zabavno, pouČno, niČ muČno · 2020. 10. 24. · terenskega geologa, torej osnove petrologije,...

Novičke Geoparka Karavanke, ki so rezultat dela vseh vključenih šol in vrtcev, so iz leta v leto bolj bogate. Vizija, da geologijo, ki nas spremlja povsod in se tudi tesno povezuje z vsemi ostalimi naravoslovnimi in družboslovnimi vedami, približamo tako tistim, ki o naravi poučujejo kot tistim, ki se o njej učijo, je zaživela. Celo več

kot zaživela. To niso bila samo druženja, ampak kreativno delo, ki je temeljilo na doživljanju narave in geologije z vsemi čuti na zabaven, poučen in nič mučen način. Vzbuditi radovednost, navdušiti, doživeti, razumeti in začutiti spoštovanje do narave so naša izhodišča, na katerih temelji naše delo. Eden izmed pomembnih ciljev Geoparka Karavanke je vključevanje izobraževalnih institucij v delovanje in strukturo Geoparka Karavanke ter popularizacija geologije in geoloških posebnosti med otroci, njihovimi učitelji, vzgojitelji in starši. Menimo, da nam je s skupnimi močmi v teh petih letih že veliko uspelo. V naši četrti številki novičk »Zabavno, poučno, nič mučno – Geopark Karavanke« predstavljamo

rezultate geo projektnih dni na temo »Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu

je zanimivo!« vseh sodelujočih šol in vrtcev v preteklem šolskem letu. Zahvaljujemo se vsem, tako ravnateljicam/ravnateljem, učiteljicam/učiteljem in vzgojiteljicam/vzgojiteljem vrtcev, šol in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti,

da ste aktivno in ustvarjalno pristopili s svojimi idejami, znanji in izkušnjami.

ZABAVNO, POUČNO, NIČ MUČNO GEOPARK KARAVANKE

Zabavno, poučno, nič mučno

Novičke Geoparka Karavanke

Številka 4 | letnik 2015

Drage ravnateljice/ravnatelji, učiteljice/učitelji, vzgojiteljice/vzgojitelji in seveda dragi otroci ter starši!

V imenu

Geoparka Karavanke:Lenka Rojs

mag. Mojca Bedjaničmag. Suzana Fajmut Štrucl

mag. Gerald Hartmann

Zabavno, poučno, nič mučno - Geopark Karavanke • Novičke • Številka 4 | 20152

Projekt Comenius: Geo-projektni dan v Geoparku Karavanke

Na območju občine Mežica je vzpostavljen slovenski center Geoparka, ki vključuje celotno območje občine. Geopark je oblika neformalnega varovanja, interpretacije, promocije in trženja geološke dediščine na geografsko zaključenem območju.

Slovenski in avstrijski partnerji (Osnovna šola Mežica, Podzemlje Pece, Zavod RS za varstvo narave, Občin Železna Kapla, Obirske jame in Ljudska šola Železna Kapla) pod vodilnim partnerstvom Občine Mežica od leta 2013 izvajajo projekt v okviru programa vseživljenjskega učenja.

Projekt Geo-projektni dan v Geoparku Karavanke se z letošnjim šolskim letom zaključuje. Vendar želimo z aktivnostmi projekta nadaljevati ter še naprej delovati v smeri formiranja mreže izobraževalnih institucij, kulturnih in znanstvenih ustanov, kakor tudi turističnih ponudnikov.

Koncept aktivnosti geo projektni dan je zastavljen na način, da skupaj z vami vsako leto izberemo novo temo, kateri šole in vrtci namenijo manjši ali večji del aktivnosti v tekočem šolskem letu, Geopark pa poskrbi za strokovno izpopolnjevanje in druženje učiteljic in vzgojiteljic.

Tudi letos je veliko osnovnih šol in vrtcev svoj delovni program aktivnosti prilagodilo na temo razpisa »Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo!«. Ta aktivnosti vam predstavljamo v nadaljevanju Novičk Geoparka.

Želimo vam zanimivo prebiranje ter vabljeni k sodelovanju.

Občina Mežica, Mateja Mešnjak

Več o projektu preberite na:

http://www.mezica.si/index.php/comenius

Zabavno, poučno, nič mučno - Geopark Karavanke • Novičke • Številka 4 | 2015 3

Zabavno, poučno, nič mučnoIzobraževalne delavnice za učitelje in vzgojitelje ter mentorje in vodnike programov šole v naravi.

Geo-dogodivščine Geološke delavnice za najmlajše (vrtec in 1. triada osnovne šole).

Skrivnostni svet kamnin, mineralov in fosilov Geološke delavnice za učence 2. in 3. triade osnovne šole in srednješolce.

Geo-projektni dnevi

Mednarodne izmenjave učencev, otrok in skupni projekti

AKTIVNOSTI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA V GEOPARKU KARAVANKE

Namen aktivnosti je izvedba delavnic strokovnega usposabljanja za učitelje in vzgojitelje ter vzpodbuda, da bodo s svojimi izkušnjami pripravljeni na izvajanje novosti v poučevanju vsebin iz geologije in naravoslovja. Cilj teh delavnic je priprava gradiva, ki bo v pomoč pri raziskovanju geologije in posebnosti v Geoparku Karavanke in domačem okolju; priprava učnega pripomočka za učence in otroke, kot tudi za učitelje in vzgojitelje; usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev za samostojno praktično in teoretično kot tudi projektno delo z učenci in otroki na teme povezane z geologijo.Več informacij na www.geopark.si.

Otroci na delavnicah skozi igro spoznavajo geologijo in geološke posebnosti Geoparka Karavanke, s tem razvijajo pozitiven odnos do te dediščine in lahko dolgoročno doprinesejo k njenemu ohranjanju. Delavnice se izvajajo v informacijskih centrih Geoparka Karavanke v Mežici in Železni Kapli. Tematika delavnice se lahko individualno prilagodi skupini.Več informacij na www.podzemljepece.com in www.geopark.si.

Otroci in dijaki predvsem skozi izkustva na praktičnih primerih nalog razvijajo pozitiven odnos do geološke dediščine. Zasnovana je tako, da jim približa delo terenskega geologa, torej osnove petrologije, mineralogije, paleontologije, hidrogeologije, s sočasnim poudarkom na varstvu narave in geološki dediščini. Za izvedbo potrebujemo dovolj vzorcev kamnin, mineralov in fosilov ter nekatere tehnične pripomočke. Delavnice potekajo v štirih tematskih sklopih: kamnine, minerali in kristali, fosili ter vode. Izvajajo se v informacijskih centrih Geoparka Karavanke v Mežici in Železni Kapli. Tematika in čas trajanja delavnice se lahko individualno prilagodi skupini. Priporočamo izvedbo delavnice skupaj z ogledom infocentra. Primerno za izvedbo v okviru naravoslovnih, projektnih, … dni.Več informacij na www.podzemljepece.com in www.geopark.si.

Z namenom spodbujanja drugačnega pristopa k vzgoji in poučevanju in aktivnega odnosa do vsebin s področja geologije, narave in dediščine.Več informacij na www.geopark.si in www.mezica.si.

Z namenom krepitve čezmejnega sodelovanja in poglobitve vedenja o posebnostih Geoparka Karavanke.

Več informacij na www.geopark.si.


GEO-PROJEKTNI DAN V ŠOLSKEM LETU 2014/2015

»PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO – V NAŠEM GOZDU JE ZANIMIVO!«.V Geoparku Karavanke se učimo na zabaven način. V šolskem letu 2014/2015 smo vrtce in šole iz območja Geoparka Karavanke pozvali k izvajanju geo-projektnega dne, ki ga lahko izvajajo v obliki naravoslovnih, tehniških, … dni ali v okviru različnih dejavnosti skozi celo šolsko leto. Vsako leto je predlagana druga tema s področja geologije. V letu 2014/2015 je naslovna tema:

»Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo!«.

