PREKINILI BOMO ŠKODLJIVE PRAKSE IN KADROVANJE –

Štejejo le strokovnost, kompetence in interes občanov.

1. Občinska uprava bo učinkovita in občanom prijazna

2. Črpanje EU in državnih sredstev (projektna pisarna)

3. Uredili bomo ulice, trge in vasi

4. Voda – osnova življenja – mora biti čista

Konkretni načrti razvoja Občine

stran 2

Kdo jeGregor Macedoni?

stran 3

Obrnimo na bolje

stran 4

Predstavitev kandidatov Liste Gregorja Macedonija stran 5-7

Drugi o njem

stran 8

2

Za vse občane bomo

Več o projektih na: www.gregormacedoni.si

Z znanjem in izkušnjami ter z malo proračunskega denarja v PRVEM letu:

1. Organizacijsko in finančno podprli dobre projekte društev s podvojenim obsegom proračunskih sredstev.

2. Povečali obseg pooblastil krajevnih skupnosti za izvajanje manjših projektov ter povečali sredstva, namenjena reševanju konkretnih težav občanov v njihovem bivalnem okolju.

3. Uredili 5 km novih kolesarskih poti in obnovili ali izgradili 5 km sprehajalnih poti.4. Uredili problematiko parkirišč (funkcionalnih zemljišč) v blokovskih naseljih.5. Optimirali mestni potniški promet in podaljšali določene avtobusne linije v večje kraje mestne okolice.6. Prekinili vse škodljive pogodbe (npr. najem prostorov za RIC), s katerimi občina mesečno izgublja na desetine tisočev evrov

mesečno, ter oddali ali prodali nestrateške površine, ki jih občina ne potrebuje.7. Vzpostavitev projektne pisarne za velike projekte in črpanje državnega in evropskega denarja (vzpostavili občanom prijazen

servis in dvignili produktivnost občinske uprave).8. Preoblikovali Zavod za turizem v povezovalca in soustvarjalca celotne turistične ponudbe občine, katere turistična dejavnost

mora postati pomemben vir občinskih dohodkov.9. Znižali komunalne stroške gospodinjstev na pošteno raven (revizija poslovanja Ceroda in Komunale NM).10. Uredili zimski park za tek na smučeh in sankanje.

Z znanjem in izkušnjami bomo z lastnimi sredstvi občine v DVEH letih:

1. Pripravili nov občinski energetski načrt (ter po sistemu energetskega pogodbeništva obnovili vse javne občinske zgradbe, prednostno vrtce in osnovne šole).

2. Oživili mestno jedro z novimi programi in ponudniki ter ureditvijo prometnega režima. 3. Uredili vsaj dve središči v vaških krajevnih skupnostih (javni prostor za druženje).4. Preprečili smrad s smetišča v Brusnicah in dokončali Cerod 2 (ne da bi dodatno obremenili položnice občanov). 5. Zgradili garažno hišo v (ali ob) starem mestnem jedru.6. Uredili varne poti za vse otroke v občini do osnovnih šol.7. Zgradili brv čez reko Krko in zaključili prvo fazo projekta pešpoti po občini.8. Izboljšali ponudbo turističnih in rekreativnih vsebin na Krki. 9. Vpeljali uporabo bio in integriranega sadja in zelenjave lokalnega izvora v vse javne zavode.10. Racionalizirali poslovanje vseh javnih zavodov (skupne službe: vzdrževanje, čiščenje, nabava).11. Zgradili nov mladinski (oz. medgeneracijski) center.

Z znanjem in izkušnjami bomo z občinskimi in evropskimi sredstvi v ŠTIRIH letih:

1. Dokončali skupaj 30 km kolesarskih poti (kolesarske poti iz mesta do vseh krajev v občini)2. Začeli urejati Arheološki park Marof.3. Poskrbeli, da bodo lahko občani plavali v plavalnem bazenu vse leto.4. V mesto pripeljali nov tehnični muzej oz. hišo eksperimentov.5. Zagotovili kakovostno pitno vodo za vse občane.6. Pripeljali optični kabel (širokopasovno povezavo) v vse krajevne skupnosti.7. Zagotovili primerno športno infrastrukturo (večnamenska občinska dvorana, pokrita tribuna) 8. Začeli graditi južno povezovalno cesto iz smeri Uršnih sel, skupaj z rešitvijo prometa v Šmihelu in na Drski.9. Uredili novo, pretočnejše krožišče v Žabji vasi.

Strateški projekti, ki bodo tekli paralelno in v katere bomo vključevali državne ustanove in evropske sklade:

Varnost in spoštovanje reda za vse občane, Ustanovitev Univerze, Arheološki park Marof, Naravni (športno-turistični) park Gorjanci, Prenova talnih površin in pročelij v mestnem jedru, Ureditev kolesarskih poti, pešpoti in obrečnega prostora reke Krke, Ureditev romskih naselij (s po-močjo nacionalnih ustanov), Spodbujanje podjetništva med mladimi, Ureditev nove obrtno-podjetniške cone, Regijski projekt na področju vodooskrbe, Pospeševanje izgradnje »tretje razvojne poti« (novomeška obvoznica), Nadgradnja električnega omrežja do Novega mesta in Bele krajine.

