IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, 4. letnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, šol. leto 2011/12

Pripomočki za delo, učbeniki in priročniki

KNJIŽEVNOST

- Branja 4, DZS- Na pragu besedila 4, učbenik in delovni zvezek, založba Rokus- Stezice do besedne umetnosti 4, založba Rokus- Na koncu stezic, založba Rokus – pregled književnosti- Priročniki za književnost na maturi, različne založbe

ZA ŠOLSKI ESEJ

Tematski sklop KRIZA VREDNOT V EVROPSKI DRAMATIKINikolaj Vasiljevič Gogolj: REVIZORHenrik Ibsen: STEBRI DRUŽBEIvan Cankar: ZA NARODOV BLAGORVinko Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICAPriročniki o eseju na maturi 2011/12

JEZIK

- Na pragu besedila 4, učbenik in delovni zvezek, založba Rokus- Na pragu besedila 1, 2, 3, učbenik in delovni zvezek- Čez prag besedila, Razčlembe neumetnostnega besedila z rešitvami, založba Rokus- Slovenščina – jezik na maturi, zbirka nalog za slovenščino, MK- Razlage in ponazoritve jezikovnih ravni z neumetnostnimi besedili, MK- Zbirka maturitetnih nalog (RIC)- Besedilne vrste na poklicni maturi, DZS- Mateja Gomboc, Mala slovnica slovenskega jezika, Priročnik za šolo in vsakdanjo rabo, DZS

VSE O MATURI NAJDETE NA SPLETNI STRANI www.ric.si.

Priporočeno: - pisanje eseja in razčlembe neumetnostnega besedila na poskusni maturi, - poročilo o prebranih dramah (obnova, oznaka oseb, odnosi med osebami, primerjave med dramami; ob vseh postavkah je nujno potrebno utemeljevanje iz besedil in lastno opredeljevanje/vrednotenje). Priporočam pisanje sprotnega dnevnika branja.

Izpit - sestava in merila

1. Pisni del končnega izpita: - spis (razpravljalni oz. interpretativni esej) o temah iz romanov za SM (40 %)- razčlemba neumetnostnega besedila (pregledno, predvsem teme 4. letnika, besedilna vrsta), (20%)Katere so zahteve za esej: merila za razpravljalni oz. interpretativni esej na maturi.

2. Ustni del končnega izpita (40%):

3 vprašanja: EG 4:- slovenska književnost po 2. svet. vojni - razvoj slovenskega jezika - besedotvorje in besedilne vrste MT: - slovenska književnost po 2. svet. vojni - eno od starejših obdobij, značilnosti, predstavniki, besedilo po izbiri - besedotvorje in besedilne vrste

Kaj obsega odgovor pri ustnem vprašanju iz književnosti: povzetek odlomka, umestitev v odlomek v Branjih 4 oz. v celotno besedilo, predstavitev (lit. zvrst in vrsta, tema in motivi, zunanja in notranja zgradba, osebe, njihova oznaka in medsebojni odnosi, slogovna sredstva, spoznanje/sporočilo/ideja), umestitev v avtorjevo ustvarjanje in v lit. obdobje oz. slog. Poudarjene so prvine za interpretacijo iz učnega načrta.

Katere so zahteve za esej: merila za razpravljalni oz. interpretativni esej na maturi. Vsebina poročila o prebranih dramah: obnova dogajanja (pozorni bodite na zaporedje dogodkov), predstavitev oseb (opis, oznaka, življenjepis/najpomembnejši je del življenja, ki ga spremljamo v besedilu), odnosi med osebami, razumevanje usode glavne osebe, aktualizacija (navedete in utemeljite vsaj tri teme iz vsakega besedila, ki so žive še danes).Posebej se posvetite vzročno-posledičnim zvezam med posamezniki, v družini in družbi, ki so povezane z vrednostnim sistemom.

VPRAŠANJA IZ KNJIŽEVNOSTI:

Janez Menart: CROQUIS ali CELULOIDNI PAJACTone Pavček: ŠE ENKRAT GLAGOLI aliCiril Zlobec: POBEGLO OTROŠTVO aliLojze Krakar: MED ISKALCI BISEROV I, IV, VIKajetan Kovič: JUŽNI OTOKDane Zajc: ČRNI DEČEK ali VELIKI ČRNI BIKGregor Strniša: VEČERNA PRAVLJICA ali VRBASvetlana Makarovič: POROKA ali ODŠTEVANKA aliMarko Kravos: ZAMEJSKA ŽALOSTNATomaž Šalamun: STVARI ali MRK ali GOBICEEdvard Kocbek: ČRNA ORHIDEJA ali BLAŽENA KRIVDA Vitomil Zupan: MENUET ZA KITARO aliPavle Zidar: SVETI PAVELLojze Kovačič: PRIŠLEKI ali RESNIČNOSTFlorjan Lipuš: ZMOTE DIJAKA TJAŽADominik Smole: ANTIGONA (in primerjava s Sofoklejevo Antigono) aliJuš Kozak: AFERADrago Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK aliMatjaž Zupančič: VLADIMIR ali RAZRED

VPRAŠANJA IZ JEZIKA:

BESEDOTVORJE:- besedotvorni načini in vrste- skladenjska podstava- besedotvorna podstava in obrazila- pretvarjanje tvorjenk v skladenjsko podstavo- pravopis ob tvorbi besed (pisanje skupaj/narazen/z vezajem, raba velike začetnice, krajšave)

