vzdrŽevanje visokonapetostnih - bb.si · kljuČne besede: daljnovod, vzdrževanje, prenosne...

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Elektroenergetika

Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne

instalacije

VZDRŽEVANJE VISOKONAPETOSTNIH

DALJNOVODOV V PRENOSNEM

PODJETJU

Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Borut Pečenko

Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov.

Ljubljana, junij 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, univ. dipl. inž. el., za pomoč in

vodenje pri diplomski nalogi.

Prav tako se zahvaljujem somentorju mag. Lovru Belaku, ki me je usmerjal pri

nastajanju diplomske naloge, ter lektorici Ljudmili Bokal, prof. slov., ki je nalogo

jezikovno pregledala.

Zahvala gre tudi podjetju ELES, d. o. o., in vodstvu CIPO Divača, ki mi je omogočilo

in podprlo študij, ter sodelavcem za izkazano zaupanje in pomoč.

Hvala tudi otrokoma, ki sta v teh dveh letih znala potrpeti brez moje stalne

prisotnosti, ter ženi Kristini, ki me je tudi na koncu kljub nosečnosti zelo podpirala.

IZJAVA

»Študent Borut Pečenko izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala, univ. dipl. inž. el.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne, 01. 07. 2014 Podpis: __________________

POVZETEK

Smotrno načrtovanje vzdrževanja elektroenergetskih naprav ima velik pomen za

stabilno obratovanje z namenom zagotavljanja zanesljivega delovanja

elektroenergetskih prenosnih naprav kot tudi celotnega elektroenergetskega

sistema. Preventivna vzdrževalna dela na prenosnih napravah so potrebna zato, da

se ohranjajo naprave v dobrem stanju in tako preprečujejo morebitni nepredvidljivi

izpadi napajanja. Kakovost preventivnega vzdrževanja in čim hitrejša odprava

izrednih okvar je pogoj, da je elektroenergetski sistem zanesljiv ter tako deluje

brezhibno.

V diplomskem delu je razčlenjen potek vzdrževanja visokonapetostnih daljnovodov v

prenosnem omrežju glede na napetostne nivoje (110, 220 in 400 kV). Predstavljena

je oprema, ki vsakodnevno lajša delo vzdrževalnim skupinam na terenu, in tipična

vzdrževalna dela, ki se ciklično ponavljajo ter so primarnega pomena za dobro

stanje elektroenergetskega prenosnega omrežja. Opisan je tudi pomen dokumentov

za varno delo kot tudi pomen varnosti in zdravja pri delu ter ocena stroškov

vzdrževalnih del v letu 2013.

KLJUČNE BESEDE: daljnovod, vzdrževanje, prenosne naprave, omrežje,

stroški.

ABSTRACT

Rational planning of maintenance of electrical devices is of great importance for

stable operation with a purpose of ensuring the reliable functioning of electrical

mobile devices as well as the entire electrical system. Regular precautionary

maintenance work on portable devices is necessary in order to preserve devices in

good condition and by that prevent potential unforeseen power blackouts. Quality of

preventive maintenance work and fastest possible elimination of irregular

malfunctions is condition for reliability of electrical system and its flawless

functioning.

In bachelor’s thesis the course of maintenance of high-voltage transmission lines in

transmission network depending on voltage levels (110, 220 and 400 kV) is

analyzed. Equipment that facilitates work of field maintenance teams and typical

cyclical maintenance works which are of primary importance for good condition of

electrical transmission network are presented. Thesis also includes introduction of

the importance of documents for safe work as well as the importance of safety and

health at work and the estimated work expenses for year 2013.

KEYWORDS: transmission line, maintenance, mobile devices, grid, expenses.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1 1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 2 1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 VISOKONAPETOSTNO ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE SLOVENIJE .... 2 2.1 SLOVENIJA, SESTAVNI DEL EVROPSKEGA OMREŽJA ......................... 2 2.2 TEMELJNE USMERITVE DRUŽBE ELES, D. O. O. .................................. 3 2.3 DEJAVNOST DRUŽBE ELES, D. O. O. ..................................................... 3 2.4 ELEKTROENERGETSKO PRENOSNO OMREŽJE ................................... 4 2.5 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETROV ......................................... 6

3 IZHODIŠČA ZA VZDRŽEVANJE DALJNOVODOV ......................................... 10 3.1 ENERGETSKI ZAKON ............................................................................. 10 3.2 DELITEV VZDRŽEVANJA ....................................................................... 10 3.3 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA V PRENOSNEM PODJETJU .............. 11 3.4 NAČRTOVANJE VZDRŽEVALNIH DEL ................................................... 12 3.5 PREGLEDI DV IN DV-TRAS .................................................................... 12 3.6 PRIPRAVA VZDRŽEVALNIH DEL ........................................................... 13 3.7 IZVEDBA DEL NA EEN ............................................................................ 14 3.8 ORGANIZACIJA IZVEDBE KOREKTIVNEGA VZDRŽEVANJA ............... 14 3.9 NADZOR NAD IZVEDBO IN PREVZEM DEL .......................................... 14

4 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV S HELIKOPTERSKIM SNEMANJEM 15 4.1 STARANJE DALJNOVODOV ................................................................... 15 4.2 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV .................................................. 15 4.3 TERMOGRAFSKO SNEMANJE DALJNOVODOV ................................... 16 4.4 SNEMANJE KORONE NA DALJNOVODIH ............................................. 17 4.5 LASERSKO SKENIRANJE DALJNOVODOV ........................................... 19 4.6 PREGLEDI DALJNOVODOV IN PREIZKUŠANJE KOMPONENT ........... 21

5 IZVAJANJE TIPIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL ................................................. 22 5.1 POTEK VZDRŽEVALNIH DEL ................................................................. 22 5.2 SPLOŠNO STANJE DV-TRASE .............................................................. 22 5.3 OKOLICA IN DOSTOP DO STOJNEGA MESTA ..................................... 23 5.4 IZOLATORSKE VERIGE IN OBEŠALNI MATERIAL ................................ 23 5.5 PREGLED VODNIKOV, TOKOVNIH LOKOV IN ZAŠČITNE VRVI........... 30 5.6 OZEMLJITVE ........................................................................................... 31 5.7 STANJE KONSTRUKCIJE ....................................................................... 32 5.8 HAVARIJE ............................................................................................... 32 5.9 NAVODILA O VZDRŽEVANJU ELEKTROENERGETSKIH PRENOSNIH NAPRAV ............................................................................................................. 34 5.9.1 PREGLEDNA TABELA A - DALJNOVODI ............................................ 35

6 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ................................................................ 39 6.1 NEVARNOST PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN V BLIŽINI DELOV POD NAPETOSTJO .............................................................................. 39 6.2 VARNOSTNE RAZDALJE IN NEVARNOSTNA OBMOČJA ..................... 41 6.3 DOKUMENTI ZA DELO ........................................................................... 42

7 OCENA STROŠKOV VZDRŽEVANJA ............................................................ 48 8 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 53

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 54 KAZALO SLIK ........................................................................................................ 55 KAZALO TABEL ..................................................................................................... 55 KRATICE IN AKRONIMI......................................................................................... 56

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Borut Pečenko: Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem podjetju stran 1 od 56

1 UVOD

Cilj diplomske naloge je čim bolj nazorno prikazati vzdrževanje visokonapetostnih

daljnovodov v prenosnem podjetju. Zajete bodo izkušnje, ki sem jih pridobil pri

vzdrževanju daljnovodov, ter izkušnje, ki sem jih pridobil v času šolanja. V nalogi je

združeno moje praktično in teoretično znanje kakor tudi znanje mojih kolegov.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Smotrno načrtovanje vzdrževanja elektroenergetskih naprav ima pomen za stabilno

obratovanje, da se zagotovi zanesljivo delovanje elektroenergetskih prenosnih

naprav kot tudi celotnega elektroenergetskega sistema. Preventivna vzdrževalna

dela na prenosnih napravah so potrebna zato, da se ohranjajo naprave v dobrem

stanju in tako preprečujemo morebitne izpade napajanja. Kakovost preventivnega

vzdrževanja in hitrejša odprava izrednih okvar z usposobljenim kadrom je pogoj, da

je elektroenergetski sistem zanesljiv in tako deluje brezhibno.

1.2 CILJI NALOGE

V diplomski nalogi je cilj predstaviti tipična vzdrževalna dela na visokonapetostnih

daljnovodih. V nalogi bomo razčlenili preventivna vzdrževalna dela, s katerimi se

ohranja naprava v dobrem stanju. To so preventivna vzdrževalna dela, investicijska

dela in vzdrževalna dela v javno korist. Pojasnili bomo, zakaj so potrebni izklopi

daljnovodov, ter ocenili stroške, ki nastanejo pri vzdrževalnih delih.

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

ELES opravlja javno službo dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja

na območju Republike Slovenije. Razdeljeni smo na štiri centre za infrastrukturo

prenosnega omrežja. Sam opravljam vzdrževalna dela v CIPO Divača. Vzdrževanje

poteka na treh napetostnih nivojih, in sicer 110, 220 in 400 kV. V podjetju se s

kakovostnim vzdrževanjem trudimo, da omrežje deluje brezhibno in s čim manjšim

številom izpadov daljnovodov.



1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Temelje vzdrževanja se postavi že pri izbiri trase daljnovoda. Nekateri daljnovodi so

že leta in leta del prostorskih načrtov, a kot se kasneje izkaže, lahko tudi še tako

dobra zamisel vodi v čez čas tvegano naložbo. Pred trasiranjem službe za

načrtovanje omrežja pregledajo in proučijo možnosti vremenskih vplivov na

določenem okolišu. Vzame se večletno povprečje zimskih in poletnih temperatur,

vplivov vetra, snega in žleda.

Ko je daljnovod zgrajen vzdrževalci pri obhodu s plezanjem na daljnovodne stebre

pregledajo, kako so izvajalci opravili svoje delo. Pomanjkljivosti zabeležijo v

poročila.

1.5 METODE DELA

Pri diplomskem delu mi je bilo v prid poznavanje elektroenergetskega sistema

Slovenije. Znanje iz delovne prakse in izobraževanja pa sem s pomočjo dognanj v

literaturi in Navodilih o vzdrževanju visokonapetostnih daljnovodov v prenosnem

omrežju ter ob pomoči priročnikov in načrtov izvedenih del uporabil v nalogi.

2 VISOKONAPETOSTNO ELEKTROENERGETSKO

OMREŽJE SLOVENIJE

ELES letos praznuje devetdeset let izgradnje visokonapetostnega daljnovoda med

HE Fala in RTP Laško. Z zgraditvijo tega takrat 80 kV daljnovoda je bil prvič

omogočen prenos električne energije na večje razdalje, hkrati pa je to pomenilo tudi

začetek intenzivne gradnje prenosnega omrežja v Sloveniji. Po ustanovitvi Unije za

koordinacijo proizvodnje in prenosa UCPTE leta 1951 je bila leta 1964 v Ljubljani

ustanovljena regionalna skupina SUDEL. V okviru sporazuma SUDEL, ki so ga

podpisali Enel, Verbund in Jugel, je bila najprej zgrajena 220 kV zanka in pozneje še

400 kV povezava. Trajno sinhrono obratovanje s sistemom UCPTE se je začelo

septembra 1974 na 220 kV nivoju med postajama Divača in Padriciano v Italiji.

Slovenski EES tako že štirideset let sinhrono obratuje kot član ene največjih

interkonekcij na svetu.

2.1 SLOVENIJA, SESTAVNI DEL EVROPSKEGA OMREŽJA

Že z vključitvijo v Evropsko unijo in v evropski pravni red smo bili prisiljeni sprejeti

ustrezne zakonske smernice za celovito sodelovanje z državami Evropske unije v

elektroenergetiki. Takrat je slovensko elektroenergetsko omrežje postalo tudi del



vseevropskega elektroenergetskega omrežja, katerega namen je omogočiti

medsebojno pomoč ob izpadih večjih enot v posameznem sistemu. V današnjem

času pa je po liberalizaciji trga z električno energijo ta povezava namenjena

trgovanju z električno energijo.

