zasnova rotacijskega regalnega skladiŠČa … – i profil po standardu din 1025-2 nbr – akrilo...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Peter Bernard
ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA
SKLADIŠČA PNEVMATIK
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, april 2010
I
ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA
SKLADIŠČA PNEVMATIK Diplomsko delo
Študent(ka): Peter Bernard
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program
Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč
Somentor: izred. prof. dr. Miran Brezočnik
Maribor, april 2010
- II -
- III -
I Z J A V A
Podpisani Peter Bernard izjavljam, da:
je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.
dr. Iztoka POTRČA in somentorstvom izred. prof. dr. Mirana BREZOČNIKA ;
predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 10.01.2010 Podpis: ___________________________
- IV -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku
POTRČU in somentorju izred. prof. dr. Miranu
BREZOČNIKU za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Katarini in
Juliji za izkazano ljubezen , podporo in razumevanje v
času nastajanja diplomskega dela, prav tako se
zahvaljujem prijateljem in bratu za tehnične nasvete,
ki so pripomogli k nastanku tega dela.
Posebna zahvala velja materi za izkazano moralno
podporo v času študija.
- V -
ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA
PNEVMATIK
Ključne besede: regalno skladišče, skladiščenje, avtomobilska pnevmatika, transportna
naprava
UDK: 621.868.3(043.2)
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Zasnova rotacijskega regalnega skladišča pnevmatik opisuje
zasnovo, konstruiranje in določitev komponent rotacijskega regalnega skladišča pnevmatik. V
uvodnih delih diplomskega dela so opisane zahteve za zasnovo rotacijskega regalnega
skladišča avtomobilskih pnevmatik, analizirano je tudi obstoječe stanje. V osrednjem delu je
predstavljena zasnova skladišča ter preračun posameznih komponent. Zaključni deli naloge
vsebujejo prikaz delovanja sistema, izračun pretočnih časov ter navodila za montažo,
vzdrževanje in varno uporabo. V zadnjem poglavju smo prikazali bistvene ugotovitve in
postopek dela.
- VI -
DESIGN OF CAR TYRE ROTATIONAL SHELF
STOREHOUSE
Key words: shelf storehouse, warehousing, car tyre, transportation device
UDK: 621.868.3(043.2)
ABSTRACT
Diploma work with a title Design of car tyre rotational shelf storehouse describes the design,
construction and determination of car tyre rotational shelf storehouse components. In the
preface of this diploma work there are described demands for design of car tyre rotational
shelf storehouse and existing condition is also analysed. The central part presents a design of
warehouse and calculations of individual assemblies. The final sections contains the display
of system activity, calculation of flow times and instructions for installation, maintenance and
safe use of warehouse. In the last chapter, we show the essential findings and work process.
- VII -
KAZALO
1 UVOD .................................................................................... 1
1.1 Opis problema skladiščenja pnevmatik .................................................. 1
1.2 Predstavitev in vrste skladiščnih regalov za pnevmatike ....................... 2
1.3 Struktura diplomskega dela .................................................................... 4
2 DOLOČITEV PROBLEMA .................................................... 5
2.1 Opis željenih skladiščnih pogojev .......................................................... 5
2.2 Pretočne zmogljivosti ............................................................................. 6
2.3 Zalogovne zmogljivosti .......................................................................... 6
3 IDEJNA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA
ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA ......................... 7
3.1 Nosilna konstrukcija ............................................................................... 9
3.2 Transportna roka ................................................................................... 10
3.3 Nosilni steber transportne roke ............................................................. 12
3.4 Vertikalni transporter ............................................................................ 13
3.5 Regal ..................................................................................................... 15
3.6 Nosilni steber regalov ........................................................................... 16
3.7 Toplotna in UV zaščita skladišča ......................................................... 17
Kemijske osnove ................................................................................... 17
Izbira zasteklitve ................................................................................... 18
3.8 Pozicioniranje ....................................................................................... 19
Induktivni senzor .................................................................................. 19
Magnetni linearni dajalnik .................................................................... 20
Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma ................................ 20
- VIII -
4 PRERAČUN IN DOLOČITEV KOMPONENT SISTEMA .... 22
4.1 Dvižni mehanizem ................................................................................ 22
Določitev motorja ................................................................................. 22
Določitev reduktorja ............................................................................. 27
Preračun zobatega transportnega traku ................................................. 29
Sile v zobatem transportnem traku ....................................................... 30
Izbira zobatega transportnega traku ...................................................... 34
Izbira profila in širine zobatega transportnega traku ............................ 36
Izračun premera gredi gnane jermenice ............................................... 38
4.2 Mehanizem vrtenja ............................................................................... 41
Določitev motorja ................................................................................. 41
Določitev reduktorja ............................................................................. 44
4.3 Podajalni mehanizem ............................................................................ 47
Izračun vlečne sile bočnega električnega valja .................................... 47
Izračun vlečne sile električnega valja ................................................... 50
5 ANALIZA TOKA SKLADIŠČENJA .................................... 51
5.1 Določitev poteka skladiščenja .............................................................. 51
5.2 Izračun pretočnih časov ........................................................................ 53
Pomožni čas .......................................................................................... 53
Tehnološki čas ...................................................................................... 54
6 NAVODILA ZA MONTAŽO, VZDRŽEVANJE IN VARNO
UPORABO ............................................................................... 59
6.1 Navodila za montažo in vzdrževanje regalnega skladišča avtomobilskih
pnevmatik ......................................................................................................... 59
- IX -
Navodila za montažo ............................................................................ 59
Navodila za vzdrževanje ....................................................................... 59
6.2 Varnostna navodila ............................................................................... 60
7 ZAKLJUČEK ....................................................................... 61
8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .................................... 63
9 PRILOGE ............................................................................ 65
ŽIVLJENJEPIS ........................................................................ 72
- X -
SEZNAM SLIK
Slika 1.1: „ Paternoster ” skladišče pnevmatik............................................................................................................................ 2
Slika 1.2: Regali za skladiščenje pnevmatik .................................................................................................................................. 3
Slika 2.1: Postavitev pnevmatik pri skladiščenju ....................................................................................................................... 6
Slika 3.1: Prikaz podsklopov skladišča ............................................................................................................................................ 8
Slika 3.2: Nosilna konstrukcija ............................................................................................................................................................ 9
Slika 3.3: Transportna roka ............................................................................................................................................................... 10
Slika 3.4: Transportna roka pri transportu ene pnevmatike ............................................................................................. 11
Slika 3.5: Zgornji del nosilnega stebra transportne roke ..................................................................................................... 12
Slika 3.6: Spodnji del nosilnega stebra transportne roke .................................................................................................... 13
Slika 3.7: Zgornji del vertikalnega transporterja ..................................................................................................................... 14
Slika 3.8: Napenjalna naprava in gnani zobnik vertikalnega transporterja ................................................................ 14
Slika 3.9: Spodnji del vertikalnega transporterja .................................................................................................................... 15
Slika 3.10: Regal ...................................................................................................................................................................................... 16
Slika 3.11: Zgornji in spodnji del nosilnega stebra regalov................................................................................................. 16
Slika 3.12: Induktivni senzor ............................................................................................................................................................ 19
Slika 3.13: Magnetni linearni dajalnik .......................................................................................................................................... 20
Slika 3.14: Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma ............................................................................................. 20
