zagotavljanje dolgoročnih namenskih sredstev za naložbe v ...kongresa irf in tematika predhodnih...

7
ORGANIZATORJI Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije v sodelovanju z: UL FGG, Prometnotehniški inštitut | Društvo za ceste Ljubljana | Društvo za ceste severo- vzhodne Slovenije | Združenje asfalterjev Slovenije | Društvo za ceste Primorske | Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije | Slovensko geotehniško društvo | Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev | Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme | Slovensko društvo za podzemne gradnje | Združenje za beton PRVO OBVESTILO VABILO AVTORJEM REFERATOV Zagotavljanje dolgoročnih namenskih sredstev za naložbe v prometno infrastrukturo 12th SLOVENIAN ROAD CONGRESS | 1st ANNOUNCEMENT

Upload: others

Post on 21-Jan-2020

5 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 1

ORGANIZATORJIDružba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije v sodelovanju z: UL FGG, Prometnotehniški inštitut | Društvo za ceste Ljubljana | Društvo za ceste severo­vzhodne Slovenije | Združenje asfalterjev Slovenije | Društvo za ceste Primorske | Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije | Slovensko geotehniško društvo | Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev | Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme | Slovensko društvo za podzemne gradnje | Združenje za beton

P R V O O B V E S T I L O

VA B I L O AV T O R J E M R E F E R AT O V

Zagotavljanje dolgoročnih namenskih sredstev za naložbe v prometno infrastrukturo

12th SLOVENIAN ROAD CONGRESS | 1st ANNOUNCEMENT

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU2 3

Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije prireja 22. in 23. aprila 2015 tradicionalni 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, tudi tokrat v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu.

Želja številnih dosedanjih udeležencev nacionalnih cestnih kongresov je tudi tokrat premagala vzdušje, ki ga povzroča krizno obdobje v cestnoprometnem gospodarstvu in družbi v celoti. Zmagalo je večinsko stališče: »Kongres mora biti, vidimo se v Portorožu«. Organizatorji kongresov čutimo dolžnost in odgovornost do »ohranjanja intelektualnih znanj in izvedbenih sposobnosti slovenskega graditeljstva«, kot smo poudarjali v sloganu 11. kongresa. Zato skušamo tradicijo bienalnega slovenskega kongresa, čeprav z manjšo zamudo in seveda z vašim sodelovanjem, ohranjati tudi v prihodnje.

Razpis tehnično strokovnih tem letošnjega kongresa omogoča sodelovanje vseh strokovnjakov različnih znanj, ki delujejo v prometnih dejavnostih. V osrednjem uvodnem delu prireditve pa bi želeli predvsem obravnavati naslednje strateške teme:• zagotovitev trajnih namenskih sredstev za naložbe v prometno

infrastrukturo, podpora dosedanjim pobudam,• dolgoročno načrtovana državna prometna politika, jo potre­

bujemo ali ne, bodo naložbe v prometno infrastrukturo v prihodnje predmet dnevne politike,

• občinske ceste, glavne in regionalne ceste, avtoceste, kako ponovno vzpostaviti in dolgoročno ohraniti kakovost pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cest,

• kje in kdaj lahko pričakujemo z razmerami usklajeno nadal­jevanje naložb v celotno prometno infrastrukturo,

• ali organiziranost resornega ministrstva izpolnjuje potrebe prometnih dejavnosti,

• kakšne so možnosti naših podjetij za sodelovanje pri načr­to vanju, vzdrževanju in gradnji prometne infrastrukture na jugovzhodu Evrope.

POVABILO AVTORJEM

Tako kot 11. bo tudi 12. kongres potekal v dveh dneh in v organizacijsko skromnejši obliki, vendar pa ne podpiramo brez­ciljnega varčevanja, ne da bi sočasno odpirali perspektive in optimizem nadaljnjega razvoja stroke in prometnih dejavnosti. Na kongres bomo skušali povabiti čim več kolegov iz tujine.

Prepričajte svoje sodelavce in prijatelje, tudi iz tujine, mlajše kolege in poslovne partnerje, da sodelujejo na kongresu in da pripravijo čim več kakovostnih strokovnih prispevkov.