2.2 TEMELJNE USMERITVE DRUŽBE ELES, d. o. o.

Družba ELES, d. o. o. zagotavlja varen, zanesljiv in nemoten prenos električne

energije. Lahko rečemo, da je družba varuh slovenskega elektroenergetskega

sistema, ki je tesno povezan s prenosnimi omrežji sosednjih držav. Zaposleni v

Elesu so strokovno usposobljeni na področju elektroenergetike, saj s svojim

znanjem in napredno tehnologijo dobaviteljem in odjemalcem zagotavljajo kakovost

v prenosu električne energije.

ELES, d. o. o. kot sistemski operater slovenskega prenosnega elektroenergetskega

omrežja 24 ur na dan znotraj prenosnega omrežja ohranja ravnovesje med

porabljeno in proizvedeno električno energijo. To je naloga, ki se jo zaposleni v

družbi odgovorno zavedajo in jo s pomočjo tehnološko napredne opreme tudi

uspešno opravljajo. Prav strokovno usposobljen kader in vrhunska tehnološka

oprema pripomoreta k doseganju standardov sodobno organizirane družbe in ELES

sodi v sam vrh najsodobnejših evropskih operaterjev prenosnih omrežij.

Ustanovitelj podjetja ELES, d. o. o. je država, katera je hkrati tudi stoodstotna

lastnica.

Podjetju je zaupana naloga, da strateško, odgovorno in trajnostno načrtuje, gradi in

vzdržuje celotno prenosno omrežje Slovenije. Z vodenjem le-tega zagotavlja varen,

zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. Vse dejavnosti, ki predstavljajo

javno gospodarsko službo opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja

prenosnega elektroenergetskega omrežja, se financirajo iz omrežnine.

2.3 DEJAVNOST DRUŽBE ELES, d. o. o.

Temeljna dejavnost podjetja je varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega

sistema Republike Slovenije. Prenos električne energije pomeni nenehno ohranjanje

ravnovesja med proizvedeno in porabljeno električno energijo v Sloveniji. Ključnega

pomena je, da je energija dostopna na vsakem mestu ob vsakem času.

V skladu z energetsko zakonodajo ELES, d. o. o. izvaja naloge vodenja, razvoja,

gradnje in vzdrževanja prenosnega omrežja 110, 220 in 400 kV napetostnih nivojev.

Ena od prednostnih nalog v podjetju je tudi usklajeno delovanje s sosednjimi in



vsemi drugimi omrežji, ki so povezana v Evropsko združenje sistemskih operaterjev

prenosnega omrežja ENTSO-E.

Družba ELES, d. o. o. z upravljanjem daljnovodov in prenosnih objektov zagotavlja

prenos električne energije, ki jo proizvedejo v devetih večjih slovenskih družbah (te

so hidro in termoproizvodnja, jedrska elektrarna ter nekaj manjših enot na obnovljive

vire) pa vse do odjemnih mest sistemskega operaterja distribucijskega omrežja

(SODO – to so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in

Elektro Primorska). Tako prenosno omrežje skupaj z distribucijskim omrežjem in

proizvodnjo tvori elektroenergetski sistem Slovenije (EES).

ELES, d. o. o., je elektroenergetsko povezan s tremi sosednjimi državami – Avstrijo,

Hrvaško in Italijo. Z Avstrijo nas povezujeta dva 400 kV daljnovodna sistema in 220

kV daljnovod, z Italijo 400 kV daljnovod in 220 kV daljnovod, s Hrvaško trije 400 kV

daljnovodni sistemi, dva 220 kV daljnovoda in trije 110 kV daljnovodi. V pripravi je

tudi povezava s sosednjo Madžarsko. Načrtovana je povezava preko 400 kV

daljnovoda na relaciji Cirkovce–Pince.

2.4 ELEKTROENERGETSKO PRENOSNO OMREŽJE

Prenosni daljnovodi povezujejo elektrarne, kot proizvajalce električne energije in

odjemalce na visokonapetostnem nivoju, to je na nivoju sistemskega operaterja

distribucijskega omrežja (SODO) v imenu petih distribucijskih družb in petih velikih

industrijskih porabnikov.

ELES, d. o. o. upravlja (vodi in vzdržuje) daljnovode v skupni sistemski dolžini za

2682 km daljnovodov, od tega za 11,9 km kablovodov kot sledi:

na 110 kV nivoju je 2618 km daljnovodov (od tega 1846 km, ELES),

na 220 kV nivoju je 328 km daljnovodov,

na 400 kV nivoju je 508 km daljnovodov.

Povprečna starost 110 kV daljnovodov je 37 let, 220 kV daljnovodov 45 let ter 400

kV daljnovodov 25 let.



Slika 1: Starost DV v letih

(Vir: Lasten)

Slika 2: Prenosno omrežje RS

(Vir: ELES, d. o. o.)



2.5 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETROV

Nadzemna omrežja potekajo po oporiščnih točkah, t. i. stebrih. Sestavljajo jih:

vodniki,

zaščitne in strelovodne vrvi,

izolatorji,

konzole,

temelji,

ozemljila.

Nadzemni vodi so narejeni iz materialov, kateri naj bi bili:

o dobro električno prevodni (vodniki),

o dobri izolanti (izolatorske verige),

o mehansko dovolj trdni,

o odporni na atmosferske in kemične vplive ter

o ekonomični.

2.5.1 VODNIKI

Vodnik je osnovni element električnega voda. Namenjen je za prenašanje električne

energije od mesta izvora napetosti do potrošnikov, zato je osnovna zahteva pri izbiri

vodnikov postavljena električna prevodnost.

Vodnike lahko razvrstimo glede na vrsto materiala, obliko in izvedbo. Narejeni pa so

lahko iz različnih materialov (baker, bron, aluminij, aldrey, aluminij-jeklo, almelek,

almelek-jeklo, bimetalna vrv, jeklo). Preseki vgrajenih vodnikov in zaščitnih

vodnikov, nameščenih na daljnovodih, ki jih vzdržuje CIPO Divača, so opisani v

tabeli 1.



DALJNOVOD

FAZNI VODNIK

ZAŠČITNA VRV

400 kV Divača–Beričevo snop 2 x Al/Fe 490/65 1 x E-AlMg1/Fe 120/70

1 x Ay/ACS 151/29-

15,3

400 kV Divača -

Redipuglia

snop 3 x Al/Aw 475/25 2 x E-AlMg1/Fe 120/70

220 kV Divača - Kleče Al/Fe 240/40 Al/Fe 120/70

2 x 110kV Divača - Koper Al/Fe 240/40, Ay/ACS

251/25-24,9

Ay/Aw 108/25-10,6

110 kV Divača - Pivka Cu 80 Al/Fe 70/12

Tabela 1: Primeri vgrajenih vodnikov in zaščitnih vodnikov na DV

(Vir: Lasten)

2.5.2 IZOLATORJI

Izolanti so izolacijska sredstva, katerih električna prevodnost je nič in ne prevajajo

električnega toka. Služijo nam za ločitev vodnikov in delov naprav, ki so pod

napetostjo, od delov, ki niso, oziroma glede na zemljo. Izolator pa je element, ki ga

uporabljamo za izoliranje in pritrditev vodnikov ali naprav. Izbor prebojne trdnosti

izolacije naprav v izbranem sklopu EES določa koordinacija izolacije glede na

uporabljeni napetostni nivo, tako se zagotavlja največja zanesljivost njegovega

obratovanja.

Izolacijska sredstva delimo glede na agregatno stanje na:

o plinasta (zrak, plin),

o tekoča (olje),

o trdna (porcelan, keramika, steklo idr.).

2.5.3 KONZOLE

Konzole so jekleni, ploščati ali profilasti nosilci oziroma armiranobetonski pri

betonskih stebrih. Jeklene konzole morajo biti korozijsko zaščitene z zaščitnim

premazom ali vročim pocinkanjem. Na konzole s pomočjo opornikov in stremen

pritrjujemo izolatorje, ki nosijo vodnike. Konzole poznamo po funkciji (nosilne,

razbremenilne, kotne, odcepne, končne in za posebne namene).



2.5.4 OBESNA OPREMA

Obesna oprema nam mora zagotavljati dobre mehanske in električne lastnosti,

korozijsko obstojnost ter preprosto in hitro montažo. Izdelana je iz aluminijeve

legure, jekla, litega železa.

Funkcija obesne opreme je:

nošenje, napenjanje vodnikov in zaščitnih vrvi,

zaščita izolatorjev in vodnikov pred električnim oblokom,

sestavljanje izolatorskih verig,

pritrjevanje izolatorjev in izolatorskih verig na konzole,

sestavljanje snopastih vodnikov,

zmanjševanje vibracij in nihanj vodnikov.

Slika 3: Nosilna sponka z rogljičem

(Vir: Lasten)

2.5.5 STEBRI

Steber služi kot nosilna konstrukcija. Za daljnovode napetostnega nivoja 110, 220 in

400 kV so stebri palične konstrukcije pritrjeni v betonske temelje, ki so

dimenzionirani glede na višino stebra in konfiguracijo terena. Poznamo nosilne

stebre, pri katerih ni mehanskih napetosti vodnika. Vodnik in zaščitna vrv nista trdno

pritrjena, ampak le obešena. Vodnik je vpet med konzolo z izolatorjem in nosilno

sponko, strelovodna vrv pa je obešena v G-nosilec. Pri napenjalnih (zateznih)

stebrih pa sta vodnik in zaščitna vrv fiksno pritrjena v steber. Vodnik je vpet med

konzolo z izolatorjem in zatezno ali kompresijsko sponko, strelovodna vrv pa na

železno ploščo v glavi stebra. Na napenjalnih stebrih poteka strelovodna OPGW vrv

vertikalno po stebru do spojnega mesta, kjer je pritrjena spojka.



Slika 4: Tipi enosistemskih stebrov

(Vir: Razpet 2001)

Slika 5: Tipi dvosistemskih stebrov

(Vir: Razpet 2001)



3 IZHODIŠČA ZA VZDRŽEVANJE DALJNOVODOV

3.1 ENERGETSKI ZAKON

S sprejetjem novega energetskega zakona (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca (Ur. l.

RS, št. 17/2014) je prenehal veljati stari energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/99,

8/2000)

Nov energetski zakon je v slovensko zakonodajo prinesel več evropskih direktiv in

uredb s področja trga z zemeljskim plinom in električno energijo ter energetske

učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon bo poleg prenosa evropske

zakonodaje v nacionalni pravni red urejal tudi druga področja energetske politike

(energetsko infrastrukturo in oskrbo s toploto).

Energetski zakon določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z

energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju

energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za

povečanje energetskih učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo

energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja

pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo ter pristojnosti drugih

organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu (EZ, 1. člen).

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z

energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja (EZ,

3. člen).

Največja sprememba, ki jo prinaša novi zakon, je ločitev sistemskega operaterja

prenosnega omrežja. Za Eles to pomeni, da z njim ne bo upravljal Slovenski državni

holding, pač pa zakon pristojnost lastniškega upravljanja nalaga vladi in ji narekuje,

da uredi pravno podlago za prenos upravljanja v pristojnost ministrstva ali pa

drugega organa. Novost, ki jo prinaša novi zakon, je tudi razdelitev pristojnosti nad

110 kV omrežjem med Elesom in distribucijo, kar do sedaj v Sloveniji še ni bilo

urejeno.