Slika 3.15: Blokovna shema merilnih naprav ............................................................................................................................ 21
Slika 4.1: Sile pri dviganju in pospeševanju protiuteži ......................................................................................................... 30
Slika 4.2: Sile pri dviganju in zaviranju protiuteži .................................................................................................................. 31
Slika 4.3: Sile pri spuščanju in pospeševanju protiuteži ...................................................................................................... 32
Slika 4.4: Sile pri spuščanju in zaviranju protiuteži ............................................................................................................... 33
Slika 4.5: Izbira profila in širine zobatega transportnega traku ....................................................................................... 36
Slika 4.6: Obremenitev gredi ............................................................................................................................................................ 38
Slika 4.9: Vlečna sila bočnega električnega valja ..................................................................................................................... 48
Slika 4.10: Reakcijski sili v podporah ........................................................................................................................................... 48
- XI -
Slika 4.8: Vlečna sila električnega valja ........................................................................................................................................ 50
Slika 5.1: Potek skladiščenja ............................................................................................................................................................. 52
Slika 5.2: Podatki o poteku skladiščenja ...................................................................................................................................... 54
Slika 5.3: Gantogram skladiščenja pnevmatik .......................................................................................................................... 57
- XII -
Uporabljeni simboli
aA [m/s2] – zagonski pospešek
aB [m/s2] – zaviralni pojemek
amaks [m/s2] – maksimalni dovoljeni pospešek
d [mm] – računski premer jermenice
d1 [mm] – premer ležaja
dmin [mm] – potrebni premer gredi
dz [mm] – zunanji premer jermenice
F1 [N] – sila teže protiuteži
F2 [N] – sila teže transportne roke in tovora
FaA [N] – sila zagonskega pospeška protiuteži
FaB [N] – sila zaviralnega pojemka
FB [N] – maksimalna sila v transportnem traku
FD1 [N] – sila v razponu 1 pri dviganju in pospeševanju protiuteži
FD2 [N] – sila v razponu 2 pri dviganju in pospeševanju protiuteži
FD3 [N] – sila v razponu 1 pri dviganju in zaviranju protiuteži
FD4 [N] – sila v razponu 2 pri dviganju in zaviranju protiuteži
Fdop [N] – dopustna sila
FEV [N] – minimalna vlečna sila električnega valja
FEV [N] – minimalna vlečna sila bočnega električnega valja
Fodop [N] – obodna dopustna sila
FS1 [N] – sila v razponu 1 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži
FS2 [N] – sila v razponu 2 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži
FS3 [N] – sila v razponu 1 pri spuščanju in zaviranju protiuteži
- XIII -
FS4 [N] – sila v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži
Ft [N] – kontrolna sila
Ftr [N] – sila trenja
Fv [N] – maksimalna natezna sila
fB – koeficient obratovanja
fBdop – največji dovoljeni koeficient obratovanja
g [m/s2] – zemeljski pospešek
i – prestavno razmerje
ig – prestavno razmerje zobniškega gonila
iv – dodatno prestavno razmerje
JM [kgm2] – masni vztrajnostni moment motorja
Jx [kgm2] – masni vztrajnostni moment
Jx1 [kgm2] – faktor masnega vztrajnostnega momenta
m1 [kg] – masa transportne roke
m2 [kg] – masa protiuteži
m3 [kg] – masa tovora
mr [kg] – masa transportne roke in tovora
ms [kg] – skupna masa tovorne strani in protiuteži
mt [kg] – skupna masa stebra regalov in pnevmatik
Ma [Nm] – primerjalni navor
Mamax [Nm] – maksimalni dopustni navor
Mb [Nm] – izhodni navor
MD [Nm] – dinamični navor
MH [Nm] – zagonski navor
ML [Nm] – navor pri polni obremenitvi
- XIV -
MN [Nm] – nazivni navor motorja
Mp [Nm] – primerjalni moment
Mumax [Nm] – maksimalni upogibni moment
MZ [Nm] – navor pri zaviranju
n – število uskladiščenih pnevmatik z eno manipulacijo
na [min-1] – izhodna vrtilna frekvenca reduktorja
nm [min-1] – vrtilna frekvenca motorja
nmv [min-1] – vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja
ns [min-1] – dovoljena vrtilna frekvenca zobniškega gonila
o [m] – obseg regalov
P [kW] – moč motorja
PD [kW] – dinamična komponenta moči motorja
PS [kW] – statična komponenta moči motorja
[h-1] – kapaciteta skladiščenja na uro
r [m] – polmer ležajne kroglice v ležajnem vozičku
rr [m] – polmer regalov
S1 – faktor obremenitve
S2 – faktor števila zob
S3 – faktor prestavnega razmerja
S4 – faktor upogiba transportnega traku
S5 – faktor delovanja
S7 – faktor debeline transportnega traku
SG – skupni faktor obratovanja
sB [mm] – zaviralna razdalja
Sv – varnostni faktor
- XV -
T [Nmm] – vrtilni moment
[s] – povprečni skladiščni cikel
tA [s] – zagonski čas
tB [s] – zaviralni čas
[s] – povprečni pomožni čas
[s] – povprečni čas namestitve pnevmatik na transportno roko
[s] – povprečni čas vnosa podatkov v informacijski sistem
[s] – povprečni tehnološki čas
t2 [s] – zakasnitev
v [m/s] – hitrost tovora
xB [mm] – natančnost zaustavitve
z – število zob jermenice
Ze – število zob v ubiru
α0z – korekturni obremenitveni koeficient pri zasnovi
β [˚] – objemni kot
Δn [min-1] – sprememba vrtilne frekvence
η – skupni izkoristek
ηB – izkoristek bremena
ηR – izkoristek predležja
μL – faktor trenja ležajev
μk [m] – koeficient kotalnega trenja
νz – koeficient varnosti pri zasnovi
σDuizm [N/mm2] – upogibna trajna dinamična trdnost
σudop [N/mm2] – približna dopustna napetost
- XVI -
Uporabljene kratice
EU – poliuretanski kavčuk
HALS – (angleško hindered amine light stabilizers) sterično ovirani amini
HTD – (angleško high torque drive) zobati transportni trak z zaokroženim
profilom za pogone z velikim navorom
IIR – butil kavčuk
IPB – I profil po standardu DIN 1025-2
NBR – akrilo nitrilni kavčuk
PC – polikarbonat
PMMA – polimetilmetakrilat
RRSP – rotacijsko regalno skladišče pnevmatik
SBR – stirol butadienski kavčuk
UV – ultravijolično valovanje
UVA – ultravijolični valovanje z območjem valovanja od 380 do 315nm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
V diplomskem delu je predstavljena konstrukcijska zasnova rotacijskega regalnega skladišča
pnevmatik (v nadaljevanju RRSP). Skladišča avtomobilskih pnevmatik so nujno potreben del
vulkanizerske dejavnosti, ki potrebuje skladiščne prostore za shranjevanje novih pnevmatik,
ter za skladiščenje rabljenih pnevmatik njihovih strank. Žal pa je področje skladiščenja
pnevmatik zelo zapostavljen del vulkanizerske dejavnosti, kar se kaže v razmeroma nizki
stopnji avtomatizacije skladiščenja.
Zato smo se v okviru diplomskega dela odločili razviti skladišče za pnevmatike, ki bi
pokrivalo skladiščne potrebe srednjih in manjših vulkanizerskih delavnic.
V diplomskem delu bo predstavljena zasnova avtomatskega RRSP. Poseben poudarek
bo na smotrni izrabi tlorisne površine skladišča, kar bomo dosegli z zlaganjem pnevmatik v
višino. Zlaganje v višino občutno poceni skladiščne stroške na enoto uskladiščenega blaga.
Takšno zlaganje blaga dosežemo z uporabo skladiščnih regalov. V primerjavi s tradicionalnim
skladiščenjem pnevmatik – ročno zlaganje pnevmatik v skladiščne prostore, bo imelo
rotcijsko regalno skladišče še naslednje prednosti:
usklajen dotok in odtok pnevmatik,
preprečevanje mehanskih deformacij na pnevmatikah,
vremenska zaščita pnevmatik,
majhen transportni čas,
ekonomično ravnanje s prostorom,
zmanjšanje stroškov dela.
1.1 Opis problema skladiščenja pnevmatik
Transportni in pretovorni postopki avtomobilskih pnevmatik v vulkanizerskih skladiščih se
izvajajo večinoma ročno. Prav tako pa se v urbanih območjih pojavlja problem pomanjkanja
skladiščnega prostora, kar se odraža v tem, da se avtomobilske pnevmatike skladiščijo v
oddaljenih skladiščih, ali pa v prostorih, ki so za skladiščenje neprimerni. Pri tem nemalokrat
prihaja do napačnega skladiščenja avtomobilskih pnevmatik, kar se odraža na mehanskih
deformacijah in kemijski degradaciji pnevmatik.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
1.2 Predstavitev in vrste skladiščnih regalov za pnevmatike
Regali se največkrat uporabljajo za optimalno izkoriščenost prostora in višine skladišča.
Regalno skladišče je sistem, ki ga je možno voditi ročno ali avtomatsko. Njegov namen je
skladiščenje materiala na regalnih policah. Število regalov je odvisno od prostornine skladišča
ter same višine materiala, ki ga odlagamo na police. Če se uporabnik odloči za uporabo
avtomatskega regalnega skladišča, pridobi na hitrosti pretoka in boljši zanesljivosti logistike.
Če ima sistem še računalniško podprto sledljivost, nam to omogoča lažjo vodljivost in
preglednost nad materialom.
Na trgu je ponudba regalnih skladišč avtomobilskih pnevmatike zelo skopa in obsega
sledeči skupini:
„paternoster” skladišče pnevmatik,
regale za skladiščenje pnevmatik.
Pri „paternoster” skladišču se skladiščni regali premikajo – rotirajo v verikalni smeri.
Pnevmatike vnašamo in odstranjujemo iz njega ročno v posluževalni poziciji regala.
„Paternoster” skladišče avtomobilskih pnevmatik je prostorsko zelo ekonomična rešitev,
ter omogoča dokaj nizke pretočne čase. Vendar pa zaradi svoje majhne višine zavzame veliko
tlorisno površino in zahteva skladiščenje v zaprtih prostorih.
Slika 1.1: „ Paternoster ” skladišče pnevmatik
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
Regali za skladiščenje pnevmatik so zelo enostavna in stroškovno ugodna rešitev.
Skladiščenje in evidenca pnevmatik pri teh regalih potekata ročno zato to negativno vpliva na
pretočni čas in stroške dela. Poleg tega pa zahtevajo zaprt prostor za vremensko zaščito
pnevmatik, ter regalne hodnike za transport pnevmatik in delovanje posluževalca.
Slika 1.2: Regali za skladiščenje pnevmatik
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
1.3 Struktura diplomskega dela
Diplomsko delo vsebuje sedem osnovnih poglavij, ki so sestavljena iz več podpoglavij.
V prvem poglavju je opisano splošno področje dela, problemi pri skladiščenju
pnevmatik ter stanje na trgu s sistemi za skladiščenje pnevmatik.
V drugem poglavju sledi opis skladiščnih zahtev, ter zahteve za pretočne in zalogovne
zmogljivosti.
V tretjem poglavju bo predstavljena idejna in konstrukcijska zasnova RRSP ter
njegovih komponent.
V četrtem poglavju bo predstavljen preračun in določitev vseh glavnih mehanizmov
sistema.
V petem poglavju bo prikazan koncept skladiščenja in izračun pretočnih časov.
Šesto poglavje bo zajemalo navodila za montažo ter varno uporabo skladišča.