Organizatorji še posebej prosimo potencialne sponzorje in razstavljavce, da nas z razumevanjem podprejo. Le s skupnimi močmi bomo lahko preprečili zastoj pri nadaljnjem razvoju slovenske cestne, železniške, letališke in pomorsko-pristaniške, prometne ter gradbene stroke.

Kongres bo prav gotovo velika in nepogrešljiva priložnost za druženje v kriznem času, za izmenjavo stališč ter izkušenj pri premagovanju ovir in nova poslovna priložnost za delo v prihodnje.

doc. dr. Peter Lipar, univ. dipl. inž. grad.predsednik Programskega odbora

Zvone Britovšek, univ. dipl. inž. fiz.predsednik Organizacijskega odbora

abljeni k sodelovanju in nasvidenje v Portorožu!

TEME KONGRESA

Moto zadnjega slovenskega kongresa o cestah in prometu oktobra 2012 v Portorožu je bil poziv, da je treba brez pomi­slekov OHRANITI INTELEKTUALNO MOČ IN IZVEDBENO SPOSOBNOST SLOVENSKEGA GRADITELJSTVA. Ta poziv stroke, usmerjen na Vlado RS in resorno ministrstvo je enako aktualen danes, kot pred dvema letoma. Le tako bo mogoče uspešnejše premagati vsesplošno krizo, v kateri se nahajamo že nekaj let. Predpogoj za dosego tega cilja pa je, da s sodelovanjem stroke in politike poiščemo najboljše rešitve za ključna vprašanja dolgoročnega trajnostnega razvoja cestne in druge prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji.

Zaradi sedanjih političnih razmer v Sloveniji smo organizatorji kongresa presodili, da bodo strokovne zahteve in usmeritve deležne večje pozornosti, če sicer tradicionalni oktobrski termin srečanja odložimo za nekaj mesecev, ko bo obravnava strateških tem najbolj aktualna. Po drugi stani pa tehnično strokovne teme v drugem delu kongresa z odložitvijo ne bodo pomembno prizadete.

Z razpisom tematike 12. kongresa bomo skušali organizirati razprave o naslednjih za razvoj prometnih dejavnosti ter stroke pomembnih vsebinah:

Spoštovane kolegice in kolegi, sodelavci in podporniki delovanja civilnih združenj!

V

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU4 5

3. FINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA PROMETNE INFRASTRUKTURE

Možni in realni so različni viri financiranja vzdrževanja in razvoja cestne, kot tudi ostale prometne infrastrukture, kot so železnice, letališča, pristanišče Koper itd. Vendar pa zaradi trenutno lažje dostopnosti, posamezni viri ne smejo bistveno vplivati na srednjeročne kot tudi dolgoročne cilje celovitega razvoja prometa v Sloveniji. Tako ravnanje lahko povzroči povečanje stroškov za zamujeno ohranjanje posamezne infrastrukture in posledično negativne vplive na gospodarsko rast.

Financiranje mora biti uravnoteženo med vsemi prometnimi dejav­nostmi, to je delitev razpoložljivih sredstev med vse dejavnosti mora biti odvisna od stanja teh dejavnosti in prometnih oziroma gospodarskih potreb.

Udeleženci kongresa pričakujejo od pristojnega ministrstva predstavitev okvirnih programov in možnih virov ter celotnega zagotavljanja sredstev za vse prometne dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, kot tudi programov in razpoložljivih sredstev za prehodno obdobje.

