za net layout 1 - lonusmeritev se je v preteklosti pokazala kot pravilna, saj analize kreditnega...

2014LETNO POROČILO

LETNO POROČILO 2014

Letno poročilo 2014

Uvod

1. Poročilo uprave za poslovno leto 2014 7

2. Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2014 9

Poslovno poročilo

1. Predstavitev hranilnice in njenega okolja 131.1. Osebna izkaznica hranilnice 131.2. Osnovni kapital hranilnice 141.3. Razvojna pot hranilnice 151.4. Poslovna usmeritev in strategija hranilnice 151.5. Poslovna mreža hranilnice 161.6. Organizacijska shema hranilnice 18

2. Poslovno leto 2014 v številkah 192.1. Finančni rezultat hranilnice 202.2. Finančni položaj hranilnice 202.3. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja hranilnice 212.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatik 222.5. Poročilo službe notranje revizije 22

3. Upravljanje s tveganji 243.1. Kreditno tveganje 253.2. Likvidnostno tveganje 293.3. Obrestno tveganje 303.4. Operativno tveganje 313.5. Tveganje dobičkonosnosti 313.6. Valutno tveganje 313.7. Druga bančna tveganja 313.8. Upravljanja s kapitalom 313.9. Politika prejemkov 34

4. Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja 37

5. Splošno gospodarsko okolje v letu 2014 38

6. Družbena odgovornost 40

7. Skrb za zaposlene 41

8. Komuniciranje 42

Poročilo neodvisnega revizorja 45

Računovodsko poročilo

1. Izjava odgovornosti uprave 49

2. Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2014 in 31.12.2013 50

3. Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 52

Vsebina

4. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 54

5. Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 55

6. Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2014 in 2013 57

7. Pojasnila k računovodskim izkazom 597.1. Uvod 597.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk 597.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 677.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida 857.5. Denar in denarni ustrezniki 917.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti 917.7. Obračunavanje varovanja pred tveganji 947.8. Posli s povezanimi osebami 96

Upravljanje s tveganji 101

1. Kreditno tveganje 1021.1. Kreditna zavarovanja 1021.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja 1031.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih 1041.4. Koncentracija kreditnega tveganja 107

2. Likvidnostno tveganje 1092.1. Pregled likvidnostne vrzeli 1092.2. Likvidnostni količniki 1112.3. Koncentracija depozitov 111

3. Obrestno tveganje 1123.1. Pregled obrestnih vrzeli 1123.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov 1143.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala 114

4. Operativno tveganje 115

5. Tveganje dobičkonosnosti 116

6. Valutno tveganje 117

7. Druga bančna tveganja 118

8. Upravljanje s kapitalom 1198.1. Sestavine kapitala 1198.2. Kapitalske zahteve 121

7

V zadnjem četrtletju leta 2013 se je pričela izboljševati makroekonomska slika Republike Slovenije. Enaki trendi so senadaljevali v letu 2014. Prve ocene za rast BDP v letu 2014 znašajo 2,6 % kar je ena izmed najugodnejših % v evroobmočju. Glavnino rasti je zagotovil močan in robusten izvozni sektor. Domača poraba in gradbeništvo ostajata nanizkem nivoju in zavirata še močnejšo rast BDP. Zahtevana donosnost slovenskih vrednostnih papirjev je močnoupadla, dodatne pozitivne vplive na makroekonomsko sliko imajo tudi nizke cene energentov na svetovnih trgih.

V letu 2014 se je nadaljeval proces krčenja bilanc bank. Stopnja rasti kreditov nefinančnim družbam je še vednonegativna, vendar se postopno stabilizira. Razlogi za krčenje posojil podjetjem so visok finančni vzvod v sektorjupodjetij, ki se znižuje počasi in je omejeval kreditno sposobno povpraševanje, banke pa so ostale zadržane doprevzemanja dodatnih kreditnih tveganj z zaostrenimi kreditnimi standardi.

Hranilnica je leto 2014 zaključila z bilančno vsoto, ki se je povišala na 232.631 tisoč EUR in kapitalsko ustreznostjo vvišini 9,83 %. Da bi omogočila nadaljnjo rast, je uprava hranilnice v letu 2014 razpisala novo emisijo delnic, ki je bilauspešno zaključena v februarju 2015.

Dobiček pred obdavčitvijo znaša 676 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi pa 575 tisoč EUR in ni skladen s pričakovanji.Poslovni rezultat je delno posledica izbrisa podrejenih obveznic, ki so bremenile hranilnico tudi v letu 2014 in delnoposledica padajočih donosov na vrednostne papirje.

V hranilnici je bilo konec leta 2014 zaposlenih 95 oseb, katerih produktivnost, merjena z bilančno vsoto nazaposlenega, znaša 2.448 tisoč EUR. Hranilnica v prihodnje načrtuje rast bilančne vsote in razporejanje približnopolovice čistega dobička poslovnega leta v rezerve, kar posledično pomeni krepitev kapitalske trdnosti.

Hranilnica je že od samega začetka usmerjena v zbiranje depozitov od nefinančnega sektorja predvsem odprebivalstva. V letu 2014 je hranilnica uspela povišati obseg depozitov za 36.000 tisoč EUR, kar predstavlja 21,5 %rast. Kot posebej pomembno ocenjujemo zbiranje vpoglednih virov prebivalstva in pravnih oseb, ki so posledicaodpiranja novih transakcijskih računov. Tudi v prihodnje namerava hranilnica vse aktivnosti usmeriti v odpiranje novihračunov tako pravnih oseb kot gospodinjstev, saj bo le z vpoglednimi viri lahko dosegala ustrezen poslovni rezultat.

Hranilnica je v letu 2014 obrnila trend zmanjševanja kreditiranja. Krediti nebančnemu sektorju so se povišali 29,18 %. Krediti pravnim osebam so se povišali za skoraj 40 %, medtem ko znaša rast kreditov prebivalstvu 25,73 %.Hranilnica je v letu 2014 pričela s kreditiranjem etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb. Večji del rasti kreditiranjaprebivalstva je povezan z etažnimi lastniki.

Hranilnica je v letu 2014 začrtala naložbeno politiko za prihodnje obdobje. Glavni usmeritvi ostajata kreditiranjegospodinjstev in malih in srednjih podjetij. Hranilnica pri odobravanju naložb ostaja konservativna, glavno vodilopa je zmožnost odplačila kredita iz denarnega toka. Usmeritev se je v preteklosti pokazala kot pravilna, saj analizekreditnega portfelja kažejo na izredno nizek delež naložb v neplačilu.

Hranilnica je v letu 2014 ohranila položaj ene najugodnejših finančnih inštitucij. V nasprotju z večino bank vslovenskem prostoru ne krčimo poslovne mreže, temveč jo širimo. V letu 2014 smo od ene izmed bank v likvidacijiprevzeli poslovalnice v Slovenj Gradcu, Ravnah in Rušah in postali prisotni na tem področju Slovenije.

V težavnih razmerah se zavedamo pomena zagotavljanja varnosti vlog varčevalcev in obvladovanja vseh vrst tveganj,ki so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Težavne gospodarske razmere, zahteve regulatorja in povišanje

Poročilo uprave za poslovno leto 2014

1

8


kreditiranja povečujejo potrebo hranilnice po učinkovitem obvladovanju tveganj, čemur hranilnica v zadnjih letihnamenja veliko pozornosti.

Hranilnica Lon ostaja vseslovenska hranilnica, ki uspešno posluje, krepi svojo prepoznavnost na trgu in se zavedatrdnih temeljev poslovanja. Komitentom bomo tudi v prihodnje zagotavljali varnost, delničarjem pa stabilno rastvrednosti družbe in ustrezno donosnost.

Uprava se zahvaljuje komitentom hranilnice in poslovnim partnerjem, s katerimi smo ustvarili uspešno sodelovanjein zaupanje. Zahvaljujemo se članom nadzornega sveta, ki so s spremljanjem poslovanja, s svojimi predlogi in idejamizagotovili trdnost hranilnice. Zahvala gre tudi vsem zaposlenim, ki soustvarjajo uspešno zgodbo in uresničujejozastavljene cilje.

Bojan Mandič, član uprave Slavko Erzar, predsednik uprave

9

Nadzorni svet je v letu 2014 skladno z njegovimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi in pooblastili nadziral inspremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta opredeljujejo zakonodaja (Zakono bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank inhranilnic) in interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik o delu revizijske komisije) ter ostalipravilniki, ki se nanašajo na poslovanje hranilnice.

V letu 2014 se je Nadzorni svet sestal na 9 rednih sejah in 3 korespondenčnih sejah in obravnaval:

- poslovno strategijo in politike,- poslovni načrt za leto 2014,- investicijske odločitve,- tekoče rezultate poslovanja in stroškovno učinkovitost,- rezultate pregledov s strani zunanjih inštitucij,- kvaliteto kreditnega portfelja,- oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij, - izvajanje politike zagotavljanja zadostne kapitalske ustreznosti,- naložbe, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta,- poročila službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji in varnostnega foruma.

Nadzorni svet meni, da je poslovanje hranilnice ustrezna podlaga za prihodnji razvoj hranilnice ter ugotavlja, da jeuprava vodila hranilnico uspešno in v skladu z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah, pooblastiliin sklepi nadzornega sveta hranilnice ter skupščine hranilnice.

Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanjaneodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k letnemu poročilu službe notranje revizije, se je v letu 2014sestala na eni seji.

Nadzorni svet je nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah, obravnaval in sprejel poročila službe notranjerevizije in službe upravljanja s tveganji ter poročila uprave o poslovanju hranilnice. S pomočjo gradiv in poročilstrokovnih služb je odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral vodenje hranilnice.

Na podlagi obsega opravljenih aktivnosti, na podlagi dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polnisestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2014 izvedenostrokovno in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse.

V začetku decembra je s funkcije predsednika uprave odstopil dotedanji predsednik g. Teodor Žepič. V skladu zZakonom o bančništvu je nadzorni svet imenoval predsednika nadzornega sveta za nadomestnega predsednikauprave za čas do umestitve novega predsednika uprave oziroma največ za obdobje 6 mesecev.

Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizijad.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnegaravnanja pri notranjem revidiranju in Pravilnikom o delovanju notranje revizijske službe. Hranilnica je računovodskeizkaze izdelala v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanim računovodskim okvirom, zato ji je bilo izdano revizijskomnenje brez pridržkov.

Poročilo o delu nadzornegasveta in preveritvi letnegaporočila za leto 2014

2

10


Nadzorni svet je preučil revidirano letno poročilo hranilnice za leto 2014 z računovodskimi izkazi hranilnice in meni,da sta uprava hranilnice in nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2014. Nadzorni svetugotavlja, da je hranilnica v letu 2014 glede na pogoje poslovanja poslovala uspešno in dosegla večino zastavljenihciljev. Nadzorni svet ugotavlja, da je upravljanje s tveganji v hranilnici ustrezno. Hranilnica je uspela zagotoviti varno,stabilno ter stroškovno učinkovito poslovanje. Nadzorni svet hranilnice izraža pozitivno mnenje k letnemu poročiluza leto 2014.

Darko Prezelj, predsednik nadzornega sveta

POSLOVNO POROČILO

13

1.1. Osebna izkaznica hranilnice

1.1.1. Dejavnosti hranilnice

Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-1 hranilnica lahko opravljanaslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 10. člena:

1. Sprejemanje depozitov,

2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi:- potrošniške kredite,- hipotekarne kredite,- odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),- financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez

regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),

4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja,

5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, vkaterem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena,

Predstavitev hranilnice in njenega okolja

1

Firma Hranilnica LON d.d., Kranj

Kraj in datum vpisa v sodni register Okrožno sodišče v Kranju, 6.7.1992

Številka registrskega vložka 1/03560/00

Osnovni kapital 3.256.575,00 EUR

Matična številka hranilnice 5624908

Davčna številka hranilnice SI40451372

Organi upravljanja uprava, nadzorni svet in skupščina

Uprava hranilnice

Uprava ima dva člana. Do 05.12.2014 je bil predsednik uprave Teodor Žepič,član uprave pa Bojan Mandič. Nadzorni svet je z dnem 05.12.2014, imenovalg. Slavka Erzarja, predsednika Nadzornega sveta hranilnice, za Predsednikauprave hranilnice kot nadomestnega člana uprave hranilnice, za čas doimenovanja novega člana uprave, oziroma največ za obdobje šestihmesecev od dneva imenovanja.

Nadzorni svet

Nadzorni svet sestavljajo trije člani, izvoljeni za obdobje 5 let. Predsedniknadzornega sveta je Slavko Erzar, namestnik predsednika Darko Prezelj inčlan Igor Mihelj. V času imenovanja za nadomestnega člana upravehranilnice g. Slavko Erzar ne deluje kot član Nadzornega sveta hranilnice.Za ta čas je predsedniško funkcijo nadzornega sveta prevzel g. Darko Prezelj.

14


6. Izdajanje garancij in drugih jamstev,

7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank:- s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun,- z instrumenti denarnega trga,

13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb,,

14. Oddajanje sefov,

in dodatne finančne storitve po 11. členu:

6. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja.

Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu.

1.2. Osnovni kapital hranilnice

Osnovni kapital družbe je razdeljen na 43.421 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer:

- 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščiniHranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilomkakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečajuali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajneoziroma likvidacijske mase ter

- 42.196 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnictretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B), 6.307 delnic deseteizdaje (X.B) in 4.046 delnic enajste izdaje (XI.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščiniHranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut aliZGD-1.

Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2014 je 43.322, za99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica).

Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2014

Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2014 skupaj 439 delničarjev. Delnice hranilnice so izdane vnematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD).

Kazalnik Število delnic % v skupnih delnicah % glasovalnih pravic

Skupaj 5 fizičnih oseb, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 8.980 20,68 20,71

Goldinar d.o.o. 2.381 5,48 5,49

Varsi d.o.o. 1.983 4,57 4,57

Arx Laurus d.o.o. 1.687 3,89 3,89

Zlata moneta II d.d. 1.660 3,82 3,83

Flamin holding d.o.o. 1.500 3,45 3,46

Skupaj 10 največjih delničarjev 18.191 41,89 41,96

Ostali delničarji 25.165 57,96 58,04

Lastne delnice 65 0,15 0

Skupaj 43.421 100,00 100

15

1.3. Razvojna pot Hranilnice LON d.d., Kranj

Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta. Sprva je sstrani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d.Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2013 je hranilnica v svojo poslovno mrežovključila poslovno enoto Domžale, v letu 2014 pa poslovne enote Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Ruše.

Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu hranilnice in v poslovnih enotah po vsej državi in je postalavseslovenska hranilnica.

1.4. Poslovna usmeritev in strategija Hranilnice LON d.d., Kranj

Hranilnica je v letu 2014 uresničila naslednje zastavljene cilje:- širila poslovno mrežo z odprtjem treh novih poslovnih enot,- s konkurenčno politiko obrestnih mer pridobila nove varčevalce,- povečala obseg kreditiranja tako gospodinjstev, kot pravnih oseb in samostojnih podjetnikov,- uvedla nove produkte,- izpopolnila sistem upravljanja s tveganji.

Hranilnica načrtuje, da bo tudi v prihodnje krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem inuveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov. V prihodnje želi še izboljšati finančnoposlovanje s povečanjem stroškovne učinkovitosti, izboljševanjem organizacijsko-procesnega vidika poslovanja zoptimizacijo poslovnih procesov, z zagotavljanjem ustreznega tehnološkega napredka IT sistemov ter kadrovskookrepitvijo.

Strategija hranilnice bo tudi v letu 2015 usmerjena na eni strani v pridobivanje vpoglednih virov, po drugi strani pabo spodbujala k dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljševalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročnovarčevanje bo spodbujala v primeru, da bo hranilnici prinašalo ustrezno obrestno maržo.

Tudi v prihajajočem letu namerava hranilnica največji poudarek dati pridobivanju osebnih računov in računov pravnihoseb. Novi računi predstavljajo temelj za pospeševanje potrošniškega in kreditiranja pravnih oseb. Procesiranje hitrihkreditov na trgovskih mestih ni doseglo takšnega obsega, kot je bilo načrtovano. Vzrok je predvsem v gospodarskikrizi, ki preprečuje nakupe trajnih potrošnih dobrin. Pričakujemo, da se bo kreditiranje na trgovskih mestih povečaloskladno z gospodarsko rastjo in zaposlenostjo, ki bo spodbudila odločitve potrošnikov za nakupe trajnejših dobrin.

Kreditiranje etažnih lastnikov postaja eno izmed strateških področij na področju kreditiranja. Krediti zaradi svojerazpršenosti in krajše ročnosti predstavljajo varno in donosno naložbo. Pravi razmah tovrstnega kreditiranjapričakujemo prav v letu 2015. S prevzemom portfelja etažnih lastnikov ene izmed bank v likvidaciji si je hranilnicaustvarila pomembno osnovo za nadaljevanje pridobivanja tovrstnih poslov.

Zastoj v kreditiranju gospodarstva s strani poslovnih bank hranilnici omogoča tudi povečevanja kreditiranja srednjihin velikih pravnih oseb ustrezne bonitete, ki do tega trenutka hranilnici niso bile dostopne. Hranilnica vidi priložnostna tem področju tudi v prihodnje. Z namenom zmanjševanja tveganj bo kreditni portfelj čim bolj razpršila v skladus svojo naložbeno politiko po kateri neto naložba do posameznega komitenta praviloma ne presega 17 %regulatornega kapitala hranilnice.

Uprava načrtuje, da bo hranilnica v letu 2015: - povečala obseg poslovanja za 13 %, hkrati bo odplačala zadolžitev pri ECB, bilančna vsota hranilnice bo ob koncu

leta 2015 znašala vsaj 263 mio EUR,- ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 900 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja 1.100 tisoč EUR),- pričela z gradnjo poslovne stavbe v Kranju,- povišala obseg kreditiranja za 25 %, večino predvidene rasti predstavljajo krediti pravnih oseb in samostojnih

podjetnikov.

Na področju novih produktov in storitev bo hranilnica:- razširila ponudbo paketnih računov,- pripravila ponudbo za kreditiranje kmetovalcev,- uvedla predplačniško kartico MasterCard za fizične osebe,

16


- uvedla mobilno banko mLon,- razširila ponudbo storitev na bankomatih,- uvedla možnost sklepanja depozitov pravnih oseb preko elektronske banke.

Na področju kadrov in organizacije hranilnice uprava načrtuje, da bo:- vzpostavljala srednjo raven odločanja,- z uvedbo informacijskega sistema VUDU pričela s sistematičnim spremljanjem razvoja kadrov,- prenovila pogodbe o zaposlitvi.

Na področju informacijske tehnologije in varnosti bo hranilnica:- nadgradila Oracle podatkovne zbirke na 11gR2,- nadgradila strežnike na rezervni lokaciji,- namestila UPS naprave v vseh poslovalnicah,- nadgradila požarni zid,- uredila redundančne povezave na dva ponudnika Interneta,- zamenjala stikala na centralni lokaciji,- preselila SWIFT strežnike na virtualno okolje ter nadgradnja na Windows Server 2012,- vzpostavila povezavo do omrežja SWIFT na rezervni lokaciji.

Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti bo hranilnica:- v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 12,50 %,- zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve,- zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 10,00 %,- vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb ni kapitalsko zahtevo na ravni 156,2 %,- vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda 10 % nad

predpisano višino, ter pričela aktivnosti za doseganje količnika drugega likvidnostnega razreda nad 1,- spremljala količnik finančnega vzvoda,- izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam,- poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj,- preverjala plan neprekinjenega poslovanja,- izvajala ustrezne stresne teste.

1.5. Poslovna mreža hranilnice

Sedež hranilnice

Hranilnica LON d.d., KranjBleiweisova cesta 2, 4000 Kranj, T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337 e-pošta: [email protected]: www.lon.siSWIFT BIC: HLONSI22IBAN: SI56 0100 0000 6000 018

PE KranjBleiweisova cesta 2, 4000 KranjT: 04 28 00 777, T: 04 28 00 337

PE GrosupljeKolodvorska cesta 3, 1290 GrosupljeT: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516

PE PostojnaTitov trg 3, 6230 PostojnaT: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566

PE LjubljanaBreg 22, 1000 LjubljanaT: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506

PE Novo mestoRozmanova 10, 8000 Novo mestoT: 07 62 02 580 F: 07 62 02 586

PE CeljeKrekov trg 7, 3000 CeljeT: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536

PE VelenjeTrg mladosti 6, 3320 VelenjeT: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546

17

PE Nova GoricaTolminskih puntarjev 8, 5000 Nova GoricaT: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556

PE MariborPrešernova 1, 2000 MariborT: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526

PE BrežiceCesta prvih borcev 21, 8250 BrežiceT: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576

PE Škofja LokaKapucinski trg 2, 4220 Škofja LokaT: 04 28 00 791, F: 04 28 00 796

PE DomžaleLjubljanska cesta 81, 1230 DomžaleT: 01 32 09 590, F: 01 32 09 596

PE Slovenj GradecCankarjeva ulica 1, 2380 Slovenj GradecT: 02 62 17 250; F: 02 62 17 256

Poslovalnica Ravne na KoroškemPartizanska cesta 4, 2390 Ravne na KoroškemT: 02 62 17 260, F: 02 62 17 266

Poslovalnica RušeMariborska cesta 31, 2342 Ruše02 62 17 290, F: 02 62 17 296

18


1.6. Organizacijska shema hranilnice

Vodstveni položaji nekaterih služb še niso zapolnjeni, prav tako hranilnica še nima obeh sistemiziranih izvršnihdirektorjev.

UPRAVA HRANILNICE

SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE

SLUŽBA SKLADNOSTIPOSLOVANJA

POOBLAŠČENCI UPRAVE

ODDELEK BONITET

ODDELEK PLANOV IN ANALIZ

IZVRŠNI DIREKTOR ZA PODPORO POSLOVANJU

SLUŽBA RAČUNOVODENJA

IN POROČANJA

SLUŽBA MARKETINGAIN KOMUNICIRANJA

SLUŽBA RAZVOJA POSLOVANJA IN

TEHNOLOŠKE PODPORE

SLUŽBA INFORMACIJSKE PODPORE

IN TEHNOLOGIJE

SLUŽBA PLAČILNEGAPROMETA

SLUŽBA ZAKLADNIŠTVA

SLUŽBA PODPOREBANČNEGA

POSLOVANJA

SLUŽBA SPLOŠNIH,PRAVNIH IN

KADROVSKIH ZADEV

IZVRŠNI DIREKTOR ZA PODROČJE KOMERCIALE

SLUŽBA UPRAVLJANJA S TVEGANJI

PE KRANJ

PE NOVA GORICA

ODDELEK

RAČUNOVODSTVA

ODDELEK POROČANJA

ODDELEKPRIPRAVE IN KONTROLE

BANČNIH POSLOV

ODDELEK SPREMLJAVE

BANČNIH POSLOV

IN IZTERJAVE

ODDELEK IZVRŠB

POSLOVALNICA RUŠE

POSLOVALNICA RAVNE NA KOROŠKEM

PE NOVO MESTO

PE BREŽICE

PE CELJE

PE VELENJE

PE LJUBLJANA

PE DOMŽALE

PE GROSUPLJE

PE ŠKOFJA LOKA

PE MARIBOR

PE SLOVENJ GRADEC

19

Hranilnica je poslovno leto 2014 zaključila z bilančno vsoto 232,6 mio EUR, kar predstavlja 10,7 % rast v primerjavi zletom 2013.

Prikaz rasti bilančne vsote v letih 2010 – 2014

Skupni delež kreditov v bilančni vsoti, odobrenih nebančnemu sektorju, dosega 49,83 % in je glede na leto 2013 višjiza 6,54 odstotne točke. Delež kreditov v bilančni vsoti se je po dolgih letih upadanja ponovno zvišal.

Na pasivni strani predstavljajo največji delež vloge nebančnega sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnihvlog nebančnega sektorja znaša 87,6 % in je v primerjavi z letom 2013 za 10,3 % točke višji. Celoten znesek vlognebančnega sektorja znaša 203,7 mio EUR in je nominalno višji za 36 mio EUR. Podatek kaže, da je hranilnica tudi vzelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikovin pravnih oseb.

