Helmut Wandmaker

HOE BITI ZDRAV? PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Posebna izdaja revije AURA 1995

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

I Irl mi a WAND M AK ER HOE BITI ZDRAV? PRO S KUHINJSKIM LONCEM! Prevedel Eranc BURGAR Naslov originala: Helmut WANDMAKER WILLST DU GESUND SEIN? VERGISS DEN KOCHTOPF! Waldthausen Verlag AURA za izdaje, v slovenskem jeziku

PREDGOVORkuhinjska posoda in peka, poleg tega pa dandanes e rotilj in mikrovalovna peica so loveku v pogubo! Mrtva, razkuhana hrana, predvsem mesna hrana skupaj z industrijsko predelanimi ivilskimi artikli je ljudem prinesla vse polno bolezni, zaradi katerih trpijo. Da je to res, ve najbolje zdravnik v svoji ordinaciji, in sicer tisti, ki e zna normalno in jasno misliti. Ko se lovek vrne k svoji pravi naravni hrani, se k njemu vrne zdravje in vse bolezni izginejo! Naa dananja medicina, ki se s tevilnimi keminimi sredstvi ubada le z obravnavo simptomov, ne more prepreiti vzrokov bolezni! Zato nikdar ne pride do svojega cilja, to bi moralo biti danes jasno e prav vsakomur. Vselej so med ljudmi iveli veliki zdravniki, ki so se ukvarjali tudi z vpraanjem prehrane. Tukaj mislim na Hipokrata, na Bircher-Bennerja in Kollatha, pa tudi na mnoge laike, na primer Walterja Sommerja, Adolfa Justa, Richarda Ungevvittra, Drebberja in zdaj tudi na HelmutaWandmakerja, same plodovite delavce. Vsi so se trudili, da bi lovetvo privedli nazaj k naravni prehrani. Vendar pa se jim je to posreilo le v manji meri, kajti odpor univerzitetne medicine in industrije je bil premoan. Napredek bomo eli tedaj, ko bo medicina zmona premisleka o sami sebi in ko se bodo politiki ter ministrstvo za zdravstvo vsi skupaj zavzeli za pravo stvar! Na alost se tudentje na univerzah ne naue niesar o prehrani. Kar zadeva zdravljenje, pa jih zmanevrirajo na podroje fizike in kemije. Kasneje pa se v svoji praksi enako kot tudi alternativni zdravniki hudo izogibajo tega, da bi govorili o hrani, ker se bojijo, da bi izgubili paciente! Kot zdravnik se povsem strinjam z mislimi Helmuta "VVandmakerja, kajti v svojem dolgem ivljenju (kdo pa se e lahko pohvali z 91 leti?) sem jih preskusil na lastnem telesu. Dokazi za to so tudi stotine mojih pacientov. Povedati resnico vendar ni greh, vendar pa lahko lovek zaradi nje zelo lahko zaide v hude teave. Vendarle, lovetvo mora sliati resnico in nalo jo bo v knjigi Helmuta VVandmakerja! To izjavljam kot zdravnik in lovek, ki si prizadeva za dobro lovetva. Prizadeval si bom, da bo knjiga prila v roke imve ljudem, kajti v njej je veliko resnice. Zato je priporoam vsem, ki iejo pravo resnino zdravje in ki se hoejo osvoboditi bolezni. To je prava pot. Berchtesgaden, poleti 1989 m~ "Edinole nekuhana, nemesana in nezainjena hrana je naravna hrana!" Helmut Wandmaker Dr. med. Fritz Becker internist, zdravnik za naravno zdravljenje

Kakrno koli nepooblaeno razmnoevanje besedila te knjige v celoti, ali v delih, ni dovoljeno in pomeni kritev avtorske pravice.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 613.2 WANDMAKER, Helmut Hoe biti zdrav? Pro s kuhinjskim loncem! / Helmut Wandmaker; (prevedel) Franc Burgar; ilustracije Irena Spendelj.[ -1.ponatis.] - Ljubljana: Aura, 1995. - (Posebna izdaja revije Aura, ISSN 1318-0959) Prevod dela: Wilst du gesund sein? Vergi den Kochtopf!! ISBN 961-6087-02-9

Prva naklada knjige HOE BITI ZDRAV? PRO S KUHINJSKIM LONCEM! Helmuta Wandmakerja je bila zelo hitro razprodana in potrebna je nova izdaja. Helmut Wandmaker ni zdravnik, je trgovec, odlikovan pehotni astnik, ki je bil v drugi svetovni vojni hudo ranjen. Marsikaj je sam preskusil na sebi in njegovo poznavanje literature o zdravju iz nemkega in amerikega prostora je tolikno, kakor pri nobenem drugem meni znanem avtorju! Njegova knjiga je v Nemiji povzroila pravo senzacijo in je postala mejnik v zgodovini raziskovanja pravilne prehrane! Mnogim ljudem je odprla oi za zdravje in e bolj za pravilno prehrano. Knjigo, ki mi jo je za boi 1988. leta podaril znanec, sem prebral z izrednim zanimanjem. Zadeva namre podroje, kateremu sem posvetil dobro polovico svojega ivljenja: zdravstveno preventivo! Helmuta Wandmakerja poznam od leta 1952, ko meje dbiskal v mojem prvem sanatoriju v Allgauu. Takrat se je, tako kot jaz, posvetil Waerlandovemu nainu ivljenja. Waerlandovi metodi je dolgo ostal zvest, vendar pa je spoznal, da ta nain prehranjevanja ni povsem pravilen. Do enakega rezultata sem po tridesetih letih priel tudi sam. Waerland ni storil zadnjega koraka k isti naravni prehrani, zato je umrl zgodaj, e z 79 leti. Zanj je bila usodna kuhana hrana iz itaric in prebogati mleni izdelki, ki so pripeljali do prezgodnje smrti zaradi kapi. Kljub temu je mlenobrezmesna hrana mnogo bolja od danes tako zelo hvaljene polnovredne hrane. A to vendar e zdale ni pravilna hrana, kajti e zmeraj ima vse preve kuhanih it. Je sicer korak naprej, vendar pa nas ne bo nikoli reila hudih bolezni, zaradi katerih trpimo! Narava ne pozna kompromisov, je dejal Goethe. Kdor hoe biti zdrav in zdraviti resna obolenja, mora storiti e naslednji korak in sicer k hrani, kakrno je Stvarnik namenil loveku. Tega ni teko uvideti, e le pogledate v Sveto pismo. V Zgodbi o stvarjenju, CJenezi, je povsem jasno povedano, katera hrana je primerna za loveko lelo. Tam je reeno: "Glejta, dal sem vama vse zeleno bilje, ki rojeva semena na vsej zemlji, vse drevje, na katerem je sad s semenom, to naj vama bo v ive!" Do danes se to ni prav ni spremenilo, kakor se tudi lovekovo telo v tisoletjih ni ni spremenilo. Ogenj,

PREDGOVOR K DRUGI IZDAJINepriakovano hitro je pola prva naklada. Knjiga je bila sprejeta z navduenjem, kajti to je bila prva knjiga po knjigi Walterja Sommerja Das

2

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Urgesetz der natrlichen Ernhrung (Prvobitni zakon naravne prehrane)24 v nemkem jeziku, ki brezkompromisno zagovarja naravo kot najboljo uiteljico. Vsak dan prejemam tevilna pisma, v katerih mi ljudje navdueno poroajo o dramatinih izboljavah svojega zdravstvenega stanja. Neka gospa mi je pisala, da moja knjiga vodi ljudi v vodnarjevo dobo, neka druga je vrgla v smeti vse druge knjige o zdravju. Celo nekateri zdravniki so se strinjali, daje as zrel za preobrat! Zato sem e zlasti vesel, da je izkuen zdravnik, enaindevetdesetletni dr. Becker napisal predgovor k drugi izdaji. Dr. Becker e zdaj vodi vetedenske teaje od osmih zjutraj do osmih zveer in predava o postu, hrani, dihalnih in gibalnih vajah, oesni telovadbi itn. in vsak dan dela stojo na glavi! Zdravniki, radiestezisti in vsi drugi "zdravstveni pridigarji" v starosti 91 let ali malo manj, prosim storite enako, tedaj boste najbolji zgled svojim pacientom, brez "pripomokov"! Takne potenjake pa je treba al iskati z lujo pri belem dnevu! Po svojem izvoru je lovek sadjejedec, o tem ni nobenega dvoma! V svoji knjigi znova in znova opozarjam, da se s prehodom na presno hrano, e zlasti sadno presno hrano, zane intenzivno "ienje" telesa. Tedaj nastopijo teave, "kandidat" za naravno prehrano pa izgubi pogum in misli, daje do teh procesov izloanja prilo zaradi sadja. Vrne se k zmerni presni zelenjavni hrani ali celo h kuhani hrani. Nabrane usedline (ki so se pogostoma nabirale e od otrotva) se vrnejo v svoja odlagalia (revmatizem). In spet zaije sonce! Vendar pa je obdral svoje bolezni, zagotovo mu grozi poslabanje in prehod v kronini stadij! Celo vneti zagovorniki presne hrane leh dejstev niso razumeli, tudi oni se spotikajo in vraajo k "mehki" hrani, celo k prijetni "homeopatiji" ali zelinim kuram! Vendar pa "upora" ni povzroilo sadje, najbolja hrana, temve je tvoje bolno telo s "sadno energijo" prvikrat dobilo prilonost, da se znebi nekaj "odpadkov"! Bolezen je prizadevanje narave, da te ozdravi. Bolezni ne povzroajo sovraniki (mikrobi) ali sile nad oblaki, sam si si jo zakrivil! Prehrana pa nikdar ne zdravi neposredno, temve prek telesa, ki se odziva nanjo! Tako je temeljno naelo zdravljenja in alternative ni! Vsa zdravila, ne glede na to kaknega izvora so, so le slepilo in strup, ki se jih morate znebiti obenem z boleznijo. To pa ne pomeni, da lahko bolniki, ki so desetletja iveli napano in so vsakodnevno jemali zdravila, zasilni medicini naenkrat obrnejo hrbet. To bi bila katastrofa. e na zaetku sem poskusil razjasniti in tudi tukaj energino ponavljam, da mora stopiti v stik z izkuenim zdravnikom ali alternativcem, upotevati priporoila glede hrane v prehodnem obdobju in se neomajno usmerjati k svojemu cilju: Dosei aree zdravje! Nisem zdravnik in zato ne dajem nikakrnih medicinskih nasvetov. Povem le, kaj mislim o zdravju in kako ga ivim. Navzlic moji pronji, naj se ljudje ne obraajo z vpraanji name, pa se vendarle dnevno zatekajo k meni ustno in pisno mladi ljudje s pretresljivimi poroili o najtejih boleznih v konnem stadiju, pri emer se oklepajo zadnje slamice. e e tako soustvujem z njimi, po zakonu sem dolan molati. Pri svojih predavanjih vselej naletim na dvome o oskrbi telesa z beljakovinami, ko opisujem, daje sadje obenem z manjo koliino zelenjave in orehov temeljna loveka hrana. Saj vendar zadoa, da se ozremo po rastlinojedih ivalih. Iz esa pa volu zraste zrezek, ki si si ga morda prav danes popoldne s toliknim uitkom privoil? Ali tudi on je beljakovine, jajca, kuhano hrano, kavo, aj, kakav, okolado, kadi cigarete, pije ganje itn.? Poleg tega pa mora krava dajati e z beljakovinami bogato mleko za svojega telika in za ljudi, ki bi radi za vedno ostali dojenki, in to ne da bi jo kdor koli kaj vpraal! Kdo daje takno hrano nam sorodnim primatom in najveji kopenski ^ivali, slonu? Te ivali niso tako neumne, kakor je neumen lovek. e ujete ivali prisilimo, da jedo ta nesreni mima, kaj hitro zbolijo in v nekaj tednih poginejo! Beljakovinsko bogata hrana pa nasprotno, po zaetni stimulaciji povzroa bolezen in utrujenost. Zastrupljen krvni obtok pa mora povzroiti, daje lovek utrujen! Telo, v katerem se pretakajo iste tekoine, ni nikdar utrujeno, potrebuje mnogo manj spanja in je vselej pri moeh in ivahno! Pri svei, ivi hrani si ni treba delati skrbi o beljakovinah, masteh in krobu. Mati narava je svojo sonno hrano pripravila z lastnim ognjem - soncem, v popolnem skladju, z vsemi odkritimi in e neodkritimi vitamini, mineralnimi snovmi, elementi v sledeh itn., ki jih potrebuje ivo bitje! Pri sonni hrani ti ni treba skrbeti za debelost, podhranjenost, kalorije. Vse se samodejno uravna! Pozabiti pa mora na kuhinjsko posodo. Pred tem pa vselej pride DUH, ki ti da ukaz za spreobrnitev. Najprej si je treba oistiti glavo, nato telo, potem pa zmerno jesti ivo, sveo hrano. Tudi preobilje dobre hrane povzroa bolezni! Tudi pri loveku, ki je zelo trdoivo ivo bitje, ni ni drugae. Vse svoje bolezni in prezgodnjo smrt mora pripisati samemu sebi, ker se dan za dnem spozablja in ne poslua venega naravnega zakona! Ne obstaja kaznujoi Stvarnik. lovek mui samega sebe, ker poslua svoje degenerirane ivce. Zaznati je sposoben samo e grobe rei, sol, poper, zaimbe, razkuhane masti, nikotin in kofein. Finesam naravne presne

