vzpostavitev sistema za zagotavljanje · kakovosti zraka. v ta namen sem za bolnišnico vzpostavil...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Tomaž TUŠEK

VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE

KAKOVOSTI ZRAKA V BOLNIŠNICI S PRISILNIM

PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO

Magistrsko delo

študijskega programa 2. stopnje

Strojništvo

Maribor, januar 2017

VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE

KAKOVOSTI ZRAKA V BOLNIŠNICI S PRISILNIM

PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO

Magistrsko delo

Študent: Tomaž TUŠEK

Študijski program: Študijski program 2. stopnje Strojništvo

Smer: Konstrukterstvo

Mentor: red. prof. dr. Bojan AČKO

Maribor, januar 2017

II

I Z J A V A

Podpisani Tomaž Tušek izjavljam, da:

je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter

Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in

elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor, 8. 1. 2017 Podpis: ________________________

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Bojanu

Ačku, univ. dipl. inž. str., za vso pomoč pri izdelavi

naloge in čas, ki mi ga je posvetil.

Posebna zahvala tudi celotni družini za vso podporo

med študijem.

IV

VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ZRAKA V

BOLNIŠNICI S PRISILNIM PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO

Ključne besede: zagotavljanje kakovosti zraka, sistem vodenja kakovosti, bolnišnica,

prezračevanje, klimatizacija

UDK: 005.6:628.8(043.2)

POVZETEK

Kakovost zraka, ki ga dihamo, je bistven za naše zdravje in dobro počutje. V bolnišnici, kjer so

pacienti imunsko oslabljeni in je velika nevarnost prenosa okužb in povzročitve drugih bolezni

zaradi slabega zraka, je bistveno, da kakovosti zraka posvečamo posebno pozornost.

Ustrezno zračno maso v prostoru zagotovimo z vzpostavitvijo sistema nenehnega

izboljševanja kakovosti in prepoznavanjem možnih tveganj. Za vzpostavitev in vzdrževanje

takšnega sistema so nam na voljo številne metode zagotavljanja kakovosti. V tem

magistrskem delu so prikazane le tiste, ki so za namen obvladovanja kakovosti zraka

prepoznane kot najprimernejše. S pomočjo teh metod sem izdelal predlog celovitega sistema

za zagotavljanje kakovosti zraka v izbrani bolnišnici.

V

ESTABLISHING A MONITORING SYSTEM FOR ENSURING AIR QUALITY IN THE

HOSPITAL WITH FORCED VENTILATION AND AIR CONDITIONING

Key words: ensuring air quality, quality management system, hospital, ventilation,

air conditioning

UDK: 005.6:628.8(043.2)

ABSTRACT

The quality of the air we breathe is essential to our health and well-being. In the hospital

where the patients are immunocompromised there is a high risk of transmission of infections

and causing of other diseases due to poor air. It is therefore essential that we pay special

attention to the quality of the air. The appropriate air mass in the indoor space is assured by

establishing a system of continuous improvement of quality and identification of potential

risks. To establish and maintain such a system a number of quality management methods are

available. Only the methods that are recognised as the most adequate for the purpose of

managing air quality are presented in this thesis. Based on these methods I've

designed a comprehensive system for assurance of air quality in the selected hospital.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ........ 1

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela .................................. 2

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .................................................... 3

1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................ 3

2 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI ................................................... 5

2.1 Elementi sistema vodenja kakovosti ................................................... 5

2.2 Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti............................................. 6

2.3 Organizacija sistema vodenja kakovosti in pretok informacij .............. 7

2.4 Nadzor sistema vodenja kakovosti ..................................................... 8

2.5 Metode zagotavljanja kakovosti ......................................................... 8

3 ANALIZA ZBRANIH PODATKOV ............................................................... 11

3.1 Statistični nadzor procesov ............................................................... 11

3.2 Kontrolne karte ................................................................................ 12

4 UPORABA METOD ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU

KAKOVOSTI ZRAKA ................................................................................. 17

5 KAKOVOST ZRAKA V BOLNIŠNICI TER ZAKONSKI IN NORMATIVNI

DOKUMENTI, KI DOLOČAJO PARAMETRE ZA UDOBNO BIVANJE IN DELO V

BOLNIŠNICI ................................................................................................... 21

5.1 Pomembnost kakovosti zraka v bolnišnicah za paciente in zaposlene21

5.2 Načini zagotavljanja ustreznih pogojev s pomočjo kakovostnega

sistema prisilnega prezračevanja in klimatizacije ....................................... 22

5.3 Povzetki zakonskih dokumentov in mednarodnih standardov, ki

urejajo področje, zagotavljanja kakovosti zraka v bolnišnici ...................... 23

6 SISTEM GRETJA, PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE V BOLNIŠNICI ........ 31

VII

6.1 Posebne zahteve za operacijsko dvorano (višji tlak kot okolica), sobo

za izolacijo (nižji tlak kot okolica), laboratorij ............................................ 34

7 NADZOR KAKOVOSTI ZRAKA V PROSTORIH ............................................ 39

7.1 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih komponent sistema 40

7.2 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih vplivnih veličin v

sistemu ..................................................................................................... 42

7.3 Določitev merilnih mest in frekvence merjenj .................................. 44

7.4 Določitev merilnih inštrumentov ...................................................... 48

7.5 Analiza podatkov, določitev nalog, pooblastil in odgovornosti ......... 49

7.6 Zbiranje podatkov meritev ............................................................... 50

8 POTEK UKREPANJA ZA RAZLIČNE VRSTE ODSTOPANJ ............................. 53

8.1 Katalog tveganj ................................................................................. 53

9 DISKUSIJA ............................................................................................... 63

10 SKLEP ..................................................................................................... 65

11 VIRI ........................................................................................................ 67

12 PRILOGE ................................................................................................. 69

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1. PDCA krog [3] .............................................................................................................. 9

Slika 3.1: Iz kontrolnih kart razvidno obladovanje/neobvladovanje procesa .......................... 15

Slika 7.1. Diagram poteka vzpostavitev sistema za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka ... 43

Slika 7.2. Diagram poteka ukrepanja v primeru odstopanj ...................................................... 44

Slika 7.3. Kontrolna karta relativne vlažnosti za OP dvorano ................................................... 52

Slika 12.1. Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe ................................................... 70

Slika 12.2. Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij ................................................... 71

Slika 12.3. Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo ......................................... 72

IX

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 5.1: Stopnja filtracije [11] ..................................................................................... 24

Preglednica 5.2: Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka [10] ..................... 27

Preglednica 5.3: Količine vtoka zunanjega zraka, temperatura, vlaga in nivo hrupa po DIN

1946-4:1999-03 [8] ....................................................................................... 29

Preglednica 7.1: Preglednica izvedenih meritev ...................................................................... 45

Preglednica 7.2: Preglednica izvedenih meritev v napravi....................................................... 46



Preglednica 7.5: Preglednica izvedenih pregledov zračnih filtrov ........................................... 47

Preglednica 7.6: Preglednica merilnih inštrumentov ............................................................... 48

Preglednica 7.7: Mesečni zbir meritev relativne vlažnosti v OP dvorani ................................. 51

Preglednica 8.1: FMEA - Previsoka vlažnost zraka ................................................................... 55

Preglednica 8.2: FMEA - Prenizka vlažnost zraka ..................................................................... 56

Preglednica 8.3: Priporočene ocene za S, O, D......................................................................... 57

X

UPORABLJENI SIMBOLI

h Izparilna toplota

td Temperatura vode za dogrelnike

tR Računska temperatura zunanjega zraka za zimo in poletje

ϕ Relativna vlažnost

XI

UPORABLJENE KRATICE

DIN Deutsches Institut für Normung

HEPA High-efficiency particulate arrestance – absolutni filter

HVAC Heating, ventilation and air conditioning

IMI Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

ISO International Organisation for Standardization

MKE Metoda končnih elementov

MRSA Methicillin-resistant Staphylococcus aureus

MZ Ministrstvo za zdravje

NDIR Nedisperzni infra rdeči

PP Polipropilenske cevi

PVC Polivinil klorid

RPN Risk priority number

RH Relative humidity

SARS Sindrom akutnega oteženega dihanja,

SIST Slovenski inštitut za standardizacijo

SPC Statistical proces control

TB Tuberkuloza

TVOC Total Voltaire Organic Compounds

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja

Kakovost zraka, ki ga dihamo, je bistven za naše zdravje in dobro počutje. »Večina ljudi

večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih doma, v šoli, na delovnem mestu, v trgovini ali

bolnišnici. Povprečna oseba v povprečju z dihanjem porabi 15 kg zraka na dan, medtem ko

poje 1 kg hrane in popije 2 kg tekočine« [1]. Kljub temu pa zagotavljanju kakovosti zraka v

zaprtih prostorih skoraj ne posvečamo pozornosti oziroma jo posvečamo premalo. Prav zato

pa v zadnjem času postaja spremljanje in nadzor nad kakovostjo zraka vedno pomembnejše.

Na kakovost zraka v zaprtih prostorih vpliva veliko notranjih in zunanjih faktorjev. Zrak, ki ga

vdihavamo, je lahko onesnažen z velikim številom onesnaževalcev, tako naravnih, sintetičnih,

bioloških in anorganskih. Največji onesnaževalci pa so največkrat prisotni v prostoru, to so

pohištvo, naprave in druga oprema in seveda tudi ljudje.

Splošno znani faktorji prisilnega prezračevanja, klimatizacije in ogrevanja so nadzor

temperature, vlage in vsebnosti trdih delcev. »Kakovost notranjega zraka je definirana kot

proces zagotavljanja takšne kakovosti zraka, ki ne povzroča negativnih posledic za zdravje

ljudi, okužb in bolezni in je brez prahu, vonja, hrupa in prepiha« [1]. Ker pa se zrak ne očisti

sam, za spremljanje in nadzor nad kakovostjo zraka potrebujemo posebno opremo.

V bolnišnici pa je zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka še bolj pomembno, ker so pacienti

imunsko oslabljeni in zato bolj podvrženi okužbam iz zraka ali slabemu počutju zaradi njega.

»Ponekod celo poročajo, da 5% vseh bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah, se v času ležalne

dobe v bolnišnici okužijo z različnimi okužbami. Ugotovljeno je bilo, da so lahko v zaprtih

prostorih ravni nekaterih škodljivih snovi v zraku tudi do 70-krat večje kot na prostem« [1].

Zato je za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v bolnišnici potrebno sodelovanje med

inženirji in zdravstvenimi delavci.

»Bistvena razlika med principi za zagotavljanje kakovostnega zraka v bolnišnici in

zagotavljanjem kakovostnega zraka v drugih vrstah zgradb je:


2

potreba po ločevanju zračnih tokov med posameznimi oddelki v bolnišnici,

specifična potreba po ventilaciji in filtraciji za redčenje in ločevanje nečistoč v obliki

vonja, mikroorganizmov, virusov in nevarnih kemičnih in radioaktivnih snovi,

različne zahteve za temperature, vlago in tlak v različnih območjih bolnišnice,

zasnova HVAC-a mora biti takšne narave, da omogoča natančen nadzor okoljskih

pogojev« [1].

Zato pa je vzpostavitev sistema rednega kontroliranja bistvenih parametrov kakovosti zraka

in pravilnega ukrepanja v primeru odstopanj teh parametrov od dovoljenih vrednosti

bistvenega pomena.

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela

Hipoteza:

a) Kakovost zraka v prostoru je odvisna od kakovosti izvedbe, vzdrževanja in nadzora

prezračevalno-klimatizacijskih instalacij.

b) Kakovost zraka v prostoru z že izvedenim sistemom prisilnega prezračevanja, hlajenja in

ogrevanja je v veliki meri odvisna od sistema nadzora in ukrepanja v primeru odstopanj

od vnaprej določenih mejnih vrednosti.

Cilj magistrskega dela je potrditi ali zavreči hipotezo o pomembnosti vloge sistema rednih

nadzorov in ukrepov na podlagi rezultatov teh nadzorov. V bolnišnici imamo namreč

računalniško krmiljen sistem prezračevanja in klimatizacije, ki nam krmili temperaturo in

vlago v prostoru. Sistem na podlagi razlike v tlakih na obeh straneh filtrov javlja tudi stopnje

zamazanosti filtrov. Pa vendar tak sistem sam po sebi ni dovolj za zagotovitev ustrezne

kakovosti zraka. V ta namen sem za bolnišnico vzpostavil sistem za nadzor kakovosti zraka v

različnih kritičnih območjih bolnišnice. Na podlagi vzpostavljenega delujočega sistema se

možnost za okužbe iz zraka imunsko šibkih pacientov bistveno zmanjša, na ta način sem

lahko potrdil hipotezo o pomembnosti vzpostavitve sistema rednih kontrol in ukrepov.


3

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavlja se, da ima bolnišnica za zagotavljanje pacientove varnosti pred možnostjo

obolevnosti ali počasnejšega okrevanja zaradi slabega zraka in okužbami iz vseh vrst virov

zadostno število strokovnjakov iz vseh strokovnih področij, ki so potrebni za zagotovitev te

varnosti (zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb, inženirje tehničnih strok,

službo za kakovost). Predpostavlja se tudi, da ima bolnišnica za ta namen izdelan sistem

zadolžitev in ukrepov, ki terminsko in strokovno zagotavlja neoporečnost vseh virov, ki so

nevarni za okužbe in obolevnost pacientov kot tudi za njihovo dobro počutje med bivanjem v

bolnišnici. Prav tako se predpostavlja tudi zdravo okolje za zaposlene in obiskovalce.

V tej magistrski nalogi sem se omejil samo na prezračevanje in klimatizacijo. S pomočjo teh

dveh področij lahko bistveno pripomoremo k ustrezni in varni kakovosti zraka.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri raziskovanju je bilo uporabljenih več metod, ki zadevajo izključno področja koordinacije

kakovosti v organizaciji. To so sistemi korektivnih in preventivnih ukrepov, PDCA krog,

metoda FMEA, metode merjenja kakovostnih parametrov zraka in obratovalnih parametrov

prezračevalno klimatizacijskega sistema in statistična obdelava merilnih podatkov.

Raziskovanje je potekalo v smeri zakonskih določil in priporočil dobre prakse ter

mednarodno uveljavljenih standardov na področju zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v

bolnišnici s prisilnim prezračevanjem in hlajenjem. Raziskovanje je vključevalo tudi izbiro

najustreznejših merilnih mest, metode in postopke spremljanja ključnih parametrov,

določitev ustreznosti in posledično izbiro posameznih naprav za spremljanje parametrov

zraka, prilagoditve samega prezračevalno klimatizacijskega sistema in drugih elementov za

zagotovitev posebnih zahtev v posameznih področjih bolnišnice.


