zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (zsrr-2 )

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Izvajanje regionalne politike in razlogi za sprejem novega zakona o spodbujanju

skladnega regionalnega razvoja

mag. Igor Strmšnik

KRATKA OCENA STANJA• Regionalne razvojne razlike se ne zmanjšujejo in so velike. Regionalna politika

nima sistemskega odgovora na pojav gospodarske krize, ki je dodatno oslabila manj razvita območja.

• Sredstva za regionalno politiko so se z vključitvijo Evropskega sklada za regionalni razvoj povečala vendar pa je njihov obseg premajhen za proces razvojne konvergence. Na regionalni razvoj imajo odločilen vpliv sektorske politike, ki pa so običajno usmerjene po načelu konkurenčnosti in katerih delovanje v regijah je večkrat nepovezano in brez možnih sinergij.

• Institucije regionalne politike so šibke, nepregledne in nestabilne. Sestava svetov regij ne omogoča učinkovitega izvajanja načela partnerstva. Zato ni osredotočenosti na ključne regionalne probleme in projekte. Zaradi velikega števila razdrobljenih projektov prihaja do težav pri črpanju kohezijskih sredstev EU.

Za večjo učinkovitost regionalne politike so nujne spremembe v njenih usmeritvah, statusu in institucionalni organiziranosti. Sprejem

novega sistemskega zakona lahko to izboljša.

19 November 2010`

Concentration of activity is increasing but population concentration levels remain fairly stable…

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

concentration index of GDP concentration index of population

OECD Seminar on BRD Law, Ljubljana

19 November 2010`

…And both are comparatively lowPopulation GDP

6754

5250

494847

464544

4343

4141

373636

3535

3230

292928

2524

2322

2020

12

0 20 40 60 80

IcelandKorea

SwedenPortugal

United KingdomCanada*

Australia*JapanSpain

United States*FinlandNorway

New ZealandMexico*

OECDaverageGreeceAustriaTurkeyFrance

ItalyGermany

IrelandDenmark

PolandNetherlandsSwitzerland*

BelgiumHungary

Czech RepublicSlovenia

Slovak Republic

Index of geographic concentration of Population (TL3)

565555

515050

4949

484747474646

4544

42424141

4036

363434

2929

2827

22

0 20 40 60

PortugalUnited Kingdom

SwedenKoreaJapan

FinlandSpain

NorwayNew Zealand

AustriaCanada*

GreeceUnited States*

Australia*Mexico*Turkey

OECDaverageFrance

HungaryPolandIreland

ItalyGermanyBelgium

DenmarkNetherlands

Czech RepublicSlovak Republic

SloveniaSwitzerland*

Index of geographic concentration of GDP (TL3)


19 November 2010`

Slovene regions have enjoyed a period of ‘catch-up growth’

0 10 000 20 000 30 000 40 000 50 000 60 000-3.5%

-2.5%

-1.5%

-0.5%

0.5%

1.5%

2.5%

3.5%

4.5%

5.5%

6.5%

7.5%

8.5%

9.5%

GDP per capita in current PPP 2007

GD

P p

er

ca

pit

a g

row

th in

PP

P 1

99

5-2

00

7

OECD average

OECD average


KONCEPT IN NAČELA REGIONALNE POLITIKENadgradnja tradicionalne v trajnostno regionalno politiko zahteva spremembo

koncepta in preusmeritev: od poudarjanja enakosti k poudarku na učinkovitost oziroma krepitev razvojne moči

regij (ekonomska učinkovitost, socialna pravičnost in okoljska odgovornost), od pretežne usmerjenosti na opremljanje in razvoj fizične infrastrukture k razvojni

infrastrukturi in »mehkim« dejavnikom, ki predstavljajo tudi temelj trajnostno razumljene konkurenčnosti regij, to pa so znanje, inovativnost, ustvarjalnost, poslovno okolje,

od nepovratnih oblik regionalnih spodbud k povratnim oblikam spodbujanja regionalnega razvoja,

od pretežno javnih razvojnih projektov k javno-zasebnim oblikam spodbujanja razvoja, na teritorialno strukturiran več nivojski pristop regionalne politike (EU, državna raven,

razvojne regije, območna raven), na fleksibilne rešitve in zagotavljanje hitre odzivnosti regionalne politike na razvojne

probleme, na partnerstvo med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in institucijami civilne

družbe.