4. KAKOVOST NAČRTOVANJA, GRADNJE IN VZDRŽEVANJA CESTNE INFRASTRUKTURE

Navkljub stalnim opozorilom o stanju državnega cestnega omrežja, da je več kot 50% glavnih in regionalnih cest v zelo slabem ali slabem stanju, opozorilom o slabem stanju občinskih cest in o nujnosti nadaljnjega razvoja celotnega cestnega omrežja, vključno z nedokončanostjo avtocestnega sistema, se obseg sredstev namenjen cestam zmanjšuje. Zaradi nepravočasnega ukrepanja propadajo v globino celotne voziščne konstrukcije, kar povzroča ogromno gospodarsko škodo. Potrebno je dokončati in uveljaviti nacionalni program vzdrževanja in razvoja cestnega omrežja, osnovan na dolgoročni državni prometni politiki, ki mora vsebovati vse prvine trajnostne gradnje z upoštevanjem optimizirane življenjske dobe. Zelena javna naročila, nižanje vrednosti karbonskega odtisa, razvoj novih inovativnih tehnologij, načrtovanje in uporaba najprimernejših tehnologij in materialov kot tudi recikliranje in uporaba sekundarnih surovin, morajo postati prioriteta pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cest 21. stoletja.

5. ORGANIZIRANOST UPRAVLJALCEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

Povečanje pristojnosti ministrstva za promet pred dvema letoma z oblikovanjem novega Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je odgovorno tudi za zahtevno področje energetike in prostora, izredno povečuje obseg dela in zahtevnost delovanja tega ministrstva. Postavlja se vprašanje prioritet obravnav, učinkovitosti in kakovosti dela v sedanji zasedbi, ob upoštevanju vse večje kompleksnosti izzivov ministrstva na področju prometnih dejavnosti. Pojavlja se prepričanje, da bi morali prometu in logistiki, zaradi velikega pomena, ki ga ima za celotno slovensko gospodarstvo, v organiziranosti državne uprave zagotoviti avtonomnost in mnogo večji pomen.

1. PRENOVA DRŽAVNE PROMETNE POLITIKE

Temeljni dokument dolgoročnega razvoja prometne infrastrukture in prometa je v večini držav Evropske unije dolgoročna državna prometna politika, z jasno opredeljenimi cilji. Kljub temu, da je bilo po osamosvojitvi obravnavano in tudi v postopku sprejemanja uveljavljeno več verzij slovenske državne prometne politike, še ni prave uveljavitve razvojnih usmeritev in dolgoročnih ciljev. Iskanje poti za izhod iz vsesplošne krize prav gotovo narekuje prenovo in čim prejšnji sprejem v Državnem zboru nove, morda srednjeročne kot tudi dolgoročne državne prometne politike, ki bo opredeljevala razvojno pot neodvisno od vsakokratne zasedbe parlamenta in vlade. Ne nazadnje bi morala biti prometna politika tudi osnovno vodilo pri sklepanju koncesij ali menjavi lastništva v prometnih dejavnostih.

2. ZAGOTAVLJANJE DOLGOROČNIH NAMENSKIH SREDSTEV ZA NALOŽBE V PROMETNO INFRASTRUKTURO

Organizatorji kongresa ugotavljamo na osnovi obravnave pobud o ponovni uvedbi »bencinskega centa« na številih strokovnih srečanjih (tudi na 10. in 11. kongresu) in v medijih v pol preteklem obdobju, da ni mogoče zagotoviti varnega in učinkovitega transporta ljudi in blaga brez predhodne zagotovitve dolgoročno opredeljenih namenskih sredstev za naložbe v prometno infrastrukturo. Prednostno v tisto prometno infrastrukturo, ki je za hitrejši razvoj slovenskega gospodarstva najbolj pomembna.

Strokovna javnost pričakuje, da bosta Vlada RS in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v najkrajšem času upoštevala številne tovrstne pobude in zahteve stroke, pri čemer naj bodo rešitve usmerjene v prerazporeditev sredstev, ki jih uporabniki cest plačujejo v deležu cene pogonskih goriv, pri registraciji vozil, za okoljevarstvene dajatve ipd.