4


5

2 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI

Ker je oskrba pacientov na vedno višjem nivoju postala prioriteta sodobne bolnišnice, so se

tako kot v industrijskem okolju pokazale težnje po sistematičnem pristopu k zagotavljanju

kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in

varnosti in hkrati obvladovanja vseh procesov so se izoblikovali sistemi in orodja, ki nam to

omogočajo ter so opisana na naslednjih straneh.

2.1 Elementi sistema vodenja kakovosti

Uspešen sistem vodenja kakovosti je v podjetju sestavljen iz naslednjih elementov:

Politika kakovosti

Politiko kakovosti določi najvišje vodstvo podjetja in na ta način definira namen in cilje

podjetja glede kakovosti. Cilji so razdeljeni v zunanje in notranje. Zunanji cilji so povezani z

zadovoljstvom pacientov, pravočasnostjo oskrbe pacientov, skrajšanjem čakalnih dob, boljšo

zdravstveno oskrbo od ostalih primerljivih zdravstvenih centrov, notranji pa zadovoljstvo

zaposlenih, zagotavljanje ustreznih pogojev dela itd.

Upravljanje kakovosti

Je del upravljanja podjetja. Za izvedbo je zadolžen koordinator kakovosti, najvišje vodstvo

podjetja pa je zanj odgovorno.

Načrtovanje kakovosti

Z načrtovanjem kakovosti opišemo karakteristike posamezne storitve ali proizvoda,

potrebnih virov za izvedbo in posameznih procesov za dosego končnega cilja. Tekom

izvajanja procesov moramo opisane karakteristike izpolniti oziroma doseči.

Zagotavljanje kakovosti

Predstavlja izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti, ki potekajo znotraj vzpostavljenega-

načrtovanega sistema kakovosti.


6

Nadzor kakovosti

Je ugotavljanje, ali načrtovan proces ali storitev izpolnjuje postavljene zahteve glede

kakovosti. Osredotočamo se predvsem na nadzor procesov, saj dosledno in kakovostno

izvajanje procesov vpliva na kakovostni nivo zagotovljenih storitev.

Izboljševanje kakovosti

Izboljševanje kakovosti je proces nenehnega izboljševanja kakovosti. Ta proces se dosega s

sistemom korektivnega in preventivnega ukrepanja. Ukrepamo vedno na podlagi dejstev, ki

jih v obliki neskladij ugotovimo z eno od oblik nadzora ali prijavo odstopanj s strani

odjemalcev ali zaposlenih. Ukrepi morajo vedno zagotoviti izboljšavo procesa« [2].

2.2 Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti

»Če želimo, da bo sistem kakovosti v posameznem podjetju opravljal svoje poslanstvo in ne

bo zgolj v breme vsem zaposlenim, predvsem pa vodstvu organizacije, je potrebno sistem

prilagoditi posameznemu podjetju. Vzpostavitev takšnega sistema vodenja kakovosti v

podjetju predstavlja velik napor vseh zaposlenih, predvsem pa miselni preskok zaposlenih,

vključenih v procese podjetja. Pravilen koncept vzpostavitve sistema je naslednji:

Definicija politike kakovosti – Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Določitev organizacijske sheme ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Razdelitev pristojnosti in odgovornosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Določitev predstavnika vodstva za kakovost ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Določitev skupine za kakovost – Odgovornost: koordinator kakovosti.

Določitev procesov in aktivnosti ̶ Odgovornost: koordinator kakovosti, vodje

oddelkov.

Potrditev procesov in aktivnosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Razdelitev nalog za izgradnjo sistema kakovosti ̶ Odgovornost: koordinator

kakovosti.

Pisanje poslovnika kakovosti in podporne dokumentacije ̶ Odgovornost:

koordinator kakovosti.

Potrditev poslovnika kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.


7

Seznanitev vseh zaposlenih z vsebino poslovnika kakovosti ̶ Odgovornost:

koordinator kakovosti.

Start sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Prva revizija sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Korekcije sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.

Nadzor sistema kakovosti ̶ Odgovornost: koordinator kakovosti.«[2]

2.3 Organizacija sistema vodenja kakovosti in pretok informacij

»V sistemu vodenja kakovosti je zelo pomembna ustrezna in za posamezno podjetje

prilagojena organiziranost sistema vodenja kakovosti. To pomeni, da so natančno določene

odgovornosti, pristojnosti in naloge. Ustrezna organiziranost sistema vodenja je odgovornost

najvišjega vodstva, izvedbene aktivnosti pa so prepuščene koordinatorju kakovosti. Zelo

pomembna je tudi ustrezna obveščenost zaposlenih. Pri tem je zelo pomembno, da so

določene naslednje bistvene komponente:

Organizacijska struktura podjetja, ki nam omogoča, da lahko natačno določimo

odgovornosti in pristojnosti za posamezen del podjetja, tako za izvedbene kot

podporne enote. Prav tako nam omogoča lažje obveščanje vseh zaposlenih o

opravljenih aktivnostih, rezultatih in nalogah.

Pristojnosti in odgovornosti za posamezno enoto, ki jih na podlagi jasne

organizacijske strukture lažje določimo.

Dokumentacija sistema vodenja kakovosti, ki nam zagotavlja, da so procesi jasno

definirani, imajo določene tako imenovane kazalnike kakovosti. Ti nam jasno in

nedvoumno kažejo, ali se proces izvaja v skladu s pravili – dogovori – dobro prakso,

ki smo jo zapisali v dokumentaciji sistema vodenja kakovosti.

Zapisi, ki nam na podlagi različnih pregledov predstavljajo jasne informacije, če je

naš sistem uspešen ali ne, ali je potrebno ukrepati ali ne.

V sistemu vodenja kakovosti je zelo pomembna zagotovitev obveščanja pravih ljudi ob

pravem trenutku. Prenos informacij lahko poteka horizontalno in vertikalno preko različnih

komunikacijskih poti, kot so elektronska in navadna pošta, obvestila na oglasnih deskah in

intranetu« [2].


8

2.4 Nadzor sistema vodenja kakovosti

»Z nadzorom sistema vodenja kakovosti nadziramo procese, končne proizvode in storitve.

Na voljo imamo veliko orodij, med katerim so naslednja najpomemnejša:

Interni nadzor

Interni nadzor je lahko redni ali izredni. Za izvedbo rednih interni nadzorov so odgovorni

vodje oddelkov ali enot. Izvajalci so lahko vodje sami ali od njih določene osebe. Izvajajo se

za posamezna področja dela znotraj enote redno, v časovnih intervalih in so namenjeni

izboljševanju procesov znotraj nadzorovane enote. Izredni nadzor se izvaja ob izrednih

dogodkih, pritožbah, reklamacijah in se izvaja na način, da se problem razišče s pomočjo s

strani generalnega direktorja določene skupine ljudi, ki so strokovnjaki na preiskovanem

področju .

Notranja presoje

Notranja presoja se izvaja z namenom ugotavljanja skladnosti dela z mednarodnimi

standardi, dobro prakso in standardnimi operativnimi postopki posameznega oddelka.

Izvajajo jo t.i. notranji presojevalci, to so zaposleni, ki so opravili izobraževanje za izvajanje

notranjih presoj.

Vodstveni nadzor

Vodstveni nadzor izvaja vodstvo podjetja v obliki sestankov po posameznih enotah. Tam se

preverja učinkovitost in ustreznost sistema, pregledajo se poročila notranjih in zunanjih

presoj, analizirajo se stroški kakovosti, pregleda se zadovoljstvo pacientov in zaposlenih,

pregleda se ustreznost kadrov in poda se predloge za izboljšave« [2].

2.5 Metode zagotavljanja kakovosti

Osnovno pravilo sistema vodenja kakovosti je nenehno izboljševanje vseh procesov v

podjetju, kar dosežemo z vzpostavitvijo kontinuiranega kroga izboljšav in nenehnim iskanjem

pomanjkljivosti v sistemu. Metod za dosego zastavljenih ciljev je veliko, po mojem mnenju

najpomembnejši med njimi za dosego ustrezne kakovosti zraka pa sta PDCA krog in FMEA. V


9

nadaljevanju bom na kratko predstavil zgoraj omenjeni metodi, ki bi jih bilo smiselno

uporabiti pri zagotavljanju kakovosti zraka. Razloge, zakaj ravno ti dve metodi, bom

predstavil v poglavju 4 tega magistrskega dela.

PDCA krog

Zelo uporabna/uporabljena metoda je PDCA krog ali Demingov krog. To je ponavljajoča

metoda v 4. korakih, ki se uporablja za zagotavljanje kontrole in nenehnega izboljševanja

procesov, proizvodov in storitev. Za vsako aktivnost (proces), ki ga v podjetju izvajamo,

moramo najprej narediti načrt, kako, na kakšen način bomo posamezno aktivnost izvajali

(PLAN). To aktivnost v praksi izvajamo (DO), po izvedbi preverimo (CHECK), če je aktivnost

realizirana v skladu s planom. Če pri preverjanju ugotovimo odstopanja realizacije od plana,

le-ta analiziramo in izvedemo ukrepe za odpravo odstopanj (ACT). Ta krog opisuje 4

elemente vodenja kakovosti, ki jih moramo upoštevati pri izvedbi vsake aktivnosti v podjetju.

Slika 2.1. PDCA krog [3]


10

Metoda FMEA

»FMEA metodo preventivne kvalitativne analize je pričel razvijati FORD v ZDA. V Evropo je

prišla v drugi polovici osemdesetih let. Danes se je v avtomobilski in drugi industriji na

zahodu in pri nas že uveljavila in postala splošen standard pri snovanju in razvijanju novih

izdelkov. V podjetjih metodo vključijo v poglavje statistične metode ISO 9001:2015« [4].

V sistemu zagotavljanja kakovosti zraka to metodo uporabimo z namenom ugotavljanja

tveganj po področjih in ugotavljanje resnosti njihovih posledic.

Kaj z uporabo metode dosežemo?

»FMEA je metoda, s katero se zagotavlja odkrivanje in preprečevanje nastajanja napak pri

razvoju, proizvodnji, montaži ali pa pri novem tehnološkem postopku izdelka ali storitve.

Kako to storimo?

Razčleni se vse podsisteme / sestavne ali dele / značilnosti konstrukcije ali procesa,

vse možne napake se sistematično našteje,

določi se vse možne vzroke napak,

presodi posledice napak na odjemalce,

oceni predvideno specifikacijo izdelka ali storitve z ozirom na prepoznavanje in

preprečevanje teh napak,

presodi verjetnost nastopanja napak, učinek napak na odjemalce in možnost

odkrivanja napak ter iz tega izoblikuje stopnjo prioritete,

določi odgovarjajoče konstrukcijske, proizvodne in kontrolno-tehnične ukrepe,

določi odgovornosti za izvajanje le-tega,

realizira se naloge oz. ukrepe in

vnovič ovrednoti odkrivanje in odklanjanje napak glede na novo stanje.« [4]


11

3 ANALIZA ZBRANIH PODATKOV

V času zahtev po brezhibnih proizvodih in storitvah je postalo jasno, da je treba odločitve

sprejemati na podlagi dejstev in ne na podlagi mnenj. Zato je potrebno podatke zbrati in

analizirati, tu pa nastopijo načela statističnega nadzora procesov, ki nam pomagajo pri

odločanju. Orodje takšnega nadzora so kontrolne karte, ki nam pomagajo določiti, ali je v

procesu nastalo odstopanje. V primeru odstopanj je bistven odgovor na vprašanje, ali ima to

odstopanje škodljiv vpliv na proces in potrebuje ukrepanje za odpravo teh odstopanj, ali do

odstopanj prihaja zaradi spremeljivk, zaradi katerih ukrepanje ni nujno potrebno. Če

posebnih odstopanj ne ugotovimo, nam statistični nadzor procesov omogoča določiti

kapacitete delovanja sistema.

3.1 Statistični nadzor procesov

Kaj je Statični nadzor procesov

Statistični nadzor procesov je analitično orodje za sprejemanje odločitev, omogoča nam

nadzor nad sistemom in nam podaja informacijo, ali deluje pravilno ali ne. Ko je prisotno

odstopanje, je informacija, ali je odstopanje naravni proces ali ne, ključnega pomena za

zagotavljanja kakovosti.

»Beseda statistični nadzor procesov je (angleško Statistic Process Contol) je sestavljena iz

naslednjih besed:

Statistic (statistika) – način zbiranja, razvrščanje, predstavitev in interpretacija

številčnih podatkov (podatki izraženi z številkami).

Process (proces) – kombinacija strojev, opreme, ljudi, vhodnega materiala, metod in

okolja, ki proizvaja izdelke ali storitve. Proces pomeni, kako je neka stvar narejena.

Control (nadzor) – usmerjanje ali regulacija procesa z namenom, da bi deloval v

začrtani smeri.

Tako je statistični nadzor procesov uporaba numeričnih podatkov za regulacijo za dosego

končnega proizvoda ali storitve.


12

Zakaj uporabiti Statistični nadzor procesov (SPC)?

SPC je postal nov standard za kontrolo kavalitete, ker:

poveča zadovoljstvo odjemalcev,

zmanjša stroške večkratnega dela iste stvari in stroške inšpekcijskih pregledov,

zmanjša operativne stroške,

izboljša produktivnost,

zagotavlja predviden in stalen (konsistenten) nivo kakovosti in

izniči ali zmanjša potrebo po pregledih odjemalcev.

Odstopanja

Odstopanje pomeni neizpolnjevanje predpisane vrednosti neke značilnosti. Odstopanje je

vedno prisotno in se mu ne moremo izogniti. Namen statističnega nadzora procesa je stalno

spremljanje odstopanj procesa. Pomaga nam ločiti odstopanja, ki so posledica sistematičnih

napak v procesu od tistih »naključnih«, ki se jim ne moremo izogniti.

Statistika

Za potrebe statističnega spremljanja procesa je na voljo več statističnih metod. Najbolj

uporabne so kontrolne karte. Za izvedbo kontrolnih kart je potrebno obvladati zgolj dva

statistična koncepta in sicer povprečna vrednost populacije in standardni odklon« [5].

3.2 Kontrolne karte

»Kontrolne karte nam kažejo variacije meritev skozi časovno obdobje poteka procesa.

Kontrolne karte so zelo enostavne, predstavljajo med seboj povezane točke na x-y diagramu,

vsebujejo pa tudi srednjo vrednost in dogovorjene odmike od srednje vrednosti, ki

predstavljajo alarm za ukrepanje.

Kakšen je namen kontrolnih kart

Kontrolne karte so bistveno orodje nenehnega nadzora kakovosti. Merijo procese in nam

pokažejo, kako ti procesi delujejo in kako se ti procesi odzivajo na spremembe. Te podatke se

uporablja za izboljšavo kakovosti. Uporabljajo se tudi za merjenje kapacitete procesa.

Pomagajo nam lahko opredeliti vzroke, ki ovirajo maksimalno učinkovitost.