DEFINICIJA REGIONALNE POLITIKEOpredelitev regionalne politike kot koordinacije razvojnih pobud, ki vključuje: endogeno regionalno politiko, kot vertikalno koordinacijo razvojnih pobud

po načelu »od spodaj navzgor«. Uresničuje se z izvajanjem regijskih projektov, ki so usmerjeni v zasledovanje teritorialnih razvojnih ciljev ter ukrepov za mreženje, povezovanje lokalnih pobud in graditev razvojnega okolja v regiji.

horizontalno regionalno politiko kot teritorialno koordinacijo sektorskih razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj. S teritorialno koordinacijo sektorskih politik na ravni 12 razvojnih regij se želi doseči sinergije in s tem večjo učinkovitost kot tudi komplementarnost državnih odločitev z razvojnimi odločitvami na nižjih teritorialnih ravneh.

VEČ NIVOJSKO TERITORIALNO UPRAVLJANJE TERITORIALNI RAZVOJNI DIALOG

OBMOČJA IZVAJANJA REGIONALNE POLITIKE

• Širši mednarodni kontekst (čezmejno, medregionalno in transnacionalno sodelovanje, evroregije);

• Državna raven (SVLR in Slovenski regionalno razvojni sklad): SVLR ima koordinativno vlogo. Usklajuje endogeno regionalno politiko in projekte sektorskih razvojnih politik, ki imajo pomemben vpliv v razvojnih regijah;

• 12 razvojnih regij. Gre za temeljno območje izvajanja regionalne politike za katerega se pripravi regionalni razvojni program.

• Območna raven, ki jo lahko dogovorijo zainteresirani partnerji v razvojni regiji (območna razvojna partnerstva). Slednja se oblikujejo, če obstaja interes.

Razvojne regije ostajajo dosedanje statistične regije po evropski klasifikaciji NUTS-3.

Pred začetkom novega programskega obdobja lahko mejna občina v razvojni regiji prestopi v sosednjo razvojno regijo, če s tem soglaša večina občin, z večino prebivalstva, regije v katero občina prestopa.

OBMOČJA IZVAJANJA REGIONALNE POLITIKE

VSEBINSKA IZHODIŠČA ZAKONA

Spremembe regionalne politike in ustanavljanje pokrajin sta medsebojno POVEZANA PROCESA, ki se DOPOLNJUJETA.

Krepitev institucionalne sposobnosti regij je ena izmed prioritet, ne glede na odločitev o ustanavljanju pokrajin.

Koncept novega zakona je, da bo regionalni razvoj temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti in okoljski odgovornosti.

VSEBINSKA IZHODIŠČA ZAKONA

Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.

Občine, združenja gospodarstva in nevladne organizacije so razvojni partnerji, ki se pri uresničevanju razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.

Občine ustanovijo razvojni svet razvojne regije s sklepi občinskih svetov. V njem usklajujejo svoje razvojne interese ter uresničujejo naloge na področju regionalnega razvoja v razvojni regiji.

REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA

Občine v regiji ustanovijo RRA kot javni zavod do 31. decembra 2013. Medsebojna razmerja med občinami in RRA se določijo s pogodbo.

RRA se vpiše v evidenco RRA pri službi, če izpolnjuje naslednje pogoje:• ima razpršene ustanoviteljske deleže občin in v ustanovitvenem aktu

nima določene omejitve vstopa novih partnerjev, ima strokovno usposobljene kadre za opravljanje splošnih razvojnih nalog, izkaže, da je del regijske razvojne mreže in pokriva območje celotne regije, predloži strategijo izvajanja splošnih razvojnih nalog v regiji, izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z območnim razvojnim

partnerstvom o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če je v regiji oblikovano območno razvojno partnerstvo,

Naloge RRA se financirajo iz proračunov občin in državnega proračuna. Sofinanciranje SVLR se določi s pogodbo za programsko obdobje v višini 60% potrebnih sredstev.

DODATNI ZAČASNI UKREPI ZA PROBLEMSKA OBMOČJA Z VISOKO BREZPOSELNOSTJO

Kot problemsko območje se praviloma določi že oblikovano funkcionalno območje (območno razvojno partnerstvo, območje lokalne akcijske skupine, krajinski park,…). Izpolnjevanje kriterija kritične mase prebivalcev (20.000). Program izvedejo SVLR, RRA in območne razvojne institucije.

