vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MARKO VRBEC

VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA

ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJA IN KEMIJA

MARKO VRBEC

Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR

VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ

BIOLOGIJE 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za nudenje vsebinskih in oblikovnih

napotkov pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem svojim bližnjim, ki so mi

stali ob strani v vseh letih študija.

POVZETEK

Preverjanje in ocenjevanje znanja nas spremljata na vsakem koraku izobraževanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli lahko razdelimo na notranje (interno) in zunanje

(eksterno) preverjanje in ocenjevanje znanja.

Področje naravoslovja in biologije v osnovni šoli in prvem letniku srednje šole pokrivajo tri

zunanja preverjanja znanja: nacionalno preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne

primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA) in mednarodna raziskava trendov matematične

in naravoslovne pismenosti (TIMSS). Raziskava PISA je raziskava o matematični, bralni in

naravoslovni pismenosti učencev, raziskava TIMSS pa raziskuje trende znanja matematike in

naravoslovja. NPZ je oblika zunanjega preverjanja znanja, ki se izvaja na vseh slovenskih

osnovnih šolah. Namen NPZ v osnovnih šolah je ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

šolskega dela. NPZ daje povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja,

določenih z učnimi načrti, učencem, staršem, učiteljem, ravnateljem, ostalim strokovnim

sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni ter tako omogoča boljšo organizacijo

in izboljšavo pedagoškega dela.

V okviru diplomskega dela nas je zanimalo, katere so značilne pomanjkljivosti oziroma

tipični nepravilni odgovori, ki se pojavljajo v odgovorih učencev pri NPZ iz biologije leta

2017, in katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo,

učenci ne obvladajo zadovoljivo. V ta namen smo v sodelovanju z Državnim izpitnim

centrom (RIC) pridobili dostop do 276 rešenih preizkusov učencev, kar je predstavljalo

vzorec za našo raziskavo. Nato smo iz vsake pole našega vzorca izpisali vse odgovore ter

določili frekvence posameznih odgovorov. Zbrane odgovore učencev smo vsebinsko

analizirali.

Analiza odgovorov učencev na NPZ iz biologije 2017 je pokazala, da imajo učenci na koncu

osnovnošolskega izobraževanja pri biologiji težave pri: razumevanju procesov fotosinteze in

celičnega dihanja ter transporta snovi po rastlinah, pri razumevanju zgradbe semena in

nespolnega razmnoževanja pri rastlinah, pri razumevanju izmenjave snovi pri enoceličarjih,

načrtovanju poskusov, poznavanju zgradbe DNA in poznavanju zgradbe posameznih

organskih sistemov pri človeku. Težave se pojavljajo tudi pri razlikovanju med fenotipom in

genotipom, pri razumevanju biotehnoloških postopkov in pri razumevanju vpliva genetske

raznolikosti populacije na njeno izumrtje.

Ključne besede: zunanje preverjanje znanja, nacionalno preverjanje znanja, biologija,

osnovna šola.

ABSTRACT

Checking and assessing the knowledge are regular companions at every step of education.

Checking and assessing the knowledge at school can be divided into internal and external

checking and assessing the knowledge.

The field of natural sciences and biology in primary school and the first year of secondary

school is covered by three external knowledge tests: National Checking of Knowledge (NPZ),

Programme for International Student Assessment (PISA) and Trends in International

Mathematics and Science Study (TIMSS). PISA research is a study on mathematical, reading

and science literacy among pupils, while the TIMSS research explores trends in mathematics

and science literacy. NPZ is a form of external checking of knowledge, which is carried out in

all Slovenian primary schools. The purpose of NPZ in primary schools is to identify and

ensure the quality of schoolwork. NPZ provides feedback on the achievement of the learning

objectives and standards of knowledge defined in curricula, to students, parents, teachers,

school principals, other professional staff members and experts at the national level, thus

facilitating better organization and improvement of pedagogical work.

In the course of the diploma thesis we were interested in what are the typical deficiencies or

incorrect answers that occur in pupils’ answers in Biology NPZ in 2017, and what topics

covered in the operational objectives of the curricula for natural sciences and biology are not

satisfactorily mastered by the pupils. For this purpose, we cooperated with the National

Examination Center (RIC) and gained access to 276 completed pupils' tests, which

represented a sample for our research. From every pole of our sample, we wrote out all the

answers and set the frequencies of individual answers. Then we analysed the collected pupils'

answers.

The analysis of pupils' answers in Biology NPZ 2017 showed that pupils at the end of primary

education in biology have difficulties in: understanding the processes of photosynthesis and

cellular respiration and transport of substances in plants, understanding the structure of the

seed and the asexual reproduction in plants, understanding the exchange of substances in

unicellular organisms, planning experiments, knowing the DNA structure, and knowing the

structure of individual organ systems in humans. Problems also arise in distinguishing

between phenotype and genotype, in understanding biotechnological processes and in

understanding the impact of the genetic diversity of the population on its extinction.

Keywords: external checking of knowledge, national checking of knowledge, biology,

primary school.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 2

2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI ............................... 2

2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole .................. 2

2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ............................................... 2

2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji ........................................ 2

2.1.1.3 Standardi znanja ............................................................................................... 3

2.1.1.4 Didaktična priporočila ...................................................................................... 3

2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole ....................... 4

2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ............................................... 4

2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji ........................................... 4

2.1.2.3 Standardi znanja ............................................................................................... 6

2.1.2.4 Didaktična priporočila ...................................................................................... 6

2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI ..... 7

2.2.1 PISA 2015 ............................................................................................................... 8

2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015 .................. 9

2.2.2 TIMSS 2015 .......................................................................................................... 11

2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015............. 12

2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA ................................................................... 14

2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja ........................................................................ 14

2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja ................................................................... 15

2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja ............................................................... 16

2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja .......................................................... 17

2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja ..................................................... 18

2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli ...................................... 18

2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja ................................... 18

2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja .......................................................... 19

2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja 20

2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017 ............................... 20

2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017............................... 20

2.3.6.2 Analiza dosežkov ........................................................................................... 21

2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju znanja iz

biologije 2017 (porazdelitev točk) ........................................................................ 21

2.3.8 Indeks težavnosti in diskriminativnosti ................................................................. 23

2.3.8.1 Indeks težavnosti ............................................................................................ 23

2.3.8.2 Indeks diskriminativnosti ............................................................................... 24

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................ 25

3.1 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .............................................................. 25

3.1.1 Cilji ........................................................................................................................ 25

3.1.2 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 25

3.2 METODE DELA ........................................................................................................ 25

3.3 REZULTATI ............................................................................................................... 26

3.3.1 NALOGE IZBIRNEGA TIPA .............................................................................. 26

3.3.1.1 Naloga 1 ......................................................................................................... 26

3.3.1.2 Naloga 2 ......................................................................................................... 27

3.3.1.3 Naloga 3 ......................................................................................................... 29

3.3.1.4 Naloga 4 ......................................................................................................... 30

3.3.1.5 Naloga 5 ......................................................................................................... 32

3.3.1.6 Naloga 6 ......................................................................................................... 33

3.3.1.7 Naloga 7 ......................................................................................................... 35

3.3.1.8 Naloga 8 ......................................................................................................... 37

3.3.1.9 Naloga 9 ......................................................................................................... 38

3.3.1.10 Naloga 10 ....................................................................................................... 40

3.3.1.11 Naloga 11 ....................................................................................................... 41

3.3.1.12 Naloga 12 ....................................................................................................... 43

3.3.1.13 Naloga 13 ....................................................................................................... 45

3.3.2 STRUKTURIRANE NALOGE ............................................................................ 46

3.3.2.1 Naloga 14 ....................................................................................................... 47

3.3.2.1.1 Naloga 14 a .............................................................................................. 47

3.3.2.1.2 Naloga 14 b .............................................................................................. 48

3.3.2.2 Naloga 15 ....................................................................................................... 51

3.3.2.2.1 Naloga 15 a .............................................................................................. 51

3.3.2.2.2 Naloga 15 b .............................................................................................. 53

3.3.2.3 Naloga 16 ....................................................................................................... 54

3.3.2.3.1 Naloga 16 a .............................................................................................. 55

3.3.2.3.2 Naloga 16 b .............................................................................................. 56

3.3.2.4 Naloga 17 ....................................................................................................... 59

3.3.2.4.1 Naloga 17 a .............................................................................................. 59

3.3.2.4.2 Naloga 17 b .............................................................................................. 61

3.3.2.5 Naloga 18 ....................................................................................................... 63

3.3.2.5.1 Naloga 18 a .............................................................................................. 63

3.3.2.5.2 Naloga 18 b .............................................................................................. 65

3.3.2.6 Naloga 19 ....................................................................................................... 67

3.3.2.6.1 Naloga 19 a .............................................................................................. 67

3.3.2.6.2 Naloga 19 b .............................................................................................. 69

3.3.2.7 Naloga 20 ....................................................................................................... 71

3.3.2.7.1 Naloga 20 a .............................................................................................. 72

3.3.2.7.2 Naloga 20 b .............................................................................................. 73

3.3.2.8 Naloga 21 ....................................................................................................... 74

3.3.2.8.1 Naloga 21 a .............................................................................................. 74

3.3.2.8.2 Naloga 21 b .............................................................................................. 75

3.3.2.9 Naloga 22 ....................................................................................................... 78

3.3.2.9.1 Naloga 22 a .............................................................................................. 78

3.3.2.9.2 Naloga 22 b .............................................................................................. 79

3.3.2.10 Naloga 23 ....................................................................................................... 82

3.3.2.10.1 Naloga 23 a .............................................................................................. 82

3.3.2.10.2 Naloga 23 b .............................................................................................. 83

3.3.2.11 Naloga 24 ....................................................................................................... 85

3.3.2.11.1 Naloga 24 a .............................................................................................. 85

3.3.2.11.2 Naloga 24 b .............................................................................................. 86

4 RAZPRAVA ........................................................................................................................ 89

5 SKLEP ................................................................................................................................. 96

6 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 98

7 PRILOGE .......................................................................................................................... 100

KAZALO SLIK

Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30) ......... 7

Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA

2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27) ............................................................................ 9

Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015

(PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33) ..................................................................... 10

Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.)

.................................................................................................................................................. 12

Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice)

(Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270) ................................................................................ 13

Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017

(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312) ...................................................... 21

Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo

…, 2017) ................................................................................................................................... 21

Slika 8: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str.

181) ........................................................................................................................................... 23


181) ........................................................................................................................................... 24

Slika 10: Naloga 1 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 26









Slika 19: Naloga 10 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)

.................................................................................................................................................. 40


.................................................................................................................................................. 41


.................................................................................................................................................. 43


.................................................................................................................................................. 45


.................................................................................................................................................. 47


.................................................................................................................................................. 51


.................................................................................................................................................. 54


.................................................................................................................................................. 59


.................................................................................................................................................. 63


.................................................................................................................................................. 67


.................................................................................................................................................. 71


.................................................................................................................................................. 74


.................................................................................................................................................. 78


.................................................................................................................................................. 82


.................................................................................................................................................. 85

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole

(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011) ................................................................ 5

Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS

2015 (Mednarodna raziskava …, 2013) ................................................................................... 11

Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja.

Napotki …, b. d.) ...................................................................................................................... 17

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 1 ....................................................... 27









Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 10 ................................................... 41




Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 a ................................................ 48

Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 b ................................................ 50




Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 16 b .................................. 57

Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 16 b (utemeljitev) ........... 58



Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 18 a................................... 64

Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 18 a (utemeljitev) ........... 65

















Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.

(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

1

1 UVOD

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jih

izvajamo v Sloveniji. Poleg nacionalnega preverjanja znanja poznamo še maturo, program

mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA), ki je raziskava o matematični,

bralni in naravoslovni pismenosti učencev, ter mednarodno raziskavo trendov matematične in

naravoslovne pismenosti (TIMSS). NPZ izvajamo na vseh slovenskih osnovnih šolah, da bi

ugotovili in zagotovili kakovost šolskega dela. NPZ daje učencem, staršem, učiteljem,

ravnateljem, ostalim strokovnim sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni

povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi

načrti, in je tako izhodišče za načrtovanje nadaljnjega pedagoškega dela.

Nacionalno preverjanje znanja v devetem razredu osnovne šole obsega tri predmete, in sicer

matematiko, slovenščino oziroma materni jezik in tretji predmet. Tretji predmet določi

minister za šolstvo, tako da določi štiri možne tretje predmete, posamezni osnovni šoli pa je

nato dodeljen eden od njih. V šolskem letu 2016/2017 je bil eden izmed tretjih predmetov tudi

biologija.

V diplomskem delu smo vsebinsko analizirali odgovore izbranih devetošolcev na NPZ iz

biologije leta 2017. Na podlagi analize smo ugotovili, kakšno je znanje učencev pri

posamezni biološki temi, kaj učenci znajo dobro in kaj slabo ter o čem imajo najpogosteje

napačne predstave.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI

Posodobljena učna načrta za naravoslovje in biologijo v osnovni šoli sta bila izdana leta 2011

(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011; Učni načrt. Program osnovna šola.

Naravoslovje, 2011). Nova učna načrta sta prinesla nekaj sprememb, ki naj bi izboljšale

znanje učencev. Naravoslovje je predmet šestega in sedmega razreda osnovne šole in poleg

bioloških zajema tudi fizikalne in kemijske vsebine. Biologija pa je samostojen predmet

osmega in devetega razreda osnovne šole.

2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole

2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta

Posodobljeni učni načrt za naravoslovje poudarja uporabo različnih spoznavnih postopkov za

razumevanje naravoslovnih pojmov in zakonitosti, kar je podlaga za razumevanje pojavov v

naravi in ugotavljanje povezanosti med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih

sistemov v okolju. Pri predmetu naravoslovje učenci spoznajo pomen naravoslovnih znanosti

in oblikujejo odnos do sebe, okolja in narave. Pouk naravoslovja naj bi bil praktičen,

poudarjena je uporaba eksperimentalno-raziskovalnih veščin in spretnosti ter raziskovalno

delo (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

Splošni cilji, ki jih morajo učenci doseči pri pouku naravoslovja, so: poznavanje in

razumevanje temeljih naravoslovnih konceptov ter njihova uporaba pri razlagi naravnih

pojavov in dogajanj v okolju; uporaba osnovnega strokovnega izrazoslovja pri opisovanju

predmetov, pojavov, procesov in zakonitosti; pridobivanje, uporaba in vrednotenje podatkov

iz različnih virov; razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja; razvijanje

stališč in odnosov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji

Učne teme in operativni učni cilji so v učnem načrtu za naravoslovje opredeljeni v štirih

vsebinskih sklopih, in sicer: snovi, energija, živa narava in vplivi človeka na okolje. Vsi štirje

vsebinski sklopi veljajo tako v šestem kot v sedmem razredu, le da v vsakem razredu

vključujejo druge učne teme. Operativne učne cilje v učnem načrtu ločimo na obvezne in

izbirne. Obvezni učni cilji so napisani s pokončnim, izbirni pa z ležečim tiskom. Posebej so

opredeljeni še cilji, ki se nanašajo na naravoslovne postopke in spretnosti, ki jih učenci

usvojijo v okviru vseh vsebinskih sklopov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,



3

2011). V nadaljevanju se bomo osredotočili na vsebinska sklopa, ki sta povezana z biološkimi

vsebinami pri pouku naravoslovja, torej na vsebinska sklopa živa narava in vplivi človeka na

okolje.

V šestem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa živa

narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; fotosinteza in celično dihanje; zgradba in

delovanje rastlin; razmnoževanje, rast in razvoj rastlin; razvrščanje rastlin; neživi dejavniki

okolja; prilagoditve rastlin na okolje ter pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka. V

okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: pomen

učinkovitega izkoriščanja naravnih virov, surovin in energije ter gospodarjenje z odpadki

(Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

V sedmem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa

živa narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; zgradba in delovanje bakterij in gliv;

zgradba in delovanje živali; razmnoževanje, rast in osebni razvoj živali; razvrščanje živali;

zgradba in delovanje ekosistemov ter primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov.

V okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: človek

spreminja ekosisteme ter človek onesnažuje zrak, vodo in tla (Učni načrt. Program osnovna

šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.3 Standardi znanja

»Standardi znanja izhajajo iz operativnih učnih ciljev in vsebin predmeta in opredeljujejo

kakovost določenega vidika znanja, spretnosti in veščin s področja naravoslovja, ki naj bi jo

učenci izkazali na koncu 6. in 7. razreda« (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,

2011, str. 21). Minimalni standardi znanja so tisti standardi znanja, ki jih mora učenec doseči

za pozitivno oceno oziroma za napredovanje v višji razred. V učnem načrtu so minimalni

standardi zapisani skupaj z drugimi standardi, le da so zapisani v poudarjenem tisku (Učni

načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).

2.1.1.4 Didaktična priporočila

Standardom znanja v učnem načrtu za naravoslovje sledijo še didaktična priporočila, ki

vključujejo napotke za uresničevanje ciljev predmeta (učne metode in oblike; napotki za

načrtovanje in izvajanje dejavnosti učencev ter didaktični napotki za dosego ciljev

posameznih vsebinskih sklopov), napotke za individualizacijo in diferenciacijo pouka,

napotke za medpredmetne povezave ter za preverjanje in ocenjevanje znanja (Učni načrt.

Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).