3

Gregor Macedoni, županski kandidatNovo mesto mora začeti izkoriščati razvojne priložnosti

Uspehi in izkušnje v gospodarstvu

Izvršni direktor Trima MSS, d. d. (od 2011) • Podjetje več kot 90% prihodkov ustvari na tujih trgih s

ponudbo modularnih zgradb (ZDA, Centralna in Severna Afrika, Bližnji Vzhod, Centralna Azija, Severna in Zahodna Evropa)

• V letu 2013 uspešno izvedeno finančno in lastniško prestrukturiranje – v letu 2014 planiran dobiček, ki bo presežen.

Vodja strokovno tehnične podpore Energetske obnove Ljubljane (od 2014)• Projekt zajema pripravo ukrepov učinkovite rabe energije za

vse javne objekte v MO Ljubljana in ga financira Evropska investicijska banka (preko 1 milijon kvadratni metrov površin objektov) v vrednosti preko 30 mio EUR projektov.

Pobudnik ustanovitve in prvi direktor zavoda Založba Goga (od 1998)

Izvršni direktor Oria d.o.o. (1998-2009)

Član gospodarskega kolegija rektorja Univerze v Ljubljani (2007-2009)

Družbeno delovanje• Pobudnik ustanovitve in prvi predsednik Društva

novomeških študentov – DNŠ.• Pobudnik ustanovitve in prvi direktor zavoda Založba

Goga (in Knjigarne Goga). • Sodelavec vzpostavitve Hostla Situla.• Član Sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča

Novo mesto – URS.• Član Sveta Javne agencije za knjigo Republike

Slovenije (JAK).

Gregor Macedoni (41) prihaja iz gospodarstva, kjer ima za sabo števil-ne uspešne zgodbe, tudi v širšem mednarodnem okolju. Hkrati je ves čas dejaven v domačem okolju in je bil – četudi v opoziciji – v zadnjem mandatu najbolj aktiven novomeški občinski svetnik. V nadaljevanju od-govarja na nekaj pomembnih vprašanj, povezanih z analizo sedanjega stanja in pogledom v novomeško prihodnost.

Kako ocenjujete trenutno stanje novomeške občine?

Mestna občina Novo mesto je v zadnjih letih zamudila vse preveč razvoj-nih priložnosti. Če sem ocenjeval stanje pred štirimi leti kot slabo, so zad-nja leta pomenila še dodaten zdrs navzdol. Lahko bi rekli, da je novomeška občina ugrabljena s strani političnih lobijev, ki jo zajedajo, si prisvajajo naš skupni denar ter plačujejo strankarske zasluge z direktorskimi mesti občin-skih zavodov in podjetij. Zato se nerealizirani projekti kopičijo, razvoja pa ni. Temu je treba narediti konec.

Kaj so najpomembnejše vaše prioritete novomeške občine v prihodnjih letih?

Najprej je treba vzpostaviti učinkovito in pošteno, nekoruptivno občinsko upravo. Kot župan bom vpeljal strateško razmišljanje in transparentno de-lovanje. Nesprejemljivo je, da iz čistilne naprave v Krko spuščamo boljšo vodo, kot jo točimo iz našega vodovodnega omrežja. Nesprejemljivo je, da da smo začeli tri velike športne investicije in porabili preko 3,5 milijo-nov evrov, imamo pa zgolj nekaj kupčkov papirja. Na drugem mestu bom zagotovil delovanje občine v smeri izkoriščanja razvojnih priložnosti. Teh je vedno dovolj, veliko je pozitivnih zgledov v drugih lokalnih okoljih. Vse kar moramo storiti je, da začnemo delati in ustvarjati rezultate. In kot tret-je bom aktivno pristopil k urejanju našega bivalnega in delovnega okolja. Nujno je dati več pristojnosti in denarja krajevnim skupnostim ter se loti-ti reševanja težav konkretnih okolij. Vse preveč je zgodb, ko je potrebno zgraditi le kakšnih 100 m pločnika, zamenjati nekaj žarnic javne razsvetlja-ve, urediti okolico občinske ceste ali obrezati kakšno živo mejo. Naši otroci morajo varno hoditi v šolo, glede tega ni razprave!

Kaj so vaše prednosti glede na ostale kandidate?

Sem edini od kandidatov, ki prihajam iz gospodarstva. Imam številne iz-kušnje, moje reference so gospodarsko uspešne zgodbe, tudi v medna-rodnem okolju. Vem, kaj pomeni evro zaslužiti na trgu – in takšen je moj odnos do denarja. Prepričan sem, da bi morali tudi pri vodenju občine de-lati z denarjem tako, kot delamo v gospodarstvu ali pa v domačem gospo-dinjstvu. Hkrati zelo dobro poznam delovanje novomeške občine, saj sem bil v dveh mandatih občinski svetnik. Pogosto slišim, da smo vsi enaki. Pa nismo! Meni ne morejo očitati ničesar. Zato so tisti, ki se oklepajo pri-dobljenih koristi, že poskušali z lažnimi obrekovanji in še bodo poskušali. Vem, da si nisem izbral lahke poti, ampak gre za našo skupno prihodnost, za upravljanje našega lokalnega okolja.

