zavod republike slovenije za varstvo narave strokovni ... · krajinskega parka na območju karavank...

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

STROKOVNI PREDLOG ZA ZAVAROVANJE REGIJSKEGA PARKA

KAMNIŠKO SAVINJSKE ALPE

- DOPOLNITEV DECEMBER 2007 -

Nosilka naloge: Mojca Tomažič, univ.dipl.geografinja visoka svetnica

Direktor: dr. Darij Krajčič, univ.dipl.inž.gozdarstva

CELJE in KRANJ, december 2007

Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

2

Naloga:

STROKOVNI PREDLOG ZA ZAVAROVANJE REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO SAVINJSKE ALPE - DOPOLNITEV DECEMBER 2007 -

Naročnik:

Ministrstvo za okolje in prostor

Izdelovalec:

ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE – Območna enota Celje ter Območna enota Kranj

Nosilec/ka naloge:

MOJCA TOMAŽIČ, univ.dipl.geografinja

Sodelavci:

MAJA BROZOVIČ, univ.dipl.geografinja GREGOR DANEV, univ.dipl.inž.gozdarstva MATEJ PETKOVŠEK, univ.dipl.biolog TOMAŽ ACMAN, univ.dipl.inž.kraj.arhitekture

Številka naloge:

1-IV-34/1-O-08/MT

Kraj in datum izdelave:

CELJE in KRANJ, december 2007

© Zavod RS za varstvo narave – Območna enota Celje, Kranj. Vse pravice pridržane. Za vsakršno uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega so bile izdelana izhodišča za strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, je treba pridobiti dovoljenja izdelovalca.


3

VSEBINA

1 UVOD..............................................................................................4

1.1 NAMEN IN CILJ .............................................................................................. 5 1.2 VARSTVENA KATEGORIJA .......................................................................... 5

2 OBMOČJE OBRAVNAVE ..............................................................6

2.1 GEOGRAFSKI OPIS ....................................................................................... 6 2.2 KARTOGRAFSKA PODLAGA ....................................................................... 7

3 OBMOČJA S STATUSOM .............................................................8

3.1 ZAVAROVANA OBMOČJA ............................................................................ 8 3.2 NARAVNE VREDNOTE ................................................................................ 10 3.3 POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (OBMOČJA NATURA 2000) ............ 20 3.4 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA......................................................... 21

4 PREDLAGANA VARSTVENA OBMOČJA ..................................23

4.1 PRVO VARSTVENO OBMOČJE .................................................................. 23 4.2 DRUGO VARSTVENO OBMOČJE ............................................................... 24 4.3 TRETJE VARSTVENO OBMOČJE............................................................... 24 4.4 PREDLAGANA OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA...................................... 24 4.5 STROKOVNI PREDLOG ZA SPREMEMBO MEJE...................................... 27

5 PRAVILA RAVNANJA .................................................................28

5.1 RAZVOJNE USMERITVE ............................................................................. 28 5.2 VARSTVENE OMEJITVE.............................................................................. 30 5.2.1 SPLOŠNE VARSTVENE OMEJITVE............................................................. 30

6 LITERATURA IN VIRI...................................................................37

7 KARTOGRAFIJA..........................................................................39

8 PRILOGA......................................................................................40

8.1 PREDLAGANE NARAVNE VREDNOTE ...................................................... 40


4

1 UVOD Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor smo v letu 2006 pričeli izvajati nalogo »Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe«. Območje obravnave in status je določeno s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki nam je tudi posredovalo natančno mejo obravnave in je povzeta v kartografskih prilogah. Ministrstvo je določilo kategorijo regijskega parka, ki ga določa 70. člen Zakona o ohranjanju narave. Le-ta pravi, da je regijski park obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območij naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. V obravnavanem območju, natančneje na Savinjskem, so še vedno veljavna obstoječa zavarovanja, ki se nanašajo na vsebine ohranjanja narave. Skalnati osamelec Igla je bil zavarovan z »Odločbo o zavarovanju skalnatega obeliska »Igla« v Solčavi« (Uradni list LRS, št. 20, z dne 12.6.1951). Nekdanja Občina Mozirje pa je na podlagi elaborata št. 02-402/5-84-AA, z dne 7.5.1985 sprejela »Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje«. Danes je ta občina razdeljena na 7 občin: Solčava, Luče, Ljubno, Nazarje, Mozirje, Gornji Grad in Rečico ob Savinji. Območje, ki ga obravnavamo v strokovnem predlogu za regijski park Kamniško Savinjske Alpe je manjše, zato se postavlja vprašanje, kaj bo s tistimi zavarovanji in statusi, ki ostanejo zunaj obravnavanega območja in so sodili v nekoč enotno občino Mozirje. Na predlaganem območju za zavarovanje sta sedaj zavarovana krajinska parka: Logarska dolina (površina 35,57 km²) in Robanov kot (površina 14,47 km²), ustanovljena leta 1987. Na območju občin Kamnika, Preddvora in Jezerskega ni zavarovanih območij. Prizadevanja za zavarovanje visokogorskega območja Kamniško-Savinjskih Alp so se začela s Spomenico leta 1920. Aktivnosti za zavarovanje Logarske doline z Okrešljem za narodni park (samo Okrešelj) so se začele pred letom 1941, Robanov kot je bil prvič zavarovan leta 1950. V Kamniški Bistrici je bil leta 1963 podan predlog za zavarovanje tako imenovanega Kamniškega narodnega parka, ki pa se ni uresničil. Leta 1965 je bila začasno zavarovana Velika planina, predvsem pastirska naselja kot ohranjena kulturna dediščina pred pritiski turističnega razvoja (smučišče). Leta 1966 je bil podan s strani dr. Angele Piskernik, biologinje in prve slovenske naravovarstvenice, predlog za bilateralni park, ki je bil poslan CIPRI (Commission Internationale pour la Protection des Alpes). Leta 1968 je bil oblikovan predlog Jugoslovansko Avstrijskega krajinskega parka na območju Karavank in Savinjskih ali Kamniških Alp, ki sta ga pripravila tedanji Geodetski zavod Slovenije in Zavod za spomeniško varstvo Slovenije. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil pripravljen predlog za zavarovanje Krvavca pred razvojnimi težnjami smučišča. V devetdesetih letih so bile sprejete le krajinske zasnove za Krvavec.


5

Na tem območju je bil v prostorskih aktih načrtovan Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park, ki je bil do sprejetja strategije prostorskega razvoja RS Slovenije, obvezno republiško izhodišče. Ta park je segal od Golice nad Jesenicami na zahodu do Uršlje gore na Koroškem na vzhodu (površina 803,24 km²). 1.1 NAMEN IN CILJ Varovanje naravnih vrednot, predvsem pa ohranjanje biotske raznovrstnosti so obveznosti, ki izhajajo tako iz domače zakonodaje kot tudi mednarodnih konvencij in drugih dokumentov. Območje predlaganega Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe je območje številnih naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). Na predlaganem območju za zavarovanje je 16 zavarovanih območij, od tega je eno območje naravni rezervat, 2 krajinska parka in 13 naravnih spomenikov. Naravnih vrednot je 212, od tega jih ima 110 državni pomen, 102 naravni vrednoti pa lokalnega. Posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) je 5, od tega je eno posebno varstveno območje (SPA) in štiri potencialna ohranitvena območja (pSCI). Na obravnavanem območju sta dve ekološko pomembni območji. Z vsebinskega vidika je sprejem novega akta o zavarovanju potreben zaradi posodobitve in uskladitve varstvenih režimov in pravil ravnanja na predlaganem območju, zaradi določitve načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in nenazadnje zaradi upravljanja z območjem. 1.2 VARSTVENA KATEGORIJA Varstvena kategorija za Regijski park Kamniško Savinjske Alpe je bila podana s strani Ministrstva za okolje in prostor. IUCN (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources) je že pred leti priporočila okvirne kategorije za zavarovana območja in predlagala definicije zanje. Vsa zavarovana območja na svetu naj bi po tej klasifikaciji razvrstili v sedem kategorij. Obravnavano območje predlaganega Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe lahko prištevamo v kategorijo V »Zavarovana krajina«, ki predstavlja območje, zavarovano za ohranjanje krajine (kopne in morske) in za rekreacijo. Na podlagi strokovnih argumentov podanih v nalogi ugotavljamo, da je izbrana in podana kategorija regijskega parka s strani Ministrstva za okolje in prostor primerna in zadošča strokovnim kriterijem za širša zavarovana območja, podanih v Zakonu o ohranjanju narave.


6

2 OBMOČJE OBRAVNAVE 2.1 GEOGRAFSKI OPIS Kamniško Savinjske Alpe so samostojna geotektonska enota Južnih Apneniških Alp. Predstavljajo njihov skrajni odrastek oziroma podaljšek na slovenskem ozemlju. Ležijo med Zahodnimi Karavankami na severozahodu, Vzhodnimi Karavankami na severu, Velenjskim hribovjem na severovzhodu, Ložniškim gričevjem in Savinjsko ravnjo na vzhodu ter razgibanim Posavskim hribovjem in Savsko ravnjo na jugu. Največ nejasnosti je na severu, kjer se stikajo in prepletajo z Vzhodnimi Karavankami. Obe gorski skupini sta pokrajinsko združeni preko več nizkih prečnih hrbtov. Meja med njima je določena v podrobnejši tektonski zgradbi in geološki sestavi. Na oboje je navezana reliefna zgradba, ki razmejuje gorstvi v dve samostojni enoti, tudi po genetski plati. H Kamniško Savinjskim Alpam prištevamo poleg glavnega grebena Grintovcev še pogorja Dobrče (1634 m), Storžiča (2132 m) in Raduhe (2062 m). Meja med Kamniško Savinjskimi Alpami in Vzhodnimi Karavankami poteka po namišljeni črti od Most pri Žirovnici po dolini Završnice na preval Kališča (980 m), mimo Vrha Velikega Gača (1053 m), po dolini Drage na preval Vrh Luž (1202 m) med Dobrčo (1634 m) in Begunjščico (2060 m), nad Tržičem po dolini Lomščice na Javorniški preval (1465 m) in po dolini Reke pod Storžičem (2132 m) do Kokre. Od tod poteka meja čez Spodnje in Zgornje Jezersko, čez Jezerski vrh (1218 m), na naselje Bela (Vellach), čez Pavličev vrh (1339 m), od tod dalje po dolini Ručnika na Solčavo, po potoku Klobaša in Robnikovem grabnu čez Spodnje Sleme (1254 m), ki je med Olševo (1929 m) in Raduho (2062 m), na potok Bistro, ki je že desni pritok Meže. Tudi na vzhodu meja ni pokrajinsko jasno zarisana in poteka po dolini Lučnice in njenem pritoku doline Brložnice, preko Kranjskega Raka in po dolini Volovljeka v dolino Črne. Kamniško Savinjske Alpe so obsežna gorska skupina, ki je od severa proti jugu razčlenjena s prečnimi dolinami. Njihova glavna slemenitev je navezana na alpsko smer zahod – vzhod. V tej smeri se razprostirajo v dolžini okrog 66 km, od juga proti severu pa od 15 do 20 km v širino. Meje mladonagubanega gorstva tečejo po dolinah Savinje in Bistre na severu, Koroške in Štajerske Kramarice na severovzhodu, Pake na vzhodu, Motniščice, Tuhinjščice, Črne in Bistričice na jugu, Tržiške Bistrice na zahodu ter Lomščice, Jezernice in Bele na severozahodu. Tako spadajo v obravnavo Storžičeva skupina s Kriško goro, Grintovci s Kalškim grebenom in Veliko planino ter Dleskovško planoto, skupina Rogatca, planoti Menina in Dobrovlje, pogorje Raduhe, Smrekovško pogorje in planota Golte. Ime Kamniško Savinjske Alpe, tako kot večina drugih pokrajinskih imen na tem območju, je umetna skovanka. Edini iz ljudske govorice prevzet izraz je Grintovec, ki