4

2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole

2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta

V opredelitvi predmeta je biologija opredeljena kot »naravoslovna veda, ki obravnava

soodvisnost zgradbe in delovanja živih bitij, njihov razvoj, medsebojno odvisnost in procese v

živi naravi od molekularne ravni do biosfere« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija,

2011, str. 5). Namen predmeta je, da učenci celostno razumejo principe delovanja živega;

poznajo zgradbo, delovanje in razvoj živih sistemov; razumejo, da je človek del biosfere ter

da s svojo dejavnostjo vpliva na žive sisteme in okolje. Pouk biologije mora biti naravnan

tako, da razvija analitični in racionalni način razmišljanja ter vzbuja zanimanje za

naravoslovje in odgovorno ravnanje z naravo ter ohranjanje biodiverzitete. Učenci pri pouku

biologije spoznavajo različne metode (opazovanje, eksperimentiranje, interpretacija

podatkov), ki jih pripeljejo do različnih spoznanj. Ker so biološki sistemi kompleksni, učenci

probleme obravnavajo iz različnih zornih kotov in tako razvijajo tudi kompetence, ki se

nanašajo na splošne cilje izobraževanja, kot so reševanje problemov, kritična presoja in

argumentirana razprava (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

V splošnih ciljih učnega načrta za biologijo je definirano, da je treba pri učencih razvijati

razumevanje naslednjega: glavnih zakonitosti žive narave, temeljnih bioloških konceptov in

povezav med njimi; pretoka energije in kroženja snovi skozi ekosisteme; medsebojne

povezanosti živih sistemov; zgradbe in delovanja organizmov na različnih ravneh; vplivov

dednosti, okolja in evolucije na prilagoditve na različne življenjske prostore; pomena

biodiverzitete ter pomena odgovornega odnosa do narave idr. Prav tako je treba pri učencih

razviti sposobnosti za: reševanje kompleksnih problemov; učenje na podlagi opazovanj in

poskusov; načrtovanje in izvajanje preprostih bioloških raziskav ter uporabo pridobljenega

znanja v vsakdanjem življenju idr. (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji

Učni načrt za biologijo v osnovni šoli vsebinsko nadgrajuje in poglablja vsebine, usvojene pri

naravoslovju v 6. in 7. razredu osnovne šole. Učni načrt za biologijo obsega vsebinske sklope,

koncepte in cilje (tabela 1). Vsak vsebinski sklop zajema enega ali več konceptov, vsak izmed

konceptov pa je razdeljen na operativne učne cilje. Vsebinski sklopi so v učnem načrtu za

biologijo označeni z veliki tiskanimi črkami (npr. A), koncepti znotraj vsebinskih sklopov pa

z veliko tiskano črko in številko (npr. A1). Posamezni učni cilji, ki spadajo v posamezen

koncept, pa so označeni z arabskimi številkami. Učni načrt za biologijo za razliko od večine



5

učnih načrtov znanj ne deli na obvezna in izbirna, ampak ima učitelj avtonomijo, da se v

obsegu do 20 % pouka sam odloči, katere vsebine bo poglobljeno obravnaval glede na

aktualne teme in probleme v okolju (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole

(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011)

OSMI RAZRED DEVETI RAZRED

Vsebinski

sklop

Koncept Vsebinski

sklop

Koncept

A.

Biologija

kot veda

A1: Biologija je naravoslovna veda,

ki proučuje razvoj, zgradbo in

delovanje živih sistemov in njihovo

medsebojno povezanost.

E. Biologija in

družba

E1: Biološko znanje je vse bolj

pomembno kot temelj za razne družbene

dejavnosti in sprejemanje utemeljenih

osebnih in družbenih odločitev.

B. Razisko-

vanje in

poskusi

B1: Znanstevni napredek temelji na

zastavljanju smiselnih vprašanj in

izvajanju dobro načrtovanih raziskav.

F. Razisko-

vanje in

poskusi

Učenci nadgradijo znanje sklopa B.

C. Celica in

dedovanje

C1: Vsi organizmi so zgrajeni iz

celic. Število celic v organizmu sega

od ene celice do več tisoč milijard

celic. Celice imajo zapleteno notranjo

zgradbo, ki jo lahko opazujemo z

mikroskopom.

G. Kemija

živih

sistemov

G1: Delovanje živih sistemov temelji na

kemijskih in fizikalnih načelih.

H. Dedovanje

H1: Lastnosti organizmov določajo

beljakovine, zgradba beljakovin pa je

zapisana v genih.

D. Zgradba

in

delovanje

človeka

D1: Kakor druge živali ima tudi

človek strukture za opravljanje

osnovnih življenskih funkcij:

sprejemanje snovi iz okolja in

prebavo hrane, dihanje, transport

snovi, izločanje odpadnih snovi,

gibanje, zaznavanje stanja okolja,

nadzor nad delovanjem telesa in

razmnoževanje.

D2: Bolezen je motnja v zgradbi ali

delovanju organizma. Nekatere

bolezni so posledica notranjih okvar

ali poškodb, nekatere pa posledica

okužbe.

D3: Prebavni sistem pretvori nekatere

velike molekule v majhne molekule,

ki jih posamezne telesne celice lahko

uporabijo za pridobivanje energije in

kot gradnike za nastanek snovi, ki jih

potrebujejo ali jih začasno

skladiščijo.

D4: Delovanje organizma je odvisno

od sistemov, ki oskrbujejo celice s

kisikom in odnašajo ogljikov dioksid.

D5: Delovanje organizma je odvisno

od transportnih sistemov, ki oskrbu-

jejo celice s hranilnimi snovmi in

kisikom ter odnašajo odpadne snovi.

D6: Izločala imajo pomembno vlogo

pri vzdrževanju notranjega okolja in

izločanju celičnih odpadnih snovi iz

krvi.

D7: Komuniciranje med celicami je

I.

Biotehnolo-

gija

I1: Človek z biotehehnologijo (genskim

inženirstvom) pridobiva nove

biomedicinske, kmetijske in druge

proizvode.

J. Evolucija

J1: Na našem planetu živijo milijoni vrst

živali, rastlin, gliv, bakterij. Čeprav se

vrste med seboj razlikujejo po videzu,

enotnost vsega živega postane očitna ob

upoštevanju notranje zgradbe in

podobnosti kemijskih procesov; to

enotnost je mogoče pojasniti le s

skupnim evolucijskim izvorom.

Evolucija je proces, s katerim se je

postopno razvila raznovrstnost vrst skozi

mnoge generacije.

K. Razvr-

ščanje

organizmov

K1: Zaradi lažjega opisovanja in

proučevanja biotske pestrosti posamezne

vrste poimenujemo. Na podlagi

sorodnosi vrste združujemo v večje

skupine, ki jih tudi poimenujemo.

Skupine organizmov uvrstimo v sistem,

ki ima hierarhično zgradbo in kaže

sorodnost med organizmi.

L. Biotska

pestrost

L1: Biotska pestrost je temelj za

delovanje ekosistemov.

M. Biomi

in biosfera

M1: Različni ekosistemi so med seboj

povezani prek vplivanja na globalne

procese. Celoten planet deluje kot

povezana celota.

N. Vpliv

človeka na

naravo in

N1: Človekove dejavnosti lahko

vključujejo tveganje s potencialno

škodljivimi učinki na človeka in naravo.

Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba



6

nujno za usklajeno delovaje telesa.

Pri nadzoru sodelujeta živčni (hitra

regulacija) in hormonski sistem

(počasna regulacija), ki posredujeta

signale med deli organizma.

D8: Čutila skupaj z živčnim

sistemom skrbijo za obveščanje

osrednjega živčnega sistema o

spremembah v okolju in telesu.

D9: Mišično-skeletni sistem deluje

skupaj z drugimi sistemi pri opori

telesa in gibanju.

D10: Koža je meja med zunanjim in

notranjim okoljem organizma.

D11: Razmnoževanje je značilnost

vseh organizmov. Ker noben osebek

ne živi večno, je ramnoževanje temelj

za nadaljevanje vsake vrste.

okolje naravnih virov, pridobivanje surovin,

rast mest, sprememba uporabe zemljišč

in ravnanje z odpadki.

2.1.2.3 Standardi znanja

»Standardi znanja izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebinskih konceptov in kompetenc. Za to, da

učenec doseže cilje, poskrbita tako učitelj z načrtovanjem in izvedbo pouka kot učenec s

svojim delom in odgovornostjo v skladu s svojimi sposobnostmi« (Učni načrt. Program

osnovna šola. Biologija, 2011, str. 20). Standardi znanja so v učnem načrtu za biologijo ločeni

na standarde znanja 8. razreda in standarde znanja 9. razreda. Standardi znanja 9. razreda

temeljijo na razumevanju in povezovanju temeljnih bioloških konceptov. Posebej so zapisani

še standardi procesnih znanj 9. razreda, to so tisti standardi znanja, ki jih morajo učenci

dosegati na koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja so

navedeni na koncu poglavja o standardih znanja in so tisti standardi, ki so pogoj za

napredovanje v višji razred oziroma zaključek šolanja (Učni načrt. Program osnovna šola.

Biologija, 2011).

2.1.2.4 Didaktična priporočila

Poglavje Didaktična priporočila je v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli razdeljeno na

pet podpoglavij, in sicer: Uresničevanje ciljev predmeta, Individualizacija in diferenciacija,

Medpredmetne povezave, Preverjanje in ocenjevanje znanja ter Informacijska tehnologija.

Poudariti velja podpoglavje Uresničevanje ciljev predmeta, ki vključuje naslednje: vsebinsko

vertikalo znanja pri poučevanju bioloških vsebin; glavne povezave med biološkimi vsebinami

(slika 1); napotke za celostno razumevanje bioloških konceptov; napotke za celostni pristop k

poučevanju biologije ter napotke o napačnih predstavah, uporabi modelov pri pouku biologije,

spodbujanju zanimanja za učenje biologije, časovni organizaciji pouka, eksperimentalnem in

terenskem delu in druge (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).



7

Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30)

2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI

V Sloveniji izvajamo tri večja zunanja (eksterna) preverjanja znanja, in sicer nacionalno

preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne primerjave dosežkov (PISA) in mednarodno

raziskavo trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS). Glede na temo diplomskega

dela se bomo v obeh mednarodnih preverjanjih znanja osredotočili na naravoslovno področje,

natančneje biologijo. Pogledali si bomo rezultate raziskav PISA 2015 in TIMSS 2015.



8

2.2.1 PISA 2015

»Program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA (Programme for

International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti

učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj

(OECD) in državah partnericah« (Mlekuž, 2016, str. 1). Raziskavo PISA izvajajo od leta

2000, v Sloveniji pa od leta 2006 (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi PISA

je leta 2015 sodelovalo 72 držav (Mlekuž, 2016). Vanjo so vključeni učenke in učenci, stari

od 15 let in treh mesecev do 16 let in dveh mesecev, ne glede na razred ali vrsto izobraževalne

ustanove, ki jo obiskujejo (večinoma gre za dijake 1. letnika srednjih šol). Ta starost omogoča

primerjavo dosežkov učenk in učencev na koncu obveznega izobraževanja (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi v vsaki od vključenih držav sodeluje med 4500 in

10.000 učencev. Raziskava PISA pokriva področja naravoslovne, matematične in bralne

pismenosti, vendar ni toliko usmerjena v znanja, določena v učnem načrtu, ampak v znanja in

spretnosti, ki jih posameznik potrebuje v odraslem življenju (Repež, Bačnik in Štraus, 2008).

Raziskava PISA je pomembna, saj pojasnjuje tako razlike v dosežkih učencev med državami

kot tudi znotraj držav. Izvaja se na tri leta, torej v triletnih ciklih. V vsakem od ciklov je

raziskava osredotočena na poglobljeno zbiranje podatkov o enem izmed področij pismenosti.

V raziskavi PISA 2015 je bilo poudarjeno področje naravoslovne pismenosti (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016). »Naravoslovna pismenost je opredeljena kot znanja in spretnosti

za naslavljanje naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli kot razmišljujoč posameznik.

Naravoslovno pismen posameznik se je pripravljen vključevati v argumentirano razpravo o

naravoslovju in tehnologiji, kar zahteva kompetence znanstvenega razlaganja pojavov,

evalviranja in načrtovanja naravoslovnih raziskav ter znanstvenega interpretiranja

naravoslovnih podatkov in dokazov« (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 9).

Naravoslovne naloge vključujejo tri naravoslovne kompetence (znanstveno razlaganje

pojavov, evalviranje in snovanje naravoslovno-znanstvenih raziskav, znanstveno

interpretiranje podatkov in rezultatov), zajemajo tri vsebinska področja (fizikalni sistemi, živi

sistemi, sistemi Zemlje in vesolja) ter preverjajo tri vrste znanja (vsebinsko, procesno in

epistemološko) (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). Naravoslovne naloge so v raziskavi

PISA porazdeljene na lestvici dosežkov tako, da opredeljujejo posamezne ravni na lestvici.

Na lestvici je šest ravni zahtevnosti (slika 2), šesta raven pomeni najtežje naloge, raven 1 b pa

najlažje naloge. Temeljna raven dosežkov je 2. raven, ki nekako razmejuje med naravoslovno

pismenostjo in nepismenostjo (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).



9

Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA

2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27)

2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015

Povprečni dosežek držav članic OECD pri naravoslovni pismenosti je bil v raziskavi PISA

2015 493 točk. Povprečni dosežek, ki so ga v raziskavi PISA 2015 pri naravoslovni

pismenosti dosegli slovenski učenci, je 513 točk, kar je 20 točk višje od povprečja OECD. Ta

rezultat Slovenijo uvršča na 13. mesto med 72 državami, ki so sodelovale v raziskavi. Višje

rezultate od Slovenije so dosegle azijske države (Singapur, Japonska, Tajvan, Macao,

Vietnam, Hongkong, Kitajska in Južna Koreja), Nova Zelandija in Kanada, od evropskih

držav pa samo Estonija in Finska. Za Slovenijo velja še, da so trendi naravoslovne pismenosti

stabilni, dosežki pa pri naravoslovni pismenosti vsaka tri leta približno enaki (PISA 2015.

Nacionalno poročilo, 2016).

V Sloveniji vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti dosega vsaj 85 % učenk in učencev.

V primerjavi s povprečjem OECD je odstotek doseganja temeljne ravni naravoslovne



10

pismenosti višji. V Sloveniji je najpogosteje zastopana 3. raven na lestvici naravoslovne

pismenosti (29 % učenk in učencev), temu sledi 2. raven (23 %) in 4. raven (22 %). Ti

rezultati so primerljivi s povprečjem OECD. Učenk in učencev z visokimi rezultati (na 5. in 6.

ravni) je v Sloveniji 10,6 %, kar je precej nad povprečjem OECD, kjer ta vrednost znaša

7,7 %. Trendi kažejo tudi, da se je delež učencev z najvišjimi rezultati v zadnjih letih zvišal. V

Sloveniji je učencev z zelo slabimi naravoslovnimi kompetencami, torej učencev, katerih

dosežki so na ravni 1 a in 1 b ali pod 1. ravnjo, 15 % (slika 3). Delež teh učencev se tekom let

ni spremenil (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015

(PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33)

Če pogledamo dosežke slovenskih učencev z vidika naravoslovnih kompetenc, vidimo, da je

dosežek slovenskih učencev pri znanstvenem razlaganju pojavov ter evalvaciji in načrtovanju

raziskav višji od povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti, pri znanstvenem

interpretiranju podatkov in dokazov pa precej nižji od povprečnega dosežka pri naravoslovni



11

pismenosti (506 točk). Če pa pogledamo povprečni dosežek na lestvicah vrste znanja, vidimo,

da je dosežek slovenskih učencev pri vsebinskih znanjih precej višji od povprečnega dosežka

pri naravoslovni pismenosti, pri procesnih in epistemoloških znanjih pa precej nižji od

povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

Dosežki torej kažejo, da je znanje slovenskih učencev močno pri razlaganju pojavov in

evalvaciji ter načrtovanju raziskav, šibko pa pri interpretaciji podatkov in dokazov. Slovenski

učenci tudi dobro poznajo naravoslovne vsebine, slabši pa so pri uporabi naravoslovnega

znanja.

2.2.2 TIMSS 2015

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS (Trends in

International Mathematics and Science Study) je mednarodno merjenje znanja matematike in

naravoslovja med učenci četrtega in osmega razreda osnovne šole, ki poteka vsaka štiri leta,

vse od leta 1995. Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 držav (Japelj Pavešić in Svetlik,

2016). Naloge, ki jih zajema preizkus TIMSS, so s področij matematike in naravoslovja. V

osmem razredu osnovne šole zajemajo naloge iz naravoslovja naslednja vsebinska področja:

biologija, kemija, fizika in vede o Zemlji, pri čemer je področje biologije med vsemi najbolj

zastopano (35 % nalog). Področja biologije, ki jih preverja TIMSS, pa so: značilnosti in

življenjski procesi organizmov; celice in njihove funkcije; življenjski cikli, razmnoževanje in

dednost; raznolikost, prilagajanje in naravna selekcija; ekosistemi; zdravje človeka (tabela 2)

(Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015. Izhodišča

raziskave TIMSS 2015, 2013).

Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS

2015 (Mednarodna raziskava …, 2013)

PODROČJE BIOLOGIJE VSEBINA PODROČJA

Značilnosti in življenjski

procesi organizmov

Razlike med večjimi taksonomskimi skupinami organizmov;

zgradba in delovanje večjih organskih sistemov; fiziološki

procesi živali.

Celice in njihove funkcije Zgradba in funkcija celic; procesi fotosinteze in celično dihanje

Življenjski cikli,

razmnoževanje in dednost

Življenjski cikli in vzorci razvoja; spolno razmnoževanje in

dedovanje rastlin in živali.

Raznolikost, prilagajanje

in naravna selekcija

Razlike kot osnova za naravno selekcijo; fosili kot dokaz za

spremembe življenja na Zemlji skozi čas.

Ekosistemi Tok energije v sistemih; kroženje hranil v ekosistemih;

soodvisnost populacij organizmov v ekosistemu; dejavniki, ki

vplivajo na velikost populacije v ekosistemu.

Zdravje človeka Vzroki, prenos, preprečevanje in odpornost na bolezni;

pomembnost prehrane, gibanja in načina življenja za

vzdrževanje zdravja.



12

Naravoslovne naloge v raziskavi TIMSS so razdeljene na tri kognitivna področja, in sicer:

poznavanje dejstev in postopkov; uporaba znanja; sklepanje. Področje poznavanja dejstev in

postopkov se nanaša na priklic, prepoznavanje in opis dejstev, pojmov in postopkov, ki so

pomembni v naravoslovju. Področje uporabe znanja se nanaša na uporabo znanja pri splošnih

razlagah in reševanju praktičnih primerov. Področje sklepanja pa od učencev zahteva

naravoslovno razumevanje za analizo, sintezo, uporabo znanja v neznanih situacijah in

reševanje kompleksnejših problemov. Navedena kognitivna področja se pojavljajo tako v

četrtem kot osmem razredu, le da je v osmem razredu več nalog s področja sklepanja kot v

četrtem (Mednarodna raziskava …, 2013).

Najpomembnejši rezultat raziskave TIMSS je primerjava dosežkov učencev med različnimi

državami. Raziskava TIMSS omogoča državam, ki v raziskavi sodelujejo, da izmerijo, koliko

znanja imajo njihovi učenci na posameznih področjih preverjanja ter kaj je v šolskem sistemu

posamezne države dobro in kaj ne, in v skladu s tem stanje izboljšajo (Japelj Pavešić in

Svetlik, 2016).