V sedmem poglavju je zaključek diplomskega dela, v katerem bo predstavljen kratek
povzetek problema in dosežki, ki so nastali pri izdelavi diplomske naloge.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2 DOLOČITEV PROBLEMA
2.1 Opis željenih skladiščnih pogojev
Avtomobilske pnevmatike veljajo za pomemben del vsakega avtomobila, saj so nenehno v
kontaktu s cestiščem ter so tako ključnega pomena pri ohranitvi stika med vozilom in
podlago. Pnevmatike se ne starajo le takrat, kadar so v rabi, temveč tudi takrat, ko mirujejo. S
pravilno hrambo se njihova življenjska doba bistveno podaljša.
Pomembno je, da se hranijo v suhem in temnem prostoru z majhnim temperaturnim
nihanjem. Naj bodo pnevmatike montirane na platišča ali ne, nikoli ne smejo biti shranjene na
oljnatih tleh ali kakor koli drugače prihajati v stik s topili, oljem ali mastjo. Prav tako se ne
smejo hraniti v istem ali sosednjem prostoru, kjer se hranijo hitro hlapljiva topila. Prostor za
skladiščenje pnevmatik mora imeti majhen pretok zraka, saj sta za gumeno zmes škodljiva
kisik in ozon.
Posebno pomembna je namestitev pnevmatik v času neuporabe. Če so ostale na
platiščih, bi praviloma morale ležati druga na drugi (slika 2.1). Povsem drugačno pravilo velja
za pnevmatike, ki so brez opore platišča. Te bi morale stati pokončno, saj se v nasprotnem
primeru lahko poškoduje osnova oziroma nastane deformacija plašča, zato morajo pnevmatike
brez platišč stati druga ob drugi (slika 2.1). Pri tem je priporočljivo pnevmatiko od časa do
časa nekoliko obrniti, da ni obremenjen le en del tekalne površine.
Ker pa bo RRSP nudilo možnost skladiščenja pnevmatik s platiščem, kakor tudi brez
njega je optimalna rešitev skladiščenja pnevmatik v ležečem položaju, ker lahko pnevmatike
brez platišča lahko skladiščimo tudi v ležečem položaju, če niso naložene ena na drugo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
Slika 2.1: Postavitev pnevmatik pri skladiščenju
2.2 Pretočne zmogljivosti
V sodobnih vulkanizerskih delavnicah je produktivnost dela zelo visoka. S ciljem zagotovitve
optimalnega toka blaga je potrebno določiti pretočne zmogljivosti za RRSP. S predpostavko,
da imajo srednje in majhne vulkanizerske delavnice največ tri delovne postaje za demontažo
in montažo pnevmatik lahko določimo željeno povprečno pretočno zmogljivost 160
pnevmatik na uro. Ta pretočna zmogljivost je predpostavljena zgolj na osnovi tehnološkega
časa in izhaja iz maksimalnega željenega časa ki ga porabimo za en skladiščni cikel in znaša
1,5 minute.
2.3 Zalogovne zmogljivosti
Zahteva po zelo zmogljivem RRSP in majhnih obratovalnih stroških je bila vodilo pri zasnovi
in konstruiranju. Zalogovno zmogljivost smo predpostavili glede na skladiščne potrebe
srednjih in majhnih vulkanizerskih delavnic, kar znaša okoli 600 kosov pnevmatik.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
3 IDEJNA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA
ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA
V poglavju idejna in konstrukcijska zasnova RRSP je predstavljeno delovanje in zgradba
RRSP. Vpliv sončne svetlobe na pnevmatike je zelo velik. Zato je v podpoglavju toplotna in
UV1 zaščita skladišča predstavljena kemijska sestava pnevmatik in vpliv sončne svetlobe na
njih, ter izbira zasteklitve za njihovo primerno zaščito.
Podpoglavje pozicioniranje nam predstavi merilne elemente, ki so uporabljeni v RRSP,
ter njihovo postavitev s pomočjo blokovne sheme.
Zgradba RRSP je razdeljena na osem podsklopov:
nosilna konstrukcija,
transportna roka,
nosilni steber transportne roke,
vertikalni transporter,
regal,
nosilni steber regalov,
toplotna in UV zaščita skladišča,
pozicioniranje.
1 UV – ultravijolično valovanje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Slika 3.1: Prikaz podsklopov skladišča
Nosilna konstrukcija
Transportna roka
Nosilni steber transportne roke
Vertikalni transporter
Regal
Rotacijski nosilni steber regalov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
3.1 Nosilna konstrukcija
Nosilna konstrukcija RRSP je pretežno sestavljena iz zvarjenih komponent IPB2 profilov.
Posamezne komponente so manjših dimenzij zaradi omejitev v cestnem transportu.
Komponente zunanje konstrukcije so med seboj privijačene in tako sestavljene v celoto. Jedro
konstrukcije sestavlja sedem navpičnih stebrov, od katerih je eden krajši, saj je pod njim
posluževalni vhod. Na spodnjih in zgornjih prečnih stebrih so pritrjena montažna mesta za
regalne stebre. Montažno mesto za nosilni steber transportne roke pa je locirano na sredini
konstrukcije. Spodnji del konstrukcije je pritrjen na temelje s pomočjo temeljnih vijakov.
Slika 3.2: Nosilna konstrukcija
2 IPB – I profil po standardu DIN 1025–2
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
3.2 Transportna roka
Transportna roka služi prenosu pnevmatik iz posluževalnega mesta na skladiščni regal in
obratno. Sestavljena je iz štirih transportnih mest za pnevmatike. Vsako transportno mesto
ima dve podpori za transport pnevmatik in dve bočni zaščiti. Bočni zaščiti služita za zaščito
pred padcem pnevmatike med transportom in kot bočna poravnala pnevmatike pri pobiranju
le te iz skladiščnega regala. Električna valja omogočata podporama gibanje od horizontalnega
položaja do vertikalnega položaja. Ravno tako sta tudi bočni zaščiti premični s pomočjo
električnih valjev. Na sliki 3.3 so podpore in bočne zaščite prikazane v zaprti – izhodiščni
poziciji.
Celotna transportna roka leži na drsnih vodilih na katerih se s pomočjo bočnega
električnega valja giblje v horizontalni smeri. Na sliki 3.3 je bočni električni valj prikazan v
iztegnjeni – izhodiščni poziciji.
Slika 3.3: Transportna roka
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
V slučaju transporta manj kot štirih pnevmatik naenkrat (slika 3.4) se neaktivne podpore in
bočne zaščite premaknejo v zgornji položaj. S tem je onemogočen odvzem pnevmatik iz
skladiščnih regalov pod mestom skladiščnega regala transportirane pnevmatike pri povratnem
gibanju transportne roke.
Slika 3.4: Transportna roka pri transportu ene pnevmatike
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
3.3 Nosilni steber transportne roke
Nosilni steber transportne roke ima osrednjo funkcijo RRSP, saj sta nanj pritrjeni vertikalni
transporter in transportna roka, funkcija stebra pa je tudi izvajanje rotacijskega gibanja s
ciljem rotacije transportne roke na položaj za izbrani nosilni steber regalov.
Na zgornjem delu nosilnega stebra transportne roke so mesta za vpetje pogona in
ležajev zobnika vertikalnega transporterja (slika 3.5).
.
Slika 3.5: Zgornji del nosilnega stebra transportne roke
Mesto pritrditve pogona vertikalnega transporterja
Mesto pritrditve ležajev zobnika vertikalnega transporterja
Vertikalno vodilo
Zgornji ležaj
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
Na spodnjem delu nosilnega stebra transportne roke je mesto za vpetje ležajev zobnika in
napenjalne naprave vertikalnega transporterja (slika 3.6).
Slika 3.6: Spodnji del nosilnega stebra transportne roke
Nosilni steber je oležajčen na zgornjem in spodnjem delu, njegovo rotacijo pa omogoča
zobniško gonilo z elektromotorjem na spodnji strani stebra (slika 3.6). Nosilni steber je preko
teh dveh oležajčenj privijačen na nosilno konstrukcijo.
3.4 Vertikalni transporter
Vertikalni transporter sestoji iz pogonskega sklopa, zobnikov, napenjalne naprave, zobatega
transportnega traku, protiuteži in podporne konstrukcije transportne roke.Navor se prenaša iz
elektromotorja preko polžastega reduktorja, sklopke in pogonske gredi na pogonski zobnik
(slika 3.7). Zobnika in zobati transportni trak imajo HTD3 – 14M profil zoba.
3 HTD – (angleško high torque drive) zobati transportni trak z zaokroženim profilom za pogone z velikim
navorom.
Mesto pritrditve ležajev zobnika in napenjalne naprave vertikalnega transporterja
Spodnji ležaj in pogonski sklop za rotacijo nosilnega stebra
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Slika 3.7: Zgornji del vertikalnega transporterja
Na spodnji strani vertikalnega transporterja je gnani zobnik, ki je nameščen na napenjalno
napravo (slika 3.8). Napenjalna naprava je izvedena z bočnimi vodili in tlačno vzmetjo, bočna
vodila ji zagotavljajo gibljivost v vertikalni smeri, tlačna vzmet pa služi kot sredstvo
napenjanja transportnega traku.
Slika 3.8: Napenjalna naprava in gnani zobnik vertikalnega transporterja
Elektromotor
Polžasti reduktor
Pogonski zobnik
Zobati transportni trak
Sklopka
Pogonska gred
Protiutež
Gnani zobnik
Napenjalna naprava
Tlačna vzmet
Bočna vodila
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Nosilna konstrukcija transportne roke je pritrjena na transportni trak, vodenje gibanja v
vertikalni smeri pa ji zagotavljajo vertikalna vodila. Na nosilno konstrukcijo transportne roke
so pritrjena štiri horizontalna vodila, ki omogočajo transportni roki vodenje gibanja v
horizontalni smeri (slika 3.9).