Določitev problemskega območja in okrepitev razvojnega managementa na območju

priprava programa dodatnih začasnih

ukrepov

Sprejem programa na Vladi RS in

njegovo izvajanje

Po detekciji razvojnih težav:

PROGRAM POKOLPJE 2016

Kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo je bilo za 6-letno programsko obdobje 2011 – 2016določeno območje ORP Pokolpje (7 občin; 46.549 prebivalcev).

STRATEŠKI OKVIR PROGRAMA POKOLPJE 2016

Klučne dolgoročne razvojne prednosti in priložnosti:• trajnostno upravljanje z naravnimi viri s poudarkom na

lesni predelavi in sončni energiji• sonaravni turizem in razvoj podeželja• razvoj novih tehnologij in novih izdelkov

Vizija je bolj dostopno Pokolpje z izkoriščenimi razvojnimi potenciali v Beli krajini in na Kočevskem.

Strateški cilj programa je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike k izkoriščanju razvojnih priložnosti ter tako razvojno razgibati regijo.

STRATEŠKI OKVIR PROGRAMA POKOLPJE 2016

Operativna cilja programa:

• Zmanjšati zaostanek v gospodarskem razvoju in razvojno prestrukturirati tradicionalne panoge v Pokolpju (indikatorji doseganja cilja: neposredno ustvariti 400 novih delovnih mest z novimi programi v obstoječih in novih podjetjih, povečati število nočitvenih kapacitet za 200 in dvigniti neto dodano vrednosti na zaposlenega v Pokolpju hitreje od povprečja v Sloveniji).

• Izboljšati oskrbo Pokolpja z infrastrukturno in povečati dostopnost Bele krajine in Kočevskega s pospešeno izgradnjo prometne infrastrukture

UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJU

Ukrep 1: Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011 do 2016 (20 milijonov evrov):

Instrument 1.1: Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest

• Sklop A: Državna pomoč za investicijske projekte • Sklop B: Državna pomoč za turistične projekte

Instrument 1.2: Vzpostavitev mrežnega podjetniškega inkubatorja

Instrument 1.3: Ustvarjanje novih delovnih mest v okviru institucionalne mreže storitev za starostnike

Instrument 1.4: Promocija Pokolpja za privabljanje tujih in domačih investicij ter podpora pri pripravi in izvajanju regijskih projektov.


Ukrep 2: Garancije s subvencijo obrestne mere za razvojne kredite podjetjem v Pokolpju v okviru regijske garancijske sheme za JV Slovenijo:

Instrument 2.1: Garancije za investicije s subvencijo obrestne mere za mikro, majhna in srednje velika podjetja

Instrument 2.2: Garancije za obratna sredstva za mikro podjetja

Ukrep 3: Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost delodajalcem v Pokolpju, ki najmanj za eno leto zaposlijo prikrajšanega delavca.

UKREPI RAZVOJNE PODPORE POKOLPJUUkrep 4: Davčni olajšavi

Instrument 4.1: Davčna olajšava za zaposlovanje.

Delodajalec, ki dosega dohodek iz dejavnosti, ki zaposli brezposelno osebo lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki delodajalca za socialno varnost).

Instrument 2.2: Davčna olajšava za investiranje

Davčni zavezanec lahko za investiranje v obdobju 2011-2016 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva.


Ukrep 5: Spodbude Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 na podlagi posebnega javnega razpisa MKGP za Pokolpje:

Instrument 5.1: Javni razpis 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za območje Pokolpja

Instrument 5.2: Javni razpis 312 – Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za območje Pokolpja


Ukrep 6: Prometna infrastruktura v Pokolpju• Tretja razvojna os• Tretja A razvojna os;• Partizanska magistrala;• Železniška infrastruktura na območju Pokolpja

Ukrep 7: Elektroenergetska infrastruktura v Pokolpju• Gradnja RTP Semič in povezava med RTP Črnomelj in RTP Semič (11 km) • Daljnovod Kočevje–Črnomelj

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Izvajanje regionalne politike in razlogi za sprejem novega zakona o spodbujanju

skladnega regionalnega razvoja

mag. Igor Strmšnik

HVALA ZA POZORNOST !

zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (zsrr-2 )

Documents