Zažvižgaj z delfini Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Jadransko morje je življenjski prostor delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas. Slovenske vode (skupaj z okoliškimi hrvaškimi in italijanskimi) bolj ali manj redno uporablja več kot 50 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekaj je takih, ki so pri nas prisotni že peto leto. So zelo družabne živali, živijo v različno velikih skupinah, pri nas med 2 in 15 živali, ponekod pa jih je v isti skupini lahko več kot 100, na odprtih oceanih celo več kot 1000. Največja skupina pri nas je štela med 40 in 50 živali. Med nekaterimi so prisotna dolgoletna prijateljstva. Za velike pliskavke je značilno, da so zelo prilagodljive in da lahko vedenje prilagajajo glede na trenutne okoliščine in morebitne spremembe v okolju. Lahko se učijo iz lastnih izkušenj, znanje pa prenašajo tudi na druge delfine in potomce. Hranijo se s širokim naborom živalskih vrst, odvisno od tega, kje živijo. Nikoli zares ne spijo, temveč le počivajo. Ko počivajo, izklopijo polovico možganov. Druga polovica medtem skrbi za to, da delfin plava, diha, spremlja svojo okolico in da je pozoren na morebitne nevarnosti. Po približno 3-4 urah se polovici zamenjata, torej prva dela, druga pa počiva. Dejansko tako vse življenje neprestano plavajo. Med seboj se sporazumevajo z žvižgi. Vsak delfin ima svoj lastni prepoznavni žvižg, ki se loči od žvižgov drugih delfinov. Delfini imajo zelo dobro razvit sistem za pridobivanje informacij iz okolja s pomočjo sluha, pogosto mu rečemo kar biosonar. Delfin aktivno odda zvok v okolje, ki se nato odbija od različnih predmetov oz. organizmov v okolju in vrne kot odmev, s čimer dobi zelo jasno sliko svojega okolja. Tako zelo natančno določi, kje je določena riba, kako velika je in kako daleč je. Delfine je možno naučiti mnogo trikov, ukazov in zaporedij, sposobni so abstraktnega mišljenja, razumejo koncept usmerjenega pogleda ali kazanje na določen objekt z roko. Dejstvo, da se lahko prepoznajo v ogledalu, kar je značilno le za redke živalske vrste, pomeni, da se zavedajo sami sebe. Inteligenca ima lahko več nivojev; če ne razumejo vseh nam razumljivih stvari, še ne pomeni, da niso inteligentni. Tudi mi povsem ne razumemo njihovega sveta. Lahko bi rekli, da so delfini morda bolj inteligentni v njihovem svetu, kot smo mi v svojem. Žal so nekatere vrste kitov, delfinov in pliskavk ogrožene in lahko v obdobju nekaj let popolnoma izginejo. Njihov obstoj ogroža človek s svojimi dejavnostmi – pomorski promet povzroča onesnaženje, hrup (znanstveniki menijo, da hrup, ki ga povzročajo ladje, vpliva na njihovo sporazumevanje med seboj in z okoljem) in splošno degradacijo morja ter obale. Prekomeren in neprimeren ribolov zmanjšuje številčnost rib v morju, ki so vir njihove prehrane, zelo pogosto pa se delfini tudi zapletejo v ribiške mreže, veliko se jih poškoduje, ko se poskušajo rešiti ali pa celo umrejo zaradi nezmožnosti dihanja, druge ribiči pobijajo, da jim ne bi pojedli rib. Vsako leto po svetu umre več kot 3000 delfinov, ki se ujamejo v ribiške mreže. Veliko ribičev žal v delfinih vidi samo škodljivce, ki trgajo njihove mreže. Na tisoče jih pobijejo za hrano in šport.

Lep primer sodelovanja med ribiči in delfini že dolgo poteka v zahodni Afriki. Delfini naženejo ribe v mreže ribičev, ti nato počakajo, da se delfini nahranijo in ko odplavajo, ribiči poberejo preostali del ulova. Že Grki v antiki so verjeli, da so delfini božji sli, ki imajo posebno moč, zato je bil zanje uboj te živali nesprejemljiv tako kot uboj človeka. Ozaveščanje javnosti igra pomembno vlogo pri skrbi za ohranjanje teh sesalcev. Več kot bomo ljudje vedeli o življenju delfinov in o pomembnosti njihove ohranitve v morskem ekosistemu, boljši bomo v svojem ravnanju in zavedanju, da nismo edina bitja na tem planetu in da moramo v skladu s tem zavedanjem tudi delovati in sklepati kompromise za blagor vseh živih bitij. Z nakupom darila Pesem delfina, ki je dostopen na spletni strani www.krilca.si v sklopu kataloga Krilca, darila s čarobno močjo, lahko posvojimo delfina za eno ali več let. Posvojitev je simbolična in pomeni, da podpremo raziskovalno delo društva Morigenos in tako pripomoremo k zaščiti delfinov v slovenskem morju, pa tudi drugih morskih sesalcev. Pesem delfina je način, s katerim naredimo naše morje bolj naklonjeno obiskom velike pliskavke. Tekst: Nina Berovič Fotografije: Arhiv Morigenos