13

Kako delujejo

Kontrolne karte nam kažejo, ali je proces obvladan ali ne. Kažejo nam odklone izhodnih

parametrov procesa. Te odklone primerjajo z zgornjimi in spodnjimi mejami in nam

pokažejo, ali so v območju pričakovanih, predvidenih ali normalnih meja. Proces se smatra za

obvladanega, če so rezultati meritev znotraj vnaprej določenih mej« [6].

Izdelava kontrolnih kart

Izberemo spremenljivke

»Spremeljivka mora biti karakteristika, ki jo lahko izrazimo s številkami (npr. temperatura,

vlaga). Imeti mora neposreden vpliv na proces ali končni produkt.

Izbira vzorčnih skupin

Imamo 2 glavna kriterija za zagotovitev dobrega vzorca. Prvič, lastnosti vzorca morajo imeti

lastnosti celotne populacije in drugič, vzorec mora predstavljati celotno populacijo.

Izbira velikosti vzorca in frekvence vzorčenja

Velikost vzorca je odvisna od sposobnosti procesa. Boljša je sposobnost procesa, manjši je

vzorec. Pozorni moramo biti na to, da je velikost vzorca vedno enaka. Večji kot je vzorec, ožja

mora biti kontrolna meja. Frekvenco vzorčenja je potrebno določiti v odvisnosti od lastnosti

procesa. Včasih vzorčimo vsako uro, včasih vsakih nekaj tednov.

Zapis rezultatov vzorčenja

Določimo spodnjo in zgornjo še dopustno mejo in jo vrišemo v graf kontrolne karte. Enako

storimo tudi s srednjo vrednostjo. Rezultate vzorčenja enostavno zapišemo v graf in

spremljamo potek vrisanih točk.

Zaključke iz kontrolnih kart lahko določamo na podlagi linij povprečja, zgornje in spodnje

meje in poteka vrisane linije rezultatov vzorčenja. Prvo oceno lahko naredimo po minimalno

10-ih vzorčenjih, priporočljivo pa je, da je vzorčenj pred prvo oceno vsaj 25.


14

Točke, ki so zunaj kontrolnih črt, pomenijo, da proces ni obvladan. Tudi če točke so v

območju kontrolnih linij, lahko zaznamo pomanjkanje obvladovanja procesa. Naprimer veliko

zaporednih točk nad linijo povprečja pomeni, da je proces vedno nad idealnim povprečjem,

ki smo ga določili kot optimalno vrednost za delovanje procesa. Optimalno je, da se točke

gibljejo izmenično malo nad in pod linijo idealnega delovanja procesa.

Na naslednjih primerih kontrolnih kart je prikazano pomanjkanje kontrole pri obvladovanju

procesa:

Točka zunaj kontrolnih črt.

Sedem točk ali več na eni strani središčne linije.

Trend točk gor in dol.

Ponavljajoči vzorec, ki kaže na ciklično delovanje procesa« [5].


15

Slika 3.1: Iz kontrolnih kart razvidno obladovanje/neobvladovanje procesa


16


17

4 UPORABA METOD ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PRI

ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI ZRAKA

Danes je na voljo veliko število metod in orodij za zagotavljanje kakovosti različnih področij.

Pri izbiri metod za zagotavljanje kakovosti zraka se je vsekakor potrebno osredotočiti na tri

segmente samega sistema vodenja kakovosti:

nenehnega izboljševanja sistema in odpravo odkritih napak,

prepoznava področij in dogodkov, kjer bi lahko prišlo do odstopanj. Vrednotenje

področij glede na resnost možnih posledic in s tem največjih tveganj (register

tveganj) in

statističnega spremljanja in vodenja podatkov o delovanju sistema in prepoznavo

različnih vrst odstopanj in napak.

V želji po vzpostavitvi nenehnega izboljševanja sistema prezračevanja in klimatizacije in s

tem zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v zaprtih bolnišničnih prostorih kakovosti I. in II.

ter takojšnje ukrepanje v primeru odstopanj od postavljenih mej, je potrebno vzpostaviti

cikel, ki bo to zagotovil. V ta namen je najbolj smiselno uporabiti PDCA krog, ki nam to

zagotavlja.

Po sistemu PDCA kroga vsako aktivnost, ki jo izvajamo z namenom zagotavljanja kar najvišje

kakovosti zraka, v podjetju načrtujemo (PLAN). To aktivnost v praksi izvajamo (DO) in jo

sproti, v rednih časovnih intervalih tudi preverjamo (CHECK). Če pri preverjanju ugotovimo

odstopanja realizacije od plana, le-ta analiziramo in izvedemo ukrepe za odpravo odstopanj

(ACT).

PDCA krog pa lahko uporabimo tudi kot orodje korektivnega ukrepanja, saj nam predstavlja

zaključen krog v smislu, da planiramo ukrep za odpravo odkritega odstopanja na sistemu

(PLAN), ga odpravimo (DO) in kasneje preverimo, ali je bil izveden ukrep učinkovit ali ne

(CHECK). V primeru neučinkovitega ukrepa je potrebno ukrepati (ACT) ali ponoviti celoten

krog.


18

Naslednja zelo pomembna aktivnost za zmanjšanje tveganja okužb iz zraka in preprečitev

drugih posledic slabega zraka je vzpostavitev registra tveganj. Za vzpostavitev takšnega

registra moramo narediti analizo tveganj, kar najlažje in najbolj učinkovito izpeljemo s

pomočjo metode FMEA. Ta predvideva odkrivanje napak v sistemu, preden se te sploh

zgodijo. To dosežemo na način, da sistem prezračevanja in klimatizacije razdelimo na več

področij delovanja, od sistema priprave pare za vlaženje zraka, naprav za manipulacijo z

zrakom, kanalov za razvod zraka, pa do tesnenja samih okenj in vrat prostorov, načina

ločevanja zračnih tokov med posameznimi prostori ali oddelki v bolnišnici in tudi izpušnih

sistemov predvsem kontaminiranega zraka v okolico bolnišnice. Z metodo FMEA določimo

napake in odstopanja, ki se lahko v posameznem delu celotnega sistema manipulacije in

uporabe zraka dogodijo. Ta odstopanja številčno ovrednotimo glede na pogostost možnega

pojavljanja in resnost posledic. Takšna ocena tveganja nam pokaže jasna navodila in pot k

preventivnem ukrepanju za odstopanja, ki so na številčni lestvici nad mejo, ki smo jo sami

določili. Tako nam ta metoda omogoča prepoznavo največjih tveganj za paciente z vidika

bolnišničnih okužb iz zraka ali obolenj zaradi drugih neprimernih parametrov zraka, kot sta

na primer temperatura in vlažnost.

Primer FMEA metode za konkretni primer je prikazan v poglavju 8.1.

Za preventivno ukrepanje enako kot v primeru korektivnega ukrepanja uporabimo PDCA

krog.

Prav tako pa je zelo pomembno vedeti, ali je za neka odstopanja odgovoren sistem

prezračevanja in klimatizacije ali je mogoče pred merjenjem v prostoru nekdo odprl okno ali

vrata. V ta namen podatke statistično spremljamo z metodo poimenovano Statistični nadzor

procesov, s katerim proces tudi dobro spoznamo, kar je za obvladovanje kakovosti katerega

koli procesa zelo pomembno. Ta metoda nam omogoča, da s pomočjo statističnih orodij in

izračunov enostavno vidimo, v katero smer se gibljejo izmerjene vrednosti. Izračunamo lahko

povprečja in standardne odklone za različno dolge časovne intervale, s pomočjo katerih

lahko ugotovimo, kaj se s sistemom dogaja. Če so npr. vsebnosti trdnih delcev v zraku višje

od dovoljenih samo pri enem vzorčenju, obstaja velika verjetnost, da je vzrok za to potrebno

iskati v izvoru prašnih delcev v merjenem prostoru v kratkem časovnem obdobju pred


19

merjenjem. Medtem ko nam naraščajoči trend izračunanega povprečja ali standardnega

odklona izmerjenih vrednosti za daljše časovno obdobje jasno nakazuje, da je nekaj narobe

ali na strojnih inštalacijah, predvsem filtrih ali naprimer na tesnenju oken in vrat. V tem

primeru lahko izključimo tudi človeški faktor in začnemo napako iskati na napravah.

Za lažje spremljanje teh parametrov pa lahko uporabimo metodo statističnega nadzora

procesov v obliki kontrolnih kart. Ta nam enostavno in enolično prikaže trend gibanja

vrednosti posameznih parametrov in nam je lahko v veliko pomoč, ne samo pri zagotavljanju

ustrezne zračne mase, pač pa tudi pri vzdrževanju samega strojnega sistema.

Primer kontrolne karte za konkretni primer je prikazan v poglavju 7.7.

Na ta način imamo s pomočjo standardnih orodij za zagotavljanje kakovosti vpeljan celoten

sistem, ki nam je v veliko pomoč tudi v primeru zagotavljanja kakovosti zraka.

Ko določimo še odgovorne nosilce za izvedbo meritev, odgovorne nosilce za posamezne

ukrepe in odgovorne nosilce za preverjanje učinkovitosti izvedenih ukrepov, je krog

zaključen.


20


21

5 KAKOVOST ZRAKA V BOLNIŠNICI TER ZAKONSKI IN

NORMATIVNI DOKUMENTI, KI DOLOČAJO PARAMETRE ZA

UDOBNO BIVANJE IN DELO V BOLNIŠNICI

Zakonski dokumenti in mednarodni standardi, ki urejajo področje zagotavljanja kakovosti

zraka, so naslednji:

ISO EN 13779, Ventilation for non-residential buildings ̶ Performance requirements

for ventilation and room-conditioning systems, 2007;

Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001, MZ, 2008;

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih

mestih, Uradni list RS, 1999, št. 89/1999;

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, 2002, št. 42/2002;

Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov, Uradni list RS, 2008, št. 26/2008.

Zgoraj omenjeni dokumenti nam podajajo vse potrebne karakteristike in teoretične osnove

za zagotovitev ustrezne zračne mase v prostoru za udobno in zdravo bivanje.

Vendar pa je za zagotovitev ustrezne kakovosti zraka potrebno vzpostaviti ustrezen sistem

izvajanja pregledov in ukrepov na podlagi ugotovljenih odstopanj od optimalnih vrednosti in

dobre prakse. Postavitev takšnega sistema pa opisuje mednarodni standard ISO 9001:2015,

ki opisuje sisteme vodenja kakovosti.

5.1 Pomembnost kakovosti zraka v bolnišnicah za paciente in zaposlene

Kakovost zraka je zelo pomembna v vsaki zgradbi, v bolnišnici ta pomembnost še narašča iz

več razlogov, zelo pomembni so razlogi iz področja obvladovanja okužb. Ti razlogi so

naslednji:

ker so pacienti imunsko oslabljeni, odprte rane;

ker je prenos bakterij okuženega pacienta na pacienta z oslabljenim imunskim

sistemom lahko usoden;

ker se prenos bakterij lahko prepreči;

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200242#!/Uradni-list-RS-st-42-2002-z-dne-15-5-2002




22

zaradi velike koncentracije pacientov, ki so lahko okuženi z raznimi virusi in je

prenos teh virusov bolj verjeten kot drugod.

Pacienti, ki imajo oslabljen imunski sistem, so starostniki, vživajo močna zdravila, vse to pa

še poveča verjetnost negativnega vpliva slabega zraka na njihovo zdravje in počutje. Poleg

preprečevanja okužb pa moramo poskrbeti, da se pacienti v času svojega bivanja v bolnišnici

kar najbolje počutijo, veliko vlogo pri tem imajo tudi svež zrak z zadostno vsebnostjo kisika,

primerna temperatura in vlaga, zadostno število izmenjav zraka itd.

»Dokazano je, da slaba kakovost notranjega zraka povzroča resne zdravstvene težave,

nekatere med njimi so legionarska bolezen, pljučni rak zaradi izpostavljenosti radonu,

okužba s pljučno tuberkulozo (TB), sindrom akutnega oteženega dihanja (SARS), nove

nalezljive bolezni in zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO)« [7].

Zato so ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija v bolnišnici načrtovani, da:

vzdržujejo notranjo temperaturo in vlago na udobnem nivoju za osebje, paciente in

obiskovalce;

nadzor vonjav;

odstranjevanje onesnaženega zraka;

zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka za zaščito občutljivih oseb pred patogenimi

organizmi;

minimizirati tveganje za prenos patogenih organizmov po zraku od okuženih

pacientov na druge paciente in osebje.

5.2 Načini zagotavljanja ustreznih pogojev s pomočjo kakovostnega sistema

prisilnega prezračevanja in klimatizacije

Načrtovanje ustreznih bivalnih pogojev se začne že z načrtovanjem stavbe. Načrtovanje

prezračevalnega in klimatskega sistema je v veliki meri odvisno od naslednjih dejavnikov:

postavitve prostora glede na smer neba;

zunanjega ovoja zgradbe;

namena prostora (operacijska dvorana, soba za izolacijo, laboratorij, pisarna);


23

velikosti prostora – npr. avla bolnišnice;

načina povezave s sosednjimi prostori;

načina povezave z okolico ̶ možnost odpiranja okenj, vrat.

Glede na zgoraj opisane dejavnike lahko sistem prisilnega prezračevanja in klimatizacije

načrtujemo z naslednjimi napravami: naprave za zajem zunanjega zraka, filtri, naprave za

nadzor nad vlažnostjo zraka, naprave za hlajenje in gretje, rekuperatorji, ventilatorji,

cevovodi, kanali, razpeljave, naprave za odvod zraka ali izpuhi, difuzorji, rešetke za pravilno

distribucijo zraka.

5.3 Povzetki zakonskih dokumentov in mednarodnih standardov, ki urejajo

področje, zagotavljanja kakovosti zraka v bolnišnici

Spodaj je napisanih nekaj povzetkov iz dokumentov, ki zakonsko urejajo področje kakovosti

zraka v zaprtih prostorih v bolnišnici.

Kakovost in čistost zraka

»Iz higienskih in mikrobioloških zahtev so v bolnišnicah različne zahteve po

minimalni vsebnosti klic vpihovanega oz. prostorskega zraka. Glede na zahtevnost

prostora so predpisane tudi stopnje filtracije.

Za posamezne stopnje filtracije so po SIST EN 779 in SIST EN 1822-1 predvidene

naslednje stopnje:

a) I. stopnja filtracije najmanj kakovosti EU 5,

b) II. stopnja filtracije najmanj kakovosti EU 7 ,

c) III. stopnja filtracije najmanj kakovosti R ali S.