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU6 7

7. TEHNIČNO STROKOVNE TEME

Programski odbor v ožji sestavi skuša z razpisom 12. kongresa povabiti k sodelovanju čim širši krog domačih in tudi tujih strokovnjakov različnih znanj, da s prispevki – referati predstavijo svoje delo, znanstvene dosežke in uspehe. Delno je pri opredelitvi tem upoštevana tudi tematika nedavnega svetovnega cestnega kongresa IRF in tematika predhodnih slovenskih kongresov:

7.1 Prometna politika, planiranje• Promet na različnih prometnih modulih• Multimodalnost• Primeri dobre prakse• Čezmejno sodelovanje• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

7.2 Trajnostni razvoj prometa• Problematika prometnega hrupa• Ukrepi za zmanjševanje škodljivih vplivov prometa na okolje• Reciklaža vgrajenih materialov• Odvodnjavanje prometnic• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

7.3 Prometna varnost• Analiza stanja varnosti prometnic• Določanje odsekov z visokim tveganjem• Pregled varnosti cest• Ceste, ki odpuščajo napake voznikov• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

6. STANJE IN PERSPEKTIVE RAZVOJA CESTNE INFRASTRUKTRURE V DRŽAVAH JV EVROPE

Recesija je prizadela tudi države na jugovzhodu Evrope, ki predstavljajo za slovensko gospodarstvo in graditeljstvo pomembno tržišče. Sodelovanje s temi sredinami je prav gotovo v obojestranskem interesu. Zato daje organizator kongresa pobudo, da skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor in Direkcijo RS za ceste povabimo k sodelovanju na kongresu predstavnike prometnih ministrstev ali državnih inštitucij, ki upravljajo s prometno infrastrukturo v državah jugovzhodne Evrope. Predstavitve stanja in perspektiv nadaljnjega razvoja posamezne prometne infrastrukture v vabljenih državah in v Sloveniji ima za cilj, da skupaj ocenimo možnosti za intenzivnejše sodelovanje uprav in gospodarskih organizacij v prihodnje.

7.4 Materiali, tehnologije, oprema in vzdrževanje prometnic

• Materiali za gradnjo in vzdrževanje• Asfalti: nove metode in koncepti• Betonska vozišča, prednosti in pomanjkljivosti• Novosti pri kontroli kvalitete vgrajenih materialov• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

7.5 Inteligentni transportni sistemi• Pomen ITS• Upravljanje z mobilnostjo v mestih• Bodočnost tovornega prometa• Intermodalnost in ITS• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

7.6 Gospodarjenje in upravljanje s prometno infrastrukturo

• Analiza stanja • Gospodarjenje z vozišči in prometno infrastrukturo• Vzdrževanje prometnic• Primeri dobre prakse• Zakonodaja, predpisi, tehnične specifikacije

7.7 Načrtovanje, projektiranje in gradnja prometnic in predorov

• Predstavitev projektov prometnic• Predstavitev gradenj• Predstavitev objektov in predorov• Predstavitev sanacijskih del na prometnicah ali v predorih• Tehnični predpisi in zakonodaja

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU8 9

NAPOTKI AVTORJEM

Spletni informacijski sistem družbe DRC omogoča neposredno oddajo povzetkov referatov (znanstvenih in strokovnih člankov) in končnih besedil. Zato vas vljudno vabimo, da posredujete najprej povzetke in v nadaljevanju končne prispevke preko spletne strani www.drc.si/kongres, saj bo s tem organizatorju olajšana priprava kongresa.

Povezava na spletno stran 12. kongresa bo vzpostavljena do 15. junija 2014.

Morebitna vprašanja glede prijave povzetkov in oddaje končnih tekstov referatov posredujte na elektronski naslov [email protected].

Predhodna prijava s povzetkom najavljenega referata mora vsebovati naslednje podatke:

• naslov referata,

• imena glavnega avtorja in soavtorjev s stopnjo izobrazbe in akademskim nazivom,

• naziv in popolni naslov organizacije, kjer so avtorji zaposleni,

• številko telefona, telefaksa in elektronski naslov nosilca referata,

• podatke o kontaktni osebi, v kolikor to ni glavni avtor referata,

• povzetek referata v slovenskem ali angleškem jeziku, največ 3000 znakov.