Katere skupine občanov so še posebej obravnavane v vašem programu?

Posebej so izpostavljeni mladi in starejši, tudi pri programih medgenera-cijskega sodelovanja. Pomembne so družine z majhnimi otroci ter invalidi. Sam program NOVO MESTO 2020 pa je najbolj zanimiv predvsem za vse aktivne v različnih sferah: športu, gasilstvu, kulturi, socialnih organizacijah. Na te številne občane, ki sooblikujejo našo občino, je občinska elita najbolj pozabila. Te organizacije znajo dostikrat narediti iz enega evra občinskega denarja za 2 ali 3 evre programa oz. aktivnosti. Če se istega loti občina, je rezultat obraten: za 3 evre občinskega denarja dobimo evro rezultata.

Kaj vas motivira za tako težko nalogo, kot je spremeniti način dela novomeške občine?

Racionalnih motivov ne morem podati, saj se zavedam, da ne bom na boljšem ne materialno ne v kvaliteti življenja. Imam pa doma vsaj štiri razloge za pot, na katero se podajam. Želim, da bi moji otroci in njihova generacija imeli priložnost odraščati in si oblikovati svojo prihodnost v drugačnem, bolj kvalitetnem lokalnem okolju, kot je Novo mesto danes.

3

4

OBRNIMO na BOLJE

Pred lokalnimi volitvami 2010 sta si največji koalicijski stranki za podporo na volitvah obljubili in s pogodbo zagotovili vodilna delovna mesta. Dogovorjeno sta po volitvah tudi realizirali.

Evropsko prvenstvo v košarki se ni zgodilo v Novem mestu, ker občinska oblast ni znala realno načrtovati in voditi izgradnje nove športne dvorane. Dali so prazno obljubo in celo plačali del kotizacije.

Za RIC je občina izbrala najemodajalca, ki bo Občino v 20 letih stal preko 20 milijonov evrov. Vrednost prostorov pa je ocenjena na manj kot 3 milijone evrov.

Političnemu kadrovanju je potrebno reči odločen: NE! Ljudje, ki upravljajo s sredstvi in premoženjem občanov morajo biti strokovni, gospodarni predvsem pa imeti vizijo, ki je dobra ZA VSE OBČANE.

Nobena pogodba ne bo več podpisana mimo volje občinskega sveta! Infrastrukturni projekti kot je dvorana Portoval morajo biti finančno prilagojeni zmožnostim in potrebam naše občine in ne enkratnim dogodkom (kot je že bil primer z Velodromom).

Vse organizacije in društva, ki izvajajo dejavnost namenjeno ranljivim skupinam, si zaslužijo ustrezne delovne prostore. Nikakor pa se za njimi ne sme skrivati kapitalski interes posameznikov. Vse koruptivne pogodbe je treba takoj prekiniti!

Avtobusna postaja propada že vrsto let. Gradbena jama ob njej pa sameva. Občina je stala križem rok in izgovor vedno znova iskala v nedokončani tožbi, ki se je že zaključila. Avtobusna postaja je postala nevarna za ljudi.

Potniški promet v Novem mestu je še ena žalostna zgodba. Dogovor z izvajalcem je bil vedno v korist le-tega. Kljub temu, da ni dosegel obljubljene rasti števila potnikov iz pogodbe, ni bila nikoli uporabljena klavzula po odstopu od te pogodbe. Po tej pogodbi plačujemo tudi sovoznika. Ga je že kdo videl na avtobusu?

Podjetje Zarja, ki je v večinski lasti MO Novo mesto, je samovoljno kupilo delnice podjetja Jelovica d.d. za 3,5 mio evrov in nezazidljivo parcelo v Postojni za 1,8 mio evrov. Takratni direktor je postal županov svetovalec za mednarodne odnose, prokurist pa najprej direktor občinske uprave in kasneje direktor knjižnice.

Vsak javni prostor je odraz občine in kaže na kulturo prebivalcev te občine. Obnavljanje in vzdrževanje prostorov je dolžnost skrbnega gospodarja!

Obstoječo pogodbo z dosedanjim ponudnikom je potrebno z letom 2016, ko se izteče, prekiniti in jo popolnoma prilagoditi potrebam občanov.

Mestni potniški promet mora zagotavljati mobilnost predvsem otrokom, mladini in starejšim v mestu in obmestnih vaseh! Zato je potrebno podaljšati avtobusne linije in vozni red uskladiti s potrebami občanov!

Za ta denar bi lahko zgradili vsaj eno garažno hišo.

Ljudje, ki delujejo koruptivno, ne smejo upravljati denarja davkoplačevalcev! Sploh pa ne smejo biti v službi občanov.

Voda, ki jo spuščamo v Krko iz nove čistilne naprave, je kvalitetnejše filtrirana kot tista, ki jo točimo iz domačih pip.