Za bolnišnične prostore se razlikujeta dve kakovosti prostorov in tretja za nezahtevne

prostore:

Kakovost prostora I: za zahtevnost prostorov kakovosti I (OP-trakti, lekarne ̶

priprava zdravil, intenzivna terapija, sterilni prostori ...) mora biti predvidena

tristopenjska filtracija. Prva stopnja je na zajemu zraka v napravi v kakovostii EU 5,

druga stopnja kot zadnji element v napravi v kakovosti EU 7 – EU 9 in tretja stopnja


24

kot element za drugo stopnjo v napravi ali kot specialni filter tik pred izstopom zraka

v prostor kakovosti EU 9 ̶ R ali S ali višja, glede na zahtevo prostora. Naprave

morajo biti v "higienik 1" izvedbi.

Kakovost prostora II: za zahtevnost prostorov kakovosti II (laboratoriji, hospitalni

oddelki, ambulante, lekarne, fizioterapije, endoskopije, intenzivne nege, infekcijski

oddelki, sterilizacije, priprave postelj in perila, garderobe in sanitarije za osebje ...)

mora biti predvidena dvostopenjska filtracija. Prva stopnja je na zajemu zraka v

kakovosti EU 5, druga stopnja v kakovosti EU 7 ̶ EU 9.

Odvodni ventilatorji morajo biti nameščeni na sesalno stran (podtlak). Vsi elementi

naprave so med obema stopnjama filtracije v skladu s oSIST prEN 13779, oz. DIN

1946, del 4, poglavje 5. Vsi elementi morajo biti dostopni za čiščenje, po možnosti

na izvlek. Naprave morajo biti v "higienik 2" izvedbi.

Kakovost prostora III: za zahtevnost prostorov kakovosti III, ki so sekundarnega

pomena in služijo za pomožne dejavnosti (servisi, centralne garderobe, skladišča,

zaklonišče, administracija, pedagoška dejavnost itd.) se uporabljajo veljavni

predpisi in standardi za običajno prezračevanje in klimatizacijo.

V preglednici 5.1 so navedeni razredi filtrov in klasifikacija po EN 779, DIN 24185 in DIN

24184.

Preglednica 5.1: Stopnja filtracije [11]

Razred filtra Klasifikacija filtra po

EN 779 in prEN 1822

Odstotek odstranjenih

trdih delcev (%)

DIN 24185

DIN 24184

F F 5 40 - 60 EU 5

F F 7 80 - 90 EU 7

F F 9 > 90 EU 9

H (HEPA) H 13 99,95 – 99,995 R, S

Funkcijo in kakovost prostorov definira tehnološki projekt« [8].


25

Sistemi prezračevalnih in klimatizacijskih naprav za zagotovitev ustrezne kakovosti in

čistosti zraka

Sistemi higienik izvedbe 1 (prostori kakovosti I)

»Ti sistemi morajo zagotoviti tristopenjsko filtracijo kakovosti EU 5, EU 7 do EU 9 in EU 9 do R

ali S oz. višjo, če to zahteva namembnost prostora. Naprave morajo biti znotraj higiensko in

medicinsko neoporečne, primerno zaščitene ali iz nerjaveče pločevine. Površine morajo biti

pralno odporne, primerne za dezinfekcijo. Elementi v napravi se morajo dati izvleči in zunaj

očistiti. Ventilatorji morajo biti nameščeni tako, da je v vpihovalni veji nadtlak, v odtočni pa

podtlak. S tem je preprečen vdor onesnaženega zraka v vtočni zrak. Podrobnosti in zahteve

so navedene v oSIST prEN 13779, oz. DIN 1946 del 4.

Sistem higienik izvedbe 2 (prostori kakovosti II)

Ti sistemi morajo zagotoviti dvostopenjsko filtracijo kakovosti EU 5 in EU 7 do EU 9. Naprave

morajo biti znotraj higiensko in medicinsko neoporečno obarvane ali plastificirane. Površine

se morajo dobro čistiti in biti dostopne. Elementi v napravi morajo omogočati čiščenje z

dobrim dostopom ali pa se izvleči. Ventilatorji morajo biti nameščeni tako, da je v vpihovalni

veji nadtlak, v odtočni pa podtlak, s tem je onemogočen vdor onesnaženega zraka v sveži

zrak. Podrobnosti in zahteve so navedene v oSIST prEN 13779, oz. DIN 1946 del 4.

Normalni sistemi (prostori kakovosti III)

Normalni prezračevalni sistemi v higienskem in medicinskem smislu ne izpolnjujejo posebnih

zahtev, ki so po veljavnih in citiranih predpisih predvideni za prostore bolnišnic. Stopnja

filtracije je enojna, na zajemu zraka in na odvodu zraka iz prostora v kakovosti EU 5« [8].

Količina dovedenega svežega zraka na delavca v m3/h

»Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora

zagotoviti, da naprava v prostor, kjer ni drugih onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovaja

naslednje količine zraka:


26

– (20-40) m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;

– (40-60) m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;

– več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.

Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi vonjavami ali cigaretnim dimom,

mora delodajalec zagotoviti dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima

dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.

V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu, plinov, aerosolov ali par,

koncentracije teh snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi

predpisi« [9].

Zahtevani odstotki relativne vlažnosti

»Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora

zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki

zagotavlja delavcem udobje pri delu.

Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati

naslednjih vrednosti:

– 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;




– 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 % « [9].

Zračni tlak v prostoru

»V delovnih prostorih, v katerih se pri tehnološkem procesu razvijajo neprijetni vonji ali

škodljive snovi, mora biti zračni tlak s posebno sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na

sosednje prostore« [9].


27

Temperatura v prostorih

»Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim

časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve

delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.

Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni

prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem

primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so

v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C« [9].

Preprečevanje nastajanja okužb v zdravstvenih objektih

Za preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih objektih se upošteva Pravilnik o

pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.

Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka

Priloga Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb z naslovom Priloga 1: Vrste zraka;

Načrtovana hitrost zraka; Parametri načrtovanja; Količina zraka; nam podaja največje

dopustne vrednosti za nekatere onesnaževalce zraka, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti

bistveno vplivajo na zdravje ljudi. Nekatere izmed njih so podane v preglednici 5.2.

Preglednica 5.2: Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka [10]

Onesnaževalec zraka Enota Dopustna vrednost

Ogljikov dioksid mg/m3 3000

Radon Bq/m3 400

Hlapne organske snovi µg/m3 600

Ogljikov monoksid µg/m3 10

Ozon µg/m3 100

Masna koncentracija lebdečih trdnih delcev frakcije PM10

µg/m3 100


28

Količine zraka, temperature

V preglednici 5.3 so podani higienski minimumi količine vtoka zunanjega zraka in dopustna

temperaturna območja za posamezne prostore v bolnišnici. Prikazane so tudi zahtevane

kakovosti prostorov za posamezne prostore v bolnišnici. Preglednica je povzeta po DIN 1946-

4:1999-03.


29

Preglednica 5.3: Količine vtoka zunanjega zraka, temperatura, vlaga in nivo hrupa po DIN

1946-4:1999-03 [8]

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Št.

Področje bolnišnice, Skupine prostorov,

Vrste prostorov

Kvaliteta

prostora

Higienski

minimum

vtoka

zunanjega

zraka

Vrednosti

za max

nivo vira

hrupa

klimafiziolo

ško

zaščita

pred

infekcijo m3/(m2.h) vlažnost dB(A)min st. C max st. C

1 Preiskave in ordinacije

1.1 OP oddelki

1.1.1

OP sobe tip A ali B, vključno poškodbene in

porodne OP sobe I + +

izračun po

tč. 6.6. DIN

1946-4 22 26 + 40

1.1.2

Oskrbovalni prostori, skladišča za sterilno

opremo, pralnice, vhodni in izhodni prostori,

pomožni prostori z napravami I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40

1.1.3 Prostori za prebujanje I + + 30 22 26 + 35

1.1.4 Ostali prostori, hodniki I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40

1.2 Porodnišnica

1.2.1 Porodne sobe II 15 24 40

1.2.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40

1.3 Endoskopija

1.3.1

Prostori za posege (artroskopija,

torakoskopija, druge mediastinoskopije) I + 30 40

1.3.2 Sobe za preiskave (aseptični, septični) II 30 40


1.4 Fizikalna terapija

1.4.1 Kopeli, bazeni II + pripomba 10 pripomba 11 pripomba 11 50


1.5 Ostala področja

1.5.1 Sobe za manjše posege II 15 40

1.5.2 Prostori za prebujanje izven OP območja II +pripomba 13 30 26 + 35

1.5.3 Ostali prostori, hodniki, npr.

1.5.3.1 Rengenska diagnostika II pripomba 14 15 pripomba 14 40

1.5.3.2 Prostori za preiskave II 15 40

2 Negovalna področja

2.1 Intenzivna medicina

2.1.1

Bolniške sobe, v posameznih primerih s

predprostori

2.1.1.1

za intenzivno terapijo (pacienti z nevarnostjo

okužbe) I + + 30 24 26 + 30

2.1.1.2 za intenzivno nego (normalni pacienti) II +pripomba 16 15 24 26 + 30

2.1.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40

2.1.3 Ostali prostori, hodniki II 15 pripomba 8 pripomba 8 40

Prezračevalne

naprave nujno

potrebne Stanje v prostoru

Temperature


30

Legenda pripomb se nahaja v Prilogi 1 tega magistrskega dela.

2.2 Posebna nega

2.2.1 Bolniške sobe I + + 30 24 26 + 30

2.2.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40


2.3 Infekcijska bolniška nega

2.3.1


predprostori II pripomba 20 10 35


2.4 Nega prezgodaj rojenih

2.4.1 Bolniške sobe II +pripomba 22 15 24 26 +pripomba 23 35


2.5 Novorojenčki, dojenje in splošna nega

2.5.1 Bolniške sobe II 10 35


2.6 Ostala področja II 10

3 Oskrbovalna področja

3.1 Lekarna

3.1.1 Sterilni prostori I + 10 45


3.2 Sterilizacija

nečisti, čisti prostori, II pripomba 26 pripomba 27 pripomba 28 50

skladišče steriliziranih stvari

3.3 Priprava postelj, perila, pralnica

nečisti, čisti prostori II pripomba 26 pripomba 27 pripomba 28 50

3.4 Patologija / prosektura II 22

3.5 Laboratoriji

higienski, mikrobiološki,

klinično-kemični, histološki II pripomba 30 45

3.6 Garderobe, Sanitarije

3.6.1 Garderobe II pripomba 31,32 50

3.6.2 WC II pripomba 32,33 pripomba 34

3.6.3 Kopalnice za osebje II pripomba 32,35 pripomba 34

3.6.4 Tuši II pripomba 32,36 pripomba 34

3.7 Ostali prostori II 10

vir: DIN 1946-4:1999-03

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Št.

Področje bolnišnice, Skupine prostorov,

Vrste prostorov

Kvaliteta

prostora

Higienski

minimum

vtoka

zunanjega

zraka

Vrednosti

za max

nivo vira

hrupa

klimafiziolo

ško

zaščita

pred

infekcijo m3/(m2.h) vlažnost dB(A)min st. C max st. C

1 Preiskave in ordinacije

1.1 OP oddelki

1.1.1

OP sobe tip A ali B, vključno poškodbene in

porodne OP sobe I + +

izračun po

tč. 6.6. DIN

1946-4 22 26 + 40

1.1.2

Oskrbovalni prostori, skladišča za sterilno

opremo, pralnice, vhodni in izhodni prostori,

pomožni prostori z napravami I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40

1.1.3 Prostori za prebujanje I + + 30 22 26 + 35

1.1.4 Ostali prostori, hodniki I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40

1.2 Porodnišnica

1.2.1 Porodne sobe II 15 24 40


1.3 Endoskopija

1.3.1

Prostori za posege (artroskopija,

torakoskopija, druge mediastinoskopije) I + 30 40

1.3.2 Sobe za preiskave (aseptični, septični) II 30 40


1.4 Fizikalna terapija

1.4.1 Kopeli, bazeni II + pripomba 10 pripomba 11 pripomba 11 50


1.5 Ostala področja

1.5.1 Sobe za manjše posege II 15 40

1.5.2 Prostori za prebujanje izven OP območja II +pripomba 13 30 26 + 35

1.5.3 Ostali prostori, hodniki, npr.

1.5.3.1 Rengenska diagnostika II pripomba 14 15 pripomba 14 40

1.5.3.2 Prostori za preiskave II 15 40

2 Negovalna področja

2.1 Intenzivna medicina

2.1.1


predprostori

2.1.1.1

za intenzivno terapijo (pacienti z nevarnostjo

okužbe) I + + 30 24 26 + 30

2.1.1.2 za intenzivno nego (normalni pacienti) II +pripomba 16 15 24 26 + 30

2.1.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40


Prezračevalne

naprave nujno

potrebne Stanje v prostoru

Temperature


31

6 SISTEM GRETJA, PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE V

BOLNIŠNICI

Če želimo uvesti učinkovit sistem nadzora nad sistemom prezračevanja in klimatizacije ter

posledično visoko kakovost zraka, moramo natančno poznati sistem strojnih inštalacij v

bolnišnici. To so zajemi in izpuhi zraka, razpeljave kanalov za dovod in odvod zraka,

namestitev filtrov za čiščenje zraka, ventilatorjev, črpalk, kompresorjev, kondenzatorjev,

ekspanzijskih ventilov itd., pa tudi nivo avtomatizacije nadzora. V našem primeru imamo

sistem, ki nadzira čistost filtrov, temperaturo in vlažnost zraka v kanalih in na nekaterih

mestih v prostoru, hitrost zraka in s tem pretok v kanalih. Tak sistem nam zagotavlja zelo

dobro osnovo, vendar pa je za zagotovitev odličnosti kakovosti zraka to premalo.

Dejanski sistem je sledeč.

»Klimati in lokalni ventilatorji so nameščeni v 2. klimatskih strojnicah:

v 2. kleti objekta in dve klimatski strojnici v etaži 04 objekta D;

zajem svežega in izpuh odpadnega zraka za klimatske naprave v 2. kleti objekta sta

predvideni dve gradbeni kineti, ki potekata do gradbenih zajemov in izpuhov zraka

ob reki Ljubljanici;

zajem svežega zraka za naprave v etaži 04 je na fasadi objekta proti atriju preko

zaščitnih rešetk;

izpuh odpadnega zraka iz klimatske naprave, nameščenih v klimatskih strojnicah v

etaži 04 je na strehi objekta preko zaščitnih mrež na lokacijah usklajenih z

arhitektom.

Vse protipožarne lopute so opremljene z elektromotornimi pogoni. Signal iz/na lopute je

voden na požarno centralo.

Za klimatizacijske naprave za klimatizacijo petih OP sob, sta predvidena dva klimata in sicer

eden za klimatizacijo dveh OP sob in eden za klimatizacijo treh OP sob.