2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015

Možnih točk, ki jih učenci lahko v raziskavi TIMSS osvojijo, je 1000, povprečje raziskave

TIMSS pa znaša 500 točk. Slovenski učenci so v raziskavi TIMSS 2015 dosegli povprečno

551 točk, kar je 51 točk nad povprečjem TIMSS (slika 4). Ta rezultat nas uvršča med sedem

držav z visokim dosežkom, in sicer na peto mesto (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.)



13

Rezultati raziskave TIMSS 2015 kažejo, da je v Sloveniji prišlo do napredka v znanju

osmošolcev iz naravoslovja. Slovenija je med redkimi državami, ki od leta 1995 dalje niso

zabeležile nobenega statistično pomembnega padca v znanju učencev iz naravoslovja. Prav

tako velja, da je znanje slovenskih osmošolcev pri naravoslovju nadpovprečno (Japelj Pavešić

in Svetlik, 2016).

»Vsebinsko znanja učencev, ki dosežejo več ali manj točk na preizkusu znanja TIMSS, v

mednarodnih raziskavah opišemo s pomočjo mejnikov znanja. Lestvice dosežkov imajo

povprečje 500 točk in standardni odklon 100 točk« (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 175).

Glede na določene intervale dosežkov lahko znanje učencev razdelimo na osnovno, srednje,

visoko ali najvišje znanje, mejne vrednosti med intervali pa imenujemo mejniki znanja. V

Sloveniji je vsaj osnovno znanje naravoslovja izkazalo 97 % osmošolcev, najvišje

naravoslovno znanja pa kar 15 % osmošolcev. Delež slovenskih osmošolcev z najvišjim

naravoslovnim znanjem se je od leta 2011 povečal kar za 4 % (Japelj Pavešić in Svetlik,

2016).

Če analiziramo dosežke slovenskih učencev osmega razreda pri naravoslovnih nalogah na

vsebinskih in kognitivnih področjih, ugotovimo, da so slovenski osmošolci na področju

biologije dosegli nekoliko nižji dosežek od povprečnega dosežka preizkusa TIMSS 2015,

vendar pa je dosežek primerljiv z dosežki iz preteklih let (slika 5) (Japelj Pavešić in Svetlik,

2016).

Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice)

(Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270)



14

Če pogledamo dosežke slovenskih učencev osmega razreda na posameznih kognitivnih

področjih, ugotovimo, da so dosežki slovenskih osmošolcev pri naravoslovnih nalogah, ki

zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, precej (558 točk) nad skupnim naravoslovnim

dosežkom slovenskih osmošolcev (551 točk). Pri naravoslovnih nalogah, ki zahtevajo

uporabo znanja, pa opazimo, da je dosežek slovenskih osmošolcev precej nižji (547 točk) od

povprečnega naravoslovnega dosežka. Dosežek slovenskih osmošolcev pri reševanju

naravoslovnih nalog, ki zahtevajo sklepanje (550 točk), pa je primerljiv s povprečnim

naravoslovnim dosežkom. Lahko zaključimo, da so slovenski osmošolci močni pri reševanju

nalog, ki od njih zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, ter nekoliko šibki pri reševanju

nalog, ki od njih zahtevajo uporabo znanja (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).

2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA

2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jo

izvajamo v Sloveniji. V slovenskem šolskem sistemu je NPZ pomemben element za

ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti šolskega dela. Glavni namen NPZ je, da tako učenci

kot starši, učitelji, strokovni delavci šole in tudi strokovnjaki na področju šolstva na

nacionalni ravni preverijo, kako uspešni so učenci pri doseganju učnih ciljev in standardov

znanja, ki so določeni z učnimi načrti. Poleg tega ugotovijo, katera so močna področja

učencev pri posameznih predmetih in kje se kažejo primanjkljaji ter tako načrtujejo učenje in

pouk v bodoče (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije za učence in starše, 2016). NPZ je

v šolskem sistemu nepogrešljiva oblika ovrednotenja znanja in napredka učencev, hkrati pa

podlaga za svetovanje in nudenje ustrezne pomoči (Medveš, 2001). Dosežki pri NPZ ne

vplivajo na končno oceno pri preverjanih predmetih, ne na uspešen zaključek osnovne šole

niti se z dosežki ne meri kakovost posamezne šole in učiteljevega dela. Prav tako NPZ ni

merilo za prehod na srednješolsko izobraževanje, razen ob omejitvi vpisa (Nacionalno

preverjanje znanje. Informacije …, 2016).

NPZ je poseben postopek, ki je izpeljan tako, da vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake

preizkuse znanja pod enakimi pogoji. Naloge za posamezni predmet sestavijo učitelji skupaj s

strokovnjaki za posamezne predmete in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja. NPZ

preverja le znanja, ki so določena z učnimi načrti (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije

…, 2016). Dejstvo, da vsi učenci pišejo enake preizkuse znanja, pa je slabo s stališča

prilagajanja učencu. Tako sestavljeni preizkusi znanja namreč ne upoštevajo posebnosti



15

vsakega učenca (Razdevšek Pučko, 2003). NPZ je razčlenjeno tudi na ravni zahtevanega

znanja, zajema tako naloge na nižjih kognitivnih stopnjah (poznavanje) kot tudi naloge na

višjih kognitivnih stopnjah (razumevanje in uporaba, samostojno reševanje novih problemov

in vrednotenje) (Razdevšek Pučko, 2002).

Vsako nacionalno preverjanje znanja se mora držati tudi vseh pomembnih merskih

karakteristik, in sicer mora biti veljavno, zanesljivo in občutljivo do vseh učencev (Senčar,

2000).

NPZ opravljajo učenci na koncu 6. in 9. razreda osnovne šole in je obvezno za vse učence. Na

koncu 6. razreda se preverja znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine

oziroma madžarščine), matematike in tujega jezika (nemščine ali angleščine), na koncu 9.

razreda pa znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine oziroma madžarščine),

matematike ter tretjega predmeta, ki ga vsako leto določi minister, pristojen za šolstvo

(Nacionalno preverjanje znanje. Informacije …, 2016). Minister, pristojen za šolstvo, vsako

leto določi nabor predmetov, ki se lahko v tistem letu preverijo kot tretji predmet. V nabor so

vključeni štirje predmeti, kateri predmet iz nabora predmetov se bo izvajal na posamezni

osnovni šoli, pa je določeno naključno (Cankar, 2014). Izbrani predmeti v naboru predmetov

za tretji predmet so bili v šolskem letu 2016/2017 geografija, biologija, tuji jezik in šport

(Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predmeta, 2016).

NPZ se izvaja tudi v številnih drugih evropskih državah, kjer je po funkciji lahko podobno ali

drugačno od slovenskega. NPZ se v Evropi uporablja za: selekcijo med učenci (dosežki

učencev vplivajo na nadaljnjo izobraževalno pot); primerjavo dela med šolami in

zagotavljanje izhodišč za ukrepanje; spremljanje kakovosti šolskega sistema ter za podporo

učnim procesom (prilaganje poučevanja glede na dosežke učencev) (Slavec Gornik, 2010).

2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja

Eden izmed ključnih ciljev NPZ je dodatna informacija o znanju učencev, ki je namenjena

učencem, njihovim staršem, učiteljem, šolam in šolskemu sistemu na nacionalni ravni. Učenci

(in njihovi starši) dobijo s tem dodatno informacijo o doseženem znanju v nekem obdobju

oziroma na koncu osnovne šole. Učitelji dobijo dodatno informacijo o znanju svojih učencev

in njihovem doseganju standardov, določenih z učnimi načrti, kar naj bi uporabili za kritično

ovrednotenje svojega dela. Šole s strokovno analizo dosežkov svojih učencev in primerjavo s

povprečnimi dosežki okolja dobijo informacijo, ki jim pomaga ovrednotiti kakovost njihovega

dela. Ugotavljajo lahko razloge, zakaj prihaja do odstopanj od zastavljenih ciljev, in iščejo



16

možnosti izboljšanja stanja. Dosežki NPZ so zato pomemben element razvoja šole. Šolski

sistem na nacionalni ravni (strokovne institucije) informacije o dosežkih učencev na NPZ

uporablja za ugotavljanje kakovosti izobraževalnega sistema, sprejemanje odločitev o razvoju

izobraževalnega sistema na nacionalni ravni, ugotavljanje doseganja standardov znanja učnih

načrtov ter evalvacijo in razvoj učnih načrtov (Nacionalno preverjanje znanja: Izhodišča

nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, 2005).

2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja

V izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je navedenih deset načel, ki so

pomembna za sestavljanje in vrednotenje nacionalnih preizkusov znanja (Nacionalno

preverjanje znanja: Izhodišča …, 2005):

1. Namen in pogoji preverjanja znanja morajo biti vselej jasno izraženi. Ključno je,

da je namen jasno opredeljen; jasnost opredelitve namreč zagotavlja razumljivost in

verodostojnost preverjanja. Poleg namena morajo biti vnaprej znani tudi pogoji

preverjanja znanja.

2. Preverjanje mora biti vselej v korist učencev. Dosežki NPZ dajejo učencem

informacijo o njihovem znanju. Na podlagi dosežkov se lahko učenci skupaj s starši

odločijo, kako bodo izboljšali svoje znanje.

3. Z NPZ preverjamo standarde, zapisane v učnih načrtih. Z NPZ lahko preverjamo

samo tiste standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih, drugi standardi ne smejo

biti del NPZ.

4. Preverjanje znanja z NPZ mora biti veljavno, zanesljivo, občutljivo in

objektivno. Samo preverjanje znanja, ki zajema vse naštete merske karakteristike,

verodostojno izrazi izide izobraževalnega procesa.

5. Preverjanje znanja z NPZ mora biti nepristransko do vseh učencev. Vsebine

preizkusov znanja morajo biti takšne, da ne dajejo prednosti nekaterim skupinam

učencev, to pomeni, da morajo imeti vsi učenci enake možnosti pri reševanju nalog.

6. NPZ mora učencem omogočati, da pokažejo različne vrste in ravni znanja.

Preverjanje znanja mora vključevati različne naloge, s katerimi se preverjajo različne

vrste in ravni znanja. Ključno je, da je NPZ čim bolj podobno učiteljevim

preverjanjem znanja.

7. Učitelje je treba čim bolj vključiti v proces nacionalnega preverjanja znanja.

Učitelji morajo biti čim bolj vključeni v pripravo nalog in izdelavo meril za

vrednotenje pisnih izdelkov.



17

8. Preverjanje znanja z NPZ mora dati uporabne informacije. Dosežki NPZ morajo

biti vključeni v proces izboljšanja sistema, informacije, izpeljane iz dosežkov, morajo

biti uporabne za tiste, ki so jim namenjene (učenci, starši, učitelji, šole in upravljavci

sistema). Ključno je tudi, da je učiteljem zagotovljena ustrezna interpretacija

dosežkov, ki jim pomaga pri izboljšanju učenja in poučevanja.

9. Dosežke NPZ je dovoljeno uporabiti samo za namene, za katere jih je možno

veljavno uporabiti. Dosežki NPZ se ne smejo uporabljati za razvrščanje šol po

dosežkih.

10. Potrebna je nenehna evalvacija NPZ. NPZ ima številne negativne vplive, npr.

naravnavanje poučevanja na preverjanje znanja, zožitev poučevanih vsebin (zaradi

tega, ker se določene vsebine pogosteje pojavljajo na NPZ). Zaradi tega je treba ves

čas evalvirati skladnost NPZ s cilji in standardi v učnih načrtih.

2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja

Ena izmed bistvenih dejavnosti v okviru NPZ v osnovni šoli je sestava pisnih preizkusov, saj

je od njihove kakovosti odvisno, ali bomo dosegli cilje, ki so zakonsko določeni in

opredeljeni v Izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. Postopek sestavljanja

pisnih preizkusov znanja lahko razdelimo v pet faz (tabela 3) (Nacionalno preverjanje znanja.

Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli., b. d.).

Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja.

Napotki …, b. d.)

FAZA OPIS 1. Določitev učnih ciljev in

standardov znanja, ki jih bomo

preverjali s preizkusom znanja, ter

določitev števila nalog v okviru

vsakega cilja in določene vsebine

(mrežni diagram)

Pri določanju učnih ciljev in standardov je pomembno, da upoštevamo

njihove taksonomske ravni (npr. po Bloomu), za število nalog pa se

odločimo na podlagi pomembnosti učnih ciljev in učnih vsebin. Pri tem

nujno izhajamo iz učnega načrta, s čimer poskrbimo, da je preizkus

znanja vsebinsko veljaven.

2. Določitev deleža različnih

taksonomskih ravni

30 % nalog mora biti na prvi taksonomski stopnji (poznavanje), 35 % na

drugi (razumevanje in uporaba) in 35 % na tretji taksonomski stopnji

(samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija in

vrednotenje).

3. Določitev tipa nalog Tip nalog izberemo vedno glede na učne cilje in standarde znanja, ki jih

bomo preverjali. Nek tip nalog je primernejši za preverjanje določenih

učnih ciljev in standardov, spet nek drug tip nalog za preverjanje drugih

učnih ciljev in standardov.

4. Analiza nalog V tej fazi ugotavljamo, kakšna je težavnost nalog, njihova

diskriminativnost ter kakšna je privlačnost posameznih odgovorov.

Analiza nalog je vedno mogoča šele po izvedbi preverjanja, vendar pa

so rezultati analize sestavljavcem v pomoč pri sestavi preizkusov znanja

v bodoče. Težavnost ugotavljamo tako, da izračunamo, kolikšen delež

učencev je pravilno rešil nalogo. Čim višji je ta odstotek, tem lažja je ta

naloga. Pri diskriminativnosti nas zanima, kako naloge rešujejo učenci z

višjimi dosežki v primerjavi z učenci z nižjimi dosežki. Naloga je



18

diskriminativna, če jo bolj uspešno rešijo učenci z višjimi dosežki kot

učenci z nižjimi dosežki. Privlačnost odgovorov pri posamezni nalogi

pa presodimo na podlagi odstotka učencev, ki so izbrali nek odgovor.

5. Preverjanje merskih

karakteristik preizkusa znanja

Najpomembnejše merske karakteristike, ki jih imajo vsi dobri preizkusi

znanja, so: veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost. Kar se

tiče veljavnosti, je najpomembnejša vsebinska veljavnost. Preizkus

znanja je vsebinsko veljaven, če preverja učne cilje in standarde znanja,

ki so določeni z učnim načrtom. Preizkus znanja je zanesljiv, če ob

vnovični izvedbi preizkusa znanja po določenem času dobimo

primerljive dosežke. Preizkus znanja je objektiven, če mu isto število

točk pripišejo različni ocenjevalci. Preizkus znanja je občutljiv, če

vsebuje različno težke naloge, od tistih, ki jih pravilno rešijo skoraj vsi

učenci, do tistih, ki jih pravilno rešijo le najboljši.

2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja

Naloge v preizkusu znanja morajo biti razvrščene po težavnosti. Na začetku preizkusa morajo

biti lažje, na koncu pa težje naloge (to vpliva na motivacijo učencev pri reševanju), prav tako

morajo biti naloge v preizkusu znanja razvrščene po tipih in ne po vsebini. Ključno je, da

preizkus znanja ne vsebuje preveč različnih tipov nalog, saj to pomeni, da bodo morali učenci

bolj razmišljati o načinih reševanja kot o vsebini nalog.

Naloge izbirnega tipa so objektivne, saj je možen enoznačen odgovor. Za naloge izbirnega

tipa velja, da ne smejo biti na izbiro manj kot trije (možnost ugibanja) in več kot pet

odgovorov (težave s koncentracijo). Vsi odgovori morajo biti približno enako besedilno

obsežni, kar pomeni, da pravilni odgovor ne sme biti najdaljši, saj si učenci to zapomnijo in

vedo, da je najdaljši odgovor tisti, ki je pravilen. Odgovori morajo biti vedno naključno

razporejeni (da ni pravilni odgovor npr. vedno na začetku). Naloge izbirnega tipa niso

primerne za preverjanje zelo zahtevnih učnih ciljev niti za preverjanje lahko dosegljivih učnih

ciljev. Pri strukturiranih nalogah morajo biti besedilo, skice in slike vedno pred vprašanji.

Učenci na vprašanja nato odgovarjajo s kratkimi odgovori. Vprašanja so vedno postavljena v

trdilni obliki, mesto za odgovor pa je običajno označeno s prazno črto. Pri nalogah

povezovanja mora biti v enem stolpcu več postavk kot v drugem, da zmanjšamo možnost

ugibanja (Nacionalno preverjanje znanja. Napotki …, b. d.).

2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli

2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja

Nacionalno preverjanje znanje poteka v sedmih temeljnih korakih (Nacionalno preverjanje

znanja. Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2016/2017,

2016):



19

1. Oblikovanje skupine učencev. Učenci opravljajo NPZ v skupinah z največ 15

učenci. Skupine učencev so oblikovane po abecednem redu priimkov, vsakemu

učencu po vnaprej oblikovanem sedežnem redu pripada določeno mesto v učilnici.

2. Določitev nadzornih učiteljev. Potek NPZ v razredu nadzoruje en nadzorni učitelj,

drugi pa je na šolskem hodniku, kjer skrbi za red (zapuščanje učilnice, odhod na

stranišče itd.).

3. Objava razporeda učencev in nadzornih učiteljev. Razpored učencev in nadzornih

učiteljev po učilnicah se objavi eno uro pred začetkom NPZ na oglasni deski šole,

sedežni red v učilnici pa je objavljen na vratih posamezne učilnice.

4. Dovoljeni pripomočki pri NPZ. Dovoljeni pripomočki pri NPZ iz določenega

predmeta so zapisani na naslovnici preizkusa znanja iz tega predmeta. Pri NPZ iz

biologije je dovoljeni pripomoček samo črn ali moder kemični svinčnik ali nalivno

pero.

5. Ureditev učilnice. Učilnica mora biti urejena tako, da ima vsak učenec svojo mizo,

mize morajo gledati v isto smer, razmiki med mizami morajo biti taki, da ni mogoče

prepisovanje. V učilnici mora biti tudi miza, kamor učenci odložijo osebne predmete.

