Ureja Jože Čonč; e-pošta , odgovarja p. , joze.conc@gmail.com Ivan Hočevar - župnikMagdalenski trg 3, Maribor, tel. 331 94 81, oz. 041 286 352, e-pošta: ivan.janez@gmail.com

OZNANILA Župnija Sv. Magdalena Maribor

MAJ 2016Številka 402

DOGODKI V ŽUPNIJI IN DEKANIJI

5. maja praznujemo praznik Gospodovega Mašo ob 18.30 bo vnebohoda vodil nadškof Alojzij Cvikl.8. maja ob 10. uri bo v naši cerkvi slovesnost . Zakrament sv. svete birmebirme bo po rokah nadškofa Alojzija Cvikla prejelo 11 birmancev. Priporočamo jih v molitev.3. in 10. maja ob 19.15 bosta zadnji srečanji duhovnih vaj v vsakodnevnem življenju; O evharistiji. Vodi p. France Zupančič. 14. maja ob 15.30 , kjer bi imeli molitveno uro, romanje župnije v stolniconato poromamo k Materi Usmiljenja, od tam pa nazaj k sv. Magdaleni, sledi sveta maša. Vabljeni v čimvečjem številu.15. maja bodo - praznik Svetega Duha in .binkošti svetovni dan družin

http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si

KRSTI:

Talavera Tovornik Sebastjan Ricardo (3. 4.)Lasecky Nejc (23. 4.)Koler David (24. 4.)Bog jih blagoslovi.

POGREBI:

Lebarič Stanko (22. 3.)Verlič Marjeta (22. 3.)Groznik Angela (25. 3.)Finster Marija (7. 4.)Luk Jože (14. 4.)Sprah Valter (14. 4.)Deutschmann Emilija (15. 4.)Leskovar Bogomir (25. 4.)Bog jim daj večni mir.

SVETE MAŠE: Nedelja ob 8.00, 10.00 in 18.30, delavnik ob 18.30 .Kapela srca Jezusovega vsak dan ob 7.00 uri.

ZA DOBRO VOLJO

MESEC MAJNIK

Za marsikoga je mesec majnik najlepši mesec v letu. Meseca maja navadno drevesa brstijo in rože cvetijo. Vrtovi so okrašeni z rumenimi trobenticami in belimi marjeticami. Travniki so odeti v cvetoči regrat. Vse dehti in diši po pomladnem cvetju. Ptice med vejami gostolijo, žvrgolijo in prepevajo. Slišijo se kosi, škorci, črnoglavci, vrabci in sinice ter mnogi drugi. In župnik se sprašuje, če bodo letos ponovno gnezdile šmarnice nad našim vhodom v cerkev. Mesec maj je tako lep tudi zaradi šmarnične pobožnosti, ki jo imamo vsak dan. Večerna sv. maša s šmarničnim branjem in litanijami Matere Božje. In potem tista Marijina pesem, ki ogreje vsako srce, Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Nekoč, ko je prihajalo k šmarnicam več otrok, je bilo še posebej lepo. Po

maši smo z otroki igrali nogomet ali med dvema ognjema. Bil je pravi živ žav. Središčni lik meseca majnika je Devica Marija, Jezusova in naša Mati. Oči vseh so uprte vanjo, ki nas spremlja na naši zemeljski poti in posreduje za nas priBogu. Nekateri menijo, da lažje najdejo stik z njo, kot pa z Bogom. Po Mariji k Jezusu, njenemu Sinu in našemu bratu. Zato je prav, da se ji priporočamo in izročamo: »O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem…« V njenih rokah smo varni. Želi nam vse najboljše!

p. Ivan Hočevar, župnik

»Kadil da sem?!« se brani pubertetnik.»To ne bo držalo! Mama, verjetno vohaš včerajšnji dim, ko sem imel toliko domačih nalog, da se mi je od vsega hudega kadilo iz možganov.«

»Kaj ste po poklicu?« vpraša sodnik brezdomca, ki je na sodišču zaradi tatvine.»Delodajalec.«»Ha, ha … komu pa ste že dali delo?« se namuzne sodnik.»Vam, na primer, gospod sodnik.«

»Babi, zakaj so na železniški postaji peroni betonirani?« vpraša Mateja.»Zato, da potniki med čakanjem ne poženejo korenin,« se nasmehne babica.