32

V objektu so za prisilno prezračevanje predvideni posamezni sistemi za vzdrževanje

zahtevanih mikroklimatskih pogojev, ki so :

prezračevalni sistem z ogrevanjem in filtriranjem vpihovanega zraka;

prezračevani sistemi z ogrevanjem, vlaženjem in filtriranjem vpihovanega zraka;

klimatski sistemi z ogrevanjem, pohlajevanje, vlaženjem in filtriranjem vpihovanega

zraka;

klimatski sistemi zahtevnih prostorov z ogrevanjem, hlajenjem, vlaženjem in

filtriranjem vpihovanega zraka.

V objektu so predvideni tudi drugi sistemi prisilnega prezračevanja:

lokalni odsesovalni sistemi.

Pri določevanju posameznih sistemov prezračevanja in klimatizacije so upoštevani sledeči

zunanji mikroklimatski pogoji za Ljubljano.

Zima : tR = -18 ºC = 90 % r.vl.

Leto : tR = +32 ºC h = 62,5 kJ/kg

Za ogrevanje zraka sta predvidena dva režima ogrevne vode:

o za grelnike td = 65 °C

o za dogrelnike td = 65 °C

Za hlajenje zraka je predvidena hladna voda temp. 7 ºC na dovodu.

Za vlaženje zraka je predvidena nizkotlačna para 0,5 bar.

Vsi prezračevani in klimatizirani prostori z zimskimi transmisijskimi izgubami so

statično ogrevani.

Filtracija vpihovanega zraka je eno, dvo ali trostopenjska in je v skladu z DIN

1946/89

o groba filtracija (EU-3 in EU-4)

o fina filtracija (EU-7)

o absolutna filtracija (R ali S)


33

Vsi sterilni prostori (z absolutno filtracijo vpihovanega zraka) so proti ostalim

prostorom v nadtlaku.

Iz vseh nečistih prostorov je predviden samo odvod zraka.

Pri napravah, kjer je smotrno, so predvidene naprave za izkoriščanje odpadne

toplote z vgrajenimi lamelnimi rekuperatorji toplote zraka / mešanica glikol voda.

Načeloma ima vsaka naprava svoj sistem za vračanje toplote.

Za protipožarno zaščito pri posameznih ventilacijskih sistemih so upoštevani

predpisi JUS za tovrstne objekte in PGD projekt za požarno varnost.

V ta namen so v zračne kanale na prehodu ene v drugo požarno cono vgrajene

protipožarne lopute, požarne odpornosti 60 minut. Deli zračnih kanalov na prehodu

iz ene v drugo požarno cono, ki niso opremljeni s protipožarnimi loputami, so

protipožarno izolirani z ustrezno izolacijo.

Prezračevalne in klimatske naprave za prezračevanje bolnišničnih oddelkov

obratujejo izključno na sveži zrak.

Vse naprave za prezračevanje in klimatizacijo so opremljene z elementi za

preprečevanje prenosa hrupa po kanalih (dušilniki zvoka) in antivibracijskimi

elementi.

Za razvod zraka po objektu so predvideni prezračevalni kanali, izdelani iz pocinkane

pločevine in PVC materiala.

Vsi dovodni kanali naprav s hlajenim zrakom v poletnem času so izolirani s

samougasljivo parozaporno izolacijo, klase B1 po DIN 4102.

Zajem svežega zraka in izpuh je predviden na višini 2 m od tal izven objekta.

Zajem svežega zraka za naprave na etaži 04 je na fasadi objekta.

Dovodne in odvodne naprave za prezračevanje in klimatizacijo so nameščene v

strojnici v 2. kleti objekta E ter v dveh klimatskih strojnicah na etaži 04.

Vsi sistemi prezračevanja in klimatizacije bodo regulirani z elektronsko avtomatsko

regulacijo z navezavo na centralni nadzorni sistem« [12].


34

6.1 Posebne zahteve za operacijsko dvorano (višji tlak kot okolica), sobo za

izolacijo (nižji tlak kot okolica), laboratorij

Operacijska dvorana

Operacijska dvorana je soba v bolnišnici, ki je narejena na način, da paciente, ki so ocenjeni

kot rizični za kakršnokoli okužbo, obvaruje pred vplivom okolice in posledično dotokom

virusov in drugih za pacienta nevarnih snovi. Tako je smer toka zraka vedno iz sobe. Te sobe

imajo višji zračni tlak kot okolica, na ta način pa preprečimo vdor zraka in s tem vseh snovi v

zraku (virusov, nečistoč ...) v notranjost operacijske sobe. Na ta način paciente obvarujemo

pred okužbo.

Te sobe so s stališča postavitve sistema prezračevanja posebne, takšne razmere pa

zagotavljamo s pomočjo ločenih kanalov za dovod in odvod zraka, pri čemer je količina

dovedenega zraka večja kot količina odvedenega zraka. Doseči moramo vsaj 20 Pa višji tlak

kot okoliški prostori. Običajno so to hodniki. Ker tesnenje nikoli ni popolno, je izpuste zraka v

okolico potrebno upoštevati pri konstrukciji sistema, potrebna pa je tudi redna kontrola

ventilatorjev, filtrov, razvodnih kanalov in drugih naprav.

V OP dvoranah mora biti zagotovljena kakovost prostora I, ki jo zagotovimo z izvedbo

klimatizacijskega in prezračevalnega sistema v higienik 1 izvedbi. Ta nam nalaga

trostopenjsko filtracijo prostorov in večjo količino vpihovanega zraka od sesanega.

Shematski prikaz strojnih inštalacij za operacijsko dvorano je prikazan v Prilogi 2 tega

magistrskega dela.

Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja treh operacijskih sob je sledeč.

»Sistem je predviden za klimatizacijo treh OP sob v tretjem nadstropju. Zaradi možnosti

nastavljanja željene temperature v OP sobi ima vsaka OP soba svojo kanalsko mrežo za

dovod zraka z vgrajenim conskim dogrelnikom zraka. Klimatska naprava je nameščena v

strojnici v četrtem nadstropju. Prezračevalni sistem deluje na 100 % sveži zrak in je

sestavljen iz dovodne in odvodne klimatske naprave. Dovodna naprava je sestavljena iz


35

sledečih enot: filterna enota (EU 4), glikolni rekuperator, grelnik, hladilnik, parni vlažilnik,

dovodna ventilatorska enota, difuzor, dušilnik zvoka in filterna enota (kakovosti EU 7).

Odvodna klimatska naprava je sestavljena iz sledečih enot: sesalna enota, filterna enota (EU

4), glikolni rekuperator in odvodna ventilatorska enota.

Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Dovodni kanali so izolirani s

parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10 mm, kanali za zajem svežega zraka pa z

debelino 20 mm. Za dovod zraka v OP sobe so pedvideni dovodni modulni perforirani

stropovi z absolutnimi filtri. Zamazanost absolutnih filtrov v OP sobah se kontrolira z

manometrom v oliki U cevke, ki so montirani v hodniku pred OP sobami.

Za odvod zraka iz prostora so predvidene odvodne rešetke z delnim odvodom pri tleh in pod

stropom« [12].

Soba za izolacijo

Soba za izolacijo je za razliko od OP dvorane soba z nižjim tlakom kot okoliški prostori. To so

prostori, ki so namenjeni bivanju enega samega pacienta, ki je za okolico nevaren v smislu,

da bi lahko okužil kakšnega drugega pacienta, osebje bolnišnice ali obiskovalce.

Te sobe so s stališča postavitve sistema prezračevanja prav tako posebne, takšne razmere pa

zagotavljamo s pomočjo ločenih kanalov za dovod in odvod zraka, pri čemer je količina

dovedenega zraka manjša kot količina odvedenega zraka. Doseči moramo nižji tlak kot v

okoliških prostorih, običajno hodnikih ali predsobah. Na ta način dosežemo tok zraka skozi

odprtine (špranje) v prostor.

Kanal za odvod zraka iz takšne sobe zaradi kontaminacije zraka ne sme biti speljan nazaj v

sistem, zato ga ponavadi speljemo na streho bolnišnice, kjer velika količina okoliškega zraka

poskrbi, da se kontaminirani delci tako razredčijo, da niso več nevarni za ljudi in okolico.

»Te vrste sob so zelo pomembne za zaščito ljudi in širjenje različnih okužb. Pacienti, ki

morajo bivati v takih prostorih, imajo običajno bolezni, kot so tuberkuloza, MRSA, SARS,

H5N1 in lahko predstavljajo tveganje za bolnišnično osebje in druge paciente« [13].


36

V sobah za izolacijo mora biti zagotovljena kakovost prostora I, ki jo zagotovimo z izvedbo

prezračevalnega in klimatizacijskega sistema v higienik 1 izvedbi. Ta nam nalaga

trostopenjsko filtracijo prostorov in v primeru izolacijskih sob manjšo količino vpihovanega

zraka od sesanega.

Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo je prikazan v Prilogi 4 tega

magistrskega dela.

Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja Oddelka za internistično zdravljenje – sobe za

izolacijo, je sledeč:

»Sistem je predviden za prezračevanje in klimatizacijo oddelka za internistično zdravljenje

(soba za izolacijo) v prvem nadstropju.

Prezračevalni sistem deluje na 100 % sveži zrak in je sestavljen iz naslednjih naprav:

dovodne klimatske naprave,

odvodne klimatske naprave,

odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz kopalnic.

Za dovod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota

(EU 4), grelnik, hladilnik, parni vlažilnik, dovodna ventilatorska enota, difuzor, dušilnik zvoka

in filterna enota (kakovosti EU 7).

Za odvod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz sledečih enot: dušilnik zvoka

in ventilatorska odvodna enota.

Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Za priključitev

distribucijskih elementov so predvidene gibljive cevi. Dovodni kanali so izolirani s

parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10 mm, kanali za zajem svežega zraka pa z

debelino 20 mm. Za dovod zraka so predvideni kvadratni difuzorji z absolutnim filtrom, za


37

odvod zraka pa odvodni ventili. Za izenačevanje tlaka med prostori so v vratih vgrajene

rešetke« [12].

Laboratorij

Laboratoriji morajo imeti zaradi dela s krvjo in krvnimi pripravki bolj fino filtracijo kot

običajni prostori, pa vendar ne absolutne filtracije kot operacijske dvorane ali sobe za

izolacijo. Poleg tega ima laboratorij za izvedbo del, pri katerih je potrebna absolutna filtracija

in razlika v tlaku, nameščene naprave, t.i. digestorije.

Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij je prikazan v Prilogi 3 tega magistrskega

dela.

Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja laboratorija je sledeč:

»Sistem je previden za prezračevanje in klimatizacijo oddelka za laboratorijsko diagnostiko v

četrtem nadstropju. Glede na toplotne obremenitve prostorov je kanalska mreža za dovod

zraka v prostore razdeljena na severno in južno vejo.

Južna veja ima vgrajen conski dohlajevalnik zraka. Na severni veji imajo trije prostori velike

notranje toplotne izvore, ki ne nastopajo istočasno, niti ne stalno. Ti trije prostori so

opremljeni s kasetnimi lokalnimi klimatskimi napravami, ki jih uporabniki prostorov

vključujejo po potrebi. Lokalne klimatske naprave so priključene na hladilno vodo iz sistema

za napajanje klimatov. V dveh prostorih, kjer se nahajata digestorija, je v normalnem

obratovanju predvideno prezračevanje z dovodom in odvodom zraka iz prostora. Ob vklopu

digestorija se avtomatično zapre odvodne rešetke, tako da prezračevanje poteka z dovodom

zraka in odvodom skozi digestorij. Pod digestorijema se nahajata varnostni omari, ki bosta

vsaka posebej stalno prisilno odzračevani z ventilatorjema. V skladišču potrošnega materiala

in opreme je nameščena omara za kemikalije, katere sestavni del je odvodni ventilator.

Omara se stalno odzračuje. Prezračevalni sistem deluje na 100 % svež zrak in je sestavljen iz

naslednjih naprav:

dovodne klimatske naprave,

odvodne klimatske naprave,


38

odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz nečistih prostorov,

odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz sanitarij,

plastičnega strešnega ventilatorja za stalen odvod zraka iz omar pod digestorijema,

plastičnega odvodnega ventilatorja za stalen odvod zraka iz varnostne omare pod

digestorijem,

odvod zraka iz varnostne omare za kemikalije (ventilator je sestavni del omare),

tri lokalne kasetne klimatska naprave na hladno vodo, za dodatno hlajenje

prostorov z velikimi toplotnimi izvori.

Za dovod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota

(EU 4), glikolni rekuperator, grelnik, hladilnik, parni vlažilnik, dovodna ventilatorska enota,

difuzor, dušilnik zvoka in filterna enota (kakovosti EU 7).

Za odvod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota

(EU 3), dušilnik zvoka, glikolni rekuperator in odvodna ventilatorska enota.

Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Za priključitev

distribucijskih elementov so predvidene gibljive cevi, za odvod zraka iz digestorijev pa

okrogle PP cevi. Dovodni kanali so izolirani s parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10

mm, kanali za zajem svežega zraka pa z debelino 20 mm. Za dovod zraka so predvideni

vpihovalni difuzorji (kvadratni, linijski) za odvod zraka pa odvodne rešetke in ventili. Za

izenačevanje tlaka med prostori so v vratih vgrajene rešetke« [12].


39

7 NADZOR KAKOVOSTI ZRAKA V PROSTORIH

V prostorih najpogosteje merimo osnovne parametre, ki določajo t.i. toplotno ugodje.

»Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem.

Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in ne prevroče.

Doseganje ugodja v prostoru je dejansko glavna naloga ogrevalnega ali hladilnega sistema in

je v največji meri odvisna od pravilno izračunanih toplotnih potreb. Za toplotno ugodje pa ni

dovolj doseči samo zahtevane temperature zraka v prostoru, temveč tudi ustrezne

temperature tal, stropa in sten prostora, hitrosti gibanja zraka, relativne vlažnosti itd.« [14].

Merjenju parametrov tal in stropa pa se bom zaradi preobsežnosti v tem magistrskem delu

izognil.

»Dejavnike, ki vplivajo na toplotno ugodje, lahko v grobem razdelimo na dejavnike okolja in

osebne dejavnike. Ti dejavniki so:

temperatura zraka,

sprememba temperature zaradi toplotnega sevanja,

relativna vlažnost,

število izmenjav zraka / hitrost pretoka zraka,

izolativnost obleke,

metabolna toplota / metabolizem« [15].

Poleg zgoraj naštetih parametrov lahko glede na zahtevano kakovost prostorov spremljamo

tudi naslednje parametre:

vsebnost bakterij v zraku,

radon,

skupne/celotne hlapne organske spojine (TVOC),

formaldehid HCHO,

ozon O3,

dušikov dioksid NO2,

lebdeče trdne delce / vsebnost trdnih delcev,

ogljikov dioksid CO2,


40

ogljikov monoksid CO.

Kjer to zahteva narava dela v prostoru, spremljamo tudi razliko tlaka glede na sosednji

prostor. Za zagotovitev ustreznega zraka v prostorih pa moramo začeti meriti že kakovost

zunanjega zraka.