BESEDILNE VRSTE:- javno vabilo, zahvala in pismo- besedilo politične propagande

- zakon in statut, upravna odločba- okrogla miza- predavanje, znanstveni članek

VPRAŠANJA IZ ZGODOVINE JEZIKA:- indoevropski prajezik, kentumska in satemska skupina, praslovanščina (domovina in lastnosti)- nastanek slovenščine, cepitev v narečja in ohranjeni zapisi srednjeveške slovenščine - predknjižno pisno izročilo (Brižinski spomeniki, rokopisi)- nastanek slovenskega knjižnega jezika (v reformaciji) in prvih knjig- narodnostno-jezikovna prizadevanja tistih Slovencev, ki so pomembno prispevali k oblikovanju, ohranjanju in razvijanju slovenskega knjižnega jezika od 18. Stoletja do danes(baročni jezik (1. pol. 18. stol.)jezik v razsvetljenstvu (Pohlinov, Vodnikov, Japljev, Gutsmanov prispevek k razvoju SKJ)jezik v romantiki – Kopitarjeva in Čopova jezikovna načela, črkarska pravda oblikovanje knjižne norme, nove oblike in slovarstvo v 2. pol. 19. stol. (Levstik, Janežič)določanje pravorečne in pravopisne norme ob koncu 19. stol. (Škrabec)najpomembnejši jezikoslovci prve pol. 20. stol. (Ramovš, Breznik)temeljni sodobni jezikovni priročniki in sodobna knjižna norma)- razvoj slovenske pisave

V IZPITNI POLI 2 na splošni maturi KANDIDAT TVORI BESEDILO NASLEDNJE VRSTE:- predstavitev osebe, kraja, naprave, postopka;- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, prošnjo, prijavo, pritožbo, potrdilo, zapisnik, pooblastilo, izjavo;- javno pismo, vabilo;- časopisni in radijsko obvestilo, poročilo/novico;- življenjepis, oceno

Pri tem: - upošteva značilnosti besedilne vrste - upošteva faze sporočanja, merila besedilnosti (smiselnost, sovisnost in zaokroženost), načela uspešnega sporočanja ter notranjo in zunanjo členjenost; - besedilo opremi z naslovjem in likovnimi dopolnili/nebesednimi oz. nejezikovnimi sestavinami (slike, preglednice, marginalije idr.).

Tako tvori ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno besedilo.Kandidat pozna značilnosti besedilnih vrst, ki so lahko izhodiščno besedilo (strokovna, publicistična, praktičnosporazumevalna).

NAVODILA ZA REŠEVANJE RAZČLEMBE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA

V vprašanjih so zajete vse ravni jezika (okoliščinska, naklonska, predmetnopomenska sestava, tvarna in besedno-slovnična sestava,, tvorba besedilne vrste)Vprašanja vključujejo različne naloge zaprtega, polodprtega in odprtega tipa (izbira med DA/NE, podčrtovanje/obkrožanje pravilnih odgovorov, povezovanje podatkov, kratki odgovori in dopolnjevanje, razvrščanje podatkov, popravljanje napak, pretvorbe, tvorba besedilne vrste). Zato je treba pozorno brati navodila in jih upoštevati:

- Upoštevajte navodilo, kjer je treba pravilni odgovor PODČRTATI ali OBKROŽITI.- Tam, kjer je treba izbrati npr. dva odgovora, ne ustreza izbira treh ali več odgovorov.

To pomeni neupoštevanje navodil in se celotna naloga točkuje z 0 točkami.

- V nalogah z več krajšimi/manj zahtevnimi rešitvami število odgovorov ni nujno enako kot število točk.

- Kadar je treba odgovor oblikovati v povedi, se točkujeta pravilnost odgovora in jezikovna ustreznost. Točka za jezik se dodeli samo vsebinsko popolnoma ustreznemu odgovoru.

- Na pravopisno ustreznost pazite tudi v ostalih primerih, saj s tem kažete svojo jezikovno kulturo. Upoštevanje splošne pravopisne in jezikovne pravilnosti je lahko tudi del jezikovnega znanja, ki ga naloga preverja.

- Pri nekaterih nalogah se predvideva popravljanje napak. Če so poleg utemeljenih popravkov vneseni še napačni, pri točkovanju vsak napačen odgovor izniči enega pravilnega (do 0 točk).

- Izpisati/prepisati besedo (besedno zvezo, primer …) pomeni povzeti besedo točno v taki obliki, kot je zapisana v besedilu.

- V zadnji nalogi (tvorjenje neumetnostnega besedila) pišete eno od besedilnih vrst, ki so navedene v maturitetnem katalogu.

Povzeto po uvodnih navodilih v priročniku M. Končine, M. Bavdek in J. Vogel Čez prag besedila; zbirka nalog za maturo iz slovenščine – neumetnostna besedila, založba Rokus, 2003.

KRATKA NAVODILA ZA PISANJE ESEJA

1. Pišite (in govorite) v svojem lastnem imenu – najbolje je, da pišete v prvi osebi ednine. Naslovnika ne nagovarjajte neposredno – to velja za poskus vplivanja.

2. Upoštevajte naslovnika eseja – to je sicer izobraženi bralec, a ni nujno, da vsa besedila, obravnavana v eseju, natančno pozna. (Tudi, če jih, se mora ocenjevalec delati, da jih ne – morate ga prepričati, da besedilo res poznate in da so stališča o njem vaša).