3.2 DELITEV VZDRŽEVANJA

o Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih in administrativnih del, vključno z

nadzorom, z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je

sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena.

o Preventivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi

pred nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba.

Obseg del in potrebni stroški so srednje veliki, dela pa se opravljajo pri

izklopljenem daljnovodu.



o Pregled je delo na elektroenergetskih napravah, ki se opravlja pred

nastankom okvare na elementih postroja ali voda z namenom, da se ohrani

življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja med

normalnim obratovanjem elementa, postroja oziroma voda.

o Revizija je podrobnejši pregled elektroenergetskih naprav ter odprava

pomanjkljivosti, ugotovljenih pri pregledih, preizkusih in kontrolnih meritvah.

To so tudi redna vzdrževalna dela, ki se opravljajo v skladu z navodili

proizvajalcev opreme, v skladu z ugotovitvami diagnostike in v predpisanih

rokih. Daljnovod je pri opravljanju revizijskih del v breznapetostnem stanju.

o Remont je delo, ko se z večjim popravilom in zamenjavo obrabljenih delov

vzdržuje tehnično brezhibno stanje elektroenergetskih naprav. Opravlja se v

skladu z navodili proizvajalcev opreme in v skladu z ugotovitvami

diagnostike. Daljnovod je pri opravljanju revizijskih del v breznapetostnem

stanju.

o Havarija je nenačrtovan dogodek, katerega posledice so uničenje naprav ali

omrežja, kar je povezano z velikimi stroški vzpostavljanja prvotnega stanja.

3.3 ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA V PRENOSNEM PODJETJU

Namen vzdrževanja prenosnega omrežja je obvladovanje vzdrževalnih del, ki so

značilni za vzdrževanje elektroenergetskih prenosnih naprav v ELES-u. Vzdrževalna

dela so organizirana na nivoju celotnega sektorja za prenosno omrežje. Izvedbeni

postopki pa so organizirani na nivoju CIPO, in se izvajajo vzdrževalna dela in

operativne naloge na tehničnem, splošnem in ekonomskem področju ter varstvu in

zdravju pri delu.

Vzdrževalna dela v centrih vzdrževanja so v procesu podprta z uporabo

računalniškega programa Maximo, ki zagotavlja enoten pristop ter podatke, ki

omogočajo kakovostno vodenje, nadzor in analizo vzdrževalnih procesov.

V ELESU, d. o. o. poteka vzdrževanje prenosnega omrežja preko temeljnih

procesov:

preventivno vzdrževanje, ki vključuje obnovo EES,

kurativno vzdrževanje, ki vključuje izredne dogodke (havarije in okvare,

odločbe inšpekcijskih pregledov in korektivne ukrepe na osnovi

diagnostičnih ugotovitev).

Vzdrževalni procesi so v podjetju organizirani v področju za infrastrukturo

prenosnega omrežja. Po potrebi so v proces vključena tudi druga področja:

področje za obratovanje in njegova služba za obratovanje EES, služba za

zaščito,

področje podpornih dejavnosti,

področje za upravljanje s sredstvi in projekti,



področje informatike in telekomunikacije.

Da je zagotovljena kakovost vzdrževanja, so predvidene:

naključne mesečne kontrole pregledov daljnovodov in naprav v RTP,

interni tehnični pregledi projektno vodenih investicijskih vzdrževalnih del,

sodelovanje vodij strokovnih služb področja infrastrukture prenosnega

omrežja na mesečnih operativnih sestankih.

3.4 NAČRTOVANJE VZDRŽEVALNIH DEL

Delavci, ki so pooblaščeni za pripravo del, izdelajo vsak mesec dve vrsti plana

vzdrževanja. Gre za:

- mesečni plan vzdrževanja za CIPO (center infrastrukture prenosnega

omrežja) in

- sumarni plan vzdrževanja v PIPO (področja infrastrukture prenosnega

omrežja).

Iz omenjenih planov je razvidno, ali gre za preventivna ali investicijska vzdrževalna

planirana dela. Mesečni plan je osnova za vzdrževalna dela, ki je izdelan v zadnjem

tednu preteklega meseca.

Vhodni podatki za pripravo mesečnega plana vzdrževanja so:

o potrjen letni plan stroškov,

o elektroenergetska bilanca,

o pravilnik o vzdrževanju EEN,

o zbirna poročila o pregledih VN-naprav,

o mesečna realizacija CIPO-ja,

o letni plan diagnostike,

o inšpekcijske odločbe,

o neskladja.

3.5 PREGLEDI DV IN DV-TRAS

Rezultati preventivnih pregledov daljnovodov in daljnovodnih tras (slika 10) so

ključni podatek za mesečno planiranje vzdrževalnih del oziroma ali je treba opraviti

takojšnje neplanirano vzdrževalno opravilo.

3.5.1 ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI

Preglednik pregleda odsek (daljnovoda) DV, ki mu ga določi nadrejeni in še istega

dne mora izpolniti Poročilo o pregledu DV in DV-trase. V poročilo vpiše svoja

opažanja o stanju oziroma pomanjkljivostih na DV-ju. Predlagati mora, kako hitro je

potrebna neko pomanjkljivost odpraviti in to tudi zabeležiti pod rubriko potrebnost



posega. Ko je poročilo izpolnjeno in podpisano s strani preglednika, ga še istega

dne odda vodji delovne skupine za DV. Vodja delovne skupine za DV najpozneje do

naslednjega dne zbere poročila od vseh preglednikov, jih pregleda in izpolni Zbirno

poročilo o pregledu DV in DV trase. Zbirno poročilo nato izroči vodji vzdrževanja DV.

Vodja vzdrževanja DV lahko na podlagi mnenj preglednikov DV še enkrat osebno

preveri stanje na terenu in glede na predvidene termine in v skladu z možnostmi

zagotovi odpravo pomanjkljivosti. Ko se pomanjkljivost odpravijo, vodja delovne

skupine za DV obvesti vodjo vzdrževanja DV in skupaj izpolnita datum realizacije na

zbirnem poročilu. Vodja vzdrževanja za DV s podpisom potrdi izvedbo.

Vodja vzdrževanja DV dvakrat na leto opravi kontrolo izvajanja pregledov DV in DV-

tras in na podlagi tega izdela letno poročilo.

3.6 PRIPRAVA VZDRŽEVALNIH DEL

Učinkovit nadzor visokonapetostnih in drugih naprav je kvalitetna priprava za

vzdrževalna dela. Pri tem se upoštevajo rezultati diagnostike: električne meritve,

koronsko snemanje, lasersko snemanje, termovizija itd. Sodobna računalniška

orodja za načrtovanje in spremljanje vzdrževalnih del omogočajo učinkovite analize

in s tem večjo preglednost, spremljanje stanja naprav in njihovo vzdrževanje.

3.6.1 NAJAVA IZKLOPOV

Pri vzdrževalnih delih, kjer so naprave pod visoko napetostjo, je treba zagotoviti

izklop naprav v času vzdrževalnih del. Oseba, ki je odgovorna za nadzor EEN vseh

RTP, v CIPO najavi izklop z obrazcem Najava izklopov in ga posreduje odgovornim

za usklajevanje na rednih dispečerskih sestankih za določeno časovno obdobje.

Pred vsakim izklopom oseba ,odgovorna za nadzor EEN vseh RTP, v CIPO ali

vodja za vzdrževanje DV poda področnemu operaterju EES zahtevo za izklop

(depeša). Ta pa jo v sodelovanju z odgovornim operaterjem EES odobri ali zavrne.

3.6.2 PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA IZVEDBO DEL

Med dokumente, ki so potrebni za izvedbo vzdrževalnih del, se štejejo:

nalog za delo,

opis zahtevanih del,

ostale tehnične podloge.

Za pravilno pripravo dokumentov za izvedbo del je poleg osebe za pripravo

vzdrževalnih del odgovorna tudi oseba za nadzor EEN vseh RTP v CIPO, vodja

vzdrževanja DV in vodja vzdrževanja za RTP.

Ob pripravi podlog za dela na daljnovodih se zagotovi ustrezno potreben material in

potrebna transportna in delovna sredstva.



3.7 IZVEDBA DEL NA EEN

Oseba, ki je odgovorna za nadzor EEN posameznega RTP, lokalno izvede ukrepe,

ki so potrebni za izdajo dokumentov s področja varstva in zdravja pri delu. Za

izvajanje del na napravah, pri katerih potrebujemo breznapetostno stanje, se glede

na način vodenja objekta ali naprave praviloma ta dela izvajajo v lokalnem načinu

vodenja. Za tak način vodenja je treba že prej pridobiti soglasje področnega

operaterja elektroenergetskega sistema. Za izvajanje manipulacij z napravami, ki so

v lokalnem načinu vodenja, odgovarja nadzornik objekta, manipulacije pa morajo biti

v skladu z obratovalnimi navodili objekta.

Dela na EEN se začnejo izvajati na podlagi naloga za delo z vsemi tehničnimi in

ostalimi prilogami, po potrebi pa je treba izpolniti tudi dokument za varno delo.

Sama dela na EEN se izvedejo v časovnih okvirih in obratovalnih pogojih. Za

kakovostno in pravilno neposredno izvedbo del je odgovoren vodja DV ali vodja del

RTP.

3.8 ORGANIZACIJA IZVEDBE KOREKTIVNEGA VZDRŽEVANJA

Kurativno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po nastali

okvari, z namenom, da napravo povrnemo v stanje, ko je sposobna opravljati

funkcije, zaradi katerih je zgrajena.

3.9 NADZOR NAD IZVEDBO IN PREVZEM DEL

Nadzor nad izvedbo del izvajajo osebe, ki so odgovorne za nadzor EEN:

vseh RTP v CIPO,

posameznih RTP in

vodja vzdrževanja DV.

Vodja vzdrževanja potrdi pravilnost in kakovost uspešno opravljenega dela na

obrazcu Nalog za delo.

Pri nepravilnem in nekakovostno opravljenem delu se proces spet vrne v pripravo

vzdrževalnih del kjer se ugotovijo in nato odpravijo vzroki za neuspešno izvedbo del.

Vsa dokumentacija o opravljenem delu za področje DV se arhivira pri vodji

vzdrževanja za DV.



4 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV S

HELIKOPTERSKIM SNEMANJEM

Za načrtovanje vzdrževalnih posegov (sanacije, popravila, zamenjava posameznih

delov ali celovitejša prenova), s katerimi je mogoče podaljšati preostalo življenjsko

dobo ob nespremenjeni obratovalni zanesljivosti, morajo vzdrževalci poznati stanje

daljnovodov in njihovih komponent. V ta namen elektroenergetska podjetja

vzpostavljajo sisteme nadzora daljnovodov z uporabo tradicionalnih in novejših

principov nadziranja in diagnosticiranja stanja teh naprav.

4.1 STARANJE DALJNOVODOV

Osnovna naloga daljnovodov je prenos električne energije ob zadovoljivi električni in

mehanski zanesljivosti. Ob tem morajo izpolnjevati predpisane pogoje v zvezi z

zanesljivostjo in kakovostjo dobave s čim manj vzdrževalnimi posegi.

Za odločitev o uporabi ustreznih vzdrževalnih posegov je treba poznati principe

degradacije njihovih posameznih komponent.

V prenosnih električnih omrežjih se večinoma uporabljajo Al/Fe jekleni pleteni

vodniki, pri katerih proces staranja poteka v obliki postopne korozije posameznih

slojev. Zunanja aluminijeva plast je izpostavljena koroziji. Zaradi degradacije in

posledično povečane upornosti se vodniki dodatno grejejo, kar povečuje možnost

okvar.

Korozija se pogosto pojavlja zaradi:

slabega spajanja (udor vode v spoj),

nezadostnega čiščenja,

neravne naležne površine.