Poslovno leto 2014 v številkah

2

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

Leto 2010 2011 2012 2013 2014

v 1000 EUR

20


2.1. Finančni rezultat hranilnice

Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. V letu 2014 je hranilnica realiziralaza 676 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček po obdavčitvi pa znaša 575 tisoč EUR.

Dobiček pred obdavčitvijo

Del čistega dobička se je po sklepu uprave in nadzornega sveta v skladu s statutom razporedil v rezerve hranilnicena dan 31.12.2014, skupščina pa bo odločala o razporeditvi preostanka bilančnega dobička. Čisti dobiček na delnicoza poslovno leto 2014 znaša 13,24 EUR.

2.2. Finančni položaj hranilnice

Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2014 je predstavljen v izkazu finančnega položaja.

Položaj hranilnice na dan 31.12.2014 lahko opišemo z naslednjimi parametri, ki zbirno predstavljajo hranilnico in njenfinančni položaj konec leta v primerjavi s predhodnim letom:

- hranilnica je v letu 2014 povečala bilančno vsoto za 10,70 %,- celotni kapital hranilnice znaša 11.486 tisoč EUR, knjigovodska vrednost delnice znaša 264,92 EUR,- porasli so predvsem dolgoročni viri sredstev,- znesek kreditov nebančnemu sektorju se je povišal na 115.935 tisoč EUR, kar pomeni 29,2 % rast v primerjavi s

preteklim letom,- hranilnica je realizirala obrestno maržo v višini 2,34 %.

1600

1400

1200

1000

800

600

400

200

0

Leto 2010 2011 2012 2013 2014

v 1000 EUR

21

2.3. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanjaHranilnice LON

Pomembnejši podatki 31.12.2014 31.12.2013 31.12.2012

Bilančna vsota 232.631 217.048 202.809

Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 203.726 167.664 152.501

- pravnih in drugih oseb 55.832 39.956 34.538

- prebivalstva 147.894 127.708 117.963

Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 115.935 89.744 86.596

- pravnih in drugih oseb 30.341 21.669 18.821

- prebivalstva 85.594 68.075 67.775

Celotni kapital hranilnice 11.486 9.717 8.380

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 2.677 5.546 4.280

Obseg zunajbilančnega poslovanja 30.444 23.444 19.874

Čiste obresti 5.126 4.146 4.025

Čisti neobrestni prihodki 2.123 2.319 2.827

Stroški dela, splošni in administrativni stroški 5.347 4.652 4.545

Amortizacija 410 380 342

Oslabitve in rezervacije 718 1.165 531

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja 676 268 1.434

Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 129 28 258

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo 1.600 920 (61)

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (215) (88) 160

Število zaposlenih 95 78 74

Število delničarjev 442 422 394

Število delnic 43.421 43.421 39.375

Nominalna vrednost delnic (v EUR) 75 75 75

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 265 226,81 216,24

v 1000 EUR

22


2.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatike

V letu 2014 je bilo na področju informatike in tehnologije izvedeno naslednje:

- poenotenje operacijskega sistema na vseh osebnih računalnikih, - nadgradnja programske opreme za registracijo delovnega časa,- posodobljen je bil sistem varnostnega kopiranja,- v interno omrežje hranilnice so bile vključene tri nove poslovne enote,- zamenjani so bili antivirusni program na požarni pregradi,- v sistem E-računi smo se vključili kot aktivni udeleženci – kot izdajatelji e-računov in posredniki za komitente

hranilnice kot izdajatelje e-računov, - vzpostavili smo celovito podporo računom upravnikom večstanovanjskih stavb in vodenju fiduciarnih računov

rezervnih skladov, - nadgradnja vseh bankomatov – vsi bankomati so PCI DSS II skladni.

2.5. Poročilo službe notranje revizije

Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko infunkcionalno ločena od drugih segmentov delovanja hranilnice.

Služba deluje v skladu z zakonom o bančništvu, zakonom o revidiranju, mednarodnimi standardi strokovnegaravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel in poklicne etike ter Listino o ustanovitvi službe notranje revizijev Hranilnici Lon d.d., Kranj.

Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in kontrolnegasistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Fokus pri deluje predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanjedejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo innotranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice.Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudinadzornemu svetu ter revizijski komisiji.

*izračun za leto 2012 je izvršen v Skladu s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic (Sklep) za leto 2013 in 2014 pa v skladu s CRDIV in CRR. V skladu s Sklepom je bila kapitalska ustreznost na dan 31.12.2013 12,26.

Kazalnik 31.12.2014 31.12.2013 31.12.2012

Kapitalska ustreznost (v %)* 9,83 12,21 11,8

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzeteobveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,09 1,64 1,27

Obrestna marža 2,34 1,94 2,03

Marža finančnega posredništva 3,3 3,03 3,46

Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,25 0,13 0,72

Donos na kapital pred obdavčitvijo 6,5 3,2 17,91

Donos na kapital po obdavčitvi 5,26 2,87 14,69

Operativni stroški / povprečna aktiva 2,62 2,36 2,47

Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 53,51 60,69 42,66

Likvidna sredstva / povprečna aktiva 20,47 22,99 16,78

v 1000 EUR

23

V službi je naloge revidiranja v letu 2014 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetnoizobrazbo ekonomske smeri. Izobraževanje s področja notranjih revizij v bankah, s področja računovodstva terračunalniških znanj, je bilo kot vselej tudi v letu 2014 stalna naloga.

V letu 2014 je služba notranje revizije opravila 6 rednih in 2 izredne revizijske preglede na različnih področjihposlovanja hranilnice ter vodila 3 preglede, ki so jih izvajali zunanji revizorji ali kontrolorji.

24


Konec julija 2013 sta bili objavljeni Direktiva 2013/36/EU (CRD IV) in Uredba EU št. 575/2013 (CRR), ki pomenitapomemben korak k uveljavitvi enotnih pravil upravljanja s tveganji na področju bančništva in v evropsko bančnozakonodajo prenašata vsebino Basla III. CRD IV in CRR vključuje okrepljene zahteve glede kakovosti in količine kapitalain uvaja nove zahteve glede likvidnosti in finančnega vzvoda, vključuje nova pravila za tveganje nasprotne strankein nove kapitalske blažilnike. CRD IV povečuje tudi nadzor nad bankami. Uveljavitev enotnih pravil v celotni EU boprispevala k povečanju stabilnosti bančnega sistema in okrepila zaupanje v banke.

Direktivo CRD IV so bile vse države članice dolžne prenesti v svojo zakonodajo do 31.12.2013. ZBan-2, ki uveljavljadoločila CRD IV je bil sprejet 07.04.2015 in velja od 13.05.2015 dalje. Uredba CRR se uporablja od 01.01.2014neposredno v vseh državah članicah in je v celoti zavezujoča.

EU izdaja še regulativne in tehnične standarde (standardi RTS/ITS), s katerimi so določene podrobnejše zahteve vzvezi z izvajanjem področij iz CRD IV in CRR. Standardi so izdani v obliki uredb in objavljeni v uradnem listu EU, sprejmepa jih Evropska komisija. Po objavi so pravno veljavni v vseh državah članicah. Področja, ki jih urejata CRD VI in CRRter pripadajoči tehnični standardi so:

- Kapital in kapitalski blažilniki,- Kapitalske zahteve za kreditno tveganje,- Zmanjševanje kreditnega tveganja,- Kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke,- Kapitalske zahteve za operativno tveganje,- Kapitalske zahteve za tržna tveganja,- Velika izpostavljenost,- Likvidnost,- Finančni vzvod,- Ureditve notranjega upravljanja.

Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje stveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesuaktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, služba notranjega revidiranja in vse strokovneslužbe.

Za spremljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja mesečna poročila oizpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem in jih posreduje v obravnavo Odboru za tveganja, katerega članasta tudi oba člana uprave. Njegova naloga je nadziranje strukture izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti,likvidnostnega tveganja, izpostavljenosti obrestnemu tveganju, kreditnemu tveganju, operativnemu tveganju, analiziin simulacijam uspešnosti poslovanja in dobičkonosnosti.

V primeru, da služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost kreditnemu, obrestnemu alilikvidnostnemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanjeizpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati.

Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznostizračunava v skladu z metodologijo, ki jo predpisuje Uredba CRR in na njeni podlagi izdani standardi RTS/ITS ter Sklepo izvajanju Uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede izvrševanja opcij in

Upravljanje s tveganji 3

25

diskrecijskih možnosti ter drugih nalog pristojnega organa za kreditne institucije (diskrecije BS). Količnik kapitalskeustreznosti, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno, je na dan 31.12. 2014 znašal 9,83, na dan 31.12. 2013 pa12,21 (izračunano na podlagi Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic, veljavnem do 31.12.2013 pa 12,26).

3.1. Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Temeljnicilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja terdoseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja.

3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja

Hranilnica meri kreditno tveganje skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kreditnega tveganja bilančnih inzunajbilančnih postavk z metodologijo pregleda in ocenjevanja kreditnega portfelja, ki je poenotena z zahtevamiMSRP. Z metodologijo so določena podrobnejša merila ocenjevanja in izračuna oslabitve finančnih sredstev. Oposamičnih oslabitvah finančnih naložb odloča kreditni odbor na predlog službe za upravljanje tveganj. Odgovorniv zaledni službi in skrbniki pravnih oseb so dolžni ves čas pravnega razmerja spremljati poslovanje dolžnika, preverjatiustreznost zavarovanja terjatve in voditi kreditne mape v skladu s predpisi.

Hranilnica finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrsti v skupine po vrstah dolžnikain značilnostih produkta. S pomočjo prehodnih matrik zaporednih treh let oceni verjetnost izgub iz kreditnegatveganja za posamezno skupino ter oblikuje ustrezne oslabitve in rezervacije. V primeru, ko znesek izpostavljenostido posameznega dolžnika presega 200 tisoč EUR ali ko hranilnica ugotovi, da pri finančnem sredstvu ali pri dolžnikuobstajajo znaki oslabitve, finančno sredstvo oziroma vsa finančna sredstva do dolžnika ali skupine povezanih osebocenjuje individualno in oblikuje oslabitve in rezervacije glede na pričakovane denarne tokove dolžnika obupoštevanju poštene vrednosti prejetih zavarovanj.

Dodatno hranilnica izvaja poglobljene analize kreditnega portfelja.

3.1.2. Kreditna politika in postopki

a) Priprava kreditnega predloga

Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnostpravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s kreditnimi tveganji upoštevaZBan-1 in CRR in na njegovi podlagi izdane predpise.

b) Odobritev kreditov in limitov

Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-1 izpostavljenost iz naslovaodobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10 % kapitala hranilnice (velika izpostavljenost), je potrebno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi vprimeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico,če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla100 tisoč EUR.

V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditnekomisije imajo omejen obseg pristojnosti orientirane izključno na določene potrošniške kredite, ki so zavarovani prizavarovalnici in kredite malih vrednosti za nakup blaga ali storitev, ki jih posredujejo bančni kreditni posredniki terlimite po transakcijskih računih fizičnih oseb. Vse ostale naložbe odobrava kreditni odbor.

c) Spremljanje in izterjava kreditov

Spremljanje kreditov zagotavlja zaledna služba na sedežu hranilnice, ki izvaja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga je:

- priprava obračunov obresti, razmejevanje stroškov odobritve in vodenja garancij in obračunavanje stroškovvodenja in vseh drugih vrst stroškov v skladu s pogodbami,

26


- spremljanje ustreznosti zavarovanj,- aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici in izvrševanje SEPA

direktnih bremenitev v breme transakcijskih računov pri drugih bankah in hranilnicah, - spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude,- vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik

zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primerapravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja,

- priprava predlogov za reprograme terjatev v zamudi, prijave v stečajno maso, priprava predlogov za odpise,- spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov,- in tekoče poročanje komisiji za rizične terjatev (KRT).

Služba podpore bančnega poslovanja tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave,škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkihizterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov v zamudi in predlogih za odpis neizterljivih terjatev.

3.1.3. Kreditna zavarovanja

Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih, ki ureja vse oblike zavarovanj in pomembneusmeritve pri sklepanju posamezne oblike zavarovanja. Hranilnica ima tudi vzpostavljeno analitično evidenco vsehprejetih zavarovanj in spremlja njihovo pošteno vrednost v skladu z zakonskimi zahtevami.

Hranilnica ugotavlja pošteno vrednost zavarovanja:

- v višini zavarovane terjatve v primeru zavarovanja pri zavarovalnici, v primeru kreditno sposobnega poroka ali vprimeru pristopa k dolgu,

- v višini stanja vloge, ki je zastavljena za zavarovanje terjatve,- pri zastavi nepremičnine pa na podlagi strokovne presoje zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin,

pogodbene vrednosti kupoprodaje ali množičnega vrednotenja nepremičnin po GURS-u.

Poštena vrednost zavarovanja z nepremičnino praviloma presega višino zavarovane terjatve, v primeru večjihnegativnih nihanj poštene vrednosti pa hranilnica od dolžnika lahko zahteva dodatno zavarovanje.

Potrošniški krediti in krediti, odobreni osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici,z zastavno pravico na nepremičnini, s poroki ali s premijo za lastno zavarovanje. Krediti, odobreni pravnimosebam, so zavarovani večinoma z oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb,menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. Pregled zavarovanih kreditov je razviden iz tabele v poglavjuUpravljanje s tveganji tč. 1.1..

3.1.4. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij

Finančno sredstvo je oslabljeno in izgube nastanejo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi sredstva do katerihje prišlo po začetnem pripoznanju sredstva in bodo vplivali na denarne tokove dolžnika v prihodnje. Hranilnica priugotavljanju nepristranskih dokazov o oslabitvi finančnega sredstva uporablja naslednja merila:

-- finančne težave dolžnika,- zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti,- nespoštovanje pogodbenih zavez,- začetek insolventnega postopka,- poslabšanje položaja dolžnika na trgu.

Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in internometodologijo.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so izkazana po tržni vrednosti v izkazu finančnega položaja. V tej postavkihranilnica izkazuje obveznice RS, obveznico SDH, obveznice bank in nefinančnih družb. Sprememba poštenevrednosti je izkazana v kapitalu. V primeru, da obstajajo dokazi o oslabitvi finančnega sredstva, hranilnica popravekvrednosti prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida.

27

Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov, hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b. Pojasnila kračunovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno,vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna.

Med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, obveznice SDH in bank za katerih izplačilojamči država Slovenija, drugi finančni instrumenti bank in nefinančnih družb, za katere je hranilnica sprejela sklep,da jih namerava in zmore držati do zapadlosti. Obveznice in komercialni zapisi nefinančnih družb so oslabljeni vodstotku za skupinske oslabitve izpostavljenosti do velikih družb.

Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene

Hranilnica kot zapadle postavke obravnava izpostavljenosti, pri katerih dolžnik ne poravna svojih obveznosti vpogodbeno dogovorjenem roku in v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Zapadla terjatev je terjatev pri kateridolžnik zamuja s plačilom en dan ali več.

Po Uredbi CRR za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, se v kategoriji oslabljenih izpostavljenosti zajemajoizpostavljenosti do dolžnikov katerih denarni tokovi ne bodo omogočili poplačila dolga v skladu s pogodbo, ne dabi pri poplačilu prišlo do unovčenja zavarovanja in izpostavljenosti pri katerih dolžnik zamuja s plačilom celotneizpostavljenosti ali njenega dela, ki presega znesek 200 EUR in zamuja več kot 90 dni. Regulatorno zelo tveganeizpostavljenosti se zajemajo v postavko zapadlih terjatev ne glede na izpolnjevanje teh kriterijev.

Pregled zapadlih terjatev je razviden iz tabel v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.3..

3.1.4.1. Pregled dolžnikov po deležu zapadlih terjatev

a) na dan 31.12.2014

b) na dan 31.12.2013

V pregled zapadlih terjatev so zajete vse zapadle terjatve ne glede na znesek in obdobje zamude. Vključen je samozapadli del terjatve. Med 10 največjih izpostavljenosti niso zajete izpostavljenosti iz naslova kreditov danih skupinistanovalcev večstanovanjskih skupnosti, ki jih zastopa upravnik.

v 1000 EUR

Stanje terjatev Zapadle terjatve Popravek vrednosti Neto izpostavljenost

10 največjih pravnih oseb in s.p. 11.443 680 (316) 11.127

10 največjih fizičnih oseb 2.629 295 (42) 2.587

Drugi 104.323 2.646 (1.752) 102.571

Skupaj 118.395 3.621 (2.110) 116.285

v 1000 EUR

Stanje terjatev Zapadle terjatve Popravek vrednosti Neto izpostavljenost

10 največjih pravnih oseb in s.p. 9.372 0 (377) 8.995

10 največjih fizičnih oseb 1.856 3 (27) 1.829

Drugi 87.736 2.192 (1.615) 86.121

Skupaj 98.964 2.195 (2.019) 96.945

28


3.1.4.2. Pregled kreditov nefinančnim družbam po gospodarskih panogah

a) na dan 31.12.2014

b) na dan 31.12.2013

v 1000 EUR

PanogaZnesek bilančneizpostavljenosti

Znesek zapadlihterjatev

Znesek popravkavrednosti (oslabitev)

Neto izpostavljenost

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 391 0 (22) 369

Predelovalne dejavnosti 6.583 342 (344) 6.238

Oskrba z električno energijo 2.114 0 (85) 2.028

Gradbeništvo 659 288 (44) 615

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5.247 594 (300) 4.947

Promet in skladiščenje 2.581 132 (122) 2.459

Gostinstvo 1.582 133 (94) 1.488

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 598 0 (33) 565

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 451 0 (65) 385

Poslovanje z nepremičninami 679 209 (25) 654

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.927 0 (81) 2.846

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 783 4 (28) 755

Drugo 248 0 (13) 235

Skupaj 24.843 1.702 (1.256) 23.587

v 1000 EUR


Znesek zapadlihterjatev



Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.601 0 (28) 1.573

Oskrba z električno energijo 1.197 0 (25) 1.172

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 111 0 (7) 104

Gradbeništvo 832 284 (70) 762

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.082 618 (220) 2.861

Promet in skladiščenje 2.687 79 (113) 2.574

Gostinstvo 1.631 48 (109) 1.522

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 127 13 (8) 119

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 544 0 (74) 470

Poslovanje z nepremičninami 476 1 (14) 462

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 624 1 (43) 581

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 279 8 (16) 263

Predelovalne dejavnosti 4.241 135 (298) 3.943

Drugo 152 2 (10) 142

Skupaj 17.583 1.189 (1.036) 16.548

29

3.1.5. Upravljanje kreditnega tveganja

Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, v letu 2013 in 2014 tudi prekportfelja vrednostnih papirjev, kjer je imela podrejeno obveznico ene od bank, ki je bila prejemnica državne pomoči,manj pa je izpostavljena kreditnemu tveganju iz naslova garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk.

Upravljanje s kreditnim tveganjem izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer:

- bonitetna služba ocenjuje zgornjo mejo zadolževanja na kratek in dolgi rok za posamezno podjetje alisamostojnega podjetnika,

- zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, vpostopku priprave kreditnega predloga,

- z uporabo sistema SISBON,- odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnih komisij ali kreditnega odbora na podlagi

internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju,- z vodenjem registra skupin povezanih oseb,- preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij,- preko spremljanja zahtev glede velike izpostavljenosti,- z uporabo instrumentov zavarovanja,- preko limitnega sistema višine izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti

do posameznih skupin kreditojemalcev,- z rednimi portfeljskimi analizami.

3.2. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelihobveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnostje sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva.Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov.

3.2.1. Potek upravljanja likvidnostnega tveganja

V hranilnici poteka upravljanje z likvidnostnim tveganjem skladno z zapisano politiko. Izvajanje politike spremljatain nadzorujeta odbor za tveganja ter likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je zadolžena službazakladništva, ki dnevno pripravlja likvidnostno poročilo in poročilo o izračunu likvidnostnega količnika in ga predstavilikvidnostni komisiji.

Hranilnica upravlja likvidnostno tveganje s/z:

- spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami,- spremljanjem višine likvidnih sredstev,- usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti,- spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic,- spremljanjem višine naložb v vrednostne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive,- spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni,- analizo vrzeli, - s stresnimi testi.

3.2.2. Pristop k financiranju

Likvidne vire dnevno spremlja služba zakladništva, ki skrbi za uravnavanje dnevne, tedenske, mesečne in letnelikvidnosti. Hranilnica dnevno likvidnost uravnava na medbančnem trgu, kjer je večinoma neto ponudnik sredstev.Dolgoročno za obdobje 3 let se je v letu 2011 zadolžila na primarnem trgu (ECB). V letu 2014 je večino dolga predčasnoodplačala in najela dolgoročni vir za pospeševanje ciljno usmerjenega kreditiranja nebančnega sektorja, razenstanovanjskih kreditov. Izpostavljenost do ECB se je znižala iz 31 mio EUR na zadnji dan leta 2013 na 9 mio EUR obkoncu leta 2014. Od tega 4 mio EUR kredita zapade v plačilo v začetku leta 2015, 5 mio EUR pa septembra 2018, čebo hranilnica beležila ustrezno rast naložb, za katere je spodbudo v obliki vira pridobila.

30


Hranilnica dosledno izpolnjuje obveznost izločanja obvezne rezerve ter redno izračunava predpisane količnikelikvidnosti, ki vedno presegajo predpisano vrednost 1.

V okviru vodenja likvidnosti hranilnica razporeja likvidnostne presežke v kratkoročne depozite pri bankah in takovsak trenutek zagotavlja ustrezno likvidnostno pozicijo za vračilo vlog oz. izpolnitev svojih obveznosti v skladu spogodbami.

Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Del naložbima v vrednostnih papirjih razporejenih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacijelahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. Za zavarovanje kreditnih operacij ima hranilnica konecleta 2014 v sklad primernega finančnega premoženja vpisanih za 35 mio EUR vrednostnih papirjev. S tempremoženjem ima zavarovanih 9 mio EUR najetih kreditov, ostalo premoženje pa je prosto.

3.3. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnihprihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mereza neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitveobrestne mere.

3.3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja

Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestnotveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnegapoložaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev innaložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje Sklep o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj. Spremembepasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možneizgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja naspremembe obrestnih mer.

Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram natrgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerihugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vplivspremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na kapital hranilnice. Hranilnicaomejuje velikost obrestnih vrzeli, njihovega vpliva na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnimsistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov (plain vanillaswap) in referenčnih obrestnih mer.

3.3.2. Pregled obrestnih vrzeli

Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljivepostavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere.

Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo intiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobjuponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlikmed sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere.

3.3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov

Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržnekrivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za kolikose spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivuljedonosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnihmer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice.

31

3.3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala

Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivuljedonosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednostikapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskegadokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk.

3.4. Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:- neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov,- druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,- neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, - zunanji dogodki ali dejanja.

Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivojuhranilnice z ustreznim sistemom poročanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemutveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljennačrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira.

V letu 2014 sta bila opravljena dva testa neprekinjenega poslovanja:- restore HIBIS CORE in HIBIS EB baze iz backupa, - povezava do Bankart okolja preko rezervne lokacije.

3.5. Tveganje dobičkonosnosti

Tveganje dobičkonosnosti predstavlja predvsem neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali nesposobnosthranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.

Svet Banke Slovenije je na seji dne 28.02.2012 sprejel sklep o obveznosti oblikovanja višjih kapitalskih potreb v bankahin hranilnicah zaradi splošno visokih pasivnih obrestnih mer. Te so razlog za povečanje tveganja dobičkonosnosti,saj vplivajo na zniževanje obrestne marže, ki je eden od pokazateljev dobičkonosnosti. Znesek kapitalske zahtevepredstavlja potencialna izguba hranilnice, ki je izračunana kot zmnožek novih poslov, kjer hranilnica presega zgornjemeje obrestnih mer, določenih s strani Banke Slovenije za posamezne ročnosti, s povprečnim skupnim odklonomod zgornje meje obrestnih mer. Kapitalska potreba iz naslova tveganja dobičkonosnosti na dan 31.12.2014 znaša 19tisoč EUR, na dan 31.12.2013 pa 1.193 tisoč EUR.