3. Večkrat (najmanj petkrat) preberite smernice za pisanje eseja in si osrednje besede podčrtajte ali izpišite.

4. Upoštevajte členitev svojega besedila na odstavke. Odstavke delajte s premikom v desno. Esej mora vsebovati najmanj tri odstavke; na izgubo točk ne vpliva, če je odstavkov toliko kot podtem.

5. V uvodu predstavite naslovniku, o čem bo govor v eseju. V eseju je treba govoriti o tisti temi, ki jo postavlja bodisi naslov bodisi začetno usmerjevalno vprašanje v navodilih.

6. Dobro je, da uvod prinaša tezo, ki je neke vrste odgovor na osrednje vprašanje (osrednjo temo) eseja.

7. Na list za osnutek skrbno napišite pripravo, kar pomeni, da si ob rob zapišite osrednje besede, potem pa v zvezi z zastavljenimi vprašanji odpirajte okna, jim dajte naslove in v njih vpišite oporne ugotovitve.

8. Preštejte okna in preverite, ali ste v vsa vpisali oporne točke.9. Začnite pisati esej, in ko določeno vprašanje obdelate, zaprite/prečrtajte okno na listu za

osnutek.10. Svoj esej po koncu pisanja preberite večkrat.

(Iz: Janja Perko, Nekaj besed o šolskem eseju, v Esej na maturi 2006)

BESEDOTVORJE – VAJE

1. Skladenjske podstave zamenjajte s tvorjenkami.tak, ki ima mišice; postajati zelen; delati zeleno; tak, ki je za otroke; tak, ki je

kot otrok; nižja vrsta; veliko listov;karta za avte; močno sopsti; to, s čimer barvamo; Angleži in Američani; angleški in ameriški; to, kar je ob grlu; to, kar je pred pragom; tak, ki škoduje; tak, ki je na vrhuncu; tak, ki omahuje; tak, ki je brez posla; dati oceno; narediti konec; hoditi v hlačah; delati mijav; biti gospodar; dati v mir; dati v pokoj; delati s plugom; beton z železom; to, kar se piše v dobro;to, kar ima zlat rog; tak, ki je bosih nog; skupni govorec; višje povprečje; prvotna babica

2. Tvorite pridevnike in jih zapišite.Nova Gorica, sveto pismo, zabavna glasba, Beneška Slovenija, turistične informacije, jezikovna kultura, Velike Lašče

3. Zapišite pravilno.B vitamin, A4 format, žarki, D kategorija, AB skupina, c mol, D dur, C predmet; 5 letna, 120 kilogramska, 12 kratnik, 110 vatna, 5 hektarski 80 letnik, 8,5 odstotni, 60 letnica, 9 letka, 100 litrski; rdeče belo modra

4. Zaimke, ki so nastali z zlaganjem, načeloma pišemo skupaj (redkokdo, marsikateri, malokdaj…).

Zaimke, nastale s sestavljanjem, pišemo skupaj (nekdo, nekaj, nekakšen, nekako…). Sklope s koli načeloma pišemo narazen (kdor koli). Skupaj pišemo tudi sklope enozložnega predloga in navezne oblike osebnega zaimka (name, predenj, vase…). Sklope s čim pišemo narazen (čim več).

Glavne števnike (ki so sklopi) pišemo: do100 in stotice skupaj, ostalo narazen (tri milijone petsto šeststo petindevetdeset).

5. Pazi (različen pomen): na pol – napol, za kaj – zakaj, na to – nato, po godu – pogodu, na drobno – nadrobno, ne bi/ne bo – nebo, po tihem – potihem, predenj – preden, za njo – zanjo, ne rad - nerad…

6. Tvorite svojilne pridevnike iz samostalnikov: Simona, Mojca, Tea, Karmen, Inge, Lili, Mary, Mirjam, Ingrid; Matevž, Andrej, Janez, Franjo, Franc, France, Francelj, Luka, Marko, Klemen;Hribernik, Tavčar, Sovič, Ipavec, Lipuš, Pengov, Strniša, Jenko, Trdina;Babić, Bush, Bartsch, Zola, Krleža, Boccacio, Shakespeare,, Nestroy, Disney;Ana Marija, (poezije) doktor Prešeren, (romani) Dostojevski, (Trg) France Bevk, prof. Alenka Šelih (predavanje)

7. Tvorjenkam določite besedotvorno podstavo in obrazilo; določite vrsto tvorjenke in vrsto obrazil.čudežen, lenuh, čistilo, širokogruden, skupinski, smučišče, preboleč, prvorojen, Janezov, podeželje;priimek, srednješolkin, tujec, jezerski, zaglavje,lahkoten, sredogorje, sopotnik, sosedin, malček;

8. Tvorjenkam napišite vrsto in skladenjsko podstavo.Naglaven, cvetje, delodajalec, pitje, Francozinja, Praslovan, volilec, gubati, pisalo, tabelski, Zabukovje, Medvode, Zagorje,Zalog, Zavrh, Podgrad, Čezsoča, Podklanec, Predjama, Primorje, Porabje, Obsotelje

BESEDOTVORJE – REŠITVE

1. mišičast, zeleneti, zeleniti, otroški, otročji, podvrsta, listje, avtokarta, sopihati, barvica/barvilo, Anglo-Američani, angleško-ameriški, ogrlica, predpražnik, škodljiv, vrhunski, omahljiv, brezposeln, oceniti, končati, hlačati, mijavkati, gospodariti, umiriti, upokojiti, plužiti, železobeton, dobropis, zlatorog, bosonog, sogovorec, nadpovprečje, prababica