Pri jeklenih daljnovodnih stebrih je tako razlog za staranje korozija, ki na različne

konstrukcije vpliva različno in je odvisna od okolja, v katerem stoji daljnovod in od

pogostosti uporabljene protikorozijske zaščite.

4.2 DIAGNOSTICIRANJE DALJNOVODOV

Vedno večja težnja k podaljševanju preostale življenjske dobe obstoječih

visokonapetostnih daljnovodov je spodbudila razvoj različnih novih tehnologij za

nadzor in ugotavljanje okvar in pomanjkljivosti na posameznih komponentah

daljnovodov.



Razvoj teh tehnologij je omogočilo poznavanje vzrokov okvar in principov

degradacije posameznih elementov, ki je posledica izkušenj z obratovanjem in

vzdrževanjem različnih tipov daljnovodov in sistematsko zbiranje podatkov v obliki

dolgoročnih podatkovnih baz.

Pravočasno odkritje okvar je dragoceno, s tem se povečuje zanesljivost in stalnost

obratovanja daljnovodov in s tem celotnega elektroenergetskega sistema ter

zmanjšuje stroške za večje vzdrževalne posege. Nekatere tehnologije

diagnosticiranja stanja daljnovodov so še eksperimentalne, marsikatere pa so že

postale nepogrešljivi členi v sistemih nadzora vzdrževalcev daljnovodov.

4.3 TERMOGRAFSKO SNEMANJE DALJNOVODOV

Ena od tehnologij diagnosticiranja stanja daljnovodov, ki se je z razvojem sodobnih

tehnologij snemanja in obdelave podatkov močno uveljavila v zadnjih letih, je

nedvomno infrardeče (IR) termografsko snemanje.

Uporabnikom omogoča zgodnje odkrivanje električnih in mehanskih pomanjkljivosti,

ki se lahko pojavijo na različnih napravah, objektih oz. na vsem, kar oddaja še tako

majhno toploto.

IR detektor je sestavni del infrardeče kamere, ki jo je moč uporabljati za odkrivanje

okvar ali pomanjkljivosti v vseh električnih sistemih, ki uporabljajo ali proizvajajo

energijo.

V zadnjem času se termografsko snemanje izvaja s pomočjo helikopterja, ki je na

svojem spodnjem delu opremljen z vrtljivo konzolo z vgrajeno navadno in infrardečo

kamero, ki omogoča hkratno termografsko in video snemanje. Rezultat snemanj so

odkrita mesta pregrevanja, ki kažejo na prisotnost različnih okvar. Povišana

temperatura povzroča oksidacijo na kontaktnih površinah in povečuje upornost,

posledično se pregrevanja še povečujejo. Vse to lahko pripelje celo do uničenja

elementa še pred iztekom predvidene življenjske dobe.

Vzrok povišanja temperature so najpogosteje:

ohlapni stiki na sponkah,

oksidacija kontaktov in

korozija materialov.

Te okvare (pomanjkljivosti) vzdrževalci odpravljajo s privijanjem sponk, čiščenjem

kontaktov ali zamenjavo poškodovanih delov. Višino odkritih pregrevanj termografisti

ugotavljajo s primerjavo med temperaturo odkritega mesta pregrevanja Tpre in

referenčno temperaturo Tref, ki je bila izmerjena na enakem elementu v sosednji fazi

ali delu iz enakega materiala v isti fazi, ki se normalno greje in je podobno tokovno

obremenjen.

Najvišja nadtemperatura za vijačne sponke (Al, Cu in njihovih zlitin) je po

navedenem standardu 50 0C, ki jo marsikje jemljejo za mejno (čeprav npr. baker



zdrži skoraj 150 0C brez takojšnega uničenja). Odvisno od vrst materialov,

konstrukcij, podnebnih razmer, velikosti napetosti, izkušenj in priporočil

proizvajalcev visokonapetostne opreme, termografisti v različnih državah uporabljajo

različne kriterije za vrednotenje odkritih pregrevanj. Snemanje se izvaja na

daljnovodih v času, ko so najbolj obremenjeni in tako dobave električne energije ni

treba prekiniti.

Termografsko snemanje daljnovodov (slika 5) in vrednotenje rezultatov je zelo

odvisno od vremena. Snemanje je treba izvajati v času, ko je vpliv sonca na

segrevanje materiala čim manjši, saj lahko odločilno vpliva na rezultate. Prav tako

mora biti veter čim šibkejši, saj so empirične meritve pokazale, da je na primer

pregrevanje pri vetru 5 m/s dvakrat manjše kot pri vetru 1 m/s.

Slika 6: Termografsko snemanje DV

(Vir: Flycom)

4.4 SNEMANJE KORONE NA DALJNOVODIH

V zadnjem času se poleg termografskega snemanja uveljavlja tudi tehnologija, ki

nam omogoča odkrivanje korone in povečanih parcialnih praznitev. Prav tako kot

termografsko snemanje se tudi snemanje korone opravlja na obremenjenih

daljnovodih in dobava električne energije med snemanjem ni motena.

Vzrok povečane korone ter povečanih parcialnih praznitev na daljnovodih so

različne poškodbe na določenih segmentih daljnovodov (poškodovani členi

izolatorskih verig (slika 6), poškodovane silikonske prevleke na kompozitnih

izolatorjih, poškodovani vodniki ipd.), (slika 7).



Vzrok pa je lahko tudi onesnažena okolica, atmosferski vplivi, napačna montaža

naprave ali poškodba naprave pri montaži.

Korono lahko označimo kot lokalno povečanje električnega polja, ki ionizira zrak.

Pogoj za ionizacijo je dovolj velika električna poljska jakost, s katero dobijo

naelektreni delci v okolici (predvsem lahki elektroni) dovolj veliko hitrost in ionizirajo

ob trku z nevtralno molekulo. Rezultat trka je dodaten elektron in pozitivni ion. Pri

ionizaciji prihaja do sproščanja fotonov in s tem do emisije ultravijoličnega sevanja.

Spekter tega sevanja obsega valovne dolžine od 230 do 405 nm. Za zaznavanje

tega pojava so strokovnjaki razvili posebno kamero, ki vsebuje filter za eliminiranje

svetlobnega sevanja v področju med 240 in 280 nm.

Snemalni sistem s kamero izvajalci snemanja po navadi namestijo na helikopter in

tako na hiter način pridobijo zanesljive podatke o okvarah na daljnovodih. Snemanje

poteka na podoben način kot pri termografskem snemanju.

Slika 7: Korona – poškodbe na izolatorjih

(Vir: Flycom)



Slika 8: UV Korona, postaran material

(Vir: Flycom)

4.5 LASERSKO SKENIRANJE DALJNOVODOV

Metoda laserskega skeniranja je še ena od novejših tehnologij zbiranja geodetskih

in tehničnih podatkov ter diagnosticiranja stanja visokonapetostnih daljnovodov.

Z omenjeno metodo je mogoče pridobiti natančne podatke o:

- stanju daljnovodov in njihovih komponent,

- natančnih koordinatah stojnih mest daljnovodnih stebrov in tras,

- objektih, ki se nahajajo na področjih tras,

- povesih ter kritičnih razdaljah in

- podrasti na področju tras.

Lasersko skeniranje se opravlja s pomočjo helikopterja, na katerem je nameščen

sistem, ki je sestavljen iz laserskega razdaljemera, inercialnega navigacijskega

sistema, GPS sprejemnika, digitalne kamere visoke ločljivosti, video kamere in

računalnika za obdelavo podatkov.

Laserski razdaljemer določa razdaljo do točke na zemeljskem površju z merjenjem

časa, ki ga infrardeči laserski žarek potrebuje za pot od senzorja do skenirane točke



in nazaj. Senzorski sistem pulzno oddaja laserske žarke proti zemeljskemu površju,

od katerega se ti odbijejo nazaj proti senzorju. Za določitev natančnih

tridimenzionalnih koordinat položaja katerekoli točke na daljnovodu je poleg

izmerjene razdalje treba poznati še podatke o položaju in orientaciji senzorja na

helikopterju ter podatke o smeri, v kateri je laserski žarek potoval. Te podatke

pridobimo s pomočjo vgrajene antene globalnega položajnega sistema GPS in

vgrajenega inercialnega navigacijskega sistema INS (ko se helikopter giblje s

konstantno hitrostjo). Položaj senzorja se določa z diferencialnimi meritvami GPS,

pri čemer mora biti referenčna postaja GPS na tleh postavljena znotraj področja

skeniranja.

Zaradi točnosti laserske metode in GPS-navigacijskega sistema je možno v

snemalnem pasu 100 m z visoko natančnostjo (15 – 50 cm) pridobiti (slika 8):

geodetske koordinate stebrov (X, Y, Z koordinate),

razdalje med posameznimi stebri,

razdalje med faznimi vodniki in zemljo ter med seboj,

višino točk prijema faznih vodnikov in zaščitnih strelovodnih vrvi,

povese vodnikov,

minimalne razdalje nižjih faznih vodnikov do objektov v trasah daljnovodov,

ter seznam vseh križajočih se objektov.

Za vzdrževalce daljnovodov so zelo zanimivi podatki o vegetaciji na daljnovodnih

trasah oz. njene višine in razdalje do daljnovodnih vodnikov.

Pridobljene rezultate je možno uporabiti za nadaljnje preračune, kot je npr. izračun

dejanskih nateznih sil za vsako razdaljo med stebri posebej ali izdelava podolžnih

profilov daljnovodov. Z opisano metodo vzdrževalci pridobijo realno sliko stanja

daljnovoda, ki je nedvomno v veliko pomoč pri sanacijah daljnovodov in njihovih

komponent, sanacijah kritičnih varnostnih višin in pri rekonstrukcijah in čiščenju

terena pod daljnovodi.



Slika 9: Postopek digitalizacije omrežja

(Vir: Flycom)

4.6 PREGLEDI DALJNOVODOV IN PREIZKUŠANJE

KOMPONENT

S pospešeno uporabo novih tehnologij nadzora uporabljamo preglede in obhode

daljnovodov, ki jih opravlja vzdrževalno osebje. To je osnovni pripomoček za

sprejemanje odločitev o potrebnih vzdrževalnih posegih.

Termografsko snemanje in snemanje korone nam da informacijo o stanju električnih

komponent daljnovodov (vodniki, ozemljilne vrvi, izolatorji, obesni material). Pri

pregledu dobimo predstavo o vseh komponentah visokonapetostnih daljnovodov.

Tako je mogoče pri temeljitem pregledu opaziti:

o poškodbe na faznih vodnikih in ozemljilnih vrveh,

o stopnjo korozije na električnih komponentah in stebrih,

o razbite izolatorske člene,

o poškodovanje temeljev idr.

S pregledom vzdrževalno osebje pridobi potrebne podatke o spremembah na trasah

daljnovodov in o podrasti.



5 IZVAJANJE TIPIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL

Med tipična preventivna vzdrževalna dela na daljnovodih štejemo preglede, ki si

periodično sledijo po obdobjih. Najpogosteje je opravljanje pregledov DV in DV-tras,

ki si sledijo na vsakih šest mesecev, izjema je le merjenje ozemljitvene upornosti, ki

se opravlja obdobno, vsakih pet let. Termovizija DV se opravlja po prioriteti DV in se

izvaja v obdobju treh do deset let. Prav tako se po potrebi izvaja kontrola s korona

kamero.

5.1 POTEK VZDRŽEVALNIH DEL

Vodja vzdrževanja po rotirajočem zaporedju napoti skupino vzdrževalcev na teren,

na pregled DV. Glede na razpoložljivo število delavcev in odvisno od trase DV vodja

določi odseke. Pomen daje specifičnost terena, saj je pri rednem pregledu 110 kV

DV in trase v nekaterih primerih zelo zahtevno pregledati petnajst do petindvajset

stojnih mest, kar je običajno na bolj ravnem terenu. Izraženo v kilometrih je to cca.