hrane se mora ele privaditi! In to lahko traja dolgo asa. Saj tudi zbolel nisi od veraj na danes, zato pa mora raunati, da bo za vnovino vzpostavitev naravnega instinkta potreboval od enega do treh let! Tedaj pa se priplazi strah, da ti bo ob zgolj presni hrani zmanjkalo moi. Neki teka na dolge proge - do sto kilometrov - pie, da mu je po desetih dnevih sadne hrane zmanjkovalo moi. Samo predstavljajte si, 49 let je jedel napano hrano in nato 10 dni sadje! Kaj vendar taken lovek priakuje od narave, do katere seje tako grobo pregreil V enem od naslednjih poglavij sem na kratko opisal portne poskuse dr. Meverja. "Krvni obtok, kije prepoln sluzi, je kakor zamaen dimnik, ki ni bil nikdar oien. V resnici je z nao krvjo e mnogo slabe, kajti zaradi odpadkov od beljakovin in kroba je gosta in lepljiva. Predvsem mleko je odlino lepilo!" Ehret arobna formula se glasi: "im manj je, toliko zmogljiveji si!" Vitalnost daje loveku ista krinki se nemoteno pretaka po ilah! Zapomni si Ehretovo ivljenjsko formulo: "ivljenjska mo = mo minus obremenitev." Tvoja mo, tvoja energija in s tem tudi ivna energija je lahko le tolikna, kolikrna ostane po nenehnih obremenitvah zaradi trenja, zoitev, tujkov, sluzi, zastrupitvah krvi, skratka vseh neisto, ki ovirajo njen pretok. To formulo imenuje tudi smrtonosno formulo! Ko obremenitev postane enaka skupni vitalnosti, pride smrt! Primerjaj se z umazanim strojem - tak stroj ne more tei brezhibno. Kam bi pripeljal z avtom, e bi ves as pritiskal na zavore? Ljudje jemo umazano hrano in ves as vozimo s pritegnjenimi zavorami, obenem pa se udimo, da zbolevamo in predasno umiramo! Od leta 1978 je bila knjiica Arnolda Ehreta moje "Sveto pismo", zdaj si lahko kupi njegovo knjiico tudi v nemkem prevodu: z naslovom Die sehleimfreie Heilkost (Zdravilna prehrana brez zasluzevanja).26 Toda najprej mora iz telesa pregnati strupe in usedline, to pa najbolje naredi s POSTOM! Prof. Ehret poroa po dveletni izkljuno sadni hrani o svojih portnih zmogljivostih: z 31 leti je lahko zdrema tekel dve uri in etrt. Pri 39 letih pa je po sedemdnevnem postu in nato ob dnevnem obroku enega kilograma eenj opravil 56-urni maratonski pohod po Severni Italiji brez poslanka, brez hrane, brez poitka ali spanja, popil je le malo vode. Neko je 16urni pohod konal s 360 poepi s predroenjem! Ehret je bil lovek, ki so ga zdravniki e odpisali! Dr. Barbara Moore, ki je pot od New Yorka do San Francisca prehodila brez hrane in spanja, preivela tri mesece v vicarskih gorah, ni jedla ni drugega kakor sneg. Vsak dan je hodila na teke gorske ture, pogostoma prehodila po sto kilometrov na dan, potrebovala je samo tri ure spanja, nikoli ni bila ne lana ne utrujena! Preberi v priujoi knjigi sestavek o sadju na Aljaski, ne zahtevaj nemogoega od narave! Povei se s sedmerico zdravnikov, katere ti v knjigi vselej znova in znova priporoam. Drugi kamen spotike ob presni hrani so mrzle roke in noge pozimi. Tudi tukaj velja: najprej mora svoj stroj popojnoma oistiti, tako da bo topla kri nemoteno dosegala najtanje kapilare. e bo tudi tedaj e zmrzoval, si obleci topleje perilo. Predvsem pa se ve giblji, ljudje smo gibljive ivali in po naravi nismo pisarnika bitja! Ljudje prihajamo iz obmoja palm, nihe nas ni poslal v mrzle kraje. Spominjam se raziskav dr. Walforda; po njegovem ivi najbolj zdravo in najdlje tisti, ki je vselej malo laen in malo podhlajen! ezmerna koliina hrane, previsoka temperatura in pospeeno bitje srca skrajujejo ivljenje! Naj ponovim rezultate raziskav dr. Walkerja: "krob iz kruha, ita in krompirja iri srce, povzroa srne napade, olne in ledvine kamne, slaba vid in sluh." (str. 153). Z dovoljenjem zakoncev Post iz Quickborna, Boxholmstr. 9, z dne 8. 3. 1989 bi vam rad predstavil tele vrstice iz njunega pisma: Spotovani gospodWandmaker! Odloila sem se, da vam napiem tole pismo. e dvakrat sem prebrala vao knjigo. To je resnina revolucija in naju potrjuje v najini odloitvi, da morava nadaljevati s sadno hrano. Z njo sva zaela prav pred enim letom (z moem sva oba stara 57 let). Preskusila sva tudi razne druge naine prehrane, tako na primer Brukerjevo in Schnitzerjevo prehrano, makrobiotiko in polnovredno prehrano. Vendar nama je lo vse slabe. Vseh bolezni vam sploh ne bi mogla nateti. Gospa Peiter mi je poslala vae knjige in broure. Ko sva jih prebrala, sva spregledala in tedaj sva takoj prela na presno sadno prehrano. Moj mo je bil tako imenovani pudingki vegetarijanec. Jedel je normalno hrano, veliko mlenih izdelkov in kruha, toda nobenega mesa. Vse ivljenje je bil brez pravega apetita.

3

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Zdaj imava obutek, kakor da sva se zbudila iz hudih sanj. Kadar jeva sadje, se nama zdi, da sva v raju in sadje ima tako udovit okus. Vsako jabolko ima drugaen okus, in vsako je prvovrsten uitek! e ve kot leto nisva bila pri zdravniku in nikoli ve nisva vzela nobene tablete ali esarkoli drugega. Moj mo je bil zelo hudo bolan in bila sem v skrbeh zanj. e ve desetletij je imel hude glavobole, prebavne motnje, ezmerno delovanje leze itnice, dolga leta so se mu vlekla vnetja ledvic, zaenjala se je kazati sladkorna bolezen, umenje v uesih itn. Celo pismo bi lahko popisala, e bi hotela nateti vse njegove teave. Zdaj pa je vse, kakor da bi kdo pomahal s arobno paliico, izginilo in poutiva se precej mlaja. Tudi jaz sem vselej trpela zaradi glavobolov, bolein v grlu, hrbtenici in trebuhu in tudi drugih reeh. Pri tem sva zelo ponosna na to, da sva vse naredila sama, brez tuje pomoi. Ne poznava zdravnika, ki bi nama lahko pomagal. Pri tem je imel moj mo vse simptome in reakcije ob odvajanju, kar jih lovek sploh lahko ima. Kljub temu pa ni izostal iz pisarne niti en sam dan. Vse bolj in bolj ga obudujem. Sama pri sebi pa drugih slabosti razen majhne omedlevice nisem opazila. Seveda je veliko laje takno spremembo v prehrani opraviti v dvoje. lovek drug drugemu daje pogum. Seveda sva mono shujala in sva precej suha, vendar pa naju to ne moti preve. Moj mo je prej tehtal pri svoji viini 187 cm tako in tako le 77 kg, zdaj pa 60. Jaz sem visoka 170 cm, prej sem imela 62 kg, sedaj pa imam 46 kg. Najina hi je med tem 80 odstotno presedlala na presno sadno hrano, njena druina pa 50 odstotno. Pozimi ni bil skoraj nihe prehlajen in najin vnuk ni ve nima kroninega kalja, odkar ne je mlenih izdelkov. Skoda, da je tako teko kogarkoli prepriati o naravni prehrani. Sama sebi se zdiva veliki izjemi. Morava rei, da sva vam in gospe Peiter na vso mo hvalena. S prisrnimi pozdravi, vaa Doris Post Ali ni alostno, da se izvajanje preprostega naravnega zakona tako teko prebija med ljudi? Se slabe pa je, da se mora celo braniti! Koliko argumentov navajajo zlasti medicinci proti presni hrani! Predvsem vselej znova navajajo kislost. Tukaj elim e enkrat kategorino izjaviti, da so vse izjave o kislem uinku organskega sadja popolnoma zgreene! Celo najbolj kisla limona deluje bazino in ima prav zaradi svoje organske kisline najmoneji vpliv na raztapljanje nabranih usedlin sene kisline (dr. Haig) in apnenastih kristalov v mehkem tkivu. Najbolje pomlajevalno sredstvo je destilirana voda z limonovim sokom! Nemki raziskovalec prof. Schmoleje imenoval limonin sok ELIXIR VITAE _ ivljenjski eliksir! Poleg tega vas tu opozarjam na Stanleya Burroughsa in njegovo kuro z limoninim sokom ter K. A. Beyerja iz Zricha. Naslednjemu stavku naj prisluhnejo ljudje s preveliko telesno teo. Poroila o dramatinih zmanjanjih telesne tee pri presni prehrani se mnoijo. "Suha sem kot trlica, toda zdrava", se glasi njihovo geslo. Pozabi na vse diete, v katerih shuja, toda tudi zboli. Postati mora vitek, krepak in zdrav! Kaj ti pomaga vitko, toda bolno telo? Za vse, ki s strahom opazujejo "zdravo" prenizko teo, sem prevedel lanek Victorie Bidvvell o pridobivanju telesne tee, katerega sem dodal na konec knjige. Ljudje toijo tudi zaradi volje lakote v prehodnem obdobju. Ta volja lakota ni prava lakota, temve samo apetit in pomanjkanje prejnje meanske kuhinje. Volja lakota je bolezen iz kuhinjskega posode, je kakor "maek" po krokanju! Po 3-4 dnevih posta ne uti nobene lakote ve, torej pri tej lakoti ne gre za potrebo po dovajanju hrane, temve za to, da bolne celice v tvojem telesu in mikrobi, ki poirajo odpadke iz kuhane hrane, zahtevajo svojo hrano! Prava, resnina lakota se oglaa v grlu, kakor eja! Kruljenje v elodcu ni lakota! Ta lani apetit mora premagati s samonadzorom. Jezik s svojimi degeneriranimi okualnimi ivci je tvoj sovranik. Jej, da bo ivel, ne ivi za to, da bi jedel! Na svetu je vendar toliko lepe zelenjave! O hrani ne bo ve premiljeval, ko si bo oistil telo. Tedaj se lakota ne bo ve pojavljala, kakor se tudi med postom ne! Obvladaj lani apetit, ki hlepi po brezvrednih prehrambnih snoveh! Vem, da vsi, ki ivimo samo ob presni hrani, ivimo v "sto odstotno sovranem okolju". Pogostoma gledajo na nas tako, kakor da bi prili z Marsa. Vendar pa se ne daj motiti. "Kdor se zadnji smeje, se najslaje smeje!" Ti ne odloa za druge. Brezskrbno vzemi svoje jabolko, pomarano ali banano, kadar si kam povabljen. Drugega dne se bo poutil odlino in bo dobre volje, drugi pa naj trpijo zaradi zamaenega krvnega obtoka! Nekateri absolutno hvalijo ebelji med, e zlasti seveda tisti, ki z medom in izdelki iz njega dobro sluijo. Na ve mestih sem v knjigi opozoril, da ni med ni bolji od istega sladkorja in da ravno tako nevarno zamaje insulinsko ravnovesje kakor tovarniki sladkor in alkohol, kakor sem opisal v poglavju o hipoglikemiji! (Glej tam opisane simptome). Redno jemanje medu nazadnje privede do pokodb na jetrih, trebuni slinavki in vranici. Toda pri

uravnoteenih vrstah sladkorja v sadju in zelenjavi te nevarnosti ni. Za umetni in preieni sladkor (vkljuno s ebeljim medom) ni prostora v naravni prehrani! (Burroughs85). Med laiki komaj kdo ve, da ebela surovi med najprej predela, ga obdela s sredstvom za konzerviranje in nato znova izpljune. Taken med, ki ga ebele shranijo za lastno hrano, je zaradi sredstev za konzerviranje in nabranih pesticidov kodljiv lovekemu organizmu. Poleg tega pa vsebuje premalo kalcija. Strokovnjak za med je povedal tole: "Med je arobna in mistina beseda na podroju zdrave prehrane. Sodi med najbolj previsoko ovrednotene in preplaane izdelke v trgovinah z biohrano. Silna korist, ki si jo ljudje obetajo od medu, je iluzija... Med je le malo bolj polnovreden, a zato e bolj nevaren od sladkorja!" e zlasti me je razveselilo potrdilo, ki sem ga pravkar prejel od Drube za neizrpno zdravilno mo narave, Karlsplatz 3, 8000 Mnchen 2 (predsednik prof. dr. G. Richter + dr. dr. Bilas):

POTRDILO Miinchen, 16.5.89 Svet drube za neizrpno zdravilno mo narave se z velikim veseljem zahvaljuje Gospodu Helmutu VVandmakerju za njegove velike zasluge v prizadevanjih za rehabilitacijo okolja, za njegov trud za prepreitev propada lovekovega zdravja in strokovno razlago preventivnega in zdravilnega naina prehrane ter mu izraa posebno zahvalo. Gospodu VVandmakerju se je posreilo, da je v svojem truda polnem delu zaobsegel tozadevno znanje z vsega sveta, ga izpolnil s svojimi izkunjami in ocenami ter predstavil javnosti. V tem smislu je njegovo delo epohalno. Njegova knjiga HOE BITI ZDRAV? PRO S KUHINJSKIM LONCEM! bo vsakemu bralcu pomagala pri njegovi neposredni praktini odloitvi, da se postavi v slubo raziskovalcem prehrane in znanstvenikom kot izziv in kaipot, da prizadevnim varstvenikom okolja nove spodbude ter mladi generaciji upanje na preivetje lovetva. Dr. Bilas namestnik predsednika Helmut F. Roehrig poslovni tajnik