CEROD. Dovažamo smeti iz vse Slovenije. Ustvarjamo »dodaten« prihodek, ki ga občani še nadgradimo s svojim prispevkom na položnicah. Morda je kriva najemnina stroja, ki v enem letu znaša več kot bi nakup tega stroja? Ali tukaj nekaj smrdi? Vprašajte tamkajšnje sosede!

Skrb za urejenost novomeškega javnega prostora in razvoj turizma gresta z roko v roki. Mrtvo mestno jedro je včasih kot kulisa za snemanje filmov, ko akterji odidejo.

Voda je osnovna življenjska dobrina. Njene vire je treba varovati. Prioritete na tem področju morajo biti jasne!

Posel s smetmi je v Evropi donosen. Krepi blagajne tistih, ki ta posel obvladajo. Vložek v predelavo odpadkov je naložba, ki se pokriva in vrača kapitalski donos! Ne povišuje stroškov občanom!

Vsebina je tisto, kar naredi mesto zanimivo. Ob toliko društvih in producentih, ki znajo delati kvaliteten program, je nezaslišano, da mestno jedro sameva. Povezovanje programa, ponudnikov in ustvarjanje novih vsebin je prva prioriteta občinskih institucij!

5

RENATA ZUPANČIČKo sem se zadnje čase nekajkrat optimistično podala »v mesto«, kar tako, na kavico z mimoidočimi znanci, na tržnico po kaj sveže ekološkega, si ogledati kakšno prireditev in turistom mimogrede povedati, kaj vse jim lahko Novo mesto ponudi, sem na žalost potep hitro zaključila ob mrtvilu v našem mestnem jedru. Mesto smo ljudje, ki živimo v njem, zato stopimo skupaj in vrnimo vanj življenje!

BOŠtJAN GROBLERV blokovskih naseljih (Ulica Slavka Gruma, Seidlova cesta …) so parkirišča velik problem. Avtomobili so parkirani na zelenicah, pločnikih. Prostor v okolici blokov je v lasti občine, ki ne naredi nič. Lastniki stanovanj pa bi, če bi vedeli, da bo lahko tako ostalo trajno, sami uredili parkirna mesta. To bi bistveno polepšalo soseske in preprečilo parkiranje kar počez.

Številni mladi v naši občini ne vidijo zaposlitvene perspektive. Mladi med 18. in 30. letom so najbolj ranljiva skupina. Obšolske dejavnosti, delovan-je v prostovoljnih društvih, sodelovanje v razvojnih projektih skupaj z gospodarstvom so nujni za razvoj ustreznih KOMPETENC mladih. Lokalna oblast mora podpirati takšno delovanje!

JANEZ POVhUniverza v Novem mestu je na papirju usklajena prioriteta že vsaj dvajset let. V praksi je podpora s strani MO Novo mesto in ostalih občin v regi-ji nihala, zadnja leta pa se je spremenila skoraj v oviranje. Univerza prinese regiji ogromno prednosti: poleg novih delovnih mest za visoko izobražen kader in razvoj študijskih smeri, prilagojenih potrebam gospodarstva v regi-ji, študentom iz regije ponuja cenejši študij ter v mesto pripelje mlade ljudi od vsepovsod, tudi iz tujine.

JASNA KOS PLANtANPlavalni bazen bi bil namenjen vrtcem in OŠ za izvajanje plavalnih tečajev, izvajanje plavalne šole v popoldanskem času, treninge športnih klubov, rekreacijo in izvajanje počitniških plavalnih šol. Plavanje je ena najbolj zdravih oblik gibanja in protistresne terapije.

JASNA KOS PLANtANV zadnjih 30 letih je bila integracija Romov v MO NM premalo učinkovita. Rome je potrebno sprejeti v našo družbo in jih primerno izobraziti tako, kot so to uspešno naredile nekatere občine v Sloveniji. Dokler jih bomo postavljali na rob občine, se nam bodo postavljali po robu.Zavedam se, da so to zahtevne naloge in marsikdo mi je že rekel: “Srečno z mlini na veter, Don Kihot.” Nisem se borila proti vetru, samo spremenila sem nekaj smeri. Prepričana sem, da tam, kjer je volja, je tudi pot, prob-leme pa vidimo takrat, ko umaknemo pogled s cilja.

Čakalne dobe za Dom starejših občanov so zelo dolge (tudi po nekaj let). Zagotoviti moramo dovolj ter ustrezne in finančno dostopne prostore za “jesen življenja”. Na koncu se bomo vsi srečali tam :-)

BOŠtJAN MOLAN Kot “obrobni” meščan Novega mesta sem se med vožnjo po drugih občinah nemalokrat vprašal, kaj za vraga se dogaja z Mestno občino Novo mesto, da nas prehitevajo manjše in proračunsko šibkejše občine. Kot marsikateri občan si postavljam vprašanje, zakaj občinski veljaki odnehajo ravno v trenutku, ko se projekti pripeljejo že do te mere, da bi še z nekaj malega truda celo lahko obrodili sadove (obvoznica, športna dvorana, avtobusna postaja …).