5,5 do 9 km na dan.

Preglednik mora biti pri svojem delu zbran oziroma dobro psihofizično pripravljen, da

lahko pregleda določen odsek in zabeleži ugotovitve. Pregledi vseh DV v

posameznem CIPO si sledijo v zaporedju in lahko trajajo več tednov.

5.2 SPLOŠNO STANJE DV-TRASE

Pri pregledu DV trase se zapišejo splošna stanja, to so: potrebni poseki gozdne

podrasti, gozdnega roba ter sadnega drevja. Pozornost je potrebna tudi pri

dejavnikih, kot sta plazenje zemlje tako okoli samega stojnega mesta kot tudi na

preostalem delu trase na varnostne oddaljenosti vodnika od drugih delov.

Pri pregledu je treba biti pozoren na morebitne ugotovitve (nevaren gozdni rob,

izruvano ali nagnjeno drevo), ki bi lahko poškodovale DV. To je podatek, ki zahteva

takojšnjo odpravo morebitnih nevarnosti. Izredne poseke kot tudi ostale redne

poseke v okviru lastnih zmožnosti opravljajo vzdrževalci za DV v lastni režiji.

Pri podiranju dreves morata biti zraven vsaj dva vzdrževalca na slišni oziroma vidni

razdalji. Pri čiščenju podrasti poteka delo počasneje, glede na posebnosti terena je

tudi bolj nevarno, zato to delo opravi skupina treh ali štirih vzdrževalcev. Delo se

opravlja z upoštevanjem navodil o varstvu in zdravju pri delu. Zagotoviti je potrebno

varnost delavcev, orodja in opreme. V nekaterih primerih je pri podiranju dreves

treba drevo navezati, da ne povzročimo dodatne škode na drugih drevesih ali celo

na daljnovodu. Tu ima pomembno vlogo specifičnost terena, kajti na strmih terenih

je to delo nevarnejše.



5.3 OKOLICA IN DOSTOP DO STOJNEGA MESTA

Pri pregledu posvečamo pozornost okolici ter dostopu do SM (stojnih mest).

Opazovati in zabeležiti je treba zasutje temeljev, nevarnost plazenja zemlje,

zaraščenost temeljev ali samega stojnega mesta. Pri morebitnem razraščanju

grmičevja ali rasti samega drevesa v bližini temelja lahko ta oziroma sam koreninski

sistem povzroči razpoke zunanjega dela temelja in razpad le tega. Čiščenje okrog

samega SM je potrebno tudi zaradi odstranitve grmičevja in ureditve okolice ob

morebitnem izvajanju vzdrževalnih del.

Čiščenje SM izvajamo po planu, ko ni predvidenih drugih vzdrževalnih del, za katera

je potreben izklop DV. Na teren se odpelje ena ali dve skupini delavcev in z

nahrbtno kosilnico ali motorno žago uredi dostope, okolico SM ter obhodne poti.

Delo izmenjaje opravljata dva vzdrževalca, eden s strojem drugi pospravlja

pokošeno ali požagano rastje.

5.4 IZOLATORSKE VERIGE IN OBEŠALNI MATERIAL

Pozornost posvetimo pregledu izolatorske verige. V zadnjem času so keramične in

steklene izolatorje nadomestili kompozitni izolatorji. Pri steklenih ali keramičnih

izolatorjih so poškodbe vidne s tal, poškodbe na kompozitnih materialih pa

zasledimo le pri pregledu daljnovoda, ki ga opravimo pri obhodu s plezanjem na

steber.



Slika 10: DV 2x110 kV Divača – Koper

(Vir: Lasten)



Slika 11: Trasa 2x110kV DV

(Vir: Lasten)

Pri odpravi okvar oziroma pomanjkljivosti pri zamenjavi izolatorskih členov ali verig

je to delo v tretjem nevarnostnem območju, pri katerem sodelujejo najmanj štirje

delavci, dva na stebru, dva pod stebrom. V veliki meri je vse odvisno od dostopa

oziroma oddaljenosti od ceste. Za odpravo pomanjkljivosti moramo do stebra

dostaviti orodja, kot so: trikotna lestev (slika 13), vrv, nov izolatorski člen, več členov

ali izolatorska veriga, poliestrske zanke (slika 16), zatezno žabico (slika 15), verižno

dvigalo – pulif za zamenjavo na 110 kV nivoju (slika 14), pri 220 kV ali 400 kV pa

naprava za zamenjavo členov (slika 19).

Pred pričetkom del v tretjem nevarnostnem območju moramo preizkusiti

breznapetostno stanje (slika 12) ter delovišče s prenosno ozemljitvijo ozemljiti. Pri

delu, kjer na razbremenilnem stebru opravljamo zamenjavo ali popravilo tokovnega

loka, moramo obvezno ozemljiti na obeh straneh vodnika (nevarnost statične

elektrike). Ko imata delavca na stebru vso potrebno opremo, se pričnejo z

odpravljati pomanjkljivosti.



Slika 12: Zamenjava poškodovanega izolatorja na DV 400 kV

(Vir: Črnigoj, 2014)

Slika 13: Preizkuševalec

(Vir: Lasten)

Slika 14: Trikotne in ravne lestve s kavljem

(Vir: Lasten)

Po preizkusu breznapetostnega stanja najprej ozemljimo delovišče, nato sledi vpetje

vodnika. Pri nosilnem stebru vodnik vpnemo s poliestrsko zanko, pri zateznem

stebru pa zatezno žabico vpnemo v poliestrsko zanko. Zanko vpnemo v verižno

dvigalo ter s še eno poliestrsko zanko na konzolo. Ko prvi delavec vse vpne, začne

drugi delavec z verižnim dvigalom razbremenjevati izolatorsko verigo. Ko je veriga

razbremenjena, lahko odstranimo poškodovan izolator in ga nadomestimo z novim.



Po namestitvi izolatorja v verigo zataknemo zatič, razbremenimo verižno dvigalo in

vso opremo spustimo s stebra.

Slika 15: Verižno dvigalo

(Vir: Lasten)

Slika 16: Zatezna žabica

(Vir: Lasten)



Slika 17: Poliestrske zanke – razne

(Vir: Lasten)

Slika 18: Žični nateg – tirfor

(Vir: Lasten)



Slika 19: Jeklenice za tirfor

(Vir: Lasten)

Slika 20: Naprava za menjavo izolatorskih členov

(Vir: Lasten)



5.5 PREGLED VODNIKOV, TOKOVNIH LOKOV IN ZAŠČITNE

VRVI

Pri pregledu vodnikov, tokovnih lokov in zaščitne vrvi se vsa pozornost posveti

povesu vodnikov ter nivelaciji vodnika (400 kV daljnovod) ter oceni varnostnih

razdalj. Vodniki se zaradi lastne teže in vremenskih razmer predvsem v zimskem

času (sneg, led, žled in veter) povešajo, zato je treba podrobno oceniti nastalo

situacijo na terenu. Največji poves se tudi ob različnih višinah obesišč meri v sredini

razpetine z ustrezno vertikalno razdaljo med zveznico obeh obesišč in verižnico.

Slika 21: Popravna sponka

(Vir: Lasten)

Slika 22: Popravni oplet

(Vir: Lasten)

Držati se je treba predpisanih varnostnih višin in varnostnih razdalj in ravnati, kot je

navedeno v pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka.

Varnostna višina

Varnostna višina je najmanjša dopustna vertikalna razdalja vodnika oziroma delov

pod napetostjo od zemlje ali kakega drugega objekta na zemlji. Pri tem je upoštevan

največji poves, ki je definiran s kritično temperaturo.

Varnostna razdalja

Varnostna razdalja je najmanjša dopustna razdalja vodnika v katerikoli smeri

oziroma delov pod napetostjo od zemlje ali kakšnega drugega objekta na zemlji pri

povesu, ki je določen kot največji glede na kritično temperaturo. Upošteva se tudi

obremenitev zaradi vetra od nič do polne vrednosti (vrednost, ki je po metereoloških

podatkih znana za določeno področje). Pravilnik govori natančno tudi o tako

imenovanih varnostnih razmikih, za katere pravi, da so to najmanjše dovoljene

razdalje med deli pod napetostjo in ozemljenimi deli voda. Tu ločimo stanja z

neodklonjenimi vodniki od stanj z odklonjenimi vodniki pod vplivom vetra. Varnostni

razmiki v primeru, da ni vpliva vetra, znašajo v centimetrih okrog 0,7xUn, v primeru

vpliva vetra pa okrog 0,5xUn.

Na pregled vodnika lahko vpliva več faktorjev, ki otežujejo vidljivost oziroma pogled

na samo traso, zato mora preglednik pogledati iz več smeri. Tako prej opazimo

pomanjkljivost na vodnikih, poškodovan in odvit pramen ali več pramenov vodnika.



Ravno tako opazimo poškodbo na strelovodnem vodniku, kateri je v zadnjem času

največkrat optični OPGW vodnik. Do poškodb prihaja največkrat zaradi dejavnikov,

kot so strela, sneg ali žled.

Odpravo teh poškodb je z vidika varnosti in zdravja pri delu težje opravljati, zato se

za odpravo teh poškodb uporablja različne pristope. Včasih opazimo poškodbo na

vodniku in če je ta površinska, jo saniramo s popravno sponko (slika 20), če pa je

površinska poškodba na OPGW vodniku, saniramo s popravnim opletom (slika 21).

Če je poškodovano mesto v bližini daljnovodnega stebra in je dosegljivo z lestvami,

je delo hitro opravljeno. V primeru, da je poškodovano mesto na sredini razpetine in

sredi gozda, kjer ni dostopnih poti, je potrebno delo opraviti s pomočjo vozička.

Voziček je treba obesiti na vodnik in se z njim odpeljati do poškodovanega dela

vodnika. Po poškodovanem vodniku se zapelješ le, če si prepričan, da so

poškodovani le zunanji aluminijasti prameni vodnika. Če je mogoče, se delo opravi s

pomočjo avtodvigala, kjer so delovni pripomočki v košari. Včasih pa je treba vodnik

ali OPGW-vodnik na obesiščih namestiti v kolute na več stojnih mestih in s pomočjo

žičnega natega – tirforja (slika 17) in jeklenice (slika 18) spustiti vodnik na tla in na

tleh ali bližini tal opraviti popravilo.

Pri pregledu s plezanjem je treba pozornost posvetiti tokovnim lokom, obešalnemu

materialu, zateznim sponkam, tokovnim sponkam, kompresijskim zateznim

sponkam, pritrdišču strelovodnega OPGW-vodnika, vpenjalnim klinom oziroma

vpenjalnemu sistemu ter antikorozijski zaščiti paličja, kotnikov, spojnih ploščic in

vijakov.

Odprava pomanjkljivosti se izvaja glede na vrsto okvare. AKZ se izvaja glede na

navodila o vzdrževanju EEN. Če je več kot 30 % daljnovoda slabo prepleskanega ali

če sloji barve odstopajo, se izvede nov nanos. Poškodbe na obešalnem materialu

so vidne najpogosteje na nosilnih stebrih, kjer je ob pomoči vetra izolatorska veriga

v obesišču izpostavljena večjemu nihanju. Na teh mestih je opazna povečana

obraba materiala, takšna obrabljena obesna oprema se zamenja. Teh poškodb ne

zabeležimo prav veliko, se pa pojavljajo. Poškodbe na OPGW-vodniku se odpravijo

tako, da se zamenja vodnik od enega do drugega spojnega mesta. Spojna mesta so

na zateznih stebrih, v tem primeru je treba na vse nosilne drogove poškodovanega

odseka namestiti kolute. Tedaj se lahko prične s pomočjo hidravličnega stroja,

katerega sestavljata vlečni in zaviralni stroj, nameščati nov vodnik.