6. Kršitev navodil. V primeru prepisovanja ali uporabe nedovoljenih pripomočkov se

učencu, ki to počne, prepove nadaljnje opravljanje NPZ. Nadzorni učitelj mu vzame

preizkus znanja. Šola o dogodku obvesti Državni izpitni center in preizkus znanja se

ovrednoti z nič točkami.

7. Hišni red med preverjanjem. Med pisanjem preizkusov je treba na šoli zagotoviti

red in tišino.

2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja

Nadzorni učitelj 15 minut pred začetkom pisanja odklene učilnico in vstopi skupaj z učenci.

Učenci ob vstopu v učilnico izklopijo svoje mobilne telefone in jih skupaj z drugimi predmeti

(vse razen dovoljenih pripomočkov) odložijo na mizo za odlaganje predmetov. Učitelj učence

usmeri na mesta, določena s sedežnim redom, in preveri navzočnost učencev. Učitelj nato

učencem razdeli liste s šiframi in zatem preizkuse znanja. Potem učitelj učencem prebere

navodila z naslovnice in v nadaljevanju poskrbi, da jih upoštevajo. Nato preveri, ali imajo

učenci pri sebi zgolj dovoljene pripomočke. Ob 8.30 učitelj napove začetek reševanja, na

tablo napiše uro začetka in uro konca reševanja nalog. Nadzorni učitelj nato spremlja potek

pisanja in praviloma ne daje dodatnih pojasnil. Med pisanjem lahko učilnico istočasno zapusti

največ en učenec, prvih dvajset in zadnjih deset minut pisanja pa velja, da praviloma nihče ne



20

zapušča učilnice. Na koncu pisanja nadzorni učitelj izpolni zapisnik o poteku NPZ, na

katerem poleg zahtevanih podatkov navede tudi morebitne posebnosti pri pisanju (Nacionalno

preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).

2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse

znanja

Potem ko pisni preizkusi prispejo na Državni izpitni center, jih optično preberejo in naložijo v

sistem za e-vrednotenje. Temu sledi moderacija navodil za vrednotenje (ki so bila pripravljena

že pred izvedbo preizkusa). To pomeni, da člani predmetne komisije in pomočniki glavnega

ocenjevalca pregledajo vzorec rešenih preizkusov in pripravijo moderirano različico navodil

za vrednotenje, v kateri so vključeni tudi tisti pravilni odgovori učencev, ki v osnovni različici

niso bili predvideni. Temu sledi e-vrednotenje preizkusov znanja. Ko so preizkusi znanja

ovrednoteni, lahko učenci in njihovi starši ter šole dostopajo do elektronsko ovrednotenih

preizkusov znanja in dosežkov. Nato so na šoli možni vpogledi v preizkuse znanja. V primeru

nestrinjanja učencev in staršev z ovrednotenjem preizkusa znanja, pri čemer se učitelj za

posamezno predmetno področje strinja, da je preizkus neustrezno ovrednoten, ravnatelj opravi

poizvedbo (prek e-obrazca obrazložen zahtevek pošlje RIC-u). Preizkus znanja, ki je v

postopku poizvedbe, vnovič pregledata glavni ocenjevalec in njegov pomočnik in v primeru

upravičenosti poizvedbe nalogo znova ovrednotita in popravita število točk (Nacionalno

preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).

2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017

2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017

Izhodišče preizkusa znanja iz biologije je učni načrt za naravoslovje v 6. razredu (vsebinski

sklop živa narava) in 7. razredu (vsebinska sklopa živa narava in vpliv človeka na okolje) ter

učni načrt za biologijo, pri čemer se v 8. razredu preverjajo vsi vsebinski sklopi, v 9. razredu

pa vsi vsebinski sklopi razen sklopov biotska pestrost, biomi in biosfera ter vpliv človeka na

okolje. Preizkus znanja iz biologije leta 2017 je vseboval 24 nalog, od tega 13 nalog izbirnega

tipa in 11 strukturiranih. Vsaka strukturirana naloga je vsebovala dve podnalogi. Skupno

število (pod)nalog v preizkusu znanja je bilo tako 35. Ker je bila vsaka (pod)naloga

ovrednotena z eno točko je imel preizkus 35 možnih točk (Nacionalno preverjanje znanja.

Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017, 2017). V preizkusu znanja iz biologije

2017 je bilo na prvi taksonomski stopnji (znanje in poznavanje) 30 % vseh nalog, na drugi

taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba) je bilo 35 % nalog in na tretji taksonomski



21

stopnji (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje) 35 %

nalog (Nacionalno preverjanje znanja. Struktura NPZ iz biologije, b. d.).

2.3.6.2 Analiza dosežkov

Biologija je bila leta 2017 petič tretji predmet na NPZ. Dosežek leta 2017 (50,92 odstotne

točke; slika 6) je bil višji kot dosežka leta 2014 (48,02 odstotne točke) in leta 2011 (47,46

odstotne točke) (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).

Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017

(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312)

2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju

znanja iz biologije 2017 (porazdelitev točk)

Dosežki učencev 9. razreda, ki so pisali NPZ iz biologije 2017, so razvrščeni od najnižjega do

najvišjega. Na sliki 7 je prikazano, koliko učencev je doseglo določeno število točk na NPZ iz

biologije 2017 (točke so preračunane v odstotke) (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo

za javnost. Nacionalno preverjanje znanja 2017, 2017).

Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo

…, 2017)



22

Na sliki 7 različne barve pomenijo različna območja: zeleno, rumeno, rdeče in modro

območje.

ZELENO OBMOČJE: Učenci z dosežki v zelenem območju izkazujejo osnovno biološko

znanje in razumejo sporočila v preglednicah. Učenci z dosežki v tem območju uspešno

rešujejo naloge prve taksonomske stopnje (znanje in poznavanje), to so v NPZ iz biologije

2017 naloge 1, 2 in 7, ter nekatere naloge na drugi taksonomski stopnji (razumevanje in

uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 4 in 24 a (Nacionalno preverjanje znanja.

Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

RUMENO OBMOČJE: Učenci z dosežki v rumenem območju izkazujejo osnovno biološko

znanje in so ga spodobni uporabiti v nekaterih danih situacijah. Učenci z dosežki v tem

območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje (znanje in

poznavanje), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 5, 9 ,10 in 11, ter nekatere naloge na drugi

taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 20 a in

23 a (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).

RDEČE OBMOČJE: Učenci z dosežki v rdečem območju izkazujejo osnovno faktografsko

biološko znanje in so ga spodobni uporabiti v nekaterih danih situacijah. Učenci z dosežki v

tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje (znanje in

poznavanje), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 8 in 12, nekatere naloge na drugi

taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 3, 16 a,

19 a in 21 a, ter posamezne naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih

problemov, vrednotenje in analiza), to je v NPZ iz biologije 2017 naloga 20 b (Nacionalno

preverjanje znanja. Opisi …, 2017).

MODRO OBMOČJE: Učenci z dosežki v modrem območju izkazujejo znanje zahtevnejših

bioloških vsebin in so ga spodobni uporabiti za razlago in reševanje novih danih situacij.

Učenci z dosežki v tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske

stopnje (znanje in poznavanje), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 6 in 13, zahtevnejše

naloge na drugi taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to so v NPZ iz biologije 2017

naloge 14 a, 15 a in 22 a, ter naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih

problemov, vrednotenje in analiza), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 16 b, 19 b, 21 b,

22 b in 23 b (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).

NAD MODRIM OBMOČJEM: Učenci z dosežki v tem območju izkazujejo znanje

zahtevnih bioloških vsebin in so spodobni to znanje uporabiti za razlago in reševanje novih



23

danih situacij. Učenci z dosežki v tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge druge

taksonomske stopnje (razumevanje in uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 17 a in

18 a, ter naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih problemov,

vrednotenje in analiza), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 14 a, 15 b, 17 b, 18 b in 24 b

(Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).

2.3.8 Indeks težavnosti in diskriminativnosti

2.3.8.1 Indeks težavnosti

Indeks težavnosti (IT) nam pove, kakšna je težavnost posamezne naloge, in pomeni delež

pravilnih odgovorov pri posamezni nalogi. Večja kot je vrednost indeksa težavnosti, lažja je

naloga (večji delež učencev je pravilno rešil nalogo) (Splošna matura. Letno poročilo 2017,

2017). Indeks težavnosti izračunamo po formuli, prikazani na sliki 8.


181)

Na NPZ iz biologije 2017 je razpon indeksa težavnosti (IT) od 0,08 do 0,96. Pri osemnajstih

nalogah je vrednost indeksa težavnosti med 0,30 in 0,70. To so naloge 3, 6, 8, 9, 11, 12, 13,

14 a, 15 a, 16 a, 16 b, 19 a, 19 b, 20 b, 21 a, 22 a, 22 b in 23 b. Pri osmih nalogah je bila

vrednost IT manjša od 0,30. To pomeni, da je te naloge pravilno rešilo manj kot 30 %

učencev. Gre torej za zahtevnejše naloge. To so naloge 14 b, 15 b, 17 a, 17 b, 18 a, 18 b, 21 b

in 24 b. Pri devetih nalogah je bila vrednost IT večja od 0,70, kar pomeni, da je te naloge

pravilno rešilo več kot 70 % učencev. Gre torej za naloge, ki so bile za učence manj zahtevne.

To so naloge 1, 2, 4, 5, 7, 10, 20 a, 23 a in 24 a (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …,

2017).

Med nalogami, pri katerih je bil indeks težavnosti večji od 0,70, je bilo šest nalog zaprtega

tipa in tri naloge odprtega tipa. Te naloge so od učencev zahtevale faktografsko znanje ali

preprosto uporabo znanja in logično sklepanje. Od teh nalog je bilo pet nalog na prvi in štiri

na drugi taksonomski stopnji. Med nalogami, pri katerih je bil indeks težavnosti manjši od

0,30, so bile vse naloge odprtega tipa, dve od teh nalog na drugi, sedem pa na tretji

taksonomski stopnji (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).



24

2.3.8.2 Indeks diskriminativnosti

Indeks diskriminativnosti (ID) nam pove, kako je naloga zmožna razlikovati kandidate med

seboj po njihovi uspešnosti reševanja posamezne naloge glede na višino končnega seštevka

točk na celotnem preizkusu znanja. Čim višji je indeks diskriminativnosti, bolj je naloga

diskriminativna (ločuje med dobrimi in slabimi učenci) (Splošna matura. Letno poročilo 2017,

2017). Indeks diskriminativnosti izračunamo po formuli, prikazani na sliki 9.


181)

Indeks diskriminativnosti (ID), ki nam pove, kako naloga razločuje med dobrimi in slabimi

učenci, je v NPZ iz biologije 2017 pri večini nalog zadovoljiv. Prenizek (nižji od 0,20) je pri

nalogah 1, 6, 7 in 14 a. To je verjetno posledica dejstva, da sta nalogi 1 in 7 manj zahtevni

(indeks težavnosti pri nalogi 1 je 0,86, pri nalogi 7 pa 0,96), nalogi 6 in 14 a pa sta zahtevali

natančno faktografsko znanje (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).



25

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

3.1.1 Cilji

V diplomskem delu smo si zastavili naslednje cilje:

1. ugotoviti, katere biološke teme slovenski devetošolci dobro znajo,

2. ugotoviti, katere biološke teme slovenski devetošolci slabo znajo,

3. oblikovati konstruktivno povratno informacijo o znanju biologije slovenskih

devetošolcev, ki je pomembna za učitelje biologije kot tudi za institucije, ki se

ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev biologije.

3.1.2 Raziskovalna vprašanja

1. Katere so značilne pomanjkljivosti oziroma tipični nepravilni odgovori, ki se

pojavljajo v odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta

2017?

2. Katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo,

učenci ne obvladajo zadovoljivo?

3. Katere težave so se pokazale pri učencih pri branju navodil, razumevanju le-teh in

pisnem izražanju?

3.2 METODE DELA

Pri diplomskem delu smo uporabili naslednje metode dela:

1. Najprej smo zaprosili Državni izpitni center za dostop do 276 preizkusov znanja iz

biologije 2017. To je predstavljalo vzorec za našo raziskavo. Vzorec ni bil naključen,

saj so izbrali preizkuse znanja, pri katerih so bile rešene vse ali vsaj večina nalog, da

bi z analizo lahko dobili čim popolnejšo sliko.

2. Potem smo izpisali vse odgovore iz vsake pole našega vzorca in jih vnesli v vnosno

tabelo programa Microsoft Excel.

3. Nato smo s statističnim programom SPSS določili frekvence posameznih odgovorov

pri nalogah zaprtega (izbirnega) tipa.

4. Pri strukturiranih nalogah smo odgovore učencev razdelili glede na vsebino.

Oblikovali smo možne pravilne in nepravilne odgovore za vsako od nalog posebej ter

odgovore učencev ustrezno razvrstili in kodirali. Nato smo s programom SPSS

določili, kakšna je frekvenca posameznih pravilnih in nepravilnih odgovorov.



26

5. Rezultate smo prikazali z grafi in tabelami, izdelanimi v programu Excel.

6. Potem smo podatke interpretirali.

3.3 REZULTATI

3.3.1 NALOGE IZBIRNEGA TIPA

Naloge od 1 do 13 so na NPZ iz biologije 2017 naloge izbirnega tipa. Pri vsaki nalogi so

možni štirje odgovori, pri čemer je eden od odgovorov pravilen. Pravilen odgovor učencu

prinese eno točko. Učenci so v prvem delu preverjanja znanja tako lahko zbrali 13 točk. V

našem vzorcu so vsi učenci rešili vseh 13 nalog izbirnega tipa.

3.3.1.1 Naloga 1


Naloga 1 (slika 10) preverja učni cilj s področja ostalih organizmov, ki ga učenci usvojijo v

osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija,

2011, str. 10):

»Učenci:

razumejo, da nekatere zajedavske bakterije in živali povzročajo bolezni, ker telesu

jemljejo snovi ali izločajo strupene snovi, ki povzročajo poškodbe.«

Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in

zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to

nalogo je 0,86, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks

diskriminativnosti (ID) pa je 0,13 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A

(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).



27

Iz grafa 1 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež

pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 91,3 %. Odgovora D ni izbral noben učenec v

našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,91, kar je primerljivo z

indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz

biologije 2017 (IT = 0,86).

Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 1

3.3.1.2 Naloga 2


91,3

0,7 8

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



28

Naloga 2 (slika 11) preverja učni cilj s področja živali, ki ga učenci usvojijo v sedmem

razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,

str. 14):

»Učenci:

razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter

prilagoditvami in značilnostmi povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila

rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane).«



nalogo je 0,92, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor D



pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 100 %. Odgovorov A, B in C ni izbral noben

učenec v našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 1,00, kar je

primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali

NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,92).


0 0 0

100

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



29

3.3.1.3 Naloga 3


Naloga 3 (slika 12) preverja učni cilj s področja evolucije, ki ga učenci usvojijo v devetem

razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.

17):

»Učenci:

spoznajo, da so populacije z majhno genetsko raznolikostjo bolj izpostavljene

izumrtju.«

Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo

znanja) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti

(IT) za to nalogo je 0,55, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks




Iz grafa 3 je mogoče razbrati, da je 76 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.

Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik delež

učencev (17,1 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da nekateri učenci ne

vedo, kaj so vzroki za manjšo genetsko raznolikost (zmanjšanje števila osebkov neke vrste in

zato parjenje med sorodniki) in da lahko manjša genetska raznolikost povzroči izumrje vrste,

ampak izumrtje pripisujejo raznolikosti abiotskih dejavnikov okolja. Indeks težavnosti pri

našem vzorcu (n = 276) je 0,76, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem

vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,55).



30


3.3.1.4 Naloga 4


Naloga 4 (slika 13) preverja učni cilj s področja živali in ekologije, ki ga učenci usvojijo v

sedmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,

2011, str. 14):

76

17,1

1,8 5,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



31

»Učenci:

razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter

prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila

rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane).«


znanja) in zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti

(IT) za to nalogo je 0,91, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor C



pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 96,7 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n =

276) je 0,97, kar je primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =

4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,91).


2,2 0,7

96,7

0,4 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



32

3.3.1.5 Naloga 5


Naloga 5 (slika 14) preverja učna cilja s področja ostalih organizmov, ki ju učenci usvojijo v

sedmem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola.

Naravoslovje, 2011, str. 13):

»Učenci:

spoznajo, da bakterije opravljajo pomembne naloge v ekosistemu (proizvajalci,

potrošniki in razkrojevalci) in da le redke vrste bakterij povzročajo bolezni ali so

drugače škodljive za človeka,

da razkrojevalci kot posebna oblika potrošnikov s posebno pretvorbo organskih snovi

nazaj v mineralne omogočajo neprestano kroženje snovi.«


rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to






pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 88 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276)

je 0,88, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101),

ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,72).



33


3.3.1.6 Naloga 6


Naloga 6 (slika 15) preverja učni cilj s področja rastlin (fotosinteza, dihanje), ki ga učenci

usvojijo v šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola.


»Učenci:

razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah poteka celično dihanje, v tistih

rastlinskih, ki vsebujejo kloroplaste, pa poteka tudi fotosinteza.«

88

2,5 7,3

0,4 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



34


modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to

nalogo je 0,57, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks




Iz grafa 6 je mogoče razbrati, da je 64,7 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.

Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je zelo velik delež

učencev (34,9 %) izbral nepravilni odgovor D. Ugotovitev kaže na to, da je pri učencih

zakoreninjena napačna predstava, da celično dihanje poteka samo pri živalih, fotosinteza pa

samo pri rastlinah. Učenci torej ne razumejo, da tudi rastlinske celice potrebujejo energijo za

svoje delovanje, ki jo pridobijo s procesom celičnega dihanja, to je razgradnjo hranilnih snovi

s pomočjo kisika, pri čemer se sprošča energija, same hranilne snovi pa rastline izgradijo iz

anorganskih snovi v procesu fotosinteze. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je

0,65, kar je primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so

opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,57).