3.6. Valutno tveganje

Hranilnica razen menjalniških poslov ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tujagotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine na dan 31.12.2014 znaša 99 tisoč EUR, medtemko je bilo 31.12.2013 le to 62 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna.

3.7. Druga bančna tveganja

Za poslovanje hranilnice so najpomembnejša tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno, za katera imahranilnica vzpostavljene postopke identifikacije, merjenja in obvladovanja. Menimo, da hranilnica glede na kriterije,ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem.

3.8. Upravljanje s kapitalom

3.8.1. Kapital in kapitalska ustreznost

Za oživitev gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest so pomembna mala in srednje velika podjetja, kipotrebujejo dodatna finančna sredstva, da bi postala konkurenčnejša in bi se lažje prilagajala novim tehnologijam.Nova kapitalska zakonodaja CRD IV in CRR uvaja faktor podpore za izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetijv višini 0,7619.

32


Da bi se v obdobju gospodarske rasti zagotovila zadostna kapitalska osnova za pokrivanje izgub v stresnih razmerah,se uvajata varovalni in proticiklični kapitalski blažilnik, ki ga bodo banke pričele vzdrževati s 01.01.2016 do polnevišine 31.12.2018. Vsaka država članica lahko uvede še druge blažilnike za celoten bančni sektor ali samo za sistemskopomembne banke.

Hranilnica izračunava kapital v skladu s 25. do 80. členom CRR in standardi RTS/ITS izdanimi na tej podlagi. CRR določasestavine in lastnosti, razmerja in omejitve, izvzetja ter odbitne postavke pri izračunu kapitala, opredeljuje pa tudiminimalni obseg kapitala. Kapital hranilnice mora znašati najmanj toliko kot znaša seštevek vseh kapitalskih zahtevin ocenjenih potreb glede na posle, ki jih opravlja hranilnica.

Zaradi primerljivosti so tudi kapital in kapitalske zahteve na dan 31.12.2013 preračunane v skladu z Uredbo CRR.

Glede na lastnosti in zahtevane pogoje je kapital hranilnice razdeljen v dve kategoriji:- temeljni kapital indodatni kapital Glej tabelo v točki 8.1. v poglavju Upravljanje s kapitalom.

Odbitne postavke, ki se odštevajo najprej od dodatnega temeljnega in za preostalo razliko od temeljnega kapitalase nanašajo na neopredmetena osnovna sredstva; odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček inne izhajajo iz začasnih razlik in na lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Druge prehodne prilagoditve se nanašajo na nerealizirane izgube in dobičke iz naslova finančnih sredstev razvrščenihv kategorijo 'razpoložljiv za prodajo' (glej tč. 8.1. v delu Upravljanja s tveganji).

Dodatni kapital vključuje podrejene vloge, ki so sprejemljive za vključevanje v izračun kapitala v skladu z zahtevamiCRR. Na dan 31.12.2013 je hranilnica v dodatni kapital vključevala 80 % vloge, ki je vsebovala spodbudo za odkup inki jo je bilo prvič mogoče odpoklicati novembra 2014 z dobo odpoklica 5 let.

3.8.2. Kapitalske zahteve

3.8.2.1. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje

Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu z določili členov od 111 do 134 CRR postandardiziranem pristopu. Izpostavljenosti hranilnica razvrsti v predpisane kategorije izpostavljenosti. Znesektveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 109.780 tisoč EUR.

a) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2014

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 8.782 tisoč EUR.

v 1000 EUR

Kategorija izpostavljenostiBilančneterjatve

Zunajbilančneterjatve

Slabitve inrezervacije

Tehnike zazmanjševanje

kreditnegatveganja

Tveganjuprilagojene

izpostavljenosti

Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralne banke 40.317 0 (1) 49.561 444

Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav 1 0 0 0 0

Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja 21.912 0 0 (21.912) 0

Izpostavljenosti do institucij 37.097 4 0 (27.649) 1.890

Izpostavljenosti do podjetij 15.453 9.105 (302) (2.151) 17.517

Izpostavljenosti do bančništva na drobno 105.916 8.245 (1.100) (877) 78.099

Neplačane izpostavljenosti 3.955 0 (1.055) 0 4.054

Lastniški kapital 734 0 0 0 734

Ostale izpostavljenosti 9.359 0 0 0 7.042

Skupaj vse kategorije izpostavljenosti 234.744 17.354 (2.458) (3.028) 109.780

33

b) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2013


Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe papraviloma mesečno. Za izračun je zadolženo računovodstvo hranilnice, ki mora pripraviti izračun najkasneje do 20. vmesecu za pretekli kvartal, ob koncu leta pa do 20. februarja in o tem poročati odboru za tveganja. Po obravnavi naodboru se podatek o višini kapitala posreduje vsem, ki podatek potrebujejo pri odločanju.

3.8.2.2. Kapitalska zahteva za operativno tveganje

Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu. Izračun temelji na podatkiho triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Kapitalska zahteva za operativno tveganje nadan 31.12.2014 znaša 980 tisoč EUR medtem ko je na dan 31.12.2013 znašala 945 tisoč EUR.

3.8.2.3. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti

Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena.V okviru prvega stebra kapitalske ureditve zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja, kotto predpisuje Uredba CRR. Hranilnica ne opravlja poslov trgovanja in opravlja posle izključno v domači valuti, razenmenjalniških poslov.

Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru 1. stebra kapitalskeureditve in na dan 31.12.2014 znaša 9,83, na dan 31.12.2013 pa 12,21.

3.8.3. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP)

Kapitalski sporazum Basel 3, ki je vsebovan v Direktivi IV in uredbi CRR sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri.Vsak posamezen steber je namenjen krepitvi varnega in preglednega poslovanja. Minimalne kapitalske zahteve sozajete v prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje in odražajo dejanskorealno izpostavljenost omenjenim tveganjem.

Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemunadzoru. Regulator na podlagi drugega stebra kapitalske ureditve izvaja nadzor procesa ocenjevanja notranjegakapitala v finančnih institucijah, kapitalske ustreznosti in upravljanja s tveganji.

Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikovračunovodskih informacij.

v 1000 EUR





kreditnegatveganja

Tveganjuprilagojene

izpostavljenosti

Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralne banke 60.373 0 0 31.913 0

Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav 0 0 0 0 0

Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja 14.190 0 0 (14.190) 0

Izpostavljenosti do institucij 37.799 5 0 (17.722) 4.016

Izpostavljenosti do podjetij 12.819 4.498 (341) (2.231) 12.879

Izpostavljenosti do bančništva na drobno 83.456 6.150 (1.183) (965) 61.364

Neplačane izpostavljenosti 2.332 0 (723) 0 2.252

Lastniški kapital 3.166 0 (1.101) 0 2.065

Ostale izpostavljenosti 6.029 0 0 0 4.700

Skupaj vse kategorije izpostavljenosti 220.164 10.653 (3.348) (3.128) 87.276

34


Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru I. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova:

- kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje,- operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje,

in v okviru II. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova:

- obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala,- tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po Herfindahl-

Hirschmannovem indeksu,- iz naslova stanja splošnega poslovnega cikla (procikličnost), - iz naslova kvalitete notranjega upravljanja,

V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidikanemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez medprofilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalomhranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala.Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celotenproces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuninotranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno.

3.8.4.1. Interna ocena kapitala

- na dan 31.12.2014

Glej tudi tč. 8 poglavja Upravljanje s tveganji.

3.9. Politika prejemkov

Hranilnica ima sprejeto Politiko prejemkov v skladu s Sklepom o skrbnosti članov uprave in nadzornih svetov bankin hranilnic ter Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega kapitala za banke inhranilnice. Politika prejemkov upošteva poslovno strategijo hranilnice in organizacijsko strukturo hranilnice. Pripravileso jo strokovne službe hranilnice, sprejela jo je uprava hranilnice in potrdil nadzorni svet. V skladu s 75. členom ZBan-1 hranilnica nima ustanovljene komisije za prejemke.

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Kapital hranilnice 11.991 13.309

Kapitalska zahteva za kreditno tveganja 8.782 7.736

Kapitalska zahteva za operativno tveganje 980 945

Kapitalska zahteva prvega stebra 9.762 8.681

Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 72 315

Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 120 133

Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti 19 1.193

Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje 360 333

Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) 1.446 1.446

Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja 0 0

Kapitalska zahteva drugega stebra 2.017 3.420

Interna ocena kapitalskih potreb 11.779 12.101

Presežek kapitala 212 1.208

35

Politika prejemkov zagotavlja, da so uravnotežena razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov in da višinacelotnih prejemkov posameznega zaposlenega ni bistveno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa variabilnidel še vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenih za doseganje zastavljenih ciljev hranilnice.

Politika obravnava sistem prejemkov vseh zaposlenih po posameznih kategorijah:

- zaposleni s posebno naravo dela:- uprava- vodja funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (pooblaščenci uprave, vodja

službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji)- kadrovska in pravna služba ter funkcija zagotavljanja skladnosti)- neposredni prevzemniki tveganj v primeru, da v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle, ki vplivajo na profil

tveganosti hranilnice (vodje poslovnih enot, vodja službe zakladništva)- drugi zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti ne sklepajo poslov, ki bi vplivali na profil tveganosti hranilnice.

Hranilnica je ob koncu leta 2014 vzpostavila novo organizacijsko shemo (glej tč. 1.5).

Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so zaposleniupravičeni na podlagi sklenjenih pogodb s hranilnico. Pogodbo s članoma uprave sklene nadzorni svet in v njej opredelifiksni del prejemkov ter druge ugodnosti opredeljene v politiki. Variabilni del prejemka (nagrada) je opredeljen v politikiin je odvisen od rasti bilančne vsote in dobička hranilnice z upoštevanjem uspešnosti obvladovanja kreditnega,likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Slednji se ocenjujejo na podlagi kvalitete aktive, količnika kapitalske ustreznostiin količnika prvega razreda likvidnostne lestvice in so v določenih primerih izključujoči. Izplačilo nagrade potrdiskupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo poslovno leto. Izplačilo se delno izvrši v oblikidelnic. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po sklepu skupščine oziroma po zagotovitvi lastnih delnic zaizplačilo, drugi del (40 %) pa v okviru tri letnega obdobja odložitve. Izplačani prejemki članom uprave v letu 2014 in2013 (izplačana nagrada za poslovno leto 2012 izplačana v letu 2013 in 2014) so razvidni v Računovodskem deluporočila tč. 7.9.3.. Za poslovni leti 2013 in 2014 uprava ni prejela izplačane nagrade oziroma variabilnega dela plače.

Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni upravi,zaposleni pa so dolžni tekoče poročati upravi oziroma pristojnim odborom kar zmanjšuje profil tveganosti hranilnice.Upravičeni so do prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva in drugimi internimi akti hranilnice,kot veljajo tudi za druge zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot neposredne prevzemnike tveganj, ki so priprevzemanju tveganj omejeni z limiti. Eden od pooblaščencev uprave ima z upravo sklenjeno individualno pogodboo zaposlitvi.

3.9.1. Pregled prejemkov po posameznih kategorijah

- v letu 2014

Predsednik uprave do 04.12.2014 je v hranilnici zaposlen na podlagi dogovora še 6 mesecev po odstopu. Njegoviprejemki so od 05.12.2014 prikazani v kategoriji zaposlenih pooblaščencev uprave in drugih zaposlenih poindividualni pogodbi.

v EURNagrada Boniteta

Kategorija zaposlenihPlača in regres

za LDIzplačana v denarju

Izplačana v delnicah

avto za osebnenamene

nezgodnozavarovanje

Skupaj

Uprava 387.197 0 10.323 8.661 7.849 414.030

Pooblaščenci uprave in drugizaposleni po individualnipogodbi

217.635 1.376 0 3.211 1.759 223.981

Vodje služb notranje revizije inupravljanja s tveganji 96.253 0 0 0 169 96.422

Skupaj 701.085 1.376 10.323 11.872 9.777 734.433

36


Hranilnica vsem zaposlenim plačuje mesečni znesek nezgodnega zavarovanja v višini 7,05 EUR, kar obračuna kotboniteto, trije vodje poslovnih enot pa imajo tudi službeni avto, ki ga uporabljajo v osebne namene.

b) v letu 2013

Hranilnica vsem zaposlenim plačuje mesečni znesek nezgodnega zavarovanja v višini 7,05 EUR, kar obračuna kotboniteto, štirje vodje poslovnih enot pa imajo tudi službeni avto, ki ga uporabljajo v osebne namene.

Nagrada Boniteta

Kategorija zaposlenihPlača in regres

za LDIzplačana v denarju

Izplačana v delnicah

avto za osebnenamene

nezgodnozavarovanje

Skupaj

Uprava 382.895 23.374 23.081 10.966 7.849 448.165

Pooblaščenci uprave 182.167 0 0 3.605 1.202 186.974

Vodje služb notranje revizije inupravljanja s tveganji 81.321 0 0 0 169 81.491

Skupaj 646.383 23.374 23.081 14.571 9.220 716.630

v EUR

37

Svet ECB je na januarskem zasedanju sprejel dodatne ukrepe, da bi zajezil deflacijo, izboljšal delovanje denarnepolitike in spodbudil kreditiranje gospodarstva. ECB se je odločila, da bo pričela s programom odkupa obveznic državevrskega območja in podjetij v skupni višini 1.140 mrd EUR, oziroma 60 mrd mesečno. Odkupi bodo trajali doseptembra 2016 oziroma ko inflacija doseže ciljno vrednost 2 %. Ta ukrep bo povzročil dodatno znižanje donosov nadržavne vrednostne papirje. Vrednost tečaja evra se je po predlaganih ukrepih močno znižala v primerjavi z ostalimivalutami. Švicarska centralna banka je odpravila vezavo med švicarskim frankom in evrov, ki je povzročila znižanjeevra v primerjavi s švicarskim frankom za 20 %.

Evropska komisija je sporočila ugotovitve poglobljene analize makroekonomskih neravnovesij v 16 državah in vprimeru Slovenije ocenila, da neravnovesja niso več presežna in da je dosežen pomemben napredek. Na slednjekažejo tudi donosi do dospelosti slovenskih desetletnih obveznic. Ti so dosegli najnižjo vrednost od vstopa Slovenijev območje evra in znašajo okrog 1 % in so tudi rezultat sprejetih ukrepov ECB.

Z namenom optimizacije poslovanja, je hranilnica iz svoje poslovne mreže izključila poslovno enoto v Postojni.

Dne 21.04.2015 je Banka Slovenije hranilnici naložila da mora najkasneje do 31.12.2015 zagotoviti dodatni kapital vobsegu tako, da bo dosežen količnik skupnega kapitala vsaj v višini 12,5 % oziroma količnik temeljnega kapitala vsajv višini 10 %.

Hranilnica je uspešno izvedla 12. emisijo izdaje novih delnic. V času do določenega datuma zaključka vpisa in vplačiladelnic je bilo vpisanih in vplačanih 7.070 delnic po ceni 210,00 EUR. Skupni emisijski znesek delnic znaša 1.484.700,00EUR. Vse delnice, vsaka v nominalnem znesku 75,00 EUR, so bile vplačane izključno z denarnimi vložki. Z izdajo 7.070vpisanih in vplačanih delnic se osnovni kapital poveča za 530.250,00 EUR, iz 3.256.575,00 EUR na 3.786.825,00 EUR.Povečanje kapitala hranilnice je bilo 16.03.2015 vpisano v sodni register.

Pomembni poslovni dogodki,nastali po datumu izkazafinančnega položaja

4

38


V območju evra se je v letu 2014 pričelo obdobje šibkega okrevanja gospodarske aktivnosti. Predvsem se jenadaljevalo povišanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodka v trgovini kar je pozitivno vplivalo naslovensko gospodarsko aktivnost.

BDP Republike Slovenije se je v letu 2014 po prvi oceni realno zvišal za 2,6 odstotka. V tekočih cenah je njegovavrednost znašala 37.246 milijonov evrov; to je nominalno za 3 odstotke več kot v letu 2013. Trend rasti gospodarskeaktivnosti se je sicer v četrtem četrtletju 2014 zaradi manjšega domačega povpraševanja upočasnil. Domača potrošnjaje v letu 2014 višja za 0,8 %, bruto investicije za 3,6 %, medtem, ko je izvoz višji kar za 6,3 %. Napovedi za gospodarskorast v letu 2015 so tako skromnejše. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je močno odvisna od dogajanja v evroobmočju,ki predstavlja največji delež izvoza. Napetost med Ukrajino in Rusijo lahko predstavlja tveganje za nekaterenajpomembnejše slovenske izvoznike in s tem lahko ogroža predvideno gospodarsko rast.

Razmere na trgu dela so še vedno zaostrene. Stopnja anketne brezposelnosti je v zadnjem četrtletju 2014 narasla na9,6 %, število delovno aktivnih pa se je zmanjšalo za 11.000. Tako je bilo v zadnjem četrtletju 2014 med prebivalciSlovenije 914.000 delovno aktivnih ljudi. Pozitivni premiki na trgu dela so razvidni v zadnjih mesecih leta 2014.

Slovenski bančni sistem je še vedno pod vplivom krize. Bilančna vsota bančnega sistema je znašala 38,77 mrd EUR,izguba po obdavčitvi pa je znašala 57,4 mio EUR. Obseg kreditov nebančnemu sektorju se je brez upoštevanja prenosana DUTB v višini 1,6 mrd EUR, v letu 2014 znižal za 1,8 mrd EUR.

Povečuje se kreditiranje države, obseg kreditov podjetjem in gospodinjstvom se zmanjšuje. Dohodkovno tveganjese kljub izboljšanju poslovnega rezultata in višji neto obrestni marži še povečuje. Čeprav so se neto obrestni prihodkibank v desetih mesecih medletno povečali, so obrestni prihodki pod negativnim vplivom krčenja posojil. Dodatenpritisk predstavlja okolje nizkih obrestnih mer in vprašanje ali bodo banke v takšnem okolju sposobne generiratizadosten obseg prihodkov za pokrivanje operativnih stroškov in stroškov oslabitev. Učinek zmanjšanja referenčnihobrestnih mer se prenaša predvsem v depozitne obrestne mere bank, medtem ko se posojilne obrestne mere zanove posle znižujejo zelo počasi.

Banke odplačujejo dolg do tujine, ki se je akumuliral pred nastankom krize. Odplačevanje grosističnih virov se zlastiv zadnjih štirih letih odraža v krčenju bančnih bilanc. To je bilo najbolj intenzivno v letu 2013, ko so bili sprejeti Ukrepiza stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. V letu 2014 so se banke najbolj intenzivno razdolževale do Evrosistema.Do zaključka leta 2014 so banke podobno kot hranilnica odplačale večino obveznosti iz naslova triletnegazadolževanja.

V letu 2014 je prišlo do ponovnega povečanja vlog gospodinjstev, saj so banke do konca oktobra lani več kotnadomestile znižanje vlog v letu 2013. Obrestne mere za depozite gospodinjstvom so se povsem približale obrestnimmeram v evroobmočju. Podobno velja za obrestne mere na stanovanjskih in potrošniških kreditih. Obrestne mere zakredite podjetjem pa ostajajo več kot 1 % točko višje kot v evro območju.

Gospodinjstva ostajajo tudi po petih letih finančne krize z vidika kreditnega tveganja za banke bistveno manjproblematična. Na to vplivajo predvsem nizka raven zadolženosti gospodinjstev v primerjavi z evroobmočjem invisoka stopnja varčevanja pred izbruhom finančne krize.

Evrsko območje je padlo v deflacijo. Januarska ocenjena inflacija v evroobmočju je bila še nekoliko nižja kot decembrain je na letnem nivoju znašala -0,50 %, kar je precej pod ciljnim nivojem ECB, ki znaša 2,0 %.

Splošno gospodarsko okolje v letu 2014

5

39

Evrske referenčne obrestne mere so v letu 2014 vztrajale na nizkih nivojih. Tudi krivulja obrestnih zamenjav kaže, daso se pričakovanja spremenila in da trg vidi evrske obrestne mere še nekaj časa na nizkih nivojih. Posledično ni velikihmožnosti za večjo rast referenčne obrestne mere EURIBOR v letu 2015. Vrednost 6m EURIBOR-ja na dan 31.12.2014znaša 0,171 %, kar je nižje kot na dan 31.12.2013.

40


Zavedamo se pomembnosti podpiranja družbeno odgovornih projektov in organizacij in zadnji delček v mozaikposlovnega uspeha doda prav socialno – družbena komponenta v delovanju hranilnice. Žal vseh projektov, prošenjin želja ne moremo izpolniti, a kljub temu ves čas poskušamo ostati zavezani preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšimokoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh partnerjev.

Že več kot desetletje smo ponosi pokrovitelji treh večjih dogodkov – Božičnega koncerta orkestra Gimnazije Kranj,Tedna slovenske drame in Golf turnirja na Bledu. Že tretje leto zapored smo se vključili v projekt Botrstvo, podprlismo projekt Anina zvezdica in tudi tokrat so svoj del prispevali vsi zaposleni hranilnice.

Sponzorska in donatorska sredstva namenjamo tako humanitarnemu kot kulturnemu in športnemu področju. Podprlismo veliko različnih projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih, saj z več manjšimi posameznimidonacijami želimo razpršiti sredstva in na ta način pomagati večjemu številu organizacij oziroma posameznikov.Celotna ekipa Lonovcev skrbi za zdravo in čisto okolje. Vzdržujemo sistem ločenega zbiranja odpadkov, pazimo priporabi papirja, zbiramo prazne kartuše, časopisni papir in plastične zamaške, ki jih naprej posredujemo v dobrodelnenamene.

Družbena odgovornost6

41

Vemo, da je zadovoljstvo strank moč dosegati s pravimi in dobrimi storitvami ter motiviranimi in pravilnousposobljenimi zaposlenimi, zato temu posvečamo veliko pozornosti. Zaupanje v hranilnico gradimo s prijaznimodnosom do naših zaposlenih in se zavedamo, da je vsak zaposleni ogledalo hiše in živa vizitka hranilnice.

Zavedamo se, da so naložbe v znanje in razvoj zaposlenih tista dodana vrednost, ki prispeva k dolgoročni rastihranilnice, zato jim skozi celo leto omogočamo dodatna šolanja, interna in eksterna izobraževanja ter udeležbo narazličnih delavnicah.

V letu 2014 smo uvedli nov model razvoja kompetenc in naredili razvojne načrte za vse zaposlene ter izobrazili ključnevodstvene kadre za opravljanje letnih razgovorov. Z novim sistemom bomo lahko v prihodnje bolje razvijali vsezaposlene, hitreje opravili preobrazbo vodenja, jasneje postavili prioritete našega razvoja in bolje komunicirali želenavedenja pri ravnanju z ljudmi.

Nagrajujemo odličnost, nadpovprečnost, inovativnost in uspešnost.

Smo mlad kolektiv, povprečna starost je 34 let. Veseli nas, da je pripadnost podjetju velika, kar se kaže tudi v izjemnonizki stopnji fluktuacije.

Zaposlene redno obveščamo o spremembah in novostih in si z različnimi načini prizadevamo za njihovo dobropočutje. Večkrat letno organiziramo neformalna druženja zaposlenih, tako športna kot družabna.

Skrb za zaposlene7

42


Temeljna naloga Službe marketinga in komuniciranja je v strokovno primernem in resničnem podajanju informacijo hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju tako zaposlenim kot strankam, medijem in ostali javnosti.

Komuniciranje je razumljivo, jedrnato in pozitivno. Informacije so napisane tako, da jih prejemnik razume, hkrati papredstavljajo resnično sliko trenutne situacije ali obravnavane tematike.

Naše obstoječe stranke mesečno obveščamo o novostih in spremembah, tako pisno prek navadne pošte, kotelektronsko prek elektronskega naslova in spletne banke. Komuniciranje s potencialnimi in obstoječimi strankamipa poteka prek različnih tržnih poti – od časopisnih, radijskih in spletnih oglasov, direktne in elektronske pošte, doosebnih predstavitev.