Na alost je le majhno tevilo ljudi spoznalo vso resnico lovekovega perverznega naina prehranjevanja. Vendar pa jih je iz dneva v dan ve, kajti dolgo obdobje miru in prehrana v drubi izobilja nas nosi vse blie in blie propadu, navzlic vsem laboratorijskim raziskavam na mrtvih materialih! Oglaajo se mi tudi zdravniki, ki praviloma nimajo nobenih izkuenj z zdravjem, ne da bi se obraal nanje. Prihaja as spreobrnitve, pravi neki zdravnik iz Stuttgarta, tako ne bo lo ve naprej. Profesor medicine iz Frankfurta je sprejel mojo knjigo med najpomembneje knjige o prehrani in jo razglasil za obvezno branje! Tako bomo malotevilni nadaljevali izkunje naih vzornikov izpred stoletij navzlic sto odstotno sovranemu okolju. Vsakdo meni, da mu hoemo vzeti nekaj dragocenega. Resnica je ravno nasprotna. Pravilno je zapisal pravkar omenjeni profesor: vse se zane v ustih. Lani uitek ob okusu smo dobili e od svojih mater (saj same niso vedele, kaj je prav). Vsak dan se bojujemo s temi razdiralnimi navadami kakor z mlini na veter! Samo iz norosti kuhanja na ognju so nastale vse dananje bolezni, ki jih je vse ve in ve, na primer aids. Dananja tovarnika prehrana in unievanje vrednih sestavin hrane v kuhinjski posodi ne more prehraniti zdravega telesa: mrtve snovi dajejo mrtvo tkivo. Pri tem nastaja dvoje nevarnosti: 1) organizem je zaradi ogromne koliine mrtve hrane podhranjen tudi ob polnih kronikih, in 2) snovi, ki so upepeljene, postanejo strup za telo. Hrome in omamljajo vpliv kuhane hrane spreminja loveka v pokveko. Izgubljeno vitalno in ivno mo si nato prizadeva na vsak nain pridobiti z nevarnimi poivili, kavo, ajem, kakavom, okolado, ganjem in tobakom, soljo, zelii, zaimbami, mrtvimi mastmi, sladkorjem, kisom, esnom, ebulo, maobnimi kislinami (omega-3, najteje prebavljiva, popolnoma nekoristna re), taknimi in druganimi margarinami, "arobnimi eliksirji",

4

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

najraznovrstnejimi zdravili. Toda vse kar ni hrana, e bolj uniuje telo. Stvarnikov ude, lovek, tako postaja najbolj degenerirano bitje na zemlji! Ob tem pa je eliksir ivljenja na dosegu roke in ust. Kaj je bolj mamljivega naim utom, zrelo, lepo pordelo jabolko, ki se nam skotali pred noge naravnost z drevesa, ali pa rdekasto meso iz trupla naega ivalskega brata, obdelano s kemikalijami in vreno v lonec? Postanimozgled drugim, plailo pa nam bodo okrepljenamo, vsem vidna pomladitev, bolji vid, sluh, voh, okus in tip. Pri tem pa sploh niesar ne zamujamo, okualni ivci si bodo eleli ive naravne hrane. Uniena kuhana hrana nam bom odvratna, saj je sploh prenaati ne bomo mogli ve! Te naravne pregrade ne bomo mogli nikdar ve preskoiti. Varovala nas bo sama.

UVODPo tiridesetih letih raziskav na podroju prehrane in zdravja izjavljam: Bolezni imajo en sam vzrok in sicer zastrupitev telesa. Obstaja samo en nain zdravljenja in to je razstrupitev organizma! Oba nauka sta sila preprosta, tako kot je preprosto vse, kar je veliko. Zastrupil si se sam s kislo kuhano hrano, zdravili in poivili. Razstrupitev pa je mogoa samo z ivo, bazino, rastlinsko presno hrano, edini in naravni zdravnik pa je tvoje telo! Obstaja samo eno vesolje, ena narava, en naravni zakon, en stvarnik (Bog ali Duh, kakor ga hoete imenovati). Po tem zakonu so temelji prehranjevanja enaki za loveka in za ival: Tisto, kar je ustvarila narava, mora pojesti surovo. Kaknih 70.000 ivalskih vrst, ki prosto ivijo v naravi, se tega zakona dri, edino lovek se je razvil v kuhajoo in mleko pijoo loveko ival. Samo to "izjemno bitje" jemlje zdravila! Samo iz tega izhajajajo vse zdravstvene teave, ne glede na to, kako tem boleznim pravimo. loveku so vtisnili peat milijoni let hranjenja s presno naravno hrano, prilagojen je na takne surove molekule. Tudi njegovi geni se kljub kuhani hrani niso skoraj ni spremenili. ele ogenj in kuhinjska posoda, orodje, so temeljito spremenili prvotne prehrambne snovi. Posledica so degeneracija in bolezni. Bolnik, e hoe spet postati in ostati zdrav, tedaj se odloi: vrni se k pravi hrani, e prej pa odstrani strupe iz svojega telesa z nekajdnevnim postom. Pri naravni prehrani velja le eno samo preprosto pravilo: "Jej tisto sveo in presno hrano, ki ti najbolj tekne, ki najbolj prijetno dii in kije najlepa na pogled!" Devetdeset odstotkov vitalnosti, ivne moi in energije je odvisno od tega preprostega stavka! Za drubo pa si izberi: sve zrak podnevi in ponoi, sonce, islo vodo, obilico gibanja, poitka in spanja! Stres je nujen in je tudi neogiben, toda ezmernemu stresu se mora izogniti in se mu tudi lahko izogne!

"Zdravila ne pozdravijo nobene bolezni, bolezen zdravi vselej naravna sila. Naprstec (digitalis) je tisoere spravil v grob.'" Profesor Dr. med. M. Schmidt "To zelie (naprstec) je dobilo svoje ime po tem, ker je tisoerim pokazalo pot v grob! " Prof. Dr. med. Hosack Dr. Bruker v svojem Zdravstvenem svetniku 6/89 priznava, da zdravi le ista presna hrana. Toda, predpisati presno hrano vsem, ne le Evropejcem, imenuje fanatizem. S tem ne bo pridobil nobenega loveka za polnovredno hrano, ki je bogata z vitalnimi snovmi (tudi mrtva -razkuhana)! Mednje sem po njegovem pritet tudi jaz. Njegova izjava mi je v ast in me potrjuje v tem, da imam s svojo naravno presno hrano prav. Kaken je torej va nauk, gospod dr. Bruker? Svea hrana je primerna za bolnike, za zdrave pa ne? In e takno hrano jedo zdravi, so torej fanatiki? Ste sklenili ta pogubni kompromis zato, da bi si pridobili privrence? Morali bi si pogledati tevilna pisma mojih bralcev, ki so ob "polnovredni krobni" hrani zboleli in spet ozdraveli z okusno sadno presno hrano in si ob njej pozdravili ivce! Teie je treba postaviti na sadje in ne na kodljiva ita, kar v tej knjigi razlagam na 58 straneh! Jedci kosmiev in itaric so ostali na pol poti, kakor Waerland. Dvajset let sem se hranil z iti in vselej sem imel opravka s prehladi, celo pljunicami, srnimi teavami in debelostjo. Vsak dan sem jedel svee kosmie, pekel svoj kruh; skratka bil sem pravi itoman. Danes najgloblje obalujem ta izgubljeni as, vendar takrat nisem vedel za ni boljega! 99,9 odstotkov bralcev podpira moje radikalno in fanatino zagovarjanje edino veljavnega naravnega zakona. Edino negativno pismo sem prijel od Stahlkopfa. Vendar pa je bilo to priakovati, kajti svoje regenaplexe lahko prodaja le bolnim ljudem. Beseda radikalno pride iz latinine in pomeni: iti hkoreninam. Jaz se torej podajam v globino k nespremenljivemu in veno veljavnemu zakonu, ki velja za vsa iva bitja na tem planetu! e me torej kdo imenuje fanatika ali radikala, tedaj hkrati izpriuje najveje spotovanje do narave. Poloviarskih knjig in udodelcev imamo na pretek! Ali je lovek lahko preve uinkovit, preve popoln, preve naraven? Pretej vse odvene, frustrirajoe, neuinkovite in povrne metode: paliativna (blailna) zdravila, operacije (ven s slepim revesom, mandeljni, maternico, jajniki, olem, polipi, v vedro za smeti z njimi), "lomljenje kosti", kar delajo kiropraktiki, masae, tople kopeli, kisikove kure, mrzli oki, elektrine vibracije, obsevanje, ' cepljenja itn. Vse to so kratkotrajni ukrepi, ki ne seejo pod povrje. Ljudje hodijo od enega mazaa do drugega, da bi nali udeni eliksir. Pri tem pa postajajo le e bolj slabotni in beteni ter prezgodaj najdejo svoj grob! Zakaj bolni ne gre do korenin? Rad bi ozdravel, toda ne da bi mu bilo treba kaj narediti. Hoe napano, mrtvo hrano, hoe obdrati svojo porenost. Meni je ljubo, da me zmerjajo s fanatikom in radikalcem, kajti to sta le drugi besedi za resnico in dosledno ravnanje! Helmut VVandmaker Tellingstedt, poleti 1989

"Pravo loveko kulturo bomo imeli ele tedaj, ko za kanibalizem ne bo veljalo samo rtje ljudi, temve tudi ivali!" Wilhem Busch "Modrec je rekel o naih napanih prehrambnih navadah: "Vselej nas mika, da bi rtvovali prihodnost, ker elimo nemoteno uivati v sedanjosti!" Zakaj se ljudje teh preprostih pravil ne drijo? Samo zaradi slabih navad in pomanjkanja duevne moi, da bi se zamislili o svojem pravem bistvu! Najprej si sam ustvari navade, potem pa navade ustvarjajo tebe! Danes je na zatoni klopi naravni zakon, ne na degenerirani, napani nain ivljenja! Tako dale smo prili v eri aidsa! Sovraniki so mikrobi, s katerimi se moremo bojevati, ne pa nae nenehno odmikanje od narave! Virusi in bakterije pa so v resnici nai prijatelji, kajti pomagajo nam, da se znebimo odpadkov, ki so se nabrali v nas. e jih ne bi bilo, bi bilo nae ivljenje kaj kratko. Tudi pri aidsu niso vzrok infekcij mrtvi virusi, temve gojie, ki smo ga zanje pripravili s svojo mrtvo hrano, poivili, soljo, zaimbami, kavo, ajem, kakavom, okolado, ganimi pijaami, cigaretami in neskonno koliino zdravil! Raje se "zamedikamentiramo" do smrti, kakor da bi spremenili napaen nain ivljenja! Znani francoski zeliar Messegue pravi v svoji najnoveji knjigi Zdravilne rastline, da zdravila povzroajo 60 odstotkov bolezni! Huda nesrea je, da so malone vsa prehrambena sredstva danes mrtva, da v njih ni "ivljenja". Ozri se okoli sebe po izdelkih v supermarketu, kaj vse bo nael v katlah in embalai! Sami tovarniki izdelki, izprijeni, spremenjeni, narejeni tako, da trajajo im dlje! Celo mleni izdelki so danes homogenizirani, pasterizirani in s tem spremenjeni v mrtvo hrano. Najslabe od tega je homogenizirano, tako imenovano alpsko mleko, ki ga vsi kupujejo, ne da bi sploh karkoli mislili! In v katerem kotiku teh ogromnih dvoran boste nali svea ivila? Sadje in zelenjavo, ki pa smo jih na alost tudi dodobra spremenili z obilico umetnih gnojil, insekticidov, pesticidov. Najprej se uniijo plodna tla, nato rastline in gozd, na koncu pa ival in lovek! Kriv pa si si sam, zakaj pa ne kupuje bioloko vzgojenih sadeev in zelenjave? Trgovec ti ponudi tisto, kar eli, kajti njemu gre za denar. Vendar pa tudi najbolja bioloko vzgojena rastlinska ivila niso ni vredna, e jih nato v loncu spremeni v mrtvo snov! A za takno nenehno krenje naravnega zakona je treba plaati visoko ceno! Pred kaknimi 50 - 60 leti v trgovinah sploh ni bilo industrijskih ivil, kvejemu kavni nadomestek. Sam sem odrastel v takni peceriji. Zato to prav dobro vem, saj sem v poitnicah velikokrat sam stregel kupce. Dandanes kaejo naa telesa navzlic sploni debelosti povsem razlona znamenja podhranjenosti in bolezni zaradi mrtve prehrane.