64,7

0,4 0

34,9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



35

3.3.1.7 Naloga 7


Naloga 7 (slika 16) preverja učna cilja s področja živali, ki ju učenci usvojijo v sedmem

razredu osnovne šole. Prvi cilj se glasi (Učni načrt Naravoslovje, 2011, str. 16):

»Učenci:

spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje živali.«

Drugi cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011, str. 14):

»Učenci:

spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer

evglene, paramecije …), nevretenčarje (na primer vrtinčarje, ožigalkarje, polže,

školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske

zvezde ali morske ježke), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce).«



36



nalogo je 0,96, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks





pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 97,1 %. Odgovora A ni izbral noben učenec v

našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,97, kar je primerljivo z

indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz

biologije 2017 (IT = 0,96).


0 0,4

97,1

2,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



37

3.3.1.8 Naloga 8


Naloga 8 (slika 17) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem


10):

»Učenci:

spoznajo, da jetra sodelujejo pri različnih nalogah (količina glukoze, tvorba žolča idr.),

ter to povežejo z vzroki in preventivo bolezni jeter (aditivi, alkohol, strupi, hepatitis).«


rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to

nalogo je 0,56, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks




Iz grafa 8 je mogoče razbrati, da je 70,5 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.

Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik delež

učencev (22,5 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da nekateri učenci ne

ločijo med nalogami jeter in ledvic (izločal). Jetra razstrupijo strupene snovi, ki vstopijo v telo

s hrano (pijačo, zdravili), izločala pa iz telesa odstranjujejo nerabne in strupene snovi

(odpadne produkte metabolizma), ki jih kri prenaša po telesu. Indeks težavnosti pri našem

vzorcu (n = 276) je 0,71, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu

učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,56).



38


3.3.1.9 Naloga 9


Naloga 9 (slika 18) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga

učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna

šola. Biologija, 2011, str. 9):

»Učenci:

primerjajo zgradbo in delovanje celic človeka s celicami drugih živali, rastlin, gliv in

bakterij.«

70,5

22,5

0,4

6,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



39



nalogo je 0,67, kar nam pove, da je bila naloga za učence precej zahtevna, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor B




276) je 0,90, kar precej odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =



4,4

89,8

1,5 4,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



40

3.3.1.10 Naloga 10


Naloga 10 (slika 19) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem


12):

»Učenci:

poznajo vrste čutil ter razumejo njihovo povezanost z živčevjem, njihovo delovanje in

vlogo pri ohranjanju uravnovešenega delovanja organizma.«











41

276) je 0,89, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =



3.3.1.11 Naloga 11


Naloga 11 (slika 20) preverja učni cilj s področja evolucije, ki ga učenci usvojijo v devetem


17):

»Učenci:

2,9 4,4 3,6

89,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



42

razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino

spreminjale življenjske oblike in okoljske razmere .«







Iz grafa 11 je mogoče razbrati, da je 81,1 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen

odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik

delež učencev (12,7 %) izbral nepravilni odgovor A. Ugotovitev kaže na to, da nekateri

učenci ne ločijo med fosilom (okamnino) in endemitom (rastlinska ali živalska vrsta, ki živi

samo na določenem geografskem območju). Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je

0,81, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki

so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,66).


12,7

4

81,1

2,2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



43

3.3.1.12 Naloga 12


Naloga 12 (slika 21) preverja učni cilj s področja rastlin (fotosinteza, dihanje), ki ga učenci

usvojijo v šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola.


»Učenci:

spoznajo, da se v rastlinskih in živalskih celicah v procesu celičnega dihanja sprošča

energija za poganjanje življenjskih procesov, ter vedo, katere snovi se pri tem

porabljajo in katere nastajajo.«


rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to






odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik

delež učencev (15,6 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da ne ločijo med

procesoma fotosinteze in celičnega dihanja. Učenci ne vedo, da se pri celičnem dihanju

energijsko bogate sladkorne molekule razgradijo v prisotnosti kisika, pri čemer se energija, ki

je bila vezana v molekule sladkorja, sprošča, medtem ko pri procesu fotosinteze hranilne

snovi (sladkor) nastanejo iz anorganskih snovi (ogljikov dioksid, voda) s pomočjo sončne

energije. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,80, kar precej odstopa od indeksa



44

težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT

= 0,57).


80

15,6

2,2 2,2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



45

3.3.1.13 Naloga 13


Naloga 13 (slika 22) preverja učni cilj s področja rastlin, ki ga učenci usvojijo v šestem


str. 15):

»Učenci:

spoznajo, da seme vsebuje zarodek (mlado rastlino) in da semena vsebujejo veliko

založnih snovi, ker mlada rastlina ne opravlja fotosinteze, dokler se ne razvijejo zeleni

listi.«








odgovor. Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik



46

delež učencev (26,2 %) izbral nepravilni odgovor B in precej velik delež učencev (10,5 %)

nepravilni odgovor C. Ugotovitev kaže na to, da velik delež učencev ne pozna dobro zgradbe

semena, in sicer učenci ne ločijo med semensko lupino (1), zarodkom (mlada rastlina) (3) in

založnimi (hranilnimi) snovmi v semenu (2), ki so nujno potrebne za kalitev mlade rastline,

saj ta ne opravlja procesa fotosinteze (nima še zelenih listov), s katerim bi si sama izgradila

hranilne snovi. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,62, kar precej odstopa od

indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije

2017 (IT = 0,37).


3.3.2 STRUKTURIRANE NALOGE

Na NPZ iz biologije 2017 je 11 strukturiranih nalog. To so naloge od 13 do 24. Vsaka izmed

strukturiranih nalog ima dve podnalogi. Za vsako podnalogo je možna ena točka, ki so jo

učenci dobili za popolnoma pravilen odgovor. Tako je bilo za vse strukturirane naloge možno

zbrati 22 točk.

1,5

26,2

10,5

61,8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C D

Del

ež u

čen

cev

(%)



47

3.3.2.1 Naloga 14


3.3.2.1.1 Naloga 14 a

Naloga 14 a (slika 23) preverja učna cilja s področja o človeku, ki ju učenci usvojijo v osmem

razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.

12):

»Učenci:

spoznajo osnovno zgradbo in lastnosti živčne celice ter razumejo njihovo povezavo z

čutnimi celicami,

razumejo zgradbo in delovanje živčnega sistema in vloge posameznih delov

(hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).«

Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo) in


nalogo je 0,55, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks




48




odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik delež

učencev (20,4 %) izbral nepravilni odgovor C in precej velik delež učencev (12,0 %)

nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da učenci ne poznajo dobro zgradbe živčne

celice in zgradbe velikih možganov. Učenci ne vedo, da sivo možgansko skorjo sestavljajo

telesa živčnih celic, ki so obdana z izrastki, imenovanimi dendriti. Indeks težavnosti pri

našem vzorcu (n = 276) je 0,68, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem

vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,55).

Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 14 a

3.3.2.1.2 Naloga 14 b

Naloga 14 b (slika 23) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem


12):

»Učenci:

razumejo zgradbo in delovanje živčnega sistema in vloge posameznih delov

(hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).«

Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih

problemov, vrednotenje in analizo), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje

67,6

12

20,4

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

A B C Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



49

znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,10, kar nam pove, da je bila

naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,29 (Nacionalno

preverjanje znanja. Letno …, 2017).

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:

»nadzor iztrebljanja, nadzor izločanja (seča), težave v spolnosti, izguba občutka pod mestom

poškodbe (za bolečino, dotik, toploto itd.)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 4). Učenec je moral za to, da je prejel točko, navesti dve prizadeti

funkciji.

Iz grafa 15 lahko ugotovimo, da je 34,5 % učencev v našem vzorcu navedlo dva pravilna

odgovora (navedeni sta dve prizadeti telesni funkciji izmed funkcij, ki so navedene v

navodilih za vrednotenje), za kar so dobili točko, 20,7 % učencev pa en pravilni odgovor

(navedena je ena prizadeta telesna funkcija). Odgovori ostalih učencev so bili napačni.

Učenci, ki so na vprašanje 14 b odgovorili napačno, so kot prizadete telesne funkcije navajali:

reflekse, prizadet zgornji del telesa ali pa niso jasno definirali, kateri del telesa je po poškodbi

prizadet (nedoločen del telesa). Odgovor »refleksi« je tako navedlo 11, 6 % učencev, odgovor

»nedoločen del« telesa 22,9 % učencev in odgovor »zgornji del telesa« 42,2 % učencev, ki so

navedli napačne odgovore. Odgovor »refleksi« je napačen zato, ker je v besedilu naloge jasno

navedeno, da Miha po poškodbi hrbtenjače roke še lahko uporablja, kar pomeni, da ni v celoti

paraliziran in da si je poškodoval tisti del hrbtenjače, ki oživčuje noge. Ker roke še lahko

uporablja, lahko učenec, ki rešuje nalogo, sklepa, da se lahko refleksi, ki so vezani na roke in

zgornji del telesa nemoteno prožijo. Tudi odgovor »zgornji del telesa« je napačen, saj je v

besedilu navedeno, da lahko Miha uporablja roke, kar pomeni, da zgornji del telesa ne more

biti prizadet.



50

Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 14 b

11,6

22,9

42,2

20,7

34,5

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Refleksi Nedoločen deltelesa

Zgornji deltelesa

En pravilniodgovor

Dva pravilnaodgovora

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



51

3.3.2.2 Naloga 15


3.3.2.2.1 Naloga 15 a

Naloga 15 a (slika 24) preverja učna cilja s področja o človeku, ki ju učenci usvojijo v osmem

razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.

13):

»Učenci:

razumejo osnovno zgradbo kože in jo povežejo z njenim delovanjem,

razumejo vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature.«





52

nalogo je 0,51, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks



»1 (dlake) in 8 (mišice naježevalke)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 4). Učenec je moral za to, da je prejel točko, med ponujenimi izbrati

eno izmed kožnih struktur, predvidenih v navodilih za vrednotenje.

Iz grafa 16 lahko ugotovimo, da je 82,2 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor

»dlake« in samo 1,1 % učencev v našem vzorcu je izbralo pravilni odgovor »mišice

naježevalke«. Opazimo lahko, da je prvi možen pravilni odgovor izbrala večina učencev. Iz

tega lahko sklepamo, da učenci na shemi ne prepoznajo mišice naježevalke oziroma ne

poznajo funkcij mišic naježevalk v koži (v povezavi s toplotno izolacijo). Ostali učenci v

vzorcu so izbrali nepravilne odgovore (sestavne dele kože, ki ne omogočajo toplotne izolacije

telesa). Pri tem velja izpostaviti nepravilni odgovor »maščobno tkivo«, ki ga je izbralo 5,6 %

učencev. Na shemi v nalogi 15 a je maščobno tkivo označeno s številko 4. Ta nepravilni

odgovor kaže na to, da so učenci površno prebrali navodila. Na začetku naloge 15 a je namreč

navedeno, da maščobno tkivo toplotno izolira telo in da morajo učenci navesti eno izmed

kožnih tvorb na shemi, ki poleg maščobnega tkiva tudi omogoča toplotno izolacijo telesa.


82,2

4,0 0,7

5,1 3,6 2,2 1,1 1,1 0,0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Dlaka Žile Lojnica Maščobnotkivo

Znojnica Lasnimešiček

Živci Mišicanaježevalka

Niodgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



53

3.3.2.2.2 Naloga 15 b

Naloga 15 b (slika 24) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem


13):

»Učenci:

razumejo vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature.«


problemov vrednotenje in analizo) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno preverjanje





»krvne žile, žleze znojnice« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,

str. 4). Učenec je dobil točko, če je navedel oba sestavna dela kože, ki sodelujeta pri ohlajanju

telesa (krvne žile in žleze znojnice). Upošteval se je tudi odgovor usnjica in kožna pora


Kot je razvidno iz grafa 17, je 58,9 % učencev navedlo pravilni odgovor »žleze znojnice«,

27,6 % učencev pravilni odgovor »krvne žile«, 13,1 % učencev pravilni odgovor »kožne

pore«, ki je ekvivalenten odgovoru »žleze znojnice«, in 10,5 % učencev pravilni odgovor

»usnjica«, ki je ekvivalenten odgovoru »krvne žile«. Ostali odgovori učencev so bili

nepravilni (žleze lojnice, povrhnjica, podkožje, dlake) in kažejo predvsem to, da določeni

učenci ne poznajo vloge posameznih delov kože oziroma tistih delov kože, ki sodelujejo pri

ohlajanju telesa. Na vprašanje 15 b ni odgovorilo 2,9 % učencev v našem vzorcu.



54


3.3.2.3 Naloga 16


58,9

27,6 28 21,1

10,5 5,5

22,2

13,1

2,9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Žlezeznojnice

Krvne žile Žlezelojnice

Povrhnjica Usnjica Podkožje Dlake Kožne pore Niodgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



55

3.3.2.3.1 Naloga 16 a

Naloga 16 a (slika 25) preverja učni cilj s področja rastlin/ekologije, ki ga učenci usvojijo v

šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,

2011, str. 13):

»Učenci:

spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov: lista, stebla, korenin in povežejo

zgradbo organa z nalogami, ki jih ta opravlja.«



(IT) za to nalogo je 0,56, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot možni pravilni odgovori navedeni

odgovori: »opora listu (list drži pokonci), prevajanje ali prenašanje vode, prevajanje ali

prenašanje raztopljenih snovi, prevajanje ali prenašanje hranilnih ali mineralnih snovi«

(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5).

Kot je razvidno iz grafa 18, je 44,4 % učencev v našem vzorcu navedlo, da se po žilah v listu

prenaša »voda«, 53,8 % učencev je navedlo, da se po listu prenašajo »hranilne snovi«, in

6,2 % učencev, da se po listnih žilah prenašajo »mineralne snovi«. Da listne žile listu dajejo

tudi »oporo«, je navedlo 8 % učencev v našem vzorcu. Vse naštete naloge listnih žil so

vsebinsko pravilne. Kot je razvidno iz grafa 18, je 27,3 % učencev navedlo, da po listnih žilah

poteka »transport« snovi, pri čemer niso opredelili, katere snovi se transportirajo, zato lahko

te odgovore označimo kot delno pravilne. Nato smo odgovore učencev razdelili na dva dela.

Odgovore učencev o snoveh, ki se prenašajo po listnih žilah, smo razdelili na odgovore, v

katerih so učenci navedli, da se snovi dovajajo v list, in na odgovore, v katerih so učenci

navedli, da gre za odvajanje teh snovi iz lista. Pri tem smo bili pozorni na napake učencev v

povezavi s smerjo transporta določenih snovi po listnih žilah, pri čemer velja izpostaviti

odgovore, da se po žili prenašajo hranilne snovi, in sicer v list (iz preostalih delov rastline). Iz

tega lahko sklepamo, da učenci ne poznajo pravilne smeri transporta hranilnih snovi. Učenci,

ki so napisali takšne odgovore, torej ne povežejo znanja o procesu fotosinteze in znanja o

transportu snovi po rastlini s pomočjo žil (v listih poteka proces fotosinteze, v katerem rastlina

iz ogljikovega dioksida in vode s pomočjo svetlobe sintetizira hranilne snovi, ki se nato po

žilah transportirajo v preostale dele rastline, ki ne opravljajo fotosinteze). Na vprašanje 16 a ni

odgovorilo 0,4 % učencev v našem vzorcu.



56


3.3.2.3.2 Naloga 16 b

Naloga 16 b (slika 25) preverja učni cilj s področja rastlin/ekologije, ki ga učenci usvojijo v

šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,

2011, str. 14):

»Učenci:

razumejo, da rastlina iz telesa izgubi zelo veliko vode, ker mora odpreti listne reže za

prevzem ogljikovega dioksida.«


problemov, vrednotenje in analizo) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi

…, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,47, kar nam pove, da je bila naloga za

učence srednje zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,42 (Nacionalno preverjanje

znanja. Letno …, 2017).

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot možni pravilni odgovori na prvi del

vprašanja 16 b navedeni odgovori: »fotosinteza, celično dihanje ali dihanje, transpiracija«

(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali

še utemeljiti odgovor, ki so ga napisali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje

NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor (za utemeljitev) naveden odgovor: »ker rastlina

ne more izmenjavati plinov ali vode.« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 5) Da je učenec za nalogo 16 b prejel točko, sta morala biti odgovor na

prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.

Kot je razvidno iz grafa 19, so vsi učenci na prvi del vprašanja 16 b odgovorili pravilno. Da v

premazanem listu ne bo moglo potekati »celično dihanje«, je odgovorilo 30,9 % učencev, da

44,4

53,8

6,2 8

55,3

12,4

27,3

0,4 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Voda Hranilnesnovi

Mineralnesnovi

Opora Dovajanje vlist

Odvajanje izlista

Transport Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



57

ne bo mogla potekati »fotosinteza«, je odgovorilo 53,5 % učencev, in da ne bo mogla potekati

»transpiracija«, je odgovorilo 14, 9 % učencev v našem vzorcu. Na prvi del vprašanja 16 b ni

odgovorilo 0,7 % učencev.

Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 16 b

Graf 20 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 16 b. Iz grafa je

razvidno, da je 18,2 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b odgovorili »celično dihanje«,

pravilno utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da kisik ne bo mogel vstopati v list, če so listne

reže zaprte, zato celično dihanje ne bo potekalo. Kar 13,1 % učencev, ki so na prvi del

vprašanja 16 b pravilno odgovorili »celično dihanje«, pri drugem delu vprašanja ni podalo

odgovora ali pa je bila utemeljitev napačna. Pogosta napačna utemeljitev je bila: »zaradi tega,

ker so listne reže zaprte, ogljikov dioksid ne more vstopati v list in celično dihanje ne more

potekati«. Tak odgovor kaže na to, da določen del učencev ne loči, kateri plini se porabljajo in

kateri nastajajo pri celičnem dihanju. Prav tako lahko vidimo, da je 38,9 % učencev, ki so na

prvi del vprašanja 16 b odgovorili »fotosinteza«, pravilno utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da

ogljikov dioksid ne bo mogel vstopati v list, če so listne reže zaprte, zato fotosinteza ne bo

mogla potekati. Kar 14,2 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b pravilno odgovorili

»fotosinteza«, pri utemeljitvi ni podalo odgovora ali pa je bila utemeljitev napačna. Pogosta

napačna utemeljitev je bila, da zaradi tega, ker so listne reže zaprte, kisik ne more vstopati v

list in fotosinteza ne more potekati. Tak odgovor kaže na to, da določen del učencev ne loči,

kateri plini se porabljajo in kateri nastajajo pri fotosintezi. Iz grafa je razvidno tudi, da je

30,9

53,5

14,9

0,7 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

(Celično) dihanje Fotosinteza Transpiracija Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



58

11,6 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b odgovorili »transpiracija«, pravilno

utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da voda ne more izstopati iz lista, če so listne reže zaprte,

zato transpiracija ne bo potekala. Samo 3,3 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b

odgovorili pravilno »transpiracija«, pri utemeljitvi ni odgovorilo na vprašanje ali pa je bila

utemeljitev napačna. V našem vzorcu samo 0,7 % učencev ni odgovorilo na prvi in drugi del

vprašanja 16 b.

Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 16 b (utemeljitev)

13,1 18,2

14,2

38,9

3,3

11,6

0,7 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Celičnodihanje

Celičnodihanje + kisik

Fotosinteza Fotosinteza +ogljikovdioksid

Transpiracija Transpiracija+ voda

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



59

3.3.2.4 Naloga 17


3.3.2.4.1 Naloga 17 a

Naloga 17 a (slika 26) preverja učna cilja s področja živali, ki jih učenci usvojijo v sedmem

razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,

str. 12):

»Učenci:

spoznajo, da so lastnosti celice povezane z vlogo organizma v ekosistemu kot

proizvajalca (rastline) oziroma potrošnika in razkrojevalca (živali, glive),

spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v

mitohondrijih), samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih), ter

razume, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja.«


znanja), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).

Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,12, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo



60

zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,29 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …,

2017).


»ker nimata klorofila (kloroplasta, fotosinteze) in zato ne moreta izdelovati hranilnih snovi

(organskih snovi, sladkorja)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,

str. 5).

Kot je razvidno iz grafa 21, so učenci pri nalogi 17 a navedli tri različne odgovore. Odgovor

»fotosinteza, klorofil, kloroplasti« je izbralo 23,6 % učencev. Ta odgovor je popolnoma

pravilen, saj so učenci pojasnili, da paramecij in riba ne opravljata fotosinteze (nimata

kloroplastov/klorofila) in zato ne moreta izdelati hranilnih/organskih snovi (glukoze).

Odgovor »ne izdelujeta sama hrane« je izbralo kar 65,5 % učencev. Odgovor lahko

opredelimo kot delno pravilen, saj drži, da paramecij in riba hrane ne izdelujeta sama (oz. sta

heterotrofa, kot so odgovorili nekateri učenci). Vendar pa je naloga 17 a od učencev

zahtevala, da razložijo, zakaj paramecij in riba nista proizvajalca, za to pa bi morali razumeti

oz. navesti, da paramecij in riba ne opravljata fotosinteze (nimata kloroplastov/klorofila), kar

pa pomeni, da si sama ne proizvedeta hranilnih snovi. Dejstvo, da je tako velik delež učencev

odgovoril delno pravilno, verjetno lahko pripišemo temu, da so učenci površno prebrali

navodilo in da ne razumejo razlik med heterotrofi in avtotrofi na ravni zgradbe celice in

celičnih procesov. Odgovor »ne proizvajata kisika« je izbralo 5,8 % učencev. Gre za

popolnoma nepravilen odgovor, ki nakazuje, da nekateri učenci ne razumejo, da organizme

delimo na potrošnike in proizvajalce glede na to, ali sami proizvajajo hranilne snovi, ne pa

glede na to, ali proizvajajo kisik. Na vprašanje 17 a ni odgovorilo 1,1 % učencev.



61


3.3.2.4.2 Naloga 17 b

Naloga 17 b (slika 26) preverja učni cilj s področja živali, ki ga učenci usvojijo v sedmem


str. 15):

»Učenci:

razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem

preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to vlogo opravljajo transportni

sistemi.«


problemov, vrednotenje in analizo), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje





»Paramecij izmenjuje pline neposredno z okoljem« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila

za vrednotenje, 2017, str. 5).

Kot je razvidno iz grafa 22, je kar 73,5 % učencev navedlo, da krvožilje pri parameciju ni

potrebno, »ker je enoceličar«. Ta odgovor ne pojasni natančno vzroka, zakaj paramecij ne

potrebuje krvožilja, in je zaradi tega napačen ter kaže na to, da učenci ne vedo, kaj natančno

od njih zahteva naloga, in odgovarjajo nenatančno. Da je paramecij enoceličar, je namreč

23,6

65,5

5,8 1,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Fotosinteza, klorofil,kloroplasti

Ne izdelujeta samahrane.

Ne proizvajatakisika.

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



62

navedeno že v vprašanju. Popolnoma pravilno, da paramecij ne potrebuje krvožilja, ker »plini

prehajajo skozi celično membrano«, je odgovorilo 18,9 % učencev. Ostala dva odgovora na

vprašanje 17 b sta delno pravilna. Odgovor, da paramecij ne potrebuje krvožilja, ker je

zgrajen iz ene same celice in zato »prenos snovi med celicami ni potreben«, je izbralo 14,5 %

učencev. To je sicer res, vendar ne odgovori natančno na vprašanje 17 b. Tudi številni manjši

mnogoceličarji, ki so zgrajeni iz mnogo celic, med katerimi poteka transport snovi, nimajo

razvitega krvožilja. Odgovor »ker je krvožilje zgrajeno iz več celic« je navedlo 14,2 %

učencev. To, da je krvožilje sestavljeno iz več celic in da zaradi tega, ker je paramecij

enoceličar, krvožilje pri njem ne more biti razvito, je sicer res, vendar nam ta odgovor ne

odgovori ustrezno na vprašanje 16 b. Tudi številni manjši mnogoceličarji, ki so sestavljeni iz

mnogo celic, namreč nimajo razvitega krvožilja. Na vprašanje 17 b ni odgovorilo 0,7 %

učencev v našem vzorcu.


73,5

18,9 14,5 14,2

0,7 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Ker je enoceličar. Plini prehajajoskozi celičnomembrano.

Prenos snovi medcelicami nipotreben.

Ker je krvožilje izvečih celic.

Ni odgovora.

Del

ež u

čen

cev

(%)



63

3.3.2.5 Naloga 18


3.3.2.5.1 Naloga 18 a

Naloga 18 a (slika 27) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga

učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna


»Učenci:

spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih

dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba

mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov).«


se uvršča nad modro področje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks

težavnosti (IT) za to nalogo je 0,22, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo zahtevna,

indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,36 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).



64

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor na prvi del

vprašanja 18 a naveden odgovor »Da« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali še utemeljiti odgovor, ki so ga napisali v

prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni

odgovor (za utemeljitev) naveden odgovor: »Ker človek s pomočjo živih bitij in sodobne

tehnologije proizvaja vodik« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,

str. 5). Da je učenec za nalogo 18 a prejel točko, sta morala biti odgovor na prvi del vprašanja

in utemeljitev smiselno povezana.

Kot je razvidno iz grafa 23, je kar 97,8 % učencev na prvi del vprašanja 18 a podalo pravilen

odgovor. Samo 2,2 % učencev v našem vzorcu je na prvi del vprašanja 18 a odgovorilo

napačno.

Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 18 a

Graf 24 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 18 a. Iz grafa je

razvidno, da je kar 53,1 % učencev v našem vzorcu podalo odgovor »organizmi«. Hkrati je

44,4 % učencev podalo odgovor »tehnika/tehnologija« in odgovor »proizvodnja« 32,7 %

učencev. Samo učenci, ki so navedli vse tri rešitve skupaj, so odgovorili popolnoma pravilno,

da je prikazani proces biotehnološki, ker človek s pomočjo živih bitij (organizmov) in

tehnologije proizvaja vodik. Odgovor »biologija« je navedlo 28,7 % učencev v našem

vzorcu. Ta odgovor je vsebinsko nepravilen. Iz grafa je razvidno, da je 6,2 % učencev podalo

odgovor »gensko spremenjeni organizmi«, torej da je prikazani proces biotehnološki zato, ker

v njem sodelujejo gensko spremenjeni organizmi. To je sicer res, vendar pa ta odgovor

2,2

97,8

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Ne Da Ni odgovora



65

odgovarja na nalogo 18 b in je zato neustrezen. V našem vzorcu 1,1 % učencev ni podalo

odgovora na drugi del vprašanja 18 a.

Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 18 a (utemeljitev)

3.3.2.5.2 Naloga 18 b

Naloga 18 b (slika 27) preverja učna cilja s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ju

učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program

osnovna šola. Biologija, 2011, str. 16):

»Učenci:

se seznanijo z možnimi pozitivnimi in negativnimi posledicami uporabe gensko

spremenjenih organizmov,

razumejo hiter razvoj genskega inženirstva in njegovo uporabo ter prednosti in

omejitve njegove uporabe v biotehnologiji.«


problemov, vrednotenje in analizo znanja) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno

preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,20, kar nam pove,

da je bila naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,41

(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor naveden

odgovor: »Modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih imajo drugačno DNA ali genotip kot

53,1

44,4

32,7 28,7

6,2 1,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Organizmi Tehnika/tehnologija Proizvodnja Biologija Gensko spremenjeniorganizmi

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



66

modrozelene bakterije v naravi« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,

2017, str. 5).

Kot je razvidno iz grafa 25, je 55,6 % učencev podalo pravilen odgovor »spremenjen genski

zapis«, prav tako je 25,1 % učencev podalo pravilen odgovor »modrozelene bakterije so

gensko spremenjene«. Odgovor »modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več

vodika« je podalo 29,8 % učencev. Ta odgovor je vsebinsko neustrezen, ker sami

fotobioreaktorji niso vzrok, da bakterije proizvedejo več vodika.


55,6

25,1 29,8

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Spremenjen genskizapis

Modrozelene bakterijeso gensko

spremenjene.

Modrozelene bakterijev fotobioreaktorjih

proizvedejo več vodika.

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



67

3.3.2.6 Naloga 19


3.3.2.6.1 Naloga 19 a

Naloga 19 a (slika 28) preverja učni cilj s področja raziskovanja in poskusov/splošnih ciljev,

ki ga učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program


»Učenci:

razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu.« Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo




68

(IT) za to nalogo je 0,62, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor naveden

odgovor: »Ta čaša predstavlja kontrolo v poskusu« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila

za vrednotenje, 2017, str. 5).

Kot je razvidno iz grafa 26, je 84,4 % učencev v našem vzorcu podalo odgovor »da bi videli

vpliv gnojila«. Ta odgovor je ustrezen, saj lahko vpliv gnojila na rast ugotavljamo le, če je ena

izmed čaš brez gnojila. Odgovor »primerjava« je podalo 44,4 % učencev v našem vzorcu,

odgovor »razlika« pa 9,8 % učencev v našem vzorcu. Tudi ta dva odgovora sta ustrezna, saj

so učenci navedli, da nam čaša, v katero nismo dali gnojila, omogoča primerjavo s čašami z

gnojilom oz. ugotavljanje razlike med čašami z gnojilom in čašo brez gnojila in s tem

ugotavljanje vpliva gnojila na rast. Odgovor »kontrola«, ki ga navajajo tudi navodila za

vrednotenje, je podalo 9,5 % učencev v našem vzorcu. Vsebinsko neustrezen odgovor

»hipoteza« 10,9 % pa je podalo učencev v našem vzorcu. Iz odgovorov učencev lahko

sklepamo, da nimajo prevelikih težav z ugotavljanjem vloge kontrolne spremenljivke v

poskusu.


84,4

44,4

9,8 9,5 10,9

0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Da bi videlivpliv gnojila.

Primerjava Razlika Kontrola Hipoteza Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



69

3.3.2.6.2 Naloga 19 b

Naloga 19 b (slika 28) preverja učni cilj s področja raziskovanja in poskusov/splošnih ciljev,

ki ga učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program


»Učenci:

znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo

(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,

zbiranje podatkov in prikaz podatkov).«


problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja.

Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,31, kar nam pove, da je bila naloga

za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,39 (Nacionalno preverjanje


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor na prvi del

vprašanja 19 b naveden odgovor: »Ne« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali podati še utemeljitev odgovora, ki so ga

podali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot

pravilni odgovori (za utemeljitev) navedeni odgovori: »Za raziskavo vpliva svetlobe na rast

rastlin bi moral biti v vseh čašah enak delež mineralnega gnojila. – Pri poskusu preverjamo

samo eno spremenljivko. – Pri poskusu so vse rastline izpostavljene enaki svetlobi«

(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5). Da je učenec za

nalogo 19 b prejel točko, sta morala biti odgovor na prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno

povezana.

Kot je razvidno iz grafa 27, je 75,6 % učencev v našem vzorcu pri prvem delu vprašanja 19 b

izbralo pravilen odgovor »Ne«, 24,0 % učencev pa nepravilen odgovor »Da«. Odgovora v

našem vzorcu ni podalo 0,4 % učencev.



70



razvidno, da je 18,2 % učencev v našem vzorcu podalo pravilni odgovor »Vse rastline bi

morale imeti enako količino gnojila«. Ta odgovor je vsebinsko ustrezen, saj bi lahko samo v

primeru, da bi imele vse rastline enako količino gnojila, ugotavljali vpliv svetlobe na rast

rastlin, v nasprotnem primeru namreč hkrati preverjamo dve spremenljivki (vpliv količine

svetlobe in količine gnojila na rast). Nepravilni odgovor »Rastline bi morale imeti različno

količino svetlobe« je podalo 38,6 % učencev v našem vzorcu. Ta odgovor je nepravilen zato,

ker z opisanim poskusom že preverjamo eno spremenljivko, in sicer vpliv količine gnojila na

rast. Če bi želeli ugotavljati vpliv svetlobe na rast tako, da bi rastline izpostavili različnim

intenzitetam svetlobe, bi morali vsem rastlinam omogočiti rast brez gnojila ali z enako

količino gnojila. Tako bi znova preverjali le eno spremenljivko. Pravilni odgovor »Svetloba je

bila tekom poskusa ves čas enaka« je podalo 29,5 % učencev. Ta odgovor je pravilen, ker so

učenci opisali dejansko stanje pri opisanem poskusu. Svetloba je namreč pri opisanem

poskusu ves čas enaka, zato ne moremo ugotavljati, kako vpliva na rast rastlin. Pravilni

odgovor »S poskusom lahko ugotavljamo le eno spremenljivko« pa je podalo 5,8 % učencev v

našem vzorcu. Odgovora na drugi del vprašanja 19 b ni podalo 1,5 % učencev v našem

vzorcu.

75,6

24,0

0,4 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Ne Da Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



71


3.3.2.7 Naloga 20


18,2

38,6

29,5

5,8 1,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Vse rastline bimorale imeti

enako količinognojila.

Rastline bi moraleimeti različno

količino svetlobe.

Svetloba je bilatekom poskusaves čas enaka.

S poskusom lahkospremljamo le eno

spremenljivko.

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



72

3.3.2.7.1 Naloga 20 a




»Učenci:

spoznajo, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en komplet

kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov.«


znanja) in rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks

težavnosti (IT) za to nalogo je 0,75, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna,

indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,39 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).


»39« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).

Iz grafa 29 lahko ugotovimo, da je kar 97,8 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni

odgovor in samo 2,2 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci nimajo

težav z razumevanjem tega, da je oplojena jajčna celica diploidna, neoplojena jajčna celica pa

haploidna.


2,2

97,8

0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Nepravilni odgovor Pravilni odgovor Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



73

3.3.2.7.2 Naloga 20 b

Naloga 20 b (slika 29) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga



»Učenci:

spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol

genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material (diploidno

število kromosomov) iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od enega izmed

staršev.«


problemov, vrednotenje in analizo) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi

…, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,47, kar nam pove, da je bila naloga za

učence srednje zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,51 (Nacionalno preverjanje



»78« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).

Iz grafa 30 lahko ugotovimo, da je kar 90,9 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni

odgovor in samo 9,1 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci dobro

razumejo, da je očesna celica, tako kot vse telesne celice, diploidna.


9,1

90,9

0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


Del

ež u

čen

cev

(%)



74

3.3.2.8 Naloga 21


3.3.2.8.1 Naloga 21 a




»Učenci:

spoznajo, da se število celic povečuje s celično delitvijo (mitozo), pri kateri iz ene

celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA), in da

celična delitev prispeva k rasti tkiv in organizma.«



75



(IT) za to nalogo je 0,61, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks




Iz grafa 31 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali dobro, saj je delež

pravilnih odgovorov pri našem vzorcu 76,4 %. Odgovor A je v našem vzorcu izbralo 6,9 %

učencev, odgovor B pa je izbralo 14,9 % učencev, kar nakazuje, da ima določen del učencev

težave z razlikovanjem med zgodnjo in pozno anafazo. Odgovor D je v našem vzorcu izbralo

1,1 % učencev. V našem vzorcu 0,7 % učencev ni odgovorilo na vprašanje 21 a. Indeks

težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,76, kar rahlo odstopa od indeksa težavnosti pri

celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,61).


3.3.2.8.2 Naloga 21 b




»Učenci:

razložijo, da se med mitozo podvojena DNA razdeli med dve hčerinski celici, tako da

vsaka hčerinska celica prejme enako kopijo DNA.«

6,9

14,9

76,4

1,1 0,7 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

A B C D Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



76


problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro področje (Nacionalno preverjanje znanja.




V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor na prvi del

vprašanja 21 b naveden tako odgovor »Ne« kot odgovor »Da« (Nacionalno preverjanje

znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). Pravilnost izbranega odgovora v prvem delu

vprašanja je odvisna od njegove utemeljitve. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije

2017 je kot pravilna utemeljitev v primeru, da je učenec na prvi del vprašanja navedel

odgovor »Da«, zapisan odgovor: »Ker sta oba nastala s podvojitvijo iste DNA ali istega

kromosoma« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). V

primeru, da je učenec na prvi del vprašanja odgovoril z »Ne«, je kot pravilna utemeljitev

odgovora na prvi del vprašanja napisan odgovor: »Ker je pri podvajanju DNA, ko sta

nastajala ta kromosoma, prišlo do mutacije« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 6). Učenec je za nalogo 19 b prejel točko, če sta bila odgovor na prvi

del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.

Kot je razvidno iz grafa 32, je 10,9 % učencev v našem vzorcu na prvi del vprašanja 21 b

zapisalo odgovor »Ne« in 89,1 % učencev odgovor »Da«.