2. novogoriški, svetopisemski, zabavnoglasbeni, beneškoslovenski, turističnoinformacijski, jezikovnokulturni, velikolaščanski

3. vsi primeri se pišejo s stičnim vezajem

6. Simonin, Mojčin, Tejin, Karmenin, Ingin, Lilijin, Maryjin, Mirjamin, Ingridin; Matevžev, Andrejev, Janozov, Franjev, Frančev, Francetov, Franceljnov, Lukov, Markov, Klemenov;Hribernikov, Tavčarjev, Sovičev, Ipavčev, Lipušev, Pengovov, Strnišev, Jenkov, Trdinov;Babićev, Bushev, Bartschev, Zolajev, Krležev, Boccacciev, Shakespearjev/Shakespearov, Nestroyev, Disneyjev;Anamarijin, poezije doktorja Prešerna, romani Dostojevskega, Trg Franceta Bevka, predavanje prof. Alenke Šelih

7. čudež – en, len – uh, čist – ilo, širok – o – grud – en, skupin – ski, smuč – išče, pre – boleč, prv – o – rojen, Janez – ov, podežel – je;priim – ek, srednj – e – šolk – in, tuj – ec, jezer – ski, za – glavje, lahkot – en, sred – o – gor – je, so – pot – nik, sosed – in, mal – ček

8. tak, ki je za na glavo/izp., veliko cvetov/izp., dajalec dela/zlož., to, da se pije/izp., ženski Francoz/izp., prvotni Slovan/sest., ta, ki voli/izp., delati gube/izp., to, s čimer pišemo/izp., tak, ki je od table/izp., to, kar je

za bukvami/sest., to, kar je med vodami/sest., to, kar je za goro/sest., to, kar je za logom/sest., to, kar je za vrhom/sest., to, kar je pod gradom/sest., to, kar je čez Sočo/ , to, kar je pod klancem/ , to, kar je pred jamo/ , to, kar je pri morju/ , to, kar je po Rabi/ , to, kar je ob Sotli/

IZPIT IZ SLOVENSKEGA JEZIKA – IO, 4. EG, MT - primer 1. Iz besedotvorne podstave vod tvorite: /3 izpeljanko: ………………………. sestavljenko: …………………….. zloženko: ……………………….

2. Besedam pripišite številke, ki ustrezajo vrsti tvorjenke. /5……. priimek 1. zloženka……. seveda 2. izpeljanka……. slovensko-irski 3. sestavljenka……. pisanje 4. sklop……. trideset

3. Izpolnite preglednico. /9tvorjenka besedotvorna podstava obrazilo vrsta obrazilasopotnikFrancozcvetje 4. Popravite napake. /2 Želimo vam, da bi čimprej uspeli. Prišel je tako po tihem, da ni prebudil niti psa.Samo na pol sem jo poslušala. Ponoči je snežilo, za to je promet oviran. 5. Podčrtajte pravilno rešitev: /3

5-letna…5 letna…5 – letna (deklica) rdeče bel…rdeče-bel (vzorec) literarnozgodovinski…literarno-zgodovinski (učbenik)

6. Napišite skladenjsko podstavo za besedo /3 avtošola: ………………………………………………………gubati: ………………………………………………………….mizica: …………………………………………………………. 7. Oh, danes se počutim kot ptiček na veji. /9

Rešite naloge o zgornji povedi:a) s simboli podčrtajte stavčne člene. (2)b) Izpišite polnopomenske besede in jim določite besedno vrsto. (2)c) Predstavite zvezo "kot ptiček na veji". (1)d) Beseda "ptiček" je enopomenka/večpomenka. Odgovor utemeljite. (1)e) V izhodiščni povedi za to nalogo napišite naglasna znamenja. (2)f) Zgornji povedi pripišite prislovnodoločilni odvisnik. (1)

KRITERIJ: 34 točk: zd/2 = 17,5 t. (51 %) pd/4 = 26,5 t. (77%) db/3 = 22 t. (64%) odl/5 = 30,5 t. (89%)

8. Če vam ostane čas, napišite še to nalogo. Z njo si boste pomagali pri ustnem vprašanju o besedilnih vrstah.

Predstavljajte si, da odpirate svojo trgovino. Napišite javno vabilo, ki ga boste en teden pred otvoritvijo nalepili na izložbeno okno. Vabilo naj bo privlačno, vsebuje naj vse potrebne podatke, hkrati pa ima jezik in obliko, primerno za javno vabilo. Potrebne podatke si izmislite. /6

PREGLED LITERARNEGA RAZVOJA

ANTIČNA KNJIŽEVNOST (grška od 8. st. pred n. št. do 5.st. n. št., rimska od 2. st. pred n. št. do 5. st. n .št.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta PomočHomer, gr./8. st. pr. Iliada Epika, ep 40 dni pred TrojoHomer, gr. Odiseja Epika, ep Od. potovanje domovSofokles, gr./5. st. pr. Antigona Dramatika, tragedija Pokop PolineikaSofokles, gr Kralj Ojdip Dramatika, tragedija Uboj očeta, poroka mKatul, Rim/zlata doba Blagoslov ljubezni Lirika, pesem Pravica do ljubezniHoracij, Rim, 1.pr. Epoda Lirika, pesem epoda Prevaran, »maščevan.«