Na uvodni delavnici v novem Info centru Geoparka v Mežici smo skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami izoblikovali nekaj predlogov izvedbe, sama konkretizacija pa je bila prepuščena šolam in vrtcev.

Strokovno

in ustvarjal

no delo

na izobraže

valnih delav

nicah

za učiteljice

in vzgojitelj

ice


Tokrat smo se letošnje teme lotili kar vsi, ki tako ali drugače živimo in delamo v mežiškem vrtcu. Osrednji prostor našega bivanja v naravi je bil gozd, kjer smo raziskovali, odkrivali, se navduševali in se učili na osnovi lastnih izkušenj in z uporabo vseh čutil.V jesenskem času smo spoznavali značilnosti listavcev in iglavcev. Otroci med iglavci ločijo smreko, bor in macesen tako po iglicah, storžih in delno lubju, med listavci pa v večini prepoznajo brezo in hrast, nekateri tudi bukev. Svoje znanje so utrjevali s pomočjo raziskovalne škatle, kjer so k posamezni fotografiji drevesa razvrščali ustrezno lubje, list, vejo ali plod ter reševali različne naloge.Z zaprtimi očmi so imeli možnost zaznati in prepoznati posamezne zvoke v gozdu; od šumenja listov, pokanja vej, petja ptic do uživanja v tišini.V gozd smo prinašali povečevalna stekla in jih uporabili za raziskovanje gozdnih tal, podrasti, listov, živalic. S hojo po hlodih, s preskakovanjem le teh in korenin, smo razvijali ravnotežje, z zadevanjem posameznih dreves s storži, pa smo se urili v natančnosti in potrpežljivosti. Debelino posameznega drevesa smo ugotavljali z objemom drevesa, s prijemom za roke in z gozdarjem, ki nam je predstavil orodje in pripomočke, katera uporablja pri svojem delu. Skupaj z njim smo se preizkusili v merjenju, določevanju starosti in višine dreves, hkrati smo spoznali namen in pomen tako dreves kot tudi gozda. Ob tem smo si ogledali film z naslovom Sečnja in spravilo lesa, ob katerem smo razvijali svoje besedišče in narečje. Skupaj z lovcem smo spoznavali značilnosti gozdnih živali in se učili skrbeti zanje. Seveda smo gozd izkoristili tudi za likovno ustvarjanje; odtiskovanje, frotaž, ustvarjanje iz plodov, slikanje. V igralnici smo si iz iglic, mahu, listov, plodov in vej oblikovali čutno pot, po kateri smo hodili najprej bosi, nato z zavezanimi očmi.V bodoče si želimo s pomočjo umetnika izdelati skulpturo iz debla, si pripraviti borovničevo marmelado in bezgov sok. Ob izvajanju dejavnosti smo otroka popeljali do spoznanja, kako lahko on sam in tudi drugi ljudje vplivajo na naravo ter mu nudili možnost ohranjanja naravnega okolja. Vsem sodelujočim v projektu se zahvaljujem za idejnost, ustvarjalnost, podporo in pomoč.

Koordinatorica projekta: Štefka Kuserbanj

Vrtec Mežica

Vrtec Železna Kapla

Tema »Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo!« nas je spremljala skozi vse leto. Otrokom smo želeli prikazati gozd v vseh letnih časih. Čarobnost gozda se pokaže takoj ko vstopimo v ta enkraten biotop – gozd!V gozdu lahko otroci na najbolj enostaven način pridejo v stik z naravo in njeno raznolikostjo. Z otroki smo se najprej pogovarjali o gozdu. Ugotavljali smo, kaj je gozd, kako se obnašamo v gozdu in kako z njim pravilno ravnamo. Otroci so se podali na raziskovanje gozda in nam nato pokazali, kaj vse so v gozdu naši in odkrili (polžje hišice, vejice, storže, mah, …). Nekatere predmete smo odnesli v vrtec, da smo jih lahko še dodatno opazovali in preučevali. Otroci so se navdušeno lotili eksperimentiranja in ustvarjanja iz naravnih materialov. V gozdu smo preživeli več dopoldnevov. Vsak je vzel svojo blazino, da smo lahko v gozdu tudi sede preučevali njegove zanimivosti, ob lepem vremenu pa smo v gozdu tudi malicali. Iz nabranega lubja smo pred prazniki izdelovali velikonočne košarice. Našemu obisku v gozdu se je pridružil tudi gospod gozdar, ki je odgovarjal na številna vprašanja otrok. Podaril nam je tudi pobarvanke, ki smo jih pobarvali kasneje v vrtcu. Naše aktivnosti v gozdu:• Skrivalnice, zlaganje mandal, ustvarjanje pajkove mreže, urejanje mahovnega vrtička,

figure iz lubja, gozdni nakit, drevesni duhovi iz gline in ilovice, ustvarjanje skulptur iz vejic.

Pri raziskovanju gozda se zelo zabavamo in se veselimo prihodnjih prelepih dni v gozdu!

Vzgojiteljica: Petschnig Josefine


Osnovna šola Mežica

Letošnja tema, »PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO – v našem gozdu je zanimivo!«, je bila odlična za raziskovanje, odkrivanje in predvsem izkustveno učenje otrok v povezavi z naravo. Geo projektne dni smo izvedli v okviru naravoslovnih in tehničnih dni z učenci cele šole.Z otroci smo se podali na učni sprehod skozi gozd. Nekateri so s sabo vzeli raziskovalno škatlo s povečevalnim steklom, metrom in vrvico. Ogledovali smo drevesa, jih med seboj primerjali in merili ter jim določali vrsto in starost. Starejši so opazovali sloje prsti, spoznali značilnosti gozdnega roba, grmovne vrste, povezanostrastlin in živali v gozdu, pomen zaraščenosti, fotosinteze, drevesnih krošenj, rasti gliv…Poglobili so pomen naravnega ravnovesja in poseganja človeka v naravo.Gozd smo tudi čutno, slušno in vizualno doživljali. Prisluhnili smo deblom dreves, ustvarjali različne zvoke, opazovali barve gozda in iskali odtenke rjave in zelene barve. Poiskali smo si tudi svoje drevo, ga posvojili ter se k njemu znova in znova vračali in ga opazovali. Prvošolci so si zbrali drevo (divji kostanj), ki ga skrbno opazujejo skozi letne čase.Pripravili smo razstavo nabranih plodov, listov, lišajev... Nabrani material smo predstavili drug drugemu in ga s pomočjo knjig in sličic določali in poimenovali, kasneje pa celo uporabili.Iz plodov, listov, vej in drugega nabranega materiala smo na tleh ustvarili slike velikanke, si izdelali maske gozdnih duhov, katerim smo morali zgraditi celo bivališča. Ves čas je beseda tekla tudi o pomenu gozda, varovanju in onesnaževanju.Ustvarjali smo tudi zanimive živalske figure, aranžmaje, z voščenkami smo naredili frotaž z odtisi skorje, z lupo smo raziskovali ali se v lubju in storžih skrivajo tudi živa bitja. Izdelali smo tudi pikapolonice in okvirje za slike z naslovom Pogled skozi gozd. Izdelali smo gozdni bonton, učne liste za matematiko (gozdna drevesa z računi do 10) in igrico Pikapolonica, pojdi na pot.Nepogrešljive so bile tudi uganke o gozdnih živalih, drevesih, plodovih, različne predstavitve otrok, plakati, podatki o presežkih dreves ter tudi dramatizacija zgodbe – Drevo Krištof.V razredu smo opazovali in še opazujemo kaj potrebujejo rastline za rast in razvoj ter koliko časa potrebujejo, da se razvije nov list.Dan smo preživeli še z lovci, ki so nam predstavili življenje živali pozimi, domači obrtniki pa so nam priskočili na pomoč pri predstavitvi teme »Od drevesa do izdelka«. Sokrajani so nas seznanili s sečnjo v preteklosti, katero smo lahko primerjali s sodobnostjo. Povezali pa smo se tudi z Zavodom za gozdove OE Slovenj Gradec in njihovega predstavnika gostili v razredu in na terenu. Torej, skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi!