5.6 OZEMLJITVE

Pri pregledu namenimo pozornost tudi ozemljitvam. Pregledamo morebitne

poškodbe, posebej je treba preveriti na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih - poljih

zaradi morebitnih pretrgov ali pretegov, ki nastanejo med oranjem njiv. Ozemljitev

mora biti čvrsto privita na konstrukcijo. Meritve ozemljitvene upornosti daljnovodnih

stebrov se izvaja v obdobju petih let. Če je meritev slaba, lahko izvedemo tudi

meritev specifične upornosti tal.



5.7 STANJE KONSTRUKCIJE

Pri pregledu konstrukcije namenimo pozornost mehanskim poškodbam, morebitnim

odtujenim delom in odstopanju od vertikalnosti. Dodatne vremenske obremenitve

(led, sneg, žled in veter), lahko povzročajo še zlasti v višje ležečih predelih velike

nevšečnosti. Pozornost gre nameniti stanju AKZ, katera se izvaja po potrebi.

5.8 HAVARIJE

Med posege vzdrževalnih ekip prenosnega omrežja štejemo tudi ukrepanja ob

havarijah in izrednih dogodkih. Eno takih, ki je slovensko prenosno omrežje

prizadelo je bila ledena ujma, ki je konec januarja oz. v začetku februarja 2014

zajela večji del Slovenije. Poleg velike škode v gozdovih je nastala večmilijonska

škoda na energetski infrastrukturi. Poškodovanega je bilo trideset kilometrov

prenosnega omrežja, kar znaša okoli dva odstotka daljnovodnih tras. Povprečna

starost poškodovanih daljnovodov je 35 let.

Vse poškodbe, ki so nastale, so bile posledica žleda, ki se je nabiral na vodnikih,

izolatorjih in daljnovodnih stebrih, saj je bilo to dodatno breme žleda štiri do petkrat

večje, kot je projektirana obremenitev. Če ne bi bilo predhodnega dobrega

vzdrževanja daljnovodov in tras, bi bila škoda gotovo še večja.

Slika 23: DV 400 kV Divača–Beričevo, SM v ledenem oklepu

(Vir: Lasten)



V teh težkih dneh na terenu je bilo treba najprej zagotoviti lastno varnost, potem pa

čim bolj učinkovito sidranje vodnikov, da s tem preprečimo še nadaljnjo škodo.

Ducat vzdrževalnega osebja se je dan za dnem trudil začasno sidrati vodnike,

pregledovati daljnovodne odseke in ocenjevati razsežnosti in obseg poškodb ter se

prebiti skozi ceste, zasute s podrtim drevjem, do stebrov.

Slika 24: Priprava na sidranje DV stebra

(Vir: Lasten)

Slika 25: Sidranje faznih vodnikov na 400 kV DV Divača–Beričevo

(Vir: Lasten)



Po dobrih treh mesecih je bila obnova v polnem teku. Dela na 400 kV Beričevo –

Divača je izvajalo podjetje Dalekovod Zagreb. Ta ima skupine delavcev, ki so

izurjeni za elektromontažna in druga dela.

Slika 26: Novopostavljeni steber DV 400 kV Divača – Beričevo SM 169

(Vir: Lasten)

5.9 NAVODILA O VZDRŽEVANJU ELEKTROENERGETSKIH

PRENOSNIH NAPRAV

Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav je notranji dokument

družbe ELES o vzdrževanju elektroenergetskega prenosnega sistema. Navodilo je

usklajeno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje vzdrževanja prenosnega

sistema. Namen navodil je zagotoviti vzdrževanje prenosnega sistema tako, da je

ves čas ohranjena njegova funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost

delovanja.



5.9.1 PREGLEDNA TABELA A - DALJNOVODI

DALJNOVODI

TRASA DV Nabor elementov/opravil

Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Prio

rite

ta I

Re

viz

ija

Prio

rite

ta II

Re

viz

ija

Prio

rite

ta III

1. Stanje posekov v trasi in gozdnem robu 6 M L L L

2. Stanje varnostnih višin 6 M L L L

3. Stanje dostopnih in obhodnih poti 6 M L L L

4. Sistemski posek DV trase in čiščenje stojnih mest

PP PP PP

Tabela 2: Trasa DV

(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str.14)

DALJNOVODI

JEKLENO PREDALČNI STEBRI Nabor elementov/opravil

Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Prio

rite

ta I

Re

viz

ija

Prio

rite

ta II

Re

viz

ija

Prio

rite

ta III

1. Stanje vertikalnosti stebra 6 M L * 2L* 3L*

2. Stanje konstrukcije 6 M L * 2L* 3L*

3. Stanje vzpenjalnih klinov 6 M L * 2L* 3L*

4. Stanje konzol in vrha stebra 6 M L * 2L* 3L*

5. AKZ konstrukcije L * 2L* 3L*

6. Stanje varjenih, vijačenih in kovičenih spojev 6 M L * 2L* 3L*

7. Stanje zateg 6 M L L L

8. Stanje vidnega dela ozemljitev 6 M L L L

9. Meritev ozemljitvene upornosti 5 L

10. Stanje vidnega dela temelja 6 M L L L

11. Stanje zemljišča v okolici (plaz, erozija, tuji posegi) 6 M L L L

12. Stanje in ustreznost opozorilnih tablic, številk stojnih mest in faznih oznak

6 M L L L

Opombe: » * » - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju

Tabela 3: Jekleno predalčni stebri

(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str. 14)



DALJNOVODI

VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI

Nabor elementov/opravil

Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

I

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

II

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

III

1. Stanje (vidne poškodbe) tokovodnikov 6 M L * 2L* 3L*

2. Stanje (vidne poškodbe) zaščitne vrvi 6 M L * 2L* 3L*

3. Povesi tokovodnikov in zaščitnih vrvi (ocena ali

meritev**) 6 M L * 2L* 3L*

4. Varnostne razdalje med tokovodniki in zaščitno vrvjo (ocena

ali meritev) 6 M L * 2L* 3L*

5. Varnostne razdalje tokovnih lokov in faznih prepletanj 6 M L * 2L* 3L*

6. Varnostne višine in oddaljenosti/križanja z drugimi objekti 6 M L L L

7. Termovizija DV prioritete I in II*** 3 L

8. Termovizija DV prioritete III *** 10 L

9. Stanje elementov spojne in popravne opreme 6 M L * 2L* 3L*

10. Stanje povezave zaščitne vrvi z ozemljenim delom stebra 6 M L * 2L* 3L*

11. Kontrola s korona kamero PP

Opombe: * - pregled s plezanjem in odprava pomanjkljivosti v III. nevarnostnem območju

** - v primeru mejne ocene se izvede meritev

*** - uvrstitev DV v posamezni prioritetni razred je razvidna iz priloge B

Tabela 4: Vodniki in zaščitne vrvi




DALJNOVODI

OBESNI MATERIAL IN IZOLACIJA


Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

I

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

II

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

III

1. Stanje obesnega pribora izolacijskega sistema L * 2L* 3L*

2. Stanje porcelanastih členov izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*

3. Stanje steklenih členov izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*

4. Stanje kompozitnih izolatorjev 6 M L * 2L* 3L*

5. Stanje onesnaženosti izolacijskega sistema in preventivna

zaščita v onesnaženih področjih trase DV L * 2L* 3L*

6. Stanje pritrdilnega pribora zaščitne vrvi L * 2L* 3L*

7. Stanje vertikalnosti izolacijske verige 6 M L * 2L* 3L*

8. AKZ obesnega materiala L * 2L* 3L*

9. Stanje iskrišč (pritrditev. usmerjenost …) L * 2L* 3L*

10. Stanje antivibratorjev in distančnikov 6 M L * 2L* 3L*

11. Stanje signalne opreme (svetilke, krogle …) 6 M L * 2L* 3L*

12. Stanje izolacijskih distančnikov 6 M L L L

13. Kontrola s korona kamero PP


Tabela 5: Obesni material in izolacija


DALJNOVODI

OPTIČNI KABLI - OPWR

(oplet zaščitnega ali faznega vodnika)


Periodika

Pre

gle

d

Rev

izija

Pri

ori

teta

I

Rev

izija

Pri

ori

teta

II

Rev

izija

Pri

ori

teta

III

1. Stanje (poškodbe) OPWR/zaščitna vrv 6M L* 2L* 3L*

2. Stanje (poškodbe) OPWR/fazni vodnik 6M L* 2L* 3L*

3. Stanje kabelskega mostička OPWR 6M L* 2L* 3L*

4. Stanje na mestu prehoda OPWR iz faznega vodnika 6M L* 2L* 3L*

5. Stanje spojke OPWR 6M L* 2L* 3L*


Tabela 6: Optični kabli – OPWR




DALJNOVODI

OPTIČNI KABLI - OPGW

(v zaščitnem vodniku)


Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

I

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

II

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

III

1. Stanje (poškodbe) zaščitne vrvi/OPGW 6M L* 2L* 3L*

2. Stanje obesnega materiala OPGW 6M L* 2L* 3L*

3. Stanje poteka OPGW po stebru in stanje pritrdilcev 6M L* 2L* 3L*

4. Stanje spojke OPGW 6M L* 2L* 3L*

5. Stanje zemeljskega kabla od spojke OPGW do zemlje 6M L L L


Tabela 7: Optični kabli – OPGW


DALJNOVODI

OPTIČNI KABLI - OPPC

(v faznem vodniku)


Periodika

Pre

gle

d

Rev

izija

Pri

ori

teta

I

Rev

izija

Pri

ori

teta

II

Rev

izija

Pri

ori

teta

III

1. Stanje (poškodbe) faznega vodnika/OPPC 6M L* 2L* 3L*

2. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – spajanje z ravno

spojko 6M L* 2L* 3L*

3. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – spajanje z optičnim

paličnim izolatorjem 6M L* 2L* 3L*

4. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – obešanje s pomožno

verigo 6M L* 2L* 3L*

5. Stanje napenjalnega obešanja OPPC – na portal 6M L* 2L* 3L*

6. Stanje nosilnih obešanj OPPC 6M L* 2L* 3L*


Tabela 8: Optični kabli – OPPC




DALJNOVODI

FIKSNI VZPENJALNO – VAROVALNI SISTEM


Periodika

Pre

gle

d

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

I

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

II

Re

viz

ija

Pri

ori

teta

III

1. Splošno stanje FVS 6M L* 2L* 3L*

2. Stanje objemk varnostnega profila L** 2L* 3L*

3. Stanje privitosti vijakov in matic L* 2L* 3L*

4. Ustreznost premika lovilnega vozička v profilu L* 2L* 3L*

5. Ustreznost omejevalnikov ovilnega vozička L* 2L* 3L*

6. Stanje zadrževalno lovilnega vozička M L* 2L* 3L*

7. AKZ FVS L* 2L* 3L*


Tabela 9: Fiksni vzpenjalno varovalni sistem

(Vir: Navodilo o vzd. EEPN, ELES 2011, str.19)

6 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Varnostna pravila določajo preventivne ukrepe varnosti in zdravja pri delu pred

nevarnostjo električnega udara, uporabljajo se pri delih na elektroenergetskih

objektih. V smislu splošne varnosti, varovanja zdravja, življenja zaposlenih in

varovanja materialnih dobrin je treba upoštevati tehnične predpise in standarde pri

vseh delih na elektroenergetskih napravah in postrojih ne glede na napetostni nivo

in lokacijo naprav.

6.1 NEVARNOST PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN

V BLIŽINI DELOV POD NAPETOSTJO

Dela v breznapetostnem stanju so dela v prostoru ali na prostem, ki se opravljajo na

elektroenergetskem postroju, električni napravi, električni opremi ter električni

instalaciji, v katerih je iz vseh električno vodljivih delov, tudi iz kabelskih in zračnih

vodov, izklopljena napetost, pred pričetkom dela pa so izvedeni predpisani varstveni

ukrepi.