Slika 3.9: Spodnji del vertikalnega transporterja
3.5 Regal
Skladiščni regal pnevmatik služi kot shranjevalno mesto za uskladiščeno pnevmatiko.
Njegova osnova je zgrajena iz profila po standardu DIN 59410. Na to osnovo sta privarjeni
bočni zaščiti, ki onemogočata padec pnevmatike iz regala zaradi sil, ki se pojavijo pri vrtenju
nosilnega stebra regalov.
Zaradi lažje vgradnje in transportnih pogojev nosilnega stebra regalov, so regali
samostojna enota in se pri končni montaži RRSP privijačijo na nosilni steber regalov.
Vertikalno vodilo
Horizontalno vodilo
Pritrditev konstrukcije transportne roke na transportni trak
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Slika 3.10: Regal
3.6 Nosilni steber regalov
Nosilni steber regalov opravlja funkcijo nosilca na katerega so pritrjeni regali. Funkcija stebra
pa je tudi izvajanje rotacijskega gibanja s ciljem rotacije izbranega regala na položaj, ki
omogoča transportni roki posluževanje le tega.
Nosilni steber regalov je oležajčen na zgornjem in spodnjem delu, njegovo rotacijo pa
omogoča zobniško gonilo z elektromotorjem na spodnji strani stebra (slika 3.11). Rotacijski
nosilni steber regalov je preko teh dveh oležajčenj privijačen na nosilno konstrukcijo.
Slika 3.11: Zgornji in spodnji del nosilnega stebra regalov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
Na RRSP je pritrjenih sedem nosilnih stebrov regalov. Sprednja dva stebra imata zaradi
posluževalnega mesta na vhodni strani skladišča od spodaj navzgor šest vrst regalov manj
kakor ostali stebri. Vsi regalni stebri skupaj imajo 624 mest za pritrditev regalov, torej je
skladiščna kapaciteta RRSP 624 pnevmatik.
3.7 Toplotna in UV zaščita skladišča
Kemijske osnove
Surovine za proizvodnjo gum so naravni in sintetični kavčuki. Osnovna sestavina surovega
kavčuka je polimer z osnovnim gradnikom cis,1,4-izoprenom, s strukturno zgradbo [ - CH2 -
C(CH3)=CH - CH2 -]n. Stopnja polimerizacije surovega kavčuka je navadno v obsegu 4000 > n
> 10000. Sintetični kavčuki (IIR4, SBR5, NBR6, EU7, …) so obsežna skupina polimerov, ki
imajo podobne mehanske lastnosti kot naravni kavčuk.
Za praktično uporabo je potrebno kavčuke vulkanizirati. S tem postopkom se zasičijo
reaktivne dvojne vezi verig polimerov, le ti pa se tudi medsebojno zamrežijo.
Vulkaniziranemu kavčuku pravimo guma. Z vulkanizacijo dosežemo solidno kemijsko in
mehansko obstojnost gume. Velja pa omeniti, da je vulkanizacija postopek, ki je bil poznan že
v devetnajstem stoletju. Kasneje so odkrili tudi različne katalizatorje za pospešitev
vulkanizacije. Danes se za vulkanizacijo namesto žvepla uporablja tudi selen, organski
peroksidi, ... Proces vulkanizacije lahko poteka tudi pod vplivom UV ali katodnega sevanja.
Prav tako se za proizvodnjo gumenih izdelkov uporablja še cela vrsta dodatkov za krojenje
njihovih mehanskih lastnosti, dodatkov za izboljševanje njihove trajnosti in odpornosti na
učinkovanje ozona in UV sevanja. Dodatkom, ki izboljšujejo UV odpornost gume pravimo
UV stabilizatorji. UVA8 stabilizatorji absorbirajo del UV sevanja in tako zmanjšajo efektivno
4 IIR – butil kavčuk
5 SBR – stirol butadienski kavčuk
6 NBR – akrilo nitrilni kavčuk
7 EU – poliuretanski kavčuk
8 UVA – ultravijolično valovanje z območjem valovanja od 380 do 315nm.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
izpostavljenost gume UV sevanju. Aminski ali amidni (HALS9) stabilizatorji pa se vežejo na
proste radikale nastale pri UV oksidaciji in tako zavirajo staranje gume. Kljub dovršeni
tehnologiji proizvodnje pa je guma organski material na katerega degradacijo vpliva UV
sevanje. Zato je v verigi od proizvodnje do kupca, potrebno gumene izdelke čim manj
izpostavljati soncu, saj sončno sevanje vsebuje približno 8 % UV-ja.
Izbira zasteklitve
Od organskih snovi, ki so dovolj obstojne na UV sevanje velja izpostaviti UV stabilizirana
PMMA10 ali PC11 stekla. Omenjena stekla se zaradi svoje UV obstojnosti in transparentnosti
uporabljajo za zastekljevanje. Za zaščito gumenih izdelkov so primerni, ker ne prepuščajo UV
dela sončnega spektra.
PMMA monomer [-CH2-C-(CH3)(COOCH3)-], PC monomer [-C-C(COO CH3)(CH3)-].
Ker je PMMA zasteklitev cenejša in ima primerne mehanske lastnosti za zasteklitev skladišča
izberemo zasteklitev iz PMMA plošč ALTUGLAS CN debeline 3mm proizvajalca Altuglas.
Izbrana zasteklitev omogoča dobro toplotno in mehansko obdelovalnost, ter nudi ustrezno
toplotno zaščito. Za izbrano zasteklitev znaša toplotna prevodnost λ=0,16W/mK.
9 HALS – (angleško hindered amine light stabilizers) sterično ovirani amini
10 PMMA – polimetilmetakrilat
11 PC – polikarbonat
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
3.8 Pozicioniranje
Industrijski senzorji in senzorski sistemi so nepogrešljive komponente v avtomatiziranih
skladiščih. S ciljem avtomatizacije poteka skladiščenja v RRSP smo izbrali sledeče merilne
elemente:
induktivne senzorje,
magnetni linearni dajalnik,
električni valj z vgrajenima končnima stikaloma.
Induktivni senzor
Zaradi načina delovanja, robustne, za skladiščenje primerne konstrukcije, zanesljivosti
delovanja in gospodarskih razlogov, so induktivni senzorji primerna izbira za RRSP.
Elektronska izvedba vgrajena v kovinsko ohišje zalita s kemično in temperaturno odpornimi
smolami, zagotavlja odlično odpornost proti vlagi, vibracijam in prahu.
Za sistem pozicioniranja nosilnih stebrov regalov, rotacijskega mehanizma nosilnega
stebra transportne roke in pozicioniranja bočnega električnega valja smo izbrali brezkontaktne
induktivne senzorje BES 515-360-E5-T-S4 proizvajalca Balluff. Ti senzorji so zgrajeni za
območje delovanja od –40˚C do +70 ˚C.
Slika 3.12: Induktivni senzor
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Magnetni linearni dajalnik
Magnetni linearni dajalniki so primerni za uporabo v težkih delovnih pogojih. Dajalniški
sistem sestoji iz čitalne glave in samolepilnega magnetnega traku. Ob pomikanju vzdolž traku
čitalna glava zaznava spremembe v magnetnem polju in spreminja analogne signale v izbrano
digitalno obliko.
Za sistem pozicioniranja dvižnega mehanizma smo izbrali magnetni linearni dajalnik
BML–S1A.
Slika 3.13: Magnetni linearni dajalnik
Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma
Električni valji se v RRSP uporabljajo za podajalno gibanje transportne roke, za dviganje in
spuščanje podpor za transport pnevmatik in bočnih zaščit. Za nadzor podajalnega gibanja
transportne roke smo pri bočnem električnem valju uporabili induktivne senzorje, medtem ko
imajo ostali električni valji vgrajena nastavljiva končna stikala. Za dviganje in spuščanje
podpor za transport pnevmatik in bočnih zaščit smo izbrali električni valj model 010
proizvajalca Rose Krieger.
Slika 3.14: Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Slika 3.15: Blokovna shema merilnih naprav
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
4 PRERAČUN IN DOLOČITEV KOMPONENT SISTEMA
4.1 Dvižni mehanizem
Določitev motorja
Podatki za preračun motorja:
v 2m/s
nm 1445min‐1
tA 1s
m1 260kg
m2 260kg
m3 60kg
Masa transportne roke in tovora
mr m1 m3 (4.1)
mr 260 60 320kg
mr kg ‐masa transportne roke in tovora
m1 kg ‐masa transportne roke
m 3 kg ‐masa tovora
Izkoristek
η ηB·ηR (4.2)
η 0,90·0,98 0,88
η ‐skupni izkoristek
‐izkoristek bremena
‐izkoristek predležja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Statična komponenta moči motorja
PS·g·v
1000·η 4.3
60·9,81·21000·0,88
1,337kW
PS kW ‐statična komponenta moči motorja
v m/s ‐hitrost tovora
g m/s2 ‐zemeljski pospešek
Skupna masa
ms mr m2 (4.4)
ms 320 260 580kg
m s kg ‐skupna masa tovorne strani in protiuteži
m 2 kg ‐masa protiuteži
Masni vztrajnostni moment
Jx 91,2·ms·vnm
2 4.5
Jx 91,2·580·2
1445
2
0,1013kgm2
Jx kgm2 ‐masni vztrajnostni moment
nm min‐1 ‐vrtilna frekvenca motorja
Dinamični navor
MD
Jxη ·nm
9,55·tA 4.6
MD
0,10130,88 ·1445
9,55·117,42Nm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
č
č
Dinamična komponenta moči motorja
PDMD·nm9550
4.7
PD17,42·1445
95503,636kW
PD kW ‐dinamična komponenta moči motorja
Skupna moč motorja
P PS PD 4.8
P 1,337 2,636 3,973kW
P kW ‐moč motorja
Na podlagi izračuna izberemo motor DRS132S4BE512 proizvajalca SEW.
