. iz Ljubljane je v celoti investiralo v izgradnjo fi nančno zahtevne kotlovnice na lesne pelete in sicer sočasno z izgradnjo trgovsko poslovnega centra Pivka. Podjetje OSEN d.o.o. tako obratuje s kotlovnico in po toplotnih števcih obračuna toploto porabnikom po cenah, ki so konkurenčne cenam ogrevanja na fosilne energente.

Iz centralne kotlovnica objekta trgovsko poslovnega centra se ogreva trgovina SPAR, ostale trgovine in poslovni prostori. Na desni je viden ogrevan stanovanjski blok.

20

21

Gorilnik je pričvrščen na kotel preko prirobnice. Vrtinčasto zgorevanje poteka v več fazah: najprej se nad 100°C izloči voda, med 100 °C in 500 °C v področju plamenišča razpade del lesne mase - pelet v toplotno energijo, del pa se pretvori v neizgorele pline, kateri nato zgorijo ob dotiku s keramično opeko pri 1200 °C. Pri

takem zgorevanju dosežemo najnižje vrednosti emisij dimnih plinov ob popolnem izgorevanju lesne mase. Gorilnik lahko uporablja pelete, lesne sekance ali lesni prah (potrebna je ustrezna nastavitev avtomatike). Vsebnost vlage v gorivu je omejena na 25%.

Tovornjak zelo enostavno izpiha pelete v zalogovnik za lesno biomaso. Vzmetna odjemna naprava služi za odvzem biomase iz silosa in oskrbuje gorilnik z biomaso. Odjemna naprava deluje na principu strganja biomase z ustreznimi listi, ki so izdelani iz vzmetnega jekla. Dozirna polžnica, ki je nameščena v silosu pa vrši iznos biomase iz silosa. Varovanje polžnice je izvedeno z bimetalnim stikalom in končnim stikalom.

Čiščenje dimnih plinov se vrši preko multiciklona, kateri je montiran za kotlom. Multiciklon odpraševalec tip MK, ima vgrajene cevne dimne komore z usmerjevalnimi lopaticami. Nad multiciklonom je vgrajen sesalni radialni ventilator katerega delovanje krmili centralna frekvenčna regulacija. Sesalni ventilator poveča hitrost dimnih plinov, le-ti preko lopatic v multiciklonu zarotirajo. Rotacija povzroča, da se lebdeči prašni delci in pepel usedajo v posodo, ki je pritrjena na dnu multiciklona, kar nam omogoča lahko odstranitev na deponijo.

ki je nameščena v silosu pa vrši iznos biomase iz silosa. Varovanje polžnice je izvedeno z bimetalnim stikalom

Pregled in vnos obratovalnih parametrov se vrši preko monitorja, ki je vgrajena na vratih električne omare.Toplotna moč gorilnika se prilagaja glede na želeno temperaturo vode v kotlu. GSM enota na krmilni omari skrbi za obveščanje o napakah v delovanju in za nadziranje obratovanja .

Ventilator dimnih plinov je gnan s frekvenčnim pretvornikom v povezavi z tipalom podtlaka v kotlu

Pri zelo nizkih odjemih toplotne energije se regulacija gorilnika samodejno prilagodi na vklop izklop gorilnika. Pri doseženi temperaturi vode v kotlu se delovanje gorilnika popolnoma ustavi pri padcu temperature pa v ponovni zagon. Omenjeni način delovanja gorilnika se je pokazal kot zelo učinkovit v poletnih mesecih, ko se rabi manjšo moč kotla za tehnologijo. V primeru izpada el. energije ustavitev gorilnika ne obremeni kotla z viškom toplote, ker je količina neizgorjene biomase v gorilniku minimalna ( max. 2 kg ).