Zelo pomembno je, da znamo razlikovati med pojmoma »delom« in »posluževanje«

ter da razlikujemo delo na napravah NN (do 1000 V) in VN (nad 1 kV), saj je od tega

odvisna organizacija dela, število izvajalcev, ustni ali pisni dogovor o delu in drugo.



Zelo natančno opredelimo definiciji pojmov »delo« in »posluževanje« in določimo

razliko med njima (Pravilnik, 1992, 5. člen):

Dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih

napravah, električni opremi in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje,

rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in zagone.

Posluževanje zajema manipulacijo in nadzorstvo nad obratovanjem

električnega postroja, električne naprave, električne opreme in električne

instalacije.

Delavec mora biti sposoben prepoznati nevarnosti. Da delavec lahko samostojno

dela, vodi ali nadzoruje dela, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali

zdravstvene okvare, mora:

biti starejši od 18 let,

imeti predpisano strokovno izobrazbo in delovne izkušnje za zahtevano

področje dela,

imeti uspešno opravljen preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu,

dobro poznati nevarnosti in varnostne ukrepe,

biti zdravstveno sposoben za opravljanje del,

imeti mora pooblastilo za delo.

Dela na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih ter električnih

napravah in opremi se izvajajo samo na osnovi predhodno izdanih dokumentov za

varno delo. Ti dokumenti so pisni akti, ki določajo pripravo ali izvedbo del. Vsak

dokument za varno delo mora vsebovati vse podatke, izpolnjen mora biti tako, da je

skupini in posamezniku, ki ga prejme, razumljiv. Dokumenti se praviloma izdajajo

pisno z določenim obrazcem, ustno, če obstaja možnost snemanja pogovora ali pa

preko govornih telekomunikacijskih zvez z vpisovanjem in preverjanjem besedila ali

telefaksom.

Dokumenti za varno delo so:

delovni program,

delovni nalog,

dovoljenje za delo,

obvestilo o prenehanju dela,

depeša (fonogram).

Pred začetkom dela v breznapetostnem stanju in v bližini delov pod napetostjo se

mora zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil (pet zlatih pravil) po

naslednjem vrstnem redu:

1. izklopiti in vidno ločiti naprave od napetosti z vseh strani,

2. preprečiti ponovni vklop,

3. ugotoviti breznapetostno stanje,



4. ozemljiti in kratkostično povezati izklopljene naprave,

5. ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo.

Slika 27: Pet zlatih pravil

(Vir: Lasten)

6.2 VARNOSTNE RAZDALJE IN NEVARNOSTNA OBMOČJA

Napetostni nivo (kV) Varnostna razdalja (cm)

110 200

220 300

400 400

Tabela 10: Varnostne razdalje

(Vir: Lasten)

Pri napravah nad 1 kV delimo območja izvajanja del glede na stopnje nevarnosti

pred električnim udarom na:

I. nevarnostno območje:

je območje prostega gibanja brez posebnih varnostni ukrepov,



na stebrih vodov sega do višine 3 m od tal. Izvajamo lahko

čiščenje trase, napenjamo sidra, zamenjujemo vezne elemente,

nameščamo opozorilne table, pregledujemo stanje stebrov,

barvamo. V tem območju je dovoljen dostop vsem delavcem,

obiskovalcem pa samo v spremstvu odgovorne osebe.

II. nevarnostno območje:

je območje opravljanja del in kontrole. Tukaj je dovoljeno gibanje

delavcem, ki opravljajo dela oziroma naloge, za katere so

usposobljeni – tudi varstva pri delu,

na stebrih vodov sega nad 3 m od tal do varnostne razdalje (tukaj

lahko barvamo, zamenjujemo vezne elemente, privijamo matice).

Mejo med II. in III. nevarnostnim območjem moramo označiti z

zastavicami ali opozorilnim trakom.

III. nevarnostno območje:

je območje okoli delov pod napetostjo, in sicer na razdalji, manjši

od varnostne. V to območje je dovoljen dostop samo v

breznapetostnem stanju,

v tem območju so na vodih dovoljena dela le, kadar gre za

revizije, in še to le s pisnim dovoljenjem.

6.3 DOKUMENTI ZA DELO

Za vsa dela v energetskih postrojih nad 1 kV napetosti so potrebni določeni

dokumenti, in sicer:

delovni program – izdamo ga za delovne skupine, določimo koordinatorja

del, izvajalce, čas in opis del, potrebne stikalne manipulacije, odgovorne

osebe, varnostne ukrepe, posebna določila,

delovni nalog – dobi delovna skupina in vsebuje ime podjetja, opis del, čas

izvajanja del, odgovorno osebo, pooblaščeno osebo za izvedbo stikalnih

manipulacij, vodjo del, dodatne ukrepe. Izdati ga je treba v pisni obliki, kot

govorni posnetek in kot zapis teksta preko telekomunikacijskih zvez.

dovoljenje za delo – izdamo ga samo za delo v breznapetostnem stanju v III.

nevarnostnem območju ali za delo v bližini delov, ki so pod napetostjo. Je

pisni dokument, ki je potreben za varno delo na elektroenergetskih

napravah, v normalnih in havarijskih razmerah. Izda ga odgovorna oseba za

zagotovitev breznapetostnega stanja ali koordinator stikalnih manipulacij,

prejme pa ga vodja del.

Fonogram – je kratko in pomembno obvestilo ali zahtevek, ki ga napišemo v

obrazec. Prenašajo se lahko preko zvez z vpisom besedila. Poleg vsebine



mora fonogram vsebovati tudi številko, datum in čas oddajanja in sprejetja

tega obvestila ter priimek in ime osebe, ki ga je sprejela in oddala.

Tabela 11: Delovni program (obrazec)

(Vir: Interni dokumenti ELES)



Tabela 12: Delovni nalog (obrazec)




Tabela 13: Nalog za delo (obrazec)




Tabela 14: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec)




Pomen dokumentov

o Delovni program se izda za vse vrste del, pri katerih sodeluje več delovnih

skupin. S programom se zavaruje delo skupin in določa koordinator del –

odgovorni vodja vseh programskih del. Delovni program ne predstavlja

samostojnega dokumenta za varno organizacijo dela zato mu morajo

obvezno slediti delovni nalogi.

o Delovni nalog se izdaja za vse vrste del, ki jih izvaja ena delovna skupina.

Delovni nalog izda pooblaščeni vodja, podan mora biti tako, da je izvajalcu

naloge razumljivo, kje in kaj mora opraviti in katera opravila.

o Dovoljenje za delo se izda samo za dela v breznapetostnem stanju v III.

nevarnostnem območju in za delo v bližini napetosti, ko se uporabljajo

katerekoli od petih varnostnih pravil. Dovoljenje za delo izda odgovorna

oseba šele takrat, ko so opravljene vse v delovnem nalogu predpisane

manipulacije in ukrepi za zavarovanje mesta dela.

o Obvestilo o prenehanju dela je dokument, ki ga izda vodja del – vodja

delovne skupine po končanem delu ali prekinitvi dela potem, ko se je

prepričal, da so se vsi delavci odstranili iz nevarne bližine postroja, opreme

ali naprave in da je s teh sredstev odstranjen ves material, orodje, drugi

predmeti, prenosne naprave za ozemljitev in kratkostično povezavo ter

ostala sredstva za zavarovanje.

o Z depešo se dajejo kratka in pomembna obvestila, zahtevki in odobritve

obratovalnega značaja. Depeše se obojestransko vpisujejo v knjigo depeš,

prenašajo pa se preko govornih telekomunikacijskih zvez ob preverjanju

vpisanega teksta.

Vsi našteti dokumenti se po končanih delih zberejo in shranijo v arhivu kot trajno

gradivo.



7 OCENA STROŠKOV VZDRŽEVANJA

Vzdrževanje mora biti učinkovito v smislu ohranjanja življenjske dobe ter v smislu

obvladovanja stroškov proizvodnje oz. prenosa električne energije.

Preventivno vzdrževanje

Z izvajanjem preventivnega vzdrževanja se nameni več pozornosti, ne samo

odpravljanju okvar, temveč boljši organizaciji in tehnični rešitvi izvedbe vzdrževanja.

Vzdrževalci opravljajo ciklične preglede v koordinaciji s proizvodnjo, kar je posebej

pomembno tam, kjer je potrebno deloma ali v celoti prekiniti delovni proces, kar

lahko v sistemih povzroči izpade z velikimi stroški.

Korektivno vzdrževanje

Med korektivno vzdrževanje sodijo vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu

okvare in tako sredstvo spet usposobimo za izvajanje njegove namenske funkcije.

Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo časovno načrtovati vnaprej, ker ne poznamo

točnega nastopa odpovedi delovnega sredstva, zato so to neplanirani vzdrževalni

procesi. Okvare so nenadne, posledice pa v posameznih primerih lahko tudi

katastrofalne.

V ELES-u stroške vzdrževanja spremljamo s pomočjo informacijskega sistema (IS)

Maximo (AM) Assett Management, ki omogoča dosledno vodenje ob pomoči

predhodnih poročil o stroških orodja, opreme, storitev zunanjega in vzdrževalnega

osebja za določeno prenosno napravo. Tako dobimo realno sliko o stroških

vzdrževanja.

Nalog za delo (ND) za elektroenergetske naprave (EEN) kreirajo in upravljajo v

posameznem centru za infrastrukturo prenosnega omrežja (CIPO). ND za službe

področja za infrastrukturo prenosnega omrežja (PIPO), področja za upravljanje s

sredstvi in projekti (PUSP) in ostala področja ELES-a pa izdajo v službi za

tehnologije in diagnostiko. Nalogi za službe PIPO, PUSP in ostala področja ELES-a

so namenjeni beleženju osebnih potnih nalogov (OPN) in potnih nalogov (PN) za

delavce teh služb oz. področij, ki jih izdajajo v CIPO.



Analiza izvajanja vzdrževalnih del v letu 2013

Opravljeni posegi vzdrževalnih skupin na 110 kV omrežju

Vrsta elementa dela Število posegov

Menjava izolatorskih členov 25

Popravila na obesnem materialu 10

Ozemljitve 11

Temelji 4

Strelovodni ali OPGW-vodnik 19

Opozorilne tablice 42

Konstrukcija 15

Posegov skupaj: 126

Tabela 15: 110 kV napetostni nivo

(Vir: Lasten)




Popravila na obesnem materialu 3

Ozemljitve 3

Temelji 1


Posegov skupaj: 24


(Vir: Lasten)




Ozemljitve 3


Opozorilne tablice 3

Konstrukcija 1

Posegov skupaj: 30


(Vir: Lasten)



DV RTP

1 (DV-PV-RVZ)

Revizija DV

2 (DV-PV-PROP)

Pregled DV in odprava manjših

pomanjkljivosti

3 (DV-PV-NADZ)

Nadzor DV

4 (DV-PV-RM)

Remont DV

5 (DV-PV-VOOO)

Pregled in revizija opreme, orodja in

objektov

6 (DV-PV-ČTL)

ČTL - Čiščenje trase DV in KB - lastni

8 (DV-PV-RLP)

Reševanje lastniške problematike

19 (RTP-PV-RVZ)

Revizija RTP

20 (RTP-PV-PROP)

Pregled RTP in odprava manjših

pomanjkljivosti

21 (RTP-PV-NADZ)

Nadzor RTP

22 (RTP-PV-RM)

Remont RTP

23 (DV-PV-VOOO)

Pregled in revizija opreme, orodja in

objektov

24 (RTP-PV-DPN)

Delo pod napetostjo

PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

NALOGI ZA DELO

PUSP

38 (RTP-PV-DIAG)

Diagnostika

CIPO

35 (TAP-SPLO)