»Tukaj imaš zdravilo za očeta,« reče lekarnar. »Pred uporabo ga dobro pretresite.«»Ne bo šlo … oče ima sto kil!« se prestraši Jože.

2 7

BIRMANSKI VIKEND

V bližnjo pripravo na sv. birmo spada tudi duhovni vikend za birmance. Imeli smo namen iti na Pohorje, pa nam zaradi različnih obveznosti ni uspelo. V soboto 9. aprila smo se z birmanci dobili kar v župnišču. Dan smo začeli z molitvijo v hišni kapeli, nadaljevali pa v Magdaleninem domu. Poglabljali smo se v Markov evangelij, iz katerega bo vsak birmanec i z b r a l e n o v o d i l o . S p o z n a v a l i smo Svetega D u h a i n njegovo vlogo v n a š e m ž i v l j e n j u . I g r a l i s m o a c t i v i t y i n s k u p a j o b e d o v a l i .

P o r o m a l i s m o v stolnico in frančiškan-sko cerkev, k j e r s m o stopili skozi sve to le tna v r a t a . Z a konec smo se ustavili še v Ilihu na slaščici. V nedeljo smo sodeloval i

pri deseti maši. Doživeli smo bogat čas druženja, povezanosti in molitve. IH

misli, ji je njen Bog govoril: »Ljubim te, Terezija!« Bog ljubi prvi, že vnaprej. V letu, preden je odšla občudovat »Gospodovo usmiljenje« v nebesa, je zato zapisala: »Vendarle sem našla svoj poklic! Moj poklic je ljubezen. Da, našla sem svoje mesto v Cerkvi, in to mesto, moj Bog, si mi podaril ti: v srcu Cerkve, svoje Matere, bom Ljubezen … in tako bom vse obenem.« Sveta Terezija Deteta Jezusa nam podarja sporočilo, ki je pomembno za vsakogar, ki je univerzalno. V njem izpoveduje svoje globoko življenje po veri, upanju in ljubezni. K temu pa smo kot otroci usmiljenega Očeta vsi poklicani. In od tega, koliko se človeštvo odziva na to povabilo, je odvisna tudi usoda človeštva. Ko gre za odnos do Boga, je Terezija jasna in odločna. Vir: Celjska Mohorjeva družba

»KARKOLI STE STORILI KATEREMU MOJIH NAJMANJŠIH BRATOV, STE MENI STORILI!«

To je moto karitativnih delavcev v naši župniji. Veliki teden je čas neizmerne milosti in izredne Jezusove bližine, čas velikega Božjega usmiljenja in ljubezni. S svojo krvjo, ki teče iz križa, odrešuje vsakega izmed nas. Še posebej se želi dotakniti tistih, ki so bolni, osamljeni, ostareli ali kako drugače onemogli. Nagovoril je naše karitativne delavke, po katerih se je želel dotakniti vseh tistih Magdalenčanov, ki danes več fizično ne morejo k Magdaleni. Obiskale smo jih z

malim simbolom odprtega groba, v katerega smo vtkale ljubezen vse župnije, s katero smo povezani v eno družino - Sveto Magdaleno. Ob srečanju se je prenekatero oko orosilo od veselja, ker nanje nismo pozabili. Srečanja so bila preprosta in ganljiva, v veselju, da imamo drug drugega v spominu na lepe čase Magdalene. Z nekaterimi smo skupaj molile, druge objele, spet druge pozdravile. Vsi pa smo čutili, kako nas povezuje en in isti duh Jezusa Kristusa in

to Vstalega, ki prinaša veselje in upanje, moč in življenje, kljub težavam, ki jih prinaša jesen življenja. Nekateri so izrazili željo po večkratnem srečanju in tako se nekateri odnosi poglabljajo v oporo sivemu vsakdanu. Potrudili se bomo, da bomo drug drugemu v blagoslov, da se bomo znali skupaj veseliti in biti v oporo. Gospod, hvala za te Magdalenčane, za srečanje in veselje, ki smo ga ob tem doživeli.

Anica D.

»Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdor v mene veruje. Iz njegovega osrčja bodo tekle reke žive vode, kakor pravi pismo.« Jn 7,37-38

3 6

DUHOVNA OBNOVA MINISTRANTOV ŽUPNIJE SV. MAGDALENA

Med 15. in 17. aprilom je sveti Ignacij na Pohorju gostil majhno a v srcu veselo skupino magdalenskih ministrantov. Naši resnično pridni ministranti so, pod duhovnim spremljanjem patra župnika in mojim vodstvom, preživeli dva dni v tej lepi naravi in med tem doživljali: Kaj nam Bog govori po svoji Besedi o tem, kar oni počnejo. Najboljše bi bilo, da se vrnem malo nazaj in omenim, da je ideja o eni takšni duhovni obnovi magdalenskih ministrantov bila prisotna že dlje časa. Z Božjo pomočjo in odprtostjo našega sedanjega župnika isto idejo sedaj ni bilo težko realizirati. Zadevo je vsestransko podprl in z nami bil prisoten ves čas, za kar smo mu resnično hvaležni. Otroci so bili pripravljeni in so dojemali svojo službo malo bolj iz globine. Namen pa je bil še eden in to, da se jih spomni, kako so oni ministranti ne le ob bogoslužjih, temveč še naprej: med prijatelji, doma, v šoli in nasploh v življenju. Osebno sem bil presenečen, s kakšno pozornostjo so poslušali in kako so se njihove očke svetile, ko sem jim govoril o tem, kako se Jezus daruje na oltarju direktno pred njimi in oni so dolžni tega istega Jezusa ponesti v svet oz. biti priče tega Jezusa ob vsakem početju.

Kaj bi to pomenilo in na kakšen način bi to uresničili, n a m j e razložil Bog p o s v o j i b e s e d i . N a p r v e m srečanju smo s e n a j p r e j s eznan i l i o n e k a t e r i h stvareh v zvezi s S v e t i m Pismom. Da ne bi bili kot

tisti, ki je bral nekakšno knjigo, pa na koncu ni vedel, kdo jo je napisal. Poleg tega smo se naučili, kaj pomenijo tiste črke in številke, ko se navajajo besede Svetega Pisma. Ob naslednjih srečanjih smo se skozi igro, kvize in pogovore podajali v iskanje vrstic Svetega Pisma, ki govorijo o služenju iz ljubezni. Seveda smo imeli tudi svoje vodilo (geslo) oz. besede, ki bi v nas odmevale in nas vodile tudi kasneje. Le da smo tokrat naše vodilo sestavljali oz. raje bom rekel, da smo ga

UMIVANJE NOG NA VELIKI ČETRTEK

Po zadnji večerji je Jezus svojim učencem umil noge (Jn 13, 1-20). Ko je končal, jim je rekel: »Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge (v. 14). Na podlagi tega dogodka Cerkev predvidi

o b r e d umivanja nog n a V e l i k i četrtek. Doslej je duhovnik (obred ni bil p o v s o d v n a v a d i ) umival noge s a m o d v a n a j s t i m možem. Papež Frančišek je pred časom izdal dekret, v k a t e r e m j e naročil , naj

bodo umivanja nog deležni »vsi člani Božjega ljudstva«, moški in ženske, kar pomeni »raznolikost in edinost vsega Božjega ljudstva«. Tako je tudi magdalenski župnik na Veliki četrtek svojim župljanom umil noge, šestim ženskam in šestim moškim, kar je pomenilo močno izkušnjo za vse. IH

LJUBIM TE, TEREZIJA!Življenje in poslanstvo sv. Terezije Deteta Jezusa - šmarnice 2016

. V tem šmarničnem berilu spremljamo Terezijino opevanje Gospodovega usmiljenja na poteh njenih hrepenenj, v neomajni zvestobi Gospodu v temnih nočeh preizkušenj, bolezni in nerazumevanj. Njeno življenje neprestano preseneča. Večino ga je preživela odmaknjeno od javnosti, a jo je papež Pij X. razglasil za »največjo svetnico sodobnega časa«.. Sveta Terezija Deteta Jezusa pravi o sebi, da je le mala cvetka, da je ptiček, da pa gre vendar »samo za to, da pričnem tu na zemlji opevati, kar bom opevala vso večnost v nebesih – Gospodovo usmiljenje«. Zadnje besede Terezije Deteta Jezusa

ko je 30. septembra 1897 umirala na rokah svoje sestre, so bile: »Moj Bog, kako te ljubim!« Toda že mnogo prej, že takrat, ko je Mala Terezika bila še v večni Božji