Programski odbor kongresa bo na podlagi povzetkov predhodnih prijav referatov, oblikoval osnutek programa kongresa in povabil avtorje, da preko spletnega informacijskega sistema www.drc.si/kongres, posredujejo končne tekste referatov v naslednji obliki:

• celotno besedilo referata v formatu MS Word, znaki velikosti 12 točk z dvojnim presledkom med vrsticami,

• besedilo naj bo po možnosti lektorirano in na največ 10 straneh formata A4 z vključenimi grafičnimi prilogami in tabelami,

• naslov referata (velike črke) mora biti zapisan v slovenskem in angleškem jeziku

• POVZETEK referata mora biti v slovenskem in angleškem jeziku (SUMMARY) z obsegom največ 15 vrstic,

• tekst referata je lahko v slovenskem ali angleškem jeziku, prvo poglavje je UVOD, sledijo ostala poglavja, podpoglavja ...,

• poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni npr. 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNIH ODSEKOV; 2.1 Avtocestni odsek Ljubljana – Vrhnika; 2.2 ...,

• ob imenih in priimkih avtorjev morajo biti navedeni nazivi in mesto zaposlitve,

• nosilec referata mora biti vpisan na prvem mestu, ostali po abecednem redu,

• po ZAKLJUČKU referata mora biti popis uporabljene LITERATURE in VIROV,

TERMINI PRIJAVE REFERATOV

Avtorje naprošamo, da spoštujejo navedene termine za prijavo referatov in s tem omogočijo nemoteno delo Programskemu in Organizacijskemu odboru ter izbranim recenzentom.

Predhodne prijave s povzetki do 15. septembra 2014

Končni teksti referatov do 15. januarja 2015

DODATNE INFORMACIJE DOBITE

na elektronskem naslovu: [email protected]

Uradna jezika kongresa sta slovenščina in angleščina.

Prispele referate bo pregledal, ocenil in uvrstil v program Programski odbor kongresa v sodelovanju z izbranimi recenzenti ali jih z utemeljitvijo zavrnil kot neustrezne. Sprejeti referati bodo v obliki zbornika izdani na zgoščenki.

8. ŽELEZNICE, LETALIŠČA, PRISTANIŠČA, PROGRAMI IN REALIZACIJA

Dolgoletna praksa organizacije cestnih kongresov je, da organizator povabi k sodelovanju tudi strokovnjake iz drugih prometnih dejavnosti. Za področje železnice, ki se že nekaj let skuša uvrstiti med prioritete naložb v prometno infrastrukturo, je organizator zbral nekaj možnih tem za pripravo prispevkov ob tem, da so vabljeni tudi prispevki iz drugih prometnih dejavnosti:

• Programi razvoja železniške infrastrukture• Integralni transport, prometna logistika• Logistični terminali• Izgradnja železniške infrastrukture med Koprom in Divačo,

nadgradnja proge Pragersko ­ Hodoš• Posebnosti pri gradnji, trasa, premostitveni objekti, oprema• Tirna vozila, interoperabilnost• Varnost v železniškem prometu, signalno varnostne naprave

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU 12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU10 11

INFORMACIJE O KONGRESUInformacije so na voljo na spletni strani www.drc.si in po elektronskem naslovu [email protected] (za splošne informacije) ter [email protected] (za vprašanja glede prijave povzetkov in oddaje končnih tekstov referatov).

Nosilec organizacije kongresa:Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o.Masarykova cesta 14SI­1000 LJUBLJANATel.: +386 1 430 15 61Faks: + 386 1 430 15 62Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran: www.drc.siDavčna št. SI17207495TRR št. 02085­0017025805Swift koda: LJ BA SI 2X, IBAN: SI 56 02085 0017 025805

POVABILO SPONZORJEM IN RAZSTAVLJALCEM

Čeprav se organizator zaveda težavnih pogojev gospo darjenja v gradbeništvu in povezanih storitvenih dejavnostih, še posebej ob ne preveč vzpodbudnih napovedih za leto 2015, vas prosimo, da s prispevkom podprete organizacijo in s tem omogočite nadaljnje delovanje civilnih združenj in predvsem razvoj naše cestne stroke. Sodelovanje čim večjega števila sponzorjev in razstavljavcev je pri organizaciji 12. kongresa ključnega pomena.

Vaša prisotnost na kongresu bo dokazovala optimizem, da bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem premagali ovire pred nami. Promet bo v prihodnje potreboval vse več našega znanja in izvedbene sposobnosti, zato pri našem razvoju ne smemo zastati.