5

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Le ivi encimi, nai najbolji pomoniki, ki jih je na tisoe, ustvarjajo iz ive prehrane za ivljenje sposobne celice, iz katerih nato nastane ivljenja polno telo. In taken izdelek gre najlaje in brez motenj skozi na prebavni sistem! Toda vsakdanje reklamiranje, ki poira milijone, nam dan za dnem izpira mogane. "udovit okus..." Ves as govorijo le o uitkih ob hrani. Kaj pa se zgodi z dragocenim telesom, ki smo ga dobili od Stvarnika in ga dobili le enkrat, pa je industriji kaj malo mar. Njim gre le za to, da jim v blagajni imvekrat zacinglja. e se torej ne bo spremenil kot potronik, se ne bo spremenil niti trgovec. Le emu bi si dajal opravka, e ti tega noe. e vekrat sem poskusil, da bi poveal nae oddelke za bioprehrano, vendar pa jih je bilo treba potem spet zmanjati. Le ponudba za diabetike je iz dneva v dan veja, pa tudi tam ponujajo samo mrtva ivila. In zakaj se sladkorni bolnik ukvarja s svojo prehrano? Zato ker nima druge izbire! e zdaj imamo v Nemiji prek dva milijona diabetikov, poleg tega e nadaljni milijon, ki o svoji bolezni e niesar ne sluti! Le emu moramo prej vsi skupaj propasti? Zakaj sam ne poskrbi za to, da bi v dananjem sodobnem supermarketu prodajali vsaj polovico svee, ive hrane? Zakaj verjame profesorjem, ki ti, kot bi mignil, podpiejo vsak test in hvalijo mrtvo hrano? Zakaj ne da monosti naravi? emu se daje v roke medicini in sili pod kirurgov no? Sama vpraanja in na vsa si mora odgovoriti sam. Sizifovo delo bi bilo spreminjati svojo okolico, ni pa prepovedano zaeti pri sebi! Vsaj ti, ki bere to knjigo, poskrbi za obilno letino, ne z besedami, z dejanji bodi zgled drugim! Mnogi mi pravijo, da so alostni, ker ne morejo pridobiti drugih lanov druine. Slabe navade, ki so edini vzrok bolezni, pa so izredno trdoive! In najteje jih je spremeniti ravno pri hrani. e so tako jedli moji stari in moji stari stari, mora e biti tako, saj so ob tej hrani zrasli in se postarali, so prepriani ljudje. Preprianje je sicer loveku v pomo, vendar pa prav ni ne spremeni naravnih zakonov! Odloitev o spremembi more torej vsakdo sprejeti popolnoma sam. Jaz ne morem biti tvoj uitelj! Se manj pa zdravnik. Jaz ne "zdravim". Sem le upokojen trgovec, ki ti eli sporoiti svoje izkunje! Bil sem vekrat bolan zaradi epidemij in v vojni tudi ranjen - tiri leta sem prebil v Rusiji -in i/, lega izhajajoe zdravstvene teave so bile moj uitelj! Navzlic hudim vsakodnevnim obremenitvam nismo poznali ne infarktov ne kapi ne sladkorne bolezni! Skromna hrana in veliko gibanja na sveem zraku sta prepreevala dananje bolezni obilja. Rad pa bi pomagal vsem, ki so se pripravljeni uiti in ki so zali v zdravstvene teave. Popeljal te bom na drugo raven zavesti. Mene so le izkunje drago stale. Ti pa dobi na mizo konni izdelek, ki bi ga bil jaz vesel, ko bi ga bil spoznal prej. Vsevedi prihajajo k meni ele takrat, ko so e na tleh. Tedaj se sodba glasi: prepozno. Vsa bitja se razvijajo v skladu s svojim okoljem, zato da bi ivela v miru in srei, ne zato da bi trpela! Narava nima nikakrnega "bolezenskega narta", vselej hoe le tvoje zdravje. e pa seveda zaniuje njene zakone, tedaj mora ukrepati v tvoje dobro, ker te hoe reiti. Na poti k popolnemu zdravju in srei moram seveda razdreti nekaj legend o osnovnih ivilih, tako na primer o tem, da je kruh zdrav, medtem ko je v resnici nevaren, kisel krob, minerali v njem pa so glavni krivec za prezgodnje poapnenje in staranje. Kisli kruni in itni proizvodi ropajo dragoceni kalcij iz kosti, saj so pravzaprav isto brez kalcija -revmatizem, protin! Ali pa "zdravo" kravje mleko s teko prebavljivimi kazeinskimi beljakovinami, ki so glavni povzroitelj mnogih konih bolezni in alergij. Teliku krademo mleko in smo zato kaznovani! Tudi tukaj je lovek nenavadna izjema med vsemi ivimi bitji! Ali pa morda ti pozna odraslo kravo, ki sesa prsi svoje "sestre", da se posladka z njenim mlekom? Toda kravje mleko vsebuje vendar toliko kalcija, ki ga nujno potrebujemo za svoje kosti? A le emu imajo potem ravno zahodna ljudstva, ki popijejo toliko mleka, najslaba okostja? Kalcija v grobi obliki, ki je vezan na teko prebavljiv kazein, lovek ne more uporabljati, e zlasti ne, e se mleko z obdelavo nevarno spremeni in postane mrtva snov! Degenerirani civiliziranec je edino ivo bitje na zemlji, ki svojo hrano uniuje s kuhanjem, pije mleko po koncu dojenja, jemlje zdravila in pije strupene pijae, na primer kavo in ganje, si uniuje pljua z goreimi rastlinskimi stebli! Tebi samemu je prepueno, kako visoko po lestvi zdravja se bo povzpel. Svoj cilj bo dosegel ele tedaj, ko bo tvoje ivevje znova okrepljeno in bo odklanjal mrtvo razkuhano zelenjavo, ki jo delajo uitno z drugimi remi, s soljo, mastjo in zaimbami, in si bo zaelel jabolka! Dobrega poutja se bo zavedal ele tedaj, ko ne bo ve prenaal okusne meanske hrane, ko bo od nje dobil kre in ti bo slabo. Dokler e vse prenaa, kakor "razmajan" traktor, si e neznansko dale od cilja! Za kompromise bo odgovarjal sam, vendar pa ne pozabi, da kompromisi vodijo prek kompromisnih bolezni v kompromisno smrt!

Trnova pot se torej izplaa! Pravzaprav je to tudi vse, kar bi ti imel povedati, ta preprosta pravila, ki si jih prebral na zaetku knjige. Seveda obstaja na tisoe knjig o prehrani in o zdravju, in kdo ima torej prav? e iz dejstva, da jih je toliko, si lahko spoznal, da so vse v zmoti, ker nobena dosledno ne zagovarja naravnega zakona. Sam lahko preskusi, kdo ima prav: "tako imenovani znanstveniki" ali narava! Prav ima samo naravni zakon, o tem naj ne bo nobenega dvoma! Vem pa, da tudi sam vselej iem nova in bolj vseobsegajoa spoznanja. Ravno tako bo lo tudi tebi. Zato ti hoem priskoiti na pomo s priujoo knjigo! Prebral bo marsikatero trdo besedo, loda saj je ludi ivljenje trdo! Vselej sem se trudil in iskal resnico, etudi je ta dostikrat neprijetna. Gospa dr. Kingsford je leta 1880 v Parizu objavila doktorat z naslovom The Perfect Way of Diet (Popolna prehrana za loveka)23 in je v predgovoru omenila, dajo bo marsikateri "znanstvenik" imel za utopistko. Vendar pa je to e pred sto leti ni zadralo, da ne bi povedala resnice. V tej knjiici, ki sem jo letos nael v ZDA in ki jo je dr. Aderholt prevedel v nemino in zaloil, je opisan prav ta naravni zakon, katerega sam razlagam v priujoi knjigi. Ali so se ljudje iz tega kaj nauili? Ne, prav ni, e globlje v kuhinjski lonec so zlezli. Samo poglej si tevilne recepte za sladokusce, ki jih lahko vsak dan bere v revijah, pa tudi v "asopisih za zdravje". Vsem gre le za zapeljevanje okusa, isto ni drugega! Na prvem mestu je zasluek, ne tvoje zdravje! In od bolezni ivi mogona medicinska hierarhija! Z zdravili, umetnimi vitamini in minerali nato neogibno nastopi medicina, ki pa te ne bo reila, nasprotno, tvoje prizadeto telo bo moralo poleg lastnih smeti raztopiti in izloiti e vse te strupe! In to so spet nove pokodbe, posledice pa so nepredvidljive! Zdravila, zaradi katerih zdrav lovek zboli, naj bi bolnemu prinesla zdravje? Le kdo ima lahko tako bolne misli?

"Vse kar smo se nauili, je samo kupek predsodkov, s katerimi so nas pitali do 18. leta!" Albert Einstein Povedal sem e, da sem trgovec, ne pisatelj. Zato prosim, da mi oprosti slogovne slabosti in tudi to, da te tikam, saj je bil ravno ta neposredni nagovor mnogim bralcem ve pri prvi knjigi.

e enkrat si bolj pozorno poglej sliko, ki prikazuje razvoj loveke opice v ivalskega loveka, ki pije pivo in kadi! Danes zani novo ivljenje, jutri bo morda e prepozno! V knjigi bo bral o Perzijcu A. T. Hovannessianu iz Teherana, ki je v armenskem jeziku napisal 567 strani debelo knjigo z naslovom Raw Eating (Surova prehrana)71, ki je izla leta 1967 v skrajani izdaji v anglekem jeziku na 160 straneh. Od jeseni leta 1987 si prizadevam, da bi dobil nekatere knjige in pravice za prevod in prodajo te knjige. Prav ta teden pa sem nazadnje le dobil telegram od njegove 31-letne hereAnahit, da mi je knjige pripravljena prodati. Zdaj je na poti nekaj sto knjig v anglekem jeziku, ki jih lahko naroi pri zalobi Waldmusen, pri kateri je izla tudi moja knjiga. e najprej si bom prizadeval dobiti pravico za prevod v nemino! Omenjena knjiga bo zagotovo mono vplivala nate, kajti Aterhov, kakor se sam imenuje, je izgubil dva otroka, stara 10 in 14 let, zaradi uivanja mrtve hrane in napanih medicinskih postopkov. Njegov tretji otrok, kije rasel samo ob presni hrani, zgoraj omenjena Anahit, ki vodi prodajo njegovih knjig v Teheranu, je sedaj stara 31 let in ni nikdar poskusila niti griljaja kuhane hrane. Aterhov sam pa z 61 leti ni mogel prestopiti niti dveh stopnic in je trpel zaradi tevilnih bolezni. Zdaj ima 88 let in veselo poskakuje naokrog. Vem, daje e iv, saj seje podpisal na ek, ki sem mu ga poslal! Walter Sommer je v svojem biltenu velikokrat omenjal Aterhova in tudi priporoal njegovo knjigo, vendar pa ta knjiga nikdar ni bila naprodaj. Zato sem e zlasti vesel, da ti to pomembno knjigo zdaj lahko ponudim. e ti je kaj do

6

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

resnine zdravstvene prosvete, jo naroi takoj, kajti ta knjiga zagovarja naravni zakon tako, kakor ga zagovarjam jaz! Uspel bo, e se bo le malo potrudil! Aterhov ni vedel niesar o obstoju Naravne higiene (v ZDA od leta 1822 znana kot Natural Hygiene). Priporoa tudi ita, stronice in kruh, toda, in to je pomembno, samo v kaljeni obliki in brez toplotne obdelave. Ti rastlinski izdelki tedaj spet postanejo zelenjava, so torej surova, svea in zdrava hrana. Vendar pa prav tako e ni upoteval pravilne kombinacije ivil. Zagovarja pa strogo nespremenjeno naravno hrano. e poje le griljaj kuhane hrane, pravi, potem nikar ne govori, da je le presno hrano! Meni bi bilo ljube sadje! Jej torej samo presno hrano, kakrno priporoam v knjigi. Kmalu bo sam opazil, kam pes taco moli. Po zaetnih teavah, ki jih bo imel zaradi spremembe, bo hitro postal vitek in zdrav in obhajal te bo dotedaj neznan "evforien" obutek sree. Ob tem nastopajoe zdravstvene krize, ki nikakor niso nevarne, nastopijo zaradi tvojega prejnjega napanega naina ivljenja, to so le boleine ob razstrupljanju. Tvoje telo pa bo ob tem postalo udovito gibno in vzdrljivo. Kakor ni bo pustil za sabo vse svoje vrstnike! Zc omenjeni Aterhov priporoa rakavim bolnikom, naj dnevno pojedo en kilogram surovega sadja. Ta koliina zadoa, da si lovek ohrani ivljenje, obenem pa je smrtna obsodba rakavim celicam! Pravi: "Rak se rodi v kuhinjskem loncu!" Ce Aterhov priporoa surovo sadno hrano kot izredno uinkovito pri tej hudi bolezni, ki je vselej konni stadij kronine bolezni, kako ele vpliva na bolj preproste akutne in kronine bolezni. Vendar pa nikdar ne zdravi neposreden vpliv hranilnih snovi. Zdravi vselej le telo samo. Zato tudi ne obstajajo nikakrne zdravilne kure! Toda obremenitev telesa pri naravni surovi hrani je tako majhna, da se telo lahko zane pri prii samo istiti! Le odloiti se mora in poskusiti! Nikar se ne prepusti vplivu netevilnih "znanstvenih" knjig, kajti ponavadi je znanost le zadnji stadij zmote! Kaj pa je torej sluz, ki ti v ogromnih koliinah tee iz nosu in grla, kadar si prehlajen? V knjigi bom usedline e podrobneje obdelal! Sam pa bo spoznal to zmoto, e se bo dral naravnega dogajanja in njegovih zakonov! Resnico je preprosto spoznati, teko jo je izpeljati! "lovek raje propade, kakor da bi spremenil svoje navade", je dejal e Lev Tolstoj. Priujoa knjiga bo torej temeljit obraun z raznovrstnim praznoverjem na primer medicinskih "struktur", medicinske industrije, ki letno pore milijarde, in resninega "revea", pacienta, ki mora zaradi nevednosti ubogati bele halje! Ce se sploh e da prepreiti degenerativni propad naega zahodnega, preciviliziranega loveka, potem bi morali imeti milijarde mark za preventivno informiranje. Milijarde mark bi morali namesto za brezplodni "boj" z mikrobi nameniti zato, da bi razirjali naravno zdravje. Na vseh reklamnih panojih, v vseh asopisih in predvsem v vseh novih sredstvih mnoinega obveanja, na primer televiziji, bi morali z uinkovitimi plakati in oddajami obveati ljudi o alternativni zdravi hrani in preventivnem nainu ivljenja. To je prava naloga za dravo in ne samoreklama z nikotinom zasvojenih politikov! "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga", pravi narava. Kdor pa se dri nael zdravega ivljenja, temu naj se povrnejo vsi stroki, ki jih plauje za zdravstveno zavarovanje! Tudi podjetja, ki morajo po diktatu obvezno plaevati polovico teh neznansko visokih strokov, bi morala ravno tako dobiti povrnjen svoj del. "Lani pla" solidarnosti naj ne pokriva tistih bolnikov, ki so si bolezen zakrivili sami, ki nenehoma pijejo, zrejo in kadijo in svoje pokodovane gene brezskrbno predajajo potomcem, ljudi, ki si z razbrzdanim ivljenjem uniujejo ivce, temve naj itijo tiste, ki se bodo v prihodnje drali zakonov narave in zato sploh ne bodo v breme zdravstvenemu zavarovanju. Sindrom "bega" pred zdravniki je treba ustrezno poplaati, ne pa podpirati navala v zdravnikih akalnicah. "Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal!" Tako kot na starem Kitajskem bi moral biti zdravnik plaan po tem, kako ohranja zdravje druine. Bomo videli, koliko zdravnikov bo potem e tudiralo, ko se ne bodo ve hranili iz milijardnega korita! Zdravnik bo moral tedaj sam postati vzor zdravja in dolgega ivljenja. Ravno s tem pa bi imel danes hude teave. Zdravniki trpijo zaradi enakih bolezni kakor njihovi pacienti in v tabeli dolgosti ivljenja jih bomo nali bolj na spodnjem koncu lestvice! Kako naj potem priakujemo, da nam bodo jamili zdravje? Vendar pa mi ne gre zato, da bi slikal zdravnike v slabi lui. Dobro se razumem z marsikaterim zdravnikom, ki gleda na stvari prav tako kakor jaz, vendar pa si zaradi prevladujoega sistema ne upa izrei resnice. S tem bi se sam pokopal. Konal bi tako kakor dr. Issels, ki se je boril za celostnost in nato pristal v zaporu! Tako mona je dandanes bela hierarhija!