Kjer so drevesa, tam je lepo, naj bo še dolgo, še dolgo tako!

Koordinatorica: Polonca Bivšek


Ljudska šola Železna Kapla

Aktivno v boju proti podnebnim spremembam:

Učenci in učiteljice 3. razredov Šolskega centra Železna Kapla so jeseni 2014 pogozdili poseko na področju predsednika gozdarskega združenja na Koroškem Johannesa Thurna. Dela so se lotili pod vodstvom nadgozdarja. ing. Johanna Juritscha, njegovih kolegov Karla Pleschenbergerja, Rainerja Pototschniga in pripravnika Martina Orasche, ki so jim v uvodu najprej predstavili rastlinske vrste v gozdu.

Nato so učenci z vrvico določili razdalje med drevesnimi sadikami ter jih označili z vejami. V dvojicah ali trojicah so kopali luknje, vanje nameščali sadike ter korenine temeljito prekrili z zemljo. Nazadnje so pri vsaki rastlini preverili, če je posajena dovolj močno in naravnost. Šele nato so se lotili sajenja naslednjega drevesca.Po obilni malici je g. Juritsch učencem pojasnil, katere živali se nahajajo na tem območju in njihov škodljiv vpliv na mlade rastline. Zato so učenci dobili nalogo, da rastline zaščitijo pred divjadjo. Vsi učenci so prejeli rokavice in volno. Zelo hitro so osvojili tehniko zaščite dreves z volno, pri čemer so bili pohvaljeni.

Spomladi 2015 so si vsi udeleženci ogledali, kako rastejo rastline, ki so jih posadili. Večina rastlin je preživela zimo brez poškodb. Tudi zaščita še vedno deluje.

Rastline posajene na sončni legi so močne in zelene. Nekatere veje pa so porumenele in se posušile. Učenci so dobili novo, zahtevno nalogo, ki so se je hitro naučili. S srpi so namreč očistili okolico mladih drevesc in s tem odstranili plevel.Za konec so si zadali nalogo, da čez štiri leta vsi skupaj ponovno preverijo, kako uspešno rastejo “njihova” drevesca.

Koordinator: Heinrich Nečemer


Vrtec Črna na Koroškem in Žerjav

»Gozdne aktivnosti« v Črni na Koroškem:

Vrtec Črna in Žerjav je pod krošnjo GEO projektnega dne v šol. letu 2014/15, nanizal nekaj dejavnosti, ki so se odvijale v vrtcu samem in na terenu v sodelovanju z gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec, izpostava Črna.

1. Decembra smo skupaj z gozdarji okrasili novoletno smrečico v centru Črne. Okraske smo izdelali sami in s tem v otrocih zbudili čut za skupno krasitev ter druženje in hkrati razvijali estetsko zaznavanje doživetja.

2. Marca smo povabili gozdarja v vrtec. Ob plakatih o življenju in delu v gozdu smo spoznavali živo in neživo naravo ter našo vlogo pri ohranjanju zdravega gozda. Nato smo se skupaj odpravili v sam gozd in po gozdni učni poti doživljali pestrost gozda, odkrivali njegovo bogastvo in vzpostavljali zdrav, spoštljiv in odgovoren odnos do žive narave.

3. Aprila smo izvedli Geo projektni dan. Glavni cilj nam je bil izdelovati lastne namizno-didaktične igre iz lesa. Ustvarili smo spomin, igro- tri v vrsto, nebeško lestev… Otroci so skupaj z vzgojiteljicami ustvarili družabni igri »Gozd ne jezi se!« in »«Gozdna pot«. Igrali smo se z lesenimi kockami, koluti, žaganjem in vejicami ter iz njih ustvarili »lesene ustvarjalnice«. Ob fotografskem gradivu so nastajali še drugi izdelki- velika in majhna drevesa z listjem, iglicami, plodovi, gozdne živali- sova, jež… Znanje smo pridobivali s pomočjo raziskovalne škatle v kateri so bile vejice, plodovi, lubje in kosi lesa izbranih dreves. Gradili smo visoke gradove, hiše, pastirske koče in ograje in izdelke postavili na ogled.

4. Ob »dnevu Zemlje« bomo skupaj z gozdarji simbolično posadili drevo.

Našega raziskovanja z zaključkom projekta še ni konec, saj se bo doživljanje gozda in njegove raznolikosti nadaljevalo še z obiskom Pece ob koncu šol. leta, kjer bomo skupaj z družinami obiskali kralja Matjaža.

Koordinatorica projekta: Cecilija Piko


Osnovna šola Črna na Koroškem

Pestro, raznoliko, živo - v našem gozdu je zanimivoUčenci prve triade smo v šolskem letu 2014/15 spoznavali gozd v različnih letnih časih. Barvita jesen nas je navdihnila za likovno ustvarjanje pri pouku in likovnem krožku. Prvošolci so razvrstili drevesa na listnata in iglasta. Zimski gozd je postal zavetje gozdnih duhov, ki so jih tretješolci prebudili na tradicionalni pustni povorki. Ogledali smo si tudi lovsko razstavo v kulturnem domu, na kateri smo spoznali živalske prebivalce gozdov v naši okolici. Pomlad nas je zvabila v naravo. V četrtek, 2. 4. 2015, smo se skupaj z učenci POŠ Žerjav odpravili na gozdno učno pot Teber. Prijazni gozdarji z Zavoda za gozdove v domačem kraju so nas popeljali od čebelnjaka do naslednjih opisnih točk: gozdna tla, sadovnjak, drevo, gozd, gozdna jasa, potok, usad in gozdna krajina. Na poti smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi in pomenom posameznih naravnih elementov gozda. Po poti smo pridno nabirali dele rastlin. Sledile so delavnice. Raziskovali smo razdiralno moč dreves, vprašali smo se, kako iz lesa nastane premog ter izdelali rožice, ki večno cvetijo. Naravni materiali iz gozda so nam prišli prav tudi pri izdelavi velikonočnih piščančkov. Naši izdelki so na ogled na razstavi v planinskem kotičku na šolskem hodniku.

Koordinatorica: Jasmina Dretnik

Osnovna šola Črna na Koroškem Osnovna šola Črna na Koroškem Osnovna šola Črna na Koroškem

Vrtec Dravograd – enota Dravograd (skupina 3–4 leta)

Gozd je naše največje bogastvo. Je pa tudi prostor za raziskovanje, igranje, učenje in bivanje.