BIBLIJA (Stara zaveza od 4000 pr. n. št. do našega štetja, Nova zaveza Kristusovo življenje in čas po Kr.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč(David) Psalm Iz globočine Lirika, psalm Boga prosi za odp. gr(Salomon) Visoka pesem Lirika, pesnitev Ljubezen zaročencev –

ljub. Boga do ljudiJezus/Lukov evangelij Prilika o izgubljenem

sinuPrilika – zgodba in nauk

Oče – sin = Bog - vernik

SREDNJI VEK (od zač. kršč. knj./4. oz. 5. stol. do 14./16. st)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta PomočDante Alighieri13-14. st., okoli 1313

Božanska komedija Versko-alegorični ep Posmrtno življenje

Slov. pismenstvookoli 1000, prepis

Brižinski spomeniki Pridiga, spoved Kako živeti

RENESANSA (od 14./16. st. oz. po 1453 do 16. st.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta PomočFrancesco Petrarca14. st.

O blažen bodi čas Lirika, sonet Čaščenje Laure

Giovanni Boccaccio14. st.

Novela o sokolu -Dekameron

Epika, novela Federigo, Giovanna – zvesta ljubezen

William Shakespeare Romeo in Julija Dram., tragedija Nesrečna ljubezen 16./17. st. # Hamlet # Maščevanje očetove

smrti, prepričati seMiguel de CervantesZač. 17. st.

Don Kihot Epika, roman d. K., Sančo Pansa – popotni vitez zaradi romanov, propad

SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK (reformacija od 1550 do 1595, protireformacija od 1579 do 1. pol. 17. stol., barok 2. pol. 17. in 18. stol.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Primož Trubar/1550 En regišter…, Proti Polliterarna, pridiga Božjepotne cerkve

-> zidavi cerkva zidajo zaradi koristiJanez Svetokriškiok. 1700

Na noviga lejta dan (Sveti priročnik)

# Nauki zakoncem - potrpežljivost

LJUDSKO SLOVSTVO (zač v poganskih časih, razcvet v 14. in 15. stol.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Od lepe Vide Epika, ženska balada Vidino hrepenenje,

razočaranjeRošlin in Verjanko Epika, moška balada Družinsko krvno

maščevanjePeter Klepec, Kurent Epika, pripovedka,

bajkalirska pesem

EVROPSKI KLASICIZEM (17. stol.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč J. B. P. Moliere2. pol. 17. stol.

Tartuffe, Namišljeni bolnik

Dramatika,satirična komedija

T. – svetohlinstvo,Orgon - naivnost

RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM (2. pol. 18., zač. 19. stol.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Valentin Vodnik1795

Pesma na moje rojake/Dramilo, Zadovoljni kranjec

Lirika, pesem budnica Slovenci imajo naravne možnosti in osebne sposobnosti

Anton Tomaž Linhart1790

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Dramatika, komedija Ošaben neumen baron, prebrisana Matiček in Nežka

EVROPSKA ROMANTIKA (konec 18. in prva pol. 19. stol.)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Johann Wolfgang Goethe1774

Trpljenje mladega Vertherja

Epika, pisemski roman Razočaran nad druž., nesrečna ljubezen, samomor

Lord George Byron Romanje grofiča Harolda

Epika, epsko-lirska pesnitev

Razočaran nad družbo, samomor

Aleksander Sergejevič Puškin

Jevgenij Onjegin Epika, roman v verzih Odvečni junak, Tatjana

Heinrich Heine Lorelei Lirika, lirska balada Vila, hrepenenje po lepoti, brodolom

Mihail Jurjevič Lermontov

Jadro Lirika, miselno-razpolož. pesem

Jadro je prispodoba za pesn. življ. – želi si vihar, razburjenje

A. S. Puškin A. P. Kernovi

Črni šal

Lirika, ljubezensko – miselnaRom. balada

Lepota, ljubezen, -pesništvo, navdih, življenjska moč

Giacomo Leopardi Sam sebi Lirika, razpoloženjska Občutje osamljenosti, minljivosti, obup

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM (1. pol. 19. stol.!)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč France Prešeren Slovo od mladosti Lirika,

elegija/žalostinkaMladost ni bila lepa, imela pa je upanje

Sonetje nesreče(1, 5, 6)

Lirika, ciklus sonetov Lok doživljanja upanje-razočaranje-obup-vztrajanje

Sonetni venec(1., 7, 8, 15)

Lirika, sonetni venec Ljubezen do Julije in domovine, oboje poveže pesniško ustvarjanje

Krst pri Savici Epika, epska pesnitev Uvod – boj za svob.Krst – predaja, pokristjanjenje

Pevcu Lirika, pesem Težavnost in vzvišenost pesniškega poslanstva

Nezakonska mati Lirika Materinska ljubezen - patriarhalno okolje

Zdravljica Lirika, družabna napitnica s politično vsebino

Cenzura, 1848;himna - sodelovanje med narodi

Hčere svet, Učenec Romant. romanca Vedro sprejemane življenja

Neiztrohnjeno srce Romant. balada Pesnik, narava, ljub.

EVROPSKI REALIZEM IN NATURALIZEM (real. 1830-70, nat. 1870-90)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Gustave Flaubert Gospa Bovary Epika, roman Nezadovoljna, vara

moža, zadolž., smrtFjodor Mihajlovič Dostojevski

Zločin in kazen Epika, roman Raskolnikov: ali je nadčlovek, umor, kesanje (Sonja)

Lev Nikolajevič Tolstoj

Vojna in mir Epika, roman epopeja

Napoleonske vojne, Nataša, Andrej, Pierre

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Plašč Revizor

Epika, novelaDram., satir. Kom.

Akakij A. Bašmačkin

Henrik Ibsen Strahovi

Nora

Dramatika, analitična konverzacijska meščanska drama

Norme meščanske družbe, ga. Alving, Osvald

Emile Zola Beznica Epika, roman iz cikla Gervaise/Švedra, zakonolom, pijanstvo

Guy de Maupassant Nakit Epika, novela Malomeščanstvo

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM (1848-1881-1899)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Simon Jenko Obrazi Lirika, ciklus pesmi Človek in naravaSimon Jenko Tilka Epika, novela

značajevkaOmejen fant, poroka, široke hlače

Josip Jurčič Telečja pečenka Epika, značajevka Edini užitek, hišna, »kramp«, smrt

Josip Jurčič Deseti brat Roman, 1866 Lovre Kvas–Manica,

Marjan-Piškav-Martinek Spak

Ivan Tavčar Visoška kronika Epika,roman Polikarp Kalan-Izidor-Agata/čarov.

Ivan Tavčar Cvetje v jeseni Epika, povest Janez in MetaJanko Kersnik Jara gospoda Epika, roman Natakarica Ančka,

Andrej Vrbanoj, Pavel, zakonolom

Simon Gregorčič Človeka nikar Lirika, miselna pesem Antipsalm: ne ustvariti človeka

Anton Aškerc Mejnik Epika, real. balada Martin, Vid, kazen po smrti

EVROPSKA NOVA ROMANTIKA/DEKADENCA/SIMBOLIZEM (konec 19. stoletja)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Charles Baudelaire/nova romantika

Tujec

Omamljaj se

Lirika, pesem v prozi Mešč. vrednote zavrača, le oblaki - svoboda

Ch. Baudelaire/simbolizem

Sorodnosti Lirika, sonet, simbolizem, sinestezije

Čutne zaznave nam posredujejo višjo resničnost

Paul Verlaine Jesenska pesem Lirika, impreionistična pesem

Razpoloženjska slika narave

Oscar Wilde/dekad. Saloma Dramat., poetična d. Johanaan, HerodAnton Pavlovič Čehov Češnjev vrt Dramat., drama Podeželsko plemstvo,

propadanje

SLOVENSKA MODERNA (1899-1918)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Dragotin Kette Na trgu Lir., razpolož. pesem Podoknica, Angela,

ljubezen kot kapljice v vodnjaku

Josip Murn – Aleksandrov

Pesem o ajdi Lirika, pesem –impres., simbol.

Simbol življenja, zima=smrt, impresija

Josip Murn Ko dobrave se mrače Lirika, razpol. pesemIvan Cankar Na klancu Epika, roman Francka + Tone, Lojze,

tek za vozomIvan Cankar Martin Kačur Epika, povest Idealist. UčiteljIvan Cankar Kurent Epika, povest Godec, slabe razmere Ivan Cankar Hlapec Jernej in

njegova pravicaEpika, povest Star odpuščen hlapec

Ni pravice->požarIvan Cankar Hlapci Dram., drama Volitve, oportunisti

Jerman, Komar, žup.Ivan Cankar Za narodov blagor Dram., satir. komedija Grozd-Gruden, Gornik,

za oblastIvan Cankar Kostanj posebne sorte,

Gospod stotnik Podobe iz sanj – zb.

Epika, črtica 1. sv. vojna, na gradustotnik je smrt

Oton Župančič Duma , Z vlakomSamogovori-zbirka

Lirsko-epska domovinska pesnitev

Domovina-tujina, izseljevanje

Alojz Gradnik Pisma (1., 5., 7. pesem) Lirika, ciklus pesmi Ženska mrtvemu m.

Izidor Cankar S poti Epika, esejist. potopisni roman

O umetnosti, razklanem in harmon.

SVETOVNA KNJIŽEVNOST PRED 2. SVETOVNO VOJNO (modernistična lirika + moderna psihološka prip. proza/roman, novela)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Frederico Garcia Lorca Vitezova pesem

(Mesečna romanca)Lirika, pesem/nadr. Smisel življenja,

Granada, smrtMarcel Proust Combray (V

Swannovem svetu)Epika, roman /iz cikla V iskanju...

Asociacije, nehotni spomin, preteklost

James Joyce Ulikses Epika, roman Modern., asociacije, tok zavesti, Molly

Franz Kafka Preobrazba Epika, novela Gregor-hrošč, Greta

EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM (1918-1930)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Srečko Kosovelimpresionizem

Slutnja Lirika, pesem

S. KosovelEkspresionizem

Ekstaza smrti Lirika, pesem

S. Kosovelkonstruktivizem

Kons 5Pesem št. X

Lirika, pesem

Slavko GrumEkspresionizem

Dogodek v mestu Gogi Dramatika, moderna drama - dvodejanka

Ivan Pregeljekspresionizem

Matkova Tina Epika, novela

SOCIALNI REALIZEM, KNJ. PRED 2. SV. VOJNO IN MED NJO (1930-1945)

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Prežihov Voranc Samorastniki Epika, novela, okvirPrežihov Voranc Boj na požiralniku Epika, novelaMiško Kranjec Režonja na svojem Epika, novelaCiril KosmačModer., eksistenc.

Tantadruj Epika, novela, okvir

Božo Vodušek Zapuščeni klavirZlato tele

Karel Destovnik Kajuh Bosa pojdiva, dekle, obsorej

Lirika, pesem

Matej Bor(Vladimir Pavšič)

Srečanje Lirika, moderna balada

France BalantičEkspresionizem

Zasuta usta Lirika, pesem

SVETOVNA KNJIŽEVNOST PO 2. SV. VOJNI

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Jean Paul SartreEksistencializem

Za zaprtimi vrati Dram., drama enod.

Albert CamusEkst., fil. absurda

Tujec Epika, roman

Eugene IonescoAntidrama-absurdna

Plešasta pevka Dramatika, komična groteska

Samuel BeckettAntidrama

Čakajoč Godota Dramatika, tragična groteska

Gabriel Garcia Marques

Sto let samote Roman, magični realizem

Wislawa Szymborska Radost pisanja Lirika

SLOVENSKA LIRIKA PO 2. SV. VOJNI

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč PREDVOJNA GENERACIJAJože Udovič Fantazija v mestu na

vodiLirika, nadrealizem

Edvard Kocbek Deček na drevesuPRVA POVOJNA GENERACIJAPrva skupina intimizemJanez Menart Croquis

Celuloidni pajac Lirika, misel. pesemSatirična pesem

Tone Pavček Še enkrat glagoli "Ciril Zlobec Pobeglo otroštvo Lirika, misel. pesemLojze Krakar Med iskalci biserov "Kajetan Kovič Južni otok

Psalm " "

Druga skupina Novi ekspr./nadreal/.pesništvo absurda

Gregor Strniša Večerna pravljicaVrba

"

Dane Zajc Veliki črni bikČrni deček

"

Svetlana Makarovič Poroka, Odštevanka "Marko Kravos Zamejska žalostna "DRUGA POVOJNA GENERACIJA

Razl. smeri, moderniz., ludizem

Tomaž Šalamun Stvari, zb. Poker Mrk, Gobice

Lirika

TRETJA POVOJNA GENERACIJA

Različne smeri, postmodernizem

Milan Jesih Grizljal sem svinčnik Lirika

SLOVENSKO PRIPOVEDNIŠTVO PO 2. SV. VOJNI

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Edvard Kocbek1951, eksistenc.

Črna orhideja, Blažena krivdaZb. Strah in pogum

Epika, novela

Vitomil ZupanModer. roman, esist.

Menuet za kitaro Epika, roman

Pavle Zidar Sveti Pavel Epika, romanLojze Kovačič Prišleki Epika, moder. roman

Resničnost Florjan Lipušavstr. Koroška

Zmote dijaka Tjaža Epika, moder. roman

SLOVENSKA DRAMATIKA PO 2. SV. VOJNI

Avtor Naslov Lit. zvrst in vrsta Pomoč Juš Kozak Afera Dram. Dominik Smoleeksistencializem

Antigona Dram., poetična drama

Drago JančarEksist., absurd

Veliki briljantni valček Dram., moder. drama

Matjaž Zupančič Vladimir, razred Dram.

PREGLED JEZIKOVNIH TEM, Na pragu besedila 1-3

NAPRAGU BESEDILA 1 - PREGLED

Dijak razčlenjuje besedilo, in sicer:

JEZIK

- določi vlogo nebesednih spremljevalcev pisanja oz. govorjenja;- določi vlogo nečrkovnih znamenj;

SPORAZUMEVANJE

- določi izgovor zapisane besede (tj. glasovno vrednost črk - tudi položajske različice, število in mesto naglasov, trajanje naglašenega samoglasnika);- pojasni razmerje med črkami in glasovi (samoglasniki, zvočniki, zvenečimi in nezvenečimi nezvočniki) v slovenščini;

BESEDILO

- določi namen besedila;- določi temo in morebitne podteme besedila, bistvene podatke in njihovo povezanost;- določi okoliščine nastanka besedila;- določi prevladujočo vlogo besedila (glede na šest dejavnikov sporočanja - okoliščine, namen, temo, jezik, prenosnik, besedilo);- določi vrsto besedila po merilih za razvrščanje besedil: - glede na praktični namen besedila, preverljivost podatkov in poudarjenost lepotne vloge; - glede na prenosnik; glede na spodbujanje naslovnika k odzivu; - glede na razodevanje sporočevalca; - glede na izbran krog naslovnikov; - glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom; - glede na izbran krog naslovnikov, družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom ter vrsto javnosti; - glede na sporočilni namen; - glede na način razvijanja teme oz. glede na slogovni postopek);

- prepozna nenavadno sestavo besedila (npr. fragmentarnost, in medias res, retrospektivo, okvirjenje);- ovrednoti ustreznost in razumljivost besedila ter njegovo slovnično in izgovorno oz. pisno pravilnost; odpravi pomanjkljivosti in napake;

BESEDILNE VRSTE

- intervju;- predstavitev: osebe, kraja, naprave, postopka;- reklamno besedilo;- Zahvala, opravičilo in vabilo.

NAPRAGU BESEDILA 2 - PREGLED

Dijak razčlenjuje besedilo, in sicer: BESEDA

Pomenska stran besede

- poišče prevzeto besedo (sposojenko, tujko, citatno besedo) in jo zamenja z domačo ustreznico;- pojasni in ovrednoti rabo določene prevzete besede;- pojasni, ovrednoti in popravi izgovor oz. zapis določene prevzete besede;- poišče enopomenke in večpomenke;- določi pomen besede in ga ponazori v smiselnem sobesedilu;- določi, ali je dana beseda večpomenka ali enakozvočnica, ter pojasni svoj odgovor;- poišče sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke in blizuzvočnice;- poišče lastna imena in razloži njihov zapis;- poišče snovna, skupna in pojmovna imena ter pojasni svoje rešitve;- poišče besede iste besedne družine in jim določi koren;- poišče stalne besedne zveze, pojasni in ovrednoti njihovo rabo ter jih zamenja s prostimi besednimi zvezami;- določi pomen stalne besedne zveze in ga ponazori v smiselnem sobesedilu;- poišče slogovno zaznamovane besede, jim določi vrsto slogovne zaznamovanosti (čustveno, zvstno, časovno) ter navede slogovno nezaznamovane ustreznice;- pojasni in ovrednoti rabo določene slogovno zaznamovane besede;- znajde se v slovarskem sestavku SSJK in v etimološkem slovarju;

Oblikovna stran besede

- poišče besedo določene besedne vrste oz. določeno obliko besede, pojasni njen položaj v pregibnostnem vzorcu ter njeno rabo in vlogo v besedilu;- uvrsti besedo v besedno vrsto ter ji določi oblikoslovne kategorije (npr. za samostalnik spol, število, sklon, sklanjatev);- tvori določeno slovnično obliko dane besede ter pojasni in ovrednoti njeno rabo (tudi morebitne posebnosti, npr. premene v osnovi, končnici).

Pri vseh temah: ovrednoti ustreznost in razumljivost besedila ter njegovo slovnično in izgovorno oz. pisno pravilnost; odpravi pomanjkljivosti oz. napake.

BESEDILNE VRSTE

- pogajalni pogovor;- referat;- poročilo;- reportaža;- življenjepis;- javno obvestilo;- uradno potrdilo, pooblastilo, izjava NA PRAGU BESEDILA 3 - PREGLED

SLOVNIČNA SESTAVA BESEDIL

POVED (določanje in tvorjenje različnih vrst povedi)

STAVEK

Skladenjska razmerja/lastnosti (ujemanje, vezava, primik; vezljivost, naklonskost, polnopomenskost)Členitev po aktualnosti (izhodišče, jedro)Vrste stavkov – enodelni: glagolski, neglagolski; dvodelni; pastavki in polstavkiPovedek – goli, zloženi; vez + povedkovo določilo; pov. prilastek Osebek – sklon osebka, izpuščeni osebek, ga niOsebek: goli, zloženi: priredno, podredno (jedro + določilo, polstavčni)Predmet – vprašalnice, predložnost, pretvorbe, sestava, vezavaPrislovno določilo – vrste, vprašalnice, sestava, primik Ob st. členih: jedro in določilo besedne zveze (samostalniške. Pridevniške, glagolske, prislovne); pretvorba prilastkov, prirednih in podrednih stavčnih členov.

ZVEZA STAVKOV

Osnovni, dopolnjevalni stavek – enakovredno, neenakovredno razmerje – priredno, podredno, soredno; pretvorbePriredna zveza stavkov - priredje – vrste, vsebinska razmerja, veznikiPodredna zveza stavkov – podredje – glavni stavek, odvisnikVrste odvisnikov – vprašalnice, spraševanje in določanje, vezniki, vrstePretvorbe priredij v podredja, odvisnika v polstavek ali v samostalniško zvezoStopnje odvisnikovStavčna sestava, označena s simboli S

VEČPOVEDNO BESEDILO

Enogovorno besedilo – razmerjaPomensko razmerje – koherenca - vrste, povezava s priredji in odvisniki, povezava z načinom razvijanja temeOblikovno/slovnično razmerje – kohezija, navezovanje, napovedovanje (naveznik, napovednik, nanašalnica)Možnosti navezovanja in napovedovanja – ponovljeni podatekAktualnostno razmerje med povedma – informativnost – členitev po aktualnosti, izhodišče + jedro, povezave

Dvogovorno besedilo Sekvenca, replika (pobudna, odzivna, poodzivna, uvajalna)Pomensko razmerje v zvezi dveh replik – vrste pogovora

Oblikovno/slovnično razmerje, aktualnostno razmerje

TVARNA SESTAVA BESEDIL

Govorjeno besedilo – poudarek, intonacija, premori, hitrost, register, barvaZapisano besedilo – ločila – končna, nekončna, stičnost, vrste, rabaPremi govor (dobesedni navedek, spremni stavek), odvisni govor, pretvorbe

SKLADANJE BESEDIL

Skladanje besed v poved – upovedovanje: gl. način (tvorni in trpni, pretvorba), pregibanje, besedni redSkladanje povedi v besedilo – ubesediljenje: združevanje, strnjevanje, ponovljena prvina/navezovanje, napovedovanje; členitev po aktualnosti;menjava tem - odstavki

SLOGOVNO ZAZNAMOVANE SKLADENJSKE FIGURE v besedilu (npr. naštevalnost, izpostava, vrivek, pristavek…) in slodovno zaznamopvani besedni red

BESEDILNE VRSTE

Prepričevalni pogovorPoljudnoznanstveni članekOcenaEsejZapisnikUradna prošnja, prijava, pritožba