7

označuje le najvišje ležeče osrčje pogorja. Pojmovanje se je skozi časovna obdobja spreminjalo, od tega, da sta se uporabljali različici kot Kamniške in Savinjske Alpe ter Kamniške ali Savinjske Alpe. Prvo pojmovanje je preveč poudarjalo dvojnost, drugo pa pretirano enotnost, glede na različnost pokrajinske značilnosti. V sedanjem času je v veljavi v strokovni javnosti in na večini zemljevidov pojmovanje Kamniško Savinjske Alpe, ki hkrati označujeta povezanost v neločljivo celoto. 2.2 KARTOGRAFSKA PODLAGA Območje regijskega parka je bilo določeno s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki nam je tudi posredovalo natančno mejo obravnave. Pri delu smo opazili bistveno neskladnost meje obravnave z naslednjimi vsebinami:

− bistveno odstopanje od katastrske meje na območju Ravenske Kočne, od Zaplate do Zvoha, Kamniškega vrha, od Črne do Krvave peči, na celotnem območju Dleskovške planote, Igle, od Hude ravni do Javorovca, severno in zahodno od Raduhe in na širšem območju Solčave;

− odstopanje od državne meje. Vsebine varstva narave so bile risane na naslednjih kartografskih podlagah:

− naravne vrednote, predlagane naravne vrednote in območja Natura 2000 na DTN v merilu 1:5000 oziroma 1:10000 ter digitalnih ortofoto posnetkih;

− ekološko pomembna območja na DKN (2003); − zavarovana območja na DTN v merilu 1:5000, 1:10000, 1:25000 ter preris iz

starejših katastrskih načrtov. Varstvena območja so bila risana s pomočjo DTN v merilu 1:5000 oziroma 1:10000 ter digitalnih ortofoto posnetkov. Meje varstvenih območij so bile ponekod prilagojene mejam naravnih vrednot, območjem Natura 2000, zavarovanim območjem oziroma mejam varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.


8

3 OBMOČJA S STATUSOM 3.1 ZAVAROVANA OBMOČJA Tabela 3.1 Pregled zavarovanih območij

EVID. ŠT. IME

KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

260 Robanov kot Gorska ledeniška dolina v Savinjskih Alpah

KP Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

406 Logarska dolina Ledeniška dolina v povirju Savinje v Savinjskih Alpah

KP Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

76 Igla Skalni samotar v Zgornji Savinjski dolini

NS Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

269 Savinja od izvira do Ljubnega

Vodotok z obrežnim pasom v Zgornji Savinjski dolini od

Logarske Doline do sotočja z Ljubnico


279 Slapišče Palenk Slapišče na potoku Palenk, desnem pritoku Savinje v

Logarski dolini


281 Slap Savinja (Rinka)

Slap pri izviru Savinje v Logarski dolini


416 Melišče pod Planjavo

Melišče pod severno steno Planjave, rastišče lepega

čeveljca

NR Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

422 Soteska Savinje pri Igli

Soteska Savinje pri Igli NS Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

434 Rjavčeva jama Jama nad Savinjo v Podveži, paleontološko nahajališče


435 Trbiška zijalka Fosilna ponorna jama v soteski Savinje s pleistocensko favno

NS Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje


9

EVID. ŠT. IME

KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

(Uradni list SRS, št. 27/87) 437 Snežnica na

Raduhi Jama na planini Javorje na

Raduhi NS Odlok o razglasitvi naravnih

znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

472 Presihajoči srudenec

Presihajoči studenec pod Iglo v Zgornji Savinjski dolini


475 Izvir Črne (Savinja)

Izvir Savinje v Logarski dolini NS Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)

1098 Račka vrata Naravni most v zahodni steni Raduhe


1421 Soteska Palenka

Soteska potoka Palenk, desni pritok Savinje v Logarski dolini


1424 Okno v luknji Naravno okno na Zabrložnici NS Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87)


10

3.2 NARAVNE VREDNOTE Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Zlasti so to geološki pojavi, minerali, fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemni kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Tabela 3.2 Pregled naravnih vrednot

IDENT.

ŠT. IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN

72 Hudičev boršt Osamelec bukovega gozda na Zaplati nad Preddvorom

ekos NVDP

76 Igla – skalni samotar

Skalni samotar Igla v Zgornjesavinjski* dolini

geomorf NVDP

112 Velika in Mala Veternica

Slikovita, med seboj povezana udora na Veliki planini

geomorfp NVDP

125 Konec v Kamniški Bistrici - krnica in

balvani

Krnica z vršajem in balvani v Kamniški Bistrici

geomorf, geol

NVDP

126 V Kamniška Bistrica - zgornji tok s pritoki

Vodotok Kamniška Bistrica do Županjih njiv s pritoki Sedelščak, Kamniška Bela,

Korošica, Krvavec, Dolski graben in Konjski potok

hidr, geomorf

NVDP

136 V Kokra Reka Kokra od povirja v Karavankah do izliva v Savo, levi pritok Save

hidr, geomorf

NVDP

146 Korošica Zamočvirjena ledeniško poglobljena kotanja, napolnjena z drobirjem, v

Kamniško – Savinjskih Alpah

geomorf, geol, hidr,

ekos

NVLP

242 Veliki Predaselj - korita

Korita Kamniške Bistrice

geomorf, hidr

NVDP

260 V Robanov kot Gorska ledeniška dolina v Savinjskih Alpah geomorf NVDP

269 V Savinja s pritoki Levi pritok Save pri Zidanem Mostu hidr, geomorf

NVDP

279 Palenk - slapišče Slapišče na Palenku, levem pritoku Savinje, v Logarski dolini

geomorf, hidr

NVDP

281 Rinka Slap pri izviru Savinje v Logarski dolini geomorf, hidr

NVDP

291 Smrekovec – Komen - greben

Greben med Smrekovcem in Komnom, nahajališče oligocenskega andezita,

rastišče acidofilnih alpinskih vrst, habitatov ogroženih živalskih vrst

geomorf, ekos, bot

NVDP

406 V Logarska dolina Ledeniška dolina v povirju Savinje v Savinjskih Alpah

geomorf, (hidr)

NVDP

408 V Veža Kraški podi na zahodnem delu Dleskovške planote

geomorf, geol

NVDP


11

IDENT. ŠT.

IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN

409 V Dleskovška planota

Gorska kraška planota s sledovi poledenitve geomorf, (geol)

NVDP

410 V Raduha Raduški kras geomorf, (bot)

NVDP

416 Planjava - melišče Melišče pod severno steno Planjave, rastišče lepega čeveljca (Cypripedium

calceolus)

geomorf, bot

NVLP

417 Okrešelj Krnica v Kamniško – Savinjskih Alpah z zanimivo floro

geomorf, bot

NVLP

418 V Strelovec - Krofička

Greben nad vzhodno stranjo Logarske doline z zanimivo floro

geomorf, bot

NVLP

420 Lučka Bela Dolina Lučke Bele z vodotokom, levim pritokom Lučnice, sotesko, izviri in

prepadnimi stenami

geomorf, hidr

NVDP

422 V Savinja – soteska pri Igli

Soteska Savinje pri Igli geomorf, hidr

NVDP

423 Dupljenik Levi pritok Savinje, vzhodno od Raduhe, s sotesko

geomorf, hidr

NVLP

426 V Matkov kot – Logarska dolina – gozdni rezervat

Gozdni rezervat na grebenu med Logarsko dolino in Matkovim kotom

ekos NVDP

427 Klemenškova planina

Gozdni rezervat v Logarski dolini ekos NVDP

428 V Robanov kot – gozdni rezervat

Gozdni rezervat v Robanovem kotu ekos NVDP

434 Rjavčeva jama Jama nad Savinjo v Podveži, paleontološka lokaliteta

geomorfp, hidr, geol

NVDP

437 Snežnica na Raduhi

Jama na planini Javorje na Raduhi geomorfp NVDP

439 Jelenska zijalka Vodoravna jama na planini Javorje geomorfp NVDP

440 Sevnatnica Vodoravna jama pri Raduhi v Kamniških Alpah

geomorfp NVDP

441 Legarska zijalka Jama v Robanovem kotu geomorfp NVDP

451 Račka zijalka Jama na levem bregu Savinje v Robanovem kotu

geomorfp NVDP

453 Snežna jama na Deski

Snežna jama na Dleskovški planoti geomorfp NVDP

456 Prepad v Konjskem vrhu

Jama v Konjskem vrhu geomorfp NVDP

457 Žarh Brezno na Raduhi geomorfp NVDP

458 Zgornja Vranička zijalka

Jama v Logarski dolini geomorfp NVDP

472 Igla – presihajoči studenec

Presihajoči studenec pod Iglo v Zgornjesavinjski* dolini

geomorf, hidr

NVDP

474 Jezartica Presihajoče jezero v Podveži geomorf, hidr, geol

NVLP

475 Savinja - izvir Izvir Savinje v Logarski dolini hidr NVDP

480 Stare Štale - ponor Ponor na Starih Štalah na Dleskovški planoti

geomorf NVLP

494 Icmanikova planina - smreka

Smreka na Icmanikovi planini v Logarski dolini

drev NVLP

498 Račnikova bukev Bukev jugovzhodno od domačije Račnik v Robanovem kotu

drev NVLP


12

IDENT. ŠT.