V projektu je sodelovalo 19 otrok, starih od 3 do 4 leta. Za izhodišče sva s sodelavko uporabili razstavljene fotografije, ki so pri otrocih hitro spodbudile medsebojno komunikacijo. Njihove predhodne izkušnje in njihovi vtisi iz narave so stvar še poglobili in razširili. Gozd nam je ponudil marsikateri odgovor in tako smo lahko z našimi pridobljenimi znanji, spoznanji bogatili naše naravoslovno vedenje. Otroci so v vrtec prinašali različne škatle. Iz teh sva otrokom pripravili raziskovalne škatle, na temo gozd. Glede na opažanja, da imajo otroci radi naravo, sva se odločile, da jih bodo odnašali domov in gozd obiskali skupaj s svojimi starši, škatle pa napolnili z naravnim material, ki ga bodo v vrtcu predstavili svojim vrstnikom. Odzivi so bili čudoviti in otroci so uživali. Ta material smo razvrščali, primerjali, urejali, spoznavali, čutno zaznavali… Pri otrocih je to pustilo sledove različnih občutkov, razmišljanj in v njihovih glavicah so se porodili različni ustvarjalni izzivi. V igralnici smo tudi oblikovali prav posebno drevo, ki smo ga postopoma sestavljali in je služilo kot uspešno didaktično sredstvo za vsa področja kurikuluma. Sledile so tudi najrazličnejše delavnice: oblikovali smo igro spomin iz različnega naravnega materiala, s pomočjo različnih likovnih tehnik smo ustvarili svoj gozd in njemu pripadajoče gozdne živali, z različnimi poskusi smo ugotavljali lastnosti gozdnih plodov, spoznavali smo les, spremljali pesmice z naravnim materialom, ki smo ga našli v gozdu, improvizirali ples jelke, uredili si čutno pot… Skratka otroci so bili zelo aktivni, radovedni, zelo pozitivno pa je dejstvo, da smo z malimi koraki postopoma prišli do velikih spoznanj, o katerih otroci radi govorijo.

Vzgojiteljici: Iris Bračun Mlačnik in Eva Črešnik


Vrtec Libeliče

»Kdaj gremo v gozd?«

Po celoletnem projektu je to pogosto vprašanje otrok v naši skupini. Gozd smo raziskovali s pomočjo naše »Bice Cice« »Kdo je to?«. To je posebna gospa, ki nas je pričakala v gozdu ob našem prvem obisku in nam dala nalogo, da ji izberemo ime. Po raznih predlogih smo se odločili in jo poimenovali »BICA CICA«. Odnesli smo jo s seboj v vrtec, saj je imela pri našem spoznavanju gozda posebno vlogo. Ponoči, ko smo bili doma, je pripravila pismo z navodili in nas vodila in usmerjala pri raziskovanju gozda.Skupaj z našo »Bico Cico« smo izvedli gozdni koncert (s kamenčki, storži, suhimi palicami) smo ustvarjali zvok in ritem.V gozdu smo našli veliko zanimivih stvari, nabirali smo liste, lubje, plodove, storže in v mesecu decembru povabili dedke in babice, da smo skupaj izdelali novoletne aranžmaje.Spoznavali smo živali v gozdu in njihov pomen. Še posebej podrobno smo spoznali življenje medveda. Obiskali smo kmetijo Klančnik, kjer nam je lovec na zanimiv način predstavil živali, ki živijo v našem gozdu.Pri naših obiskih smo opazovali drevesa, dobro vemo kaj je to listavec ali iglavec. Opazovali smo gozdarja, ki je posekal star kostanj.Na gozdni učni poti imamo tudi drevo želja, le roko daš v luknjico, zamižiš in želja se ti izpolni. Kar pogosto zaupamo naše želje temu mogočnemu belemu gabru.Največje doživetje pa je bila igra ob posebnem drevoredu, kjer smo se igrali, in seveda plezali po drevesih.Svoja doživetja smo prenesli v igralnico, imamo velika in mala drevesa, ki smo jih izdelali iz naravnega ali odpadnega materiala. V igralnici imamo pravljični gozd, kjer smo uprizorili kar nekaj zgodbic, spoznavali deklamacije, pesmice…in seveda tudi gozdno hišo, v kateri smo se igrali.Izmed vseh dreves pa najbolje poznamo drevo brezo, saj smo se skupaj z učenci OŠ Libeliče, predstavili na krajevni prireditvi ob prazniku žensk z zgodbico Drevo Betka skozi letne čase.V gozdu je vedno lepo, naj bo to jeseni, pozimi, pomladi ali poleti. Naši obiski v gozdu so bili sproščeni, veseli, zabavni in aktivni. Gozd nam nudi res veliko možnosti raziskovanja, učenja in doživljanja s vsemi čutili. Projekt bomo zaključili v mesecu aprilu in obiskali gozd skupaj s starši.

Koordinatorica: Zala Vehovec


Micina igralnica v gozdu

V našem vrtcu veliko bivamo na prostem, ne samo na igrišču, temveč tudi v gozdu, na travniku, ob potokih. Tako sva že v lanskem šolskem letu vzgojiteljici prišli na idejo, da bi si uredili igralnico v gozdu, v katero bi preselili del dejavnosti, igre, ustvarjanja, gibanja in raziskovanja iz vrtca v naravo. Tako je nastala Micina igralnica v gozdu. Mica je naša sovica – lutka, ljubljenka skupine in zato smo igralnico poimenovali po njej. Prostor v gozdu smo si najprej ogledali in ga očistili z grabljami, določili meje (stene) igralnice in katere kotičke bi imeli, da bi se v njih igrali. Tako so nastali: gibalni kotiček s hlodom za ravnotežje, Okino gledališče z velikim odrom ( štorom), glasbeno drevo z lesenimi inštrumenti, okrogli kotiček za pravljice, pogovore, malico in igro, kotiček za ustvarjanje in za razstave, pleteni kotiček, ki je kasneje postal tudi ograda za živali, kotiček s cesto in vozili, kotiček dom – velik šotor iz vej, ki jih je polomil veter, pa še veliko manjših priložnostnih kotičkov, ki so si jih otroci uredili med igro in raziskovanjem. Tudi letos nadaljujemo z obiskovanjem naše igralnice, ki nam res nudi veliko izkušenj za učenje, raziskovanje, gibanje, igro in ustvarjanje z naravnim materialom. Seveda pa ob tem gojimo tudi pozitiven, prijazen odnos do narave, ki je ne uničujemo, temveč spoštujemo. Otroci so zelo pozorni in opažajo spremembe v igralnici, na spremembe jih po potrebi opozoriva tudi vzgojiteljici. Opazovali smo spremembe v letnih časih, kaj se je zgodilo po vetrovnem vremenu, iskali smo sledi živali v snegu, opazili obiskovalce- močerade, prepoznavali smo drevesa, njihovo lubje, sledi smole in tudi njene lastnosti. Prostor, ki ga redno obiskujemo in urejamo v njem tudi nove kotičke, saj imamo vedno nove ideje, ki se nam porajajo med igro in raziskovanjem. Igralnico smo pokazali tudi staršem na našem skupnem srečanju, ko smo kot Indijanci raziskovali gozd po poti označeni s puščicami in ob poti iskali zaklade matere narave, ki so jih nabirali v posebej pripravljene vrečke. Na njih so bile sličice materialov, stvari, ki jih morajo najti. V igralnici pa so s temi predmeti lahko tudi kaj ustvarili. Staršem smo tudi pokazali naše kotičke, kako se igramo in kaj vse lahko počnemo tam. V igralnici se imamo zares lepo. Sprva se otroci niso najbolj znašli v igri z naravnim materialom, ki ga lahko spremeniš simbolno v karkoli. Navajeni so izdelanih igrač. V igro sva se sprva zato veliko več vključevali in jim nakazali možnosti. Zdaj pa uživava v opazovanju njihove igre, ki nama daje nove ideje, kako še dopolniti naše kotičke. Kar ustvarimo, ne podiramo, temveč nadgrajujemo, dopolnjujemo in tako tudi spodbujava otroke. Prepričani sva, da je taka igralnica zares prostor, ki ponuja neskončne možnosti in so ga otroci sprejeli za svojega. V njej smo veliko spoznali, raziskali, se naučili in se predvsem veliko zabavali. Zato bo Micina igralnica ostala stalnica dogajanja v našem vrtcu.