Vasi z „obrobja“ Mestne občine čutimo njen mačehovski pristop, saj opažam, da smo tovrstni meščani zanimivi predvsem vsake štiri leta, v vmesnem času pa dobivamo strogo odmerjene drobtinice. Resnično ne vem, zakaj se projekti, kot so vzpostavljanje javne razsvetljave, posodo-bitev komunalne infrastrukture ali gradnja še kako potrebnih pločnikov, ne izpeljejo do konca. Prav tako se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj imamo avtobusna postajališča, mestni avtobus pa nikakor ne more do naših vasi.

DARJA MARJANOVIČKrajevne skupnosti morajo dobiti večjo veljavo in pristojnosti ter višja fi-nančna sredstva. Tako bodo lahko izvajale aktivnosti, ki vodijo do njihovega razvoja ter posledično do razvoja mestne občine. Imeti morajo možnost vplivanja na načrtovanje investicij v svojih okoljih in njihovo financiranje. Komunikacija med KS, MONM in občinsko upravo je nujna za konkretne rezultate, ki jih bodo lahko videli VSI OBČANI.

GREGOR MAcEDONI,Univ. dipl. inž.elektrotehnike, izvršni direktor

RENATA ZUPANČIČ, magistra znanosti, namestnica vodje službe notranje revizije, opozicijska občinska svetnica

BOŠTJAN GROBLER, univ. dipl. ekonomist, direktor v invalidskem podjetju, poslovni coach, idejni oče in vodja projekta obnove nekdanje »Ribje restavracije« v hostel Situla v lasti Društva novomeških študentov

SARA DRAŠKOVIć,dipl. politologinja, specialistka za marketing, prostovoljka

DR. JANEZ POVH, član Sveta zavoda OŠ Bršljin, podpredsednik Društva Čarunalnik, član Senata UN Maribor

JASNA KOS PLANtAN,dipl. inž. kemijske tehnologije, raziskovalka, članica sveta zavoda OŠ Bršlji, članica nadzornega odbora Triatlonskega kluba NM

BOŠTJAN MOLAN,dipl. ekonomist, univerzalni zavarovalni zastopnik, predsednik Sindikata zavarovalnih zastopnikov

DARJA MARJANOVIć,prof. francoščine in angleščine, predsednica Sveta KS Birčna vas, članica PGD Stranska vas, pevka v MePZ Revoz

GORAN MAKAR, univ. dipl. inž. strojništva, predavatelj na Višji strokovni šoli v NM, predsednik Društva CELIAC – Življenje brez glutena, član ekipe Ekologi brez meja in organizator številnih čistilnih akcij

SUZANA HOČEVAR, univ. dipl. ekonomistka, svetovalka za izobraževanje, turistična vodička

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

6

JANEZ MOHORČIČ Celotna infrastruktura na podeželju je »na psu«. Ceste so vse bolj podobne kolovozom, pločniki in kolesarske steze so le zelo pobožne želje. Inter-netna povezava je še vedno »na dratu« ali »na instant«; tako je počasna, da bi sporočilo prejemnika včasih prej doseglo z golobom pismonošo. Avtobusnih povezav z mestom v večini KS ni, čeprav od centra mesta niso oddaljene več kot 15 km. Večina obstoječih igrišč oz. igral na njih je še iz časov nekdanje domovine, tako da niso niti najmanj privlačna, kaj šele da bi ustrezala kateremukoli varnostnemu standardu. Se morajo krajani teh KS res počutiti tako pozabljene?

GORAN MAKARŠolski center Novo mesto je sicer ponos Novega mesta, a je dostop za dijake in študente urejen dobesedno »med hišami«, kar je za krajane Drske že desetletja boleča stvarnost. Rešitve so bile že idejno obdelane. Naredi-mo operativni načrt in uredimo pot iz mesta do Šolskega centra!

MARIO KRAPEŽŽelimo si jasno sliko o stroških komunalnih storitev danes in predvsem jutri. Breme današnjih odločitev bodo nosili naši otroci in vnuki. Ni nam vseeno za njih. Odločitve sprejemajmo za vse občane. Vsi občani morajo jasno vedeti, kaj se dejansko dogaja s projekti na Cerodu in Komunali Novo mesto. Saj gre za nas vse, predvsem pa za naše otroke in vnuke.

SUZANA HOČEVARNovo mesto s svojim starim mestnim jedrom, slikovito naravo (Krka, Gorjanci), bogato arheološko dediščino in kulturno raznolikostjo predstav-lja velik potencial za turističen razcvet mesta. Za razvoj turizma je treba podpreti obstoječe ponudnike in njihove storitve, jih povezati in kreirati integralne produkte ter k sodelovanju povabiti lokalna društva. Turistični marketing je potrebno zastaviti popolnoma drugače in koordinacijo zaupa-ti ljudem, ki razumejo turizem.

DOLORES MODIcMali projekti, kot bi bila naložba v boljše oziroma bolj prepoznavno parkirišče za pohodnike v Gabrju, lahko naredijo veliko dobrega za lokalno in tudi širšo skupnost. Za sistemski pristop k večjim projektom pa verjam-em, da bo poskrbela nova projektna pisarna.