560 Žagana peč Ledeniški balvan z ozko razpoko v dolini Kamniške Bistrice

geomorf, geol

NVDP

562 Savinjsko sedlo – Križ - okno

Okno v spodnjem delu severnega grebena Koroške Rinke med Križem in Savinjskim

sedlom

geomorf NVLP

563 Štajerska Rinka – konglomeratni

stolp

Skalni osamelec na Štajerski Rinki geomorf NVLP

564 Dolgi hrbet - naravno okno

Naravno okno v grebenu Dolgega hrbta

geomorf NVLP

565 Štruca Vrh v osrednjem grebenu Kamniških Alp z značilnimi skalnimi trebuhi

geomorf NVLP

729 Belica pod Storžičem -

soteska

Soteska Belice pod Storžičem z drasljami, občasnimi slapovi in tolmuni

geomorf NVLP

765 Kovačnica Vodoravni rov oziroma naravno okno v grebenu Zeleniških špic

geomorf NVDP

832 Votlina v Varvajnu Jama z dvema vhodoma na severozahodnem robu Velike planine

geomorfp NVDP

849 Mali Predaselj - korita

Korita Kamniške Bistrice

geomorf, hidr

NVDP

850 Veliki Predaselj - naravni most

Naravni most v koritih Kamniške Bistrice

geomorf NVDP

932 Veliki skok - slap Krniški slap na zgornjem koncu Robanovega kota

geomorf, hidr

NVDP

939 Orglice Krniški slap Kamniške Bele

geomorf, hidr

NVDP

954 OP Kamniška jama Biospeleološko pomembna suha gorska jama v grebenu Zeleniških špic, nahajališče

aragonita

geomorfp, geol, zool

NVDP

956 Kotliški graben - slapišče

Slapišče v soteski Kotliškega grabna nad dolino Kamniške Bistrice

geomorf, hidr

NVLP

957 Kamniška Bistrica - izviri

Skupina kraških izvirov Kamniške Bistrice

hidr NVDP

958 Griča na Jamah 2 Ledeniški balvan v Koncu, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

959 Griča na Jamah 1 Ledeniški balvan v Koncu, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

960 Griča za Brano Ledeniški balvan značilne oblike pod pobočjem Žmavcarjev v dolini Kamniške

Bistrice

geomorf NVLP

961 Griča na Ovčariji Ledeniški balvan v Koncu, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

962 Lepi Kamen Ledeniški balvan v Kamniški Bistrici

geomorf, geol

NVDP


13

IDENT. ŠT.


963 Ljubljanska jama Stopnjasto visokogorsko brezno pod Koglom

geomorfp NVDP

964 Griča pri Lepem Kamnu

Ledeniški balvan v Koncu, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

965 Kamniška Bela - korita

Korita Kamniške Bele pred sotočjem s Kamniško Bistrico

geomorf, hidr

NVDP

966 Velb Naravno okno pod zahodno steno Vršičev v dolini Kamniške Bele

geomorf NVLP

967 Belska Kopa - gube

Močno nagubani apnenčasti skladi na Belski Kopi nad dolino Kamniške Bele

geol NVDP

968 Staničev vrh - spodmol

Spodmol v zahodni steni krnice Kamniške Bele

geomorf NVLP

973 Krvava lokev Skupina mlak na planoti Kalce v Kamniških Alpah

ekos, hidr NVDP

974 V Kalce - gozdni rezervat

Gozdni rezervat na levem pobočju Konjske doline pod Veliko planino

ekos NVLP

975 V Bela - Dol - Sedelščak 1

Gozdni rezervat na desnih pobočjih doline Kamniške Bele

ekos NVLP

976 V Ravni hrib Gozdni rezervat na levem pobočju Konjske doline pod Veliko planino

ekos NVLP

978 V Podni v Makekovi Kočni

Gozdni rezervat pod Kočno

ekos NVLP

979 Viševski hrib Gozdni rezervat pod Jezersko Kočno

ekos NVLP

980 Menih Skalni osamelec pod steno Turske gore geomorf NVLP

982 Kompotela - kamniti stolp

Kamniti stolp na robu severne stene Kompotele

geomorf NVLP

983 OP Mokriška jama Vodoravna jama, paleontološka (pleistocenska favna) in arheološka

lokaliteta nad Kamniško Bistrico

geomorfp, geol, zool

NVDP

985 Planjava - naravno okno

Naravno okno v grebenu Planjave

geomorf NVLP

998 Lučki Dedec - naravni most

Naravni most na robu zahodnega pobočja Lučkega Dedca

geomorf NVLP

999 Dedec pod Zeleniškimi

Špicami

Skalni čok nenavadnih oblik pod Zeleniškimi špicami

geomorf NVLP

1001 Srebrno sedlo - naravni most

Naravni most v grebenu Zeleniških Špic

geomorf NVLP

1028 Sivnica Ledeniški balvan v Kamniški Bistrici

geomorf, geol

NVDP

1029 Kurja dolina - Griča 1

Ledeniški balvan, prislonjen ob nasip čelne morene, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP


14

IDENT. ŠT.


1030 Kurja dolina - Griča 2

Ledeniški balvan, prislonjen ob nasip čelne morene, v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

1031 Pintarska peč Ledeniški balvan, prislonjen na zahodno pobočje Konca v Kamniški Bistrici

geomorf NVLP

1032 Griča v strugi Krvavca

Ledeniški balvan v strugi hudourniškega potoka Krvavec v Kamniški Bistrici

geomorf NVLP

1033 Krvavec - slap Slap hudourniškega potoka Krvavec v Kamniški Bistrici

geomorf, hidr

NVLP

1034 Žgajnarca Ledeniški balvan v zatrepu doline Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

1035 Rokovnjaške luknje Skupina spodmolov v stenah v zaledju izvirov Kamniške Bistrice

geomorfp NVDP

1036 Sedelščak - soteska

Soteska Sedelščaka, levega pritoka Kamniške Bistrice

geomorf, hidr

NVLP

1043 Brezno v Klinu Brezno na južnem pobočju Repovega kota

geomorfp NVDP

1044 Kalce - ledena jama

Poševna ledena jama na planoti Kalce

geomorfp NVDP

1045 Brezno pri Svizcih Snežno brezno v dveh stopnjah na planoti Kalce

geomorfp NVDP

1046 Zgornji Brsniki - jama

Jama na pobočju pod Mokrico

geomorfp NVDP

1047 Bela jama Jama na pobočjih pod planoto Kalce geomorfp NVDP

1048 Jama v Požarjevem robu

Jama pod steno Požarjevega roba na severozahodnem robu Velike planine

geomorfp NVDP

1049 Brezno pod gamsovo čeljustjo

Stopnjasto visokogorsko brezno na kraških podih Vežice

geomorfp NVDP

1050 Petkova jama Jama na robu kraških podov Vežice geomorfp NVDP

1051 Rzeniška jama Jama pod steno Rzenika

geomorfp NVDP

1052 Moja jama Jama pod severovzhodno steno Kogla geomorfp NVDP

1053 Borotova jama Stopnjasto visokogorsko brezno pod Koglom

geomorfp NVDP

1054 Snežnica pod Korenom

Udornica s stalnim snegom med Kompotelo in Vrhom Korena

geomorfp NVDP

1055 Brezno pod Korenom

Brezno pod Vrhom Korena

geomorfp NVDP

1056 Korošica - jama Jama ob potoku Korošica

geomorfp NVDP

1061 Kamniška roža Kamniti plaz na južnem pobočju Kamniškega vrha

geomorf NVLP


15

IDENT. ŠT.


1062 Mali Predaselj - naravni most

Naravno okno v Malem Predaslju v Kamniški Bistrici

geomorf NVLP

1077 Dedkov pruh Kremenov keratofir v kamnolomu severno od Stahovice

geol NVLP

1078 Globoko brezno Brezno s stalnim ledom na južnem robu Malih podov pod Skuto

geomorfp NVDP

1080 Maričkina jama Ledena jama pod Planjavo

geomorfp NVDP

1081 Zijalka na Petkovih njivah

Zijalka nad Petkovimi njivami pod Korošico geomorfp NVDP

1082 Snežno brezno Brezno s stalnim ledom v južnih pobočjih Ojstrice

geomorfp NVDP

1083 Saševa jama Jama v steni Vršičev nad Petkovimi njivami

geomorfp NVDP

1084 Korošica - kamniti stolp

Kamniti stolp na Korošici

geomorf NVLP

1085 Veliko ledeno brezno

Vodnjakasto brezno s stalnim ledom na Malih podih pod Skuto

geomorfp NVDP

1088 Rzenik - melišče Melišče pod Rzenikom

geomorf NVDP

1090 Mali podi pod Skuto

Visokogorski kraški podi v Kamniških Alpah

geomorf NVDP

1091 Petkove njive Ledeniško poglobljena kotanja jugozahodno od Korošice

geomorf NVLP

1092 V Velika planina Gorska kraška planota z več jamami in nahajališči bobovca

geomorf, (geol)

NVDP

1093 Sod brez dna Naravno okno na poti Kotliči – Turska gora geomorf NVLP

1094 V Kalce nad Kamniško Bistrico

Gorska kraška planota nad Kamniško Bistrico

geomorfp NVDP

1095 Čmaževski turn - odlom

Odlom v vzhodni strani Čmaževskega turna

geomorf NVLP

1098 Račka vrata Naravni most v zahodni steni Raduhe geomorf NVDP

1105 Sandijeva jama Stopnjasto brezno na južnem robu Male planine

geomorfp NVDP

1106 Zijalka v Dovji Griči Jama na Veliki planini, arheološko nahajališče

geomorfp NVDP

1107 V Repov kot Stranska krnica Kamniške Bistrice

geomorf, bot, zool

NVLP

1108 V Kamniška Bela - dolina

Ledeniška dolina z vodotokom Kamniško Belo

geomorf, (hidr)

NVDP

1109 Brana - naravno okno 1

Naravno okno v grebenu Brane

geomorf NVLP

1126 Mali podi - naravni most

Naravni most na kraških Malih podih pod Skuto

geomorf NVDP

1127 Luknja pod Zelenim robom

Naravni most oziroma naravno okno na zahodnem robu Velike planine

geomorfp NVDP


16

IDENT. ŠT.


1128 Kamniški vrh - južna pobočja

Suha travišča na južnih pobočjih Kamniškega vrha

bot NVLP

1129 Kamniška Bela - rastišče bodičnika

Rastišče bodičnika (Drypis jacquinii) na pobočnih gruščih doline Kamniške Bele

bot NVLP

1131 Šraj peski Meliiše v južnem delu Kamniških Alp z značilnimi meliščnimi združbami

geomorf, bot

NVDP

1360 Votlina na Movzini Naravni most in naravni okni južno od Planjave

geomorfp NVDP

1361 Sukalnik - naravni most

Naravni most v južni steni Planjave

geomorf NVLP

1362 Zob pod Kalško goro

Koničasta skala pod Kalško goro

geomorf NVLP

1364 Kovačnica nad Kurjo dolino

Preduh pod Jermanovim turnom

geomorf NVLP

1365 Velb pod Mokrico Naravni most pod Mokrico

geomorf NVLP

1421 Palenk - soteska Soteska potoka Palenk, levega** pritoka Savinje, v Logarski dolini

geomorf, hidr

NVLP

1424 Okno v Luknji Naravno okno na Zabrložnici geomorf NVLP

1434 Most na Movzini Naravni most na Movzini južno od Planjave

geomorf NVLP

1435 Okno v Rdečem kupu

Naravno okno zahodno od vrha Planjave geomorf NVLP

1634 Velb na Brani Naravni most na Brani

geomorf NVLP

1639 Brana - naravno okno 2

Naravno okno v zahodni steni Brane

geomorf NVLP

1836 V Dleskovška planota – gozdni

rezervat

Gozdni rezervat na Dleskovški planoti ekos NVDP

1870 Snežna jama na Raduhi

Poševna jama s stalnim ledom pod Raduho geomorfp NVDP

1879 Ledenik pod Skuto Ledenik pod severno steno Skute

hidr, geomorf

NVDP

1903 Povšnarjeva bukev Bukev blizu kmetije Povšnar v Kokri

drev NVDP

1955 Jama v Kofcah Brezno na Veliki planini, nahajališče limonitnega bobovca

geomorfp, geol

NVDP

3692 V Zaplata - vzhod Gozdni rezervat na jugovzhodnih pobočjih Zaplate

ekos NVLP

3703 Zaplata - zahod Gozdni rezervat na jugozahodnih pobočjih Zaplate

ekos NVLP

3766 Zadnikovo brezno Vhod v sistem Molička peč na Dleskovški planoti

geomorfp NVDP

3767 Ledena devica Drugi vhod v visokogorski jamski sistem Molička peč na Dleskovški planoti

geomorfp NVDP

3781 OP Korošica – nahajališče fosilov

Nahajališče triasnih fosilov vzhodno od planinskega doma na Korošici

geol NVDP

3800 Presečnikov vrh Vrh v Smrekovškem pogorju zahodno od Velikega Travnika

geol NVLP


17

IDENT. ŠT.