Vzgojiteljici: Mateja Mušič in Cirila Bukovnik

Vrtci pri OŠ Matije Valjavca Preddvor, enota Čriček


Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo!«

Projekt smo izvajali celo leto, saj je gozd najboljše raziskovalno okolje in ga imamo v neposredni bližini vrtca. Otrok se v interakciji z odraslimi in z drugimi otroki uči od rojstva naprej in to z vsemi čutili. Njihova doživetja v naravi so zelo pomembna, saj določajo njegov nadaljnji odnos do nje. Jeseni smo bili še malo nespretni pri hoji po neravni površini gozda, ampak smo z motivacijo raziskovali gozdna tla in drevesa. Za odkrivanje skrivnosti smo uporabili suhe vejice, z njimi smo vrtali in grebli po gozdnih tleh. Škoda ker so vse male živalce tako hitro pobegnile izpred naši oči in si jih nismo podrobno ogledali, vendar bo za to še čas. Našli smo veliko lukenj v tleh, pod drevesi v štorih in ugotavljali kdo živi v njih. Pajki so tudi doma v gozdu, nehote smo podrli nekaj mrež. Drevesa so zelo različna: velika-majhna, iglasta-listnata debela-drobna, hrapava-gladka,… . Drevesa smo vonjali, tipali in tudi poslušali šelestenje listkov in zvok vetra v krošnjah. Na tleh smo iskali plodove in semena. Le katera žival je ogrizla želode? Listki so bili zelo lepih barv in oblik, tako da smo se vedno vrnili v vrtec s polnimi rokami. Med potjo smo prečkali potok in listki so se spremenili v čolničke, ki smo jih s pogledom in smehom pospremili na njihovo dolgo pot do morja.Pozimi smo gozd redko obiskali. Vendar smo vedno našli sledi in iztrebke živali. Živali pa so se hitro skrile, s težavo so tekle po snegu. Tudi nam sta delala tek in hoja po snegu veliko težav. Na drevesih smo redko opazili kakšno ptico, več jih je bilo ob naši krmilnici. Drevesa pa so bila tako gola, žalostna in zeblo jih je, tako kot nas. Nekaj dreves je podrl veter, joj kako velike korenine imajo, v njih se lahko skrije mnogo živali. Opazili smo majhne popke, spomladi bodo zrasli novi listki.Pozimi smo se z lesom igrali v igralnici. Otroci so lesene kolute kotalili, sestavljali, jih imeli za bobne, raziskovali kaj je pod lubjem, žagali in se ustvarjalno igrali.Spomladi smo opazili veliko sprememb. Mah, gozdna tla, drevesa so drugače dišala. Rožice so kukale izpod grmov in gozdna detelja, trobentice so bile tako okusne. Popki so že večji, gozdna tla pa so tako mehka, polna suhih vejic. Nabrali smo jih, jih zgladili z brusilnim papirjem in ustvarili za mamice čudovite broške. Iz večjih vejic smo naredili navihane gozdne škrate. Da so res navihani se je kmalu pokazalo, saj so nam ušli. Iskali smo jih povsod, našli pa v gozdu, kjer so se igrali na štoru. Malo smo jih pokarali, čvrsto stisnili v dlan in jih odnesli domov. Toda kot so povedali starši in otroci so tudi doma nagajali: skrili so copate, razmetali igrače, polili čaj,…Tako škrati so doma, pridni PALČKI pa bomo še naprej hodili v gozd, kjer bomo raziskovali in pridobivali pozitivne izkušnje.

Koordinatorica: Alenka Jovanovski

Vrtci pri OŠ Matije Valjavca Preddvor - enota Storžek, skupina Palčki (2–3 leta)


Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo!«

V skupini Sončki smo v jesenskem času in v marcu izvajali geo projekt z otroki starimi od 5 do 6 let.Veliko smo odhajali v bližnji gozd, ter v njem iskali različne plodove narave in majhne živali. Živali in rastline smo si pobližje ogledali s pomočjo povečevalnih stekel, kjer so otroci z zanimanjem opazovali in postavljali razna vprašanja. S pomočjo voščenk in listov smo odtisnili debla posameznih dreves in opazovali strukturo. Plodove narave smo v košari prinesli v vrtec. V naslednjih dnevih smo igralnico spremenili v »pravi gozd«. Izdelovali smo plakat na temo gozd, spoznavali značilnosti gozdov in se ob tem veliko pogovarjali, listali različne knjige… Plodove, ki smo jih prinesli iz gozda smo položili na tla in jih ustrezno razvrstili. Nekje je bilo mesto za iglavce, nekje so bili listavci in nazadnje gozdna tla. Ko smo razvrščali, smo vsako stvar poimenovali, spoznavali smo razlike med drevesi (npr. med jelko in smreko) in plodovi, ter se ob tem veliko novega naučili. Imeli smo tudi likovne delavnice, kjer smo izdelovali: lesene broške, različne cvetlice, slikanje gozda z vodenimi barvicami, in pri tem so nastale lepe otroške umetnine. V jeseni smo iz različnih materialov- kostanj, koruza, storži, listje, kamni postavili čutno pot, kjer so otroci hodili z bosimi stopali, ter pri tem zelo uživali. Iz kostanja smo nato izdelali različne izdelke (živali, zanimive figure…) Igrali smo se tudi namizne igre iz lesa, in sicer tri v vrsto in nebeško lestev, pri kateri so bili otroci zelo tekmovalni in veseli, ko so osvojili »vrh veje«. Z otroki smo med drugim spoznali drevesa preko pripravljenih posameznih kosov debel in ilustracij drevesa s plodovom. Drevo in njegov plod so morali razvrstiti k ustreznemu deblu, kjer pri drevesu in plodu ni bilo večjih težav, pri deblih pa so otroci imeli kar nekaj težav pri razvrščanju, z malo pomoči jim je nato uspelo. Pri deblih smo spoznavali tudi starost dreves in šteli letnice, ter ugotavljali koliko so stara »naša drevesa« v igralnici. Naredili smo tudi poskus z mavcem in fižolom, kjer vsak dan opazujemo spremembe v lončku, zalivamo z vodo, opaziti je že nekaj kalčkov. Živimo v lepem kraju, obdanem z gozdom, tako da je za otroke gozd in bivanje v njem res nekaj »pestrega, raznolikega in živega«, ter pomemben prostor za vse nas.

Vzgojiteljici: Klavdija Ribnikar in Ema Torkar

Vrtci pri OŠ Matije Valjavca Preddvor - skupina Sončki (5–6 let)


Letošnji projekt Geoparka Karavanke z naslovom »PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO – v našem gozdu je zanimivo!«, smo tako otroci kot vzgojiteljici z navdušenjem sprejeli.Gozd je kot naš drugi dom. Srečo imamo, da živimo v okolju in ga lahko obiščemo vsak dan. Je neizmerno pisan in poln skrivnosti. Neštete prehojene in neprehojene poti nam dajejo vsak dan nove možnosti odkriti kaj novega. Gozd je prostor, kjer se sprostimo in samo uživamo.

Gozd smo obiskovali in opazovali v različnih letnih časih. Jeseni smo tam našli različne plodove, ki jih otroci že zelo dobro poznajo. Nekaj smo jih prinesli v vrtec in z njimi ustvarjali različne stvari. Izdelali smo gozdne pošasti ter se sproščali ob kreiranju naravnih mandal.