Vem, da bi radoivi minister Bitim to resnico lahko pomagal spravljati med ljudi. Obenem bi se morda znebil kaknega odvenega kilograma in pozabil na kajenje, tedaj bi bil e bolj uinkovit. Saj se, hvala Bogu, ne ustrai nikakrnega svetohlinstva! Kaj bi bilo, ko bi vsi politiki, ne glede na svojo barvo, to prastaro resnico o zdravju in bolezni razirjali z vseh govornikih odrov? Davni prihodki od alkohola in nikotina - dravna hinavina - bi se seveda zniali, toda pri zdravstvenem zavarovanju bi prihranili milijarde, tako da bi se to izravnalo. To je lepo sliati, ali ne? Toda najveji sovranik, lovek s svojimi udobnimi navadami, bi rad delal e manj, imel e ve prostega asa, e ve zasluil, zato da bi lahko e bolj "napano" uival. To je ta trdnjava! Pri teh zahtevah ga pa podpirajo e sindikati. Sindikalne efe bi bilo treba obsoditi na to, da bi morali v Nemiji izdelane drage izdelke sami prodajati v tujini! Pred nekaj dnevi mi je primarij neke klinike za rehabilitacijo dejal, da so se morali e pred petindvajsetimi leti bolniki v zdravilie pripeljati z eleznico, nato pa so morali v sveem severnomorskem zraku hoditi pe. Tiste, ki so se pripeljali z avtomobilom, je moral prijaviti. Takim so preprosto odbili dodatek za zdravljenje. Danes pa naj bi jim zaradi "mehkunega" varstva osebnega dostoj anstva uredil kar prostore za kajenje. Tudi v sanatorijih za pljune bolezni imajo po novem takne kadilnice, eprav vsakdo ve, daje kajenje povzroitelj pljunega raka v 70 odstotkih primerov! Toda ti ljudje bi se raje odpovedali rokam in nogam kakor kajenju. "Stari Rim, e zmeraj smo ti blizu!" Danes prihajajo ljudje na "zdravljenje" z dolgimi avtomobili, vozijo na sprehod svoje debele trebuhe, se do grla nairajo mrtvih rei in se nato pijani kot olne zvalijo pod mizo! In to naj nato plauje tisti, kdor ivi zdravo. Lepa solidarnost! Tu vendar ni nikakrne samoodgovornosti ve! Toda le poakaj, trdi naravni zakon ne pozna izjem, prila bo starka s koso, prezgodaj, nepriakovano! Saj jo sam nenehno in brezskrbno vabi in klie! Ko je lovekova "hia" zgrajena, potrebuje le minimalne koliine beljakovin za popravilo. Pojemo pa jih v tolikni mnoini, kakor da menimo zrasti e nekaj nadstropij! Ta nenehna skrb za beljakovine je prav neverjetna. Narava si ni izmislila sendviev in hamburgerjev. Znanstveniki medicinci nenehno razlagajo, da mora zlasti stareji lovek pojesti ve beljakovin. Narobe, njegovo telo je e oslabelo in metabolizem je bolj poasen, zato mora pojesti manj beljakovin, saj ima e zadosti dela z "beljakovinskimi odpadki", ki so se nabrali v njem! Ko lovek dosee starost 25 let, se njegova zgradba stabilizira. Le teaki in atleti potrebujejo nekaj ve beljakovin, zato da nadomeajo izgube v miini masi. Rastlinske aminokisline, ne pa konfekcijske beljakovine iz ivalskega mesa, so najbolje in najlaje presnovljive. im ve odvenih beljakovin poje, toliko manj si sposoben in toliko kraje bo tvoje ivljenje! S tem uniuje svojo ivno energijo in v sebi nabira strupe! V zaetku 70. let je doktor Meyer z Univerze v Pretoriji v Juni Afriki naredil znamenit preskus: Doktor Meyer je dajal 27 odraslim osebam dnevno po 60 gramov araidov, akaujev (ang. cashew nuts) ali orehov in polovico do trietrt avokada. To hrano so dopolnjevali s sveim korenjem, paradiniki in sveim ter posuenim sadjem. Ta vrsta prehrane seje izkazala za izredno kvalitetno, predebeli ljudje so shujali do svoje idealne tee. Krvni tlak se je znial, koliina holesterola in trigliceridov prav tako. Nato je dr. Meyer s svojimi kolegi naredil e en poskus z atleti, ki so izmenino dobivali konvencionalno mesno, ogljikovohidratno in sadno hrano. Devet tekaev v starosti od 17 do 24 let je leto dni jedlo mesno hrano. V tem asu so dnevno vadili eno uro. Nekaj tednov so jim dajali hrano z visoko koliino beljakovin, nato pa hrano z veliko koliino ogljikovih hidratov. To se je zgodilo tik pred tekmovanjem, na katerem naj bi pretekli 8 km. Takoj za tem so za dva tedna dobivali sadno hrano. Nato so pretekli isto stezo. Vseh devet tekaev je izboljalo svoj rezultat! Ta primer kae, da prevelika koliina beljakovin zniuje energijo, sadna hrana, ki ima malo beljakovin, pa jo mono poveuje! Bral bo o nenavadnih uspehih pri povsem sadni prehrani naAljaski, v poroilu o atletu Alu Pedersenu, ki ob hudem mrazu dosega najbolje rezultate! Ker sem povsem neodvisen, si lahko dovolim, da govorim tako, kakor vidim rei. Tega mi ne bo nihe prepreil. Kdo pa naj razirja resnico, e ne peica pokonnih ljudi? Sam si prizadevam, da bi ivel tako, kakor "pridigam". Tudi tebe prosim, da s svojim zgledom vpliva v dobro svojih otrok in vseh e trpeih! "I roh, dann wirst du froh, i kalt, dann wirst du alt." (Nemki pregovor - "Jej surovo hrano, pa bo dobre volje, jej hladno hrano, pa dosee visoko starost") Tellingstedt, poleti leta 1988 HelmutWandmaker

7

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

HOE BITI ZDRAV? PRO S KUHINJSKIM LONCEM!To je temeljni zakon, ki ga pozna e iz mojega uvoda. Ta obvezni naravni zakon velja za vsa iva bitja na Zemlji. Samo lovek seje odtujil temu zakonu! S tem izvirnim grehom pa seje zael njegov propad od monega, zdravega naravnega bitja do pohabljenca, ki ivi ob zniani vitalnosti in zdravilih. Samo lovek kuha, pee, dui in prai hrano, ki mu jo je narava pripravila zajed, in jo spreminja v pepel! Samo lovek jemlje zdravila! Samo lovek pije mleko po dobi dojenja! Skozi tvoja usta pa bi morale vstopati le tri rei: ist zrak, ista voda in naravna hrana, na katero smo navajeni e milijone let, in tu gre zlasti za svee, zrelo sadje, malenkostno koliino zelenjave in nekaj orehov! Poleg teh treh elementov dovoli svojemu telesu dostop do sonca, privoi si zadosti poitka in spanca ter krepko delaj, bodi kreativen pri delu, portu in igri! Kaj je torej bolezen? Bolezen je prizadevanje telesa, da se znebi ob presnovi nabranih odpadkov in strupov! Greznica je polna, meja tolerance je preseena. Ko nastopi proces ienja, ki ga sproi telo samo, tedaj ga mora z zgoraj navedenimi naravnimi sredstvi pri tem podpirati, ne pa ga zatirati s kakrnimikoli drugimi strupi! udena sredstva vseh vrst, pa najsi gre za takna iz epruvet, meanic zeli ali homeopatskih razredenih snovi, sluijo le temu, da potlaijo simptome bolezni. ienje, torej bolezen, se s tem pretrga, kajti tvoj organizem se more tedaj bojevati e z drugim sovranikom, s strupom v

8

HOCES BITI ZDRAV?

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

zdravilu, in ga izloiti. Na ta nain je tvoja obrambna sposobnost e dodatno obremenjena. Nazadnje se odpornost tako znia, da telo izloi in zapeati strupe v trdne tumorje ali pa jih odlaga v sklepih! Telo seje zaradi ezmerne koliine odpadkov moralo nekako znajti. In ti temu potem pravi zdravje. Vendar pa je to nevarna samoprevara, prej ali slej ti bo predloen raun. Tedaj pride do silnega izbruha, hude nevihte, ko se telo hoe znebiti umazanije. In e ga hoe e tedaj znova potlaiti, je bolje, da kar poklie mrlikega oglednika. Takna eksplozija nikdar ne pride nenadoma in kar tako sama od sebe! Cisto sam si se spravil v tak poloaj po desetletnem neupotevanju naravnega zakona! Kaj mora torej vedeti? Pusti svoje telo na miru, kadar zboli, in vzpostavi prvobitne bioloke zakone! Najteje se je nauiti pustiti telo na miru! Zdaj ve vse o prehrani, bolezni, zdravju in njegovi vnovini vzpostavitvi! Jej tisto, kar (brez toplotne obdelave in orodja) najbolj dii, kar je videti najlepe in kar ti najbolj tekne! S tem ve vse, kar je treba vedeti o prehrani! Kar bo povedanega kasneje, naj ti bo le v oporo, da se bo uprl slabostim in skunjavam, h katerim bo sodila tudi tvoja druina in prijatelji! Vedi, da ne vedo, kaj delajo! Izostri si instinkte! Predstavljaj si dvorane, v katerih so predstavljena ivila, pripravljena, da jih vzame in poje. To pomeni, daje kmet pripeljal etev domov, mesar zaklal ivino, ribi ujel "morske sadee". V resnici bi moral to sicer opraviti sam! Pojdimo najprej v dvorano z mesnimi izdelki: Pred tabo so kosi mesa najraznovrstnejih ivali, e surovi, krvavi, to so kosi trupel, ostrega vonja. Mar sem rekel, kosi trupel? Ne, to so strokovno razsekani mesni izdelki. Toda ali ne reemo mrtvemu loveku truplo? Kakna je torej razlika med njim in ivaljo? Saj je ni! Mrtve ivali so prav tako trupla. V mesnici torej izbira med kosi trupel. Ali ve, koliko gnilobnih bakterij je v enem gramu svinjskega mesa? Priblino 2 milijona in 900 tiso! Pojdimo naprej v ribarnico: Tamle leijo, nekateri e zvijajoi se, morski sadei. Le poakaj, ti jastog ti, kmalu bo odreen, vrgel te bom (ivega) v vrelo vodo, da bo odreen svojih muk, samemu sebi pa bom priskrbel "prvorazredne" beljakovine za svoje moganke in seno kislino za svoj revmatizem. Kot dodatek pa mi bo navrgel e obilico holesterola za oilje. Poleg tega pa vsebuje e ve gnilobnih bakterij, kar 120 milijonov v enem gramu ribjega mesa! Zato pa je zastrupitev z ribami tudi veliko huja od zastrupitve z mesom! Zastonj pa dobim e polno dozo svinca in kadmija! Stopiva v pekarno: Kruh za lane sveta! Tukaj leijo ita vseh vrst, pripravljena za uporabo, vendar na alost zelo zelo trda, kar pomeni, da se jih da dolgo hraniti za hude ase. Upam, da ima dobre zobe, kajti ne da bi jih toplotno obdelal, jih mora preveiti surove, najmanj osemdesetkrat, tako da bo encim ptialin iz tvoje sline lahko pretvoril krobno hrano. Poprej pa jih ne bo ni namoil, saj neko ni bilo na voljo posode. Ali ima surovo ito dober okus? Ali ne potrebuje vsaj malo soli, ki je anorganska, mrtva in strupena? Toda, kaj hoemo. Dober okus mora imeti, tudi mast in zaimbe so zaelene. Toda rekli smo, da ne bomo dodajali niesar, saj ti hoem izostriti utila in to za prava ivila! ita pa so vzgojena iz trav, ki jih danes sploh ni ve. Nai predniki si zaradi ita niso razbijali glave. Naprej v dvorano z zelenjavo: Tukaj torej leijo vsa rastlinska ivila, ki rastejo pod zemljo, korenje, krompir itn. To je e bolje, e ima zdrave zobe, lahko poje vse surove in presne. Krompir sicer nima dobrega okusa in vsebuje solanin (najve gaje v zeleni povrhnjici), kije strup! Poleg tega poznamo pri nas krompir ele nekaj sto let. Vendar pa imamo zadosti druge zelenjave, ki uspeva pod zemljo, tako na primer repo, zeleno, redkvice itn. Zdaj pa v peto dvorano, v solatno dvorano: pred vami je rastlinska hrana, ki raste nad zemljo, na primer najrazlineje solate, trave, cvetje. Le ugrizni vanje s svojim grobim jezikom, kakrnega ima krava. Pojesti bo moral velike koliine, kajti trava ima malo kalorij. Po opravljenem delu pa se le zadovoljno zlekni, si deni zeleno listje znova predse in ga e enkrat prevei! Toda, ali smo prevekovalci s tirimi elodci? Ali je ta re brez slastne omake sploh uitna? Zdaj pa v esto dvorano, v sadno dvorano: e samo preudoviti videz in vonj te bosta takoj navduila! Kaj nas aka v tej dvorani? Preudovito sadje, seveda. Ti sadei so isti, vanje lahko ugrizne takoj, ne potrebuje nobenega orodja, imajo polno sladkorja in s tem tudi kalorij, imajo vse potrebne aminokisline, vse potrebne vitamine in mineralne snovi v obilju in to ive! Torej, na izbiro ima vseh est dvoran! Iz svojih predavanj e vnaprej vem, da bi v taknih razmerah, ko ne more uporabljati ne ognja ne orodja, pravzaprav imel na izbiro samo preudovito sadje!