4184 Repov kot - kotlice Potok s kotlicami nad dolino Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

4563 Veliki podi pod Skuto

Visokogorski kraški podi pod Skuto geomorf NVDP

4928 Jež - depresija Kotlasta depresija pod ozkim grebenom Ježa med Velikim Zvohom in vrhom Korena

geomorf NVLP

4935 Koritarica - soteska Soteska Koritarice, desnega pritoka Kokre

hidr, geomorf

NVLP

5012 Mali Izvirk pri Predaslju

Potok z izvirom izpod podornega materiala, levi pritok Kamniške Bistrice

hidr NVLP

5022 Strah graben v Kokri

Potok Strah graben v Kokri

hidr, geomorf

NVLP

5042 Skok na Vobenci - slap

Slap v dolini potoka Vobenca, desnega pritoka Kokre

hidr, geomorf

NVDP

5054 Korošaški slapovi Slapovi na Korošaku, levem pritoku Bistričice

hidr NVDP

5062 Brezno 1-35 Brezno pod Ojstrico

geomorfp NVDP

5079 OP Grdi potok - nahajališče fosilov

Izdanki črnih oligocenskih apnencev z ribami v Grdem potoku, desnem pritoku

Korošice

geol NVDP

5080 Kamniška Bistrica - stena s

spodmolom Galerije

Strma stena s spodmolom Galerije iz apnenčeve breče v dolini Kamniške Bistrice

geomorf NVLP

5083 Kamniška Bistrica - morene

Ohranjena bočna morena ob sotočju Kamniške Bistrice in Korošice

geomorf, geol

NVLP

5115 Stara Povšna - tisa Stara tisa v Stari Povšni severno od Zgornje Kokre

drev NVLP

5121 Suhadolnik - tise Več tis ob kmetiji Suhadolnik, ob poti proti Cojzovi koči na Kokrškem sedlu

drev NVLP

5122 Zgornja Kokra - tisa pri kmetiji

Rekar

Tisa ob kmetiji Rekar v Zgornji Kokri

drev NVLP

5173 Jama nad Krvavo lokvijo (Kalce)

Jama na Kalcah

geomorfp NVDP

5175 Jama v Vrtih Jama v Vrtih zahodno od Velike planine

geomorfp NVDP

5177 Jama v Ovčariji Razpoka v bližini Mokriške jame na planini Ovčarija

geomorfp NVDP

5178 Jama pod Kalškim turnom

Jama z dvema vhodoma jugovzhodno od Kalškega turna

geomorfp NVDP

5179 Jama ob žičnici Jama zahodno od 4. stebra žičnice Tiha dolina - Gradišče na Veliki planini

geomorfp NVDP


18

IDENT. ŠT.


5182 Jama brez marele Brezno jugovzhodno od koče na Rzeniku

geomorfp NVDP

5184 Brezno v Kalcah K1

Brezno v bližini Ovčarije na Kalcah

geomorfp NVDP

5187 Slap pod Kopišči Poševni enokraki slap na manjšem potočku, ki pada v strugo Kamniške Bistrice

hidr, geomorf

NVLP

5188 Udornica pod Vršiči

Udornica pod Vršiči v Kamniško - Savinjskih Alpah

geomorfp NVDP

5189 Jama za Velikim gričem

Snežna jama levo od vlečnice na Gradišče na Veliki planini

geomorfp NVDP

5205 Kamniška Bistrica - divji kostanj Pri

Jurju

Divji kostanj večjih dimenzij na posestvu Pri Jurju v Kamniški Bistrici

drev NVLP

5324 V Ravenska Kočna Tipična ledeniško preoblikovana gorska dolina v obliki črke U, od Planšarskega

jezera proti jugu, pod Češko kočo

geomorf NVLP

5325 Spodnje in Zgornje Ravni - krnici

Visokogorski krnici z izrazitim skalnim pragom, nad Češko kočo v Kamniško-

Savinjskih Alpah

geomorf NVDP

5372 Kokra - nahajališče magmatskih

kamnin

Kamnolom ladinijskih magmatskih kamnin (predornine, kisli keratofir, bolj bazični

porfirit in še bolj bazični diabaz ter tufi) v Kokri

geol NVLP

5415 Zgornji Dolci - naravno okno

Naravno okno na Dolcih, med Kočno in Grintavcem

geomorf NVLP

5418 Kotliči Vrh med Brano in Tursko goro v Savinjskih Alpah

bot, geomorf

NVLP

5425 Jezernica - izviri Izviri Jezernice v Ravenski Kočni

hidr NVLP

5498 V Bela - Dol - Sedelščak 2

Gozdni rezervat na desnih pobočjih doline Kamniške Bele

ekos NVLP

5499 Bela - Dol - Sedelščak 3

Gozdni rezervat na levih pobočjih doline Kamniške Bele

ekos NVLP

5503 Rjava peč Zijalka pod severno steno Planjave geomorfp NVDP

6073 Golica v krejdi Golica v Kotu nasproti Logarjeve planine geomorf, bot

NVLP

6074 Spodmol pri Luknji Spodmol v apnenčasto brečastem grebenu nad Logarsko dolino

geomorfp NVDP

6075 Brložniška čer Čer v levi ledeniški moreni pod Zabrložnico geomorf NVLP

6076 Brložniški dedec Skalni osamelec v desni ledeniški moreni pod Zabrložnico

geomorf NVLP

6077 Brložniška votlina Votlina v steni, preko katere pada slap Rinka

geomorfp NVDP

6078 Brložnica - slapovi Slapovi na potoku, ki izvira v Brložniški votlini

geomorf, hidr

NVLP


19

IDENT. ŠT.


6083 Vršaj pod Rastkami

Fosilni vršaj pod Icmanikovo pečjo v Solčavi geomorf NVLP

6084 Na razpotju - balvan

Ledeniški balvan na levi strani Ivovca, desnega pritoka Savinje v Logarski dolini

geomorf NVLP

6085 Ivovec – polje balvanov

Ledeniški balvan na levem bregu Ivovca, desnega pritoka Savinje v Logarski dolini

geomorf NVLP

6086 Spodmol pod tunelom

Spodmol v Logarski dolini geomorfp NVDP

6087 Slap pod tunelom Slap pod Klemenškovo planino v Logarski dolini

geomorf, hidr

NVLP

6088 Slapova pod Zakronjem

Slapova med Zakronjem in Spodnjim Pavlinovim Koglom v Logarski dolini

geomorf, hidr

NVLP

6089 Plesnikov brest Brest na travniku pri Plesnikovi domačiji v Logarski dolini

drev NVLP

6092 Logar – polje balvanov

Polje ledeniških balvanov severno od Logarja v Logarski dolini na sotočju Črne in

Jezere

geomorf NVLP

6093 Klemenča jama – macesna

Macesna na Klemenči jami nad Logarsko dolino

drev NVLP

6094 Ivovec - slap Slap na potoku Ivovec, desnem pritoku Savinje v Logarski dolini

geomorf, hidr

NVLP

6095 Logarjeva lipa Lipa na vhodu v Logarsko dolino drev NVLP

6096 Sušica Potok nad desnim bregom Savinje v Logarski dolini

hidr NVLP

6097 Rastovški skok Slap na Rastovškem grabnu, desnem pritoku Savinje v Logarski dolini

hidr NVLP

6099 Dedec s čepico Skalni osamelec nad Logarsko dolino geomorf NVLP

6100 Za Ogradcem - okno

Okno v brečasti steni in brečasti čok v Logarski dolini

geomorf NVLP

6101 Orlovo gnezdo - spodmol

Spodmol pri Orlovem gnezdu pri slapu Rinka

geomorfp NVDP

6102 Zaspani hriber – naravni okni

Naravni okni v previsni stopnji iz breče pod Okrešljem

geomorf NVLP

6109 Spodnja Vranička zijalka

Jama v Logarski dolini geomorfp NVDP

Opombe: V skladu s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004) so:

- z oznako V označene naravne vrednote, katerih površina je večja od 1 km2 ali so linijsko daljše od 1 km (2. člen), - z oznako OP označene naravne vrednote, pri katerih so Gauss-Kruegerjeve koordinate zaokrožene na 5 km (4. člen).

* Zgornja Savinjska dolina (v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04) napačen zapis - Zgornjesavinjska dolina). ** desen (v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04) napačen zapis – levi pritok.


20

3.3 POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (OBMOČJA NATURA 2000) Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (posebna območja varstva) ter drugih živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (posebno ohranitveno območje). Območja Natura 2000 skupaj tvorijo evropsko ekološko omrežje. Tabela 3.3 Pregled posebnih varstvenih območij

KODA IME KRATKA OZNAKA STATUS SI5000024

Kamniško - Savinjske Alpe

in vzhodne Karavanke (del)

Območje najbolje ohranjenih habitatov desetih evropsko pomembnih vrst ptic, med katerimi velja izpostaviti divjega petelina, koconogega čuka in gozdnega jereba. Večji del območje leži

na nadmorski višini nad tisoč metrov.