Posadili smo želod, ga skrbno zalivali ter ga spomladi posadili v gozdu, v našem kotičku. Nabrali smo tudi zapuščene polžje hišice in jih očistili. V hišice smo dali malo prsti in posadili drobne netreske. Odpadni tulci so nam bili navdih za izdelavo nizkega in visokega drevesa, ki sedaj krasita naš vrtec letnemu času primerno. Iz lesenih kolutov različnih premerov smo ustvarjali nakit za mamice. Otroci so opazovali posušene liste in jih risali v tehniki črtne praskanke. Iz divjega kostanja smo sestavili gromozanskega ježa. V največje veselje pa je igra otrok v gozdu. Tam smo si ustvarili prijeten »gozdni kotiček«. Ostanki požaganih dreves nam služijo kot stoli, hišice, mize ali torta za našega prijatelja, zmajčka. Otroci so mu izdelali hišico iz vej, skuhali »storžjo« juho ter naredili teraso iz mahu. Na terasi lahko ponoči opazuje zvezde in luno. Star štor je postal nosorog. Otroci ga čistijo, božajo, najraje pa jezdijo.

Gozd je prostor za vse kurikularne dejavnosti in ga tako vzgojiteljici kot otroci z veseljem obiskujemo. V njem tečemo, preskakujemo, plezamo, pojemo, plešemo, igramo na instrumente, ki nam jih daje narava. Vsak dan ustvarimo nove »slike«. Lahko štejemo, razvrščamo, primerjamo, merimo ter opazujemo lepote gozda. Poslušamo različno naravno glasbo: petje ptic, žuborenje potoka, šelestenje listov pod nogami in vihranje krošenj dreves. Pozimi smo se v gozdu sankali, spomladi opazujemo prebujajočo pomlad v pisanem cvetju in drobnih listnih brstih. Poleti bomo uživali v varni senci mogočnih krošenj in nabirali slastne plodove. Jeseni se bomo prepustili njegovi barvitosti.

Ob vsem tem otroci doživljajo in spoznavajo živo naravo ter hkrati razvijajo pozitiven, spoštljiv in odgovoren odnos do narave. Preko spontane, doživete igre posredno ponotranjijo, da gozd pomeni življenje.

Vzgojiteljici: Simona Jekovec in Kristina Karničar

Vrtci pri OŠ Matije Valjavca Preddvor - enota Storžek, skupina Zvezdice


Osnovna šola Črna na Koroškem

V projektu je sodelovalo 19 otrok v starosti 3–4 leta. Otroci so igrivo raziskovali, doživljali in spoznavali gozd. Z lastnimi izkušnjami in znanjem so oblikovali domneve, s katerimi so poskušali pojasniti, kar so videli in doživeli v gozdu. Spoznavali so nove pojme in jih povezovali v že obstoječe znanje. Gozd so spoznavali z vsemi čutili. Poslušali so šelestenje listov, veter v krošnjah dreves, oglašanje ptic, žuborenje potoka … Potipali so skorjo dreves, mehak mah, pikanje smrekovih iglic, gladke liste, raskave storže … S povečevalnimi stekli so opazovali očem manj vidne podrobnosti in se čudili … Vonjali so in ugotovili, da gozd diši po gozdu. Radovedno so spoznavali lastnosti živega in ugotavljali, kaj leze in se premika ter kaj raste in se ne premika. Veliko novih informacij in odgovorov smo skupaj poiskali v knjigah z naravoslovno vsebino. Raziskovanje gozda smo povezali s pogovori, pesmijo, z zgodbami, gibanjem, likovnim ustvarjanjem … V vrtec smo prinašali zanimivosti iz gozda in naredili kotiček za nadaljnje opazovanje, ustvarjanje in igro. Z listi smo okrasili igralnico, z izdelki garderobo, nastala je tudi knjiga Zgodbe o gozdu, ki so jih otroci pripovedovali in narisali.Na podlagi spoštljivega odnosa in prijetnih izkušenj smo v otrocih vzbudili neizmerno veselje do raziskovanja in odkrivanja novega v naravi. Z opazovanjem so otroci širili znanje in novo znanje je spodbudilo drugačno opazovanje, ki se bo nadaljevalo do konca šolskega leta. Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je res zelo zanimivo!

Koordinatorica: : Sonja Lah, pomočnica vzgojiteljice: Eva Štriker

Osnovna šola Črna na Koroškem Osnovna šola Črna na Koroškem Vrtec Krojaček Hlaček Prevalje (skupina 3–4 leta)

Vrtec Krojaček Hlaček Prevalje - (skupina 4-5 let)

Projekt je potekal celo šolsko leto s krajšimi prekinitvami. Sodelovalo je 23 otrok starih od 4- 5 let. Otroci so aktivno sodelovali pri načrtovanju in izvedbi. Na začetku smo izdelali miselni vzorec, ki so ga otroci napisali in likovno opremili. Sami so predlagali kar nekaj dejavnosti, ki smo jih med projektom obdelali. Podrobno smo spoznali gozd v jesenskem, zimskem in spomladanskem času. Naši sprehodi so bili načrtovani tako, da smo opazovali gozd, njegova tla, plodove… Spoznali iglavce in listavce. Iz gozda smo prinesli plodove in si izdelali majhen gozd v igralnici in vsakodnevno opazovali kaj se dogaja z njim. Otroci so v vrtec prinašali veliko strokovne literature, ki smo jo skupaj ogledovali in brali. Spoznali smo živali, ki živijo v naših gozdovih ter gozdarja in lovca. Pogovarjali smo se o živalih, ki zimo prespijo. Naučili smo se recitacijo veverica, prepevali smo pesmi o živalih in likovno ustvarjali. Nastali so domiselni in zanimivi izdelki, s katerimi smo okrasili igralnico.

Vzgojiteljici: Jelka Može, Andreja Herga


Otrokom sva skozi vso leto oziroma glede na letne čase predstavili gozd s pomočjo diaprojekcije. Tako smo si ob vsakem pričetku projekta najprej ogledali projekcijo. Otroci so s pomočjo slik spoznali, kako se gozd in narava tekom leta spreminja. Seveda smo večkrat tudi odšli do bližnjega gozda ter si ga ogledovali, ugotavljali smo spremembe glede na letni čas. Otroci so v vrtec prinašali razne gozdne plodove. Le te smo poimenovali. S plodovi smo si polepšali igralnico in se z njimi igrali razne igre. V jesenskem času so otroci prinašali kostanje, ki so jih nabrali na obronkih gozda. Priredili smo kostanjev piknik skupaj s šolarji. Otroci so za ta namen prinesli v vrtec razna polena. Imeli so tudi nalogo, povedati od katerega drevesa je poleno. Proti koncu meseca novembra smo se pogovarjali o odpadnem materialu. Spoznali smo, da je papir narejen iz lesa. Tako smo spoznali različne vrste papirja, ga poimenovali (debelejši, tanjši, valovit, trd,…) Ugotovili smo, da so tudi jajčne škatle iz papirja. Ker smo jih imeli v vrtcu zelo veliko smo se odločili, da jih recikliramo. Tako so otroci videli potek recikliranja. Iz jajčnih škatel smo naredili posodice, ki smo jih podarili staršem za darilo ob novem letu. Otrokom je bil sam potek recikliranja ter s tem pridobivanja novega izdelka zelo zanimivo. Pozimi smo si ogledali različne kristalčke, ki so se zaradi nizkih temperatur naredili na vejah. Iz plastelina smo izdelali drevesa pozimi, ter jih s srebrnim sprejem spremenili v pravo zimsko idilo. Pomladi smo opazovali prebujanje dreves. Spraševali smo se, ali so se gozdni prebivalci že prebudili. O tem smo povprašali lovca, ki smo ga srečali na sprehodu. Otroci so našli prve znanilce pomladi. Tako smo se odločili, da se odpravimo iskat zvončke. Če smo želeli priti do kraja, kjer rastejo smo morali skozi gozd in prečkati razne gozdne ovire. Morali smo čez potok, mimo podrtega drevesa, okrog grmovja,… Ko smo prispeli na cilj smo bili zaradi raznih ovir, ki nam jih je ,,nastavil,, gozd prijetno utrujeni. Tekom leta smo se naučili veliko novih pesmi, deklamacij, ki so se navezovale na gozd, gozdne prebivalce. Tema gozd je bila zelo zanimiva, poučna in otroci so tekom leta spoznali veliko novega.