7.1 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih komponent sistema

Ker so vgrajeni sistemi kontrole premalo za zagotavljenje optimalnih razmer za paciente,

zaposlene in obiskovalce, je potrebno vzpostaviti sistem nadzorov ključnih delov sistema, ki

bo zagotovil optimalne pogoje.

Sistem prisilnega prezračevanja in klimatizacije nadziramo na štirih ključnih

mestih/območjih:

1. Strojnica klimatizacijskega sistema. Tu spremljamo in nadziramo hladilnike zraka,

bojlerje, generatorje tople vode, izmenjevalce toplote, črpalke itd.

2. Naprave za manipulacijo z zrakom ̶ to so naprave, ki zrak grejejo, hladijo, vlažijo,

razvlaževalniki, filtri in ventilatorji, ki zrak distribuirajo v območje zgradbe. Te

naprave so v obravnavani bolnišnici locirane v posebni sobi ̶ klimatski strojnici.

3. Na mestih, kjer so posamezni deli prezračevalnega in klimatizacijskega sistema

namenjeni obdelavi zraka posamezne sobe ali sklopa prostorov v bolnišnici. To so

ventilatorske enote, sisitemi za zagotavljanje različnih pretokov zraka, različno

ogrevanje posameznih prostorov, izhodne enote, vlažilniki zraka ...

4. Na izhodnih razvodnih kanalih, kjer merimo izpuste.

Za učinkovit nadzor nad sistemom je potrebno nadzirati bistvene komponente sistema. To

so:

kompresorji,

ekspanzijski ventili,

kondenzatorji,

naprave za zajem zunanjega zraka,


41

ventilatorji,

filtri,

naprave za nadzor nad vlažnostjo zraka

o razvlaževalci poleti,

o vlažilci zraka pozimi,

naprave za hlajenje in gretje,

rekuperatorji,

cevovodi, kanali, razpeljave,

naprave za odvod zraka ali izpuhi,

registratorji,

difuzorji,

rešetke za pravilno distribucijo zraka.

»Nadzor teh naprav je pomemben iz naslednjih razlogov:

vzdrževanje toplotnega udobja,

vzdrževanje optimalne kakovosti zraka v prostoru,

zmanjšati porabo energije,

zagotavljanje varnega delovanja sistema,

zmanjšanje stroškov vzdrževalnih del,

identifikacija preventivnih vzdrževalnih del,

učinkovitost delovanja v dovoljenih območjih obremenitev,

spremljanje zmogljivosti delovanja sistema.

Spremljanje delovanja sistema vključuje 3 bistvene korake:

merjenje spremenljivk in zbiranje podatkov,

procesiranje, primerjanje podatkov z drugimi informacijami,

ukrepanje v primeru odstopanj« [16].


42

7.2 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih vplivnih veličin v sistemu

Na okoliški zrak ne moremo vplivati, lahko pa poskrbimo, da bo zrak v prostorih najvišje

možne kakovosti. Sistem nadzora je bistven, njegov potek je prikazan v naslednjih diagramih

poteka.

Diagram poteka na sliki 7.1 in prikazuje natančen potek aktivnosti z namenom ugotovitve

odtopanj od pravilnega delovanja sistema klimatizacije in prezračevanja. Za ta namen

moramo najprej določiti merilne veličine, ki bistveno vplivajo na delovanje sistema. Za

zagotovitev kar najustreznejših merilnih rezultatov moramo pravilno izbrati merilna mesta in

naprave, ki nam zagotavljajo natančno, hitro in enostavno merjenje in določiti frekvenco

merjenja. V sistemu zagotavljanja kakovosti je ključna tudi izbira oseb, ki so zadolžene za

različne naloge, od merjenja in beleženja rezultatov pa do statistične obdelave pri merjenju

pridobljenih podatkov. Pomembna naloga je tudi izdelava pravilnih mej na kontrolnih kartah

in vrisovanje podatkov, na podlagi katerih določimo, ali je potrebno ukrepati, ali so

odstopanja posledica naravnega toka sprememb.


43

Slika 7.1. Diagram poteka vzpostavitev sistema za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka

Določitev merilnih veličin

Določitev merilnih mest

Določitev metod merjenj

Določitev frekvence merjenj

Določitev merilnih naprav

Določitev odgovornih oseb zadolženih za izvedbo merjenj

Natančno beleženje meritev

Statistični preračuni

Določitev kontrolnih kart

Zapis ugotovitev na podlagi preračunov

Ukrep

DA NE


44

Diagram poteka na sliki 7.2 pa nam kaže potek aktivnosti v primeru, da na podlagi

pridobljenih podatkov ugotovimo, da je v sistemu klimatizacije in prezračevanja prišlo do

odstopanj, ki zahtevajo ukrepanje. Tako moramo določiti ukrepe za odpravo odstopanj. Za

izvedbo ukrepov določimo odgovorno osebo, sledi ukrepanje in pa preverjanje učinkovitosti

izvedenih ukrepov. V primeru, da je ukrep ocenjen kot učinkovit, aktivnosti zaključimo, v

primeru neučinkovitega ukrepa pa poskušamo z možnostjo prilagajanja ukrepa. V primeru

neučinkovitosti moramo ponoviti korake in ukrepati na drugačen način.

Slika 7.2. Diagram poteka ukrepanja v primeru odstopanj

7.3 Določitev merilnih mest in frekvence merjenj

Kakovost zraka v prostoru je odvisna od velikega števila dejavnikov, zato meritve

posameznih veličin izvajamo tako v zaprtih delovnih prostorih kot tudi v samem sistemu

DA

Določitev ukrepov

Določitev odgovornih oseb za izvedbo ukrepov

Ukrepanje

Preverjanje učinkovitosti izvedenih ukrepov

Ukrep učinkovit Modifikacija ukrepa

Ponovimo korake diagrama poteka

Ukrep neučinkovit


45

prezračevanja in klimatizacije. V nadaljevanju so prikazane preglednice, ki jih pripravi Služba

za kakovost v sodelovanju s Tehnično službo in Komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb.

Vse meritve v prostorih in v sistemu klimatizacije in prezračevanja izvajamo 3 x dnevno.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) izvaja meritve organskih spojin in

mikroorganizmov 3 x letno ali po potrebi.

Meritve veličin v OP sobah, sobi za izolacijo in laboratoriju

Preglednica 7.1 prikazuje standardiziran obrazec za zapis izmerjenih vrednosti v prostorih in

sistemu prezračevanja in klimatizacije za posamezen dan.

Preglednica 7.1: Preglednica izvedenih meritev

Številka zapisnika

Vrednost Vrednost Vrednost

Datum merjenja

Ura merjenja

Temperatura (°C)

Relativna vlažnost (%)

Hitrost zraka (m/s)

Trdni delci

Tlak (Pa)

CO2 (ppm)

CO (ppm)

O3 (ppm)

Ra (Bq/m³)

Podpis


46

Meritve veličin v sistemu prezračevanja in klimatizacije

Glede na to, da imamo za zagotovitev prezračevanja in klimatizacije zraka v različnih

obravnavanih prostorih več strojnic, moramo za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka

določiti več merilnih mest v samem sistemu razvodov kanalov in naprav. Merilna mesta

ločimo v 4 območja, opisana v točki 7.1 te magistrske naloge. Merilna območja so

natančneje razvidna iz shem klimatskih naprav na slikah 12.1, 12.2 in 12.3.

Meritve bomo za potrebe magistske naloge opravili v 2., 3. in 4. območju. Najbolj pregledno

to zagotovimo v obliki preglednice.

Razvodni kanali za OP 1, 2, 3

Preglednica 7.2 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih OP dvoran v območjih 2 in 3.

Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je

prikazan na sliki 11.1. Za zapis izmerjenih vrednosti uporabimo preglednico 7.1. Številko

obrazca vpišemo kot številko zapisnika v preglednico izvedenih meritev in na ta način

zagotovimo sledljivost izvedenih meritev, osebe, ki je izvajala meritev ter datum in čas

merjenja.

Preglednica 7.2: Preglednica izvedenih meritev v napravi

Območje Naprava Kaj merimo Št. zapisnika

2 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci


Razvodni kanali za sobo za izolacijo

Preglednica 7.3 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih sobe za izolacijo v območjih 2, 3

in 4. Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je




merjenja.


47



2 Vhodni zrak T, ϕ, trdni delci




Razvodni kanali za Laboratorij D4

Preglednica 7.4 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih laboratorija D4 v območjih 2, 3 in

4. Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je




merjenja.



2 Vhodni zrak T,ϕ, trdni delci




Umazanost filtrov

Stopnja umazanosti zračnih filtrov je v večini primerov razlog za povečano vsebnost trdnih

delcev v notranjem zraku. Zato so redni pregledi čistosti in pravilne namestitve filtrov nujni,

preglednica 7.5 pa nam kaže način kontrole stanja filtrov in zapisa bistvenih podatkov.

Preglednica 7.5: Preglednica izvedenih pregledov zračnih filtrov

Št. filtra Mesto nahajanja

- območje

Stopnja filtracije

(EU 4, EU 7, Absolutni filter)

Tlačni padec Stanje filtra


48

7.4 Določitev merilnih inštrumentov

Merilni inštrumenti, ki so dostopni na trgu, se med seboj razlikujejo po merilni točnosti,

namenu uporabe, izvedbi in ceni. Lahko se odločimo za nakup inštrumentov, ki merijo eno

samo funkcijom, ali za nakup multifunkcijskih naprav.

V preglednici 7.6 so prikazane naprave, s katerimi merimo veličine, ki so potrebne za naše

spremljanje kakovosti zraka tako v prostoru kot v sistemu prezračevanja in klimatizacije. Za

vsak merilni inštrument je prikazano tudi območje delovanja in natančnost delovanja.

Preglednica 7.6: Preglednica merilnih inštrumentov

Merilna veličina Merilni inštrument Območje delovanja

Merilna negotovost

Temperatura Ročni termometer (0 – 50) °C ±0,8 °C

Zračna vlaga Ročni merilnik zračne vlage

(10 – 90) % RH ± 4 % RH

Hitrost zraka Ročni anemometer (0,4 – 30) m/s ± 3 %

Trdni delci Ročni števnik prašnih delcev

< 10 μm ± 1 %

Zračni tlak Ročni barometer (500 – 1500) Pa ± 2 Pa

CO2 NDIR števec (0 – 9999) ppm ± 2 %

CO Ročni merilnik CO (0 – 9999) ppm ± 2 %

O3 Ročni merilnik O3 (0 – 10000) ppm ± 2 %

Ra Ročni merilnik Ra (0 – 9999)

Bq/m³ ± 10 %

Meritve organskih spojin in mikroorganizmov v zraku izvaja IMI.


49

7.5 Analiza podatkov, določitev nalog, pooblastil in odgovornosti

Zbrane rezultate analiziramo na podlagi v poglavju 3 opisanih statističnih metod. Rezultate te

analize podatkov vnesemo v kontrolne karte za vsako merilno območje posebej. Osnova za

določitev mejnih vrednosti na kontrolnih kartah so vrednosti iz zakonskih dokumentov in

mednarodnih standardov. Povzetki teh dokumentov so opisani v poglavju 5.3 te magistrske

naloge.

Morebitna odstopanja, ki so razvidna iz kontrolnih kart, preučijo v tehnični službi, po potrebi,

če je odstopanje posledica kompleksnejše narave, pa v različnih delovnih skupinah. Če je

potrebno ukrepanje, imamo na voljo katalog tveganj (v naslednjem poglavju), ki nam pokaže

možen potek ukrepanja za različne vrste odstopanj. Če ugotovimo, da je potrebno ukrepanje,

ki ga v seznamu kataloga tveganj ni navedenega, moramo seznam dopolniti. Na ta način se

izognemo nepotrebnemu iskanju rešitev za napake, ki smo jim v preteklosti že bili priča.

Osnova vsakega sistema vodenja kakovosti pa so tudi jasno določene naloge, pooblastila in

odgovornosti.

Naloge se v našem primeru razdelijo na tri enote znotraj podjetja. To so tehnična služba, ki

prevzame vsa merjenja in odpravo odstopanj, ki so tehnične narave, KOBO, ki mora določiti

dopustne meje parametrov, ki vplivajo na možnost prenosa okužbe in služba za kakovost, ki

je odgovorna za statistične preračune in vzdrževanje sistema za zagotavljanje kakovosti zraka

v zaprtih delovnih prostorih.

Tako je naloga tehnične službe, da izvaja redne meritve, rezultate pa na predpisanih obrazcih

redno dnevno poroča Službi za kakovost.

Služba za kakovost izvede vse potrebne preračune in rezultate vnese v kontrolne karte,

dostop do katerih ima v vsakem trenutku tudi osebje tehnične službe in osebje zadolženo za

obvladovanje bolnišničnih okužb.


50

V primeru odstopanj parametrov od dopustnih, tehnična služba izvede ustrezne ukrepe za

odpravo anomalij v sistemu. Določi osebo znotraj službe, ki preveri učinkovitost izvedenega

ukrepa. Tehnična služba o vsem obvešča službo za kakovost.

V primeru, da poročilo IMI glede organskih snovi in mikroorganizmov v zraku ni v skladu s

pričakovanji navedenimi na internih kontrolnih kartah, se skliče nujen sestanek KOBO, na

katerih se dogovorijo, kako ukrepati in katere službe ali osebe bodo zadolžene za odpravo

neskladnosti.

Služba za kakovost izdaja redna tri mesečna in letna poročila na podlagi kontrolnih kart in

izvedenih ukrepov in jih posreduje vodstvu bolnišnice. Vodstvo bolnišnice lahko na podlagi

takšnih poročil načrtuje potrebne posege v sistem, v kolikor je iz poročil jasno razvidno, da

del sistema ne deluje v skladu s pričakovanji.

7.6 Zbiranje podatkov meritev

V preglednici 7.7 je prikazan primer zbranih podatkov merjenja vlažnosti zraka v razvodnih

kanalih v območju dve za OP dvorane za eno mesečno obdobje. Prikazani podatki so

izmišljeni.