PosVo

SI3000108 Raduha Apnenčasto sleme z dolino Savinje ločeno od Kamniško Savinjskih alp, življenjski prostor

črtastega medvedka in območje petih evropsko pomembnih habitatnih tipov, med katerimi je

ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum prednostni habitatni tip.

pPosVo

SI3000235 Olševa – borovja (del)

Tri manjša območja na južnem in vzhodnem delu Olševe z evropsko pomembnima habitatnima

tipoma »dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi« in »karbonatna skalnata

pobočja z vegetacijo skalnih razpok«. Območje je tudi habitat črtastega medvedka.

pPosVo

SI3000264

Kamniško - Savinjske Alpe(del)

Območje z raznovrstnimi geološkimi in geomorfološkimi značilnostmi površja, z zelo

pestro floro in favno. Zastopanih je trinajst evropsko pomembnih habitatnih tipov (trije

prednostni) in šest evropsko pomembnih vrst, med njimi navadni koščak in črtasti medvedek, ki

sta prednostni vrsti.

pPosVo

SI3000285 Karavanke (del)

Gorska veriga na severu Slovenije z raznolikimi habitatnimi tipi nad in pod gozdno mejo ter življenjski prostor ogroženih rastlinskih in

živalskih vrst. Med osmimi evropsko pomembnimi vrstami sta alpski kozliček in črtasti

medvedek prednostni. Na območju je tudi 14 evropsko pomembnih habitatnih tipov, kar štirje

so prednostni.

pPosVo


21

3.4 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Del ekološko pomembnega območja je lahko posebno varstveno območje. To je območje, ki je na območju Evropske skupnosti pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Tabela 3.4 Pregled ekološko pomembnih območij

KODA IME KRATKA OZNAKA STATUS 11300 Kamniško-Savinjske Alpe

(del) Gorski in sredogorski svet z ledeniškimi dolinami na

severu Slovenije z veliko raznolikostjo habitatnih tipov in življenjski prostor redkih in ogroženih

rastlinskih in živalskih vrst. Območje je geološko in geomorfološko pestro, kar se kaže v raznovrstnosti

flore in favne. Tu najdemo številne (predvsem visokogorske) redke in endemične rastlinske in

živalske vrste.

EPO

21300 Karavanke (del)

Gorska veriga na severu Slovenije z raznolikimi habitatnimi tipi (skalovje, prisojna visokogorska

travišča, sestoji ruševja, gozdovi) nad in pod gozdno mejo, življenjski prostor ogroženih rastlinskih in

živalskih vrst.

EPO


22

Legenda tabel: - EVID.ŠT. – evidenčna številka zavarovanega območja; - IDENT. ŠT. – identifikacijska številka naravne vrednote; - IME – ime zavarovanega območja, naravne vrednote, ekološko pomembnega območja

oz. posebnega varstvenega območja; - KODA – koda ekološko pomembnega območja iz Uredbe o ekološko pomembnih

območjih ali koda posebnega varstvenega območja iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000);

- STATUS: o Zavarovana območja:

NS – naravni spomenik, NR – naravni rezervat, KP – krajinski park.

o Naravne vrednote: NVDP - naravna vrednota državnega pomena, NVLP - naravna vrednota lokalnega pomena.

o EPO - ekološko pomembno območje, o PosVO - posebno varstveno območje, o pPosVO - potencialno posebno varstveno območje je posebno varstveno

območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi Direktive o habitatih, pa še ni bilo sprejeto s strani Evropske komisije.

- ZVRST - zvrst naravne vrednote, in sicer: o geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota, o geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, o geol – geološka naravna vrednota, o hidr – hidrološka naravna vrednota, o bot – botanična naravna vrednota, o zool – zoološka naravna vrednota, o drev – drevesna naravna vrednota, o ekos – ekosistemska naravna vrednota.

GRAFIČNI PODATKI Območja s statusom so opredeljena v prostorski podatkovni bazi (*.shp format) in prikazana na preglednih kartah v Prilogah. Glede na velikost območja je uporabljena ustrezna kartografska podlaga.


23

4 PREDLAGANA VARSTVENA OBMOČJA Območje obravnave smo razdelili v tri varstvena območja:

Prvo varstveno območje:

- ekosistemske naravne vrednote – gozdni rezervati, - območja zgostitve naravnih vrednot in biotsko najpomembnejša območja, - območja varovalnih gozdov, ki hkrati predstavljajo habitat vrst opredeljenih v

direktivah o pticah in habitatih, - območja nad gozdno mejo.

Drugo varstveno območje:

- gospodarski gozd, - kmetijske površine, obstoječa turistična območja (Velika planina), - ohranjeni vodotoki brez statusa naravne vrednote (predlagane naravne

vrednote), - ohranjene grape in doline, brez statusa.

Tretje varstveno območje:

- strnjena naselja, - degradirana območja, - večji infrastrukturni objekti.

4.1 PRVO VARSTVENO OBMOČJE

- Obsega Storžiško skupino in teče po občinski meji občin Preddvor in Tržič čez Bašeljski preval, Mačensko sedlo, po SV pobočju Malega Grintovca, Srednjega vrha, Cjanovce do Javorovega vrha in Slaparjeve gore.

- Zgornji tok reke Kokre z obrežno vegetacijo v širini 20 metrov od struge na obe strani izven naselij in zaselka Kokra s pritoki: Koritarica – soteska, Vobnica in Strah graben z gozdnim rezervatom Viševski hrib.

- Grintovce z gozdnatim zaledjem po grebenu Kočen in Špegovec, zgornji del doline Ravenske Kočne z Grdim grabnom in Golim vrhom. Po državni meji na Savinjsko sedlo do Mrzle gore in po grebenu med Matkovim kotom in Logarsko dolino do Korana. Vključuje gozdnata južna pobočja Zabrložnice do slapa Rinke. Obsega pobočja Planjave, Ojstrice, Krofičke do Strelovca preko Logarske peči do Icmankove peči, Dleskovško planoto nad Robanovim kotom vse do gozdnatih območij nad dolino Kamniške Bistrice. Območje reke Kamniške Bistrice z moreno Brsniki na Z, Dolskim grabnom s Kuklerji, Gradiščem na Veliki Planini, Gabersko pečjo, Sivnika preko Konjske doline za Ravnim hribom do sv. Petra in Krvave peči nad dolino Črne na J.

- Na J od Kamniškega vrha vključno z dolino Korošice s pritoki in Hudega konca, do Velikega Zvoha, preko Dolge njive in celotnega Kalškega grebena, Kalške gore do Kokrškega sedla. Znotraj tega območja je še greben Vrh Korena, Kompotele in Mokrice.

- Na skrajnem V obsega še vršni del Raduhe, Mali Travnik in se spusti pri Igli v sotesko Savinje.


24

- V Logarski dolini obsega območje ob slapišču Palenk ter gozdnata območja pod Velikim vrhom.

4.2 DRUGO VARSTVENO OBMOČJE

- Obsega območje nad sv. Lovrencem pod Gradiščem, do Velikega vrha in S pobočja Kozjeka.

- Gozdnata V in Z pobočja nad dolino Kokre vključno s samotnimi kmetijami do Suhega dola na V in Roblekovega kota na J.

- Severni zgornji del Ravenske Kočne z Jenkovo in Štularjevo planino. - Dolinski del Logarske doline s Klemenškovo, Plesnikovo in Icmankovo planino

ter Robanov kot in se nadaljuje ob Savinji do soteske Igle. - Na SV obsega planino Grohat, Arto, Loka, Javorje, Vadol in Huda raven. Na

skrajnem V povirno območje vodotoka Dupeljnik. - Vključuje tudi planine na Dleskovški planoti in območje planinske koče na

Okrešlju. - Na J obsega območje planine Dol, Velike Planine do J pobočja Pirčevega vrha

do Ravnega hriba vključno z vrhom sv. Petra in sv. Primoža. Nadaljuje se Z od Ravnega hriba pod Konjsko dolino preko Kamniške Bistrice, J pobočja S nad dolino Grohata in S pobočja Kamniškega vrha do planine Osredek. S pobočja nad dolino Korošice Debeli hrib do Farjevega plazu in Črnega plazu, Jermanco nad domom v Kamniški Bistrici, Kopišča in Kraljev hrib V nad dolino Kamniške Bistrice.

4.3 TRETJE VARSTVENO OBMOČJE

- Naselja in zaselki ob reki Kokri vključno s cesto. - Naselja in zaselki ob Kamniški Bistrici, dom v Kamniški Bistrici, gostišče pri

Jurju, spodnjo postajo gondole s pripadajoči objekti ter dom na Kraljevem hribu in gostišče pri Gamsu s parkiriščem.

- Naselje Solčava in zaselki ob Savinji, vključno z območjem kmetije Podbrežnik pred Logarsko dolino in zaselek Rogovilc pred Robanovim kotom.

4.4 PREDLAGANA OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA Povšnarjeva bukev Drevesna naravna vrednota državnega pomena Povšnarjeva bukev (ident. št. 1903) se zavaruje kot naravni spomenik. Je najdebelejša bukev na Gorenjskem z obsegom 620 cm in višino 30 m. Bukev je zdrava in izkazuje visoko stopnjo ohranjenosti. Ogrožala bi jo širitev gozdne vlake. Mali Predaselj in Veliki Predaselj Površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti državnega pomena Veliki Predaselj (ident.št. 242) in Mali Predaselj (ident. št. 849) se enotno zavarujeta kot naravni spomenik.


25

Korita Kamniške Bistrice sestavljata Veliki in Mali Predaselj. Kamniška Bistrica je tu epigenetsko vrezana v zgornjetriasne apnence, v Velikem Predaslju 20 m globoko, v Malem pa 10 m, korita se zožijo ponekod na pol metra, dolga so 100 m, kar je izjemna reliefna oblika na tem območju. V obeh koritih sta zagozdena ledeniška balvana. V Velikem Predaslju je tako nastal naravni most, prek katerega vodi pot. V južnem izhodu soteske so lepo razkriti oligocenski skladi z mnogimi fosili. Kamniška Bistrica – izviri Hidrološka naravna vrednota državnega pomena Kamniška Bistrica – izviri (ident. št. 957) se zavaruje kot naravni spomenik. Močni in stalni kraški izviri pod jugozahodnim pobočjem Črnega vrha (1583 m) na stiku zgornjetriasnega apnenca z morenskim ledeniškim gradivom. Izviri Kamniške Bistrice so najizdatnejši in največji kraški izviri na južni strani Kamniško – Savinjskih Alp. Hudičev boršt Ekosistemska naravna vrednota državnega pomena Hudičev boršt (ident. št. 72) se zavaruje kot naravni spomenik. Hudičev boršt je osamelec bukovega gozda na Zaplati nad Preddvorom. Ledenik pod Skuto Hidrološka in površinska geomorfološka naravna vrednota državnega pomena Ledenik pod Skuto (ident. št. 1879) se zavaruje kot naravni spomenik. Edini ledenik v Kamniško Savinjskih Alpah na nadmorski višini od 2020 do 2120 m, v zatrepu krnice Ravenske Kočne na Zgornjem Jezerskem. S treh strani je obdan s krnico, ki se skriva med Kranjsko Rinko (2453 m) in Skuto (2532 m). Nastanek ledenika pogojujejo, poleg ugodne senčne in strme lege, obilni snežni plazovi. Skupaj s Triglavskim ledenikom spada med najbolj jugovzhodno ležeče ledenike v Alpah. Na njem opravlja Geografski inštitut Anton Melik iz Ljubljane redne meritve od leta 1948, ki kažejo na njegovo manjšanje. Igla Površinska geomorfološka naravna vrednota državnega pomena Igla – skalni samotar (ident. št. 76) in površinska geomorfološka ter hidrološka naravna vrednota državnega pomena Igla – presihajoči studenec (ident. št. 472) se enotno zavarujeta kot naravni spomenik Igla. Mogočen skalni obelisk Igla stoji na levem bregu Savinje. Nastal je z delovanjem erozije in preperevanja v zgornjetriasnem apnencu. Skalni osamelec je več kot 40 metrov visok del priostrene skale, ki ga od matične kamnine loči okoli 2 metra široka in več metrov visoka prepoka, ki spominja na uho igle. Igla spada med najbolj znane, najslikovitejše in največje skalne obeliske v Sloveniji. Na isti parceli, tik ob cesti, ob vznožju Igle se nahaja presihajoči izvir imenovan presihajoči studenec. Studenec je izredno redka naravna oblika, v katerega voda z nekaj l/sek priteka v prodnato kotanjo in čez nekaj minut presahne. Proces se po 10 – 20 minutah ponovi.