4 5

gradili vse do zadnjega srečanja v nedeljo dopoldan. Pri nas / naj se vse / dela iz ljubezni. (1 Kor 16,14) Za duhovno hrano je poskrbel pater Ivan. Ko omenjam obe maši, ki jih je imel pater, moram pohvaliti otroke, ki so ob tem zavzeto sodelovali z ministriranjem, pripravo petja in s petjem, najbolj pa s svojimi nasmejanimi obrazi. … Ko razmišljam, kaj naj še napišem, se mi ves čas vrača misel, da preprosto ob vsaki stvari moram otroke pohvaliti. Skupaj smo pripravljali vse jedi, po jedi smo skupaj pospravljali, igrali smo se v prijetnem vzdušju. Ob ničemer ni bilo pretirane tekmovalnosti ali česarkoli nevšečnega. Otrokom ni bilo težko vstati ob 7:00 zjutraj in pol ure telovaditi, zvečer so šli pridno spat. Skratka, Jezusa, ki ga vsakič

znova srečujejo v podobi kruha in vina, so na teh zelenih tratah izžareli iz sebe. Na koncu naj povem še to. Ob vsem tem sem hvaležen Bogu, ker sem v t e h d n e h m a r s i k a j pridobil in se naužil otroškega duha. Šel sem k Sv. Ignaciju, da bi kot Gospodovo orodje, nekaj dal njim, vrnil pa sem se

s polno košaro dobrin, ki jih lahko dajo le otroci. Tako, da ne vem, kdo je komu več dal, moja malenkost otrokom ali otroci meni. Vam, dragi sožupljani, in vsem, ki te vrstice berete, ne želim ničesar drugega, kot le tisto, kar nam geslo naše duhovne obnove sporoča. PRI NAS NAJ SE VSE DELA IZ LJUBEZNI. Posebej naj to velja v družbenem življenju; ko se oziram nase, lahko tisti »nas« spremenim v »MENI«.

Kristian Bošak

Vtis z duhovnega vikenda za ministrante

Na ministrantskem duhovnem vikendu smo se zabavali in se tudi povezali med seboj. Če po pravici povem, nisem mislila, da se bom tako zbližala s p. Ivanom. Obravnavali smo Sveto pismo Stare in Nove zaveze ter

občudovali lepote narave. Imeli smo dosti kvizov in ugank. Poglabljali smo se v geslo duhovnega vikenda. Odkrili smo molitve, ki jih še nismo poznali. Skratka, imeli smo se lepo in upam, da bomo to še ponovili.

Tinka Gergič

POGOVORI KARMELIČANK

V soboto, 23. aprila, smo bili v gledališču. P. župnik, člani ŽPS in župnijski sodelavci smo si ogledali oziroma poslušali opero Pogovori karmeličank. Mene je izvedba resnično zelo pretresla. Dogaja se v Franciji, v času revolucije, pred več kot 200 leti. Revolucionarjem je bila vera moteča. Hoteli so jo zatreti, vse versko uničiti, pri tem pa so uporabljali laži in prevare. Spravili so se nad redovnice, izmišljevali so si sodbo, jih pregnali in ubili. Tako so storili tudi z mnogimi duhovniki. Takšen kruti čas se je pri nas ponovil po drugi svetovni vojni.

Igralcem je uspelo izredno dobro predstaviti življenje karmeličank. To je pričevanje vere, tudi v najtežjih preizkušnjah, ko gre za darovanje posamezne redovnice v skupnosti in za skupnost. Besedila, vsa prežeta z vero v Boga, spremlja izredno izrazna glasba, ki te ne pusti ravnodušnega. Brala sem, da je režiser povabil igralce v karmeličanski samostan. Tako so v pogovoru z redovnicami spoznavali življenje, dojemanje in moč vere, kar se zelo pozna pri igralskem sporočilu. V predstavi so vse karmeličanke umorili. A na

koncu ni bila več bistvena smrt. Le-ta je bila prikazana že kot vstajenje. Vsa zahvala režiserju in igralcem, ki jim je s takšno verodostojnostjo uspelo predstaviti ta resnični svetovni dogodek iz časa francoske revolucije.

Magda Golob