10,9

89,1

0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Ne Da Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



77


razvidno, da je 40,0 % učencev podalo odgovor »Nastala sta iz iste DNA/kromosoma«. Ta

odgovor je ustrezen, saj se pri mitozi celica in dedni material podvoji. Pri mitozi nastaneta dve

hčerinski DNA iz materinske DNA, ki imata enak dedni zapis kot materinska DNA; pride do

podvojitve kromosomov, nastaneta dve hčerinski celici iz materinske celice. Odgovor

»Nastanejo enake celice« je podalo 27,3 % učencev. Tudi ta odgovor je pravilen, saj pri

mitozi nastajajo genetsko enake celice, kar pomeni, da imata označena kromosoma enak

genetski zapis. Odgovor »Vsi kromosomi imajo enak genski zapis« je izbralo 6,2 % učencev.

Ta odgovor je neustrezen, saj učenci niso pojasnili vzroka za enak genetski zapis vseh

kromosomov. Nepravilni odgovor »Kromosoma sta od obeh staršev, crossing over« je

navedlo 2,9 % učencev v našem vzorcu, kar nakazuje, da le majhen delež učencev zamenjuje

mitozo z mejozo. Odgovor »Mutacije« je navedlo 0,7 % učencev. Ta odgovor je pravilen, saj

so ga podali učenci, ki so na prvi del vprašanja 21 odgovorili z »Ne«. Odgovora na vprašanje

21 b ni podalo 1,5 % učencev v našem vzorcu.


40

27,3

6,2 2,9 0,7 1,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Nastala sta iz isteDNA/kromosoma.

Nastanejo enakecelice.

Vsi kromosomi imajoenak genski zapis.

Kromosoma sta odobeh staršev,crossing over.

Mutacije Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



78

3.3.2.9 Naloga 22


3.3.2.9.1 Naloga 22 a

Naloga 22 a (slika 31) preverja učna cilja s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ju

učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program


»Učenci:

razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot –

nukleotidov,

razumejo, da je način zapisa dedne informacije enak pri vseh organizmih.«


znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti

(IT) za to nalogo je 0,34, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo zahtevna, indeks


V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor naveden odgovor:

»18 %« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).



79

Kot je razvidno iz grafa 34, je kar 72,7 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor

»18 %«. Nepravilni odgovor »32 %« je izbralo 13,5 % učencev v našem vzorcu, kar nakazuje

na to, da učenci ne vedo, da je gvanin v DNA komplementarno sparjen s citozinom, torej

mora biti delež citozina v DNA in s tem v tkivu enak deležu gvanina. Odgovor »50 %« je

podalo 5,8 % učencev, ostali odgovori pa so statistično gledano manj pomembni. Na

vprašanje 22 a ni odgovorilo 0,4 % učencev v našem vzorcu.


3.3.2.9.2 Naloga 22 b




»Učenci:

spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma

genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere.«




za učence precej zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,38 (Nacionalno preverjanje


0,4 0,4

72,7

0,4 0,7 0,4 0,4 0,4

13,5

5,8 0,4 0,4

4,0 0,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 14 18 19 21 25 27 29 32 50 60 68 82 Niodgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



80

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor na prvi del

vprašanja 22 b naveden odgovor »Ne« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za

vrednotenje, 2017, str. 6). Nato so učenci morali podati še utemeljitev odgovora, ki so ga

izbrali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 sta kot

pravilna možna odgovora (za utemeljitev) navedena odgovora: »Ker različni deleži timina in

gvanina kažejo, da nimata enake zgradbe DNA (dednega zapisa, zaporedja nukleotidov). –

Ker imajo tkiva v istem organizmu enako zgradbo DNA« (Nacionalno preverjanje znanja.

Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). Učenec je za nalogo 22 b prejel točko, če sta bila

odgovor na prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.

Kot je razvidno iz grafa 35, je kar 94,5 % učencev v našem vzorcu pri prvem delu vprašanja

22 b izbralo pravilni odgovor »Ne« in samo 5,1 % učencev v našem vzorcu nepravilni

odgovor »Da«. Odgovora na vprašanje 22 b ni izbralo 0,4 % učencev v našem vzorcu.



razvidno, da je samo 3,6 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor »Ne« v prvem

delu vprašanja in pri utemeljitvi podalo napačen odgovor. Kar 79,3 % učencev v našem

vzorcu je v prvem delu vprašanja 22 b izbralo pravilni odgovor »Ne« in hkrati podalo

pravilno utemeljitev, da tkivi ne pripadata istemu organizmu, saj imata »različen odstotek

baz«. Če bi tkivi pripadali istemu organizmu, bi imele celice v obeh tkiv enak dedni zapis

(enako DNA), zato bi moral biti odstotek istih dušikovih baz v obeh tkivih enak. Prav tako je

11,3 % učencev, ki so v prvem delu vprašanja 22 b izbrali pravilni odgovor »Ne«, podalo

94,5

5,1 0,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Ne Da Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



81

ustrezno utemeljitev, da imata tkivi A in B »različen genski zapis« zaradi različnega deleža

posameznih dušikovih baz. Učencev, ki so na prvi del vprašanja 22 b podali napačen odgovor

»Da« in v utemeljitvi nepravilen odgovor, je bilo v našem vzorcu 4,0 %. V našem vzorcu je

1,1 % učencev na prvi del vprašanja izbralo napačen odgovor »Da«, v utemeljitvi pa podalo

pravilni odgovor »različen odstotek dušikovih baz«. Na vprašanje 22 b ni odgovorilo 0,7 %

učencev v našem vzorcu.


3,6

79,3

11,3

4,0 1,1 0,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Ne + nepravilniodgovor

Ne + različen %baz

Ne + različengenski zapis

Da + nepravilniodgovor

Da + različen %baz

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



82

3.3.2.10 Naloga 23


3.3.2.10.1 Naloga 23 a




»Učenci:

razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost,

heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.).«


znanja) in rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks

težavnosti (IT) za to nalogo je 0,72, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna,

indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,36, (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).



83

V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen naveden odgovor: »Vsi

mladički bodo rjavi« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).

Kot je razvidno iz grafa 37, je kar 95,3 % učencev v našem vzorcu zapisalo pravilni odgovor

in samo 4,7 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci razumejo, da so

pri križanju dominantnega in recesivnega homozigota mladiči lahko le heterozigotni in je

fenotipsko izražena dominantna lastnost (v našem primeru rjava barva dlake).


3.3.2.10.2 Naloga 23 b




»Učenci:

spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov

vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov.«






4,7

95,3

0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Nepravilni odgovor Pravilni odgovor (rjavodlaki) Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



84


»rr« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).

Kot je razvidno iz grafa 38, je kar 78,2 % učencev v našem vzorcu podalo pravilni odgovor

»rr« in 8,4 % učencev pravilni odgovor »recesiven homozigot«, kar tudi pomeni genotip rr.

To kaže na to, da učenci vedo, da ima oseba v primeru prirasle ušesne mečice in je prirasla

ušesna mečica pri tem recesivna lastnost, genotip rr. Oseba je torej recesivni homozigot; le v

tem primeru se fenotipsko izrazi recesivna lastnost. V našem vzorcu je 17,1 % učencev

podalo napačen odgovor »ne/prirasla ušesna mečica«, kar kaže na to, da učenci ne razlikujejo

med genotipom in fenotipom.


78,2

8,4

17,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

rr Recesiven homozigot Ne/prirasla ušesnamečica

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



85

3.3.2.11 Naloga 24


3.3.2.11.1 Naloga 24 a

Naloga 24 a (slika 33) preverja učna cilja s področja rastlin, ki ju učenci usvojijo v šestem

razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,

str. 16):

»Učenci:

spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje rastlin,

razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo

določevalnih ključev.«


znanja) in zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti



86

(IT) za to nalogo je 0,75, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks



»čemaž, logarica, repa, krompir« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,

2017, str. 6).

Iz grafa 39 lahko ugotovimo, da je kar 94,9 % učencev v našem vzorcu navedlo pravilen

odgovor oziroma pravilno določilo rastline na sliki z uporabo določevalnega ključa. Samo

5,1 % učencev je odgovorilo napačno. Iz tega lahko sklepamo, da učenci nimajo težav z

uporabo preprostih določevalnih ključev in razvrščanjem rastlin.


3.3.2.11.2 Naloga 24 b

Naloga 24 b (slika 33) preverja učni cilj s področja rastlin, ki ga učenci usvojijo v šestem


str. 16):

»Učenci:

spoznajo primere nespolnega razmnoževanja rastlin v naravi in da človek sposobnost

rastlin za nespolno razmnoževanje uporablja za umetno razmnoževanje (na primer

potaknjenci).«

5,1

94,9

0 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


Del

ež u

čen

cev

(%)



87


problemov, vrednotenje in analizo) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno preverjanje




V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 sta kot možna pravilna odgovora navedena

odgovora: »V njem je zaloga hranilnih snovi (za rast poganjkov). – Ima popke (očesa, brste),

iz katerih lahko odženejo poganjki« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,

2017, str. 6).

Iz grafa 40 lahko ugotovimo, da je 54,9 % učencev v našem vzorcu navedlo pravilni odgovor

»hrana« in 9,8 % učencev pravilni odgovor »popek«. Učenci torej vedo, da so v gomoljih

krompirja hranilne snovi/hrana (škrob) tiste, ki v ugodnih razmerah omogočijo razvoj nove

rastline (rast poganjkov) iz gomolja. Prav tako učenci vedo, da ima krompirjev gomolj popke

(cime, očesa, brste), iz katerih lahko odženejo novi poganjki. Nepravilni odgovor »nespolno

razmnoževanje« je navedlo 20,4 % učencev. To, da se krompir z gomolji razmnožuje

nespolno, je sicer res, vendar ta odgovor ne odgovarja na vprašanje 24 b. To namreč sprašuje

po vzrokih, zaradi katerih se lahko krompir nespolno razmnožuje z gomolji (rezervna hrana in

popki, iz katerih odženejo novi poganjki). V našem vzorcu 0,7 % učencev ni odgovorilo na

vprašanje 24 b.



88


54,9

9,8

20,4

0,7 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Hrana Popek Nespolnorazmnoževanje

Ni odgovora

Del

ež u

čen

cev

(%)



89

4 RAZPRAVA

V okviru diplomskega dela smo želeli na podlagi zbranih rezultatov ugotoviti, katere biološke

teme slovenski devetošolci dobro poznajo in pri katerih imajo ob zaključku osnovne šole

težave. Poleg tega nas je zanimalo, katere so tipične napake, ki se pojavljajo v njihovem

znanju o biologiji pri temah, ki so bile zajete v NPZ 2017. Na podlagi ugotovitev smo tako

lahko dali povratno informacijo o znanju biologije slovenskih devetošolcev, ki je pomembna

tako za učitelje biologije kot tudi za institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev

biologije. Rezultate smo zbrali tako, da smo pregledali 276 nacionalnih preizkusov znanja iz

biologije 2017 in analizirali odgovore učencev pri vseh vprašanjih.

Glede na postavljena raziskovalna vprašanja in zbrane rezultate lahko ugotovimo:

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1:

Katere so značilne pomanjkljivosti oziroma tipični nepravilni odgovori, ki se pojavljajo v

odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2017?

Iz rezultatov lahko ugotovimo, da pri nalogah 1 in 2 ni tipičnih nepravilnih odgovorov

učencev, saj je večina učencev v našem vzorcu nalogi rešila pravilno.

Pri nalogi 3, ki se navezuje na tematski sklop Evolucija in pri učencih preverja poznavanje

možnih vzrokov za izumrtje populacije, se je v precej velikem deležu pojavil nepravilni

odgovor »zaradi raznolikosti abiotskih dejavnikov v okolju«, kar kaže na to, da določen delež

učencev v našem vzorcu meni, da je eden izmed možnih vzrokov za izumrtje populacije

raznolikost abiotskih dejavnikov.

Pri nalogah 4 in 5 se ne pojavljajo tipični napačni odgovori, saj je večina učencev v našem

vzorcu pri obeh nalogah izbrala pravilni odgovor.

Naloga 6 se navezuje na tematski sklop Rastline (fotosinteza in dihanje) in preverja

poznavanje procesov, ki potekajo v zelenih delih rastline. Rezultati kažejo, da je velik delež

učencev v našem vzorcu izbral nepravilni odgovor »samo fotosinteza«, kar kaže na to, da

učenci ne vedo, da v zelenih delih rastline potekata tako fotosinteza kot celično dihanje. To pa

lahko pomeni, da učenci ne razumejo pomena obeh procesov.

Pri reševanju naloge 7 učenci niso imeli težav, saj so večinoma izbrali pravilne odgovore.

Tako pri tej nalogi ni tipičnih nepravilnih odgovorov učencev.



90

Pri nalogi 8, ki se navezuje na tematski sklop Človek in pri učencih preverja poznavanje

človeškega organa, ki ima vlogo razstrupljanja strupov, zaužitih z hrano, pijačo in zdravili, se

je v precejšnjem deležu pojavil nepravilni odgovor »celice ledvic«, kar kaže na to, da določen

delež učencev v našem vzorcu zamenjuje vlogo ledvic z vlogo jeter. Ledvice namreč iz telesa

odstranjujejo nerabne in strupene snovi (odpadne produkte metabolizma), ki jih kri prenaša po

telesu, jetra pa razstrupijo strupene snovi, ki vstopijo v telo s hrano, pijačo in zdravili.

Pri nalogah 9 in 10 se ne pojavljajo tipični napačni odgovori, saj je večina učencev v našem

vzorcu pri obeh nalogah izbrala pravilni odgovor.

Naloga 11 se navezuje na tematski sklop Evolucija in pri učencih preverja, ali vedo, kako se

imenuje kos kamnine z ostanki živih bitij. Rezultati kažejo na to, da je precejšen delež

učencev v našem vzorcu izbral nepravilni odgovor »endemit« namesto pravilnega

»okamnina«, kar kaže na to, da učenci slabo poznajo definiciji obeh pojmov.

Naloga 12 se navezuje na tematski sklop Rastline (fotosinteza, dihanje) in pri učencih

preverja poznavanje procesa, pri katerem se v prisotnosti kisika sprošča energija, ki je vezana

v molekulah sladkorja. Rezultati kažejo na to, da je precejšen delež učence v našem vzorcu

izbral nepravilni odgovor »fotosinteza«, kar pomeni, da ne ločijo med procesoma fotosinteze

in celičnega dihanja.

Pri nalogi 13, ki se navezuje na tematski sklop Rastline in pri učencih preverja poznavanje

dela semena dvokaličnice, v katerem so hranilne snovi, potrebne za kalitev, se je v velikem

deležu pojavil nepravilni odgovor, da se založne snovi potrebne za kalitev nahajajo tudi v

zasnovi mlade rastline.

Naloga 14 se navezuje na tematski sklop Človek. Prvi del naloge pri učencih zahteva

poznavanje dela živčne celice, ki sestavlja sivo možgansko skorjo. Rezultati kažejo, da je

velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »aksonski končiči«, kar

pomeni, da učenci ne poznajo zgradbe možganov in živčne celice ter povezave med njima

(sivo možgansko skorjo gradijo dendriti nevronov). Drugi del naloge pa je pri učencih

preverjal poznavanje okvar telesnih funkcij, ki so posledica okvare hrbtenjače, pri čemer je

navedeno, da poškodovana oseba roke še lahko uporablja, nog pa ne. Rezultati kažejo, da je

veliko učencev v našem vzorcu podalo napačna odgovora »refleksi« in »zgornji del telesa«,

kar kaže na nerazumevanje, da je okvarjen spodnji del hrbtenjače, zaradi česar poškodovana

oseba ne more uporabljati nog.

Naloga 15 se navezuje na tematski sklop Človek. V prvem delu naloge so morali učenci

podati dve kožni tvorbi, ki poleg maščobnega tkiva pripomoreta k toplotni izolaciji telesa. Iz

rezultatov lahko ugotovimo, da pri tej nalogi ni opaziti pomanjkljivosti v znanju učencev. V



91

drugem delu naloge 15 so morali učenci navesti dva dela kože, ki sodelujeta pri ohlajanju

telesa. Rezultati kažejo, da je veliko učencev v našem vzorcu podalo napačne odgovore »žleze

lojnice, povrhnjica, podkožje, dlake«, kar kaže na to, da učenci ne poznajo vloge posameznih

delov kože.

Naloga 16 se navezuje na tematski sklop Rastline. V prvem delu naloge so morali učenci

navesti eno izmed nalog listnih žil. Zbrani rezultati kažejo, da je veliko učencev v našem

vzorcu podalo nepravilni odgovor, da se po žili prenašajo hranilne snovi, in sicer v list iz

preostalih delov rastline. Iz tega lahko sklepamo, da učenci ne poznajo pravilne smeri

transporta hranilnih snovi, kar pa je posledica tega, da ne vedo, kje hranilne snovi nastanejo (v

zelenih delih rastline s pomočjo fotosinteze). V drugem delu naloge so morali učenci navesti

enega izmed procesov, ki ne bo potekal, če list na obeh straneh premažemo z vazelinom, ter

svoj odgovor utemeljiti. Rezultati kažejo, da so skoraj vsi učenci v našem vzorcu navedli

pravilen proces, nepravilni odgovori pa so se pojavljali pri utemeljitvi, npr. »zaradi tega, ker

so listne reže zaprte, ogljikov dioksid ne more vstopati v list in celično dihanje ne more

potekati« in »zaradi tega, ker so listne reže zaprte, kisik ne more vstopati v list in fotosinteza

ne more potekati«, kar kaže na to, da učenci ne vedo, kateri plini se porabljajo in nastajajo pri

fotosintezi in celičnem dihanju.