22

Kotla za Gornji Grad je dobavil KIV Vransko, slovenski proizvajalec kotlov. Dva kotla (2 MW vsak), izdelana na osnovi švedske tehnologije omogočata večjo prilagodljivost in sta pomemben dejavnik pri visoki varnosti preskrbe. To pomeni tudi veliko število obratovalnih ur s polno obremenitvijo za en kotel, kar nadalje pomeni visoko učinkovitost.Projektirana sta za mešanico suhe žagovine in vlažnih sekancev ter imata koračno rešetko. Kotla sta opremljena z multiciklonoma za čiščenje dimnih plinov. Projektirana sta za 85 % izkoristek, kar naj bi predstavljalo osnovo za nadaljnje izboljšave v prihodnosti, npr. z montažo kondenzatorja dimnih plinov.Skladišče je 6 metrov široko, 8 metrov dolgo in 4 metre visoko. Vrh skladišča je na nivoju zemlje, kar omogoča enostavno razkladanje sekancev s tovornjakov. S pomočjo strgalnih trakov lesno gorivo praznijo iz skladišča in ga dovajajo v sistem polžnih transporterjev. Strgalni trakovi so cenejši od žerjavov in primerni za to velikost toplarne. Poraba lesnih sekancev: 9000 nm3

Porabniki: 170 individualnih hiš, tovarna Smreka, občina, šola,...

V naslednjih 20-ih letih bo projekt v Gornjem Gradu znižal emisije škodljivih snovi v primerjavi z obstoječo shemo individualnega ogrevanja za:CO2: 83.000 ton, prašni delci: 100 ton, SO2: 230 ton, NOX: 50 ton

Odvzem lesnih sekancev iz zalogovnika, ki se potem naprej transportirajo z enim polžem do vmesne postaje, nato pa sta speljana dva polže,

vsak do posameznega kotla z močjo 2 MW.

Ob kotlovnici je električni mlin za drobljenje lesne mase

Veliki sistemi daljinskega ogravanjana lesno biomaso

Glavni elementi sistema daljinskega ogrevanja so naslednji:Glavni elementi sistema daljinskega ogrevanja so naslednji:Glavni elementi sistema daljinskega ogrevanja so naslednji:Instalacije porabnikov

• radiatorji• instalacija za vročo vodo• izmenjevalniki toplote• merilniki, ventili, itd.

Toplotne postaje• izmenjevalniki toplote• ventili, črpalke, itd.• merilniki toplote

Prenosni in razdelilni cevovodi

• predizolirane cevi (jeklene cevi, izolirane s poliuretansko peno v lepljenem sistemu)• kompenzatorji• sekcijski ventili

Toplotni viri• naprave za kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije• kotli za proizvodnjo toplote (les, plin, nafta, premog)• priprava vode• črpalke

Gornji Grad

Toplovodno omrežje - Gornji Grad

Skica toplarne v Gornjem Gradu

23

Moderno poslopje kotlovnice na lesno biomaso bo gostovalo tudi ostale obnovljive vire energije

Projekt nove kotlovnice na lesno biomaso in daljinskega ogrevanjaVranskega (investitor je Energetika Projekt d.o.o., komunalno podjetje, Vransko) se sestoji iz dveh kotlov na lesno biomaso (2+1,2 MW) in rezervnega kotla na ekstra lahko kurilno olje (1,5 MW). Toplotno omrežje v skupni dolžini približno 3.750 trasnih metrov omogoča priključitev več kot 150 porabnikov. Poleg individualnih hiš in stanovanjskih blokov so na sistem priključeni vsi večji porabniki: šola, vrtec, zdravstveni dom, proizvodni obrati in uprava podjetja KIV d.d., vse trgovine, občina, gostišče, banka, kulturni dom, zadruga in pošta.