26

Soteska Savinje pri Igli Površinska geomorfološka in hidrološka naravna vrednota Savinja - soteska pri Igli (422 V) se zavaruje kot naravni spomenik. Območje obsega več naravnih vrednot: Igla – presihajoči studenec (472), Savinja s pritoki (269 V) ter devet podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jam), med njimi Erjavčeva zijalka, Trbiška zijalka in Pečovska parna. Ko priteče Savinja z nepropustnih solčavskih skitijskih skladov na triasne apnence, zareže med strme stene Dleskovške planote in Raduhe dva kilometra dolgo sotesko, ki se najbolj zoži na mestu, kjer naleti na trše zgornjetriasne apnence. Bregovi soteske so skoraj navpični, v rečni strugi je veliko balvanov, tolmunov in brzic. Kljub temu, da so bili ob rekonstrukciji ceste v soteski Savinje v letu 2007 izvedeni večji posegi, je le ta ohranila vse geomorfološke in hidrološke značilnosti. Slap Rinka Površinska geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena Rinka (ident. št. 281) se zavaruje kot naravni spomenik. Savinja izvira pod krnico Okrešelj in nato teče čez brzice do tektonsko glacialne stopnje, ki loči Okrešelj od Logarske doline. Čez rdečkasto steno, ki ločuje krnico Okrešelj od doline, pada Savinja, kot slap Rinka, čez ledeniški prag v ozkem pramenu 90 metrov globoko. Slap Rinka je naš najvišji znani prostopadajoči slap, odlikuje ga velika slikovitost in je hkrati tudi znana turistična točka Logarske doline. Pozimi, kot tudi v poznem poletju ni veliko vode, včasih jo močnejši veter razprši, da v tolmun padejo le drobne kapljice. Ogrožala bi ga širitev razgledišča Orlovo gnezdo. Melišče pod Planjavo Površinska geomorfološka in botanična naravna vrednota lokalnega pomena Planjava – melišče (ident. št. 416) se zavaruje kot naravni rezervat. Večje melišče na višini 970 - 1150 m pod severno steno Planjave, ki ga na spodnjem delu počasi prerašča rušje. Sneg se na melišču zadržuje zelo dolgo. Na melišču je lepo razvita za Savinjske Alpe značilna meliščna združba Kernerjevega maka in mošnjaka (Papaveri kerneri - Thlaspeetum kerneri). Oba vrsti, ki označujeta združbo sta endemita južno-apneniških Alp. V rušju na robu melišča je tudi eno najbogatejših rastišč zavarovanega lepega čeveljca pri nas. Plesnikov brest Drevesna naravna vrednota lokalnega pomena Plesnikov brest (ident. št. 6089) se zavaruje kot naravni spomenik. Samostojno stoječe drevo gorskega bresta (Ulmus glabra) na travniku pri kmetiji Plesnik z visoko krajinsko vrednostjo. Brest je visok 27 m, obseg v prsni višini znaša 415 cm (premer 132 cm; podatki iz leta 2001) in spada tako med najdebelejše znane breste v Sloveniji. Stožčasta gosta krošnja je zdrava in se prične na višini 11 m. Drevo je zdravo, starost je ocenjena na 200 let. Ogrozile bi ga lahko poškodbe zaradi košnje, paše, kurjenja, prireditev in podobnih dejavnosti. Logarjeva lipa Drevesna naravna vrednota lokalnega pomena Logarjeva lipa (ident. št. 6095) se zavaruje kot naravni spomenik. Markantno in splošno poznano drevo (Tilia platyphyllos) na vhodu v Logarsko dolino ob glavni cesti visoke krajinske vrednosti. Lipa je visoka 23,5 m. Obseg v prsni višini meri 515 cm (premer = 164 cm). Drevo ima več vrhov in okroglasto gosto krošnjo.


27

Krošnja je zdrava, deblo je votlo in odprto. Ocenjena starost drevesa je 150 let. Rastišče je ograjeno, da se ne poškodujejo korenine in deblo zaradi paše, košnje ali druge rabe. 4.5 STROKOVNI PREDLOG ZA SPREMEMBO MEJE Pri delu je bilo opaženo, da podana meja na določenih delih seka naravovarstveno pomembna območja. Zato v nadaljevanju podajamo predlog za premik meje na naslednjih območjih:

1. Soteska Igle: meja se pomakne na območje naravne vrednote Savinja – soteska pri Igli;

2. Jugovzhodno pobočje Dleskovške planote, v Podvolovljeku: meja se pomakne na mejo območja Nature 2000;

3. Kamniški vrh – južna pobočja: meja se uskladi z mejo naravne vrednote; 4. Makekova Kočna: meja se uskladi s stanjem v naravi, tako da se vključijo

melišča, rušje, varovalni gozdovi ter najvišji slap Čedca. S tem je vključen del naravne vrednote Makekova Kočna.

Strokovna obrazložitev razširitve območja obravnave in premika meje. Meja se na:

1. jugu premakne na mejo naravne vrednote Savinja – soteska pri Igli oziroma na mejo obstoječega naravnega spomenika Soteska Savinje pri Igli tako, da je vključena celotna naravna vrednota oziroma naravni spomenik;

2. jugovzhodnem delu Dleskovške planote v Podvolovjeku se premakne na mejo

območja Natura 2000 zaradi ohranitve celovitosti območja Natura 2000;

3. jugu premakne na mejo naravne vrednote Kamniški vrh – južna pobočja tako, da so vključena južna travišča Kamniškega vrha v celoti zaradi velike biotske raznovrstnosti rastlinskih vrst in po južni meji Nature 2000, tako da se vključi še rastišči kvalifikacijskih vrst Bertolonijeve orlice in močvirskega mečka, ter naravna vrednota Šum pri Zgornji Slatni;

4. severozahodu razširi na naravno vrednoto Makekova Kočna tako, da vključuje

gozdni rezervat Podni – Makekova Kočna, habitatni tip ruševje, melišče pod Čedco in najvišji slap v Sloveniji Čedca.


28

5 PRAVILA RAVNANJA 5.1 RAZVOJNE USMERITVE Na območju parka se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:

- s spodbujanjem naravi prijaznih oblik kmetovanja, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;

- s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij;

- s povezovanjem kmetijske in turistične dejavnosti; - z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo; - z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska pestrost in

kulturna dediščina, izboljša okoljska, cestna in energetska infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;

- z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranjajo življenjski prostori prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote;

- načrtujejo posegi v prostor tudi preko vključevanja drugih programov, načrtov in planov skladno z načeli dobrega gospodarjenja in ohranjanja ugodnega stanja vrst in habitatov.

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

- omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov ter daje prednost pri financiranju projektov, ki so namenjeni vsebinam ohranjanja narave;

- usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;

- omogočanjem povezovanja z ostalimi dejavnostmi parka; - nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalcev

parka; - aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva v dejavnosti parka.

Kmetijstvo in gozdarstvo

- spodbujanje gospodarjenja, ki ohranja biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;

- obnova in urejanje pašnikov ter planin; - ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali, ki se po predpisih o živinoreji

redijo na območju parka; - pridelava ali predelava ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil z blagovno

znamko parka in živil z geografskim poreklom; - spodbujanje tistih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in na planinah, ki so

povezane s tradicionalnimi znanji in prispevajo k turistični ponudbi; - sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdom;


29

- ekosistemski pristop pri gospodarjenju z gozdom; - spodbujanje certificiranja gozdov na celotnem območju parka; - zagotovitev gozdnemu ekosistemu prijaznih tehnologij pridobivanja lesa ter

gradnje gozdnih prometnic; - ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja,

posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda;

- skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru. Lovstvo in ribištvo

- vključitev ciljev biotske in krajinske pestrosti v lovsko – gojitvene načrte na način, ki zagotavlja njihovo usklajenost z ohranjanjem ogroženih vrst in habitatov;

- ukinjanje krmljenja; - ribiško-gojitveni načrti morajo temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih popisih

ribjih populacij, ki so izvedeni na osnovi mednarodno uveljavljenih metodologij; - vlaganje avtohtonih vrst rib v odprte vode mora upoštevati lokalni genski izvor,

ni vnosa alohtonih rib; - ribolov se mora izvajati na trajnostni način, ki ne spremeni naravne starostne

strukture živalskih populacij; - komercialne ribogojnice morajo biti ustrezno zavarovane, tudi za

preprečevanje pobega rib, in ločene od naravnih vodotokov. Vodno gospodarstvo

- zagotovitev naravi prijaznega urejanja vodotokov ob upoštevanju celotnega sistema vodotoka in tako, da se zagotovi ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. S tem je povezana ohranitev in vzpostavitev obrežnega pasu in poplavnega prostora ter ohranitev življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst;

- izvajanje posegov v vodotoke na način, ki omogoča ohranjanje biotske pestrosti v vodnih in obvodnih ekosistemih;

- ohranitev in ponovna vzpostavitev vodnih selitvenih poti živali; - izvajanje posegov v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali zaradi motenja

prekinejo razmnoževalni ciklus; - vzdrževanje vodnih zadrževalnikov in vodotokov, vključno s čiščenjem

naplavin in odstranjevanjem rastlinja na način, ki ne zmanjša biotske pestrosti in poškoduje naravnih vrednot;

- odvzemanje proda v količinah in na način, ki ne zmanjšuje biotske pestrosti; - zagotavljanje zadostnih pretokov vode za ohranjanje biotske pestrosti, posebej

v kritičnih obdobjih in če je potrebno tudi nad veljavnim biološkim minimumom. Poselitev

- ohranjanje kvalitet krajine in značilnosti vasi, zaselkov in samotnih kmetij; - obnova obstoječih objektov in gradnja novih v skladu s stavbnim izročilom

preko programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter preko prostorskih načrtov.


30

Infrastruktura, promet

- usmerjanje, umirjanje in omejevanje individualnega avtomobilskega cestnega prometa na javne prevoze potnikov v cestnem prometu in uporaba alternativnih prevoznih sredstev po alpskih dolinah znotraj parka;

- urejanje brezplačnih parkirišč na vstopih v alpske doline, plačilo za dostop v doline z avtomobilom;

- preprečevanje ali omejevanje negativnih vplivov gradnje infrastrukture in infrastrukturnih dejavnosti na krajino in ekosisteme, vključno z boljšim izkoristkom obstoječe infrastrukture.