Naloga 17 preverja znanje iz tematskega skopa Živali. Učenci so morali v prvem delu naloge

razložiti, zakaj paramecij in riba nista proizvajalca. Rezultati kažejo, da so učenci na prvi del

naloge 17 podali večinoma pravilne ali delno pravilne odgovore, zato o tipičnih nepravilnih

odgovorih ne moremo govoriti. V drugem delu naloge 17 so učenci morali pojasniti, zakaj

paramecij za razliko od ribe nima razvitega krvožilja. Iz rezultatov je razvidno, da je zelo

velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »ker je enoceličar.«

Naloga 18 preverja znanje iz tematskega sklopa Celica, dedovanje, biotehnologija. V prvem

delu naloge so morali učenci navesti, ali je pridobivanje vodika s pomočjo modrozelenih

bakterij v fotobioreaktorjih biotehnološki proces in svojo odločitev utemeljiti. Rezultati

kažejo, da je velik delež učencev v našem vzorcu na prvi del vprašanja odgovoril pravilno,

zato ne moremo govoriti o pomanjkljivostih v znanju učencev. Drugi del naloge 18 je od

učencev zahteval, da so pojasnili, kako se modrozelene bakterije v naravi razlikujejo od tistih

v fotobioreaktorjih. Rezultati kažejo, da je velik delež učencev podal nepravilni odgovor

»modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika.«

Naloga 19 se navezuje na tematski sklop Raziskovanje in poskusi/splošni cilji. V prvem delu

naloge so morali učenci na podlagi opisanega poskusa, ki preverja vpliv dodatka mineralnega

gnojila na rast rastlin, razložiti, zakaj eni izmed čaš v poskusu ni bilo dodano mineralno



92

gnojilo. Iz rezultatov je razvidno, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen

odgovor, zato ne moremo govoriti o tipičnih nepravilnih odgovorih v prvem delu naloge. V

drugem delu naloge 19 so morali učenci razložiti, ali bi lahko z opisanim poskusom preverili

tudi vpliv svetlobe na rast rastlin. Rezultati kažejo, da je velik delež učencev v našem vzorcu

podal nepravilni odgovor »rastline bi morale imeti različno količino svetlobe«, kar kaže na to,

da učenci ne razumejo, da lahko pri poskusu naenkrat opazujemo samo eno spremenljivko (ne

moremo hkrati opazovati, kako na rast rastlin vplivata svetloba in gnojilo).

Naloga 20 se navezuje na tematski sklop Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem delu

naloge so morali učenci napisati, koliko kromosomov je bilo v jajčni celici pred oploditvijo,

če se je pes razvil iz oplojenega jajčeca, ki je imelo 78 kromosomov. Rezultati kažejo na to,

da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, tako da o tipičnih nepravilnih

odgovorih ne moremo govoriti. V drugem delu naloge 20 so morali učenci napisati, koliko

kromosomov ima pes v očesni celici. Iz rezultatov je razvidno, da je večina učencev v našem

vzorcu podala pravilen odgovor, zato o pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne

moremo govoriti.

Naloga 21 preverja znanje iz tematskega sklopa Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem

delu naloge so morali učenci med podanimi shemami označiti tisto, ki prikazuje celico v fazi

mitoze, ki sledi metafazi. Rezultati kažejo, da je večina učencev v našem vzorcu izbrala

pravilen odgovor, tako da pri tej nalogi ne moremo govoriti o tipičnih nepravilnih odgovorih.

V drugem delu naloge 21 so učenci morali navesti, ali imata enokromatidna kromosoma, ki

sta nastala iz dvokromatidnega kromosoma z dvema sestrskima kromatidama, v anafazi

mitotske delitve enak genski zapis, in svoj odgovor utemeljiti. Iz rezultatov lahko ugotovimo,

da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilne odgovore, tako da o tipičnih

pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti.


naloge so morali učenci navesti delež citozina v DNA na podlagi podanega deleža gvanina.

Rezultati kažejo, da je precejšen delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor

»32 %«, kar kaže na to, da določeni učenci ne vedo, da je citozin v DNA komplementarno

sparjen z gvaninom, torej morata biti deleža obeh v DNA enaka. Drugi del naloge 22 je od

učencev zahteval, da ugotovijo, ali tkivi, ki se razlikujeta v deležu gvanina in timina,

pripadata istemu organizmu, in utemeljijo svoj odgovor. Rezultati kažejo, da je večina

učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, zato o tipičnih nepravilnih odgovorih pri

tej nalogi ne moremo govoriti.



93


naloge so morali učenci ugotoviti, kakšni bodo mladiči, če križamo rjavodlakega samca, ki je

dominanten homozigot, in belodlako samico, ki je recesiven homozigot. Iz rezultatov lahko

ugotovimo, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, zato o tipičnih

pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti. V drugem delu naloge

23 so morali učenci ugotoviti, kakšen genotip ima oseba, ki ima priraslo ušesno mečico, pri

čemer je alel za priraslo ušesno mečico recesiven in ga označimo z r. Rezultati kažejo, da je

precejšen delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »ne/prirasla ušesna

mečica«, kar kaže na to, da učenci ne razlikujejo med genotipom in fenotipom.

Naloga 24 se navezuje na tematski sklop Rastline. V prvem delu naloge so morali učenci s

pomočjo določevalnega ključa določiti imena štirih rastlin, ki so bile prikazane s slikami.

Rezultati kažejo, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilne odgovore, tako da o

tipičnih pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti. V drugem delu

naloge 24 so morali učenci pojasniti, zakaj se lahko iz krompirjevega gomolja, ki ga v

ugodnih razmerah posadimo v zemljo, razvije nove rastlina. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da

je velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »nespolno razmnoževanje«.


Katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo, učenci ne

obvladajo zadovoljivo?

Glede na značilne pomanjkljivosti v znanju učencev v našem vzorcu oziroma tipične napačne

odgovore učencev v našem vzorcu pri posameznih nalogah na nacionalnem preverjanju

znanja iz biologije 2017 lahko ugotovimo, da učenci ne obvladajo zadovoljivo precejšnjega

števila tem, zajetih v operativnih učnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo.

Učenci ne obvladajo dobro tematskega sklopa Fotosinteza in celično dihanje, ki se obravnava

v šestem razredu osnovne šole pri naravoslovju. Izrazite težave se pojavljajo pri razumevanju

pomena celičnega dihanja, ki ga učenci pogosto zamenjujejo s fotosintezo (naloga 12). Prav

tako se v okviru omenjenega tematskega sklopa pojavljajo težave pri razumevanju dejstva, da

je celično dihanje proces, ki poteka tako v rastlinskih kot živalskih celicah, medtem ko

fotosinteza poteka samo v rastlinskih celicah, ki imajo kloroplaste. Učenci pogosto navajajo,

da v zelenih delih rastlin poteka samo fotosinteza (naloga 6). Učenci imajo težave tudi pri

navajanju snovi, ki se porabljajo in nastajajo pri celičnem dihanju in fotosintezi (naloga 16 b).

Prav tako ne obvladajo dobro tematskega sklopa Zgradba in delovanje rastlin, ki se obravnava



94

v šestem razredu osnovne šole pri naravoslovju. Težave se pojavljajo pri razumevanju smeri

transporta določenih snovi po rastlini, kar je posledica nerazumevanja procesov, ki potekajo v

posameznih delih rastline (naloga 16 a). Učenci imajo težave tudi pri tematskem sklopu

Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin, ki se prav tako obravnava v šestem razredu osnovne

šole. Težave se pojavljajo pri razumevanju vloge posameznih delov semena (naloga 13). Prav

tako se v okviru omenjenega tematskega sklopa pojavljajo težave pri razumevanju nespolnega

razmnoževanja z gomolji (naloga 24 b). V okviru vsebin naravoslovja v sedmem razredu

osnovne šole učenci ne obvladajo dobro vsebinskega sklopa Živali. Učenci imajo izrazite

težave pri razumevanju izmenjave snovi z okoljem pri enoceličarjih in večjih večceličarjih

(naloga 17 b). Učenci ne obvladajo dobro tudi tematskega sklopa Raziskovanje in poskusi, ki

se obravnava v osmem razredu osnovne šole pri biologiji. Težave se pojavljajo pri

načrtovanju poskusov in določanju spremenljivk. Učenci prav tako ne obvladajo dobro

tematskega sklopa Celica in dedovanje, ki se obravnava v osmem razredu osnovne šole pri

biologiji. Težave se pojavljajo pri razumevanju komplementarnega parjenja dušikovih baz v

DNA (naloga 22 a). V okviru učnih ciljev pri biologiji v osmem razredu imajo učenci težave

še pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje človeka. Učenci imajo težave pri razumevanju

vloge jeter, saj vlogo jeter v telesu zamenjujejo z vlogo izločal (naloga 8). Učenci imajo

težave tudi pri razumevanju zgradbe živčne celice, zgradbe možganov in vloge hrbtenjače

(naloga 14). Težave se pojavljajo pri razumevanju vloge kože in kožnih tvorb pri uravnavanju

telesne temperature (naloga 15). V okviru vsebin pri biologiji v devetem razredu osnovne šole

se težave pojavljajo tudi pri tematskem sklopu Dedovanje. Učenci imajo težave pri

razlikovanju genotipa in fenotipa (naloga 23 b). Prav tako učenci ne obvladajo dobro

tematskega sklopa Biotehnologija. Učenci imajo težave pri razumevanju pomena uporabe

gensko spremenjenih organizmov v biotehnoloških postopkih (naloga 18 b). Učenci imajo

težave tudi pri tematskem sklopu Evolucija. Težave se pojavljajo pri razumevanju vpliva

majhne genetske raznolikosti populacije na izumrtje populacije (naloga 3).


Katere težave so se pokazale pri učencih pri branju navodil, razumevanju le-teh in pisnem

izražanju?

Po opravljeni analizi rezultatov lahko ugotovimo, da so učenci podali kar nekaj nepravilnih

odgovorov zaradi napačnega branja navodil in razumevanja le-teh. Izpostaviti velja napačne

odgovore pri nalogah 15 a, 17 b in 18 b. Pri nalogi 15 a je precejšen delež učencev v našem



95

vzorcu na vprašanje, pri katerem je bilo treba navesti dve kožni tvorbi, ki poleg maščobnega

tkiva omogočata toplotno izolacijo telesa, navedel odgovor »maščobno tkivo«, kar kaže na

slabo branje izhodiščnih podatkov (maščobno tkivo je bilo že navedeno). Pri nalogi 17 b je

velik delež učencev v našem vzorcu na vprašanje, ki je zahtevalo pojasnilo, zakaj enocelični

paramecij za razliko od ribe nima razvitega krvožilja, odgovoril »ker je enoceličar«, kar pa je

že navedeno v vprašanju. Gre torej za površno branje vprašanja. Pri nalogi 18 b je velik delež

učencev v našem vzorcu na vprašanje, ki je zahtevalo pojasnilo, v čem se razlikujejo

modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih od tistih v naravi, navedel odgovor »modrozelene

bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika.« Odgovor je nepravilen zato, ker je bil

podatek, da modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika od tistih v

naravi naveden že na začetku vprašanja. Učenci so torej slabo prebrali vprašanje in kot

odgovor podali podatek, ki je bil podan že v vprašanju.

Pri analizi odgovorov učencev iz našega vzorca smo pri strukturiranih nalogah nacionalnega

preverjanja znanja iz biologije 2017 ugotovili, da je zelo problematično tudi pisno izražanje

učencev. Odgovori učencev so bili neredko slovnično in oblikovno tako slabi, da jih je bilo

zaradi nerazumevanja nemogoče vsebinsko ovrednotiti.



96

5 SKLEP

Na osnovi postavljenih raziskovalnih vprašanj smo prišli do naslednjih ugotovitev:

Pomanjkljivo znanje so učenci na NPZ iz biologije 2017 izkazali pri vprašanjih iz

naslednjih tematskih sklopov učnih načrtov za naravoslovje in biologijo:

Fotosinteza in celično dihanje, Zgradba in delovanje rastlin ter Razmnoževanje, rast in

razvoj rastlin pri naravoslovju v šestem razredu osnovne šole;

Živali pri naravoslovju v sedmem razredu osnovne šole;

Raziskovanje in poskusi, Celica in dedovanje ter Zgradba in delovanje človeka pri

biologiji v osmem razredu osnovne šole;

Dedovanje, Biotehnologija in Evolucija pri biologiji v devetem razredu osnovne šole.

Značilne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v znanju in odgovorih učencev na NPZ iz

biologije 2017 so:

pri tematskem sklopu Fotosinteza in celično dihanje mišljenje učencev, da v zelenih

delih rastlin poteka samo fotosinteza,

nepoznavanje procesa celičnega dihanja in nepoznavanje snovi, ki se pri celičnem

dihanju in fotosintezi porabljajo in nastajajo;

pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje rastlin zamenjava smeri transporta

hranilnih in mineralnih snovi ter vode po rastlini;

v okviru tematskega sklopa Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin nepoznavanje

zgradbe semena in vloge založnih snovi v semenu za kalitev,

nepoznavanje vloge založnih snovi v gomoljih krompirja pri rasti nove rastline v

ugodnih razmerah;

pri tematskem sklopu Živali nepoznavanje načina izmenjave snovi z okoljem pri

enoceličarjih;

v okviru tematskega sklopa Raziskovanje in poskusi so težave pri načrtovanju

poskusov in določanju spremenljivk, prisotnih pri poskusu;

pri tematskem sklopu Celica in dedovanje pri nepoznavanju zgradbe DNA

(komplementarno parjenje dušikovih baz in posledično določanje deležev posameznih

dušikovih baz);

pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje človeka nepoznavanje vloge jeter, zgradbe

možganov v povezavi z zgradbo živčnih celic, vlog hrbtenjače ter vloge kože in

kožnih tvorb pri uravnavanju telesne temperature;



97

pri tematskem sklopu Genetika so težave pri razlikovanju med fenotipom in

genotipom;

v okviru tematskega sklopa Biotehnologija je razvidno nerazumevanje uporabe gensko

spremenjenih organizmov v biotehnoloških postopkih;

pri tematskem sklopu Evolucija učenci slabo razumejo vpliv majhne genetske

raznolikosti populacije na izumrtje populacije.

Razlogi za veliko nepravilnih odgovorov učencev so lahko tudi posledica površnega

branja navodil, vprašanj in izhodiščnega besedila v nalogah, ki učencem pomaga pri

reševanju naloge, poleg tega pa tudi posledica nerazumevanja navodil in vprašanj ter težav

pri pisnem izražanju učencev.



98

6 VIRI IN LITERATURA

Cankar, G. (2014). O izbiri tretjih predmetov na nacionalnem preverjanju znanja. Pridobljeno

z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/O%20izbiranju%20tretjih%20

predmetov%20na%20nacionalnem%20preverjanju%20znanja%202014/2014091014582884/

Japelj Pavešić, B. in Svetlik, K. (2016). Znanje matematike in naravoslovja med osmošolci v

Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015. Izhodišča

raziskave TIMSS 2015. (2013). Pridobljeno s Pedagoški inštitut:

http://www.pei.si/UserFilesUpload/Izhodisca%20timss%2015.pdf

Medveš, Z. (2001). Zunanje preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni in srednji šoli:

poudarki s posveta v Postojni 5. in 6. oktobra 2001. Sodobna pedagogika, 52(5), 238–241.

Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predemeta. (2016). Pridobljeno z

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/

mizs.gov.si/pageuploads/Sklep_NPZ.pdf

Mlekuž, A. (2016). Rezultati mednarodne raziskave PISA 2015. Pridobljeno s Pedagoški

inštitut: http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=135

Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja. (2017). Pridobljeno z Državni

izpitni center: http://www.ric.si/mma/N171-421-3-1/2017061613542271/

Nacionalno preverjanje znanje. Informacije za učence in starše. (2016). Pridobljeno z

Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/2016%20informacije%20slo%2017-

novi/2016083122114036/

Nacionalno preverjanje znanja. Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli.

(2005). Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/izhodi%C5%A1%

C4%8Da%20npz%20v%20o%C5%A1/2006070611531042/

Nacionalno preverjanje znanja. Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017. (2017).

Pridobljeno z Državni izpitni center: https://www.ric.si/mma/letno%20poro%20

%20ilo%20NPZ%202017/2017121316135122/

Nacionalno preverjanje znanja. Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. (b. d.).

Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/napotki%20za%20

pripravo%20preizkusov%20znanja%20v%20o%C5%A1/2006070611534321/

Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za izvedbo nacionalnega prerverjanja znanja v

osnovni šoli 2016/2017. (2016). Pridobljeno z Državni izpitni center:

http://www.ric.si/mma/Navodila%20za%20izvedbo%20NPZ%202016%202017/2016102611

344851/



99

Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje. (2017). Pridobljeno z Državni

izpitni center: http://www.ric.si/mma/N171-421-3-2/2017061613542449/

Nacionalno preverjanje znanja. Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v

9. razredu. (2017). Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/

2017%20opisi%20mrezni%20BIO%209/2017061614061314/

Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo za javnost. Nacionalno preverjanje znanja 2017.

(2017). Pridobljeno z Državni izpitni center:

http://www.ric.si/mma/Ob%20zakljucku%20NPZ%202017/2017062209031127/

Nacionalno preverjanje znanja. Struktura NPZ iz biologije. (b. d.). Pridobljeno z Državni

izpitni center: http://www.ric.si/mma/2017%20Struktura%20NPZ%20bio%209%202016/

2016061614261140/

PISA 2015. Nacionalno poročilo. (2016). Pridobljeno s Pedagoški inštitut:

http://novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2017/10/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf

Razdevšek Pučko, C. (2002). Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja

in ocenjevanja znanja: ali so nacionalni preizkusi znanja skladni s sodobnimi načeli

preverjanja in ocenjevanja znanja? Vzgoja in izobraževanje, 33(2), 4–10.

Razdevšek Pučko, C. (2003). Nacionalni preizkusi znanja: nevarnost ali spodbuda? Didakta,

12(70/71), 11–14.

Repež, M., Bačnik, A., in Štraus, M. (ur.). (2008). PISA 2006. Izhodišča merjenja

naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006 [program mednarodne primerjave dosežkov

učencev]. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Senčar, B. (2000). O prednostih nacionalnih preskusov. Šolski razgledi 51(6), 3.

SlavecGornik, A. (2010). Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen,

organiziranje in uporaba rezultatov. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Splošna matura. Letno poročilo 2017. (2017). Pridobljeno z Državni izpitni center:

https://www.ric.si/mma/Letno%20porocilo%20SM%202017/2017112714005004/

Timss 2015. (b. d.). Pridobljeno s Pedagoški inštitut: http://timsspei.splet.arnes.si/?

page_id=678

Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. (2011). Pridobljeno z Ministrstvo za

izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/

podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_Biologija.pdf

Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. (2011). Pridobljeno z Ministrstvo za

izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/

podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje.pdf



100

7 PRILOGE

Priloga 1: Preizkus znanja za nacionalno preverjanje znanja iz biologije 2017

Priloga 2: Navodila za vrednotenje preizkusa znanja za nacionalno preverjanje znanja iz

biologije 2017

vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja...

Documents