nm 1445min‐1
5,5kW
JM 190·10‐4kgm2
MN 36,5Nm
MZ=55Nm
MH
MN2,1
12V katalogu proizvajalca motorjev je prva ustrezna moč motorja P=4kW, vendar izberemo naslednji večji motor
z močjo P=5,5kW ker so izkoristki pri zagonu reduktorjev nižji kot izkoristki med obratovanjem in moč motorja
P=4kW ne bi zadostovala zahtevanim pogojem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Navor pri polni obremenitvi
MLm3·g·v·9,55
nM 4.9
ML60·9,81·2·9,55
14457,78Nm
ML Nm ‐navor pri polni obremenitvi
Zagonski navor
MH
MN2,1 MH 2,1·MN 4.10
MH 2,1·36,5 76,65Nm
MH Nm ‐zagonski navor
MN Nm ‐nazivni navor motorja
Zagonski čas
tAJM
Jxη ·nm
9,55· MH–MLη
4.11
tA190·10 0,1013
0,88 ·1445
9,55· 76,65– 7,780,88
0,3s
tA s ‐zagonski čas
Zagonski pospešek
aAvtA 4.12
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
aA20,3
6,67m/s2
aA m/s2 ‐zagonski pospešek
Zagonska razdalja
sA12·tA·v·1000 4.13
sA12·1·2·1000 1000mm
sA mm -zagonska razdalja
Sprememba vrtilne frekvence pri zaviranju
Δn9,55·ML·η·t2JM Jx·η
4.14
Δn9,55·7,78·0,88·0,015190·10‐4 0,1013·0,88
9,1min‐1
∆n min‐1 ‐sprememba vrtilne frekvence
t2 s ‐zakasnitev
Zaviralni čas
tBJM Jx·η · n‐∆n9,55· MZ ML·η
4.15
tB190·10‐4 0,1013·0,88 · 1445‐9,1
9,55· 55 7,78·0,880,26s
tB s ‐zaviralni čas
MZ Nm ‐navor pri zaviranju
JM kgm2 ‐masni vztrajnostni moment motorja
Zaviralni pojemek
aB (4.16)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
aB2
0,137,69/s2
aB m/s2 ‐zaviralni pojemek
Zaviralna razdalja
sB v·1000· t212·tB 4.17
sB 2·1000· 0,01512·0,26 290mm
sB mm ‐zaviralna razdalja
Natančnost zaustavitve
xB 0,12·sB 4.18
xB 0,12·290 34,8mm
xB mm ‐natančnost zaustavitve
Določitev reduktorja
Izhodna vrtilna frekvenca
na 19,1·103·vd·iv 4.19
na 19,1·103·2
178,25·1 214,3min‐1
na min‐1 ‐izhodna vrtilna frekvenca reduktorja
iv ‐dodatno prestavno razmerje
‐računski premer jermenice13
13 Premer jermenice predpostavimo – izberemo iz kataloga proizvajalca jermenov Flender
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Prestavno razmerje reduktorja
inmna 4.20
i1445214,3
6,74
i ‐prestavno razmerje
Koeficient obratovanja
JxJM
0,1013190·10‐4
5,33 obremenitveni primer 3 fB 1,45 4.21
fB ‐koeficient obratovanja
Primerjalni navor
MaPN·9550
naMamax 4.22
Ma5,5·9550214,3
245,1Nm
Ma Nm ‐primerjalni navor
Mamax ‐maksimalni dopustni navor
Na podlagi izračuna izberemo reduktor K57 proizvajalca SEW
nb 220min‐1
Mamax 345Nm
Ma 245Nm Mamax 345Nm
i=6,57
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
Izhodni navor
MbPN·9550nb
4.23
Mb5.5·9550220
238,75Nm
Mb Nm ‐izhodni navor
nb min‐1 ‐ dejanska izhodna vrtilna frekvenca reduktorja
Koeficient obratovanja
fBdopMamax
Mb 4.24
fBdop345
238,751,45
fB 1,45 fBdop 1,45
fBdop ‐največji dovoljeni koeficient obratovanja
Preračun zobatega transportnega traku
Podatki za preračun zobatega transportnega traku po postopku proizvajalca transportnih
trakov Walther Flender:
m2 260kg
mr 320kg
aA 6,67m/s2
aB 7,69m/s2
v 2m/s
na 220min‐1
to 8h/dan
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Sile v zobatem transportnem traku
Dviganje protiuteži – sile pri pospeševanju
Slika 4.1: Sile pri dviganju in pospeševanju protiuteži
Razpon 1:
FD1 F1– FaA m2·g m2· –aA 4.25
FD1 260·9,81 260· –6,67 816N
FD1 N ‐sila v razponu 1 pri dviganju in pospeševanju protiuteži
F1 N ‐sila teže protiuteži
FaA N ‐sila zagonskega pospeška protiuteži
g m/s2 ‐zemeljski pospešek
aA m/s2 ‐zagonski pospešek
m 2 kg ‐masa protiuteži
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Razpon 2:
FD2 F2 FaA ·g · 4.26
FD2 320·9,81 320·6.67 5274N
FD2 N ‐sila v razponu 2 pri dviganju in pospeševanju protiuteži
F2 N ‐sila teže transportne roke in tovora
m r kg ‐masa transportne roke in tovora
Dviganje protiuteži – sile pri zaviranju
Slika 4.2: Sile pri dviganju in zaviranju protiuteži
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Razpon 1:
FD3 F1 FaB m2·g m2·aB 4.27
FD3 260·9,81 260·7,69 4550N
FD3 N ‐sila v razponu 1pri dviganju in zaviranju protiuteži
FaB N ‐sila zaviralnega pojemka
aB m/s2 ‐zaviralni pojemek
Razpon 2:
FD4 F2–FaB mr·g mr· –aB 4.28
FD4 320·9,81 320· –7,69 678N
FD4 N ‐sila v razponu 2 pri diganju in zaviranju protiuteži
Spuščanje protiuteži – sile pri pospeševanju
Slika 4.3: Sile pri spuščanju in pospeševanju protiuteži
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
Razpon 1:
FS1 F1 FaA m2·g m2·aA 4.29
FS1 260·9,81 260·6,67 4285N
FS1 N ‐sila v razponu 1 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži
Razpon 2:
FS2 F2–FaA mr·g mr· –aA 4.30
FS2 320·9,81 320· – 6.67 1005N
FS2 N ‐sila v razponu 2 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži
Spuščanje protiuteži – sile pri zaviranju
Slika 4.4: Sile pri spuščanju in zaviranju protiuteži
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
Razpon 1:
FS3 F1– FaB m2·g–m2·aB 4.31
FS3 260·9,81–260·7,69 551N
FS3 N ‐sila v razponu 1pri spuščanju in zaviranju protiuteži
Razpon 2:
FS4 F2 FaB mr·g mr·aB 4.32
FS4 320·9,81 320·7,69 5600N
FS4 N ‐sila v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži
Glede na izračunane sile je razvidno, da se največja sila v zobatem transportnem traku pojavi
v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži - FS4 5600N.
Izbira zobatega transportnega traku
Predpostavimo velikost jermenice14:
z 40
d 178,25mm
dz 175,49mm
z ‐število zob jermenice
d mm ‐računski premer jermenice
mm ‐zunanji premer jermenice
Število zob v ubiru
Zez·β360
4.33
14 Velikost jermenice izberemo iz kataloga proizvajalca jermenov Walther Flender
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
40 · 180360
20
‐število zob v ubiru
β ° ‐objemni kot
Skupni faktor obratovanja15
SG=S2· S1+S3+S4–S5 4.34
SG=1· 1,5+0+0–0,2 1,3
‐skupni faktor obratovanja
‐faktor obremenitve
‐faktor števila zob
‐faktor prestavnega razmerja
‐faktor upogiba transportnega traku
‐faktor delovanja
Maksimalna sila v zobatem transportnem traku z upoštevanjem varnostnih faktorjev
FB FS4·SG 4.35
FB 5600·1,3 7280N
FB N ‐maksimalna sila v transportnem traku
15 Posamezne faktorje določimo iz kataloga proizvajalca jermenov Walther Flender
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
Izbira profila in širine zobatega transportnega traku
Slika 4.5: Izbira profila in širine zobatega transportnega traku
Izberemo zobati transportni trak z oznako 85LL-14M-30M proizvajalca Walther Flender.