Vse aktualne novice, spremembe in obvestila so objavljene na naši spletni strani www.lon.si.

Zaposleni prejemajo zaupne informacije in druge dokumente preko intraneta, aktualne in splošne informacije padnevno preko elektronske pošte.

Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen medhranilnico in našimi uporabniki, saj njihovo pravilno informiranje pomaga pri ohranjanju pozitivne in predvsemresničnostne podobe hranilnice.

Komuniciranje 8

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

RAČUNOVODSKO POROČILO

49

Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014 na straneh od50 do 58 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 59 do 98 tegaletnega poročila.

Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskegastanja hranilnice in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2014.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske oceneizdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj spojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo inmednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanjepremoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslovanjehranilnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davkaod dohodka pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava hranilnice ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahkopovzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Kranj, 31. marec 2015

Izjava odgovornosti uprave1


50


Izkaz finančnega položajana dan 31.12.2014 in 31.12.2013

2

Vsebina Pojasnilo 31.12.2014 31.12.2013

1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 7.3.1. 12.606 11.471

2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.3.2. 19.402 21.962

3 Krediti 7.3.3. 116.285 89.828

- krediti bankam 144 0

- krediti strankam, ki niso banke 115.935 89.744

- druga finančna sredstva 206 84

4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 7.3.4. 77.198 89.025

5 Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 5.651 4.092

6 Neopredmetena dolgoročna sredstva 7.3.6. 115 100

7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.7. 389 512

- terjatve za davek 211 188

- odložene terjatve za davek 178 324

8 Druga sredstva 7.3.8. 985 58

9 SKUPAJ SREDSTVA 232.631 217.048

11 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.3.9. 111 186

12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 7.3.10. 1.471 1.565

13 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 7.3.11. 218.218 205.236

- vloge bank in centralnih bank 0 251

- vloge strank, ki niso banke 203.726 167.664

- krediti bank in centralnih bank 9.692 31.577

- dolžniški vrednostni papirji 377 2.175

- podrejene obveznosti 2.633 2.673

-druge finančne obveznost 1.790 896

14 Rezervacije 7.3.12. 438 303

v 1000 EUR

51

Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. marca 2015, v njenem imenu sta jih podpisala:



15 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.13. 0 0

- obveznosti za davek 0 0

16 Druge obveznosti 7.3.14. 1.019 41

17 SKUPAJ OBVEZNOSTI 221.257 207.331

18 Osnovni kapital 7.3.15. 3.256 3.256

19 Kapitalske rezerve 7.3.16. 3.677 3.518

20 Presežek iz prevrednotenja 7.3.17. (417) (1.470)

21 Rezerve iz dobička 7.3.18. 4.487 4.290

22 Lastne delnice 7.3.19. (14) (125)

23 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom) 7.3.21. 385 128

24 SKUPAJ KAPITAL 11.374 9.717

25 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 232.631 217.048

v 1000 EUR


Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

52


Izkaz poslovnega izidaza obdobje od 1. januarja do 31. decembra

3

Vsebina Pojasnilo 2014 2013

1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 9.749 10.088

2 Odhodki za obresti 7.4.2. (4.623) (5.944)

3 Čiste obresti 5.126 4.144

4 Prihodki od dividend 7.4.3. 73 70

5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 7.4.4. 2.476 2.454

6 Odhodki za opravnine ( provizije ) 7.4.5. (336) (308)

7 Čiste opravnine (provizije) 2.140 2.146

8 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjenipo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.6. (99) 1

9 Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7.4.7. 79 212

10 Dobiček/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.8. 22 2

11 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanje pred tveganji 7.4.9. (53) (55)

12 Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnihsredstev v posesti za prodajo 7.4.10. 15 7

13 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 7.4.11. (54) (64)

14 Administrativni stroški 7.4.12. (5.347) (4.652)

15 Amortizacija 7.4.13. (410) (380)

16 Rezervacije 7.4.14. (98) (119)

17 Oslabitve 9.4.15. (718) (1.044)

v 1000 EUR

53


18 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 676 268

19 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.4.16. (129) (28)

20 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja 547 240

21 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 7.3.21. 547 240

v 1000 EUR




54


Izkaz drugega vseobsegajočegadonosaza obdobje od 1. januarja do 31. decembra

4





1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 7.3.21. 547 240

Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid 1.053 680

2 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi zvarovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 23 40

3 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi sfinančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo 1.245 728

4 Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (215) (88)

5 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 1.053 680

6 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 1.600 920

v 1000 EUR

55

Izkaz denarnih tokovza obdobje od 1. januarja do 31. decembra

5

Vsebina 2014 2013

A) Denarni tokovi pri poslovanju 547 268

a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 410 380

Amortizacija 168 392

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 232 (117)

Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov 317 769

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (4) (4)

Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin (54) (383)

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 1.616 1.305

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti (23.788) 4.338

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 3.686 1.636

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (26.546) 2.719

Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (928) (17)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 13.988 12.724

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 0 (213)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 15.588 14.432

Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (1.798) (1.105)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti (4) (416)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju 202 26

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (8.184) 18.367

č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) 123 (139)

d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (8.061) 18.228

e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)

v 1000 EUR

56


Vsebina 2014 2013

B) Denarni tokovi pri naložbenju 11.519 75

a) Prejemki pri naložbenju 9 75

Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 11.510 0

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (1.987) (19.955)

b) Izdatki pri naložbenju (1.943) (779)

(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (44) (61)

(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) 0 (19.115)

(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) 9.532 (19.880)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)

C. Denarni tokovi pri financiranju 562 900

a) Prejemki pri financiranju 200 0

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 0 890

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 362 10

Prejemki od prodaje lastnih delnic (754) (380)

b) Izdatki pri financiranju (85) (483)

(Plačane dividende)

(Odplačila podrejenih obveznosti) (450) 103

(Izplačila za nakup lastnih delnic) (219) 0

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (192) 520

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 0

E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) 1.279 (1.132)

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja (pojasnilo tč. 7.5) 11.471 12.603

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 12.750 11.471

v 1000 EUR




57

Izkaz sprememb lastniškegakapitalav poslovnem letu 2014 in 2013

6Za

p.št

.

Leto

2014

Poja

snilo

Osno

vni k

apita

l

Kapi

talsk

e rez

erve

Pres

ežek

izpr

evre

dnot

enja

Reze

rve i

z dob

ička

Zadr

žani

dobi

ček/

izgub

a(v

klju

čno s

čist

imdo

bičk

om/iz

gubo

poslo

vneg

a let

a)

Last

ni d

elež

i (od

bitn

apo

stav

ka od

kapi

tala

)

Skup

aj ka

pita

l

1 Začetno stanje v poslovnemobdobju 3.256 3.646 (1.470) 4.282 128 (125) 9.717

2 Vseobsegajočo donosposlovnega leta po obdavčitvi 0 0 1.053 0 547 0 1.600

4 Čisti nakup/prodaja lastnihdelnic 0 31 0 0 0 111 142

7 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 (85) 0 (85)

8 Razporeditev čistega dobička vrezerve iz dobička

7.3.20.7.3.22. 0 0 0 316 (316) 0 0

9 Drugo (zmanjšanje skladalastnih delnic) 0 0 0 (111) 111 0 0

11 Končno stanje v poslovnemobdobju 3.256 3.677 (417) 4.487 385 (14) 11.374

12 Bilančni dobičekposlovnega leta 7.3.22. 385

v 1000 EUR

58





Zap.

št.

Leto

2013

Poja

snilo

Osno

vni k

apita

l

Kapi

talsk

e rez

erve

Pres

ežek

izpr

evre

dnot

enja

Reze

rve i

z dob

ička

Zadr

žani

dobi

ček/

izgub

a(v

klju

čno s

čist

imdo

bičk

om/iz

gubo

poslo

vneg

a let

a)

Last

ni d

elež

i (od

bitn

apo

stav

ka od

kapi

tala

)

Skup

aj ka

pita

l

1 Začetno stanje v poslovnemobdobju 2.953 3.057 (2.150) 4.116 537 (133) 8.380

2 Vseobsegajočo donosposlovnega leta po obdavčitvi 0 0 680 0 240 0 920

4 Čisti nakup/prodaja lastnihdelnic 303 587 0 0 0 0 890

7 Izplačilo (obračun) dividend 0 2 0 0 0 8 10

8 Razporeditev čistega dobička vrezerve iz dobička 0 0 0 0 (483) 0 (483)

9 Drugo (zmanjšanje skladalastnih delnic)

7.3.20.7.3.22. 0 0 0 174 (174) 0 0

11 Končno stanje v poslovnemobdobju 0 0 0 (8) 8 0 0

12 Bilančni dobičekposlovnega leta 3.256 3.646 (1.470) 4.282 128 (125) 9.717

v 1000 EUR

59

7.1. Uvod

Računovodski izkazi za leto 2014 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja,veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica v pojasnilih kračunovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja, ki jihzahtevajo MSRP.

7.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk

Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastankaposlovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost,ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacijeuporabnikom računovodskih izkazov.

V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanjapostavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenjasestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazufinančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa.

Vsi podatki v pojasnilih k računovodskih izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki sezaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu.

7.2.1. Uporaba ocen in presoj

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem dozapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov (glej podtočki a) in b) točke7.2.) ter na oceno življenjske dobe opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev v skladu s podtočko g)točke 7.2..

Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, zaživljenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije zaobveznosti do zaposlenih.

Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavkuporablja družba, je naslednji:

a) Finančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij)

Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po poštenivrednosti preko kapitala, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve.

Zunajbilančne obveznosti so odobreni nečrpani limiti na transakcijskih računih ter storitvene in plačilne garancije.

Pojasnila k računovodskimizkazom

7

60


- Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetkupripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prikasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa napodlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimifinančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranjabodočih denarnih tokov.

Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna vkapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditnesposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida.

Zmanjšanje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev hranilnica pripozna kot izgube v izkazu poslovnegaizida v obdobju v katerem so nastale. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru preostalega dohodkaiz poslovanja, ko je hranilnica upravičena do izplačila dividende in obstaja verjetnost za izplačilo.

- Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjov plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, ki jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednostteh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestnemere.

Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letnozmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja.

Oslabitve finančnega sredstva v posesti do zapadlosti, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajateljaizkazuje skozi izkaz poslovnega izida.

- Posojila in terjatve

Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačnevrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilnepogodbe.

Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivnaobrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnegatveganja hranilnice.

- Garancije (plačilne in storitvene)

Garancije se ob izdaji pripoznajo po pošteni vrednosti. Naknadno jih hranilnica pripoznava po nižji izmed začetnevrednosti, zmanjšane za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije nadan poročanja.

Povečanje obveznosti, povezanih z garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

b) Oslabitev finančnih sredstev

- Posojila in terjatve

Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenostfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagidogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočihdenarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev.

61

Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnicaupošteva sledeče kriterije:

- zamude pri plačilih glavnice ali obresti,- neugoden denarni tok kreditojemalca,- občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve,- obravnava terjatve kot nedonosne,- začetek stečajnega postopka,- sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu,- sprememba vrednosti zavarovanja.

Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamičnopomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Čehranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstvaprerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki seslabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje.

Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanihbodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabopogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in sepripozna v izkazu poslovnega izida.

Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarnitok, kot posledico unovčenega zavarovanja.

Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnostikreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upoštevatip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembnepri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kreditaskladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji.

Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 200 tisoč EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo splačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev,se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembnezneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje.

Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagipogodbeno dogovorjenih denarnih tokov sredstev in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradizgodovinski dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstevso izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva naobdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke.

Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembamiopazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin indrugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo inpredpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenomzmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami. Hranilnica je v letu 2013 ocenila,da oslabitev reprogramiranih kreditov, ki so zavarovani pri zavarovalnici ne odražajo dejanske odplačne vrednosti,zato je ukinila preveč oblikovane oslabitve v ocenjeni vrednosti 358 tisoč EUR.

Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezatiz dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti),se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub).

Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključkasodnih postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave inko je možno oceniti vrednost izgube.

62


- Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenostfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki jerazporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštenevrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstojadokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba,izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano zamorebitne oslabitve oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča inje to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve v izkazu poslovnega izida, se odpravaoslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida.

c) Zapadlo finančno sredstvo za namen oslabitev

V kategorijo zapadlih postavk se uvrščajo posamezne izpostavljenosti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom dela alicelotne izpostavljenosti, ki ni manjši od 100 EUR.

č) Obračunavanje obresti

Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom.

Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti vustreznem obdobju.

d) Opravnine

Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobjeodplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearnorazmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakujepomembnih razlik.

Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost v izkazufinančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziromaobveznosti nanašajo.

e) Prihodki in odhodki od obresti

Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačnivrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarskekoristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti.

Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznostiter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna obrestna mera jeobrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlostfinančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjenedenarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključenepogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejodogovorjeno glavnico.

Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenjaizgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnihtokov. Obresti od oslabljenih finančnih sredstev hranilnica izključuje v višini oslabitve. Ob obračunu jih v izkazuposlovnega izida pripozna v znižani višini, razliko pa pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob plačilu.

63

f) Prihodki in odhodki od opravnin

Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali popogodbenih določilih med hranilnico in stranko.

Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico inupnikom.

Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena, prihodki odopravnin na kreditih se v izkaz poslovnega izida vključujejo enako kot prihodki od obresti.

g) Tuja valuta

Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje Evropskecentralne banke (ECB), veljavne na dan 31.12.2014.

h) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva

Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter sebo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Začetno vrednost opredmetenih osnovnihsredstev hranilnica izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost osnovnega opredmetenega sredstva zajemanakupno ceno skupaj z vsemi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.

Amortizirljiva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti.

Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovnasredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na voljo za uporabo.Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenihosnovnih sredstev razporejena v stroške v celotnem obdobju njihove koristnosti. Upoštevajo se sledeče amortizacijskestopnje, ki se v letu 2014, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile:

Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah,knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njeneknjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kotnadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisnood tega, katera je višja.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodskovrednost sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja.

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške in sov izkazu finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.Amortizacijska doba neopredmetenih sredstev je enaka njihovi dobi uporabnosti, a ne več kot deset let.

Vrsta sredstva Amortizacijska stopnja

Nepremičnine od 3 do 5 %

Deli gradbenih objektov 6 %

Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev do 10 % do 20 %

Računalniški programi 20 %

Računalniška oprema od 25 % do 33 %

Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 %

Drobni inventar od 50 % do 100 %

64


Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranjase preverita s končno življenjsko dobo ob koncu vsakega poslovnega leta.

i) Denar in denarni ustrezniki

Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstvana poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstvaz rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo invrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni.

j) Rezervacije

Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu zzakonodajo ter rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih obveznosti. Rezervacije za jubilejne nagradein odpravnine ob upokojitvi hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. Rezervacije zamorebitne izgube iz naslova zunajbilančnih postavk hranilnica oblikuje v enaki višini kot oslabi finančna sredstva,glede na naravo nasprotne stranke.

k) Osnovni kapital in rezerve

Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička,odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalskerezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnegapopravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala izprevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti razpoložljivimi za prodajo.

l) Davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izidain drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 17 % od davčneosnove.

Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo medknjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenjza katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji.

m) Obračunavanje varovanja pred tveganji

S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanjamed inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojnonevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem iziduistočasno.

Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednostiso takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavkein se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajov izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost na katero se obračunavajo obresti,se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti.

Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjempripoznajo, za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnegaizida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanjasredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izgubaod instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vplivspremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu.

65

Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje predtveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida.

Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje predtveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja predtveganjem. Dobički in izgube nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih banka pripozna v kapitalu se zadržijov kapitalu dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru, da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidenatransakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.

Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem hranilnica dokumentira odnos med varovano postavko terinstrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcijvarovanja ter tveganji. Ob samem nastanku ter tudi redno v času trajanja varovanja hranilnica preverja učinkovitostvarovanja ter tveganji.

Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjemv skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila, in sicer je opredelila varovanepostavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, predkaterim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vsehobdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti.

Hranilnica varuje:

- pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkazposlovnega izida (obveznice RS),

- denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita.

V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero zaspremenljivo.

n) Zunajbilančne terjatve in obveznosti

Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrenekredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje.

o) Standardi in pojasnila, ki veljajo v trenutnem obdobju:

V tekočem obdobju veljajo naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov in pojasnila, ki jih je izdal Odborza mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU:

- MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, kise začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- MSRP 11 'Skupne ureditve', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja2014 ali pozneje),

- MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja,ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- MRS 27 (spremenjen leta 2011) 'Ločeni računovodski izkazi', ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja zaletna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- MRS 28 (spremenjen leta 2011) 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige', ki ga je EU sprejela 11.decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 11 'Skupne ureditve' in MSRP 12 'Razkritjedeležev v drugih družbah' − Napotki za prehod, ki jih je EU sprejela 4. aprila 2013 (veljajo za letna obdobja, ki sepričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

66


- Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' inMRS 27 (spremenjen 2011) 'Ločeni računovodski izkazi' − Naložbena podjetja, ki jih je EU sprejela 20. novembra2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- Spremembe MRS 32 'Finančni instrumenti: Predstavitev' − Pobotanje finančnih sredstev in finančnihobveznosti, ki jih je EU sprejela 13. Decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 alipozneje),

- Spremembe MRS 36 'Oslabitev sredstev' − Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva, ki jih jeEU sprejela 19. decembra 2013 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje),

- Spremembe MRS 39 ‘Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje' – Prenova izpeljanih finančnihinstrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki jih je EU sprejela 19. decembra 2013(veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje).

Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvahpodjetja.

p) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi:

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, spremembe obstoječih standardov inpojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo:

- Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)', ki izhajajo iz letnega projekta zaizboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24 in MRS 38), predvsem z namenomodpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 17. decembra 2014 (spremembe je trebauporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2015 ali pozneje),

- Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2011-2013)', ki izhajajo iz letnega projekta zaizboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlagebesedila, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo1. januarja 2015 ali pozneje),

- Spremembe MRS 19 'Zaslužki zaposlencev' − Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih jeEU sprejela 17. decembra 2014 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. februarja 2015 ali kasneje),

- OPMSRP 21 'Dajatve', ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. junija 2014 alipozneje).

r) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela:

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodneračunovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, kina dan 31.03.2015 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za celoten MRSP) niso bili potrjeni zauporabo v EU:

- MSRP 9 'Finančni instrumenti' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje),

- MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog plačila računov' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 alipozneje),

- MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s strankami' (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje),

- Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja inskupne podvige' − Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženi podjetjem oz.skupnim podvigom (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

67

- Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' inMRS 28 'Naložbe v podjetja in skupne podvige' − Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letnaobdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

- Spremembe MSRP 11 'Skupne ureditve' - Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju (velja zaletna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

- Spremembe MRS 1 'Predstavljanje računovodskih izkazov' − Pobuda za razkritje (velja za letna obdobja, ki sepričnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

- Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 38 'Neopredmetena sredstva' − Pojasnilosprejemljivih metod amortizacije (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

- Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 41 'Kmetijstvo' − Kmetijstvo: Rodne rastline(velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje), Spremembe MRS 27 'Ločeni računovodskiizkazi' − Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja2016 ali pozneje),

- Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2012-2014)', ki izhajajo iz letnega projekta zaizboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MSRP 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlagebesedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje),

Hranilnica predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetneuporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načelEU še ni sprejela, še vedno neregulirano.

Hranilnica ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi ter obveznostmiv skladu z zahtevami MRS 39: 'Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje' ne bi imela pomembnega vplivana računovodske izkaze družbe, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.

7.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja

7.3.1. Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki

Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2014 v štirinajstih poslovalnicah intrinajstih bankomatih in v trezorju poslovne banke, pri kateri hrani domačo in tujo gotovino.

Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanjednevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstvaza jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil.

31.12.2014 31.12.2013

Gotovina v blagajni v evrih 2.213 1.286

Gotovina v blagajni v tujih valutah 98 62

Gotovina v blagajni skupaj 2.311 1.348

Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije 9.630 2.925

Druge vloge pri centralni banki 665 7.198

Skupaj denarna sredstva na računih 10.295 10.123

Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 12.606 11.471

v 1000 EUR

68


7.3.2 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

a) Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti

Hranilnica ima v lasti dve delnici, s katerima se ne trguje na organiziranem trgu in sta izkazani po nabavni vrednosti.Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostnipapirji izdani od bank pa na obveznico druge banke. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obvezniceSOS2E in obveznice ene delniške družbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

b) Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo

31.12.2014 31.12.2013

Osnovna razčlenitev Knjigovod.vrednost

Presežek izprevrednot.

Knjigovod.vrednost

Presežek izprevrednot.

Delnice in deleži izkazani po pošteni vrednosti 0 0 30 0

Delnice in deleži, izkazani po nabavnivrednosti 734 0 1.562 0

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi zaprodajo 18.668 (409) 20.369 (251)

- Izdani od države in centralne banke 13.790 (-473) 14.398 (72)

- Izdani od bank in hranilnic 889 (-144) 1.299 (295)

- Popravek vrednosti 0 0 (392) 0

- Izdani od drugih izdajateljev 3.989 124 5.064 64

- Odložen davek 0 84 0 52

Skupaj 19.402 (409) 21.962 (251)

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Osnovna razčlenitev Stanje 31.12.2013 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2014

Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 30 0 (30) 0

- Nove nabave in prodaje 0 (30) (30)

Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 1.563 0 (829) 734

- Nove nabave in prodaje 0 (829) (829)

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi zaprodajo 20.369 1.158 (2.859) 18.668

- Izdani od države in centralne banke 14.398 948 (1.556) 13.790

- Nove nabave in prodaje 0 (1.556) (1.556)

- Sprememba poštene vrednosti 948 0 948

- Izdani od bank in hranilnic 907 150 (168) 889

- Nove nabave in prodaje 0 0 0

- Sprememba poštene vrednosti 150 (168) (18)

- Izdani od drugih izdajateljev 5.064 60 (1.135) 3.989

- Nove nabave in prodaje 0 (1.114) (1.114)

- Sprememba poštene vrednosti 60 (21) 39

Skupaj 21.962 1.158 (3.718) 19.402

v 1000 EUR

69

Hranilnica je oblikovala popravek vrednosti podrejene obveznice banke v znesku 168 tisoč EUR (za razliko že v letu2013) in jo decembra 2014 odpisala iz bilančne evidence in skupaj realizirala za 560 tisoč EUR izgube iz podrejeneobveznice.

Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke7.8. d).

c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg

Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (München, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznicanefinančne družbe (Luksemburg), z ostalimi vrednostnimi papirji pa se trguje na Ljubljanski borzi.

7.3.3. Krediti

a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti

31.12.2014 31.12.2013

Osnovna razčlenitev VP uvrščeni naborzni trg

VP neuvrščeni naborzni trg

VP uvrščeni naborzni trg


Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 0 0 30 0

Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti 0 734 0 1.563

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi zaprodajo 18.668 0 20.369 0

- Izdani od države in centralne banke 13.790 0 14.398 0

- Izdani od bank in hranilnic 889 0 907 0


Skupaj dolžniški VP 18.668 734 20.399 1.563

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Krediti bankam 144 0

Krediti strankam, ki niso banke 115.935 89.744

Druga finančna sredstva 206 84

Krediti 116.285 89.828

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Kratkoročni Dolgoročni Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Skupaj

Banke 144 0 144 0 0 0

Hranilnice 0 0 0 0 0 0

Skupaj banke in hranilnice 144 0 144 0 0 0

Nefinančne družbe 4.005 20.838 24.843 3.556 14.028 17.584

Popravek vrednosti (452) (804) (1.256) (437) (599) (1.036)

Skupaj nefinančne družbe 3.553 20.034 23.587 3.119 13.429 16.548

v 1000 EUR

70


b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov

v letu 2014

Hranilnica je odpisala za 187 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, od tega je bilo predhodno oslabljenih za 112 tisoč EUR.

v letu 2013

Hranilnica je v letu 2013 odpisala za 14 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, ki so bili predhodno oslabljeni.