51

Preglednica 7.7: Mesečni zbir meritev relativne vlažnosti v OP dvorani

Ura

Dan v mesecu 8.00 14.00 20.00

Povp. % rel. vlažnosti za posam. dan

Sp. meja

Zg. meja

Srednja vrednost

1 46 47 48 47,00 40 60 50

2 46 48 51 48,33 40 60 50

3 47 49 50 48,67 40 60 50

4 49 51 51 50,33 40 60 50

5 49 52 54 51,67 40 60 50

6 50 51 52 51,00 40 60 50

7 54 51 54 53,00 40 60 50

8 52 52 52 52,00 40 60 50

9 53 54 57 54,67 40 60 50

10 53 54 57 54,67 40 60 50

11 55 57 59 57,00 40 60 50

12 55 59 60 58,00 40 60 50

13 55 57 57 56,33 40 60 50

14 57 59 59 58,33 40 60 50

15 57 60 63 60,00 40 60 50

16 58 61 61 60,00 40 60 50

17 58 62 64 61,33 40 60 50

18 59 64 66 63,00 40 60 50

19 60 61 66 62,33 40 60 50

20 63 65 63 63,67 40 60 50

21 63 64 68 65,00 40 60 50

22 64 66 66 65,33 40 60 50

23 64 69 70 67,67 40 60 50

24 65 66 66 65,67 40 60 50

25 65 69 79 71,00 40 60 50

26 66 69 70 68,33 40 60 50

27 66 68 71 68,33 40 60 50

28 67 68 68 67,67 40 60 50

29 67 71 71 69,67 40 60 50

30 68 71 74 71,00 40 60 50

31 68 71 74 71,00 40 60 50


52

Na podlagi povprečnih vrednosti je na sliki 7.3 za primer meritev vlažnosti zraka v območju 2

razvodnih kanalov za OP dvorane izrisana kontrolna karta.

Slika 7.3. Kontrolna karta relativne vlažnosti za OP dvorano

Na podlagi trenda izmerjene povprečne relativne vlažnosti zraka na kontrolni karti lahko

opazimo, da se vlažnost dviguje skoraj linearno in je že v sredini meseca presegla dovoljeno

največjo vrednost. To nam predstavlja jasen znak, da je potrebno ukrepati.

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

60,00

65,00

70,00

75,00

80,00

Kontrolna karta - relativna vlažnost zraka v OP dvorani

% rel. vlažnosti

Sp. meja

Zg. meja

Srednja vrednost


53

8 POTEK UKREPANJA ZA RAZLIČNE VRSTE ODSTOPANJ

V nadaljevanju je prikazan katalog tveganj za različne vrste odstopanj v sistemu. Seznam je

narejen s pomočjo metode za odkrivanje možnih odstopanj FMEA. Pripravljen seznam je

potrebno dopolnjevati. Katalog tveganj so sodelavci, ki so vpleteni v sistem zagotavljanja

kakovosti zraka dolžni dopolniti v primeru ugotovitve, da ukrepa, ki so ga izvedli, ni na

seznamu ukrepov.

8.1 Katalog tveganj

Na podlagi poznavanja sistema in zakonskih ter normetivnih dokumentov, ki določajo

parametre kakovostnega zraka v notranjih prostorih sem določil parametre, katerih

odstopanja od dovoljenih vrednosti predstavljajo tveganja za paciente in zaposlene in kažejo

na nepravilno delovanja sistema. Ti parametri so relativna vlažnost, temperatura, število

izmenjav zraka oziroma pretok zraka, vsebnost trdnih delcev, vsebnost nevarnih infektivnih

delcev, tlak in kakovost vhodnega zraka in izhodnega zraka. Na podlagi odstopanja teh

parametrov v daljšem časovnem obdobju lahko torej nedvoumno sklepamo na

pomanjkljivosti v sistemu klimatizacije in prezračevanja. Poleg tega sem katalog tveganj

naredil še za primer izklopa sistema, saj se mi zdi zelo pomembno, da v organizaciji poznamo

vsaj osnovne ukrepe, na katere moramo biti ob izklopu sistema klimatizacije in prezračevanja

pozorni.

V nadaljevanju je prikazan primer izvedbe FMEA metode za vlažnost zraka, ki ni v skladu z

zakonskimi dokumenti in dobro prakso. Metoda je prikazana v preglednicah 8.1 in 8.2, v

preglednici 8.3 pa priporočene ocene za oceno stopnje tveganja.

Za vsako odstopanje vlažnosti zraka od dovoljene sem naredil tabelo, za katero sem najprej

ocenil resnost dogodka na odjemalce, torej paciente in zaposlene. V primeru previsoke

vlažnosti zraka sem ocenil, da je možnost za obolevnost pacientov in zaposlenih majhna,

medtem ko je v primeru presuhega zraka možnost vpliva na zdravje srednje veliko. Suh zrak

namreč lahko povzroči obolenja kot so alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja. V

naslednjem koraku sem določil potencialne vzroke v sistemu klimatizacije in prezračevanja.


54

To so nepravilno delujoče ali nepravilno pozicionirane naprave za manipulacijo z zrakom.

Sledila je ocena verjetnosti, da se tak dogodek v resnici tudi zgodi. Ocenil sem, da je možnost

za takšno odstopanje majhna ali srednje velika. Odstopanja se zaznava s pomočjo rednih

dnevnih merjenj v sistemu. Sledi še ocena verjetnosti, da tak dogodek tudi odkrijemo. Na

podlagi vseh ocen sem izračunal vrednost RPN (Številčna ocena tveganja), ki nam pove,

katera so največja tveganja, ki lahko povzročijo neprimerno vlažnost zraka v sistemu in

posledično tudi v samih bolnišničnih prostorih. Ocenil sem, da bi bila najnižja številčna ocena

tveganja, kjer bi bilo ukrepanje potrebno enaka 150. Najvišja številčna ocena tveganja je bila

v tem primeru 144, kar pa ne predstavlja visokega tveganja za odjemalce, zato korektivni

ukrepi niso potrebni.


55

Preglednica 8.1: FMEA - Previsoka vlažnost zraka

Predmet in funkcija Klimatizacijski sistem – zagotavljanje ustrezne vlažnosti zraka.

Potencialna vrsta napake

Previsoka relativna vlažnost.

Potencialni učinek napake

Plesen na notranjih površinah

S 5 5 5 5

C

Potencialni vzrok/mehanizem

napake

Sistem za razvlaževanje

ne deluje.

Vlažilniki zraka se ne

izklapljajo.

Sistem za razvlaževanje se ne vklaplja.

Kanalske vlažilnike je potrebno

vgraditi nižje od kanalskih

filtrov.

O 4 4 4 4

Način kontro

le

Preprečevanje

Detekcija

Spremljanje vlažnosti zraka

v sistemu in beleženje

rezultatov.



rezultatov.



rezultatov.



rezultatov.

D 3 4 3 3

RPN 60 80 60 60

Korektivni ukrep Popravilo sistema za

razvlaževanje.

Popravilo regulatorja

izklopa vlažilnikov

zraka.

Popravilo sistema

vklopa/izklopa razvlaževanja

zraka.

Vgraditev kanalskih vlažilnikov

nižje od kanalskih

filtrov.

Odgovornost in rok za izvedbo

Izveden ukrep

S

O

D

RPN


56

Preglednica 8.2: FMEA - Prenizka vlažnost zraka

Predmet in funkcija Klimatizacijski sistem – zagotavljanje ustrezne vlažnosti zraka.

Potencialna vrsta napake

Prenizka relativna vlažnost.

Potencialni učinek napake

Alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja.

S 6 6 6 6

C

Potencialni vzrok/mehanizem

napake

Vlažilniki zraka ne delujejo.

Vlažilniki zraka se ne

vklapljajo.

Kanalske vlažilnike je potrebno

vgraditi višje od kanalskih

filtrov.

Sistem za razvlaževanje se ne izklaplja.

O 6 4 6 6

Način kontro

le

Preprečevanje

Detekcija



rezultatov.



rezultatov.



rezultatov.



rezultatov.

D 4 4 3 3

RPN 144 96 108 108

Korektivni ukrep Popravilo vlažilnikov

zraka.

Popravilo regulatorja

vklopa vlažilnikov

zraka.

Vgraditev kanalskih

vlažilnikov višje od kanalskih

filtrov.

Popravilo sistema

vklopa/izklopa razvlaževanja

zraka.

Odgovornost in rok za izvedbo

Izveden ukrep

S

O

D

RPN


57

Preglednica 8.3: Priporočene ocene za S, O, D

Ocena Stopnja resnosti S Verjetnost realizacije O Verjetnost odkrivanja D Opis Definicija Opis Frekvenca

10

Ekstremna brez

opozorila

Okvara lahko privede do poškodbe uporabnika

Zelo visoka: skoraj

neizogibna

100 dni na leto

Skoraj nična

9

Ekstremna z

opozorilom

Okvara povzroči neskladje z uradnimi

predpisi

Zelo neznatna

8 Zelo visoka Izdelek je pokvarjen

in izgubi svojo prvotno funkcijo

Visoka: ponavljajoča

se okvara

50-100 dni na leto

Neznatna

7 Visoka

Okvara povzroči visoko stopnjo

nezadovoljstva pri uporabniku

Zelo majhna

6 Srednja Okvara poslabša

delovanje sestava ali komponente

Srednja: občasna okvara

10-50 dni na leto

Majhna

5 Majhna

Okvara povzroči tolikšno izgubo

performansa, da se uporabnik pritožuje

Srednja

4 Zelo

majhna

Okvaro je mogoče preseči s

prilagajanjem uporabnika izdelku ali procesu, vpliv na

performans je neznaten

Nizka: sorazmerno redka okvara

5-10 dni na leto

Srednje visoka

3 Neznatna

Okvara predstavlja neznatno motnjo za

uporabnika, vpliva na performans izdelka

ali procesa ni

Visoka

2 Zelo

neznatna

Okvaro ni takoj očitna in ima le

neznaten učinek na izdelek ali proces

Neznatna 1-5 dni na

leto Zelo visoka

1 Skoraj nična

Učinek okvare ni opazen

Skoraj 100%


58

Relativna vlažnost

Tveganja:

Vlažnost zraka v prostoru je previsoka.

Vlažnost zraka v prostoru je prenizka.

Možni ukrepi:

spremljanje vlažnosti zraka v sistemu in beleženje rezultatov, da se zagotovi

ustrezno odstranjevanje vlage;

kanalske vlažilnike je potrebno vgraditi višje/nižje od kanalskih filtrov;

popravilo regulatorja vklopa/izklopa vlažilnikov zraka;

popravilo sistema vklopa/izklopa razvlaževanja zraka;

sistem za razvlaževanje je potrebno vgraditi višje/nižje od kanalskih vlažilnikov, da

se zagotovi popolna absorbcija vlage;

preveriti pravilno delovanje vlažilnikov, nameščenih pred mestom merjenja.

Temperatura

Tveganja:

Temperatura v prostoru je previsoka.

Temperatura v prostoru je prenizka.

Možni ukrepi:

regulacija grelnikov zraka,

regulacija hladilnikov zraka.

Število izmenjav zraka / Pretok zraka

Tveganja:

Št. izmenjav zraka v prostoru je previsoka.

Št. izmenjav zraka v prostoru je prenizka.

Možni ukrepi:

preveriti pravilno delovanje ventilatorjev;


59

preveriti zamazanost filtrov na vhodu ali izhodu (če so nameščeni);

preveriti tesnenje oken in vrat – prepih;

preveriti zamazanost vpihovalnih rešetk;

zagotoviti ventilacijo, ki zagotavljajo ustrezno število izmenjav zraka na uro.

Vsebnost trdnih delcev

Tveganja:

Vsebnost trdnih delcev v prostoru je previsoka.

Vsebnost trdnih delcev v sistemu je previsoka.

Možni ukrepi:

filtri niso pravilno nameščeni – uhajanje zraka mimo filtrov;

filtri niso pravilno vzdrževani – zamazanost;

preprečitev kontaminacije zraka pri transportu z odpadnimi filtri (preprečimo

uhajanje prahu v ozračje);

redno spremljanje izhodne kakovosti zraka za zagotovitev pravilnega delovanja

sistema;

razvodni kanali niso ustrezno čiščeni;

namestitev ustrezne velikosti filtrov – dovolj velikih filtrov, ki lahko prefiltrirajo

zadostno količino zraka in zagotovijo zadostno količino dovedenega zraka, št.

izmenjav zraka;

namestitev ustrezne stopnje filtracije filtrov namenjene posameznemu območju

(OP, pisarne …);

uporaba absolutnih filtrov za zagotavljanje kakovosti vstopnega zraka;

zagotovitev dobrega tesnenja okenj in vrat;

zagotovitev dobrega tesnenja in vzdrževanja stropov, ki naj bojo gladki, brez razpok

in odprtih spojev;

spremljanje neželjenega uhajanja zraka in redna popravila.


60

Vsebnost nevarnih infektivnih delcev

Tveganja:

Prevelika koncentracija mikrobov v prostoru.

Prevelika koncentracija mikrobov v sistemu.

Možni ukrepi:

če je mogoče, vključiti parne vlažilce in s tem zmanjšati možnost širjenja mikrobov

znotraj sistema;

preprečitev kontaminacije zraka z odpadnimi filtri;

zagotovitev ustreznega transporta umazanih filtrov znotraj bolnišnice;

redno spremljanje izhodne kakovosti zraka za zagotovitev pravilnega delovanja

sistema, čisti razvodni kanali kot del rednega vzdrževanja HVAC sistema;

namestitev ustrezne velikosti filtrov;

namestitev ustrezne stopnje filtracije filtrov;

po potrebi zagotovitev uporabe absolutnih filtrov;

zagotovitev izbire dovolj velikih filtrov;

filtri naj se izberejo z nasvetom ustreznih inženirjev, da se zagotovi filtracija vsega

zraka v sobi;

zagotovitev zahtev po svežem zraku v zahtevanem območju;

izvesti oceno tveganja za okužbe iz prezračevalnega in klimatizacijskega sistema.

Tlak

Tveganja:

Tlak v prostoru ni dovolj visok.

Tlak v prostoru je previsok.

Možni ukrepi:

zagotoviti tesnenje okenj in vrat v stavbi s prezračevalnim in klimatizacijskim

sistemom;

preveriti delovanje dovodnih in odvodnih ventilatorjev;

vzdrževati je potrebno nadtlak/podtlak v prostoru > 20 Pa v povezavi s koridorjem;


61

potrebno je namestiti vrata, ki se sama zapirajo ali na obstoječa vrata namestiti

mehanizme za samo zapiranje vrat;

zagotoviti, da se nadtlak v sobi vzdržuje;

zagotoviti, da so sobe dobro tesnene s pravilno konstrukcijo okenj, vrat,

odprtinami za do in odtok zraka; ko merjenje pokaže puščanje zraka, je potrebno

locirati lokacijo puščanja in ustrezno ukrepati ̶ napako odpraviti.

Izklop sistema

Tveganja:

Izpad električne energije.