Skupna moč kotlov: 4,7 MWPoraba energije letno: 6,647 MWhPoraba energentov – lesni sekanci: 8,442 MWh - 9000 nm3

Zmanjšanje emisij CO2 : 1.671 ton/leto

Viri fi nanciranja projekta - lastna sredstva (občina, KIV, NIVO, BACO) 118,4 mio SIT - kapitalski vložek RS (projekt GEF) 115,8 mio SIT - nepovratna sredstva MOP 115,8 mio SIT - kredit ESRS 160,0 mio SIT - skupaj 510,0 mio SIT

Doba vračanja vloženih sredstev: 14 let in 4 mesece.Začetek obratovanja daljinskega ogr.: december 2004

Polž potiska pepel v zabojnik zunaj kotlovnice

Hidravlični mehanizem za odjem in transport lesnih sekancev iz zalogovnika lesne biomase

Vgrajen je multiciklon za čiščenje prašnih delcev iz dimnih plinov

Velik zalogovnik skozi katerega “gre” vsako leto okoli 9000 nm3 lesnih sekancev. Prevelike kose lesa pomešane med sekanci, je dobro ročno odstraniti, da ne pride do napake na sistemu za transport sekancev.

Moderno poslopje kotlovnice na lesno biomaso bo gostovalo tudi ostale obnovljive vire energije

Vransko24

Toplotna napeljava v stanovanjski hiši je hidravlično ločena od toplovoda daljinskega ogrevanja s podpostajo, ki ima vgrajen toplotni izmenjevalec.

Velika toplotna podpostaja v hali tovarne KIV

25

1. BIOMASS - Green energy for Europe – EUR 21350, 2005 – 46 pp., Luxembourg: Offi ce for Offi cial Publications of the European Communities, 2005.

2. Butala Vincenc , Turk Jani: Lesna biomasa - neizkoriščeni domači vir energije, Ljubljana: FEMOPET Slovenija, 1998.

3. Hrovatin Darko, Šubic Jože: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje: čista energija iz gozda: vodnik, Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, 2004.

4. Krajnc Nike, Kovač Štefan: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije, Občina Slovenska Bistrica, 2003.

5. Krajnc Nike, Kopše Igor: Les - domač, obnovljiv, in okolju prijazen vir energije, Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije: Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005.

6. Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir energije, Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za energetske in ekološke tehnologije, 1999.

7. Lesno gorivo za stanovanjske zgradbe, Ljubljana: Agencija za prestrukturiranje energetike, 2004.

8. Priročnik za načrtovanje: Kotlarne na les, Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Projekt GEF , 2005.

Viri in literatura:

26

UUUnited visionited visionited vision studio- oblikovanje in priprava za tisk - fotografi ja- predstavitev na spletu

�����������������������������������������������������������������������������

www.united-vision.si

BIOMASARok Suhodolnik

Krnica 52, 3334 Lučetel.: +386 (03) 838 40 86fax: +386 (03) 838 40 87gsm: 041 383 383e-mail: biomasa@siol.net http://www.biomasa-rs.si

TOPLINA ŽIVLJENJA

TOPLOTA IZ LESAGeneralni zastopnik zaKotli na lesno biomaso (žagovina, oblanci, sekanci, peleti, polena)Oprema za daljinsko ogrevanjeServis in montažaIzdelava in prodaja lesnih sekancev

• svetovanje

• projekti• fi nanciranje

Obnovljivi viri energije (veter, biomasa, sonce,...)

Učinkovita raba energije

Energetske zasnove občin

Energetski pregledi

ENECON d.o.o. Šmartinska cesta 140

1000 LJUBLJANATEL: +386 (0)1 585 20 08

GSM: +386 (0) 41 504 476FAX: +386 (0)1 585 20 08

wwww.enecon.si, info@enecon.si

27

• načrtovanje strojnih inštalacij,• izvedbeni inženiring strojnih inštalacij,• proizvodnja prezračevalnih omrežij,• proizvodnja OKN in klimatskih naprav ter• proizvodnja gorilnikov na biomaso tako za individualne stanovanjske objekte (10-40 KW) kot za energetska postrojenja večjih zmogljivosti (200 KW do 5 MW).

KOLING, Inženiring, instalacije, proizvodnja d.o.o.

Sp. Kanomlja 23 b, SI-5281 Sp. Idrija, Sloveniaphone: +386 5 37 34 160,

fax: +386 5 37 34 170e-mail: koling@koling.si,

www.koling.si

28

Zapiski:

Skica mojega sistema: