kerettanterv.ofi.hukerettanterv.ofi.hu/10_melleklet_nemzetisegi/szloven/10... · web viewtematska...

SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST(Za maternojezično in dvojezično obliko narodnostne vzgoje in izobraževanja)

5.–8. razred

Predmet slovenski jezik in književnost je nosilec in oblikovalec slovenske kulture. Pri učnih urah slovenščine preko usvajanja jezika in književne kulture pride do sprejemanja in dedovanja narodnostnih tradicij, ki prispevajo k oblikovanju kulturne identitete pri učencih. Predmet ima pomembno vlogo pri razumevanju in doživljanju človeških ter družbenih problemov, pri iskanju rešitev zanje, pri spoznavanju lastne kulture in kulture drugih narodov ter prepoznavanju razlik med kulturami, pri sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Branje in interpretacija prebranih besedil razvija kritični čut in empatijo. Ustvari možnost za razvoj domišljije, kreativnosti in kritičnega mišljenja.

Dijaki v višjih razredih naredijo velik korak v socialnem zorenju, zavedanju samega sebe, spoznavanju svojih vrstnikov, razumevanju razmerij v njihovem okolju ter lahko občutijo neločljivo povezanost jezika in kulture. Zadostna raven znanja slovenskega jezika prispeva k spoznavanju in usvajanju drugih jezikov, ki posamezniku omogočajo komunikacijo v evropski skupnosti narodov.

V 5.–8. razredu so osnovni cilj in naloge predmeta slovenski jezik in književnost nadaljnji razvoj spretnosti razumevanja in tvorbe besedil, ki sta bila utrjena v nižjih razredih, spoznavanje in raba novejših bralnih strategij; opazovanje in urjenje procesa tvorbe besedil, pisanje spisov v različnih besedilnih vrstah, pri čemer uporaba in pomen besed ustrezata komunikacijskemu položaju; urjenje in nadaljnji razvoj usvojene pisne tehnike, pravopisa.

Pri urah slovenskega jezika in književnosti je treba posebno pozornost nameniti razvoju spretnosti razumljivega, interpretativnega, kot tudi kritičnega in kreativnega branja. Faza utrjevanja (5.–6. razred) razvija v predhodnih dveh fazah oblikovane ustne in pisne spretnosti: govorno razumevanje, ustno izražanje, razumevanje zvrsti ustnih in pisnih besedil, pisanje, raznovrstno kreativnost, dalje uvede učence v sistem slovenskega jezika, jim predstavi nekaj klasičnih del slovenske književnosti. S tem otrok razvija sposobnosti vsakodnevne rabe jezika, pojmovnega razmišljanja, čustvene, pisne, moralne sposobnosti in izobrazbo.

7.–8. razred med drugim učence pripravi na naslednjo stopnjo šolskega izobraževanja. Izobraževalne navade se oblikujejo prav v tem življenjskem obdobju. Naloga tako jezikovne kot tudi književne vzgoje je podpora čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu dozorevanju učencev.

Izhajajoč iz narave predmeta je pomembna naloga v tem obdobju razvoj jezikovne in književne kulture, urjenje posameznih načinov in tehnik učenja, razvoj kritičnega, pojmovnega in problemskega mišljenja. Za uspeh poučevanja slovenščine je pomembno vključevati učenčeva znanja, zanimanja, potrebe, jezikovne in nejezikovne spretnosti v učni proces. Hkrati jezikovno učenje zaradi raznovrstnih tematik izredno pripomore k razvoju osebnosti, saj v primerjavi z drugimi predmeti ponuja več možnosti za pogovor.

5.–6. razred

Temeljni cilj tega pedagoškega obdobja je nadaljevanje utrjevanja skupnih spretnosti, učnih vsebin, ključnih kompetenc, ki so nujne za uspešno učenje: razvoj kompetenc slušnega razumevanja in pisnega izražanja z upoštevanjem kognitivnih procesov, starostnih značilnosti in posameznih spretnosti; poglobitev, širitev izkušenjskih (temelječih na doživetjih) in predmetnih znanj.

V 5.–6. razredu pri urah slovenskega jezika in književnosti širimo učenčev besedni zaklad in njegova znanja, ki so povezana z vsakdanjimi temami. Sistematično gradimo spoznavanje in razumevanje slovenskega slovničnega sistema, poudarimo posebnosti, ki razlikujejo slovenščino od madžarščine, pripomoremo k usvojitvi novih sporočanjskih vzorcev.

Tematska enota/ Razvojni cilji

Govorna spretnost, razumevanje, interpretacija, ustvarjanje govornih besedil

Okvirno število ur 82

Predhodno znanje

Izražanje v vsakdanjih sporočanjskih situacijah, prizadevanje za razumljiv in izrazno jasen govor.Razumevanje, prenovitev poslušanih besedil, ustrezno sledenje navodilom, razumevanje ustnega sporočila sogovornika. Poznavanje in uporaba osnovnih sporočanjskih oblik navezovanja stikov: pozdrav, predstavitev, nagovor, spraševanje, prošnja itd.

Vzgojno-razvojni cilji tematske

enote

Razvoj govornih jezikovnih spretnosti za samoizražanje in družabni pogovor. Oblikovanje jezikovnega vedenja, ki se prilagaja sogovorniku in je ustrezno jezikovni situaciji. Razvoj slušnega razumevanja. Urjenje izrazite komunikacije in ustrezne rabe besednega zaklada.

Dejavnosti/znanja Standardi Medpredmetne povezave

Razumevanje, interpretacija in ustvarjanje slovenskih govornih besedil. Razumevanje enostavnih izjav, vprašanj in odgovorov. Slušno razumevanje vsebin, sporočil, informacij in reagiranje nanj. Ustno povzemanje vsebine, poglavitnih misli prebranega besedila. Pripovedovanje izkušenj in vtisov. Odzivanje v dvogovoru, ustrezno govorni situaciji. Pridobivanje informacij, izražanje želja, prošnje za pojasnilo in dajanje pojasnil.Opis predmetov, stvari, oris ljudi in živali.Pogovor, polemika s pomočjo enostavnih jezikovnih izrazov.

Učenec razume vprašanja, odgovore,

enostavne izjave, ki se navezujejo na znane in obravnavane teme;

znajde se v vsakodnevnih govornih situacijah;

svoje misli izrazi z enostavnimi, razumljivimi povedmi;

pravilno izgovarja slovenske glasove, ki se razlikujejo od madžarskih;

usvoji pravila naglaševanja v obravnavanem besedilnem gradivu;

je sposoben povzeti slovenske in madžarske vsebine v drugem jeziku.

Madžarski jezik in književnost: komuniciranje, govorna situacija, navezovanje stikov.

Glasbena vzgoja: glas pri govoru in petju, tempo govora, ritem.

Dvojezični predmeti: izrazi v slovenščini.

Ključni pojmi/ pojmi

Govorna situacija, mimika obraza, gesta, drža telesa, razdalja do sogovornika, sporočanjski proces, glasbeni elementi govora (melodija, naglas, tempo, moč glasu, odmor).

Tematska enota/ Branje, razumevanje zapisanega besedila Okvirno število ur

Razvojni cilji 50

Predhodno znanje

Adekvatna uporaba naučenih bralnih strategij pred in med branjem ter po branju. Prepoznavanje in razumevanje obravnavanih besedil različnih vrst in zvrsti. Starostni dobi ustrezno pričakovana analiza in vrednotenje informacij ter misli besedila.


enote

Stalno poglabljanje bralnih spretnosti in spretnosti razumevanja besedil. Glasno in tiho branje z razumevanjem, ustna in pisna uporaba razumevanja od reševanja nalog preko govora do samostojnega pisnega besedila.


Bralno razumevanje. Urjenje branja z razumevanjem; uporaba strategij le-tega.Seznanjanje s tehnikami bralnega razumevanja s pomočjo slovenskih vaj za to.Opazovanje razlik med dejstvi in avtorskimi mnenji, vrednotenji, ki jih najdemo v besedilu.Prepoznavanje besedilnih vrst, določanje zanje značilnih elementov: leposlovna besedila, poljudno-znanstvena, bolj preprosta strokovna besedila ali besedila iz učbenikov oz. medijev, neumetnostne besedilne vrste.Glasno branje lirskih, epskih in dramskih besedil s poudarkom na slogu besedila.Razumevanje preprostejših avtentičnih besedil v slovenskih mladinskih in otroških revijah (PIL, Ciciban).Opis slik z enostavnimi jezikovnimi sredstvi.

Učenec tekoče in smiselno bere

umetnostna in neumetnostna besedila;

prebrana besedila na kratko povzame;

vsebine, ki so blizu njegovim interesom, samostojno ali s pomočjo slovarja prevaja v drug jezik.

Matematika; spoznavanje narave: razumevanje besedila, interpretacija nalog besedila.

Informatika: orientacija, iskanje informacij.

Vizualna kultura: odkrivanje povezanosti med besedilom in sliko.


Sporočilo, slika k besedilu, besedilna enota, celotno besedilo, besedilne vrste, kazalo.

Tematska enota/ Razvojni cilji Pisanje, tvorba besedil Okvirno število ur

40

Predhodno znanje Ustrezna, oblikovana individualna tehnika pisanja. Poznavanje postopkov oblikovanja besedil: zbiranje gradiva, izbira naslova, izbira bistvenih misli, urejanje, časovno zaporedje, členjenje besedila na

odstavke.


enote

Poznavanje standardov pismenosti maternega jezika, tehnika pisanja, ki ustreza starostni dobi učencev, berljive oblike črk, lepa pisna podoba.


Berljiva, pregledna pisna podoba, ki tudi oblikovno dobro odraža sporočilo, uporaba ustreznih besedilnim vrstam oblikovnih značilnosti.Tvorba besedila: povzetek bistva prebranega besedila, pisanje doživljajev, izmišljenih zgodb, pripovedi, opisa, orisa.Pisanje neumetnostnih besedil (npr. vabilo). Interpretacija slik, ilustracij, opisi slik.

Učenec ima urejeno, dobro čitljivo

pisavo; drži se osnovnih pravil

slovenskega pravopisa; zavestno uporablja že

usvojena slovnična in pravopisna znanja;

je sposoben tvoriti kratka povezana besedila v okviru obravnavanih tem.

Vsi predmeti: tvorba in pisanje besedil pri posameznih predmetih.


Pisna podoba, besedilna vrsta, pripoved, opis, oris, naslov, pismo.

Tematska enota/ Razvojni cilji Razvoj učnih spretnosti Okvirno število ur

12

Predhodno znanje

Tehnike učenja, nujne za razvoj jezikovnih spretnosti. Poznavanje različnih tehnik učenja.


enote

Spoznavanje in uporaba skupinskih in individualnih tehnik, potrebnih za usvojitev pismenosti, za pridobivanje in obravnavanje znanj, ki so nujna za učinkovito učenje. Spoznavanje in uporaba procesov, ki pospešujejo učenje. Vzgoja za kulturno učinkovito uporabo knjižnice in interneta.


Uporaba učinkovite bralne tehnike; dinamično branje. Uporaba knjižnice.

Dejavnosti obravnave besedil in miselne dejavnosti. Različni načini branja, obravnava besedila po tihem branju.

Procesi, ki pospešijo učenje. Označevanje besedila, ključnih besed.

Učenec uporablja učne pripomočke

ustrezno svoji starostni dobi; uporablja tiskane medije za

vir informacij in širjenje besednega zaklada;

uporablja sredstva za učinkovito širjenje besednega zaklada;

za samostojno pridobivanje znanj uporablja poljudnoznanstvena dela in

Madžarski jezik in književnost: knjižnica, slovarji, leksikoni.

Spoznavanje slovenstva: koledarji, revije, slovar.

Učenje besed npr. s pomočjo besednih kartic. Ugotavljanje pomenov besed na podlagi povezanosti besedila, razvrščanje besed v besedne družine.

Uporaba slovarja.

leksikone.


Uporaba knjižnice, obravnava besedila, označevanje besedila, ključna beseda, učenje besed, povezanost/koherentnost besedila, besedna družina.


Kultura maternega jezika, spoznanja o maternem jeziku slovenske narodnosti


Predhodno znanje Slovnična znanja, potrebna za rabo slovenščine. Pisanje preprostih slovenskih besed, povedi v skladu s pravopisnimi pravili.


enote

Razvoj jezikovne kulture. Usvojitev nadaljnjih jezikovnih znanj, potrebnih za uporabo sodobnega slovenskega jezika; aplikacija znanj, ki se nanašajo na besedilo, njegovo zgradbo, delovanje, pomen in slog, pri tvorbi in razumevanju besedil.

Znanja Standardi Medpredmetne povezave

Osnovni dejavniki komunikacijske situacije.Govorne komunikacijske situacije.Bolj enostavne, sistemske povezave med jezikovnimi sestavinami.Glasovna podoba slovenske govorice (naglas, intonacija, tempo govora).Besedne vrste.Glagol–oblike glavnih glagolskih skupin.Glagolski časi.Povednik in velelnik.Oblike povratnih glagolov in pravila njihove rabe.Vezava glagolov.Samostalnik-spol, ednina, dvojina in množina.Sklanjatev samostalnika.Predlogi.Pridevnik.Ujemanje pridevnika in

Učenec se aktivno udeležuje

osnovnih komunikacijskih situacij;

ustrezno uporablja osnovne pomenske, slovnične in stavčne strukture, s katerimi se sreča pri pouku oz. v vsakdanjem življenju;

znane besede in strukture bolj ali manj samozavestno zapisuje v skladu s pravopisom, kratka lastna besedila pa brez pomenskih napak;

pravilno uporablja ločila pri tvorbi lastnega besedila;

funkcionalno uporablja slovenski jezik;

njegovo komunikacijsko vedenje v slovenskem okolju je pravilno.

Madžarski jezik in književnost: osnovna komunikacijska znanja, naučeno o besednih vrstah.

Dvojezični predmeti: uporaba naučenih slovničnih znanj.

Tuji jeziki: različne komunikacijske situacije.

samostalnika.Števnik: glavni in vrstilni števniki, datiranje, izražanje časa.Zaimki: sklanjatev osebnih zaimkov.Prislovi: krajevni, časovni in načinovni.Vezniki in pravila njihove rabe pri tvorbi zloženih povedi.


Besedne vrste, slovarska oblika (leksem), glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, prislov, predlog (prepozicija), veznik.


Književna kultura, interpretacija književnih del


Predhodno znanje Slovnična, jezikovna znanja in znanja iz besednega zaklada, potrebna za branje slovenskega besedila. Poznavanje slovenskih leposlovnih del.


enote

Branje kot užitek, vzbujanje potrebe po branju. Predstavitev posebnih oblik literarnega izražanja.


Uporaba pojmov, določitev enostavnih zvrsti pri analizi stvaritev slovenskega ljudskega pesništva. Interpretacija ugank, rekov in pregovorov.Ljudsko slovstvo: izbor iz klasičnih zbirk slovenskih pravljic, epskih pesmi (Lepa Vida in kača, Desetnica, Kralj Matjaž in Alenčica in/ali Kralj Matjaž v turški ječi), ljudskih pesmi, delov ljudske proze in ljudske drame (Zeleni Jurij).Pesmi, pravljice in črtice slovenskih klasičnih pisateljev; obravnava odlomkov bolj enostavnih otroških in mladinskih romanov:Fran Levstik: Martin Krpan – odlomki, primerjava s Toldijem Aranya Janosa,Otroške pesmi Otona Župančiča: zbirka Ciciban in še kaj, Sto ugank, Pisanice, Lahkih nog

Učenec samostojno bere kratka

slovenska epska in lirska dela, povzema njihovo vsebino;

je sposoben na kratko povzeti vsebino prebranih besedil;

bere za razvedrilo v okviru bralne značke;

pozna porabske pisatelje; pozna nekaj stvaritev

porabskih pisateljev; je sposoben izbirati med

prispevki v Porabskem koledarju, s tem da bi spoznal ljudsko življenje;

je sposoben dramatizirati kratke zgodbe;

razume avtentično in prirejeno pravljico, dramsko igro, lutkovno predstavo, primerne njegovi starosti.

Glasbena vzgoja: besedila ljudskih pesmi.

Vizualna kultura: ilustracije pravljic, ljudskih pripovedi.

Drama in ples: igra vlog, lutkovna igra, dramatizirani prizori.

Madžarski jezik in književnost: struktura proznih in pesniških del, Toldi Aranya Janosa.

Telesna vzgoja in šport: ritmične gibalne vaje.

Spoznavanje slovenstva: krajša

naokrog,France Bevk: Peter Klepec,Valentin Polanšek: Ptičke,Herman Germ: Domovina,Milena Batič: Spet v šolo,France Prešeren: Zdravljica,Fedro Godina: Ptice selivke,Tone Pavček: 3-4 pesmi,Svetlana Makarovič: Odlomki iz Take živalske, Pekarna Mišmaš.Porabski pisatelji, poznavanje enega izmed njihovih del:Karel Krajcar, Irena Barber in Karel Holec.

Učenje na pamet po 5 slovenskih rekov,

pregovorov in ugank, ena porabska pravljica, Šumijo gozdovi domači

(slovenska ljudska), Valentin Polanšek: Ptičke, Herman Germ: Domovina, Tone Pavček: Ob koncu

šolskega leta, Milena Batič: Spet v šolo, France Prešeren: Zdravljica

(1., 2. in 7. kitica).

etnološka besedila.


Ljudsko pesništvo, ljudska pravljica, ljudska pesem, uganka, rek, pregovor, pesem, pravljica, črtica, roman.


Razvijanje sposobnosti presojanja ter etičnega, estetskega in zgodovinskega čuta


Predhodno znanje

Poznavanje osnovnih etičnih in estetskih pojmov ter kategorij v zvezi z vsakodnevnimi doživljaji in tistimi, ki so povezani s književnimi deli. Oblikovanje mnenja o enostavni situaciji.


enote

Razvoj samostojnega mišljenja, samoizražanja. Urjenje sprejemanja mnenja, ki se razlikuje od lastnega. Poznavanje in urjenje tehnik za reševanje konfliktov.


Oblikovanje mnenja na podlagi vsakodnevnih situacij in doživljajev ob branju leposlovnih del. Razumevanje, sprejemanje mnenja drugih, primerjava mnenj, oblikovanje lastne presoje.Prepoznavanje vpliva moralnih in estetskih vrednot, ki so jih učenci spoznali pri branju slovenskih književnih del ter v življenjskih situacijah. Doživljanje vsakodnevnih konfliktnih situacij v leposlovnih, glasbenih in umetnostnih stvaritvah.

Učenec razume nauk zgodb,

prepozna jih v življenjskih situacijah;

je sposoben oblikovati lastno mnenje, lastne presoje;

sprejema mnenja, ki se razlikujejo od njegovih;

je sposoben sprejeti, vživeti se v leposlovna dela, primerna njegovi starosti, jih sprejeti;

je sposoben preživeti vsakodnevne konflikte s pomočjo dramskih iger oz. jih reševati ustrezno svoji starosti.

Etika: oblikovanje vrednostnega sistema, moje ožje in širše okolje, prijateljstvo, samoizražanje.

Drama in ples: dramska igra, lutke.

Madžarski jezik in književnost: moralna vprašanja in nauk v obravnavanih književnih delih.

Spoznavanje slovenstva: nauk domačih pripovedk, zgodb.


Nauk, mnenje, konflikt, samospoznavanje, vedenjske norme.

Pričakovani rezultati razvoja ob koncu dveh izobraževalnih

ciklusov

Učenec poskuša izražati svoje misli razumljivo in ustrezno situaciji, skladno z govorom uporablja nejezikovne znake.Sposoben je povedati bistvo, vsebino obravnavanih leposlovnih del.Sposoben je orisati glavne junake obravnavanih leposlovnih del.Sposoben je razumeti, povzeti, posredovati govorna sporočila in krajše zgodbe, ki jih je slišal od drugih, v slovenščini.Prizadeva si za zahtevno, natančno in smiselno zasnovo pisanja besedila.Učenec pozna naučene osnovne besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, prislov, deležnik, deležje, zaimki), tudi osnovne značilnosti predlogov, njihove oblikovne posebnosti in glavna pravopisna pravila, ki so povezana z njimi, svoja znanja poskuša tudi uporabljati v pisnih prispevkih.Nove naučene besede, pregovore, reke poskuša uporabljati tudi kot aktivni besedni zaklad v govoru in pri pisanju.Zna razumljivo in natančno, čisto, z dobro artikulacijo in v ustreznem ritmu prebrati besedila.Zna recitirati dela, ki se jih je moral naučiti na pamet.

7.–8. razred

V 7. in 8. razredu veliko pozornosti namenjamo sporočanju, sporočanjskim vzorcem, hkrati pa učenci spoznajo številne vsebine v zvezi z matično državo in dalje spoznavajo slovensko književnost. V tem obdobju je v zvezi s širitvijo učnih vsebin posebna naloga intenzivno nadaljnje razvijanje, širjenje ključnih kompetenc, utemeljenih v prejšnjih razredih, večanje njihove učinkovitosti, saj se prav z njihovo pomočjo omogoči aktivno sprejemanje slovenske kulture, krepitev identitete, samostojno pridobivanje znanj in učenje (dekodiranje, iskanje, vrednotenje informacij, poglabljanje znanj o jeziku, opazovanje strukture spreminjajočih se elementov jezika s postopki stavčne in besedilne gradnje). Naslednja pomembna naloga predmeta slovenski jezik in književnost je stalno urjenje in razvoj raznolike in adekvatne rabe jezika, ki gradi na učenčevih dejavnostih.

Jezik


Govorna spretnost, razumevanje, interpretacija, ustvarjanje govornih besedil


Predhodno znanje

Glasbena orodja govora: melodija, naglas, tempo, moč glasu, odmor; govorna situacija, neverbalna sredstva izražanja: mimika, geste, drža telesa, oddaljenost od sogovornika, videz. Postopek sporočanja in njegovi, dejavniki; oblike udeležbe v različnih govornih položajih.


enote

Razvoj govornih jezikovnih spretnosti, nujnih za samoizražanje in družabni pogovor. Oblikovanje jezikovnega vedenja, ki se prilagaja sogovorniku in je ustrezno govorni situaciji. Razumevanje verbalnih in

neverbalnih kodov slišanega besedila. Razvoj slušnega razumevanja. Urjenje izrazite komunikacije, uporaba ustreznega besednega zaklada.


Spoznavanje osnov utemeljevanja. Izrazit nastop; udeležba v pogovoru, polemiki, izražanje lastnega mnenja, njegov zagovor, reagiranje na mnenje drugih. Uporaba načina govora in besednega zaklada ustrezno govornemu položaju in komunikacijskim ciljem.Povzemanje govornih nastopov, zavzemanje stališča.Tvorba sporočil, besedil; razvoj govornega izražanja.Glasno branje lirskih, epskih in dramskih besedil v skladu z njihovo zvrstjo, ustna predstavitev vsebine.

Glavne značilnosti sporočil množičnih komunikacij.

Učenec je sposoben vključiti se v

komunikacijski proces na teme, ki so blizu njegovim interesom;

je sposoben pojasniti svoje lastno mnenje, stališče, ga utemeljiti, podpreti z argumenti;

je sposoben povzeti bistvene sestavine slovenskih in madžarskih vsebin tudi v drugem jeziku;

zna recitirati lirska, epska in dramska besedila;

zna z verbalnimi in neverbalnimi sestavinami dobro oblikovati značaj v dramski igri.

Madžarski jezik in književnost: sporočanje, govorna situacija, neverbalni kod.

Vizualna kultura: povezava besedila in slike v vizualnih medijih.

Glasbena vzgoja: govorni zvok, glas pri govoru in petju, tempo govora, ritem.

Dvojezični predmeti: izrazi v slovenščini.


Sporočanje, množična komunikacija, način govora, besedišče; mnenje, polemika, argument; narečje.

Tematska enota/ Razvojni cilji Branje, razumevanje zapisanega besedila Okvirno število ur

40

Predhodno znanjeUporaba naučenih strategij bralnega razumevanja in strategij obravnave besedila pri različnih vrstah besedil. Samostojno odkrivanje in popravljanje težav, napak pri bralnem razumevanju.


enote

Poglobitev bralnih spretnosti in spretnosti razumevanja besedila. Razvoj tihega branja z razumevanjem, urjenje rabe razumevanja v govoru in pisanju s pomočjo reševanja nalog, pogovorov in samostojnih spisov.


Enote razumevanja – besedni pomen, oblika besede, stavek, poved, odstavek, besedilna enota, celotno besedilo.Interpretacija avtentičnih besedil, člankov v slovenskih mladinskih revijah (PIL, Gea,

Učenec zna poimenovati

pomembnejša jezikovna sredstva, ki kažejo dosežen vpliv na sprejemnika;

je z enostavnimi jezikovnimi sredstvi sposoben izraziti

Vsi predmeti: predmetne značilnosti obravnavanja besedil, prebranih pri posameznih predmetih.

Moja Slovenija).Uporaba različnih načinov obravnave besedila pri elektronskih in tiskanih, rimanih in prostih besedilih.Odkrivanje, razlaga povezanosti vsebine branega besedila s slikami, ilustracijami k njemu.Branje književnih del.Določitev stališča avtorja besedila, vrednotenje odnosa do povedanega, določitev in razlaga mnenja, ki je izraženo v besedilu.

subjektivne vtise, ki jih je dobil ob branju besedila;

je sposoben interpretirati ilustracije, slike, grafikone h knjigam;

zna povzeti bistvo v slovenščini in madžarščini napisanih vsebin v drugem jeziku.

Vizualna kultura: interpretacija shem, slik, ilustracij.


Besedilna enota, celotno besedilo, rimano besedilo, prosto besedilo, obravnava besedila.

Tematska enota/ Razvojni cilji Pisanje, tvorba besedil Okvirno število ur

40

Predhodno znanje

Zbirka podatkov, priprava zapiskov in miselnih vzorcev s pomočjo različnih tehnik. Samostojna tvorba besedil v naučenih zvrsteh. Upoštevanje pojmov koherentnosti in kohezivnosti pri pisanju spisa.


enote

Predstavitev besedilnih vrst in zvrsti. Urjenje natančnega, samostojnega izražanja lastnega stališča. Urjenje pravopisa. Učenci se naučijo delati pregledne zapiske in miselne vzorce.


Pisno povzemanje, analiza in interpretacija vsebine, dejanja, prelomnic, postavljenih vprašanj, pomembnih informacij umetnostnih in neumetnostnih besedil.Pisanje vsakdanjih pisnih in elektronskih besedil (vabilo, e-mail/e-pošta, SMS, Chat, Skype).Urjenje kreativnega pisanja, pisanja zgodb.Izražanje osebnega mnenja na podlagi kritičnega stališča v zvezi z besedilom, primerjava z vsakdanjimi izkušnjami, z realnostjo, z moralnimi normami.Določitev in urejanje dejstev,

Učenec je sposoben tvoriti povezano

besedilo na obravnavane teme; je sposoben razkriti in opisati

podobnosti in razlike tem, sporočil, načina opisovanja, dejanja, dogodkov oz. njihovo povezanost;

je sposoben tvoriti zanj pomembne praktične vrste besedil;

pri tvorbi besedil (spisih) zavestno uporablja pravopisna in slovnična znanja iz slovenščine;

oblikuje pravilno tehniko zapisovanja.

Madžarski jezik in književnost: besedilo, besedilna vrsta, stilistika.

Informatika: možnosti programov za urejanje besedil.

Vizualna kultura: tipografska znanja.

Etika: komunikacijski vzorci, spoštovanje osebnosti.

podatkov, informacij, ki jih najdemo v besedilu.Uporaba stilističnih, slovničnih, pravopisnih norm pri pisnem in ustnem sporočanju.Tvorba besedil različnih zvrsti z različnih zornih kotov: pripoved, oris, opis, mnenje.


Stilistika, urejanje besedila, zapiski, elektronsko besedilo, pripoved, oris, opis.

Tematska enota/ Razvojni cilji Razvoj učnih spretnosti Okvirno število ur

12

Predhodno znanje Poznavanje različnih tehnik učenja, nujnih za razvoj jezikovnih spretnosti.


enote

Urjenje skupinskih in individualnih tehnik, nujnih za usvojitev pismenosti in učinkovito učenje ter urjenje procesov, ki pripomorejo k učenju. Vzgoja za kulturno učinkovito uporabo knjižnice in interneta.


Ustno in pisno povzemanje informacij besedil, vsebine slovenskih književnih del.Določitev podobnosti in razlik med stvarmi, pojavi, dogajanji, dogodki, temami književnih del, logično razvrščanje kriterijev.Uporaba dejavnosti obravnave besedila in miselnih dejavnosti (potek misli, razlage, sklepanja, razmerja).Zapisovanje, iskanje in zbiranje podatkov iz tiskanih in elektronskih virov s pomočjo iskalnih strežnikov; uporaba slovarja.Priprava miselnih vzorcev s pomočjo različnih metod.Samostojna tvorba govornega in pisnega besedila na podlagi zapiskov, osnutka, miselnega vzorca, načrta odgovora.Usvojitev predstavitvenih tehnik.Samostojno reševanje nalog in dobivanje informacij: obiskovanje knjižnice, koriščenje

Učenec pri obravnavi besedila

uporablja označevalne tehnike;

izpostavi ključne elemente v besedilu (ključne besede, odstavke, podatke);

uporablja znane predstavitvene tehnike ustrezno nalogi in ciljni skupini;

pozna metode samostojnega reševanja nalog, zbiranja informacij in pridobivanja znanj;

pozna in uporablja dvojezične slovensko-madžarske slovarje;

- razširja obravnavane učne snovi z obiskom slovenskih spletnih strani.

Madžarski jezik in književnost: knjižnica, slovarji, leksikoni, enciklopedije.

Vizualna kultura: oblikovanje vprašanj na podlagi prizorov, vizualnih doživljajev, vizualnih informacij.

Informatika: internet, iskalni programi, priprava predstavitev.

Spoznavanje slovenstva: koledarji, revije, slovar.

storitev slovenskega bibliobusa.


Obravnava podatkov, uporaba knjižnice, uporaba interneta, miselni vzorec, predstavitev.


Kultura maternega jezika, spoznanja o maternem jeziku slovenske narodnosti


Predhodno znanje

Samozavestna raba slovenščine kot komunikacijskega sredstva. Slovnična znanja, potrebna za rabo slovenščine. Temeljna znanja iz slovenske slovnice.


enote

Posredovanje slovničnih znanj, nujnih za zahtevno rabo sodobne slovenščine; širjenje znanj, ki se nanašajo na besedilo, njegovo zgradbo, delovanje, pomen in slog pri tvorbi besedila, pri razumevanju in analizi besedila. Podpora pri razvoju jezikovne kulture, uspešni socializaciji, samoocenjevanju, zahtevnem samoizražanju učencev.


Socialna in kulturna razgledanost (ustrezno komunikacijsko vedenje tudi v Sloveniji, v slovenskem enojezičnem okolju).Verbalne in neverbalne sestavine, oblike navezovanja stikov, vzdrževanja odnosov in zaključka odnosov, upoštevajoč socialno kulturna znanja slovenskih jezikovnih območij.Urjenje informativne govorne dejavnosti na različne teme, ki so blizu učenčevim interesom.Cilji in dejavniki komunikacijskega procesa, govorne komunikacijske situacije.Jezikovna raznolikost, jezikovna toleranca, različice jezika, raba jezika narodne skupnosti s pomočjo opazovanja oz. zapisovanja govorice živih govorcev.Skladnja: deli enostavnih povedi; tvorba povedi, pravilni besedni red v slovenščini. Zložene povedi.Pravila rabe jezika, jezikovna pravilnost, normiran pravopis.Popravljanje najpogostejših

Učenec ima ustrezno obsežno

besedišče za teme iz vsakdanjega življenja;

uporablja besedne izraze in opisovanje;

dosledno, dobro uporablja jezikovne strukture, ki se jih je naučil na učnih urah oz. jih je slišal v življenjskem okolju, prepozna povezanost in funkcije le-teh;

pravilno uporablja ločila; zavestno uporablja Slovenski

pravopis iz leta 2001, če je negotov pri zapisovanju kakšne besede;

prepozna nekatere podobnosti in razlike slovenskih narečij, porabskega narečja in knjižnega jezika;

funkcionalno uporablja jezik; ima pravilno komunikacijsko

vedenje (npr. zna, kdo koga kako nagovori v Sloveniji);

je sposoben samostojno tvoriti pisna besedila z upoštevanjem slovenskih pravopisnih pravil;

Madžarski jezik in književnost: komunikacijska znanja, vodoravna in navpična členitev jezika, jezikovni pluralizem, slovnica, besedni red, jezikovne norme, načini jezikovnega izražanja.

Informatika: komunikacija preko različnih jezikovnih kanalov.

Tuji jeziki: različne komunikacijske situacije.

jezikovnih napak (pomanjkanje sinonimnih besed, nepravilna raba končnic, raba postpozicije namesto končnice, pomenska napaka, napake pri glagolskih predponah, zamenjava glagolskih časov idr.).Utrjevanje, ponavljanje slovničnih, pravopisnih znanj in znanj o besednih vrstah s pomočjo vaj in nalog.

pri jezikovni rabi upošteva tudi socialna in kulturna znanja.


Komunikacija, verbalne sestavine, neverbalne sestavine, socialno kulturne značilnosti, informativna govorna dejavnost, jezikovna pestrost, jezikovna toleranca, različice jezika, jezikovna pravilnost, normiran pravopis.

Književnost



A/ Lirske zvrsti, klasična in sodobna lirska dela


Predhodno znanje Obstoj temeljnega znanja, potrebnega za branje besedil v slovenščini. Poznavanje slovenskih lirskih stvaritev.


enote

Branje kot uživanje literarnega dela, vzbujanje potrebe po branju. Predstavitev tem, motivov, vrednot, ki se pojavljajo v lirskih delih.


Spoznavanje posebnih oblik izražanja slovenske književnosti, razumevanje in analiza le-teh. Spoznavanje elementov lirskih oblik, raba pojmov pri analizi del, enostavno določanje lirskih oblik. Spoznavanje vpliva idej, duha časa, občutkov v lirskih delih.Odkrivanje vrednot, problemov, vprašanj in dvomov v književnih delih.Lirska dela: pesniški jezik, metaforično ustvarjanje podobe, melodičnost pesmi (pesmi Toneta Pavčka).Liska dela na različne teme iz slovenske književnosti, klasične

Učenec samostojno bere slovenska

lirska dela v knjižnem jeziku in narečju;

z analizo povzame vsebino besedil, oriše junake;

prebrana dela zna uvrstiti v književne vrste;

prepozna lepotne vzore lirskih del;

oblikuje lastne dileme v zvezi z motivi lirskih del;

po možnosti pridobi bralne doživljaje v slovenskih taborih v okviru bralne značke;

na komunikacijski način se udeležuje srečanj slovenskih

Madžarski jezik in književnost: struktura, oblikovanje podobe, melodičnost lirskih del.


Informatika: iskanje podatkov za življenjepis avtorjev.

Glasbena vzgoja: uglasbene pesmi.

Vizualna kultura:

in sodobne lirike, konkretno:France Prešeren: O, Vrba; Zdravljica;Milena Batič: Vsaka domovina ima svoje nebo; Niko Grafenauer: Nebotičniki, sedite, Domače živali, Živali na polju, Živali v gozdu.

Na izbiro:Oton Župančič: Breza in hrast, Na Jurjevo;Otroške pesniške zbirke, Sto ugank;Simon Jenko: Prošnja po slovesu, V tihi noči, Zakaj me ne ljubiš, Slovenska zgodovina;Simon Gregorčič: Tone sonce, tone, Pri morju, Naša zvezda;Alojz Gradnik: Zima, Istrska vas, Pisma;Srečko Kosovel: Pesniške zbirke, Deček in sonce, Sonce ima krono;Feri Lainšček: Klic v sili, Kotiček, Nigdar neboš znala.

pisateljev z bralci.

Učenje na pamet France Prešeren: O, Vrba, France Prešeren: Zdravljica, - Milena Batič: Vsaka

domovina ima svoje nebo.

izražanje osebnih čustev, razpoloženja s pomočjo vizualnih izraznih sredstev.


Lirika, pesniški jezik, metaforično oblikovanje podobe, melodičnost pesmi, lirični način izražanja, ars poetica.



B/ Epske zvrsti, krajše različice epike: novela, črtica


Predhodno znanje

Obstoj temeljnega znanja, potrebnega za branje besedil v slovenščini. Poznavanje slovenskih literarnih del.


enote

Predstavitev posebnih oblik izražanja slovenske književnosti, pomoč pri njihovi interpretaciji. Vzgoja občutljivosti do vrednot, problemov, vprašanj in dvomov, ki se pojavljajo v literarnih delih.


Značilnosti epskih del: čas, kraj dogajanja, sestavni deli dejanja, junaki.Dragotin Kette: Kako se je zgodilo Matičku; Vrabec in lastovk–ljubezen do domovine;

Učenec samostojno bere slovenske

pripovedi in kratke zgodbe v knjižnem jeziku in narečju;

na razumljiv način povzame vsebino del, oriše junake;

Madžarski jezik in književnost: struktura proznih del, značilnosti pripovedovanja zgodb.

Miško Kranjec: Imel sem jih rad ali iz Mesec je doma na Bladovici – branje in interpretacija odlomkov.Spoznavanje značilnosti novele in črtice, jasno razlikovanje med dvema književnima vrstama.Zavestno ločenje med pripovedovalcem in različicami načina pripovedovanja.Citiranje slovenskih zgodovinskih dogodkov in obdobij v literaturi, seznanitev z slovansko zgodovino s pomočjo odlomkov iz slovenskega zgodovinskega romana.Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem (2-3 kratki odlomki).Seznanitev s slovenskim romanom, ki obravnava večje teme slovenske in svetovne književnosti (mladost in odraslost, družabni stiki, potovanje, identiteta idr.).Josip Vandot: Kekčeve zgodbe.Stvaritve krajših epskih vrst iz različnih obdobij slovenske književnosti, zlasti črtice Ivana Cankarja Skodelica kave oz. Prežihovega Voranca (Lovra Kuharja) Solzice.

Na izbiro:A. M. Slomšek: Iskrice,Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh (branje odlomkov, ogled filma), Zlata kočija;Ivan Cankar: Moje življenje (branje in obdelava 1-2 črtic, ki sta blizu dijakovemu svetu čustv), Kurent;Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha (branje izbranih odlomkov), Popotovanje od Litije do Čateža;Feri Lainšček: Srebrni breg (branje kratkih odlomkov);Josip Jurčič: Jurij Kozjak (priporočen kratek odlomek);

znajde se v slovenski literarni kronologiji in topografiji;

prebrana besedila lahko razvrsti v književne vrste;

s primerjavo prebranih besedil prepozna osnovne značilnosti črtice in novele, jasno loči ti dve vrsti;

v različnih proznih besedilih loči vlogo pripovedovalca;

spozna vsebinske in jezikovne značilnosti komičnosti in humorja;

-pozna značilne teme in motive porabskih pisateljev;

je sposoben dramatizirati kratke zgodbe.

Učenje na pamet: -trije odlomki iz del, ki

govorijo o pomembnosti maternega jezika, ohranjanju nacionalne identitete (Oton Župančič, A. M. Slomšek, Miško Kranjec, Ivan Cankar).


Spoznavanje slovenstva: slovenska besedila na etnografsko temo.

Informatika: iskanje podatkov za življenjepis pisateljev.

Vizualna kultura: analiza zgodovinskega slikarstva, kipov in portretov, razvoj nacionalne umetnosti v 19. stoletju.

Zgodovina, družbene vede in državljanska vzgoja: Slovenija v 19. in 20. stoletju.

Zemljepis: Slovenija, zemljevidi.

Drama in ples: zgodovina, dejanje, namen, napetost, konflikt, prelomnica idr.

Vitan Mal: Sreča na vrvici, Poletje v školjki, Teci, teci kuža moj (priporočljivo je obravnavati v okviru bralnega gibanja).Karolina Kolmanič: Sanje o zlatih gumbih.Spoznavanje ene krajše novele od porabskih ljudskih pisateljev.Dela, teme in motivi Irene Barber in Karela Holeca.


Epika, dramatizacija, novela, črtica, roman, okvirna struktura, konflikt, gledališko delo, besedilo in gibanje, kulminacija, stališče, pripovedovalec, način pripovedovanja.


Razvijanje sposobnosti presojanja ter etičnega, estetskega in zgodovinskega čuta


Predhodno znanje

Poznavanje osnovnih etičnih in estetskih pojmov ter kategorij v zvezi z vsakodnevnimi doživljaji in tistimi, ki so povezani s književnimi deli. Oblikovanje mnenja o enostavni situaciji.


enote

Razvoj kritičnega mišljenja. Razvoj sposobnosti za oblikovanje lastnega mnenja v različnih situacijah na podlagi slovenskih literarnih del. Vzgoja za mirno življenje drug ob drugem in za toleranco.


Oblikovanje mnenja na podlagi vsakodnevnih situacij in doživljajev ob branju leposlovnih del.Odzivanje na mnenje drugih. Spoznavanje osnov argumentiranja, predstavitev in zaščita lastnega stališča.Prepoznavanje moralnih in estetskih vrednot, konfliktov, ki se pojavljajo v slovenskih stvaritvah umetnosti (likovna umetnost, glasba, film, gledališče). Interpretacija in vrednotenje medčloveških odnosov, dejanj, čustvenih odnosov, ki se pojavljajo v leposlovnih delih, filmih.

Učenec je sposoben oblikovati lastno

mnenje o vsakodnevni situaciji ali na podlagi doživljajev iz umetnosti;

uporablja zahtevnejše jezikovne oblike za izražanje všečnosti/nevšečnosti;

preko doživljanja glasbenih, književnih in umetnostnih stvaritev razvija sposobnost za reševanje problemov;

prizadeva si obravnavati osebne in družbene konflikte.

Etika: moralno odločanje, čustvene vsebine, toleranca.

Madžarski jezik in književnost: moralna vprašanja in nauk v književnih delih.

Drama in ples: film, gledališka predstava.

Spoznavanje slovenstva: nauk domačih pripovedk, zgodb.


Toleranca, multikulturno okolje, obravnava konfliktov, kulturna vrednota, moralno odločanje.

Pričakovani rezultati razvoja ob koncu dveh izobraževalnih

ciklusov

Učenec naj se aktivno udeležuje vsakodnevnih komunikacijskih situacij, polemik v paru ali v skupini. Naj opazuje in zna razložiti sporočanjski namen svojega sogovornika, njegove neverbalne znake. Naj uporablja govorni način in besedišče ustrezno situaciji in komunikacijskemu cilju.Naj bo sposoben globalno razumeti besedila različnih oblik in vrst, razumeti sporočilo besedila, ki presega dobesedni pomen le-tega, poiskati povratne informacije. Zna povzeti bistvene sestavine slovenskih in madžarskih vsebin tudi v drugem jeziku.Zna ustno in pisno oblikovati lastno mnenje v zvezi z vsebino prebranega besedila v slovenščini, zna utemeljiti svoja stališča, s preprostimi jezikovnimi sredstvi zna izraziti subjektivne vtise ob besedilu.Naj bo sposoben v slovenščini zaščititi svoje stališče s pomočjo ustreznih argumentov, dokazov ter se odzvati na mnenje drugih.Pri pisni tvorbi besedila zna uporabljati končna in nekončna ločila, zavestno uporabljati slovenska slovnična znanja, posledično uporabljati jezikovne strukture, ki se pojavljajo na učnih urah oz. v vsakdanjem okolju.Naj bo sposoben določati vrste obravnavanih književnih del, naj zna 8–10 književnih vrst uvrstiti v zvrsti ter povedati bistvo književnih zvrsti.Naj se globalno znajde v slovenski literarni kronologiji in topografiji, v lokalnih tradicijah, slovenskih literarnih spomenikih. Zna recitirati dela, ki se jih je moral naučiti na pamet.Naj bo sposoben interpretirati in razpravljati o kompleksnosti medčloveških odnosov, dejanj, čustvenih odnosov, konfliktov, ki se pojavljajo v slovenskih književnih delih, filmih.Naj zna samostojno voditi zapiske in pripravljati miselne vzorce. Naj pozna metode za samostojno reševanje nalog, zbiranje informacij in pridobivanje znanj.

kerettanterv.ofi.hukerettanterv.ofi.hu/10_melleklet_nemzetisegi/szloven/10... · web viewtematska...

Documents