Dopustna sila
Fdop 1,35·Fodop 4.36
Fdop 1,35·2120 2862N
Fdop N ‐dopustna sila
Fodop N ‐ obodna dopustna sila
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
Faktor debeline za izbrani transportni trak
S7FBFdop
7,46 4.37
S772802862
2,54 7,46
‐ faktor debeline tranportnega traku
Kontrolna sila v razponu 2
Ft 2,2·Fs4 4.38
Ft 2,2·5600 12320N
Ft N ‐ kontrolna sila
Varnostni faktor
SvFvFt
10 4.39
Sv15020012320
12,2 10
Sv ‐ varnostni faktor
Fv N ‐ maksimalna natezna sila
Izbrani zobati transportni trak 85LL-14M-30M (610) proizvajalca Walther Flender ustreza
vsem dopustnim veličinam.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
Izračun premera gredi gnane jermenice
Podatki za izračun premera gredi:
Material gredi:C45
650 /
FC 5690N
Slika 4.6: Obremenitev gredi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
Reakcijske sile v ležajnih mestih gredi
Mi A 0 4.40
–FC·l2
FB·l 02
Mi B 0 4.41
FC·l2–FA·l 0
2
Maksimalni upogibni moment
Mumax FA·l2
FB·l2
Fc2·l2
Fc·l4 4.42
Mumax5690·160
4227600Nmm
Mumax Nmm ‐maksimalni upogibni moment
Vrtilni moment
T m3·g ·d2 4.43
T 60·9,81 ·178,252
52459Nmm
T Nmm ‐vrtilni moment
Primerjalni upogibni moment
Mp Mumax2 0,75· α0z·T 2 4.44
Mp 2276002 0,75· 0,7·52459 2 229811mm
Nmm ‐primerjalni moment
‐korekturni obremenitveni koeficient pri zasnovi‐ 0,7
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
Potrebni premer gredi
dmin32·Mp
π·σudop
3 4.45
dmin32·229811
π·74
3
31,6mm
mm ‐potrebni premer gredi
σudopσDuizmνz
4.46
σudop3705
74N/
N/ ‐približna dopustna napetost
νz 5
‐koeficient varnosti pri zasnovi
σDuizm 370N/mm2 –za jeklo C45
N/ ‐upogibna trajna dinamična trdnost
Izbrani premer gredi je 35mm.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
4.2 Mehanizem vrtenja
Za izbrano zobniško gonilo SP – L 0411 proizvajalca IMO je potrebno določiti ustrezen
elektromotor. Ker imajo nosilni stebri regalov in nosilni steber transportne roke vgrajen isti
model zobniškega gonila in isti model motorja, bomo računali moč motorja s podatki za težji
steber – nosilni steber regalov.
Določitev motorja
Podatki za preračun motorja:
ns 5min‐1
ms 5450kg
Jx 10948kgm2
rr 1,08m
9,53–za zobniško gonilo SP–L 0411
0,2 /
0.9
0,01
415,5
Obseg regalov na zunanji točki
o 2·π·rr 4.47
o 2·π·1,08 6,79m
o m ‐obseg regalov
rr m ‐polmer regalov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
Hitrost regala na zunanji točki16
· 60
2
· 260
4.48
v5·3,460
0,28m/s
‐dovoljena vrtilna frekvenca zobniškega gonila
/ ‐hitrost
Zagonski čas
tAv
4.49
tA0,280,2
1,4s
tA s ‐zagonski čas
amaks m/ ‐maksimalni dovoljani pospešek
Dinamična komponenta moči motorja
PDJx·
91200·tA·η 4.50
10948 · 591200 · 1,4 · 0,9
2,38kW
PD kW ‐dinamična komponenta moči motorja
Jx kgm2 ‐masni vztrajnostni moment
η ‐skupni izkoristek
16 V enačbi za izračun hitrosti uporabimo razdaljo , ker se nosilni steber regalov zarotira za maksimalno 180˚.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
Statična komponenta moči motorja
PSmt·g·µL· ··2·1000·9550·η
4.51
PS5450·9,81·0,01·415,5·5
2·1000·9550·0,90,065kW
PS kW ‐statična komponenta moči motorja
g m/s2 ‐zemeljski pospešek
‐faktor trenja ležajev
kg ‐skupna masa stebra regalov in pnevmatik
mm ‐premer ležaja
Skupna moč motorja
P PS PD 4.52
P 0,065 2,38 2,4kW
P kW ‐moč motorja
Na podlagi izračuna izberemo motor DRS100M4 proizvajalca SEW.
nm 1400min‐1
3kW
JM 56·10‐4kgm2
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Določitev reduktorja
Prestavno razmerje reduktorja17
inmns ·
4.53
i14005·9,53
29,4
i ‐prestavno razmerje
‐prestavno razmerje zobniškega gonila
nm min‐1 ‐vrtilna frekvenca motorja
Izhodna vrtilna frekvenca
na=nm
i (4.54
na=140029,4
47,6
na min‐1 ‐ izhodna vrtilna frekvenca reduktorja
Faktor masnega vztrajnostnega momenta
Jx1 Jx·nsnm
2 4.55
Jx1 10948·5
1400
2
1396·10 kg
Jx1 kgm2 ‐faktor masnega vztrajnostnega momenta
17 Minimalno prestavno razmerje za izbiro reduktorja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
Koeficient obratovanja18
Jx1JM
1396·1056·10‐4
24,9 4.56
fB ‐koeficient obratovanja
Izberemo motor DRS112M4 proizvajalca SEW.
nm 1435min‐1
4kW
JM 146·10‐4kgm2
Prestavno razmerje reduktorja
inmns ·
4.57
i14355·9,53
30,1
Izhodna vrtilna frekvenca
na=nm
i (4.58
na=143530,1
47,6
Faktor masnega vztrajnostnega momenta
Jx1 Jx·nsnm
2 4.59
Jx1 10948·5
1435
2
1329·10 kg
18 Koeficient obratovanja presega dopustno število 10, zato izberemo močnejši motor in ponovimo izračun.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
Koeficient obratovanja
Jx1JM
1329·10146·10‐4
9,1 obremenitveni primer 3 fB 1,5 4.60
fB ‐koeficient obratovanja
Primerjalni navor
MaPN·9550
naMamax 4.61
Ma4·955047,6
803Nm
Ma Nm ‐primerjalni navor
Mamax ‐maksimalni dopustni navor
Na podlagi izračuna izberemo reduktor RF87 proizvajalca SEW
nb 46min‐1
i 31,4
Mamax 1600Nm
Ma 803Nm Mamax 1600Nm
Izhodni navor
MbPN·9550nb
4.62
Mb4·955046
830Nm
Mb Nm ‐izhodni navor
nb min‐1 ‐ dejanska izhodna vrtilna frekvenca reduktorja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
Koeficient obratovanja
fBdopMamax
Mb 4.63
fBdop1600830
1,9
fB 1,5 fBdop 1,9
fBdop ‐največji dovoljeni koeficient obratovanja
Vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja
nmv=nb (4.64
nmv=46
9,534,8
nmv min‐1 ‐vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja
4.3 Podajalni mehanizem
Izračun vlečne sile bočnega električnega valja
Pri izračunu sile, ki jo mora bočni električni valj premagati, da premakne tovor, smo
upoštevali najbolj neugodno situacijo na vodilih transportne roke. V primeru nenatančne
montaže vodil transportne roke se pojavi situacija pri kateri se vsa obremenitev prenese na
spodnje drsne vozičke, zato bomo pri preračunu predpostavili, da celotna masa transportne
roke in tovora deluje na spodnje drsne vozičke.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 48 -
Slika 4.9: Vlečna sila bočnega električnega valja
Slika 4.10: Reakcijski sili v podporah
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 49 -
Fix 0 4.65
–FEV Ftr 0
Mi A 0 4.66
FB2·l1–Fg· l1 l2 0 FB2Fg· l1 l2
l1
FB23139· 0,4 0,344
0,45839N
Mi B 0 4.67
FA2·l1–Fg· 0 FA2Fg·l1
FA23139·0,344
0,42700N
FEV Ftr FA2·µkr
FB2·µkr 4.68
FEVB Ftr 2700·0,0010,002
5839·0,0010,002
4270N
N ‐minimalna vlečna sila bočnega električnega valja
N ‐sila trenja
‐koeficient kotalnega trenja
‐polmer ležajne kroglice v ležajnem vozičku
Glede na izračun smo izbrali električni valj ECT 90 proizvajalca Danaher Kollmorgen,
katerega vlečna sila znaša maksimalno 7200N.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 50 -
Izračun vlečne sile električnega valja
Slika 4.8: Vlečna sila električnega valja
Mi A 0 4.69
– · · · – · · 0
FEVFg·l
l1· cos α –l2· sin α
57,9 · 0,360,05 · cos 1,5° – 0,05 · sin 1,5°
428N
N ‐minimalna vlečna sila električnega valja
Glede na izračun smo izbrali za dviganje bočne zaščite in podpore za transport pnevmatik
električni valj qkn22ba0101000 proizvajalca Rose Krieger, katerega vlečna sila znaša
maksimalno 500N.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 51 -
5 ANALIZA TOKA SKLADIŠČENJA
5.1 Določitev poteka skladiščenja
Avtomobilske pnevmatike vnašamo ročno na transportno roko, od tu naprej pa skladiščenje
poteka avtomatsko.
Za izračun pretočnih zmogljivosti moramo najprej določiti potek skladiščenja.
Avtomatski del skladiščnega postopka se prične, ko po namestitvi avtomobilskih pnevmatik
na transportno roko damo ukaz za pričetek skladiščenja. Ta del skladiščnega postopka je
razdeljen na dvanajst gibov, vendar pa ga lahko zaradi sočasnega poteka nekaterih gibov
razdelimo na osem zaporednih korakov (slika 5.1):
Prvi korak se prične po ukaz za zagon skladiščenja. Transportna roka se
premakne za 1000mm proti vertikalnemu transporterju obenem pa se bočne
zaščite zaprejo.
V drugem koraku se vklopi vertikalni transporter in premakne transportno roko
na željeno višino (spodnji del odlagalne roke je 20mm nad regalom). Med
vertikalnim premikanjem transportne roke se nosilni steber transportne roke
zarotira do željenega nosilnega stebra regalov, ravno tako nosilni steber regalov
zarotira proste regale v smeri proti nosilnemu stebru transportne roke.