Da, sadje je poglavitna hrana za ljudi in tudi za nam najbolj sorodna iva bitja v ivalskem kraljestvu, humanoidne opice. Seveda si na pomo br vzamemo Sveto pismo, da bi iz njega razbrali, kaj je prava hrana a loveka: tam je v Genezi 1:29 reeno: "Glejta, dal sem vama vse zelene zeline rastline s trdim steblom, ki raztresajo semena prek vse zemlje in sleherno drevo, na katerem je sad s semenom. Naj vama bo v ive!" (prevedeno iz prabesedila Geneze v prevodu pastorja dr. Andersa Skriverja, ki je napisal tudi ve knjig o esenih. Iz rodu strogo vegetarijanskih esenov je izel, kakor je znano, tudi Jezus!) Ali je torej Bog, Stvarnik, Adamu in Evi na drevo spoznanja obesil jabolko (v Svetem pismu je napisano sade, ne jabolko) ali krvavico? Vendar pa za svoje spoznanje ne potrebujemo Svetega pisma, kajti kranstvo je staro komaj nekaj minut, e gledamo razvoj loveka v vsej njegovi zgodovini. (Glej predstavitev v najnoveji knjigi prof. Havra v DieZeit83). Po Areju VVaerlandu6 je lovek, skupaj s svojimi najblijimi sorodniki v ivalskem kraljestvu, preivel najmanj 25 milijonov let na drevesih. To je neverjetno dolgo obdobje. Kaj je torej tedaj lovek jedel, e ne sveih sadeev, popkov in listov? e se je spustil z drevesa, so nanj preale divje zveri! Za lovekovo zdravje ni nujna samo prehrana. Potrebujemo vselej sve zrak, isto vodo, mir, spanec in zadosti telesnega gibanja. Toda prof. Arnold Ehret26 je dejal, daje za ohranitev zdravja v 99 odstotkih pomembna pravilna prehrana. K Ehretu, s katerega delom sem se seznanil ele leta 1979 v ZDA, se bomo vrnili e kasneje. Vse druge zgoraj navedene toke torej strne v boren en odstotek. Jaz tako dale ne bi el, temve bi na prvo mesto postavil lovekov duh, kajti brez duevne moi ne gre. Duh odloa o telesu! "Najprej mora vedeti, kaj hoe!" je dejal veliki avstrijski ivljenjski reformator prof. dr. (tirikratni doktor) Johannes Ude na 1. nemkem tednu zdravja leta 1952 v Koblenzu. e hoe biti zdrav, si mora najprej pridobiti znanje, le tedaj bosta tvoj duh in tvoja volja lahko znanje spremenila v dejanje! Kdor se v duhu ne ukvarja z zdravim nainom ivljenja, ne bo nikdar odkril resninega vzroka bolezni. Se naprej bo tekal za loveko redo, za katero je znano, da se kakor zastava vselej obraa po vetru (po trendu)! Dananji trend pa je, im lepe se imeti in im manj misliti. Ko pa pride kakna resna bolezen, tedaj je to pa usoda. Lahko postane fatalist kot roni kriarji, ki uijo, da nam je dolino ivljenja doloil Bog in da ga ne moremo podaljati niti za en sam dan! So pa tudi drugi roni kriarji, ki si mono prizadevajo za svoje zdravje, ki izdajajo knjige in prirejajo predavanja. Le emu to pono, e pa uijo, da se ivljenja ne da podaljati niti za en sam dan? Le zakaj se kar lepo ne zleknejo in akajo na dan odreenja? Zakaj je Metuzalem ivel 969 let? V Mojzesovem asu je bilo povpreno lovekovo ivljenje dolgo 120 let, dandanes pa le 70! Kako je prilo do te razlike? Ali nam roni kriarji to lahko pojasnijo? Obstaja en sam Stvarnik naega vesolja. Ker pa obstaja na svetu na stotine verskih skupnosti, ki kot pravega priznavajo le svojega boga, tako nam mora biti e iz tega jasno, da resnice ne pozna nihe! Verjeti pa pomeni: ni vedeti! Vera je ptica, ki zapoje, ko je dan e mlad! Tako imenuje vero indijski modrec R. Tagore! Resni raziskovalci se strinjajo, da je bil lovek prvotno sadjejedec, frugivor! Vselej jej le MONO-hrano, tedaj bo najhitreje odkril, katera vrsta prehrane je najprimerneja zate. "Ljudje molijo k bogovom, naj jim naklonijo zdravje, da pa lahko sami kaj naredijo zanj, tega pa ne vedo!" Heraklit, priblino 550-480 p. n. t. Vimala THAKAR, velika indijska uiteljica, je v svoji knjigi Die Kraft der Stille (Mo tiine) 27 zapisala, da je lovek e vedno bolj ival kakor lovek. Je ele na poti k pravemu loveku. Najbolje bi bilo najprej pozabiti prav vse, kar so nas uili v teh tisoletjih! "Mo tiine! Izkljuimo vse misli in se vrnimo k samemu sebi. Programirani smo bili e pred tisoletji!" K Vimali Thakar se bomo vrnili kasneje. Zdaj pa e enkrat k velikemu reformatorju in filozofu Areju Waerlandu6. Leta 1955 je v Bad Sodnu mnogokrat bral iz aramejskega prabesedila Svetega pisma. Tudi ko bi to besedilo ne bilo pristno, pa je bila zanj razlaga tega besedila vselej rta vodnica v ivljenju. Ali se lahko strinjamo s takno razlago aramejskega prabesedila Svetega pisma, ki velja za vse velike verske skupnosti? O tem naj odloi vsakdo sam! Premislimo izjavo velikega Leva Tolstoja: "Dokler bodo na svetu klavnice, toliko asa se bodo ljudje klali po bojiih!"

28

9

HOCES BITI ZDRAV?

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Ali pa slavnega Leonarda Da Vincija, ki je dejal: "e zelo zgodaj sem se odpovedal uivanju mesa. In priel bo as, ko bodo ljudje na ubijalce ivali gledali tako, kakor danes gledamo na morilce ljudi!" Ali pa Thomasa Edisona, izumitelja arnice: "Zdravnik v prihodnosti ne bo predpisoval zdravil, temve bo namesto tega pacientu vzbudil zanimanje za prehrano in telo, poleg tega pa pouil, kateri so vzroki bolezni in kako se jih lovek varuje!" Prav tako pa bi lahko tukaj poklicali na pomo tudi Schopenhauerja: "Devet desetin lovekove sree temelji samo in zgolj na zdravju. Z zdravjem vse postane vir uitka. Brez zdravja pa je neuitno vsakrno zunanje bogastvo, kakrnokoli e je!" Ta kratka digresija je bila potrebna, da si izostrimo ut za pravilno prehrano in da se bomo znali izogniti lanim nasvetom. Vrnimo se nazaj k presni sadni prehrani: Skoraj tirideset let je moralo miniti, da sem priel do spoznanja, da je za loveka najbolja presna sadna hrana. Komur je ve surova zelenjava (brez omak), lahko je tudi to, vendar se mora vselej drati pravila: presno, ne kuhano! Kdo pa je po koncu druge svetovne vojne kaj vedel o zdravi prehrani? Ljudje so se pa borili za goli obstoj! Vendar pa sem jaz zael z iskanjem e v tistem asu. Ker sem bil petkrat hudo ranjen in sem trpel tudi zaradi hudih drugih bolezni med vojno ter tri mesece zaradi zlatenice, nisem ve mogel priti do pravega zdravja. Tedaj meje o pravem zdravju pouil Are Waerland s svojima knjiicama v dveh delih Befreiung aus dem Hexenkessel der Krankheiten (Reitev iz zaaranega kroga bolezni).6 Danes vem, da je Waerlandova prehrana nedvomno velik korak na poti do zdravja. Zal pa je Waerlandov nauk le polovien, kajti ito in krompir, ki vsebujeta veliko kroba, na dolgi rok ne moreta biti zdrava hrana! Poleg tega sta izpostavljena toplotni obdelavi in potemtakem v svoji sestavi bistveno spremenjena. Prav toplotna obdelava povzroa nastanek molekul, na katere nismo prilagojeni! Na temelju izkuenj z iti, ki sem sijih bil nabral v desetletjih, sem o tem napisal 58 strani in tudi drugje nenehno opozarjam na nevarnosti "zahrbtnega morilca", kruha! Kmetje, peki in ljubitelji polnozmatega kruha mi tega ne bodo oprostili, vendar pa me ne bo ni odvrnilo od tega, da povem resnico! Prebivalec Nemije je 1987 povpreno vsak dan pojedel tiri rezine kruha in eno zemljo, kar skupaj v letu znese 76 kilogramov. e bi te rezine kruha nadomestil z jabolki, bi kaj hitro opazil izboljanje svojega zdravstvenega stanja! Prehrana, kije stara 150 milijonov let! lovek ivi na tem planetu e kaknih 150 milijonov let. 149,5 milijonov let od tega (priblino 99,67 odstotkov) je jedel surovo rastlinsko hrano: sadee, zelenjavo, orehe in semena, vse svee in nepredelano. Ognja in orodja ni poznal. lovek je nabiral in jedel to, kar mu je narava nudila v doloenem letnem asu! Raziskovalci so mnenja, daje bil lovek v vseh teh milijonih let preteno sadjejedec! Kako dolgih je milijon let? Vzemimo za primerjavo 50 let starega loveka. To pomeni, daje 49 let in 10 mesecev jedel rastline in ele dva meseca tudi meso in kuhano hrano! Dva meseca od 50 let! Prav gotovo bo ob tej primerjavi spoznal, da smo po svojih genih, svoji dedni zasnovi e zmeraj povsem prirejeni za sveo hrano. To lahko vsakdo takoj poskusi sam pri sebi, e se odloi, da bo te za loveka najbolje hranilne snovi dobavil Zaradi kuhane in zainjene hrane imamo okvarjene okualne ivce. Jezik reagira samo e na zelo grobe draljaje, mone zaimbe, kis itn. Kot sadjejedec pa bo spet spoznal pravi uitek. Ni ve ti ne bo ve brezvredna, razkuhana hrana! Pri tem se loveku na sreo obnovijo tudi okualne barbonice na jeziku! Spet bo vedel, kaj je kvaliteta, ne pa zgolj koliina, zaradi katere se samo redi! Paradinike, kumarice in bue lahko tudi pritejemo k sadeem, saj to tudi so. Predvsem potrebujemo hranilne snovi, ki vsebujejo vodo, da s tem zadovoljimo potrebe po vodi. V ta namen so zelo dobri (tudi) sadei, ki vsebujejo veliko tekoine. Botanino lahko torej te rastline tudi pritejemo k sadeem: rastline, ki rojevajo sadee! Vendar pa jih ne smemo jesti obenem s sadjem - o tem, kakna je pravilna kombinacija, bomo govorili kasneje. Ne sme torej jesti sadnih solat (morda celo s smetano!), temve le isto sadne obroke, sicer si ne bo pridobil pravega okusa za posamezen sade! Tedaj si ne bo pridobil obutka za pravilno izbiro in izredno pomembnega refleksa sitosti! Kuhinjsko delo postane tedaj e mnogo bolj preprosto. Opere sadje in ga prinese na mizo. Potrebuje le kronik, no in liko, morda e papirnate