Organizatorji vabijo družbe, podjetja in inštitucije k sodelovanju. S finančno podporo pri organizaciji prireditve boste lahko na primeren način promovirali svoje projekte, produkte in poslovne načrte. Za dogovor prosimo pokličite na telefon 041 771 511.

Podrobnosti za sodelovanje razstavljavcev na kongresu bomo objavili v 2. obvestilu.

Podrobnosti o storitvah, ki jih bo organizator sponzorjem ponudil za sodelovanje na kongresu, bodo objavljene na spletni strani 12. kongresa in posredovane po pošti pred sklenitvijo sponzorske pogodbe.

Razstavljalci bodo imeli možnost najema razstavnega prostora ali razstavnega panoja na osnovi na spletni strani objavljenih pogojev in izpolnjene prijavnice za razstavljalce.

SPLOŠNE INFORMACIJE

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU bo potekal v sredo 22. in četrtek 23. aprila 2015 v Portorožu, v kongresnem centru Grand hotela Bernardin.

Vabilo za udeležbo na kongresu (2. obvestilo) z okvirnim programom, bo pripravljeno v februarju 2015. Končen program kongresa (3. obvestilo) pa pred začetkom prireditve konec aprila 2015. Organizator si pridržuje pravico manjših zamikov termina kongresa.

Organizacijski odbor bo izdal tekste strokovnih referatov na zgoščenki (CD). Tiskano verzijo – zbornik strokovnih del pa le, če bodo za to razpoložljiva sredstva.

Posebna komisija pri Družbi za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije bo tudi na 12. cestnem kongresu podelila najboljšim našim strokovnjakom priznanja za življenjsko delo ali za vrhunske inženirske oziroma organizacijske dosežke.

Kotizacijo za udeležbo bomo skušali obdržati na takšni ravni, da bi na srečanje pritegnili čim več avtorjev prispevkov in udeležencev.

Nočitev z zajtrkom bo udeležencem kongresa omogočena v neposredni bližini kongresnega centra v hotelih Vile Park, Histrion in Bernardin, na osnovi treh cenovnih razredov in po znižani ceni.

15. september 2014 Predhodna prijava referatov, predložitev osnutkov povzetkov

15. januar 2015 Predložitev celotnih tekstov referatov v končni obliki

15. februar 2015 Program in vabilo za udeležbo na kongresu – 2. obvestilo

17. april 2015 Skrajni rok za prijavo udeležbe

17. april 2015 Program kongresa – 3. obvestilo

22. in 23. april 2015 Termin 12. slovenskega kongresa o cestah in prometu

POMEMBNI DATUMI

12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU12

Poštnina

plačana

pri pošti

1109 Ljubljana

T I S K O V I N A

Obl

ikov

anje

: Son

ja E

ržen

u.d

.i.a.

| Fo

to: A

rhiv

DRC

, Shu

tter

stoc

k | T

isk:

Biro

grafi

ka B

ORI

d.o

.o. DRUŽBA ZA RAZISKAVE V CESTNI IN PROMETNI

STROKI SLOVENIJE

usklajuje delo slovenskih društev cestnih in prometnih strokovnjakov, družbenikov, ki so 100 % lastniki družbe DRC d.o.o.

vzpodbuja razvoj, uveljavljanje in sodelovanje različnih strok na področju prometa

izdaja strokovno literaturo

organizira strokovna srečanja in izobraževanja

je članica IRF, International Road Federation, sodeluje z NK PIARC

KONTAKTIDRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, d.o.o.Masarykova cesta 14 | SI ­ 1000 Ljubljana | T +386 1 430 1561 | F +386 1 430 1562 | E [email protected] | www.drc.si

ORGANIZATORJIDružba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije v sodelovanju z: UL FGG, Prometnotehniški inštitut | Društvo za ceste Ljubljana | Društvo za ceste severo­vzhodne Slovenije | Združenje asfalterjev Slovenije | Društvo za ceste Primorske | Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije | Slovensko geotehniško društvo | Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev | Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme | Slovensko društvo za podzemne gradnje | Združenje za beton