31.12.2014 31.12.2013


Javni sektor 6 60 66 2 0 2

Popravek vrednosti 0 (1) (1) 0 0 0

Skupaj javni sektor 6 59 65 2 0 2

Druge finančne organizacije 1.089 193 1.282 1.166 280 1.446

Popravek vrednosti (289) (19) (308) (297) (28) (325)

Skupaj druge finančne organizacije 800 174 974 869 252 1.121

Gospodinjstva * 6.125 85.729 91.854 6.223 66.506 72.729

Popravek vrednosti (31) (514) (545) (48) (608) (656)

Skupaj gospodinjstva 6.094 85.215 91.309 6.175 65.898 72.073

Druga finančna sredstva 0 0 206 0 0 84

Skupaj 10.597 105.482 116.285 10.165 79.579 89.828

v 1000 EUR

31.12.2013 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2014 Odpisi

Nefinančne družbe 1.036 1.344 1.135 1.245 66

Državni sektor 0 45 45 0 0

Druge finančne organizacije 325 0 11 314 0

Gospodinjstva 656 628 734 550 9

Skupaj 2.017 2.017 1.925 2.109 75

Odpisi predhodno oslabljenih kreditov (112)

v 1000 EUR

31.12.2012 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2013 Odpisi

Nefinančne družbe 520 856 340 1.036 0

Državni sektor 1 5 6 0 0

Druge finančne organizacije 210 219 104 325 0

Gospodinjstva 1.473 (59) 758 656 14

Skupaj (14)

Odpisi predhodno oslabljenih kreditov 2.204 1.021 1.194 2.017 14

v 1000 EUR

*vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom

71

c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost*

na dan 31.12.2014

*glede na končno zapadlost kredita

na dan 31.12.2013

*glede na končno zapadlost kredita

d) Druga finančna sredstva

Terjatve za provizije in terjatve do kupcev se nanašajo na provizije iz naslova vodenja transakcijskih računov pravnihoseb in samostojnih podjetnikov in na medbančne provizije. Terjatve v obračunu so izvršene transakcije prekobankomatov in POS terminalov za katere je obračun izveden po datumu izvršitve transakcije, med drugimi terjatvamipa je največja terjatev do druge banke iz naslova odvoda gotovine. Hranilnica je v letu 2014 iz bilančne evidenceizločila terjatev do fizične osebe v znesku 2.064 tisoč EUR.

e) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami

Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziromaveljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza finančnega položaja so bile

Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev

Od 3mesecevdo 1 leta

Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj

Banke 144 0 0 0 0 144

Nefinančne družbe 1.473 884 1.661 7.637 11.932 23.587


Druge finančne organizacije 795 0 6 174 0 975

Gospodinjstva 5.499 223 2.837 29.689 53.060 91.308


Skupaj 8.123 1.107 4.504 37.559 64.992 116.285

v 1000 EUR

Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev



Banke

Nefinančne družbe 1.196 822 1.488 4.587 8.455 16.548


Druge finančne organizacije 154 210 505 252 0 1.121

Gospodinjstva 5.295 254 1.992 26.199 38.333 72.073


Skupaj 6.731 1.286 3.985 31.038 46.788 89.828

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Terjatve za provizije in terjatve do kupcev 37 25

Terjatve v obračunu 39 26

Druge terjatve 130 2.097

Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev 0 (2.064)

Skupaj 206 84

v 1000 EUR

72


obrestne mere določene v sklepu med 4,50 % in 7,50 % za kratkoročne in dolgoročne kredite oziroma 6 mesečnieuribor s pribitkom od 3,30 % do 6,50 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam. Obrestna mera za kreditesektorju gospodinjstev se giblje med 5,00 % in 7,00 % za kratkoročne kredite in 8,05 % za limite na osebnih računihin med 5,00 % in 8,00 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom med 2,20 % in 5,15 % za dolgoročne in stanovanjskekredite.

Obrestne mere za neodplačane kredite dane nefinančnim družbam na dan 31.12.2014 so se gibale med 4,20 % in9,00 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 1,60 % in 6,50 %; za kredite dane drugim finančnim družbam med5,80 % in 7,90 % oziroma 6 mesečni euribor in pribitek 4,80 %; za kredite gospodinjstvom pa med 1,40 % in 8,90 %oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 1,50 % do 6,50 %.

7.3.4. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

a) Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

b) Pregled po uvrščenosti na borzni trg

c) Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost

na dan 31.12.2014

31.12.2014 31.12.2013

Dolžniški vrednostni papirji

- Izdani od države in centralne banke 15.995 35.848

- Izdani od bank in hranilnic 36.062 38.053

- popravek vrednosti 0 (709)

- Izdani od drugih izdajateljev 25.218 15.893

- popravek vrednosti (77) (60)

Skupaj 77.198 89.025

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Dolžniški vrednostni papirji v posesti dozapadlosti





- Izdani od države in centralne banke 15.995 0 35.817 0

- Izdani od bank in hranilnic 31.954 4.108 22.374 14.970


Skupaj dolžniški VP 73.090 4.108 74.055 14.970

v 1000 EUR

Dolžniški vrednostni papirji v posesti dozapadlosti Do 1 meseca Od 1 do

3 mesecevOd 3

mesecev do 1 leta


- Izdani od države in centralne banke 0 4.077 0 9.996 1.922 15.995

- Izdani od bank in hranilnic 2.101 2.219 25.473 6.269 0 36.062

- Izdani od drugih izdajateljev 0 2.532 581 22.028 0 25.141

Skupaj 2.101 8.828 26.054 38.293 1.922 77.198

v 1000 EUR

73

na dan 31.12.2013

d) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

Povečanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se nanaša na nakupe obveznic poslovnih bank z jamstvom RS,potrdil o vlogi izdanih s strani poslovnih bank v RS ter na obveznice izdane s strani drugih izdajateljev in komercialnezapise nefinančnih družb.

Zmanjšanje pa se nanaša na zapadle zakladne menice, obveznico RS in kupone za unovčenje obresti po obveznicahRS, zapadla potrdila o vlogi izdana od bank ter dve zapadli obveznici poslovne banke in na zapadle kupone poobveznicah izdanih s strani drugih izdajateljev in nefinančnih družb ter zapadle komercialne zapise nefinančnih družbin oslabitve naložb v nefinančne družbe.

Hranilnica je oslabila naložbe v nefinančne družbe v višini 1,49 % oziroma nominalno za 77 tisoč EUR in odpisalapodrejeno obveznico finančne institucije v višini 1.026 tisoč EUR. Obveznica je bila delno oslabljena že v letu 2013 insicer v znesku 709 tisoč EUR.

7.3.5. Opredmetena osnovna sredstva

a) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014

Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti Do 1 meseca Od 1 do

3 mesecevOd 3

mesecev do 1 leta


- Izdani od države in centralne banke 0 0 19.981 13.970 1.897 35.848

- Izdani od bank in hranilnic 0 1.852 11.073 24.419 0 37.344

- Izdani od drugih izdajateljev 0 2.853 5.958 7.022 0 15.833

Skupaj 0 4.705 37.012 45.411 1.897 89.025

v 1000 EUR

Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti Stanje 31.12.2013 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2013

- Izdani od države in centralne banke 35.848 9.885 29.738 15.995

- Izdani od bank in hranilnic 37.344 13.254 14.536 36.062

- Izdani od drugih izdajateljev 15.833 24.373 15.065 25.141

Skupaj dolžniški VP 89.025 47.512 59.339 77.198

v 1000 EUR

Zemljišča ingradbeni objekti

Oprema in drobniinventar

Osnovna sredstva vpridobivanju Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2013 4.432 2.314 236 6.982

Povečanje 395 293 1.911 2.599

Zmanjšanja (5) (117) (642) (764)

Stanje 31.12.2014 4.822 2.490 1.505 8.817

v 1000 EUR

74


b) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2013

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev je višje za 38 %. Polovica povečanja se nanaša na nakup novih poslovnihenot v Slovenj Gradcu, ki je bila potrebna delne obnove in v Rušah. Drugo polovico predstavlja investicija v novoračunalniško opremo (strežniki, računalniki, tiskalniki, bankomati in drugo), projektno dokumentacijo za novoposlovno stavbo v Kranju in drugo opremo. V novih poslovnih enotah je hranilnica vzpostavila vso potrebnokomunikacijsko opremo, kontrolo dostopov in opremo za vzdrževanje varnosti. Na novo sta bila postavljena dvabankomata in sicer v Rogaški Slatini in v poslovni enoti Ruše, vsi bankomati so bili nadgrajeni in ustrezajo najnovejšimstandardom. Zamenjanih je bilo več strežnikov, vzpostavljen je bil nov strežnik za varnostno kopiranje inpredprodukcijo in nov strežnik za vodenje kadrovske evidence.




Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2013 (1.246) (1.644) (2.890)

Amortizacija tekočega leta (144) (238) (382)

Povečanja 0 (11) (11)

Zmanjšanja 0 118 118

Stanje 31.12.2014 (1.390) (1.775) (3.165)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2013 3.186 670 236 4.092

Stanje 31.12.2014 3.432 715 1.505 5.652

v 1000 EUR




Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2012 4.169 2.127 61 6.357

Povečanje 328 282 716 1.326

Zmanjšanja (66) (95) (540) (701)

Stanje 31.12.2013 4.431 2.314 237 6.982

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2012 (1.108) (1.498) (2.606)

Amortizacija tekočega leta (138) (226) (364)

Povečanja 0 (17) (17)

Zmanjšanja 0 97 97

Stanje 31.12.2013 (1.246) (1.644) (2.890)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2012 3.061 629 61 3.751

Stanje 31.12.2013 3.185 670 237 4.092

v 1000 EUR

75

Na nepremičninah družbe, po stanju na dan 31.12.2014 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Družba na31.12.2013 ter 31.12.2014 nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2014 ne obstajajoznaki oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev.

7.3.6. Neopredmetena dolgoročna sredstva

a) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2014

b) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2013

Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je višje za 14 % zaradi nakupa programske opreme za sklepanje kreditovpreko bančnih kreditnih posrednikov in programske opreme za zagotavljanje revizijske sledi.

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2013 241

Povečanje 44

Zmanjšanje (18)

Stanje 31.12.2014 267

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2013 (141)

Amortizacija tekočega leta (29)

Povečanje 18

Stanje 31.12.2014 (152)

Neodpisana vrednost

Stanje 31.12.2013 100

Stanje 31.12.2014 115

v 1000 EUR

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2012 17

Povečanje 62

Stanje 31.12.2013 241

Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2012 (125)

Amortizacija tekočega leta (16)

Stanje 31.12.2013 (141)

v 1000 EUR

76


7.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

a) Odloženi davki po vrstah

Odloženi davek iz postavk finančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij zazaposlence in od amortizacije, ki je presegala davčno priznano amortizacijo. Zaradi odpisa podrejene obveznice,katere popravek vrednosti v letu 2013 ni bil davčno priznan, je hranilnica v letu 2014 izkazala davčno izgubo inobračunala odloženo terjatev za davek od dohodka pravnih oseb. Dolgoročno odložene terjatve za davek iz presežkaiz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajoin v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja), po stopnji 17 %.

b) Gibanje odloženih davkov

Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza finančnega položaja in terjatev za odloženi davek iz naslovadavčne izgube je pripoznana v izkazu finančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek izpresežka iz prevrednotenja je vsebovana v presežku iz prevrednotenja ter je pripoznana v izkazu drugegavseobsegajočega donosa.

7.3.8. Druga sredstva

Hranilnica je pričela z gradnjo poslovne stavbe v Kranju in izvajalcu plačala avans v višini 10 % gradbene pogodbe.Terjatve za dane predujme se nanašajo še na varščino za plačilo najemnine za poslovni prostor, predujme za obratna

31.12.2014 31.12.2013

Terjatve za davek 211 188

Odložene terjatve za davek 178 324

Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 389 512

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja 39 23

Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube 53 0

Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 86 301

Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 178 324

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Terjatve za dane predujme 956 33

Druge terjatve 2 1

Nevračunani stroški poslovanja 27 24

Skupaj druga sredstva 985 58

v 1000 EUR

Stanje 31.12.2013 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2013

Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkazafinančnega položaja 23 200 184 39

Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube 0 53 0 53

Dolgoročno odložene terjatve iz presežka izprevrednotenja 301 0 215 86

Skupaj dolžniški VP 324 253 399 178

v 1000 EUR

77

sredstva in predujme za stroške cenilcev v postopkih izterjave kreditov. Nevračunane stroške poslovanja v pretežnimeri predstavlja vrednost vnaprej plačanih stroškov zavarovalnih premij.

7.3.9. Finančne obveznosti namenjene trgovanju

V tej postavki je izkazana poštena vrednost dveh izvedenih finančnih instrumentov, ki ju hranilnica ne obračunavapo pravilih varovanja pred tveganjem. Njuna poštena vrednost na dan 31.12.2013 znaša 186 tisoč, na dan 31.12.2014pa 111 tisoč EUR. Gre za izvedena finančna instrumenta, ki ju je hranilnica pridobila z namenom varovanja predobrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov, drugi pa na obveznico, ki jo je izdalaena od slovenskih bank.

7.3.10. Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju

Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na štiri posle obrestne zamenjave,za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (glej pojasnila pod točko 7.8.).

7.3.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

a) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti

V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete vloge in krediti bank in centralnihbank, obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenihpodrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter druge finančne obveznosti.

b) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po originalni ročnosti

31.12.2014 31.12.2013

Izvedeni finančni instrumenti za varovanje posameznih finančnih instrumentov in drugih postavk:

- varovanje poštene vrednosti 1.457 1.527

- varovanje denarnih tokov 14 38

Obresti za finančne obveznosti 1.471 1.565

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Vloge bank in centralnih bank 0 251

Vloge strank, ki niso banke 203.727 167.664

Krediti bank in centralnih bank 9.692 31.577

Dolžniški vrednostni papirji 377 2.175

Podrejene obveznosti 2.632 2.673

Druge finančne obveznosti 1.790 896

Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti 218.218 205.236

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013


Vloge bank in centralnih bank 0 0 0 251 0 251

Vloge strank, ki niso banke 89.726 114.000 203.726 77.778 89.886 167.664

Krediti bank in centralnih bank 0 9.692 9.692 0 31.577 31.577

Dolžniški vrednostni papirji 80 297 377 684 1.491 2.175

v 1000 EUR

78


c) Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2014

*vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki

č) Pregled stanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti glede na preostalo zapadlost*

Hranilnica je imela na dan 31.12.2013 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja vznesku 30.418 tisoč EUR, na dan 31.12.2014 pa je ta obveznost znašala še 4.058 tisoč EUR z zapadlostjo 29.01.2015.Hranilnica je v letu 2014 predčasno odplačala 26 mio posojila centralne banke. V letu 2014 je pridobila sredstvacentralne banke za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (kreditiranje nefinančnih družb inpotrošnikov brez stanovanjskega kreditiranja) v znesku 4.990 tisoč EUR. Zapadlost kredita je 26.09.2018 ob pogojuzagotavljanja ustrezne rasti kreditiranja, oziroma najprej 30.04.2016. Ob sklenitvi posla je bila obrestna mera 10bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere za tedenske operacije glavnega refinanciranja, kasneje pa je bilaizenačena. Na dan 31.12.2014 je obrestna mera za oba kredita centralne banke enaka povprečni obrestni meri zatedenske operacije glavnega refinanciranja in znaša 0,15 % letno. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del skladafinančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.22).

31.12.2014 31.12.2013


Podrejene obveznosti 0 2632 2.632 0 2.673

Druge finančne obveznosti 1.790 0 1.790 896 0

Skupaj 91.596 126.621 218.218 79.609 125.627

v 1000 EUR

Vloge Krediti Dolžniški VP Podrejeneobveznosti

Drugefinančne

obveznostiSkupaj

Centralna banka 0 9.048 0 0 0 9.048

Banke in hranilnice 0 644 0 1.649 1.308 3.601

Druge finančne družbe 1.049 0 253 0 32 1.334

Nefinančne družbe 36.703 0 124 0 4 36.831

Državni sektor 11.377 0 0 0 0 11.377

Gospodinjstva* 151.639 0 0 983 446 153.068

Drugi izvajalci gospodinjstev 2.959 0 0 0 0 2.959

Skupaj finančne obveznosti 203.727 9.692 377 2.632 1.790 218.218

v 1000 EUR

na vpogled Do 1meseca

Od 1 do 3mesece


Od 1 letado 5 let Nad 5 let Skupaj

Banke in centralne banke 1.300 8 4.058 0 7.283 0 12.649

Nefinančne družbe 10.055 6.945 3.570 12.543 3.717 1 36.831

Javni sektor 0 3.541 4.660 2.791 246 139 11.377

Druge finančne organizacije 88 211 252 250 533 0 1.334

Gospodinjstva 28.528 11.621 26.764 59.195 26.073 887 153.068

Neprofitni izvajalci gospodinjstvom 977 320 398 1.227 37 0 2.959

Skupaj 40.948 22.646 39.702 76.006 37.889 1.027 218.218

v 1000 EUR

79

Hranilnica ima aktivna dva dolgoročna kredita pridobljena v letu 2007 in 2011, oba z zapadlostjo v letu 2016. Kreditase odplačujeta s 3 mesečnimi obroki. Obresti se obračunavajo linearno po spremenljivi obrestni meri Euribor spribitkom 2,35 % oziroma 2,40 %.

Vloge strank, ki niso banke so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višiniobrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja pogodbenega razmerja ne spreminjajo.

V letu 2014 so zapadla v plačilo potrdila o vlogah v vrednosti 1.745 tisoč EUR in 51 tisoč EUR obresti, hranilnica pa jeizdala eno dolgoročno potrdilo o vlogi v vrednosti 250 EUR in razmejila za 27 tisoč EUR obresti. Na dan 31.12.2014obstaja eno potrdilo o vlogi vpisano pred 01.01.2014, ki se obrestuje po fiksni letni obrestni meri 4,80 % in v letu 2014vpisano potrdilo o vlogi, ki se obrestuje po letni obrestni meri 2,45 %. Obe se obrestujeta linearno s polletnimizplačilom obresti in ob zapadlosti.

d) Druge finančne obveznosti

Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2014 še niso zapadle v plačilo.

Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa se nanašajo predvsem na obveznosti iznaslova poravnav po plačilnih karticah.

Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2014 in drugi stroški za katere hranilnicaše ni prejela računa, se pa nanašajo na poslovno leto 2014 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila 2014,stroški nadzora Banke Slovenije).

Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju, obveznosti dozaposlenih in obveznosti iz naslova še neizplačane nagrade upravi za pretekla obdobja (obdobje odložitve je 3 leta).

e) Pregled podrejenih obveznosti

Hranilnica je v letu 2014 vpisala novo podrejeno vlogo v znesku 200 tisoč EUR za katero še ni pridobila dovoljenjaBanke Slovenije za vključevanje v izračun kapitala. Vloga se obrestuje po nominalni letni obrestni meri 7 %, obrestise izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Hranilnica ima možnost odpoklica vloge najprej po petih letih in 1dnevu od pridobitve dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje vloge v izračun kapitala in ob predhodni pridobitvisoglasja Banke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let.

Dve pogodbi aktivni na dan 31.12.2014 v skupnem znesku 1.600 tisoč EUR vsebujeta spodbudo za odkup (klavzulao zvišanju obrestne mere po preteku 5 let) in se na podlagi tega obrestujeta po letni obrestni meri 9 % in 10,25 %.Vlogi nimata določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih let od sklenitve pogodbe obpredhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Pogodbi nista bili usklajeni z novimi kapitalskimi zahtevami oziromaz Uredbo 575/2013 EU parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja(Uredba), ki se uporablja od 01.01.2014. Hranilnica pogodbe v znesku 1.000 tisoč EUR že od 01.01.2014, pogodbe vznesku 600 tisoč EUR pa od novembra 2014 ne vključuje v izračun kapitala. Hranilnica bo v letu 2015 odpoklicala obevlogi in pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izplačilo vlog.

Drugi dve pogodbi, aktivni na dan 31.12.2014 v skupni nominalni vrednosti 750 tisoč EUR nimata določenega datumazapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih let in 1 dan od sklenitve pogodbe ob predhodni pridobitvi soglasjaBanke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, nevsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost.

31.12.2014 31.12.2013

Obveznosti do dobaviteljev 1.020 168

Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa 511 306

Vnaprej vračunani stroški 134 151

Druge obveznosti 125 271

Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti 1.790 896

v 1000 EUR

80


Vse pogodbe, ki jih hranilnica vodi kot podrejene vloge so podrejene vsem drugim obveznostim hranilnice. BS lahkohranilnici kot dodatni ukrep nadzora, ki se lahko uporabi v primeru, ko je ugotovljeno, da hranilnica s svojimpremoženjem ne bi mogla poravnati svojih obveznosti, v skladu z zakonskimi določbami določi, da kvalificiraneobveznosti delno ali v celoti prenehajo ali se kvalificirane obveznosti hranilnice delno ali v celoti pretvorijo v novenavadne delnice hranilnice na podlagi povečanja osnovnega kapitala hranilnice z vplačilom stvarnega vložka v oblikiterjatev upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti.

Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2014 zmanjšalo za izplačilo obresti v znesku450 tisoč EUR, povečalo pa se je za novo podrejeno vlogo v znesku 200 tisoč EUR in obračunane obresti v višini 210tisoč EUR.

7.3.12. Rezervacije

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejnenagrade zaposlenih v skladu z MRS 19.

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z MSRP 39 insklepi Banke Slovenije.

Druge rezervacije se nanašajo na brezplačno pridobljena osnovna sredstva in se letno zmanjšujejo za obračunanoamortizacijo.

a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev

b) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev

v letu 2014

31.12.2014 31.12.2013

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 215 182

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 219 121

Druge rezervacije 4 121

Skupaj rezervacije 438 303

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 173 158

Rezervacije za jubilejne nagrade 42 24

Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 215 182

v 1000 EUR

Rezervacije zaodpravnine

Rezervacije zajubilejne nagrade Skupaj

Stanje 31.12.2013 158 24 182

Povečanje 15 21 36

Poraba 0 3 3

Stanje 31.12.2014 173 42 215

v 1000 EUR

81

v letu 2013

Hranilnica je v letu 2014 šestim zaposlenim (v letu 2013 trem zaposlenim) izplačala jubilejno nagrado v skladu sKolektivno pogodbo dejavnosti bančništva. Dne 31.12.2014 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatnerezervacije v skupnem znesku 36 tisoč EUR (v letu 2013 pa 32 tisoč EUR).

Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 napodlagi aktuarskega izračuna in predstavljajo druge stroške dela.

Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke:

- Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini:- 1,30 % letno v letu 2015- 1,80 % letno v letu 2016- 3,00 % letno v nadaljnjih letih kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač.

(vir: UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2014, Ljubljana, september 2014 in lastna ocena).

- V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavipovračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji predpostavljeno zarast povprečne plače v Republiki Sloveniji.

- Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca.- Izbrana diskontna obrestna mera znaša 1,90 % letno kolikor je konec novembra 2014 znašala donosnost 10 letnih

podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje.

c) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti

V letu 2014 sta bili unovčeni dve garanciji v skupnem znesku 14 tisoč EUR. Ena je bila poplačana s strani uporabnikanaslednji dan, druga pa v roku 30 dni.

7.3.13. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.16..

V letu 2014 je hranilnica plačala 230 tisoč EUR akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, iz obračuna pa izhaja dane obstaja osnova za obračun davka.

Rezervacije zaodpravnine

Rezervacije zajubilejne nagrade Skupaj

Stanje 31.12.2013 132 20 152

Povečanje 26 6 32

Poraba 0 2 2

Stanje 31.12.2014 158 24 182

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Rezervacije za nečrpane kredite in limite 122 93

Rezervacije za nečrpane limite po plačilnih karticah 4 6

Rezervacije za izdane garancije 93 22

Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 219 121

v 1000 EUR

82


7.3.14. Druge obveznosti

Prejeti predujmi se nanašajo na vplačane redne delnice 12. emisije hranilnice, ki do 31.12.2014 še niso bile vpisane vsodni register. Na ta dan je bilo vplačanih 3.672 delnic po ceni 210 EUR za delnico.

Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na vnaprej obračunane prihodke, kot je trimesečni obračun nadomestilaza vodenje garancije, kot druge obveznosti pa je evidentiran obračunan davek na finančne storitve.

7.3.15. Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe je razdeljen na 43.421 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer:

- 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščiniHranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilomkakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečajuali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajneoziroma likvidacijske mase ter

- 42.196 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnictretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B), 6.307 delnic deseteizdaje (X.B) in 4.046 delnic enajste izdaje (XI.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščiniHranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut aliZGD-1.

Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2014 je 43.322, za99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica).

Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5let po vpisu sprememb statuta v sodni register (07.06.2011) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovicekapitala, do zneska 1.476.562,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadneimenske delnice razreda B.

V letu 2013 je bilo v okviru odobrenega kapitala vpisanih 4.046 delnic enajste izdaje. V letu 2014 pa je bilo vpisanihin vplačanih 3.672 navadnih delnic dvanajste emisije, ki pa na dan 31.12.2014 še niso bile vpisane v sodni register.Zaradi izkazanega zanimanja in odprtih dogovorov je bil rok za vpis in vplačilo delnic podaljšan do 28.02.2015. Vpisanein vplačane delnice do 28.02.2015 so bile 16.03.2015 vpisane v sodni register.

a) Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2014

31.12.2014 31.12.2013

Prejeti predujmi 776 5

Kratkoročno odloženi prihodki 39 12

Druge obveznosti 204 24

Skupaj druge obveznosti 1.019 41

v 1000 EUR

Število delnic % v skupnihdelnicah

Skupaj 5 fizičnih oseb, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 8.980 20,68

Goldinar d.o.o. 2.381 5,48

Varsi d.o.o. 1.983 4,57

Arx Laurus d.o.o. 1.687 3,89

Zlata moneta II d.d. 1.660 3,82

83

Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2014 skupaj 439 delničarjev. Delnice hranilnice so izdane vnematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD).

7.3.16. Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjonove emisije delnic in pri odsvojitvi lastnih delnic. V letu 2014 so se povečale za 31 tisoč EUR, ki jih je hranilnicarealizirala pri odsvojitvi lastnih delnic.

7.3.17. Presežek iz prevrednotenja

Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava držati vposesti do zapadlosti. V letu 2014 hranilnica v to postavko ni razvrstila novih finančnih sredstev, odprodala pa jedelnice finančne družbe v znesku 804 tisoč EUR in delnice nefinančne družbe v znesku 52 tisoč EUR. Sicer pa v postavkivodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih finančnih družb.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa doprodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glejpojasnilo pod točko 7.8.. Stanje in gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo je razvidno iz točke 7.3.2..

7.3.18. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)

Hranilnica je v letu 2014 evidentirala spremembe rezerv iz naslednjih podlag:

- povečanje za 274 tisoč EUR po sklepu uprave hranilnice (na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice) z dne 31.01.2015v povezavi z razporeditvijo čistega dobička poslovnega leta 2014,

- prenos nerazporejenega dobička leta 2013 v znesku 42 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu skupščinedne 30.05.2014,

- zmanjšanje rezerv za lastne delnice za 111 tisoč EUR in prenos v zadržani dobiček.

7.3.19. Lastne delnice

V začetku leta 2014 je hranilnica razpolagala s 578 lastnimi delnicami. V letu 2014 jih je odkupila 1.759. V letu 2014jih je 9 namenila za izplačilo nagrade upravi za leto 2012 (odloženo izplačilo) po sklepu skupščine z dne 31.05.2013,290 delnic je hranilnica razdelila zaposlenim za izplačilo 13. plače, odprodala pa je 2.030 delnic. Na dan 31.12.2014 nibilo v KDD prenesenih na nove lastnike 9 delnic razdeljenih upravi in 48 delnic razdeljenih zaposlenim.

31.12.2014 31.12.2013

Zakonske rezerve 79 79

Rezerve za lastne delnice 14 125

Druge rezerve iz dobička 4.394 4.078

Zadržani dobiček 111 8

Skupaj rezerve iz dobička 4.598 4.290

v 1000 EUR

Število delnic % v skupnihdelnicah

Flamin holding d.o.o. 1.500 3,45

Skupaj 10 največjih delničarjev 18.191 41,89

Ostali delničarji 25.230 58,11

Skupaj 43.421 100,00

84


Hranilnica na dan 31.12.2014 tako razpolaga s 65 lastnimi navadnimi delnicami po delniški knjigi, ki jo vodi KDD. Priodsvojitvi lastnih delnic je hranilnica realizirala za 31 tisoč EUR kapitalskih rezerv. Hranilnica ima lastne delnice znamenom, da jih razdeli zaposlenim.

7.3.20. Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta

Postavka izkazuje nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta 2014, ki znaša 274 tisoč EUR.

7.3.21. Bilančni dobiček

a) Bilančni dobiček poslovnega leta

Uprava in nadzorni svet hranilnice sta na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice del čistega dobička poslovnega leta2014, v višini 274 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve oblikovane iz dobička in zaradi odtujitve dela lastnih delniczmanjšala rezerve za lastne delnice.

Po stanju na dan 31.12.2014 znaša bilančni dobiček hranilnice 385 tisoč EUR.

b) Predlagana delitev bilančnega dobička za leto 2014 in zadržanega dobička v 1000 EUR:

7.3.22. Pogojne obveznosti in pogojna sredstva

Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancije je 8.936 tisoč EUR, od tega 5 tisoč EUR za resnost ponudbe,921 tisoč EUR za dobro izvedbo del, 3.091 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, odobren garancijski okvir

31.12.2014 31.12.2013

Čisti dobiček poslovnega leta 547 240

Razporeditev uprave in nadzornega sveta (163) (112)

- povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv (274) (120)

- zmanjšanje rezerv za lastne delnice-zadržani dobiček 111 8

Skupaj bilančni dobiček poslovnega leta 385 128

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Pogojne obveznosti 69.581 67.033

Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti (vključno zzastavljenimi sredstvi za obveznosti stranke) 8.936 5.615

Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 8.417 5.038

Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov 11.770 12.791

Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna sredstva v skladu finančnegapremoženja pri Banki Slovenije 39.563 43.589

Druga zunajbilančna evidenca 895 0

Pogojna sredstva 160.306 134.423

Prejeta zavarovanja 160.306 134.423

Skupaj pogojne postavke 229.887 201.456

v 1000 EUR

Skupaj

Bilančni dobiček 385

- Rezerve iz dobička 385

v 1000 EUR

85

v višini 3.863 tisoč EUR, za 1.056 tisoč EUR pa je finančnih garancij. Finančne garancije se nanašajo na garancije zaplačilo najemnin.

Prevzete finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje odobrenihnečrpanih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.341 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni karticiMasterCard v znesku 588 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 1.918 tisoč EUR,okvirni krediti v višini 722 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v višini 3.848 tisoč EUR.

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v višini 12.770 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni zneskiobrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do drugih bank iznaslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnegatveganja v bančni knjigi.

Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije.Gre za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jihhranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanjapri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih nepremičninah.

Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in zZahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad je sestavljeniz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice), obveznic banke z jamstvom države in obveznic Slovenskeodškodninske družbe.

Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijahodprtega trga Eurosistema (operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacijefinega uravnavanja) v višini oblikovanega sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2014 je bilo stanje skladafinančnega premoženja 35.176 tisoč EUR. Stanje neizkoriščenega dela z upoštevanjem odbitkov, po izračunu BS jebilo 25.415 tisoč EUR. Del sklada v znesku 9.048 tisoč EUR je zastavljen za najeta dolgoročna kredita pri ECB (glej tč.7.3.11). Poleg tega ima hranilnica zastavljenih še za 4.387 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog.

7.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida

7.4.1. Prihodki iz obresti

a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti

Hranilnica pripozna obresti v izkazu poslovnega izida na dan obračuna. Prihodke od obresti od oslabljenih terjatevizključi v enakem odstotku, kot je oslabljena osnovna terjatev. Nezavarovane terjatve z zamudo nad 365 dni hranilnicaoslabi 100 % in izključi vse obračunane prihodke od takih terjatev. Za terjatve v sodni izterjavi, ki jih vodi na spornihterjatvah hranilnica ne pripoznava obresti. Obresti pripozna le v primeru plačila.

2014 2013

Redne Zamudne Skupaj Redne Zamudne Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 10 0 10 8 0 8

Finančna sredstva namenjena trgovanju 17 0 17 17 0 17

Izvedeni finančni instrumenti, namenjenivarovanju 14 0 14 11 0 11

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 825 0 825 956 0 956

Krediti 5.676 138 5.814 5.271 134 5.405

- krediti in vloge bankah 0 0 0 124 0 124

- krediti strankam, ki niso banke 5.676 138 5.814 5.147 134 5.281

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 3.069 0 3.069 3.692 0 3.691

Skupaj 9.611 138 9.749 9.955 134 10.088

v 1000 EUR

86


7.4.2. Odhodki za obresti

a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov za obresti

b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti

Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2013 obračunala za 198 tisoč EUR obresti, v letu 2014 pa za 210tisoč EUR, v obdobju od 1.1.2014 do 31.12.2014 pa jih je izplačala 450 tisoč EUR.

7.4.3. Prihodki iz dividend

Dividende se nanašajo na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v letu 2014 prejela 56 tisoč EURdividend iz naložb v druge finančne organizacije, 17 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma hranilnice.

7.4.4. Prihodki iz prejetih opravnin (provizije)

7.4.5. Odhodki za opravnine (provizije)

2014 2013

Redne Zamudne Skupaj Redne Zamudne Skupaj

Finančne obveznosti do centralne banke 34 34 169 0 169

Finančne obveznosti namenjene trgovanju 111 0 111 137 0 137

Izvedeni finančni instrumenti, namenjenivarovanju 401 401 414 0 414

Finančne obveznosti merjene po odplačnivrednosti 4.077 0 4.077 5.223 0 5.223

- vloge 3.835 0 3.835 4.893 0 4.894

- krediti 1 0 1 37 0 37

- dolžniški vrednostni papirji 31 0 31 95 0 95

- podrejene obveznosti 210 0 210 198 0 198

Skupaj 4.623 0 4.623 5.943 0 5.943

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Provizije od danih jamstev 79 50

Provizije od plačilnega prometa v državi 1036 867

Provizije od kreditnih poslov 753 962

Provizije za administrativne in druge storitve 605 572

Provizije od drugih storitev 3 3

Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 2.476 2.454

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Provizije za bančne storitve v državi 233 203

Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 17 3

Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 22 53

Provizije za opravljanje plačilnega prometa 64 49

Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 336 308

v 1000 EUR

87

7.4.6. Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida

a) Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev

Hranilnica je v letu 2014 realizirala izgubo v višini 25 tisoč EUR pri prodaji naložbe v finančno družbo (glej tč. 7.3.17)in iz naslova odpisov kreditov, ki predhodno niso bili oslabljeni v višini 76 tisoč EUR.

7.4.7. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah vposlovnih enotah hranilnice.

Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje dveh izvedenih finančnihinstrumentov, ki jih ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in jih ne obračunavapo pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39.

7.4.8. Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkazposlovnega izida

Postavka izkazuje dobiček realiziran pri prodaji finančnih sredstev izkazanih v postavki finančnih sredstev,razpoložljivih za prodajo, pri katerih se dobički in izgube pripoznajo skozi poslovni izid. Hranilnica je v letu 2014odprodala naložbo v nefinančno družbo (glej tč. 7.3.17.) in pri tem realizirala dobiček v višini 22 tisoč EUR.

2014 2013

Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0

Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema) 2 9

Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 0 0

Skupaj izterjane odpisane terjatev 2 9

Odpisi finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo (25) (0)

Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema) (76) (0)

Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 0 (8)

Skupaj odpisi (101) (8)

Skupaj realizirani dobički in izgube (99) 1

v 1000 EUR

2014 2013

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut 5 6

Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 74 206

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 79 212

v 1000 EUR

88


7.4.9. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji

Pojasnilo pod točko 7.8.

7.4.10. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo senanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev.

Hranilnica je evidentirala dobičke iz odprave pripoznanja obveznosti za izplačilo dividend v znesku 13 tisoč EUR, kiso zapadle v izplačilo leta 2011 in delničarji hranilnici niso posredovali podatkov za izvedbo izplačila. Čisti dobiček vznesku 2 tisoč EUR se nanaša na odpravo pripoznanja osnovnih sredstev.

7.4.11. Drugi čisti poslovni dobički/izgube

Drugi poslovni dobički se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav, subvencije Zavoda za zaposlovanje vzvezi s projektom Vseživljenjske karierne organizacije in subvencioniranjem novih zaposlitev in druge dobičke, ki sene zajemajo v drugih postavkah, izgube pa na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno.

7.4.12. Administrativni stroški

a) Stroški dela

2014 2013

Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju 67 415

Čisti izid iz varovanih postavk (120) (470)

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (53) (55)

v 1000 EUR

2014 2013

Stroški dela 3.228 2.697

Splošni administrativni stroški 2.119 1.955

Skupaj administrativni stroški 5.347 4.652

v 1000 EUR

2014 2013

Bruto plače 2.432 2.023

Dajatve za socialno zavarovanje 163 130

Dajatve za pokojninsko zavarovanje 220 175

Druge dajatve odvisne od bruto plač 18 14

Drugi stroški dela 395 285

- nadomestilo za prevoz na (iz) dela 80 58

- nadomestilo za prehrano med delom 109 88

- drugi stroški dela, regres 206 139

Skupaj stroški dela 3.228 2.627

v 1000 EUR

89

b) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo

c) Splošni in administrativni stroški

Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2014, ki je bila sklenjena septembra2014, je 21 tisoč EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli.

Ker je hranilnica pri ECB najela kredit v znesku 5 mio EUR za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja,je na dan 31.12.2014 zavezana k reviziji poročila za pridobitev in vzdrževanje kredita (obrazec TLTRO). Strošek revizijeporočila znaša 1.500 EUR brez DDV.

7.4.13. Amortizacija

2014 2013

Stroški materiala 101 105

Stroški energije 56 64

Stroški strokovne literature 13 13

Drugi stroški 23 19

Skupaj stroški materiala 193 201

Storitve drugih vključno s poslovnim najemom programske opreme 1.155 1.049

Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem 206 210

Stroški reklame 112 123

Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 197 129

Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 63 50

Reprezentanca 37 48

Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 24 26

Stroški zavarovanj 34 37

Stroški za službena potovanja 34 25

Drugi upravni stroški 64 57

Skupaj stroški storitev 1.926 1.754

Skupaj splošni in administrativni stroški 2.119 1.955

v 1000 EUR

2014 2013

V. 34 29

VI. 12 11

VII. 35 33

VIII. 3 3

Skupaj 84 76

2014 2013

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 381 364

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 29 16

Skupaj amortizacija 410 380

v 1000 EUR

90


7.4.14. Rezervacije

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna sov letu 2014 izkazane med drugimi stroški dela (glej tč. 7.3.13). Hranilnica je obračunala 98 tisoč novih rezervacij, odtega se 71 tisoč EUR nanaša na garancije in druga jamstva, 27 tisoč EUR pa na odobrene in nekoriščene kredite inkreditne linije.

7.4.15. Oslabitve

Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev, v posesti dozapadlosti in na oslabitve finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravooslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.2., 7.3.3. in 7.3.4..

V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugihterjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in oblikuje ustreznepopravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s stranidolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iznaslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitevnad odpravo oslabitev.

7.4.16. Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja

2014 2013

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 0 26

Rezervacije za jubilejne nagrade 0 4

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 98 89

Skupaj rezervacije 98 119

v 1000 EUR

2014 2013

Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, merjenih po pošteni vrednosti

- Oslabitve 168 392

Oslabitve kreditov (tudi drugih finančnih sredstev), merjenih po odplačni vrednosti

- Oslabitve 1.946 1.355

- Odprava oslabitev (1.713) (1.472)

Oslabitve finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti, merjenih po odplačni vrednosti

- Oslabitve 317 769

Skupaj oslabitve 718

v 1000 EUR

2014 2013

Celotni dobiček 676

Neobdavčljivi prihodki - 87 74

Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + (902) 153

Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove + 1 1

Davčne olajšave - 0 154

Davčna osnova = (312) 194

Davčna stopnja x 17 17

v 1000 EUR

91

Efektivna davčna stopnja za poslovno leto 2013 znaša 12,32 %, v letu 2014 pa je hranilnica obračunala davčno izgubozaradi povečanja odhodkov za odhodke iz prevrednotenja finančnih naložb v podrejene obveznice poslovne banke,ki so bile v letu 2014 odpisane zaradi izbrisa. Prevrednotenje finančnih naložb kot posledica oslabitve se prizna obodtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe.

Hranilnica je obračunala odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v znesku 129 tisoč EUR in sicer iznaslova davčne izgube, rezervacij po MRS 19 in iz davčno nepriznanih oslabitev finančnih naložb v vrednostne papirje.

Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa

Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je izračunan po davčni stopnji 17 %.

7.5. Denar in denarni ustrezniki

7.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti

Osnova Davek

Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 23 4

Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi -razpoložljivimi za prodajo 1.245 211

Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa 1.268 215

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1) 12.606 11.471

Zakladne menice 0 0

Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni 144 0

Skupaj denar in denarni ustrezniki 12.750 11.471

v 1000 EUR

2014 2013

Davek iz dobička = 0 33

Odložene terjatve za davek + (129) (5)

Davek od dohodkov pravnih oseb 0 28

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Knjigovodskavrednost Poštena vrednost Knjigovodska

vrednost Poštena vrednost

Sredstva

Denar v blagajni 12.606 12.606 11.471 11.471

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 19.402 19.402 21.962 21.962

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 77.198 78.251 89.025 90.317

Krediti 116.285 122.408 89.828 90.325

Druga sredstva 985 985 44 44

v 1000 EUR

92


Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti.

Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnihmerah na dan izkaza finančnega položaja.

a) Sredstva

Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri jehranilnica sklepala istovrstne posle na dan izkaza finančnega položaja.

Denar v blagajni in na računih pri CB

Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enakaknjigovodski vrednosti.

Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja

31.12.2014 31.12.2013

Knjigovodskavrednost Poštena vrednost Knjigovodska

vrednost Poštena vrednost

Obveznosti

Finančne obveznosti namenjene trgovanju 111 111 186 186

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 218.218 220.471 205.236 208.151

Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 1.471 1.471 1.565 1.565

Druge obveznosti 243 243 41 41

v 1000 EUR

31.12.2014Kotirane cene na delujočih

trgih (1. nivo)Poštena vrednost ne temeljina kotiranih cenah (3. nivo)

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 734

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 18.668 0

- Izdani od države in centralne banke 13.790 0

- Izdani od bank in hranilnic 889 0

- Izdani od drugih izdajateljev 3.989 0

Skupaj dolžniški VP 18.668 734

v 1000 EUR


trgih (1. nivo)Poštena vrednost ne temeljina kotiranih cenah (3. nivo)

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 30 0

Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 1.563

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 20.201 168

- Izdani od države in centralne banke 14.398 0

- Izdani od bank in hranilnic 739 168

- Izdani od drugih izdajateljev 5.064 0

Skupaj dolžniški VP 20.231 1.731

v 1000 EUR

93

Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določana podlagi tržne cene. Če ta ni na razpolago, se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen podobnihinstrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Hranilnica je v letu 2014 na podlagi podobnihinstrumentov vrednotila obveznico banke in obveznico nefinančne družbe s katerima se ni trgovalo na finančnihtrgih. Poštena vrednost, ki ne temelji na kotiranih cenah je določena za certificirane depozite bank in je enakaknjigovodski vrednosti teh instrumentov.

Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obvezniceRS, obveznice bank in druge obveznice), delnice druge finančne organizacije in delnice druge hranilnice.

Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako določenapoštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Delnice druge finančneorganizacije in delnice hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne obstaja delujoči trg.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

V letu 2014 so v drugi nivo vključene obveznice nefinančne družbe s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu,finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti.

b) Obveznosti

Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na dan bilance,ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti.

Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju

Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentovnamenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.


trgih (1. nivo)Prilagojene kotirane cene

(2. nivo)Poštena vrednost ne temeljina kotiranih cenah (3. nivo)


- Izdani od države in centralne banke 32.681 3.973 0

- Izdani od bank in hranilnic 22.903 5.614 9.073

- obveznice 22.903 5.614 0

- certificirani depoziti 0 0 9.073

- Izdani od drugih izdajateljev 15.081 992 0

Skupaj dolžniški VP 70.665 10.579 9.073

v 1000 EUR


trgih (1. nivo)Prilagojene kotirane cene

(2. nivo)Poštena vrednost ne temeljina kotiranih cenah (3. nivo)


- Izdani od države in centralne banke 16.925 0 0

- Izdani od bank in hranilnic 31.959 0 4.108

- obveznice 31.959 0 0

- certificirani depoziti 0 0 4.108

- Izdani od drugih izdajateljev 24.255 1.004 0

Skupaj dolžniški VP 73.139 1.004 4.108

v 1000 EUR

94


Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti

Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne merena dan bilance stanja.

7.7. Obračunavanje varovanja pred tveganji

Hranilnica od 01.07.2008 obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (členi od 71 do 102). Razmerjevarovanja je formalno označeno, opredeljene so varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem ininštrumenti za varovanje, Hranilnica je opredelila tudi tveganje pred katerim se varuje.

Hranilnica varuje:

- pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkazposlovnega izida (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednostipred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditevznačilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstvaoziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju spremembe obrestne mere v prihodnosti inbo vplivalo na dobiček hranilnice.

- denarne tokove, ki se pojavljajo po spremenljivi obrestni meri od osnove 2.422 tisoč EUR, ki se amortizira četrtletnodo januarja 2016 in na dan 31.12.2014 znaša 391 tisoč EUR. Skupni znesek varovanih denarnih tokov do 31.12.2014znaša 174 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemospremenljivo obrestno mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. Stem varujemo denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko vprihodnosti vplivalo na dobiček.

Hranilnica z obrestnimi zamenjavami varuje obrestno tveganje, ki izhaja iz spremenljive obrestne mere najetegaposojila ko je z obrestno zamenjavo zamenjala spremenljivo obrestno mero, za fiksno.

a) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo

Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Spremembapoštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega in likvidnostnega tveganjaprenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2014 je v izkazu poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednostivarovanih postavk v znesku -120 tisoč EUR v letu 2013 pa -470 tisoč EUR.

b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje

Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenihza varovanje poštene vrednosti v letu 2014 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 69 tisoč EUR v letu2013 pa zmanjšanje v znesku 417 tisoč EUR.

Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 25 tisoč EURodhodkov v letu 2014 in za 40 tisoč EUR odhodkov v letu 2013, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnicaizkazuje v presežkih iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 2tisoč EUR, enako kot v letu 2013, izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnihprihodkov in odhodkov prenesel v izkaze poslovnega izida.

2014 2013

Varovanje pred spremembo poštene vrednosti

Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja 69 417

Sprememba poštene vrednosti varovane postavke (120) (470)

Skupaj v izkazu poslovnega izida (51) (53)

v 1000 EUR

95

c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja

d) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja

Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 17 %.

2014 2013

Varovanje denarnih tokov

Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja 25 40

Uspešni del varovanja (23) (42)

Neuspešni del varovanja (2) (2)

Skupaj v izkazu poslovnega izida (2) (2)

v 1000 EUR

2014 2013

Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo

Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk 796 (95)

Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk 26 (207)

Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid (1.316) (1.436)

Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 85 295

Skupaj (409) (1.443)

Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov

Uspešni del varovanja (10) (33)

Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 2 6

Skupaj (8) (27)

Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja (417) (1.470)

v 1000 EUR

Stanje 31.12.2013 (1.470)

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP 1.125

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 120

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 23

Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja (215)

Stanje 31.12.2014 (417)

Stanje 31.12.2012 (2.150)

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP 83

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 470

Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 40

Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja 87

Stanje 31.12.2013 (1.470)

v 1000 EUR

96


7.8. Posli s povezanimi osebami

7.8.1. Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico

Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave, drugim delavcem banke, zaposlenimna podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in članom nadzornega sveta, terporoštva banke za obveznosti teh oseb v letu 2014

V stanju terjatev do uprave je bilo na dan 31.12.2014 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnihračunih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnega kredita znaša 41 tisoč EUR in se obrestuje po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75 %. Članom je odobreno dovoljeno negativnostanje na transakcijskem računu in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 16 tisoč EUR. Dovoljenonegativno stanje in limit po kartici je na dan 31.12.2014 črpano v višini 6 tisoč EUR, dovoljeno negativno stanje seobrestuje po letni obrestni meri 1,95 %.