Mladost ni nujno norost! Mladinski center, prostovoljna društva, v katerih se združujejo mladi, in projekti medgeneracijskega sožitja omogočajo mladim možnosti zabavnega in hkrati koristnega preživljanja prostega časa ter skrbijo, da različne generacije delijo svoje znanje in izkušnje.

PEtER ŠtANGELJDruženje ob vodah nam daje pozitivno energijo, zbistritev duha in telesa. Očistimo obstoječe pešpoti ob reki Krki in utrdimo talno površino za »vozičkarje« in pojdimo že enkrat v akcijo, da se sprehajalna pot nadaljuje pod Kandijskim mostom do mostu za Ragov log. Tudi nadaljevanje pešpoti ob Težkem potoku proti izviru v Stopičah ne bi smel biti prevelik zalogaj. Od tu naprej nam je zelo blizu ideja o narodnem parku Gorjanci ...

MARKO ZAJcKolesarske steze v Novem mestu? No ja, saj jih imamo. Ali so tudi praktično uporabne, pa je že druga zgodba. Še dobro, da imamo na novo ustanovl-jeno Kolesarsko mrežo, ki poprime za metle in jo očisti nadležnega stekla in druge nesnage. Nujno je treba te zgrajene steze spraviti v varno funkcijo, jih redno čistiti in vzdrževati, odpraviti nadležne “stopničke” ob končanju stez, odstraniti nevarne prometne znake čisto ob robu steze … Se čudite, zakaj se kolesarji še vedno rajši peljemo zraven, po prometni cesti? In na tej točki gremo lahko z gradnjo novih stez naprej: povezava Novega mesta z Dolenjskimi in Šmarješkimi Toplicami s samostojno kolesarsko stezo mora postati prioriteta v bodoče. Občine naj končno staknejo glave skupaj!

POLONcA KuKEcZ veseljem bi uporabljala javni prevoz v Novem mestu, pa se z voznim redom že nekaj let ne moreva spoprijateljiti. Problem predstavljajo tudi ne najbolj posrečene smeri, saj bi za dva kilometra dolgo pot do službe z menjavo avtobusne linije potrebovala vsaj pol ure, s krožno linijo pa skoraj tričetrt ure. Odrasli lahko sedemo v avto, težje pa je za otroke. Veliko bi pomagalo že, če bi bili vozni redi mestnih avtobusov prilagojeni tako, da bi otroci lahko ob polni uri prišli v mesto, ne da bi morali dlje časa postavati naokrog, če ne želijo zamuditi svojih dejavnosti.

PETER ŠTANGELJ, ekonomsko-komercialni tehnik, samostojni podjetnik, kolesarski navdušenec

POLONcA KUKEc, prof. geografije in zgodovine, turistična vodička, članica humanitarnega društva

JERNEJ STRGAR, dipl. ekonomist, inšpektor FURS, režiser v Teatru Otočec

ANA NARANČA, farmacevtski tehnik, vodja oddelka skrbništva strank, prokuristka, pevka v Mepz Pomlad

ANIcA ZANOŠKI, kuhar/natakar, administrator, članica društva EST=ETIKA društvo za razvijanje etike in prostora

NATALIJA PETAKOVIČ, profesorica slovenščine, pomočnica ravnateljice na Gimnaziji NM, predsednica Društva življenje brez nasilja

JANEZ MOHORČIČ, prof. športne vzgoje, upokojenec, podpredsednik Društva upokojencev NM in vodja športa upokojencev, učitelj smučanja in plavanja, atletski in smučarski sodnik

PRIMOŽ SKUBIc, elektrotehnik elektronik, direktor, predstavnik etažnih lastnikov Jakčeve 14

MARIO KRAPEŽ,strojni tehnik, gasilec

DR. DOLORES MODIc, doktorica znanosti (sociologija), samostojna podjetnica in asistentka, članica humanitarnega društva

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

7

NATALIJA PETAKOVIČ, profesorica slovenščine, pomočnica ravnateljice na Gimnaziji NM, predsednica Društva življenje brez nasilja

PRIMOŽ SKUBIc, elektrotehnik elektronik, direktor, predstavnik etažnih lastnikov Jakčeve 14

BRANKO ZADRAVEc, strojni tehnik, prodajalec športne opreme, specialist, ustanovni član društva Naprej nazaj

DR. MARIJAN DOVIć, doktor znanosti, višji znanstveni sodelavec (ZRC SAZU), izredni profesor (Fakulteta za humanistiko, UNG, glasbenik, skladatelj, mesečnik Park (glavni urednik 1998-2000), Mednarodna glasbena delavnica Jazzinty (2000-), Založba Goga in zbirka Goga Musica (2000-)

DR. IRENA ROŽMAN,doktorica znanosti visokošolska učiteljica, raziskovalka

SANDI VIDIc,zobotehnik, direktor, pevec v različnih zasedbah, športni navdušenec

MAG. VERA SMODEJ, magistra ekonomskih znanosti, namestnica dekana, članica Romskega društva Romano Veseli