Možni ukrepi:

pripraviti načrt v primeru izpada električne energije s poudarkom na kakovosti zraka

v prostorih s kakovostjo zraka I;

uvajanje postopkov ukrepanja na področjih z možnostjo okužb pacientov, za zaščito

pacientov v primeru izpada el. energije;

sistema prezračevanja in klimatizacije se ne sme izklapljati v območjih, kjer so

pacienti, razen v primerih vzdrževanja, popravila, testa izpada el. energije;

vzdrževanje sistema prezračevanja in klimatizacije je potrebno načrtovati skupaj s

KOBO zaradi premestitev imunsko oslabljenih pacientov, če je to potrebno;

zagotoviti zasilno napajanje (agregat) in zasilni sistem za zračenje ter zagotovitev

ustreznega tlaka v primeru vzdrževanja filtracije (filtrov), št. urnih izmenjav zraka v

prostorih s kakovostjo zraka I;

za območja, v katerih ni napeljave, za zasilno zračenje in napajanje uporabiti

mobilne enote in zagotoviti merjenje parametrov kakovosti zraka;

zagon sistema je potrebno koordinairati skupaj s KOBO za zaščito pacientov pred

okužbami glivičnih spor;

zagotoviti dovolj časa za izmenjavo in filtracijo zadostne količine zraka pred

izklopom sistema, ko je sistem še v delovanju;

če je le mogoče, se izogibati izključevanju celotnega sistema prezračevanja in

klimatizacije naenkrat, še posebej v območjih akutne oskrbe;


62

vzdrževati opremo za pomožno ventilacijo (prenosne enote ventilatorjev in filtrov)

za zagotovitev zasilnih zahtev in takoj ukrepati za popravilo fiksnega sistema

ventilacije.

Kakovost vhodnega zraka in izhodnega zraka

Tveganja:

Slaba kakovost vhodnega zraka.

Izpusti onesnaženega zraka.

Možni ukrepi:

zagotoviti, da so odprtine za zajem in izpust zraka na primernih mestih (za

zagotovitev ustrezne kakovosti vhodnega zraka in preprečitev škodljivih posledic na

okolje in ljudi izhodnega zraka);

odprtine za izpust zraka morajo biti nameščene na takšni razdalji od odprtine za

zajem zraka, ki ne omogoča ponovnega zajema onesnaženega zraka;

odprtine za zajem zraka morajo biti nameščene več kot 2 metra od tal ali 1 meter

nad nivojem nadstropja;

odprtine za izpuste zraka iz kontaminiranih območij namestimo na streho, na ta

način minimiziramo možnost ponovnega zajema onesnaženega zraka;

zagotovitev rednega periodičnega pregleda in vzdrževanja odprtin za zajem zraka in

menjava filtrov;

zagotovitev odstranitev ptičjih ostankov in gnezd v bližini odprtin za vhod zraka v

sistem, na ta način preprečimo vhod glivičnih spor v sistem;

usmeriti izpust zraka stran od zajema zraka in od območij z veliko gostoto ljudi.


63

9 DISKUSIJA

Za izboljšanje kakovosti zraka v posameznih prostorih bi vsekakor potrebovali vzpostavljen

sistem, ki bi zagotavljal osnovo za nadaljne delo. Nepoznavanje karakteristik sistema kot

posledica ne rednih meritev veličin, lahko bistveno vpliva na zdravje pacientov kot tudi

zaposlenih.

V bolnišnici, kjer je naša primarna skrb, da pacienta v najkrajšem možnem času, na najbolj

strokoven in zanj najmanj boleč način pozdravimo, je nedopustno, da bi zaradi neprimernega

zraka podaljševali zdravljenje.

Prav tako je pomembno, da zaposleni svoje delo opravljajo v kar se da ugodnih razmerah. V

času, ko delo od nas zahteva vse večje napore, je zdravo okolje z zrakom ugodne

temperature, vlage, zadostne vsebnosti kisika in pa kar z najmanjšo vsebnostjo onesnaževal

ključno za dobro opravljeno delo. Izognemo se marsikateri bolniški odsotnosti in

privarčujemo lahko veliko denarja.

Takšen sistem bi lahko v veliki meri vplival tudi na stroškovno učinkovitost vzdrževanja

klimatskih in prezračevalnih naprav, saj bi z rednimi meritvami do potankosti spoznali šibke

točke sistema. Na ta način bi lahko s pomočjo preventivnega vzdrževanja privarčevali pri

odpovedih večjih komponent.

Pomemben vidik stroškovne učinkovitosti takšnega sistema postane opazen tudi v primeru

odškodninskih tožb, v kolikor je obolevnost pacienta dokazano posledica neprimernega

vzdrževanja klimatskih in prezračevalnih naprav.

Z vpeljavo merjenj novih merilnih parametrov, bi se lahko še bolj približali odličnosti

kakovosti zraka. Korak k odličnosti pa bi lahko storili že z ožanjem dopustnih mej na

kontrolnih kartah za obstoječe merilne veličine.

Enostavnost in učinkovitost sistema pa bo najlažje doseči z dopolnjevanjem nabora ukrepov

v registru tveganj. Tako bomo sproti spoznavali sistem klimatizacije in prezračevanja in

zagotovili odlične temelje za zagotovitev ustreznih klimatskih pogojev v prihodnosti.


64


65

10 SKLEP

Cilj tega magistrskega dela je bil prikaz možnosti izboljšav in celovitega obvladovanja procesa

zagotavljanja kakovosti zraka s pomočjo nekaterih orodij kakovosti in umestitve takšnega

sistema v bolnišnico.

S to magistrsko nalogo sem dokazal, da lahko s sistemom statističnega nadzora procesov

dosežemo, da sistem prezračevanja in klimatizacije bolje spoznamo, kar nam lahko bistveno

pripomore k obvladovanju naprav in preventivnemu ukrepanju. S tem zmanjšamo stroške

vzdrževanja, saj lahko npr. s preventivno zamenjavo nekega strojnega dela preprečimo

odpoved drugega strojnega dela ali naprave. Prav tako se na ta način lažje izognemo

bistvenim odstopanjem kakovosti zraka v prostorih, predvsem v prostorih, kjer so pacienti

najbolj ranljivi. Na ta način se izognemo dodatnim boleznim in slabemu počutju pacientov,

hkrati poskrbimo tudi za boljše počutje za naše zaposlene.

Zanemariti ne moremo niti dejstva, da z ustreznim sistemom zagotavljanja kakovosti zraka

zmanjšamo tudi število bolnišničnih dni, ki jih pacienti preživijo v bolnišnici. Na ta način se

skrajšujejo tudi čakalne dobe za posamezne posege.

Druga prednost ustreznega sistema za zagotavljanje kakovosti zraka pa je pravočasna,

ustrezna in preverljiva izvedba tako preventivnih kot tudi korektivnih ukrepov. Tako lahko v

vsakem trenutku natančno preverimo, kako sistem deluje, kateri deli so bili zamenjani, kako

so se ukrepi obnesli in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.

Za preprečitev neljubih dogodkov pa si lahko pomagamo z registrom tveganj, ki ga izdelamo

po metodi FMEA, dopolnjujemo pa ga tudi sproti z ugotovljenimi odstopanji med

obratovanjem sistema in ukrepi, ki jih izvedemo za odpravo teh odstopanj.

Na tak način se lahko izognemo neljubim dogodkom in poskrbimo za dobro počutje naših

pacientov in zaposlenih v bolnišnici. Sistem imamo pod kontrolo in ga lažje prilagajamo in

optimiziramo trenutnim potrebam.


66

Vzpostavitev takšnega sistema bi tako vsekakor bila dobra osnova za vzdrževanje zdravih

okoljskih parametrov. V prihodnosti bi lahko tak sistem še nadgrajevali z ožanjem dopustnih

parametrov na kontrolnih kartah, vpeljali bi lahko tudi nove merilne veličine, ki prav tako

pomembno vplivajo na dobro počutje in zdravje ljudi. Prav tako bi sistem merjenj lahko

dopolnili z novimi merilnimi mesti za izboljšavo kakovosti zraka v obstoječih prostorih in za

vpeljavo sistema na nova področja v bolnišnici.

S to magistrsko nalogo sem po moji oceni v zadostni meri dokazal, da so orodja zagotavljanja

kakovosti še kako uporabna za namene zagotavljanja kakovosti zraka, tako kot tudi za veliko

drugih kompleksnih sistemov, ki so odvisni od velikega števila dejavnikov in vključujejo veliko

število različnih poklicnih profilov in oseb.


67

11 VIRI

[1] M. Ramaswamy, F. Al-Jahwari, S. M. Masoud Al-Rajhi, »IAQ in Hospitals – Better

Health through Indoor Air Quality Awareness« v Tenth International Conference

Enhanced Building Operations, Kuwait, 2010, str. 1 ̶ 3.

[2] B. Ačko, Meroslovje in kakovost, učbenik, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2011.

[3] Wikipedija, Dosegljivo: https://en.wikipedia.org/wiki/PDCA, [Datum dostopa: 15. 8.

2016].

[4] QM Partner, Strateško poslovno svetovanje [splet], Dosegljivo: http://qm-

partner.com/index.php?option=com_content&view=article&id=180&Itemid=223,

[Datum dostopa: 19. 8. 2016].

[5] AIDT – One tetechnology course, Introduction to Statistical Process Control [splet],

Dosegljivo:

http://www.aidt.edu/course_documents/Manufacturing_Skills/SPC/Intro_to_SPC.pdf

, [Datum dostopa: 20. 9. 2016].

[6] Mdas+, Statit solution group, Introduction to statistical process control techniques

[splet], Dosegljivo:

http://www.statit.com/statitcustomqc/StatitCustomQC_Overview.pdf, [Datum

dostopa: 20. 9. 2016].

[7] M. Valenčič, »Kakovost zraka v stavbah«, Revija EGES, energetika, gospodarstvo in

ekologija skupaj, let. 20, št. 4, str. 132 ̶134, avgust, september, oktober 2012.

[8] Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001, MZ, 2008, št. 1, str. 65.

[9] Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Uradni list RS, 1999, št. 89.

[10] Priloga 1: Vrste zraka; Načrtovana hitrost zraka; Parametri načrtovanja; Količina zraka

v Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, 2002, št. 42.

[11] SIST EN 779: »Zračni filtri za delce pri splošnem prezračevanju Ugotavljanje

učinkovitosti filtracije«, SIST, Ljubljana, 2012.

[12] Tehnično poročilo, »Tehnične specifikacije OI_D_TEH POR_prez_PID«, Onkološki

inštitut Ljubljana, 2005.

https://en.wikipedia.org/wiki/PDCA



http://www.statit.com/statitcustomqc/StatitCustomQC_Overview.pdf


68

[13] Setra systems,What are airborne infection isolation rooms [splet], Dosegljivo:

http://www.setra.com/blog/what-are-airborne-infection-isolation-rooms, [Datum

dostopa: 24. 9. 2016].

[14] Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. [splet], Dosegljivo: http://gcs.gi-

zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT89.htm, [Datum dostopa: 30. 9. 2016].

[15] Civis d.o.o., [splet], Dosegljivo: http://www.civis.si/varnost-pri-delu/toplotno-ugodje-

na-delovnem-mestu#kaj je, [Datum dostopa: 3. 10. 2016].

[16] Univerity of Berkeley, Fundamentals of HVAC controls, [splet], Dosegljivo:

https://people.eecs.berkeley.edu/~culler/cs294-f09/m197content.pdf, [Datum

dostopa: 15. 10. 2016].

http://www.setra.com/blog/what-are-airborne-infection-isolation-rooms

http://www.civis.si/varnost-pri-delu/toplotno-ugodje-%20%20%20%20%09na-delovnem-mestu#kaj je

http://www.civis.si/varnost-pri-delu/toplotno-ugodje-%20%20%20%20%09na-delovnem-mestu#kaj je

https://people.eecs.berkeley.edu/~culler/cs294-f09/m197content.pdf


69

12 PRILOGE

Priloga 1: Seznam pripomb na Preglednico 4.2: Količine zraka, temperature in nivo hrupa 1: Prezračevalne naprave so lahko potrebne, poleg klimafiziološke in infekcijsko profilaktične

potrebe, tudi iz drugih razlogov: visoke notranje toplotne obremenitve, visoke obremenitve zaradi narkotičnih plinov, dezinfekcijskih hlapov in izravnave bilanc pretokov

2: Iz dodatnih razlogov so lahko količine zraka tudi večje 3: Če v tem polju ni vrednosti, se privzamejo vrednosti iz DIN 1946-2 4: Razlaga v Prilogi C DIN 1946 5: + pomeni, da so zajete vrednosti po DIN 1946-2 6: Te vrednosti veljajo le za prostore, kjer so ljudje stalno prisotni 7: Preko celega leta poljubna vrednost med min in max. Podrobneje v DIN 1946-4 8: Enake temperature in vlažnosti kot v OP prostorih 9: Če so integrirani v OP oddelek 10: Natančne vrednosti je treba definirati na osnovi potreb in gradbeno fizikalnih zahtev 11: Temperatura v prostoru mora biti 2 do 4 K nad temperaturo vode do temperature

prostora 28 st. C. Nad to temperaturo naj bodo obe temperaturi enaki 12: Definicija manjši posegi je v Smernicah za bolnišnično higieno in zaščito pred infekcijo 13: Tudi iz potrebe za odvod narkotičnih plinov 14: V posameznih primerih lahko medicinsko tehnične naprave zahtevajo vzdrževanje konstantne vlage 15: po Smernicah za bolnišnično higieno in zaščito pred infekcijo 16: Nekatere sobe morajo biti izključene iz sistema - za osebe s srčnimi ali obtočnimi težavami 17: V času pripravljenosti samo 15 m3/(m2.h) 18: Za osebe z oslabelim imunskim sistemom 19: Glej Oddelek 1 DIN 1946-4, zadnji odstavek 20: Odvisno od higienika, ali zaradi zaščite pred aerogeno prenosnimi boleznimi ni vključeno v sistem prezračevanja 21: V nočnem času 5 dB nižje v povezavi z zmanjšanjem volumskega pretoka, vendar ne pod 50 m3/h.oseba 22: Prezračevalne naprave lahko odpadejo, če so vsi novorojenčki v inkubatorjih 23: Minimalno 45 % relativna vlažnost 24: Za laboratorije glej DIN 1946-7 25: Če je neposredno povezana z OP, velja 1.1.2 26: Pri kemični dezinfekciji ali sterilizaciji je potrebno poskrbeti za odvod škodljivih snovi 27: Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da se ne mešata zraka iz čistega in nečistega dela 28: Količina zunanjega zraka v odvisnosti od bilance škodljivih snovi 29: Velja za obdukcijo; ostalo po DIN 1946-2 30: po DIN 1946-7 31: Samo odvod 100 m3/(kabino . h) 32: Poskrbeti je treba za siguren dovod zraka brez prepiha, sicer so potrebne prezračevalne naprave 33: Samo odvod 60 m3/(objekt . h) 34: V sosednjih bolniških sobah ne sme presegati 35 dB(A) podnevi in 30 dB(A) ponoči


70

Priloga 2: Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe

Slika 12.1. Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe [12]

2

4

3


71

Priloga 3: Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij

Slika 12.2. Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij [12]

2 4


72

Priloga 4: Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo

Slika 12.3. Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo [12]

2

3

4

vzpostavitev sistema za zagotavljanje · kakovosti zraka. v ta namen sem za bolnišnico vzpostavil...

Documents