Turizem in rekreacija

- razvoj oziroma izgradnja zavarovanemu območju primerne turistične in rekreacijske infrastrukture;

- izboljšanje turistične infrastrukture z obnovo obstoječih prenočitvenih zmogljivosti, objektov za rekreacijo ter izboljšanje kvalitete gostinske ponudbe v skladu z nosilnostjo in kulturnim izročilom prostora;

- navezava na razpoložljive prenočitvene zmogljivosti in turistično ponudbo izven parka;

- prostorsko usmerjanje in časovno usklajevanje dejavnosti za preprečevanje motenja in uničevanja živali in rastlin;

- oživljanje domače in umetne obrti v skladu z izročilom na območju parka; - obnova žičniških naprav na obstoječih smučiščih ali odstranitev le-teh z

možnostjo preusmeritve v druge alternativne oblike rekreacije ali v kmetijsko dejavnost;

- podpiranje pohodništva po obstoječih planinskih poteh in projektov, ki predstavljajo park;

- podpiranje vsakoletnih tradicionalnih športno rekreacijskih prireditev v povezavi z vsebinami ohranjanja narave.

Kulturna dediščina

- vzdrževanje in varovanje kulturne dediščine in kulturne krajine preko programov in projektov.

5.2 VARSTVENE OMEJITVE 5.2.1 SPLOŠNE VARSTVENE OMEJITVE Na območju parka naj se omejijo posegi, dejavnosti ter ravnanja v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka, zlasti pa se omeji:

1. izvajanje posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo,

poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu ali na način, da se znatno spremenijo druge lastnosti naravne vrednote;


31

2. izvajanje posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;

3. izvajanje posegov in dejavnosti oziroma raba zemljišča na način, ki bi lahko prizadela krajinsko pestrost oziroma spremenila značilno podobo krajine;

4. spreminjanje namembnosti obstoječih objektov zunaj poselitvenih območij ter umeščanje novih dejavnosti, ki bi zaradi spremljajočih posegov prizadele krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;

5. taborenje, šotorenje, kurjenje ali postavljanje bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov, zunaj za to določenih območij;

6. umetno osvetljevanje živali, njihovih bivališč, zavetišč ali drugih pomembnih delov habitata;

7. prirejanje množičnih javnih športnih, kulturnih in drugih prireditev, zunaj za to določenih območij;

8. odlaganje smeti in drugih odpadkov zunaj za to urejenih mest; 9. parkiranje ali puščanje vozil zunaj za to določenih območij, razen za lastnike in

najemnike zemljišč ter za potrebe kmetijstva in gozdarstva; 10. gradnja in urejanje rekreacijskih površin na način, ki bi ogrozil krajinsko

pestrost, biotsko raznovrstnost ali naravne vrednote; 11. sproščanje gensko spremenjenih organizmov in vnašanje tujerodnih vrst v

okolje; 12. spreminjanje vodnega režima vodotokov, razen pri nujnih vzdrževalnih delih; 13. izvajanje vodnih športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale

ugodno stanje vrst ali ohranjenost naravnih vrednot; 14. kmetijsko obdelovanje zemljišča z načini in sredstvi, ki bi lahko povzročili

bistvene spremembe biotske raznovrstnosti, strukture in vrste ekosistemov; 15. ograjevanje zemljišča za gojitev divjadi (obore) ali za druge namene, razen za

potrebe kmetijstva in gozdarstva; 16. preseganje dovoljene ravni hrupa, določene s predpisi; 17. vznemirjanje, ubijanje ali odvzemanje živali iz narave, razen v skladu s

sprejetimi lovskogojitvenimi načrti; 18. vnašanje rastišču neprimernih drevesnih in grmovnih vrst; 19. nabiranje in odvzemanje mineralov in fosilov, razen v znanstvenoraziskovalne

namene z dovoljenjem; 20. vzletanje in pristajanje z zrakoplovi, razen za potrebe reševanja.

5.2.2 VARSTVENE OMEJITVE ZA TRETJE VARSTVENO OBMOČJE V tretjem varstvenem območju veljajo splošne varstvene omejitve. 5.2.3 VARSTVENE OMEJITVE ZA DRUGO VARSTVENO OBMOČJE V drugem varstvenem območju se poleg splošnih varstvenih omejitev, tudi omeji:

1. gradnja sekundarnih bivališč; 2. izkoriščanje voda, razen za potrebe oskrbe prebivalcev s pitno vodo; 3. odvzemanje naplavine, razen pri nujnih vzdrževalnih delih;


32

4. gradnja novih objektov za zasneževanje in dosneževanje; 5. gradnja smučišča; 6. postavljanje reklamnih ali drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov, razen

za potrebe predstavitve in označitve parka, vzdrževanja planinskih poti ter označb, ki jih urejajo predpisi o javnih in gozdnih prometnicah;

7. umetno osvetljevanje objektov; 8. gradnja vetrnih elektrarn; 9. vstopanje v vodotoke s čolni, izven za to določenih vstopnih mest.

5.2.4 VARSTVENE OMEJITVE ZA PRVO VARSTVENO OBMOČJE V prvem varstvenem območju se poleg splošnih varstvenih omejitev in varstvenih omejitev za drugo varstveno območje, tudi omeji:

1. gradnja objektov namenjenih bivanju, ribolovu, turizmu in športu, razen bioloških čistilnih naprav za potrebe čiščenja odplak (planinske postojanke);

2. gradnja novih tranzitnih komunalnih, energetskih in prometnih objektov; 3. gradnja novih prometnic, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva; 4. gradnja elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja, razen sanacije

obstoječih; 5. izvajanje agrooperacij; 6. izkoriščanje naravnih virov, razen za potrebe gozdarstva in lovstva; 7. vožnja z vozili, razen za potrebe gozdarstva, kmetijstva in potreb reševanja; 8. letenje z jadralnimi padali, jadralnimi zmaji, baloni in jadralnimi napravami,

zunaj za to določenih območij; 9. letenje z letali in helikopterji pod 300 m od najvišje točke zavarovanega

območja, razen za potrebe reševanja in v primeru nesreč; 10. umetno zasneževanje in dosneževanje; 11. urejanje novih plezalnih in planinskih poti; 12. urejanje adrenalinskih parkov; 13. strojno krčenje vegetacije (mulčenje, strojna sečnja); 14. krčenje drevesne in grmovne vegetacije nad gozdno mejo, razen na pašnih

površinah v zaraščanju; 15. krčenje gozdnih površin pod zgornjo gozdno mejo; 16. uporaba fitofarmacevtskih sredstev, drugih kemikalij, umetnih gnojil oz.

sredstev za izboljšanje tal; 17. spuščanje po brzicah, soteskah in potapljanje; 18. utrjevanje bregov z zidanimi ali betonskimi opornimi zidovi, razen v primeru

obnove starih. 5.2.5 VARSTVENE OMEJITVE ZA PREDLAGANA OŽJA ZAVAROVANA

OBMOČJA V naslednjih predlaganih ožjih zavarovanih območjih veljajo splošne varstvene omejitve ter varstvene omejitve za tisto varstveno območje, v katerem se ožje zavarovano območje nahaja. Poleg tega se v predlaganih ožjih zavarovanih območjih omeji:


33

1. Povšnarjeva bukev Na rastišču in drevesu se omeji: - odstranjevanje zemlje, razkrivanje korenin, zasipavanje debla ali rastišča oziroma

površine nad koreninami; - lomljenje, sekanje, obsekovanje ali drugače poškodovanje vej, listov, debla,

drevesne skorje in korenin.

2. Mali Predaselj in Veliki Predaselj Na območju korit se omeji: - urejanje adrenalinskih parkov in izvajanje športnih in drugih dejavnosti razen hoje

po obstoječih poteh; - nasipavanje odpadkov; - odvzemanje fosilov; - urejanje novih poti razen vzdrževanja obstoječe planinske Koželjeve poti.

3. Kamniška Bistrica – izviri Na območju izvirov se omeji: - kopanje ljudi in domačih živali ter uporaba in zajem vode razen za oskrbo s pitno

vodo na način, ki ne bo okrnil izvirov; - odmetavanje odpadkov na izvirih in na obrežju; - onesnaževanje izvirov z odpadnimi vodami (planinske postojanke in ostali objekti

v zatrepu doline Kamniške Bistrice se ustrezno komunalno uredijo); - spreminjanje in poseganje v oblikovanost obrežja in izvirov zaradi turističnih

ogledov in vodnogospodarskih ureditev; - vlaganje alohtonih vrst rib.

4. Hudičev boršt Na območju se omeji:

- sekanje, obsekavanje, lomljenje, ruvanje in kako drugače uničevanje oz. poškodovanje drevja, grmovja in zelišča ter njihovih delov;

- spreminjanje življenjskih razmer na rastišču, npr. odstranjevanje zemlje, odkrivanje korenin, zasipavanje debla, rastišča ali površine nad koreninami, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, spuščanje škodljivih tekočin ali plinastih snovi oz. odlaganje kakršnekoli odpadne snovi;

- spreminjanje obstoječe rastlinske strukture, zastornost oz. osončenost rastišča (npr. razgaljanje krošnje drevesa, debla oz. drugih rastlinskih delov), kakor tudi spreminjanje mikroklimatskih značilnosti biotopa, npr. z nadelavo presek;

- obešanje ali pritrjevanje tujih teles oz. konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele (table, stojišča, koši za smeti);

- krmljenje divjadi, postavljanje solnic, gradnja obor za divjad; - paša in vzrejanje živine, drobnice ali drugih živali; - nabiranje gozdnih sadežev in povzročanje hrupa, če nabiralništvo in rekreacija

ogroža stabilnost gozdnega ekosistema.


34

5. Ledenik pod Skuto Na območju ledenika pod Skuto se omeji: - izvajanje dejavnosti, razen meritev, ki jih izvaja Geografski inštitut Antona Melika; - spreminjanje in poseganje v ledenik in njegovo okolico; - odlaganje odpadkov vseh vrst.

6. Igla Na območju naravnega spomenika se omeji: - povzročanje vibracij ali eksplozij, ki bi poškodovale geomorfološke značilnosti

skalnega obeliska z okolico; - gradnja oz. postavitev vseh vrst objektov ali naprav na območju skalnega

obeliska, vključno z znamenji in tranzitnimi linijskimi vodi; - večje preoblikovanje reliefa z nasipavanjem ali odstranjevanjem zemlje ali

matične podlage; - izvajanje adrenalinskih in ostalih športov ali množičnih prireditev, ki bi lahko

poškodovali geomorfološke značilnosti skalnega obeliska (npr. plezanje po obelisku);

- spreminjanje vodnega režima (odvzem ali dodajanje vode), temperature vode, pH in drugo spreminjanje kemične ali fizikalne sestave vode na območju presihajočega studenca;

- odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na območju presihajočega studenca;

- gradnja vseh vrst objektov ali preoblikovanje skalnih sten neposredno na oz. nad presihajočim studencem;

- vsakršno poseganje, ki bi vizualno degradiralo območje skalnega obeliska in presihajočega studenca (postavljanje tabel ali drugih objektov in naprav, zastiranje značilnih pogledov).