V tretjem koraku se transportna roka ustavi na poziciji pred regali, pri tem se
odprejo bočne zaščite.
V četrtem koraku se transportna roka premakne 1000mm proti regalom.
V petem koraku se transportna roka spusti 100mm, ter s tem odloži pnevmatike
na skladiščni regal.
V šestem koraku se transportna roka premakne 1000mm nazaj proti
vertikalnemu transporterju.
V sedmem koraku se transportna roka spusti na višino izhodiščnega položaja,
hkrati pa se nosilni steber zarotira proti izhodiščnemu položaju.
V osmem koraku sledi premik transportne roke 1000mm proti izhodiščnemu
položaju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 52 -
Slika 5.1: Potek skladiščenja
Izhodiščno stanje
Č :
Premik transportne roke za 1000mm proti
vertikalnemu transporterju Č : Zapiranje bočnih zaščit
Č :
Rotacija nosilnega stebra transportne roke
Č :
Rotacija nosilnega stebra regalov
Č :
Vertikalni pomik transportne roke
Č : Odpiranje bočnih zaščit
Č :
Premik transportne roke za 1000mm proti
skladiščnemu regalu
Č :
Spust transportne roke za 100mm
Č :
Premik transportne roke za 1000mm proti
vertikalnemu transporterju
Č :
Vertikalni pomik transportne roke
Č :
Premik transportne roke za 1000mm proti
posluževalnemu mestu
Č :
Rotacija nosilnega stebra transportne roke
KORAK 1
KORAK 2
KORAK 3
KORAK 4
KORAK 5
KORAK 6
KORAK 7
KORAK 8
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 53 -
5.2 Izračun pretočnih časov
Pretočni čas lahko definiramo kot čas, ki je potreben za uskladiščenje pnevmatik ali pa njihov
izvzem iz skladišča. Pretočni čas smo razdelili na dva časa:
pomožni čas, ki je potreben za namestitev pnevmatik na transportno roko in vnos
podatkov o pnevmatikah v informacijski sistem,
tehnološki čas, oziroma seštevek časov posameznih operacij znotraj RRSP, ki so
potrebne za uskladiščenje pnevmatik.
Pomožni čas
Namestitev pnevmatik na transportno roko
30
‐povprečni čas namestitve pnevmatik na transportno roko
Vnos podatkov v informacijski sistem
30
‐povprečni čas vnosa podatkov v informacijski sistem
5.1
30 30 60
‐povprečni pomožni čas
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 54 -
Tehnološki čas
Za osnovo pri določitvi tehnoloških časov smo uporabili potek skladiščenja (slika 5.1). Na
sliki 5.2 je prikazana tabela s potrebnimi podatki za izračun povprečnega časa skladiščenja.
KORAK SKLOP HITROST
DELOVANJA
POT DELOVANJA
ČAS
1
Električni valj za premik transportne roke
v1 1,28m/s s1 1m t1
Električni valji bočnih zaščit v2 0,022m/s s2 0,058m t2
2
Vertikalni transporter v3 2m/s s 5,286m
Zobniško gonilo z elektromotorjem
n4 4,8 min‐1 92°
Zobniško gonilo z elektromotorjem
n5 4,8 min‐1 180˚
3 Električni valji bočnih zaščit v6 0,022m/s s6 0,058m t6
4 Električni valj za premik transportne roke
v7 1,28m/s s7 1m t7
5 Vertikalni transporter v8 2m/s s8 0,1m t8
6 Električni valj za premik transportne roke
v9 1,28m/s s9 1m t9
7
Vertikalni transporter v10 2m/s s 5,286m
Zobniško gonilo z elektromotorjem
n11 4,8 min‐1 92°
8 Električni valj za premik transportne roke
v12 1,28m/s s12 1m t12
Slika 5.2: Podatki o poteku skladiščenja
Tehnološki časi:
t1s1v1 5.2
t11
1,280,8s
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 55 -
t2s2v2 5.3
t20,0580,022
2,6s
v3 5.4
5,2862
2,6s
· 60· 360°
5.5
92° · 604,8 · 360°
3,2
· 60· 360°
5.6
180° · 604,8 · 360°
6,3
t6s6v6 5.7
t60,0580,022
2,6s
t7s7v7 5.8
t71
1,280,8s
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 56 -
t8s8v8 5.9
t80,12
0,05s
t9s9v9 5.10
t91
1,280,8s
v10 5.11
5,2862
2,6s
· 60· 360°
5.12
92° · 604,8 · 360°
3,2
t12s12v12
5.13
t121
1,280,8s
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 57 -
Na podlagi izračunanih tehnoloških časov izdelamo gantogram skladiščenja pnevmatik (slika
5.3).
Slika 5.3: Gantogram skladiščenja pnevmatik
Povprečni tehnološki čas celotnega poteka skladiščenja (slika 5.3)
5.14
2,6 6,3 2,6 0,8 0,05 0,8 3,2 0,8 17,2
‐povprečni tehnološki čas
Povprečni skladiščni cikel
5.15
60 17,2 77,2
‐povprečni skladiščni cikel
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 58 -
Kapaciteta skladiščenja v eni uri
3600 · 5.16
3600 · 477,2
186,5 186 /
‐kapaciteta skladiščenja na uro
‐število uskladiščenih pnevmatik z eno manipulacijo
Pretočna zmogljivost skladiščenja znaša 186 pnevmatik na uro, kar presega zastavljeno
povprečno pretočno zmogljivost 160 pnevmatik na uro.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 59 -
6 NAVODILA ZA MONTAŽO, VZDRŽEVANJE IN VARNO
UPORABO
6.1 Navodila za montažo in vzdrževanje regalnega skladišča avtomobilskih
pnevmatik
Navodila za montažo
Osnova skladišča je nosilna konstrukcija, sestavljena je iz zvarjenih komponent IPB profilov.
Najprej je potrebno sestaviti spodnji del konstrukcije in ga privijačiti s temeljnimi vijaki v
temelj. Nato na spodnji del konstrukcije pritrdimo zunanji nosilec konstrukcije ter ga med
vgradnjo zavarujemo pred padcem. Ko imamo postavljen prvi zunanji nosilec nanj pritrdimo
sredinsko vpetje za pritrditev ležaja nosilnega stebra transportne roke. Po pritrditvi
sredinskega vpetja ležaja, pritrdimo na konstrukcijo še ostalih šest zunanjih nosilcev. Nato na
spodnjem in zgornjem delu nosilne konstrukcije vgradimo še vmesne nosilce na katerih so
ležajna vpetja.
Po sestavitvi nosilne konstrukcije najprej vgradimo nosilni steber transportne roke nato
pa še rotacijske nosilne stebre regalov. Ko so vsi stebri nameščeni namestimo vertikalni
transporter in njegove komponente ter nato transportno roko s pripadajočimi elementi.
Nato privijačimo regale na nosilne stebre regalov, ter namestimo induktivne senzorje in
magnetni merilni trak..
Na koncu na nosilno konstrukcijo namestimo zasteklitev.
Navodila za vzdrževanje
Pri zasnovi RRSP smo upoštevali tudi cilj minimalnega vzdrževanja. To se odraža pri izbiri
električnih valjev. Električni valji na podporah za transport pnevmatik in na bočnih zaščitah
ne potrebujejo mazanja, saj vsebujejo dovolj mazalnih sredstev za delovanje do njihove
predpisane življenjske dobe. Za oležajčenje vertikalnega transportnega sistema smo izbrali
zaprte ležaje, kateri ravno tako ne potrebujejo vzdrževanja.
Sklopi, ki potrebujejo mazanje:
drsni vozički linearnih vodil,
bočni električni valj,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 60 -
mehanizem vrtenja,
elektromotrji in reduktorji.
Pri vseh zgoraj naštetih sklopih je potrebno enkrat letno preveriti količino maziva, ter
jih po potrebi ponovno namazati.
Po enem mesecu delovanja je potrebno preveriti privitje matic in vijakov, ter jih po
potrebi ponovno priviti. Zaradi umazanije, ki se vnese s pnevmatikami v RRSP, je potrebno le
tega po potrebi očistiti, še posebno pozornost je potrebno nameniti čistoči induktivnih
senzorjev in magnetnega merilnega traku.
6.2 Varnostna navodila
Pri pregledu, vzdrževanju, popravilu ali ostalih delih znotraj RRSP, je potrebno
obvezno izklopiti električno napajanje RRSP.
Pri delih na višini je obvezna uporaba zaščite pred padcem.
Pri obratovanju skladišča je prepovedan vstop v skladišče.
Obvezna uporaba zaščitnih delovnih sredstev.
Pri menjavi zobatega transportnega traku mora biti nosilna roka v spodnji poziciji,
protiutež pa je potrebno pritrditi na nosilni steber.
Prepovedano je skladiščenje pnevmatik, ki ne ustrezajo dimenzijam pnevmatik
namenjenim za to skladišče.
Uporaba in vzdrževanje skladišča je dovoljena le usposobljenim osebam.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 61 -
7 ZAKLJUČEK
Skladiščenje avtomobilskih pnevmatik v vulkanizerskih delavnicah je področje, ki je še zelo
nerazvito. Glavni razlog je predvsem pomanjkanje sredstev za ta namen in pa nezavedanje o
pomembnosti skladiščenja. Zato nam je bilo vodilo pri izdelavi te diplomske naloge predvsem
hitro in učinkovito skladiščenje pnevmatik z upoštevanjem pravilnega skladiščenja, ter
relativno majhno tlorisno površino skladišča.