DR. KATJA GRGIć, doktorica znanosti (psihologija), HR svetovalka, poslovna psihologinja

PRIMOŽ KOBE, prof. športne vzgoje, podjetnik, vrhunski športnik, udeleženec Olimpijskih iger v Londonu, predsednik športnega kluba FIT KLUB, trener AK Krka

MARKO ZAJc,univ. dipl. ekonomist, direktor, vinar in glasbenik

DR. TOMAŽ SLAK,doktor znanosti, predavatelj, član Društva arhitektov Dolenjske

BRANKO ZADRAVEcNovomeščani smo do sredine letošnjega septembra morali prekuhavati vodo več kot šestdeset dni. Ne le, da to za novomeška podjetja pomeni precejšnjo gospodarsko škodo in da povzroča dodatne stroške vrtcem, šolam in bolnišnicam. Po žepu udari tudi vsakega posameznika, ki mora kupovati vodo v plastenkah – samo zato, ker naša občina ni pravočasno poskrbela za ustrezno posodobitev vodovodnega omrežja. Naša prioriteta mora biti, da si lahko brez strahu natočimo kozarec vode iz pipe!

ANA NARANČADruštev željnih ustvarjanja je precej, sredstev za vse ni. Že nekaj časa se ne morem znebiti občutka, da je infrastruktura, s katero upravlja mesto oz. javni zavodi, ki se financirajo iz proračuna, »na voljo« vsem kulturnim ust-varjalcem v tolikšni meri, kolikor smo jo pripravljeni plačati. Prihodnje leto Novo mesto praznuje, kar nekaj nas je, ki si želimo biti del čestitke, še več takih, ki o praznovanju ne vedo nič. Naj bo 650. rojstni dan tisti na katerega bodo vabljeni in ponosni vsi – za naše Mesto gre.

PRIMOŽ SKUBIcŽe kar nekaj časa je pereča tema ureditev okolice novomeških stanovan-jskih objektov in pomanjkanje parkirišč. V zadnjih sedmih letih sem imel priložnost veliko slišati tudi o pomanjkanju prostora, kjer bi se lahko naši otroci igrali ter preživeli vikende oz. popoldneve. Krajani v KS Majde Šilc smo sami pričeli z reševanjem dolgoletne problematike lesenih garaž in s tem ponovno pozitivno zbudili pomoč med sosesko ter povrnili upanje v sokrajane, da s skupnimi močmi lahko storimo veliko več za našo prihod-nost. Rešitve so pred nosom, le občina nam mora prisluhniti (sprememba funkcionalnosti zemljišč).

MARIJAN DOVIćKdor potuje naokrog, se bo strinjal z menoj, da bi lahko Novo mesto preoblikovali v mesto javnih prostorov izredne kakovosti, v katerih bi sproščeno uživali tako meščani kot obiskovalci. Le enkratno naravo – čista reka z okljukom in obrežji, slikoviti mestni gozdiči ter navdihujoči pogledi z bližnjih vzpetin – je treba preplesti z vrhunsko kulturno ponudbo. Nekatera slovenska mesta nas tu že močno prehitevajo!

SANDI VIDIcNovomeško zaledje, vasi pod Gorjanci in okolica so izjemno lepi! Čas je, da to spoznajo vsi občani Novega mesta. Da ne hodijo le prebivalci teh krajev v mesto, temveč tudi Novomeščani ven. Pomagajmo eni drugim. Vasi in zidanice niso primerne samo za “vinogradniški turizem”, temveč tudi za sprehode, obiske s kolesi in izlete z družinami. Kraji pod Gorjanci so čudoviti. Spoznajmo jih!

ANIcA ZANOŠKIVeliko črnila je bilo že prelitega o novomeški tržnici, pozabljamo pa, da ta tržnica danes ni le arhitekturno neprimerna ter zastarela, temveč tudi vse-binsko popolnoma “mrtva”. Tržnica naj ne bo samo prodajalna pridelkov in stvari, temveč tudi kraj za prireditve, dogodke ter predstavitve vseh, ki so vpleteni v utrip Novega mesta. Tržnica mora postati “živa”, kraj, kjer se bo čutil utrip mesta in zaledja!

PRIMOŽ KOBEPodružnična šola osnovne šole Center na Malem Slatniku ter vrtec Najdi-hojca sta v objektu, ki je že več kot 10 let potreben obnove. Prostori so ne-primerni, premajhni in neprimerno opremljeni. Okna se vzgojitelji ne upajo odpirati. Tudi letos so izviseli z obnovo objekta. Igrišča in igral praktično ni! Na otroke na Malem Slatniku so v novomeški občini očitno pozabili. Cesta od Žabje vasi do Malega Slatnika mora biti osvetljena z javno razsvetljavo.