Koordinatorica: Janja Koren

Vrtec Trbonje


Pouk malo drugače

OTROCI SO NAM DANI - NA POSODO - ZA ZELO KRATEK ČAS. K NAM PRIDEJO KOT ZAVOJČKI CVETLIČNIH SEMEN, BREZ SLIKE NA SPREDNJI STRANI IN BREZ GARANCIJE. NE VEMO, KAKŠNI BODO VIDETI, KAKO BODO DELOVALI ALI KAKŠNE BODO NJIHOVE ZMOŽNOSTI. NAŠA NALOGA JE PODOBNA VRTNARJEVI: USTREČI NJIHOVIM POTREBAM, KAKOR NAJBOLJE ZNAMO - JIH PRAVILNO HRANITI, LJUBITI, JIM POSVEČATI POZORNOST IN JIH NEGOVATI IN UPATI NA NAJBOLJŠE. (povzeto po Katharine Kersey)

V okviru projekta »Pestro, raznoliko, živo – v našem gozdu je zanimivo«, smo z učenci 6. in 7. razredov, ki so obiskovali raziskovalne in ustvarjalne urice za nadarjene v sodelovanju s krožkom Inovativno reševanje problemov v 8. razredu, na OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, v šolskem letu 2014/15 medsebojno sodelovali in izvedli različne raziskovalne naloge ter ustvarjalne delavnice. Osnovni namen in cilji projekta so bili, da otrokom omogočimo dejavnosti, pri katerih bodo lahko ustvarjali po svojih zmožnostih, razvijali svoje sposobnosti in upoštevali lastne interese, individualnost samostojnost in odgovornost. Kajti otroci so že po svoji lastni naravi radovedni, zato jim moramo omogočiti, da to svojo radovednost izkoristijo učinkovito in kreativno, razvijajo pa tudi med-vrstniško sodelovanje.

Prvi del ustvarjalnih uric za mlade raziskovalce smo namenili temu, da so učenci čim več časa preživeli v naravi (gozdu), jo opazovali in nabirali plodove in druge dele rastlin. Te nabrane naravne materiale so nato urejali, razvrščali in uporabili v ustvarjalnih delavnicah, kjer so nastali številni izdelki za novoletne stojnice. Nadaljnje delo je potekalo tako, da so učenci uporabili literaturo in druge vire ter iskali in zbirali podatke o rastlinah in živalih v gozdu. Le-te smo kasneje uporabili za izdelovanje različnih izdelkov. Nekaj dela so učenci opravili samostojno doma, nato pa smo organizirali skupne delavnice.V mesecu marcu smo z namenom ustvarjalnih delavnic, druženja in uspešnega zaključka projekta ter oblikovanja Raziskovalnih škatel na temo GOZD - rastline in živali, organizirali tridnevni tabor na planinski koči na Naravskih ledinah. Tabora se je udeležilo 21 učencev, ki so se vse leto trudili uresničiti ideje, opazovali naravo, zbirali naravne materiale ter doma in ob različnih šolskih dejavnostih izoblikovali zanimive izdelke. Nastale so različne didaktične igrače, poučne družabne igre (Spomin, Activity, Mlin, Domino…), številne uganke, križanke, ilustracije in besedila o živalih in rastlinah v gozdu. Vse te izdelke so učenci izdelali samostojno ali v skupinah, jih plastificirali in jim tako povečali uporabo vrednost. Izdelke bomo lahko uporabili kot pripomočke pri pouku okolja v prvih razredih, predmetih družba in naravoslovje ali v oddelkih podaljšanega bivanja.

Osnovna šola Ravne na Koroškem


Učenci krožka Inovativno reševanje problemov so se k projektu priključili z zbiranjem naravnega materiala, oblikovanjem izdelkov za novoletne stojnice, (venčki, broške, okraski iz naravnega materiala,…), oblikovanjem poučne literature o rastlinah za raziskovalne škatle, oblikovanju nekaterih didaktičnih pripomočkov ter zbiranjem novih idej za nadaljevanje projektnega dela v okviru Geo-projektnih dni Geoparka Karavanke. S tem namenom smo k sodelovanju povabili tudi ga. Viktorijo Barbič, zaposleno v Podjetniškem centru ALP. PECA d.o.o, ki je za učence IRP-ja v petek dopoldne pripravila in izvedla delavnico o podjetništvu.Mentorici projekta Veronika Kotnik in Aleksandra Slatinšek - Mlakar tako z zadovoljstvom ugotavljava, da so bili cilji, ki smo si jih z učenci zastavili ob začetku šolskega leta uspešno doseženi. S povezovanjem aktivnosti, učencev različnih razredov in sodelavcev smo združili prijetno s koristnim.Učenci pa so svoje delo prav tako zelo dobro ocenili, predvsem pa so bili za opravljeno delo z obiskom tabora na planinski koči na Naravskih ledinah tudi ustrezno nagrajeni. Poleg resnega dela v ustvarjalnih delavnicah smo program zastavili tako, da so se lahko tudi sprostili ob igrah na snegu, nočnem pohodu, druženju v planinski koči, ogledu filma o živalih in rastlinah in družabnih igrah. Pomembno pa je, da so se po vseh aktivnostih tudi dobro okrepčali, k čemur pa je največ prispeval naš spremljevalec, planinski vodnik Viljem Kotnik. Za otroke je spekel več kot 100 palačink z nutelo.Skupaj smo ustvarili tri dni aktivnega in prijetnega druženja, ob koncu pa smo svoje delo predstavili tudi staršem, ki so se nam pridružili na koči in svoje otroke odpeljali nazaj v dolino. Rezultate projekta bomo predstavili ob Tednu Geoparka Karavanke 2015, v mesecu maju, na zaključni konferenci Geo-projektnega dne v Geoparku Karavanke, veselo pa že kujemo načrte za nadaljnje delo.