Članom nadzornega sveta v letu 2014 ni bilo odobrenih kreditov. Na dan 31.12.2014 nimajo odobrenega negativnegastanja na osebnih računih, niti izdanih plačilnih kartic.

7.8.2. Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico

7.8.3. Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo

v letu 2014

31.12.2014 31.12.2013

Povezane osebe** 11 13

Delničarji* 2.221 2.303

Člana uprave 47 53

Člani nadzornega sveta 0 0

Skupaj 2.279 2.369

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Povezane osebe** 410 326

Delničarji* 10.502 9.770

Člana uprave 27 24

Člani nadzornega sveta 120 226

Skupaj 11.059 10.346

v E UR

*zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji**povezane osebe z organi vodenja in nadzora v skladu z ZBan-1

* skupaj z neizkoriščenimi limiti** vključno s člani uprave in NS s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti

Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj

Predsednik uprave do 04.12.2015 200.705 6.882 8.236 215.823

Predsednik uprave od 05.12.2015 dalje 13.224 0 0 13.224

Član uprave 173.268 3.441 7.618 184.327

Drugi zaposleni po individualni pogodbi 120.644 1.376 4.845 126.865

Skupaj 507.841 11.699 20.699 540.239

v EUR

97

Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto2012, dne 31.05.2013 in se v skladu s Politiko prejemkov izplača v obdobju 4 let (za del izplačila velja obdobje odložitve3 let). Boniteta se obračunava za uporabo službenega avtomobila v privatne namene in za nezgodno zavarovanjezaposlenih.

Člana uprave sta imela na dan 31.12.2014 v lasti 1.206 navadnih in 315 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 3,50 %osnovnega kapitala, s povezanimi osebami vred pa 3,53 % kapitala.

Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2014 v lasti 175 navadnih, skupaj 0,40 % osnovnega kapitala.

v letu 2013

Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto2012, dne 31.05.2013.

Člana uprave sta imela na dan 31.12.2013 v lasti 292 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,75 %osnovnega kapitala, s povezanimi osebami vred 1,13 % kapitala.

Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2013 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 3,66 %osnovnega kapitala

7.8.4. Razkritja pomembnih poslovnih stikov

V letu 2014 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub, Kranj, katerega zastopnikje bil predsednik uprave hranilnice.

Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med članomuprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati.

Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine

Predsednik nadzornega sveta do 04.12.2014 41.200

Predsednik nadzornega sveta od 05.12.2014 dalje in namestnik do 04.12.2014 16.131

Član in namestnik predsednika od 05.12.2014 dalje 14.794

Član revizijske komisije 778

Skupaj 72.903

v EUR

Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine

Predsednik nadzornega sveta 27.370

Član in namestnik predsednika 13.402

Član nadzornega sveta 13.248

Član revizijske komisije 700

Skupaj 54.020

v EUR

Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj

Predsednik uprave 215.975 30.972 9.966 256.912

Član uprave 166.920 15.483 8.849 191.252

Drugi zaposleni po individualni pogodbi 99.625 4.807 104.431

Skupaj 482.519 46.455 23.622 552.596

v EUR

98


7.8.5. Dogodki po datumu bilance stanja

Hranilnica je dne 28.02.2015 zaključila vpis 12. emisije rednih delnic. Prodanih je bilo 7.070 delnic, ki so bile dne16.03.2015 vpisane v sodni register. Kapital hranilnice je višji za 1.485 tisoč EUR, osnovni kapital za 530 tisoč EUR.

Konec marca 2015 je na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank Banka Slovenije vzpostavila posebensklad za reševanje bank. Sklad se bo financiral s prispevki bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji. Hranilnicaje v sklad vplačala denarna sredstva v višini 674 tisoč EUR, poleg tega pa mora zagotavljati likvidna sredstva v oblikivarnih in likvidnih naložb v višini 518 tisoč EUR. Iz sredstev sklada se bo v bodoče financiralo reševanje bank v okviruizrednih ukrepov, ki jih bankam lahko izreče Banka Slovenije.

Glej tudi tč. 4 Poslovnega poročila.

Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali naposlovanje hranilnice.

UPRAVLJANJE S TVEGANJI

101

Glavne kategorije tveganja povezane s poslovanjem hranilnice so kreditno, likvidnostno, obrestno, operativno,tveganje koncentracije in tveganje dobičkonosnosti. Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnegaposlovanja hranilnice, skladnosti s standardi upravljanja tveganj ter ohranjanje visoke kvalitete naložb. Hranilnica sezaveda vseh vrst tveganj, ki nastajajo pri njenem delovanju, tako z vidika notranjih procesov, sistemov ali ljudi, kottveganj, ki prihajajo iz zunanjega okolja.

Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v:

- opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj,- dokumentiranja poslovnih procesov,- razvoj in implementacija tehnik merjenja tveganj,- postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja,- dokumentiranje postopkov upravljanja s tveganji v pisni obliki,- opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene

v nadzor in upravljanje tveganj,- vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja,- doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih z ZBan-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov,- izračun notranjega kapitala hranilnice (ICAAP),- vzpostavitev sistema poročanja,- spremljanje zahtev nadzornih institucij.

Upravljanje s tveganji

102


Kreditno tveganje je največje tveganje v bančnem poslovanju in pomeni tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnostiplačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da vpogodbenem času izpolni svojo obveznost. Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju kreditnega portfelja, kipredstavlja posojila in naložbe v vrednostne papirje ter zunajbilnačne obveznosti, kot so garancije in druga jamstvain okvirni krediti. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanjater doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica v postopku odobravanja kreditaoceni kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod dogovorjenimi pogoji.Upravljanje kreditnega tveganja pomeni spremljanje dolžnikov v času trajanja kreditnega razmerja in sprotnopreverjanje sposobnosti dolžnika, da bo izpolnil pogodbene obveznosti.

V postopku kreditiranja ima hranilnica razmejene naloge in pristojnosti med poslovnimi enotami in zakladništvom,ki predstavljajo komercialno funkcijo in podpornimi službami, kot so računovodstvo in zaledne službe ter služboupravljanja s tveganji. Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam, pri čemer upošteva tudi drugevidike, kot so koncentracija naložb, ročnost in ustrezno zavarovanje, izpostavljenost do povezanih oseb in velikeizpostavljenosti. Kreditno sposobnost in druge vidike preveri kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, svojemnenje pa doda bonitetna služba. O odobritvi kredita odloča kreditni odbor, o odobritvi limita na transakcijskemračunu in nižjih zneskih kreditov odloča kreditna komisija.

Za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba. Hranilnica razvrsti dolžnikev skupine glede na njihove značilnosti in glede na produkte pri čemer upošteva tudi njihovo sposobnost poravnavanjaobveznosti do hranilnice. Glede na skupino v katero je dolžnik razvrščen obračuna oslabitve in rezervacije. Dolžnikes skupno izpostavljenostjo nad 200 tisoč EUR ocenjuje individualno in oblikuje oslabitve glede na pričakovan denarnitok dolžnika.

V postopku spremljanja dolžnikov, hranilnica preverja finančno stanje dolžnika in izpolnjevanje pogodbenihobveznosti. Spremlja tudi ustreznost zavarovanj.

Služba upravljanja s tveganji spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in ocenjuje primernost oblikovanihoslabitev in rezervacij ter opredeljuje višino potrebnih skupinskih oslabitev. Pripravlja poročila o obvladovanju tveganjza odbor za tveganja in vodstvo hranilnice.

1.1. Kreditna zavarovanja

Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, kiopravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in sporoki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpishipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, vloge, cesijske pogodbe. V spodnji tabeli so zajete primerne oblikezavarovanja, ki bi jih hranilnica v primeru neplačila dolžnika lahko unovčila.

Kreditno tveganje1

103

Glede vrednotenja zavarovanja glej točko 20.2. Razkritij v skladu osmim delom Uredbe (EU) 575/2013.

Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbesklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od predtem naštetih zavarovanj. Nezavarovane so izkazane terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditnosposoben, z vpisom hipoteke na nepremični, katere poštena vrednost ni ugotovljena na prej naveden način (6.348tisoč EUR), terjatve do stanovalcev večstanovanjskih skupnosti, ki so zavarovane s prilivi na račune rezervnih skladov(9.408 tisoč EUR), odkupe terjatev z regresno pravico (774 tisoč EUR).

Kakovost zavarovanja najprej preverja kreditna komisija oziroma kreditni odbor ob odobritvi kredita, v primeruzavarovanja z zastavo nepremičnine pripravljalec kredita pridobi tudi interno pravno mnenje. Kasneje se ustreznostzavarovanj redno spremlja, preverja se poštena vrednost zavarovanja v primerjavi s stanjem neodplačanega dolgain ustreznost zavarovanja z vidika iztržljivosti.

Obseg kreditov (potrošniški in stanovanjski krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnicise znižuje in je na dan 31.12. 2013 obsegal 44 %, na dan 31.12.2014 pa le še 30 % stanja vseh kreditov in se nanašana zavarovanje pri dveh zavarovalnicah. V letu 2013 je stanje kreditov zavarovanih s poslovnimi in stanovanjskiminepremičninami predstavljalo 35 % vseh kreditov, v letu 2014 pa se je povečalo na 39 %.

1.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja

a) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2014

31.12.2014 31.12.2013

Vrednost terjatevVrednost

zavarovanjVrednost terjatev Vrednost terjatev

Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami 547 1.003 682 1.438

Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 45.930 111.405 31.424 81.925

Terjatve zavarovane z zavarovalno polico 34.396 34.396 39.721 41.615

Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji 446 117 21 36

Ostale oblike zavarovanja 1.808 1.784 2.229 2.469

Nezavarovano 33.158 0 15.667 0

Skupaj 116.285 148.705 89.744 127.483

v 1000 EUR

Skupinsko Individualno Skupaj

Nefinančne družbe 20.981 3.862 24.843

Oslabitve (704) (552) (1.256)

Javni sektor 65 0 65

Oslabitve (1) 0 (1)

Druge finančne organizacije 370 1.058 1.428

Oslabitve (21) (288) (309)

Gospodinjstva* 91.057 1.003 92.060

Oslabitve (245) (300) (545)

Skupaj terjatve 112.473 5.923 118.396

Skupaj oslabitve (971) (1.140) (2.111)

Skupaj 111.502 4.783 116.285

v 1000 EUR

* vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi sredstvi

104


b) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2013

1.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih

Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in internometodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b.. Vtej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno.

a) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih

na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2013



Oslabitve (610) (426) (1.036)

Javni sektor 2 0 2

Druge finančne organizacije 100 1.346 1.446

Oslabitve (7) (318) (325)

Gospodinjstva* 70.284 2.445 72.729

Oslabitve (295) (361) (656)

Skupaj terjatve 86.378 5.383 91.761

Skupaj oslabitve (912) (1.105) (2.017)

Skupaj 85.466 4.278 89.744

v 1000 EUR



Javni sektor 64 64 0

Druge finančne organizacije 1.119 55 1.064

Gospodinjstva* 91.515 90.660 855

Skupaj 116.285 112.664 3.621

v 1000 EUR



Javni sektor 2 2 0

Druge finančne organizacije 1.121 752 369

Gospodinjstva* 72.073 71.435 638

Skupaj 89.744 87.548 2.196

v 1000 EUR

* vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi sredstvi

*skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi

*skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom

105

b) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih

na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2013

c) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2013



*skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi

do 30 dniod 30

do 90 dniod 91

do 180 dniod 181

do 365 dninad 365 dni Skupaj

Nefinančne družbe 29 2 0 362 1.309 1.702

Druge finančne organizacije 671 32 0 0 361 1.064

Gospodinjstva* 240 22 27 337 229 855

Skupaj 940 56 27 699 1.899 3.621

v 1000 EUR

do 30 dniod 30

do 90 dniod 91

do 180 dniod 181

do 365 dninad 365 dni Skupaj

Nefinančne družbe 92 106 233 83 675 1.189

Druge finančne organizacije 0 0 0 369 0 369

Gospodinjstva* 174 59 89 73 243 638

Skupaj 266 165 322 525 918 2.196

v 1000 EUR

Oblika zavarovanjaZnesek zapadle

terjatveZnesek zavarovanj

Znesek oslabitev in rezervacij

Bančne vloge 16 96 0

Zavarovalnica 172 4.643 (9)

Hipoteke 895 9.043 (224)

Drugo 503 531 (85)

Nezavarovano 2.035 0 (817)

Skupaj 3.621 14.313 (1.135)

v 1000 EUR

Oblika zavarovanjaZnesek zapadle

terjatveZnesek zavarovanj

Znesek oslabitev in rezervacij

Bančne vloge 21 51 (6)

Zavarovalnica 231 2.448 (17)

Hipoteke 590 3.476 (199)

Drugo 118 323 (40)

Nezavarovano 1.236 0 (705)

Skupaj 2.196 6.298 (967)

v 1000 EUR

106


č) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto

na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2013

Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa bonitetna služba na podlagi računovodskih izkazov in drugih finančnihin nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika daredno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva s katerimi je bil sklenjendogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe, itd.), v primeru da ne obstajalikvidno oziroma ustrezno zavarovanje (zavarovalnica, hipoteka na nepremičnini) so zajeti v skupinah C do E.

d) Pregled finančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bi dosežen nov dogovor

V letu 2014 je bilo 62 potrošniških in stanovanjskih kreditov, ki so že prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi znjimi dosežen dogovor o spremembi pogojev plačila, stanje teh kreditov ob spremembi pogojev pa je bilo skupaj533 tisoč EUR, v letu 2013 je bilo teh kreditov za 538 tisoč EUR, in sicer 72 kreditov. Stanje vseh kreditov prebivalstvuna dan 31.12.2014, pri katerih je bil kadarkoli v času odplačevanja dosežen dogovor o spremembi pogojev je 1.270tisoč EUR in se nanaša na 219 kreditov, na dan 31.12.2013 je bilo stanje takih kreditov 1.306 tisoč EUR, in sicer 241aktivnih partij. Za te kredite so oblikovane oslabitve v višini 86 tisoč EUR, na dan 31.12.2013 so te znašale 38 tisočEUR. Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasnoznižan obrok ali podaljšana doba odplačila.

Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor oobročnem odplačevanju z 19 dolžniki v skupnem znesku 29 tisoč EUR, v letu 23 je bilo teh 47 v skupnem znesku 69tisoč. Stanje aktivnih kreditov za obročno odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu na dan 31.12.2014znaša 57 tisoč EUR za katere je oblikovanih 20 tisoč oslabitev in se nanaša na 41 dolžnikov. Na dan 31.12.2013 je bilostanje takih kreditov 41 tisoč, oblikovanih oslabitev 36 tisoč za aktivnih 70 partij.

Pri poslovanju z nefinančnimi družbami in samostojnimi podjetniki obstaja 19 partij (10 dolžnikov) pri katerih je bilv letu 2014 sklenjen dogovor o reprogramiranju terjatev v skupnem znesku 1.560 tisoč EUR, v letu 2013 je bilo tehpartij 18 v skupnem znesku 1.308 tisoč EUR. Na dan 31.12.2014 je aktivnih 25 dolžnikov, pri katerih je prišlo vpreteklosti do restrukturiranja terjatev, stanje terjatev je 2.671 tisoč EUR za katere je oblikovanih za 649 tisoč EURoslabitev.

Oznaka skupineKrediti pravnim osebam insamostojnim podjetnikom

Prebivalstvo Skupaj

A 4.515 85.399 89.914

B 19.341 157 19.498

C 3.788 103 3.891

D 1.913 311 2.224

E 685 73 758

Skupaj 30.242 86.043 116.285

v 1000 EUR

Oznaka skupineKrediti pravnim osebam insamostojnim podjetnikom

Prebivalstvo Skupaj

A 2.681 66.210 68.891

B 14.627 214 14.841

C 3.264 169 3.433

D 1.010 29 1.039

E 233 1.317 1.540

Skupaj 21.805 67.939 89.744

v 1000 EUR

107

1.4. Koncentracija kreditnega tveganja

a) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah

na dan 31.12.2014

na dan 31.12.2013

b) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi

na dan 31.12.2014

Kreditinefinančnim

družbam

Krediti javnemusektorju

Krediti drugimfinančnim

organizacijam

Kreditigospodinjstvom

Skupaj% kreditnega

portfelja

Osrednje Slovenska 11.291 0 817 20.799 32.907 28,30

Podravje 1.811 0 157 25.465 27.433 23,59

Savinjska 2.374 59 0 12.631 15.064 12.95

Gorenjska 4.330 4 145 14.721 19.200 16,51

Goriška 147 0 0 1.991 2.138 1,84

Primorska 2.083 0 0 1.844 3.927 3,38

Dolenjska 1.268 1 0 12.850 14.119 12,14

Pomurje 283 0 0 1.214 1.497 1,29

Skupaj 23.587 64 1.119 91.515 116.285 100

v 1000 EUR

Kreditinefinančnim

družbam

Krediti javnemusektorju

Krediti drugimfinančnim

organizacijam

Kreditigospodinjstvom

Skupaj% kreditnega

portfelja

Osrednje Slovenska 7.446 1 973 17.506 25.926 28,89

Podravje 146 0 148 15.315 15.609 17,39

Savinjska 1.710 0 0 11.297 13.007 14,49

Gorenjska 4.505 0 0 11.825 16.330 18,20

Goriška 1 0 0 1.955 1.956 2,18

Primorska 1.573 0 0 1.970 3.543 3,95

Dolenjska 1.096 1 0 10.830 11.927 13,29

Pomurje 71 0 0 1.375 1.446 1,61

Skupaj 16.548 2 1.121 72.073 89.744 100

v 1000 EUR




Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 391 (22) 369

Predelovalne dejavnosti 6.583 (345) 6.238

Oskrba z električno energijo 2.113 (85) 2.028

Gradbeništvo 659 (44) 615

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5.248 (299) 4.949

Promet in skladiščenje 2.581 (122) 2.459

Gostinstvo 1.582 (94) 1.488

v 1000 EUR

108


na dan 31.12.2013

Hranilnica odobrava kredite v skladu z Zakonom o bančništvu in predpisi o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic(395. do 403. člen Uredbe 575/2013 EU parlamenta in Sveta). Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziromaskupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25 % kapitala hranilnice. V primeru, koizpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10 %kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti.

Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank oziroma izpostavljenosti zavarovane z jamstvom države alicentralne se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu s 400. členom Uredbe 575/2013, ki ureja izvzetjaiz določila o veliki izpostavljenosti. Hranilnica ima na dan 31.12.2014 izpostavljenosti do RS, Banke Slovenije, Slovenskeodškodninske družbe, petih bank in osmih nefinančnih družb, ki nominalno skupaj dosegajo 94.016 tisoč EUR oziroma784 % kapitala, po upoštevanju vseh izvzetij pa je skupna izpostavljenost 24 mio EUR oziroma 200 % kapitalahranilnice.




Finančne in zavarovalniške dejavnosti 451 (65) 385

Poslovanje z nepremičninami 679 (25) 654

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.927 (81) 2.846

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 783 (28) 755

Drugo 248 (13) 235

Skupaj 24.843 (1.256) 23.587

v 1000 EUR




Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.601 (28) 1.573

Oskrba z električno energijo 1.197 (25) 1.172

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 111 (7) 104

Gradbeništvo 832 (70) 762

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.082 (221) 2.861

Promet in skladiščenje 2.687 (113) 2.574

Gostinstvo 1.631 (109) 1.522

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 127 (8) 119

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 544 (74) 470

Poslovanje z nepremičninami 476 (14) 462

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 624 (43) 581

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 279 (16) 263

Predelovalne dejavnosti 4.241 (298) 3.943

Drugo 152 (10) 142

Skupaj 17.584 (1.036) 16.548

v 1000 EUR

109

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelihobveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnostje sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva.Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov.

Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z:

- spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami,- spremljanjem višine likvidnih sredstev,- usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti,- spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic,- spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive,- spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni,- analizo likvidnostnih vrzeli,- spremljanjem doseganja postavljenih limitov,- spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov,- indikatorji likvidnostnega tveganja,- likvidnostnimi stres testi,- dinamično analizo likvidnostnih vrzeli.

2.1. Pregled likvidnostne vrzeli

a) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2014

Likvidnostno tveganje2

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev

Od 3mesecev do 1 leta

Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Sredstva

Denar v blagajni 12.606 0 0 0 0 12.606

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 14 476 2.449 16.142 345 19.426

Krediti 9.092 7.172 21.530 58.572 42.360 138.726

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.192 9.618 40.468 25.708 2.083 80.069

Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 389 0 0 389

Druga sredstva 985 0 0 0 0 985

Skupaj sredstva 24.889 17.266 64.836 100.422 44.788 252.201

v 1000 EUR

110


b) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2013

Zgornje tabele prikazujejo neizvedena finančna sredstva in obveznosti za namen upravljanja z likvidnostnimtveganjem po preostalih rokih dospelosti v plačilo. Vrednosti v tabeli zajemajo predvidene denarne tokove in sonediskontirane, zato se razlikujejo od vrednosti v izkazu finančnega položaja.

Hranilnica vzdržuje razpršen portfelj visoko likvidnih naložb za zagotavljanje zadostnih sredstev za poravnavo svojihobveznosti. Likvidna sredstva, namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganja predstavljajo predvsem stanjegotovine v blagajnah in na računih hranilnice pri centralni banki, državne vrednostne papirje in druge vrednostnepapirje, ki so primerni za zastavo pri centralni banki in druge likvidne vrednostne papirje. Manjši delež teh naložb

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev


Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Obveznosti


Fin. obv. po odpl. vred. 73.690 30.841 77.087 27.436 465 209.519

Finančne obveznosti do CB 0 4.058 0 4.990 0 9.048

Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 0 0 0 1.471 0 1.471

Druge obveznosti 243 0 0 0 0 243

Skupaj obveznosti in kapital 73.933 34.899 77.087 34.008 465 220.392

Vrzel po ročnostih (49.044) (17.633) (12.251) 66.414 44.323

Čista neusklajenost (49.044) (66.677) (78.928) (12.514) 31.809

v 1000 EUR

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev


Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Sredstva

Denar v blagajni 11.471 0 0 0 0 11.471

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 0 0 2.669 12.995 6.298 21.962

Krediti 9.686 4.887 17.197 48.156 29.414 109.340

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 198 6.040 39.166 50.284 1.006 96.694



Skupaj sredstva 21.413 10.927 59.220 111.759 36.718 240.036

Obveznosti

Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 30.085 0 30.085

Fin. obv. po odpl. vred. 0 0 0 186 0 186

Finančne obveznosti do CB 55.527 30.386 65.813 23.591 2.031 177.348



Skupaj obveznosti in kapital 55.568 30.386 65.813 55.427 2.031 209.225

Vrzel po ročnostih (34.155) (19.459) (6.593) 56.331 34.687

Čista neusklajenost (34.155) (53.614) (60.207) (3.876) 30.813

v 1000 EUR

111

ima hranilnica kvalificiranih v postavki vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo, ki jih v primeru poslabšanelikvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti in so kvalificiranekot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita pri centralni banki.

2.2. Likvidnostni količniki

Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo zaizračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo vizračun količnika prvega razreda s ponderjem 40 %, za izračun drugega razreda pa s ponderjem 35 %. V izračunkoličnikov likvidnosti se vključujejo samo t.i. dobri krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B.

Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugegarazreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2014 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 1,87na dan 31.12.2013 pa 2,44.