TOMAŽ SLAKKot arhitekta me v Novem mestu vedno znova prizadene nekako zane-marjen odnos do javnega mestnega prostora, ki je vendarle motor ur-banega, aktivnega življenja in pogoj za ponovno oživitev mestnega jedra. Za postavitev ustreznih prioritet na tem področju vidim nujno potrebo po uvedbi instituta mestnega arhitekta ali urbanističnega sveta z dejan-skim vplivom na odločitve o posegih v (javni) prostor. V mestih, kjer je to urejeno, lahko že vidimo pozitivne in za dolgoročen razvoj mesta ugodne posledice.

21

22

23

24

25

26

27

28

29

8

Osebno zelo podpiram prizadevanja vidnih članov in članic »INICIATIVA NOVO MESTO 2020«, ki želi-jo implementirati v našo sredino novo, bistveno dru-gačnejšo in naprednejšo strategijo nadaljnjega raz-voja in rasti naše Mestne občine in našega okolja. Podpiram tudi izbranega kandidata, ki naj bi ga ta skupina predlagala za svojega možnega kandidata za župana MO NM.

V svojih zanimivih programskih vsebinah in z javnimi predstavitvami se »INICIATIVA NOVO MESTO 2020« zavzema za nove, bistveno naprednejše in prodornejše programe in ukrepe na vseh ključno pomembnih področjih nadaljnjega razvoja občine. Podpirajo čim-prejšnjo ustanovitev lastne univerze in njenih pomembnih fakultet, zavze-majo se za hitrejšo rast in dvig gospodarskega razvoja, zavzemajo se za motivacijo mladih, namenjajo večjo pozornost zdravstvu, kulturi, športu in izobraževanju. Poseben poudarek namenjajo tudi našem čistemu okolju in energetski učinkovitosti.

Globoko pa se strinjam in podpiram Iniciativo Novo mesto 2020 pri njen-em zavzemanju za še bolj etično, častno, odgovorno in učinkovito ravnanje ter poslovanje občine, vseh občinskih funkcionarjev in sploh vseh občank in občanov Novega mesta.

prof. dr. Miha Japelj, častni občan MO Novo mesto

Organizacija prve cvičkarije v Ljubljani leta 1993, v času ko je bil cviček sredi globoke krize, je bilo po-gumno in daljnosežno dejanje. Zato danes cen-im, kot vinogradnik in zaveden Dolenc Gregorjevo vizijo, da poveže dolenjske študente in promovira Dolenjsko izven njenih meja, kar se danes zrcali v prepoznavnosti in spoštljivosti našega dolenjskega posebneža cvička.

Marko cvelbar, kralj cvička 2010

Gregorja Macedonija sem osebno spoznal kot svet-nika v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Kmalu sem postal pozoren na njegove razprave in predloge, ker so po vsebini in načinu podajanja odstopali od večine v tedanjem svetu. Nikoli ni predlagal ničesar brez tehtne obrazložitve in če ni bil osebno prepričan v utemeljenost predlogov. (Ob tem naj povem,da nisva bila enakega političnega prepričanja.) Takrat sem lahko z zadovoljstvom ugotovil, da njegovo us-

pešno delo v Založbi Goga in v Društvu novomeških študentov ni prišlo”kar tako”. Pričakujem in želim, da bo Gregor Macedoni lahko uspešen tudi na čelu Mestne občine Novo mesto, še posebej, ker ni obremenjen z dosedanji-mi aferami in zdrahami v našem mestu.

Anton Škerlj, nekdanji mestni svetnik

Gregor Macedoni s svojim znanjem, izkušnjami in vsestransko širino dokazuje, da je sposoben pove-zati ljudi in ideje pri udejanjanju nove vizije razvo-ja Novega mesta. Zaveda se, da je nadaljnji razvoj Novega mesta in Dolenjske mogoč le ob sodelovanju in učinkovitem dialogu med gospodarstvom, državo in lokalno skupnostjo. Zagovarja in dejansko spod-buja oblikovanje novomeškega visokošolskega pros-tora v povezavi z lokalnim gospodarstvom. Verjam-

em, da bo Novo mesto na čelu z županom Gregorjem Macedonijem preraslo v resnično »novo« mesto, v mesto znanja, inovativnosti in ustvarjalnosti.

Dr. Tomaž Savšek, pomočnik predsednika uprave TPV d.d.

Gregor Macedoni je odličen kandidat za župana, ker ima dobre izkušnje z resnim delom v gospodarstvu, izkušnje z javnim delovanjem, pozna probleme svo-jega okolje in ima dober program. Hkrati pa je po karakterju umirjena in premišljena oseba.

dr. Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister

Spoštovani občani, na osmih straneh smo

želeli predstaviti vzgibe ZAKAJ smo se na lokalne volitve podali z željo po prenovi naše občine. Tukaj pa nudimo izziv VAM.Spodnje reklo ima zanimivo sporočilo, če pa

temeljito premečete črke, dobite aktualen slogan (ne pozabite pri premetavanju enočrko »d« zamenjati za »m«.)

ČE SRCE GOVORI, NE ZAGODE

BANDA! (D=M)Rešitve nam pošljite po mailu: info@gregormacedoni.si

Izda

jate

lj: Ž

upan

ski k

andi

dat G

rego

r Mac

edon

i

Drugi o njem