Splošna dela

37 (TAP-SPLO) Splošni redni mesečni

nalogTEHNIČNO ADMINISTRATIVNA PODPORA

PIPO

33 (RTP-STZU-PROP)

Pregled RTP in odprava manjših

pomanjkljivosti

34 (RTP-STZU-PR)

Projekt

13 (DV-OBN-IVZ)

Investicijsko vzdrževanje

KURATIVNO VZDRŽEVANJE

OBNOVA

28 (RTP-OBN-PR)

Projekt

9 (DV-KV-ODOK)

Odprava okvare25 (RTP-KV-ODOK)

Odprava okvare

12 (DV-OBN-PR)

Projekt

29 (RTP-OBN-IVZ)

Investicijsko vzdrževanje

10 (DV-KV-IPROP)

Izreden pregled DV in odprava manjših pomanjkljivosti

26 (RTP-KV-IPROP)

Izreden pregled RTP in odprava manjših pomanjkljivosti

15 (DV-STZN-ELMD)

Elektromontažna dela31 (RTP-STZN-ELMD)

Elektromontažna dela

32 (RTP-STZU-RVZ)

Revizija RTP

STORITEV ZA NOTRANJE

STORITEV ZA ZUNANJE

30 (RTP-NOV-PR)

Projekt14 (DV-NOV-PR)

ProjektNOVOGRADNJA

17 (DV-STZU-PROP)

Pregled DV in odprava manjših

pomanjkljivosti

18 (DV-STZU-PR)

Projekt

16 (DV-STZU-RVZ)

Revizija DV

7 (DV-PV-ČTZ)

ČTZ - Čiščenje trase DV in KB - zunanji

36 (TAP-PR)

Projekt

27 (RTP-KV-PR)

Projekt11 (DV-KV-PR)

Projekt



V nadaljevanju prikazujemo stroške vzdrževanja, pridobljene iz informacijskega

sistema Maximo AM.

Nap. nivo (kV)

Revizije (EUR)

Pregled EEN in

odprava manjših

pomanjkljivosti

(EUR)

Pregled in revizija

opreme, orodja in

objektov (EUR)

110 85.242,21 107.489,64

220 17.261,01 10.125,63

400 19.912,40 18.695,49

Ostalo 1.118,04 36.183,17

Skupna vsota 122.415,62 137.428,80 36.183,17

Tabela 18: Stroški preventivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013

(Vir: Lasten)

V tabeli 18 prikazujemo stroške preventivnega vzdrževanja DV v CIPO Divača po

napetostnih nivojih. Stroški so navedeni za: revizije, pregled EEN in odprava

manjših pomanjkljivosti in pregled in revizija opreme, orodja in objektov.

Nap. nivo (kV)

Čiščenje trase –

lastni (EUR)

Čiščenje trase –

zunanji (EUR)

Reševanje

lastniške

problematike

(EUR)

110 74.266,10 127.682,75 28.628,29

220 9.295,61 10.490,30 24.283,96

400 12.529,91 71.431,86 19.456,32

Ostalo 355,36 300,00

Skupna vsota 96.091,62 209.960,27 72.668,57

Tabela 19: Stroški preventivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013

(Vir: Lasten)

V tabeli 19 prikazujemo stroške preventivnega vzdrževanja DV v CIPO Divača za

čiščenje trase – lastni, čiščenje trase – zunanji in reševanje lastniške problematike.



Napetostni nivo (kV)

Odprava okvare

Izreden pregled EEN in

odprava manjših

pomanjkljivosti (EUR)

110 13.633,12

220 271,36

400 1.546,36

Ostalo

Skupna vsota 15.450,84

Tabela 20: Stroški korektivnega vzdrževanja CIPO Divača za leto 2013

(Vir: Lasten)

V tabeli 20 prikazujemo stroške kurativnega vzdrževanja DV v CIPO Divača za

odprava okvare in izreden pregled EEN in odprava manjših pomanjkljivosti.

Najpogostejša vzdrževalna dela

Skupine za vzdrževanje DV se na teren odpravljamo dnevno. Med deli, ki se izvajajo

pri revizijah daljnovodov (tabela stroškov 18), ko je daljnovod odklopljen, ločen in

ozemljen, poznamo še dela, ki jih vzdrževalci opravljamo, ko skrbimo za 532 km

daljnovodov (CIPO Divača).

V veliki meri so to čiščenja tras (tabela 19) in čiščenje obhodnih poti. To je treba

izvajati tam, kjer ni možen dostop z avtomobilom ali ni morebitne vzporedne ceste

vzdolž trase.

V teh primerih je treba letno vzdrževati obhodne poti, kajti le tako zagotovimo, da je

pri rednem obhodu daljnovoda lažje oceniti in opisati stanje na terenu. Poleg

opisanega je v tabeli ovrednoteno tudi delo vzdrževalcev, ki ga opravimo pri

vzdrževanju podrasti in stranskega drevja. Ostala dela pa so opisana v tabelah 15,

16 in 17.



8 ZAKLJUČEK

Predstavljeni so ključni elementi in naprave prenosnega elektroenergetskega

sistema, njihov obseg in vloga v sistemu. Podrobno so razčlenjeni delitev in vloga

vzdrževanja prenosnih naprav, izvajanje posameznih opravil pri vzdrževanju in

sodobni pristopi pri ugotavljanju stanja naprav. Tu se predvsem upošteva

helikoptersko ugotavljanje stanja posameznih elementov prenosnih daljnovodov.

Poseben prispevek predstavlja ocena obsega del in predvsem stroškov vzdrževanja

v Centru za infrastrukturo prenosnega omrežja v Divači. V letu 2013 so bili največji

stroški vzdrževanja na področju čiščenja tras, sledi izvajanje pregledov in odprava

manjših pomanjkljivosti ter revizije naprav. Tako so stroški preventivnega

vzdrževanja štiridesetkratnik stroškov korektivnega vzdrževanja.



VIRI IN LITERATURA

Interna glasila

ELES (2014). 90 let prenosnih poti.

ELES (2004). Trideset let sinhronega obratovanja z Evropo.

Navodila za vzdrževanje

ELES (2010). Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav.

ELES (2012). Vzdrževanje v centrih vzdrževanja.

ELES (2013). Navodila za uporabnike IS Maximo AM.

Projektna in investicijska dokumentacija

IBE, p. o. (1981). Načrti izvedenih del, Tehnično poročilo, Projekt št. 4309/34/S

mapa 1, DV 400 kV DIVAČA – MELINA, Ljubljana: IBE, p. o.

IBE, p. o. (1989). Projekt izvedenih del, Projekt št. A700/5/34 mapa 234, DV 2 x 110

kV DIVAČA – KOPER, Ljubljana: IBE, p. o.

IBE, p. o. (1967). Glavni projekt, Projekt št. 4233/3 mapa 1, DV 220 kV DIVAČA –

PADRIČE, Ljubljana: IBE, p. o.

IBE, d. d. (1999), Projekt izvedenih del, Projekt št. D490-A023/75 mapa ME08/1, DV

2 x 110 kV DIVAČA – KOPER, Ljubljana: IBE, d. d.

Interno gradivo

Bokal, D. (2012/2013). Elementi elektroenergetskih sistemov: študijsko gradivo.

Ljubljana: ICES

Bokal, D. (2011). Vodenje elektroenergetskih sistemov – vzdrževanje: študijsko

gradivo. Ljubljana: ICES

Učbenik

Razpet, A. (2001). Elektroenergetski sistemi. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

Spletne strani

Uradni list RS, št. 29/1992, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo

električnega toka. Pridobljeno 27. 05. 2014 z naslova http://www. uradni-

list.si.

FLYCOM d.o.o. Diagnosticiranje elektro omrežja. Pridobljeno 23. 04. 2014 z

naslova http://flycom.si.



KAZALO SLIK

Slika 1: Starost DV v letih ......................................................................................... 5 Slika 2: Prenosno omrežje RS .................................................................................. 5 Slika 3: Nosilna sponka z rogljičem .......................................................................... 8 Slika 4: Tipi enosistemskih stebrov ........................................................................... 9 Slika 5: Tipi dvosistemskih stebrov ........................................................................... 9 Slika 6: Termografsko snemanje DV ...................................................................... 17 Slika 7: Korona – poškodbe na izolatorjih ............................................................... 18 Slika 8: UV Korona, postaran material .................................................................... 19 Slika 9: Postopek digitalizacije omrežja .................................................................. 21 Slika 10: DV 2x110 kV Divača – Koper................................................................... 24 Slika 11: Trasa 2x110kV DV ................................................................................... 25 Slika 12: Zamenjava poškodovanega izolatorja na DV 400 kV ............................... 26 Slika 13: Preizkuševalec ........................................................................................ 26 Slika 14: Trikotne in ravne lestve s kavljem ............................................................ 26 Slika 15: Verižno dvigalo ........................................................................................ 27 Slika 16: Zatezna žabica ........................................................................................ 27 Slika 17: Poliestrske zanke – razne ........................................................................ 28 Slika 18: Žični nateg – tirfor .................................................................................... 28 Slika 19: Jeklenice za tirfor ..................................................................................... 29 Slika 20: Naprava za menjavo izolatorskih členov .................................................. 29 Slika 21: Popravna sponka ..................................................................................... 30 Slika 22: Popravni oplet .......................................................................................... 30 Slika 23: DV 400 kV Divača–Beričevo, SM v ledenem oklepu ................................ 32 Slika 24: Priprava na sidranje DV stebra ................................................................ 33 Slika 25: Sidranje faznih vodnikov na 400 kV DV Divača–Beričevo ........................ 33 Slika 26: Novopostavljeni steber DV 400 kV Divača – Beričevo SM 169 ................ 34 Slika 27: Pet zlatih pravil ........................................................................................ 41

KAZALO TABEL Tabela 1: Primeri vgrajenih vodnikov in zaščitnih vodnikov na DV ............................ 7 Tabela 2: Trasa DV ................................................................................................ 35 Tabela 3: Jekleno predalčni stebri .......................................................................... 35 Tabela 4: Vodniki in zaščitne vrvi ........................................................................... 36 Tabela 5: Obesni material in izolacija ..................................................................... 37 Tabela 6: Optični kabli – OPWR ............................................................................. 37 Tabela 7: Optični kabli – OPGW ............................................................................. 38 Tabela 8: Optični kabli – OPPC .............................................................................. 38 Tabela 9: Fiksni vzpenjalno varovalni sistem .......................................................... 39 Tabela 10: Varnostne razdalje ................................................................................ 41 Tabela 11: Delovni program (obrazec) ................................................................... 43 Tabela 12: Delovni nalog (obrazec) ........................................................................ 44 Tabela 13: Nalog za delo (obrazec) ........................................................................ 45 Tabela 14: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec) ................. 46



KRATICE IN AKRONIMI (po abecednem vrstnem redu)

Al aluminij

AlMg1 aluminij magnezij1

AM assett management

Aw alumovelt

CIPO center za infrastrukturo prenosnega omrežja

DV daljnovod

EE elektroenergetski

EEN elektroenergetske naprave

EEPN elektroenergetske prenosne naprave

ELES Elektro Slovenija, d. o. o.

Fe železo

HE hidro elektrarna

IS informacijski sistem

kV kilovolt

OPGW optical ground wire (optični kabel v zaščitnem vodniku)

PIPO področje infrastrukture prenosnega omrežja

PP prenosno podjetje

RTP razdelilna transformatorska postaja

SM stojno mesto

SODO sistemski operater distribucijskega omrežja

SONPO sistemska obratovalna navodila prenosnega omrežja

SOPO sistemski operater prenosnega omrežja

UCPTE unija za koordinacijo proizvodnje in prenosa

VN visoka napetost

VZD vzdrževanje

vzdrŽevanje visokonapetostnih - bb.si · kljuČne besede: daljnovod, vzdrževanje, prenosne...

Documents