7. Soteska Savinje pri Igli

Na območju soteske se omeji: - hidroenergetsko izkoriščanje vode (gradnja zajemnih mest, cevovodov, pregrad,

jezov, zbirnih jezer, hidroenergetskih objektov vseh vrst); - spreminjanje vodnega režima (odvzem ali dodajanje vode), temperature vode, pH

in drugo spreminjanje kemične ali fizikalne sestave vode; - regulacijska gradbena dela (npr. spreminjanje smeri, oblike ali globine struge,

graditev pragov, utrjevanje bregov z zidanimi ali betonskimi škarpami, poravnava bregov, odstranjevanje balvanov, gradnja vodnih zadrževalnikov ipd.);

- povzročanje vibracij ali eksplozij, ki bi poškodovale geomorfološke značilnosti soteske;

- izvajanje adrenalinskih in ostalih športov (npr. soteskanje (canyoning), rafting, vožnja s kajakom, plezanje po skalnih obeliskih in stenah soteske) in prirejanje množičnih prireditev, ki bi lahko poškodovale ali uničile geomorfološke ali hidrološke lastnosti soteske;

- nadelava novih planinskih poti in lovskih stez; - vsakršno poseganje, ki bi vizualno degradiralo območje soteske (postavljanje

tabel ali drugih objektov in naprav, zastiranje značilnih pogledov); - vlaganje alohtonih vrst rib.


35

8. Slap Rinka Na območju naravnega spomenika se omeji: - spreminjanje vodnega režima (odvzem ali dodajanje vode na celotnem območju

spomenika), temperature vode, pH in drugo spreminjanje kemične ali fizikalne sestave vode;

- vsa vodna gradbena dela (npr. spreminjanje smeri, oblike ali globine struge nad ali pod slapom, gradnja pragov, pozidava bregov);

- hidroenergetsko izkoriščanje vode (gradnja zajemnih mest, cevovodov, pregrad, jezov, zbirnih jezer, hidroenergetskih objektov vseh vrst);

- nadelava novih planinskih poti in lovskih stez; - gradnja linijskih objektov neposredno nad slapom (npr. elektroenergetski vodi,

komunalni vodi, žičnice); - plezanje po slapu; - kopanje v vznožju slapu (tolmuni, kotanje); - odvzemanje proda, peska in drugih naravnih materialov; - vsakršno poseganje, ki bi vizualno degradiralo območje slapu (postavljanje tabel

ali drugih objektov in naprav, zastiranje značilnih pogledov, širitev obstoječega razgledišča Orlovo gnezdo itd.);

- vlaganje alohtonih vrst rib pod slapom.

9. Melišče pod Planjavo Na območju melišča se omeji: - vsako poseganje, ki bi spremenilo obseg in reliefne značilnosti melišča in

neposredne okolice ter spremembe rastiščnih razmer na območju (npr. spreminjanje kislosti ali alkalnosti zemlje, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, gradnja vseh vrst objektov in izvajanje zemeljskih del;

- spreminjanje rastiščnih razmer, (npr. krčenje drevesne ali grmovne vegetacije, pogozdovanje ipd.), zastornosti in osončenosti rastišč;

- spreminjanje sestave biocenoze (npr. sajenje rastlinskih vrst, ki izvorno ne uspevajo na območju);

- nadelava ali označevanje novih planinskih poti in lovskih stez na območju; - odvažanje grušča; - izkopavanje, trganje cvetja ali drugačno poškodovanje rastlin in nabiranje plodov; - izvajanje športno-rekreativnih dejavnosti (npr. smučanje); - vsakršno drugo poseganje, ki škodljivo vpliva na rastline ali rastlinske združbe.

10. Plesnikov brest Na rastišču in na drevesu se omeji: - sekanje, obsekovanje, lomljenje ali drugačno poškodovanje drevesa ali njegovih

delov (vej, debla in korenin); - spreminjanje rastiščnih pogojev drevesa, npr. odstranjevanje zemlje, odkrivanje

korenin, zasipavanje rastišča oz. površine nad koreninami, občasno ali stalno poplavljanje rastišča, spreminjanje višine talne vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal na rastišču in odlaganje odpadkov;

- kurjenje kresov v oddaljenosti 100 m od roba rastišča drevesa; - parkiranje motornih vozil na območju rastišča;


36

- prirejanje množičnih prireditev na območju rastišča drevesa (npr. smučarski tek, koncerti);

- spreminjanje obstoječe osončenosti drevesa in rastišča (npr. razgaljanje krošnje ali debla, zasenčenje drevesa s stavbami ali napravami);

- obešanje ali postavljanje tujih teles na deblo, korenine ali veje drevesa (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table, omarice, antene, vrvi, lovske preže, razgledišča, stopnice ipd.);

- gradnja stalnih ali začasnih objektov na območju rastišča in nad rastiščem (npr. lope, električni in drugi komunalni vodi). Dovoljena je postavitev lesene ograje, za zaščito drevesa, klopi in označevalne table;

- vsakršno poseganje, ki bi vizualno degradiralo drevo in njeno prostorsko vlogo v krajini.

11. Logarjeva lipa

Na rastišču in na drevesu se omeji: - sekanje, obsekovanje, lomljenje ali drugačno poškodovanje drevesa ali njegovih

delov (vej, debla in korenin); - spreminjanje rastiščnih pogojev drevesa, npr. odstranjevanje zemlje, odkrivanje

korenin, zasipavanje rastišča oz. površine nad koreninami, občasno ali stalno poplavljanje rastišča, spreminjanje višine talne vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, spuščanje škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišču in odlaganje odpadkov;

- kurjenje kresov v oddaljenosti 100 m od roba rastišča drevesa; - parkiranje motornih vozil na območju rastišča; - prirejanje množičnih prireditev na območju rastišča drevesa (npr. smučarski tek,

koncerti); - spreminjanje obstoječe osončenosti drevesa in rastišča (npr. razgaljanje krošnje

ali debla, zasenčenje drevesa s stavbami ali napravami); - obešanje ali postavljanje tujih teles na deblo, korenine ali veje drevesa (npr.

svetilke, nosilce žičnih vodov, table, omarice, antene, vrvi, lovske preže, razgledišča, stopnice ipd.);

- gradnja stalnih ali začasnih objektov na območju rastišča in nad rastiščem (npr. lope, električni in drugi komunalni vodi). Dovoljena je postavitev lesene ograje za zaščito drevesa, klopi in označevalne table;

- vsakršno poseganje, ki bi vizualno degradiralo drevo in njeno prostorsko vlogo v krajini.


37

6 LITERATURA IN VIRI

1. Zakon o ohranjanju narave, uradno prečiščeno besedilo (ZON-UPB2), (Uradni list RS št. 96/2004);

2. Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ), (Uradni list RS št. 2/2004); 3. Uredba o ekološko pomembnih območjih, (Uradni list RS št. 48/2004); 4. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list

RS št. 49/2004); 5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih

(območjih Natura 2000), (Uradni list RS št. 110/2004); 6. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, (Uradni list RS št. 52/2002); 7. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zvrsteh naravnih vrednot,

(Uradni list RS št. 67/2003); 8. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS št. 111/2004); 9. Uredba o zavarovanih rastlinskih vrstah, (Uradni list RS št. 46/2004); 10. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, (Uradni list RS št.

46/2004, 109/2004); 11. Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, (Uradni list RS št.

16/1995); 12. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih

spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS št. 27/1987); 13. Odločba o zavarovanju skalnatega obeliska »Igla« v Solčavi (Uradni list LRS

št. 20/1951); 14. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja

Slovenija, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1991;

15. Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka, Geografski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 1995;

16. Endemične in redke podzemeljske in izvirske vrste polžev v Kamniško – Savinjskih Alpah, Rajko Slapnik (Biološki inštitut ZRC SAZU), Kamniški zbornik, Kamnik, 2000;

17. Hrošči (Coleoptera) Kamniške Bistrice (Carabidae – krešiči, Elateridae – pokalice, Cerambycidae – kozlički in Chrysomelidae – lepenci), dr. Božidar Drovenik, Kamniški zbornik, Kamnik, 1998;

18. Kronološki pregled raziskovanj v jamah Kamniško – Savinjskih Alp v okviru Jamarskega kluba Kamnik, Rajko Slapnik, Kamniški zbornik XIII, Kamnik, 1996;

19. Ledinska imena jugovzhodnega dela Velike planine, Vilko Rifel, Kamniški zbornik XVI, Kamnik, 2002;


38

20. Kamniška jama – zibelka jamarstva in speleo(bio)logije na Kamniškem, Rajko Slapnik, Jamarski klub Kamnik, Kamniški zbornik XVII, Kamnik, 2004;

21. Jame osamelega krasa Kamnika in Tuhinja, Vido Kregar, Klemen Kregar, Tadej Uršič, Jamarski klub Kamnik, Kamniški zbornik XVII, Kamnik, 2004;

22. Seznam naravne dediščine v Nazarskem gozdnogospodarskem območju s poudarkom na drevesnih naravnih vrednotah, pripravniška naloga, Blaž Presečnik, ZGS OE Nazarje, Nazarje, 2001;

23. Slovenija – pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999; 24. Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Peter Skobeerne, Prešernova družba,

Ljubljana 1988; 25. Strokovne podlage za razglasitev Hudičevega boršta za naravni spomenik,

Metod Rogelj, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Kranj,1999; 26. Pregled in naravovarstvena ocena favne vrbnic (Plecoptera) Kamniško

Savinjskih Alp - poročilo, Ignac Sivec, Ljubljana, 1999; 27. Vegetacija in flora Raduhe, Ljerka Godicl, Ljubljana, 1954; 28. Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp – Inventarizacija, raziskave,

kartiranje, naravoslovne ocene, I. faza – končno poročilo, Lojze Marinček, Andrej Seliškar, Branko Vreš, Mitja Zupančič, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 1995;

29. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana, 2002;

30. Delovno gradivo in osnutki Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 2003 in 2004;

31. Digitalni podatki varovalnih gozdov, Zavod za gozdove Slovenije; 32. Državna topografska karta v M 1:25000: Kamniška Bistrica, Zgornje Jezersko,

Solčava in Luče, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998.


39

7 KARTOGRAFIJA Priloga 7.1: Zavarovana območja

Priloga 7.2: Naravne vrednote

Priloga 7.3: Posebna varstvena območja (območja Natura 2000)

Priloga 7.4: Ekološko pomembna območja

Priloga 7.5: Varstvena območja

Priloga 7.6: Predlog spremembe meje

Priloga 7.7: Predlagane naravne vredno


40

8 PRILOGA 8.1 PREDLAGANE NARAVNE VREDNOTE Tabela 8.1 Pregled predlaganih naravnih vrednot

ZAP.ŠT IME

47 Logarska dolina - brin

48 Bela – potok s pritoki

49 Rastovčki graben

53 Jurčef – potok s pritoki

54 Globovšek – potok

55 Lašek – potok s pritoki

56 Suhadolski graben s pritoki

57 Jerčetov kir

58 Gašpričev graben

59 Suhelj s pritoki

60 Kisla voda – potok s pritoki

69 Klobaša s pritoki

zavod republike slovenije za varstvo narave strokovni ... · krajinskega parka na območju karavank...

Documents