2.3. Koncentracija depozitov

Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenostidepozitov glede velikosti in ročnosti.

a) Pregled koncentracije depozitov strank, ki niso banke

Vloge prebivalstva Vloge pravnih oseb*30 največjih deponentov

pravnih osebSkupaj

znesek v % znesek v % znesek v % znesek

2014 147.894 73 55.832 27 27.881 50 203.726

2013 127.708 76 39.956 24 23.021 58 167.664

v 1000 EUR

* vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti, kot so nefinančne družbe, druge finančne organizacije, osebe javnega

sektorja,…)

112


Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnihprihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mereza neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitveobrestne mere.

Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. Posle je realizirala v letih 2008in 2009, s katerimi je zaščitila pošteno vrednost vrednostnih papirjev in kreditov s fiksno obrestno mero. Trenutnoima v portfelju naslednje obrestne zamenjave:

- v znesku 9.712 tisoč EUR vrednostnih papirjev, kjer je fiksno obrestno mero zamenjala za referenčno obrestnomero 3 mesečni Euribor,

- za 1.667 tisoč EUR kreditov s fiksno obrestno mero, z zamenjavo za 1 mesečni Euribor,

ter bodoče denarne tokove:

- v znesku 390 tisoč EUR, kjer je referenčno obrestno mero zamenjala za fiksno.

V letu 2014 hranilnica ni sklepala poslov obrestnih zamenjav.

3.1. Pregled obrestnih vrzeli

Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljivepostavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere.

Metoda obrestnih vrzeli je pripravljena na podlagi podatkov o predvidenih denarnih tokovih posameznih finančnihinstrumentov, tako iz naslova glavnic kot pripadajočih obresti, diskontiranih na dan priprave poročila. Poročilapraviloma trimesečno pripravi služba upravljanja s tveganji in jih predstavi odboru za tveganja.

Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo intiste z nespremenljivo obrestno mero), in vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobjuponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlikmed sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere.

Za proučevanje spremembe naklona krivulje donosnosti hranilnica prouči vpliv spremembe obrestne mere samo naaktivni ali samo na pasivni strani. Podobno prouči vpliv spremembe referenčnih obrestnih mer.

Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivuljedonosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednostikapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskegadokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 b.t..

Obrestno tveganje3

113

a) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2014

b) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2013

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev


Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Sredstva

Denar v blagajni 12.606 0 0 0 0 12.606

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 14 476 2.449 16.142 345 19.426

Krediti 112.539 3.069 8.585 12.676 1.762 138.631

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 2.192 17.618 34.413 23.674 2.083 79.980



Skupaj sredstva 128.336 21.163 45.836 52.492 4.190 252.017

Obveznosti


Fin. obv. po odpl. vred. 73.537 30.839 77.550 26.049 444 208.419

Finančne obveznosti do CB 0 4.058 0 4.990 0 9.048



Skupaj obveznosti in kapital 73.780 34.897 77.550 32.621 444 219.293

Vrzel po ročnostih 54.556 (13.734) (31.714) 19.871 3.746

Čista neusklajenost 54.556 40.822 9.108 28.979 32.725

v 1000 EUR

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev


Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Sredstva

Denar v blagajni 11.471 0 0 0 0 11.471

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 9.727 126 2.976 7.992 964 21.786

Krediti 100.397 1.829 5.721 5.567 104 113.618

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 184 7.564 38.774 46.192 2.165 94.880



Skupaj sredstva 121.837 9.519 47.659 60.076 3.233 242.323

v 1000 EUR

114


3.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov

Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržnekrivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za kolikose spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivuljedonosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnihmer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice.

Za oceno vpliva spremembe obrestnih prihodkov na prihodke se uporabi paralelen premik krivulje donosnosti za200 b.t. Prouči se vpliv spremembe na prihodke v naslednjih razredih: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3 do 6mesecev, od 6 do 12 mesecev. Seštevek vrednosti nam da kumulativen vpliv na obrestne prihodke v obdobju 1 leta,ki na dan 31.12.2014 znaša 593 tisoč, medtem ko je 31.12.2013 znašal 317 tisoč EUR.

3.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala

Osnova za ugotavljanje vpliva obrestnega tveganja na ekonomsko vrednost kapitala je poročilo o vrzelih iz kateregaje razvidna obrestna izpostavljenost po posameznih dospelostnih razredih. Vpliv spremembe obrestnih mer naekonomsko vrednost kapitala se ugotavlja z metodo modificiranega trajanja in se določi kot zmnožek obrestnih utežiin vrzeli po posameznih dospelostnih razredih. Skupna izpostavljenost je enaka seštevku in na dan 31.12.2014 zanaša0,60 % regulatorne vrednosti kapitala, na dan 31.12.2013 je znašala 2,36 %.

Do 1 mesecaOd 1 do

3 mesecev


Od 1 leta do 5 let

Nad 5 let Skupaj

Obveznosti

Finančne obveznosti namenjene trgovanju 0 0 0 30.085 0 30.085

Fin. obv. po odpl. vred. 0 0 0 186 0 186

Finančne obveznosti do CB 58.284 29.456 66.054 22.537 1.960 178.291



Skupaj obveznosti in kapital 58.325 29.456 66.054 54.373 1.960 210.168

Vrzel po ročnostih 63.512 (19.937) (18.395) 5.702 1.273

Čista neusklajenost 63.512 43.575 25.180 30.882 32.155

v 1000 EUR

115

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:

- neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov,- druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero,- neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, - zunanji dogodki ali dejanja.

Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivojuhranilnice z ustreznim sistemom poročanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemutveganju.

Hranilnica ima vzpostavljen sistem identifikacije in zbiranja škodnih dogodkov. Vodje poslovnih enot in posameznihoddelkov (lastniki tveganj) so zadolženi za redno in pravočasno poročanje. Služba upravljanja s tveganji zbira škodnedogodke, jih analizira in pripravlja poročila odboru za tveganja. V primeru identifikacije večjega škodnega dogodkalastniki tveganj istočasno s poročanjem službi upravljanja s tveganji, poročajo tudi neposredno upravi. Analiza škodnihdogodkov in na tej podlagi pripravljeni predlogi za ukrepanje so usmerjeni v nenehno izboljševanje kontrolnegaokolja hranilnice in samih poslovnih procesov. Dodatno hranilnica z vprašalniki ugotavlja ključne indikatorje tveganjav hranilnici.

Hranilnica je vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira.

Tudi v bodoče bo izvajala aktivno politiko upravljanja z operativnim tveganjem in s tem zagotavljala varnostposlovanja ter krepila zaupanje svojih komitentov.

Operativno tveganje4

116


Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnostbanke oziroma hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer zaradi neprimernegarazmerja med stroški in prihodki). Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja in zgodnji pokazateljproblematičnosti družbe.

Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji na katere hranilnica lahko vplivaso struktura bilance in obseg in struktura poslovnih aktivnosti in, posledično vpliva na realizacijo prihodkov (obrestnamarža, neobrestni prihodki), kvaliteta naložb in stroški. Hranilnica ne more vplivati na splošni nivo obrestnih mer,ekonomske razmere in konkurenčno okolje v okolju v katerem posluje.

Najpomembnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so:

- obrestna marža, - stroškovna učinkovitost, - kvaliteta prihodkov.

Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža, to jerazmerje med čistimi obrestmi in povprečno obrestovano aktivo.

Na stroške poslovanja imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni vpliv.Stroškovno učinkovitost ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi stroški in povprečnoaktivo.

Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi nivo prihodkovin dobičkonosnosti. To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno vplivale na sprememboobrestne marže, obseg in kvaliteto kreditnega portfelja.

Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosti tako, da:

- spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže,- aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja,- pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost.

Hranilnica ugotavlja obseg tveganja dobičkonosnosti na način, kot ga je predpisala Banka Slovenije in ga je sprejelSvet Banke Slovenije na seji dne 28.02.2012 in na dan 31.12.2014 znaša 19 tisoč EUR, medtem ko je na dan 31.12.2013znašal 1.180 tisoč EUR. Znesek predstavlja potencialne izgube hranilnice zaradi višine pasivnih obrestnih mer podkaterimi se sklepajo novi posli, ki presegajo zgornje obrestne mere določene v metodologiji Banke Slovenije, zaposamezne razrede ročnosti. Zaradi znižanja obrestnih mer na pasivni strani je tveganje dobičkonosnosti zaradi višinepasivnih obrestnih mer upadlo.

Tveganje dobičkonosnosti5

117

Hranilnica ne opravlja poslov v tujih valutah, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in vtrezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2014 je 99 tisoč EUR, na dan31.12.2013 ja bilo 62 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je zanemarljiva.

Valutno tveganje6

118


Slovenija se počasi izvija iz primeža finančne krize. Stopnja brezposelnosti je še vedno visoka, nepremičninski trg nedeluje, plačilna disciplina je še vedno slaba. Posledica tega so nezmožnost odplačevanja posojil prebivalstva inprezadolženost podjetij in na drugi strani nezmožnost novega zadolževanja realnega sektorja. Gospodarska recesijaje razkrila pomanjkljivost upravljanja tveganj v bankah v obdobju konjunkture, prav tako tudi številne slabosti inpomanjkljivosti Basla II kot nadzornega mehanizma bančnega sistema. Z Direktivo CRD IV in Uredbo CRR se uvaja t.i.Basel 3 na področju upravljanja tveganj v bankah.

Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij zanamen procilkičnosti pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslovaprocikličnosti, ki je posledica rezultatov stresnega scenarija, ki predvideva dodaten padec bruto domačega proizvoda,padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva jeizračunana v višini 1.446 tisoč EUR.

Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjimtveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, tveganje koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje,hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovaneza pokrivanje tveganja koncentracije v višini 133 tisoč EUR.

Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka.

Druga bančna tveganja7

119

Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala. Hranilnicamora glede na vrsto in obseg svojih storitev in glede na tveganja, katerim se izpostavlja pri izvajanju teh storitev vvsakem trenutku zagotavljati ustrezno višino kapitala. Hranilnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim jeizpostavljena pri opravljanju posameznega posla in količina poslov, ne presežejo omejitev Zakona o bančništvu inna njegovi podlagi izdanih predpisov, CRD IV in Uredbe CRR, ki v bančno zakonodajo prenašata vsebino Basla III inpomenita pomemben korak k uveljavitvi enotnih pravil na področju bančništva.

Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe papraviloma mesečno.

8.1. Sestavine kapitala

Kapital hranilnice je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija kapitala, razdeljen na temeljni indodatni kapital. Temeljni kapital je sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnegakapitala. Navaden lastniški kapital predstavljajo vplačane navadne delnice zmanjšane za lastne delnice, kapitalskerezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobiček in prehodne prilagoditve, zmanjšane za odbitne postavke (pregledposameznih sestavin je razviden iz spodnje tabele). Dodaten temeljni kapital sestavljajo prehodne prilagoditve zaprednostne delnice in odbitki dodatnega temeljnega kapitala.

Akumuliran drug vseobsegajoči donos v znesku -409 tisoč EUR na dan 31.12.2014 se nanaša na posebneprevrednotovalne popravke kapitala v zvezi z finančnimi instrumenti razvrščenimi v kategorijo 'razpoložljiv za prodajo'.

Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov predstavljajo stanje prevrednotovalnihpopravkov kapitala v znesku 8 tisoč EUR v zvezi z varovanjem denarnih tokov po pravilih iz MRS 39.

Stanje temeljnega kapitala se zmanjša za naložbe v neopredmetena sredstva v znesku 116 tisoč EUR in za presežekodbitnih postavk od dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom.

Dodatni temeljni kapital hranilnice predstavljajo prednostne delnice (LONP), v znesku 92 tisoč EUR in se v izračunkapitala dodatnega temeljnega kapitala vključujejo v višini 80 % knjigovodske vrednosti (74 tisoč EUR). Od dodatnegatemeljnega kapitala hranilnica odšteva 80 % stanja neopredmetenih osnovnih sredstev (93 tisoč EUR) in 80 % stanjalastnih delnic (11 tisoč EUR), kar skupaj znaša 104 tisoč EUR. Glede na razpoložljivo stanje dodatnega temeljnegakapitala, se 30 tisoč EUR odbitkov odšteje od temeljnega kapitala.

Temeljni kapital se poveča za druge prehodne prilagoditve temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom,skupaj 489 tisoč EUR, in sicer:

- Nerealizirani dobički in izgube iz naslova izpostavljenosti v kategoriji 'razpoložljiv za prodajo', ki nisoizpostavljenosti do centralne ravni države (- 8 tisoč EUR). Na podlagi Sklepa o izvajanju Uredbe o bonitetnihzahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja glede izvrševanja opcij in diskrecijskih možnosti ter drugihnalog pristojnega organa za kreditne institucije (diskrecije BS) se izgube na dan 31.12.2014 upoštevajo v višini 20 %, dobički pa v višini 0 % zato prilagoditev za 80 % izgub in 100 % dobičkov iz lastniških in nedržavnihdolžniških vrednostnih papirjev

- Nerealizirani dobički in izgube iz naslova izpostavljenosti v kategoriji 'razpoložljiv za prodajo', ki so izpostavljenostido centralne ravni države, ki se ne upoštevajo, prilagoditev v višini 100 % (- 393 tisoč EUR)

Upravljanje s kapitalom8

120


- 80 % knjigovodske vrednosti naložb v neopredmetena osnovna sredstva (93 tisoč EUR),- 80 % stanja lastnih delnic (11 tisoč EUR).

8.1.1. Kapital

a) Temeljni kapital

31.12.2014 31.12.2013

Kapital 11.991 12.104

Temeljni kapital 11.241 10.874

Dodatni kapital 750 1.230

v 1000 EUR

31.12.2014 31.12.2013

Temeljni kapital 11.241 10.874

Navadni lastniški temeljni kapital 11.241 10.874

Kapitalski instrumenti, sprejemljivi kot navaden lastniški temeljni kapital 6.828 6.686

- vplačani kapitalski instrumenti 3.165 3.165

- vplačan presežek kapitala 3.677 3.646

- (-) lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala (14) (125)

Akumuliran drug vseobsegajoči donos (409) (1.443)

Druge rezerve 4.487 4.282

- zakonske rezerve 79 79

- druge rezerve iz dobička 4.394 4.195

- rezerve za lastne delnice 14 8

Prilagoditve navadnega lastniškega kapitala zaradi bonitetnih filtrov (8) (27)

- rezerva pri varovanju denarnih tokov (8) (27)

Druga neopredmetena sredstva (116) (100)

Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnimkapitalom

(30) (106)

Druge prehodne prilagoditve temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom 489 1.574

Dodatni temeljni kapital 0 0

- Prehodne prilagoditve zaradi kapitalskih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo prehodna pravila

74 74

- Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom(odbito v navadnem lastniškem kapitalu)

(104) (180)

- Dodatni odbitki dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členom 3 Uredbe o kapitalskih zahtevah 30 106

v 1000 EUR

121

b) Dodatni kapital

Dodatni kapital vključuje podrejene vloge, ki so sprejemljive za vključevanje v izračun kapitala (glej tč. e) 7.3.11.Računovodskega poročila). To so nominalni zneski vlog ki izpolnjujejo pogoje iz CRD IV in CRR za vključevanjepodrejenih vlog v izračun kapitala in za katere je hranilnica pridobila soglasje Banke Slovenije.

8.2. Kapitalske zahteve

8.2.1. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje

Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu z določili členov od 111 do 134 CRR postandardiziranem pristopu. Izpostavljenosti hranilnica razvrsti v predpisane kategorije izpostavljenosti, kot je razvidnoiz spodnje tabele. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotnestranke in tveganje zmanjšanja vrednosti ter proste izročitve na dan 31.12.2014 znaša 109.780 tisoč EUR.

a) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem

pristopu na dan 31.12.2014

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 8.782 tisoč EUR

31.12.2014 31.12.2013

Dodatni kapital 750 1.230

- Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi, sprejemljivi kot dodatni kapital 750 1.230

v 1000 EUR





kreditnegatveganja

Tveganjuprilagojene

izpostavljenosti

Kapitalskazahteva za

kreditnotveganje

Izpostavljenosti do enot centralne ravnidržave in centralne banke 40.317 0 (1) 49.561 444 36

Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalneravni držav 1 0 0 0 0 0

Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja 21.912 0 0 (21.912) 0 0

Izpostavljenosti do institucij 37.097 4 0 (27.649) 1.890 151

Izpostavljenosti do podjetij 15.453 9.105 (302) (2.151) 17.517 1.401

Izpostavljenosti do bančništva na drobno 105.916 8.245 (1.100) (877) 78.099 6.248

Neplačane izpostavljenosti 3.955 0 (1.055) 0 4.054 324

Lastniški kapital 734 0 0 0 734 59

Ostale izpostavljenosti 9.359 0 0 0 7.042 563

Skupaj vse kategorije izpostavljenosti 234.744 17.354 (2.458) (3.028) 109.780 8.782

v 1000 EUR

122


b) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem

pristopu na dan 31.12.2013


8.2.2. Kapitalska zahteva za operativno tveganje

Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu v skladu s 315. in 316.členom CRR. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.Znesek skupne izpostavljenosti operativnim tveganjem v skladu z 92 členom CRR na dan 31.12.2014 znaša 12.250EUR, na dan 31.12.2013 pa 11.850 tisoč EUR. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 980tisoč EUR, na dan 31.12.2013 pa 945 tisoč EUR.

8.2.3. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti

Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena glede naposle, ki jih opravlja in obseg poslovanja (potrebni ali zahtevani kapital) . V okviru prvega stebra kapitalske ureditvehranilnica zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja (tč. 8.2.1. in 8.2.2.), kot to predpisujeUredba CRR.

Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih izpostavljenosti in na danna dan 31.12.2014 znaša 9,83, na dan 31.12.2013 pa 12,21. Količnik temeljnega kapitala, ki je razmerje medtemeljnim kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih izpostavljenosti pa je na dan 31.12.2014 znašal 9,21, na dan31.12.2013 pa 10,97.

8.2.4. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP)

Namen ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala je boljše zagotavljanje ustreznega kapitala bank in hranilnicglede na dejanska tveganja, ki jih te prevzemajo in zagotoviti ustrezno višino in kvaliteto kapitala tudi v prihodnje.

Kapitalski sporazum sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v prvisteber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje.

Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemunadzoru SREP. Ker v slovensko zakonodajo še ni bila prenesena vsebina Direktive CRD IV smo banke dolžne spoštovativeljavni Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja notranjega kapitala, splošne standardeupravljanja s posamezno vrsto tveganj ter pisma in priporočila Banke Slovenije. Pri ocenjevanju notranjega kapitala





kreditnegatveganja

Tveganjuprilagojene

izpostavljenosti

Kapitalskazahteva za

kreditnotveganje

Izpostavljenosti do enot centralne ravnidržave in centralne banke 60.373 0 (1) 31.913 0 0

Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalneravni držav 0 0 0 0 0 0

Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja 14.190 0 0 (14.190) 0 0

Izpostavljenosti do institucij 37.799 5 0 (17.722) 4.016 321

Izpostavljenosti do podjetij 12.819 4.498 (341) (2.231) 12.879 1.030

Izpostavljenosti do bančništva na drobno 83.456 6.150 (1.183) (965) 61.364 4.909

Neplačane izpostavljenosti 2.332 0 (723) 0 2.252 180

Lastniški kapital 3.166 (1.101) 0 0 2.065 165

Ostale izpostavljenosti 6.029 0 0 0 4.700 376

Skupaj vse kategorije izpostavljenosti 220.164 10.653 (3.348) (3.128) 87.276 6.981

v 1000 EUR

123

večina metod za oceno kapitalskih potreb ni predpisana. Hranilnica, kot majhna institucija z manj kompleksnimi posliuporablja enostavnejše metode.

Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikovračunovodskih informacij.

Hranilnica zagotavlja notranji kapital za pokrivanje kapitalskih zahtev iz naslova:

- kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu v skladu s CRR, - operativnega tveganja po enostavnem pristopu v skladu s CRR,

in za pokrivanje kapitalskih potreb iz naslova:

- obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti obrestnemu tveganju glede na vrednost kapitala,ki na dan 31.12.2014 znaša 0,60 % kapitala hranilnice,

- likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena z velikostjokoličnikov likvidnosti 1. in 2. razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta,

- tveganja dobičkonosnosti glede na izračunano vrednost po metodologiji regulatorja,- tveganja koncentracije v višini izračuna glede na izmerjeno tveganje koncentracije po Herfindahl-

Hirschmannovem indeksu, kar znaša 1 % kapitala, - iz naslova procikličnosti,- iz naslova kvalitete notranjega upravljanja.

Hranilnica najmanj letno preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala.Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja do konca meseca aprila.Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in ocena kapitalskih potreb najmanj trimesečno.

a) Interna ocena kapitala na dan 31.12.2014

Banka Slovenije je hranilnici v letu 2013 v procesu ICAAP/SREP predpisala vzdrževanje kapitalskih potreb v višini144,7 % kapitalskih zahtev iz I. stebra, kar pomeni količnik skupnega kapitala v višini 11,6 %. Hranilnica mora zapokrivanje kapitalskih potreb zagotoviti najmanj 80 % temeljnega kapitala oziroma vzdrževati količnik temeljnegakapitala najmanj v višini 9,3 %.

31.12.2014

Kapital hranilnice 11.991

Kapitalska zahteva za kreditno tveganja 8.782

Kapitalska zahteva za operativno tveganje 980

Kapitalska zahteva prvega stebra 9.762

Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 72

Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 120

Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti 19

Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje 360

Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) 1.446

Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja 0

Kapitalska zahteva drugega stebra 2.017

Interna ocena kapitalskih potreb 11.779

Presežek kapitala 212

v 1000 EUR

124


Hranilnica je z namenom zagotavljanja zahtevanih količnikov kapitalske ustreznosti v zadnjem kvartalu 2014 pričelaz dokapitalizacijo navadnih delnic. Ta je bila zaključena 28.02.2015 in 16.03.2015 vpisana v sodni register, zatohranilnica vplačil iz tega naslova ni mogla upoštevati v izračun kapitala na dan 31.12.2014.

Dne 19.01.2015 je bila s strani Banke Slovenije izražena nova zahteva, da mora hranilnica vzdrževati interno ocenokapitala najmanj v višini 156,2 % kapitalskih zahtev iz I. stebra oziroma količnik skupnega kapitala najmanj v višini12,5 % in količnik temeljnega kapitala najmanj v višini 10,0 %.

Dne 21.04.2015 je Banka Slovenije hranilnici naložila da mora najkasneje do 31.12.2015 zagotoviti dodatni kapital vobsegu tako, da bo dosežen količnik skupnega kapitala vsaj v višini 12,5 % oziroma količnik temeljnega kapitala vsajv višini 10 %.

Hranilnica na dan 31.03.2015 že presega novo zahtevo glede količnika temeljnega kapitala. Temeljni kapital hranilniceznaša 10,6 %, skupni kapital pa 11,4 %.

Hranilnica bo s ciljem zagotavljanja zahtevanih kapitalskih količnikov s strani Banke Slovenije v letu 2015:

- pridobila podrejeni dolg v višini 2 mio EUR in s tem povečala skupni kapital,- znižala kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v okviru I. stebra s tem, da bo zagotovila pogoje za izračun nižjih

kapitalskih zahtev od izpostavljenosti zavarovanih s hipotekami na nepremičninah,- odprodala naložbo v kapital finančne institucije,- pridobivala naložbe z nizko kapitalsko zahtevo in aktivno delovala v postopkih izterjave naložb z visoko kapitalsko

zahtevo.

Hranilnica LON d.d., Kranjzanjo Slavko Erzar

Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj

Telefon 04 28 00 777Telefaks 04 20 11 337

E-pošta [email protected] naslov www.lon.si

Produkcija Hranilnica LONKreativna zasnova Služba marketinga in komuniciranja Hranilnice LON in MAJ DIZAJN, Vrbnje

Oblikovanje in prelom MAJ DIZAJN, Vrbnje

Tisk Tiskarna Uzar Tržič

Kranj, maj 2015

za net layout 1 - lonusmeritev se je v preteklosti pokazala kot pravilna, saj analize kreditnega...

Documents