V diplomskem delu so najprej predstavljeni načini skladiščenja pnevmatik in zahteve za
varno in tehnološko pravilno skladiščenje. Ugotovili smo, da obstoječa skladišča pnevmatik
ne izpolnjujejo teh zahtev. Večinoma so pnevmatike v teh skladiščih postavljene v pokončni
legi, kar pa zahteva, da pnevmatike vsake štiri tedne zarotiramo, da preprečimo deformacije
oblike pnevmatike.
V drugem poglavju smo določili zahteve skladiščenja. Pogoji pretočni časi in kapacitete
skladiščenja so nam narekovali zunanje mere skladišča in zasnovo notranjih komponent.
Z upoštevanjem teh pogojev smo izdelali RRSP in ga tudi podrobno predstavili v
tretjem poglavju. Skladišče smo razdelili na osem večjih komponent, katere smo s pomočjo
programa Solid Edge tudi grafično prikazali. Poleg same konstrukcije RRSP smo izdelali tudi
shemo elementov za pozicioniranje. Ti elementi so prikazani samo shematsko in niso vgrajeni
in prikazani na osnutku RRSP. V zadnjem delu tega poglavja smo opisali kemijske vplive na
pnevmatike, kar nas je vodilo k izbiri ustrezne zastekltive skladišča.
Po idejni zasnovi RRSP smo s pomočjo preračunov določili najpomembnejše elemente
skladišča. Pri preračunih smo si pomagali z literaturo in primeri preračunov proizvajalcev
določenih elementov. Iz preračunov je razvidno, da so določeni elementi predimenzionirani,
vendar nam sama ponudba teh elementov ne omogoča primernejše izbire.
Po določitvah vseh elementov sistema smo analizirali potek skladiščenja in izračunali
pretočne čase. Pretočni časi so ugodnejši od zastavljenih, kar pa je v glavnem posledica izbire
električnih valjev in elektromotorjev. Pri sami izbiri teh elementov smo upoštevali njihove
značilnosti (sile, moč, časi pomika...). Pri upoštevanju teh značilnosti smo kot prvi pogoj
upoštevali zadostitev mehanskim pogojem, kot drugi pogoj pa smo izbrali ugodno časovno
karakteristiko elementa. Ker pa je izbira časovnih karakteristik elementov zelo omejena
prihaja do odstopanj med zastavljenimi in izračunanimi pretočnimi časi.
Navodila za montažo, vzdrževanje in varno uporabo so napisana kot izhodišče za ta
opravila. V tem poglavju niso opisana podrobna navodila del (montaža in vzdrževanje sklopk,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 62 -
motorja, reduktorja,...), saj za posamezne elemente zagotavljajo njihovi proizvajalci podroben
opis teh del in postopkov v pripadajoči dokumentaciji posameznega elementa.
Pri izdelavi diplomskega dela sem si nabral veliko novih izkušenj iz področja transportne
tehnike, saj je bilo potrebno v osnovi najprej spoznati posamezne elemente transporta, ki sem
jih kasneje nadgradil v celovito skladišče. To delo služi kot iztočnica za nadaljnji razvoj
podobnih skladiščnih sistemov pnevmatik.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 63 -
8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
[1] Avallone Eugene A., Baumeister Theodore, Sadegh Ali. Marks' Standard Handbook for
Mechanical Engineers. New York : McGraw – Hill, 2006.
[2] Böge Alfred. Vieweg Handbuch Maschinenbau : Grundlagen und Anwendungen der
Maschinenbau – Technik, 18. Überarbeitete und erweiterte Auflage. Friedr. Vieweg &
Sohn Verlag, 2007.
[3] Haberhauer Horst, Bodenstein Ferdinand. Maschinenelemente : Gestaltung,
Berechnung, Anwendung, 14. Bearbeitete Auflage. Berlin : Springer Verlag, 2007.
[4] Hompel Michael ten, Jünemann Reinhardt. Materialflusssysteme : Förder – und
Lagertechnik, 3. völlig neu bearbeitete Auflage. Berlin : Springer Verlag, 2007.
[5] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 13. slovenska izdaja / izdajo pripravila Jože
Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana : Littera picta, 2002.
[6] Potrč Iztok. Transportni sistemi : Zbrano gradivo. Maribor : Fakulteta za strojništvo,
1999.
[7] Ren Zoran, Glodež Srečko. Strojni elementi : I. del, univerzitetni učbenik. Maribor :
Fakulteta za strojništvo, 2001.
[8] Rosaler Robert C. Standard Handbook of Plant Engineering, third edition. New York :
McGraw – Hill 2002.
[9] Katalog električnih valjev Danaher – Kollmorgen [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.danahermotion.com [26.1.2010].
[10] Katalog ležajev SKF [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.skf.com
[26.1.2010].
[11] Katalog pnevmatik Michelin [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.michelin.si [26.1.2010].
[12] Katalog polžastih gonil IMO [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.goimo.eu [26.1.2010].
[13] Katalog elektromotorjev SEW [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.sew-
eurodrive.com [26.1.2010].
[14] Podatki o pnevmatikah [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.pneol.si
[26.1.2010].
[15] Katalog sklopk Rotex [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.ktr.com
[26.1.2010].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 64 -
[16] Katalog zobatih jermenov Walther Flender [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.walther-flender.de [26.1.2010].
[17] Katalog električnih valjev Rose Krieger [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.rose-krieger.com [26.1.2010].
[18] Katalog linearnih vodil INA [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.ina.com
[26.1.2010].
[19] Katalog PMMA plošč Altuglas [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://
www.altuglas.com [26.1.2010].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 65 -
9 PRILOGE
Kazalo prilog
Idejni osnutek M0000-001
Idejni osnutek M0000-002
Idejni osnutek M0000-003
Transportne pozicije M0000-004
Stroškovna kalkulacija
Življenjepis
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 70 -
1.2 Stroškovna kalkulacija
Stroškovna kalkulacija zajema konstrukcijo in mehanske sklope skladišča, električna oprema,
montaža in zasteklitev v tej kalulaciji niso zajeti.
Št. Enota Št. kosov Cena za 1 kos [€] Skupna cena [€] Kupljene enote
1 Drsni voziček 12 19,2 230,4 2 Električni valj ECT90 1 1612 1612 3 Električni valj M010 16 223 3568 4 Elektromotor z reduktorjem 1 2017 2017 5 Ležaj 0411 8 297 2376 6 Ležajna enota P15 16 68 1087,2 7 Ležajna enota SYK35 4 100,9 403,6 8 Linearno vodilo l=1500mm 4 360 1440 9 Linearno vodilo l=6000mm 4 1200 4800 10 Sklopka 38 1 190,5 190,5 11 Zobata jermenica HTD 2 91,3 182,6 12 Zobati tr. trak HTD 1 615 615 13 Zobniško gonilo 0411 8 866 6928
Varjenci 14 M1110 1 386,4 386,4 15 M1120 7 555,5 3888,5 16 M1130 6 2608,4 15650,2 17 M1140 1 601,1 601,1 18 M1150 7 466,3 3263,9 19 M1160 7 441,6 3091,4 20 M1170 1 1935,9 1935,9 21 M1180 1 497,3 497,3 22 M1190 1 497,3 497,3 23 M1200 2 539,8 1079,6 24 M1210 7 647,9 4535,0 25 M2110 8 76,3 610,5 26 M2120 4 78,0 312,0 27 M2130 8 90,7 725,3 28 M2140 8 33,3 266 29 M2150 1 207,6 207,6 30 M3110 1 3698,5 3698,5 31 M3120 1 64,1 64,1 32 M3130 1 254,3 254,3 33 M3140 1 42,3 42,3 34 M4110 5 4174,8 20874,0 35 M4120 624 25,6 15957,6 36 M4130 23960 7920
Obdelani deli
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 71 -
Št. Enota Št. kosov Cena za 1 kos [€] Skupna cena [€] 37 M1001 14 10,3 144,5 38 M2001 8 10,4 83,2 39 M2002 16 10,0 160,6 40 M2003 16 10,1 161,0 41 M2004 16 10,2 163,2 42 M2005 8 10,4 83,2 43 M2006 8 10,0 80,0 44 M2007 8 10,0 80,0 45 M3001 1 26,6 26,6 46 M3002 2 2,1 4,2 47 M3004 2 4,4 8,8 48 M3005 1 2,1 2,1 49 M3006 1 13,2 13,2 50 M3007 1 10,0 10,0 51 M3008 1 11,6 11,6 52 M3009 1 2,1 2,1 53 M3010 100 1,4 140,8 54 M3011 1 661,8 661,8 55 M3012 1 8,2 8,2 56 M4001 624 0,5 302,6
Standardni deli 57 1500 Σ 115456,9
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 72 -
ŽIVLJENJEPIS
Peter Bernard
Zgornje Rute 16
4282 Gozd Martuljek
Rojen:
26. 07. 1976 na Jesenicah
Izobrazba:
1983 – 1991, Osnovna šola Jeseniško – bohinjskega odreda Kranjska Gora.
1991 – 1995, Srednja šola Jesenice smer strojni tehnik.
Zaposlitev:
1999, PMT klima commerce d.o.o.
1999 – 2009, TBJ d.d., Tehnični biro Jesenice.
Projektriranje strojno metalurških naprav. Konstrukter podsklopov, konstrukter sklopov,
projektant naprav.
Znanje tujih jezikov:
angleščina; govorno (aktivno), pisno (aktivno),
nemščina; govorno (pasivno), pisno (pasivno),
srbščina in hrvaščina; govorno (pasivno), pisno (pasivno).