Učenci in mentorici Veronika Kotnik in Aleksandra Slatinšek-Mlakar

Projekt smo izvajali v skupini Žogice (5 let). Vrtec stoji v Preddvoru, kjer imamo celo leto možnost uživati v naravi. V neposredni bližini je gozd, kjer smo si»poiskali« našo gozdno igralnico. Do nje imamo 10 minut hoje, nudi pa nam različne možnosti. Najprej smo se gozdu posvetili z različnimi čutili – tipom, sluhom, vidom in vonjem. Posedli smo v krog, na blazine in si pokrili oči. Pet minut smo se predajali aktiviranim čutilom. Otroci so slišali veter, ptičje petje, šumenje dreves..., otipavali so tla okoli sebe ter občutili najrazličnejše podlage – gladko, bodičasto, mehko, vlažno..., vonjali so mah, zemljo in rože ter opazovali vse, kar je bilo okoli nas. Druga dejavnost je omogočala raziskovanje. Vsak otrok je dobil svoj listek z navodilom, kaj mora v gozdu poiskati. Ker so bili razdeljeni v pet skupin, so si otroci tudi medsebojno pomagali. Najdene stvari so predstavili drugim. Ena od nalog je vključevala iskanje manjše gozdne živali. Po pričakovanju je bila to najbolj zanimiva naloga, zato sem imela s seboj več lopatk in grabljic ter lončke s povečevalnim steklom, da so kasneje vsi otroci lahko brskali in kopali po tleh, iskali majhne živalice ter jih opazovali. Poudarek smo dali na spoštljiv odnos do njih, zato jih nismo odnesli v vrtec, ampak smo jih po končani dejavnosti pustili v njihovem domačem okolju. Gozdna igralnica nam služi tudi za razgibavanje. Z otroki smo si tako zamislili »plezalni dan« in izkoristili vse veje in vejice ter polomljena in stoječa debla za najrazličnejše oblike plezanja, plazenja, obešanja, guganja... Iz polomljenih vej so si posamezne skupine otrok izdelale svoje domišljijske stvari: gusarsko ladjo, kamin za peko čevapčičev (storži), jadrnico, hiško... in ker se v »igralnico« vedno vračamo, otroci svoje »ustvarjalnice« vsakič dodelajo. Otroci, razdeljeni v skupine, so »polnili« tudi barvne palete z zelenimi, rjavimi, sivimi, belimi, črnimi, rumenimi in vijoličnimi odtenki. Nanje so lepili gozdne stvari v istih barvah, nakar smo si vse ogledali, primerjali in se o zakladih pogovorili.Zadnja dejavnost je bila knjiga zakladov. Vsaka skupina otrok (6) je imela svojo knjigo. Vanjo so morali nalepiti pet različnih gozdnih »zakladov«, nakar so si skupine knjige med seboj zamenjale. Novi »lastniki« so morali poiskati enake stvari kot so bile v knjigah že nalepljene in jih nalepiti poleg. Bolj ko so bili zakladi izvirni, več raziskovanja so zahtevali. Vse zaklade smo na koncu v vrtcu tudi razstavili.

Vzgojiteljica: Lidija Nograšek, pomočnica vzgojiteljice: Monika Perhoč

Vrtci pri OŠ Matije Valjavca Preddvor, skupina Žogice


CŠOD, Dom Peca

Letošnja tema geo projektnih dni »PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO-v našem gozdu je zanimivo« je bila kot naročena za nas. Že 12 let se trudimo, da učenci, ki nas obiščejo pod Peco in z nami preživijo šolo v naravi, čim bolj pristno doživijo gozd, ki obdaja naš dom. Nemogoče je izbrati le en dan, saj smo tudi v šolskem letu 2014/15 vsak teden vsaj en dan posvetili gozdu. Z izjemo zime, ko je pri nas v ospredju šola alpskega smučanja. Vendar se tudi takrat sprehodimo skozi gozd, ki na prvi pogled spokojno počiva pod snežno odejo, sledi v snegu pa nas hitro prepričajo, da je v gozdu tudi pozimi živo da je kaj. Naše dejavnosti so odvisne predvsem od starosti učencev in seveda letnega časa in jih praviloma izvajamo v gozdu. Določamo drevesne in grmovne vrste, ugotavljamo in računamo njihovo starost, izdelujemo izdelke iz naravnih materialov, spoznavamo živali, ki živijo v gozdnih tleh, gradimo bivake iz vej, spoznavamo pomen gozda za ljudi in pokrajino in jih opozorimo na posledice uničenja gozda, ki jih lahko vidijo v Žerjavu, in še in še. Želimo, da učenci gozd začutijo z vsemi svojimi čutili. Zato se velikokrat razdelimo v pare in enemu od para zavežemo oči, ter tako bolj izpostavimo čutila za sluh, tip in vonj. To dejavnost imajo otroci najraje, ne glede na starost. Ko otroci z zavezanimi očmi spoznavajo drevesa zlahka ugotovijo, da se razlikujejo po hrapavosti lubja, obsegu in obliki debla in celo po vonju! Ko jim oči odvežemo z malo pomoči hitro najdejo »svoja« drevesa. Zaplete pa se, ko je treba najti plodove »svojega« drevesa, jim prirediti pripadajoče liste ali iglice. Takrat je čas za pogled proti nebu, ki ga zakrivajo mogočne krošnje različnih dreves, ko se prekrivajo med seboj in čas za razmislek zakaj suha macesnova vejica visi na smreki in zakaj tudi pod macesnom najdemo žir?! In ob koncu vsakega našega dne v gozdu odhajamo v dom veseli, da smo izkušnje, znanje in doživetja, ki smo jih mi kot otroci dobili mimogrede med igro, omogočili otrokom današnjega časa. Že res, da kdaj kdo od njih vpraša koliko je ura, nikoli v teh dvanajstih letih pa se mi še ni zgodilo, da bi kdo v gozdu pogrešal telefon, tablico ali računalnik.

Koordinatorica: Metka Rožen, profesorica biologije

Z otroki se že od februarja 2015 vsak mesec srečujemo na območju Geoparka Karavanke in podrobneje spoznavamo naravo in njene skrivnosti. V skupini Geoparkovih najmlajših raziskovalcev je 15 otrok, starih od 6 do 9 let; v skupini mladih raziskovalcev je 10 fantov, starih od 7 do 11 let.Februarja smo iskali sledi živali. Na zaledenelih in zasneženih poteh okoli Breškega jezera smo našli sledi lisice, zajca in srne. Na hribu Ferrakogel smo občudovali teloh, ki rastejo le na apnenčevi podlagi. Odkrili smo tudi duplo detla, medtem ko je bil gospod detel ravno z doma. Marca smo se podali na Goro svete Eme, kjer smo spoznali nekaj zelo strupenih rastlin, ki si jih bomo zagotovo za vedno zapomnili. Mladi raziskovalci so iz leskovih vej izdelali pohodne palice, puščice in lok ter zgradili bivak.Aprila smo osvojili vrh Libič, kjer smo iskali zaklad. Zaklad, ki smo ga našli, je bila ilovica, ki smo jo v nahrbtnikih nesli domov. Maja smo se z velikim veseljem srečali na vajah preživetja v naravi na Katarininem vrhu pri Šmihelu pri Pliberku. Pri tem smo se učili veščin, kako ravnati, ko se izgubimo v gozdu. Zgradili smo zasilni bivak iz vejevja in kompas, izvajali situacijske vaje v temi in se učili, kako priti do pitne vode. Junija bomo obiskali vodno doživljajsko točko ob potoku Bistrica. V juniju in juliju bodo organizirali družinske izlete, junija na Smrekovec in julija na Veško planino.

Koordinatorica: Antonia Weissenbacher

Geoparkovi raziskovalci


SKRIVNOSTI, ZAPISANE V KAMNINAH

Vabljeni v Geopark, bo zabavno, poučno in nič mučno!

Dodatne informacije:www.geopark.si

www.podzemljepece.siwww.zrsvn.si

www.mezica.si

"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."

“This project has been funded with support from the European Commission.This publication [communication] reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.”

Korške peči je ime ozke okoli tri kilometre dolge soteske, ki jo gradi šlernski dolomit. V zadnjem delu se ji priključi soteska potoka Potok, ki poteka po prelomni coni. Strugo Potoka gradijo nagubani apnenci, robove soteske pa šlernski dolomit. Kamnine so nastale v geološkem obdobju, imenovanem srednji trias. Ali lahko določiš, koliko so stare? Najbolj atraktivna kamnina, ki jo voda prinaša po soteski Potoka v sotesko Korške peči in naprej, pa je nekoliko starejša pisana trbiška breča.

Smrekovško pogorje gradijo vulkanske kamnine nastale pred 28 do 23 milijoni let in so ostanek nekdanjega podmorskega stratovulkana. To so večji stožčasti vulkani, ki so zgrajeni iz različnih vrst vulkanskih kamnin. Te so nastale z izlivanjem in eksplozijami lave ter s premikanjem po pobočjih, najpogosteje s pomočjo vode in plazenja.

KORŠKE PEČI SMREKOVEC

zabavno, pouČno, niČ muČno · 2020. 10. 24. · terenskega geologa, torej osnove petrologije,...

Documents