svojim organom! Sadje in zelenjava v svoji nespremenjeni celostnosti nista nekakna modna hrana, sprevrenost ali nenavadna receptura, ki naj bi loveku pomagala hujati, temve je to rajska hrana, kateri smo se prilagajali tiri milijone in petsto tiso rodov! e se torej dri izvirne prehrane, presne in svee, nepredelanih sadeev in zelenjave, se torej ne izpostavlja nikakrnemu tveganju! Nevarnost namre prei nate v kuhinjskem loncu, katerega vsebina je razkuhana in mono spremenjena! Postani sadni sladokusec! e se bo resno osredotoil na sadno hrano, bo v kratkem asu postal pravi sladokusec, ki mu nobena druga hrana ne bo teknila. Teko ti bo jesti celo solato. Solate brez dodatkov tako in tako niso okusne. Poskusi torej solatne liste, ne s kalorijami bogatih omak in olja! To je tudi znamenje, da ljudje nismo herbivori, nismo travojedci, kakor krave, ki imajo tiri elodce. Svea, surova zelenjava vsebuje sicer ve rudninskih snovi in vitaminov kakor sadje, vendar pa je le "drugorazredna" hrana, kajti brez dodatkov nima dobrega okusa. Saj e pozna moj nauk: hrana mora dobro tekniti, imeti dober okus in videz! Samo kot MONO hrana! Mono hrana pomeni v enem obroku samo ena vrsta sadja ali zelenjave. Kar ti ni ve samo po sebi, tega raje ne jej. Sadje je zelo lahko prebavljivo. e v elodcu in najkasneje v zgornjem tankem revu nam ponudi izredno pomembni sadni sladkor, ki je najbolji vir energije. Iz sadja pridobimo 90 odstotkov energije, izgub je le 10 odstotkov. Iz zelenjave pridobimo 70 odstotkov energije, pri prebavi je izgubimo 30 odstotkov. Iz mesa dobimo le 30 odstotkov energije, izguba pa je kar 70 odstotna! im manj energije porabimo za prebavo, toliko ve moi, kar pomeni tudi ivne moi, nam ostane na razpolago! im bolj se torej osredotoimo na sadje, toliko veji strokovnjaki pri prehranjevanju s sadjem bomo postali! In tudi mnogo hitreje se bomo nasitili! Degenerirana hrana zahteva pa veliko vejo maso! Tedaj tudi ne rabimo tako velike izbire, temve se osredotoimo na en sam mono sadni obrok. Nai prebavni encimi, ki jih imamo na tisoe, se morejo tedaj preusmeriti le na to mono-hrano! Med enim in drugim obrokom pa seveda lahko menja vrsto hrane! Predvsem zelo hitro zautimo, da smo siti. Sadni sladkor, ki z veliko hitrostjo priteka v kri, sporoa moganom, da smo e zadosti pojedli. lovek je avtomatsko sit! Tega refleksa sitosti pri "meanski hrani" ni. Tam pride po bogatem obedu tako ali drugae na mizo e posladek ali pa sladoled ali pa skodelica kave s pecivom, pogostokrat tudi konjak! In kako tedaj ele zadii cigareta! Sadje ni prigrizek ali priboljek, ki bi si ga privoil, medtem ko gleda televizijo, temve mora tvoriti glavni obrok! Po sadni hrani si poln energije, ne len kakor po obiajnem obroku. Kadar se tako do roba "napoka", porabi 50 odstotkov vse energije samo za prebavo. e rauna, da je mogani e sami porabijo 25 odstotkov, potem ti ostane le 25 odstotkov energije! Je potem kaj udnega, da so ljudje po takem obroku zaspani? Zato pa potrebujejo poivila: kavo, nikotin, alkohol! Izmueni konj jih dobi z biem! Le kako dolgo bo zdral? m "Kuhar se prav ni bolj ne spozna na zdravo prehrano kakor se krava na Luno!" dr. Carrington prtike in to je vse. Vsakdo si bo vzel, kar mu tekne, instinkt in zlasti voh ga bosta e privedla k "pravemu" sadeu. Pri tem se lahko zgodi, da ti v nekem trenutku sade, ki ga ima sicer zelo rad, ne prija. To pomeni, da telo v tem trenutku tega sadea ne mara. In e sploh nima apetita, ko pride as za obed, potem ga preprosto izpusti. Jej le takrat, kadar obuti resnino lakoto, in ne zgolj slabotni apetit! Pri izkljuno svei, presni sadni hrani ni nobenih trdno doloenih ur za obroke. Je lahko enkrat ali desetkrat na dan. Obroke ob doloenem asu sp si ljudje izmislili zato, da bi se z njimi prilagodili delovnemu ritmu. ivali v naravi ne poznajo obrokov ob doloeni uri. Jedo, kadar so lane! Oko, nos in jezik nam bodo torej pomagali izbirati zrele, svee sadee! Sade, ki je dozorel na drevesu, je zakladnica sonne energije, je odlina hrana in nam na najlaji nain daje vso potrebno energijo z vsemi aminokislinami, vitamini in rudninskimi snovmi, obenem z vsemi e odkritimi in (neodkritimi) pomembnimi elementi v sledeh, tako da smo lahko prepriani, da dobimo najbolje prehrambne snovi v surovem in ivem stanju. Tudi aminokisline (temeljni gradniki beljakovin) so z enim odstotkom prisotne v zadostni koliini, kajti iva beljakovina je veliko bolj hranljiva od mrtve! Tudi materino mleko ima le priblino en odstotek beljakovin,

28

10

HOCES BITI ZDRAV?

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

pri tem pa mora zadoati za hitro rastoe telo. Mi pa smo vendarle e zrasli! Z dananjim norenjem za beljakovinami si prezgodaj kopljemo grob! Vseh sadeev pa se ne da izbrati le po videzu ali po vonju, k.i|li iivokadn na primer je izredno hranljiv sade z izredno veliko koliino iiinmnkislm m visokonezasienih maob. Tudi nekatere melone ne diijo ravno lepo, vendar pa so, kot vse lubenice, izredni "istilni" sadei. Tako hitro jih prebavimo, da jih nikakor ne smemo kombinirati z drugimi sadei. e melone mea z drugimi sadei, je to tako, kakor da bi ekspresni vlak dohitel poasen izletniki vlak. Torej, kakor smo e rekli, nikdar ne meajte razlinih vrst sadja. Tedne dolgo lahko je samo melone; rezultat: vitkost in zdravje! Zal se e zmeraj ravnamo po e zdavnaj zastarelem pravilu, namre pravilu "uravnoteene" prehrane, pri kateri naj bi bile v vsakem obroku vsebovane vse tiri temeljne snovi, beljakovine, maobe, ogljikovi hidrati in vitaminimineralne snovi! Pri tem se ta stari nauk prav ni ne meni za mrtvo ali razkuhano hrano. V laboratoriju namre tudi ni nikakrnega razloka med mrtvim in ivim, kemino je to povsem ena in ista stvar! ivega se namre ne da raziskovati. Tukaj se znanost kona! O tem bom navedel ve primerov! Dolga leta sva hodila s prijateljem pozimi na smuanje. Gospod dr. Horst ... je bil kemik za ivila in zdravila. Vsako leto sva ivahno razpravljala o ivi oziroma mrtvi hrani. Pri tem je vselej zastopal tole stalie: solna kislina v elodcu vendar vse ivo br unii, tedaj sploh ne gre ve za ivo ali mrtvo. Izkunje so al potrdile nasprotno, kakor je moral bridko spoznati, ko sta ga kap in srni infarkt spravila na rob smrti! Ko sva bila zadnjikrat pri njem na obisku, je le sprejel presno hrano, la sva celo v njegov laboratorij, lotil se je celo pitja destilirane vode, da bi si "oistil" zamaene arterije. Prepozno, kmalu za tem je umrl! Sklep: narave se ne da raziskovati v laboratoriju. Morda bo kemik nekega dne znal izdelati umetno jabolko, toda umetno jabolno seme ne bo vzklilo! Rezultati laboratorijskih raziskav mrtvega materiala so povsem brez pomena, isto brez pomena je, kaj nam povedo mrtve rei! Ostanimo e malo pri sadni hrani, kajti ta temelj nae prehrane si moramo e jasneje predoiti. Dr. Hereward Carrington je napisal 286 strani debelo knjigo z naslovom: The Natural Food of Man (Naravna lovekova hrana).28 Dr. Carrington je mnenja, daje sadje najbolja hrana za loveka. Dolga leta je ivel izkljuno od SADJA in z njim je podvojil svojo energijo, kakor je obirno opisal v svoji knjigi. Tudi Nemec dr. Gustav Schlickevsen se je v svoji knjigi Friichte und Brot (Sadje in kruh) 8 s trdnimi argumenti zavzel za preteno sadno prehrano. Kruh lahko rabi za prehrano ljudi le izjemoma, kadar se ne da dobiti zadosti sadja. O kruhu bomo kasneje obirno govorili! Schlickevsen takole pie o nekuhani sadni hrani: "lovekova koa postane udovito prosojna, postane ronato svea, celotno miievje se razvije do najvije moi in elastinosti, nekuhano sadje spravi duha v stanje najvije aktivnosti. Ta prehrana ima izredno pomembno elektrino vitalnost! In vse to se s kuhanjem popolnoma unii! Ta elektrina energija pa je ivljenjsko pomembna za to, da bi se vse funkcije mogle ohraniti v njihovem polnovrednem stanju." lovekov sistem vzdrujejo in krepijo: S VEZ ZRAK - SVEA VODA - ZREL SADE! "Kuhanje popolnoma unii ivljenje in vitalnost hrane, praktino ostane od nje samo pepel, mrtva snov!" Toliko dr. Schlickeysen. Tudi profesor dr. Loeb je priel do spoznanja, da se energije iz hrane ne dobi s proizvajanjem toplote ali kemijske energije, temve iz njenega elektrinega potenciala! Sadei imajo izreden istilen uinek na organizem. Organske kisline topijo nabrane usedline in odpadke v telesu. Predvsem pa se to ne zgodi zaradi samega vpliva sadja, temve ima zaradi hitre razpololjivosti sadne hrane telo as, da se takoj loti nujnega ienja! "Dobra, do mrtvega razkuhana meanska hrana" pua le smeti in povzroi, da se greznica kaj hitro napolni do roba. Vsi smo "living cesspools", "ive greznice", kakor imenuje loveka profesor Ehret. "Kdor se dri sadne hrane, bo ubeal 90 odstotkom bolezni, za katerimi dandanes trpi lovetvo." (dr. Mattieu Williams). In e: "Kdor j prevelike koliine kuhane hrane, uiva poivila in slabo sestavljeno hrano, z blokirajoim uinkom mineralnih snovi, bo za plailo dobil prebavne motnje, zaprtje, vetrove itn. Sadei in orehi so naravna hrana, ki loveku prinaa najviji nivo zdravja!" Dr. Goodfellow: "ivljenjske razmere so se tako zelo spremenile, da se nam nekdaj najbolja hrana za loveka (sadei) danes zdi skorajda nenaravna." Za veino ljudi so sadei kvejemu poslastica ali prigrizek, nikakor pa ne poln obed.

Takole pravi dr. Williams: "Jasno je, da lovek ni travojedec, ne ljudoerec, ne itojedec, temve ivo bitje, ki se hrani s sadei!" Njegovi zobje niso bili zgrajeni za surova, trda itna zrna, ita v surovem stanju se skorajda ne da veiti, poleg tega pa je obilica kroba v itu neprebavljiva. (krob, o katerem govori tudi prof. Ehret.) krob je v vodi netopen, zato je najveja obremenitev za lovekov organizem, e zlasti za dihalne organe!" "lovek kot vsejedec" je dejansko nov razred ivega bitja, oznaimo ga lahko s pojmom "kuhajoi ivalski lovek"! Da, v svoji nespameti se je lovek spustil tako nizko, da je postal: "THE COOKING ANIMAL", "KUHAJOA IVAL!" Ali sadei povzroajo zakisanost? Zelo, zelo kodljiva so pisma Freda W. Kocha, samozvanega kemika, ki seje kot ameriki dravljan po koncu vojne ustalil v Kasslu. On in njegovi nasledniki, Lemke, Fuhrer in sedaj tudi Oetinger imajo vse kisle sadee za zdravju kodljive. Enaijo jih s kisom ali mleno kislino! Najveja napaka teh raziskovalcev kislosti je, da organsko sadno kislino enaijo s kislinami, ki nastanejo ob vretju, pri emer se bogato posluujejo kuhane hrane, masti in izdelkov iz it, ki vsi skupaj povzroajo zakisanost! Dr. de Evans je e v prejnjem stoletju postavil nauk, da organske sadne kisline topijo nabrane sloje aidninskih snovi, ne pa kosti in zob! (str 98 v njegovi knjigi). To je prava pomladitev! Sam sem z obirnimi poskusi e leta 1981/82 razjasnil te zmote. Vsi sadei z izjemo morda brusnic in nekaterih vrst sliv, so v konni fazi bazini, jutranji urin ima pri polni sadni prehrani pH-vrednost okrog 7,o. e prejnji veer pojeste le kos kruha, dobite vrednost, kakrno imajo mesojedci, pH5,00. Koch pravi celo, daje treba vsako jabolno rezino nevtralizirati z anorgansko, mrtvo bazino meanico. Taken jabolni krhelj ima obupen okus! Koch priporoa celo kislotvoren beli sladkor. Veina Kochovih receptov priporoa kuhano in s tem mrtvo hrano. Koch ni nikdar razumel, kaj je zdravje. Enostranska zaverovanost v lastno mnenje o kislosti gaje oslepila za naravni zakon! Vse mrtve kemine rei iz retorte so organizmu neuporabne, odlagajo se vsepovsod v tkivu, pa naj si gre za mrtve mineralne snovi iz tako imenovanih "zdravilnih mineralnih vod" ali do mrtvega razkuhanih mineralnih snovi iz vsakdanje prehrane! Nae e tako in tako preobremenjeno telo mora poleg e nabranih snovi onesposobiti in izloiti e te mrtve mineralne snovi! Poleg tega pa lovek kot mesojedo ivo bitje tako ali tako trpi zaradi prevelike koliine sene kisline v svojih celicah. Seno kislino najdemo skoraj izkljuno le v izdelkih ivalskega izvora, tako kot tudi holesterin dobimo le iz ivalskih teles. "e se ne pouti poklicanega za nobeno nalogo, pri kateri bi moral samega sebe priganjati, e ne vidi teav, ki grozee prihajajo nadte, ob katerih bi mogel preskusiti svojo notranjo trdnost, temve v lagodnem brezdelju preivlja ivljenje - to ni mir, temve mrtvilo!" Seneka lovek je edino bitje, ki trpi zaradi usedlin sene kisline! Mesojeda ival ima kratko revesje, da se strupov im hitreje znebi. Predvsem pa ima ival velike koliine encima urikaze, ki topi seno kislino. Ker lovek tega encima nima, naj bo to e en dokaz za to, da more lovek le zelo slabo izrabiti ivalsko telo, e zlasti ker lovek je samo miievje, kije kislotvorno. Toda ival nujno potrebuje kosti, s katerimi izravnava prehudo kislost, kajti ivalsko meso skoraj ne vsebuje kalcija! Le zakaj ima pes tako rad kosti? En gram sene kisline, tega smrtonosnega strupa, zahteva za razreditev 7 do 8 litrov vode. Veina ljudi torej ni tako zelo napihnjenih le zaradi uivanja soli, temve tudi zaradi sene kisline. Obe snovi mora organizem nenehno ohranjati v raztopini, da prepreuje nevarne koncentracije strupov. Urinu podobne mesne obare in mesne juhe vsebujejo e zlasti velike koliine obeh strupov. Dejansko obstajajo ljudje, ki jim je takna juha posebno mona hrana. Po "uivanju" taknega strupa utijo reakcijo in toploto in se jim niti ne sanja ne, da se njihovo telo v resnici na vso mo trudi, da bi se teh strupov imprej spet znebilo! To je velika izguba energije. V juho pa dajejo e kislotvorna jajca, ki vsebujejo ve holesterina kot katerokoli drugo ivilo, pri emer je tretjina rumenjaka ista maoba! Carl G. Stahlkopf je biolog iz Pomeranja, ki sedaj ivi v vici. Razvil je homeopatske regenaplexe, ki bojda pomagajo pri zdravljenju vseh bolezni. Leta 1986 sem si z njim obilno dopisoval. Na moje zadnje, 22 strani dolgo pismo z dne 14. 9. 86 mi na alost ni ve odgovoril. Stahlkopf je nas sadjejedce oznail takole: "Nora prehrana * sadjerci * sadjejedna norija * tatovi kalcija * sadje - otrditev kapilar * sadna prehrana - popolnoma zmotna in napana * sadje motnje v prekrvitvi! Sadje blokira znotrajcelini metabolizem * sadje blokira izloanje kisline * Wandmaker - teorija prav tako napana kakor Sommerjeva in

28

11

HOCES BITI ZDRAV?

PRO S KUHINJSKIM LONCEM!

Kochova * vegetarijanstvo in povelievanje uivanja sadja ... je najveja neumnost, najveja zmota lovetva! ... To je skorajda bogoskrunstvo! Za svojo dobro telesno zgradbo se morete zahvaliti svojim prednikom, da sedaj lahko prebavljate to neumnost!" Poglejmo, kaj o tem misli nemki pisec zdravnikdr. Reinhard Steintel v svoji knjigi Das natrliche Ernhrungsgesetz (Naravni zakon prehranjevanja)30 iz leta 1952: "Preidimo zdaj k najbolj izvirni in najnaravneji vrsti prehrane, sadju kot najpomembnejemu temelju prehrane. Kaj je zagreilo'to okusno in vsakovrstno sadje, da je prilo v arie najbolj prismuknjenih in druga drugi nasprotnih, znanstvenih in lainih, zlonamernih in dobronamernih, odklonilnih in pritrdilnih razprav med ljudmi? Vse te razprave so pripeljale tako dale, da mora "inteligentni" bolni kulturni lovek najprej vpraati svojega profesorja, e in kdaj lahko je kakno sadje, ali naj bo kuhano ali presno. Ubogo civilizirano lovetvo! Vendar pa nihe ne sprauje tako prestraeno, e in kdaj in kateri medicinski strup lahko vzame ali si ga da vbrizgati. Le-tega jemlje brezskrbno, kakor na tekoem traku, brez kakrnegakoli posebnega dovoljenja!" "Vse vrste sadja morejo in morajo jesti zdravi in bolni, e zlasti pa elodni, revesni, jetrni, ledvini in sladkorni bolniki. Trditvam olske medicine, da sladkorni bolniki pri svoji dieti ne smejo jesti sadja ali pa zelo malo, ter prav ni ali majhne koliine ogljikovih hidratov, nasprotujem v priujoi knjigi in v svoji brouri Ist Zuckerkrankheit heilbar? (Ali je sladkorna bolezen ozdravljiva?)." Tukaj ima torej dvoje pogledov na sadno hrano, prvo trditev je izustil "biolog", ki eli prodajati zdravila, drugo pa zdravnik, ki je v svoji praksi imel izredno veliko pacientov, in ki priporoa sadje, ne da bi zato zahteval denar. Stahlkopfovi krepki izrazi seveda niso navedeni na enem mestu, nabral sem jih iz ve pisem. Jih pa z velikim zadovoljstvom ves as uporablja! Vendar pa sem bil e od leta 1979 zaradi svojih lastnih intenzivnih raziskav tako trdno preprian v svoje trditve, da me takni banalni izrazi niso prav ni motili. Stahlkopf nima pojma o bioloko pravilni prehrani, sam je ni nikoli preskusil, sicer ne bi mogel pisati taknih neumnosti zoper naravni zakon! e leta 1988 mislimo in smo v svojih mislih in dejanjih tako primitivni, daje treba naravno prehrano zagovarjati! Tudi "raziskovalci" iz leta 1988 se nikakor ne morejo osvoboditi kuhanja! Zato pravega zdravja sploh ne morejo razumeti. Ali pa tega noejo, tako da lahko z dobikom prodajajo svoje tablete! Zdravje ne potrebuje nobene podpore s strani kemije, tudi homeopatske raztopine in "zelini eliksirji" samo motijo samoozdravitvene sile! Vsa ta sredstva so usmerjena PROTI IVLJENJU!

"Tam, kjer je dandanes politina mo, ni politinega razuma. Inteligenca in intuicija morata prihajati iz neuradnih krogov, e hoemo prepreiti ali vsaj omiliti katastrofe! " Herman Hesse "Fanatizem je le druga beseda za dosledno ravnanje!" Bruce Marshal "Svet poganjajo le tisti, ki se mu zoperstavljajo!" Goethe Stahklopf hoe seveda prodajati svoje izdelke, tako kot vsi proizvajalci zdravil. Ta dobikonosna trgovina pa je seveda mogoa le pri .bolnih ljudeh. Sam seveda je vse in pije alkohol. Pred nekaj leti me je povabil na tako imenovani zdravniki kongres v Bayerischer Hof v Miinchnu. Tam nam niso ponudili "zdrave" hrane po njegovih pravilih temve "meansko hrano", z obilico mesa in vina. Veina zdravnikov je pila alkohol in kavo ter kadila. Profesor z Dunaja, ki je odprl kongres, se je izrecno zahvalil Stahlkopfu, da ni bil tako trd! Kompromisarska druina! Mogoni industriji zdravil s svojimi pomoniki prav gotovo ne more biti kaj dosti do zdravja. S tem bi si vendar podpisali smrtno obsodbo. Stahlkopfu sem torej odvrnil: "Obstaja le ena sama resnina, prava prehrana, in to je tista, ki jo lahko jemo brez ognja, brez orodja, torej presno, nespremenjeno, in to z uitkom in apetitom. In obstaja le en nain zdravljenja, potem ko smo se pregreili zoper ta naravni zakon, namre vnovina vzpostavitev prvobitnega, biolokega ivljenjskega ritma! To pomeni, naj telo samo odstrani nabrane strupe, potem pa ne smemo ve greiti in s tem zanemo dialog s Stvarnikom! " Kot vsi nasprotniki sadja jedo tudi ti ljudje meano hrano, ne zaniujejo zrezkov in kuhinjskega lonca, prav tako tudi ne "dobre kapljice". Vendar pa nihe od njih ni dalj asa preskual pravilne sadne prehrane, sicer ne bi mogel nihe priti do tako primitivnih sklepov! Odkritje Naravnega zdravja

Pri svojem vsakoletnem obisku na Floridi sem po nakljuju naletel na NATURAL HYGIENE (Naravno zdravje), skupino za reformiranje ivljenja, ki obstaja e od leta 1822. Iz sosednjega mesta Boca Raton sem od svojega prijatelja dobil obilico knjig, spisov in sem do zdaj zbral e obseno literaturo o tem gibanju za naravno prehrano. Prek velike lue prejemam dva asopisa, Healthful living (Zdravo ivljenje) in Health science (ivljenjska znanost)! Na dveh kriarjenjih sem preprial prijatelja Manfreda G. Langerja iz Worpswederja pri Bremnu o uinkovitosti tega gibanja. Langer je nato ustanovil drutvo Lebenskunde in zalobo Waldmusen, ki predvsem prevaja in razirja knjige iz Amerike. Pravkar je izla uspenica (v Ameriki z naklado nad tri milijone) z naslovom Fit for Life, ki je pri nas v Nemiji izla pod naslovom Fit frs Leben (Sposoben za ivljenje)2. Pri tej zalobi lahko naroi tudi knjige Ohne Fleisch gesund leben (Zdravo ivljenje brez mesa) 15, Knjigo o vodi Dr. Bragga12 ter mojo novo izdajo knjige Arnoida Ehreta Vom kranken zum gesunden Menschen (Od bolnega do zdravega loveka)31. Knjiga receptov Martija Wheelerja s 166 recepti za presno hrano bo izla v kratkem. Zakonca Diamond, ki sta napisala uspenico Fit for Life sta izdala e naslednjo knjigo Living Health. Gibanje NATURAL HYGIENE so ustanovili zdravniki, ki v zdravljenju z zdravili niso ve videli zanesljivega sredstva za pravo ozdravitev. Ker na alost pacient vselej hoe imeti recept (danes prav ni drugae kakor na zaetku prejnjega stoletja), predpisujejo nekateri zdravniki placebo tablete, torej pisano obarvane tablete, ki ne vsebujejo niesar razen mlenega sladkorja, torej prav nobenih strupov. Zdravniki, ki noejo znova dati monost naravnemu zdravljenju, naj jih posnemajo! Vendar pa zdravstvene zavarovalnice za takne zdravnike in "medicino" noejo ni plaati. Tu namre manjkajo "znanstveni" dokazi. Pravzaprav je e pravi ude, da so zdravstvene zavarovalnice zelo obotavljivo zaele dajali doklade za postne kure! Raje plaajo 30.000 mark za bypass operacijo, kakor nekaj mark za poduk o postu ali izdajanje tablet z mlenim sladkorjem! Zdravstveno varstvo najraje izdaja denar za "znanstveno dokazana spoznanja". Kaj je s tem miljeno, pa tako imenovana "znanost" v svojem lastnem interesu najraje doloa sama. Dr. Ludwig pravi takole: "Znanost je zadnji stadij norosti!". Nae gigantske bolnike industrije se v naslednjih letih ne bo dalo ve financirati. ivljenjska doba se statistino dokazano poveuje, toda S kaknimi ogromnimi sredstvi se danes ivljenje umetno podaljuje? Pri tem veina otrok svoje stare polje v dom za ostarele, da tam im hitreje ponorijo in umrejo! Starih ljudi ne bi smeli nikdar izkljuiti iz druinske skupnosti! Takno alostno ivljenje ni vredno loveka! Pri tem bi si lahko veina ljudi tudi v starosti ohranila gibnost. Namesto tega vidimo vsepovsod upognjene, napol pohabljene ljudi, s pogostoma povsem zvitimi kostmi. Zamenjava kolnega sklepa je zdaj e mini operacija, eprav v zahodnih dravah pojemo najve tako imenovanih "s kalcijem bogatih mlenih izdelkov"! Le od kod potem toliko slabih kosti? A k "dobremu mleku" se bomo kasneje e vrnili. V naem majhnem kraju z dva tiso prebivalci imamo e devet ljudi, ki so imeli operacijo bypass, deset pa jih e aka v vrsti nanjo. Amerike statistike pravijo, da takni operiranci ne ivijo prav ni dlje od onih, ki niso bili operirani. Nato dobi operiranec stroge dietne predpise (polovina resnica). Toda zakaj lovek, ki ima tovrstne teave, na takno dieto ne preide prej in se s tem izogne operaciji, ki je vselej teak in zahteven poseg? Vselej naletimo na isti izgovor, dokler bolezni e ni, mi ni treba iveti zdravo. Tedaj je e zmeraj zadosti asa. Na alost pa je zmeraj prepozno. Srni bolniki morajo takoj preiti na stoodstotno presno hrano, takoj bodo zautili olajanje, njihove zamaene koronarne arterije se bodo same oistile! Toda stoodstotnega zdravja se ne da kupiti, pridobimo si ga le z zavestno zdravim nainom ivljenja! Z niimer drugim! Sicer se bodo spet same po sebi ustvarjale nove obtone ile. Zakaj rak vse pogosteje napada mlaje ljudi? Odgovor je povsem preprost: povojno luksuzno ivljenje, ki si ga danes privoi skorajda vsakdo, nas dela bolne! Tako imenovana polnovredna prehrana z veliko celozrnatega kruha pa nas dela e bolj bolne! RAK SE ROJEVA V KUHINJSKI POSODI! Le en odstotek ljudi dandanes umre zaradi naravne starostne oslabelosti. Zahodni industrijski narodi so iz ivil naredili industrijo smrti. Povsod prihaja prezgodnja ostaritev in bolezni ! lovekova naravnabiokemija je uniena! Pravilno uivanje sadja Mnogi ljudje mi pravijo, da ne prenesejo niti enega samega jabolka, ker elodec takoj protestira! Kdor tako govori, naj ne obtouje sadja, temve svoje pokvarjene prebavne o