zbirka medijskih objav - jskd.si · pdf file2 seznam objav v zbirki: internet naslov...

Rado Simoniti - ... besede: 0Svetovni dan ... petja: 0Kulturni vodiči: 0

Pa ta viža ni preč: 0Borderliner: 0Tekmovanje ... Savi: 0Zborovsko ... Evrope: 0Slovensko ... pesem: 0Srečanje ... brega: 0Vizije, ... skupin: 0Tekmovanje ... stopnji: 0Ringaraja: 0Klovnbuf: 0Kiparska delavnica Les: 0Mladinska ... Piran: 0Mednarodni ... Beltinci: 0Državno srečanje ... pelji: 0Likovna delavnica ... Paki: 0Mentorjev feferon 2013: 0Prevajalnica JSKD: 0Mednarodna ... pedagogike: 0Tekst v podobi: 0Balada o strugarju: 0Sklepno ... avtoric: 0Dan kulturnih ... kulture: 0Slovenski zborovski arhiv: 0Zmes za ples, ... plesu: 0Ljubiteljska ... kriza: 0Maraton v Španskih borcih: 0Musica creativa: 0Mentor, ... mentorje: 0Parafraze: 0Kult3000: 0Bojan ... tirnice: 0KULT3000 Monošter: 0Teden ljubiteljske kulture: 0Delavnica, polna nereda: 0

Število objav: 8Internet: 2Tisk: 6Spremljane teme:Srečanje big bandov: 0Javni sklad ... dejavnosti: 8Kulturna šola: 0Linhartovo srečanje: 0Festival MareziJazz: 0Tabor ... Stični: 0Opus 1: 0Pika miga: 0Mednarodno ... Maribor: 0Adamičeva pomlad: 0Priznanja JSKD: 0Pevci nam ... godejo: 0Živa, festival ... mladih: 0Potujoča muzika: 0Festival neodvisnega filma: 0Filmski ... laboratorij: 0Festival mlade ... Urška: 0Rastoča knjiga: 0Srečanje ... ustvarjalcev: 0LOAC: 0Žive besede - festival: 0

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,za obdobje 7. 8. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Internet Naslov Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika!

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Finance.si; 231.945

Rubrika, Datum Novice; 6. 8. 2015

Stran v zbirki:9

Avtor Ambrož Kvartič

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek

...godbe04-xx.1438880265.jpg.o.600px.jpg Rudarska godba v Trbovljah leta 1936 Danes v Sloveniji deluje okrog 150 amaterskih pihalnih godb. Zanje strokovno in organizacijsko skrbita Javni sklad Republike Slovenije za kulturne

ter Zveza slovenskih godb. Okoli 50 pihalnih godb deluje tudi v okviru glasbenih šol in so sestavljene iz dejavnostiučencev igranja na pihala, trobila, tolkala in...

Tisk Naslov Ilirska Bistrica

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Družina; 102.000 Stran: 16 Površina: 120 cm2

Rubrika, Datum Iz naših župnij; 9. 8. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Erika Tomažič


Povzetek

...bogoslužju v osrednji katoliški stolnici v Novem Sadu. Nastope so sofinancirali in podprli Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, , občina Ilirska Bistrica ter društvo Javni sklad RS za kulturne dejavnostiSlovencev. Hvaležni smo donatorjem, ki so omogočili, da smo slovensko pesem ponesli rojakom in vsem obiskovalcemkoncerta....

Tisk Naslov Poezija, žlahtno zmešana z drugimi zvrstmi umetnosti

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 63.000 Stran: 4 Površina: 401 cm2

Rubrika, Datum Kultura; 6. 8. 2015

Stran v zbirki:12

Avtor Rituper Nana A. Rodež


Povzetek...pozornost namenili lepi slovenski in prleški besedi pa tudi lepim mislim in občutjem nasploh. V okviru občinskega praznika in v organizaciji območne izpostave Ljutomer so pripravili Dan kulture, tako so pozno popoldne pod JSKDmogočnimi stoletnimi hrasti v Parku i. slovenskega tabora prisluhnili poeziji in prozi,...

Tisk Naslov Napovednik dogodkov

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum Ostalo; 6. 8. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor Unknown


Povzetek...Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkač. Ob 18. uri bo koncert stare glasbe v izvedbi nekdanjih godcev. Koncert bodo pripravili v sodelovanju z . Gostje bodo Ljudske pevke z Gornjega Javnim skladom RS za kulturne dejavnostiSenika in Folklorno društvo Pozvačin Bistrica. Ob 20. uri bo ižakovska ljudska igra Žetev, ob 21. uri pa družabni...

Tisk Naslov Niso želeli, da se tradicija prekine

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Kultura; 6. 8. 2015

Stran v zbirki:16

Avtor A. N. R. R.


Povzetek...da bi vsi prišli na vaje, delajo bolj na projektih. Vaje so sicer vse leto, bolj intenzivne pa pred nastopom. Udeležujejo se tudi revij v organizaciji in drugih srečanj, spomladi pa so organizirali srečanje slovenskih oktetov. To srečanje JSKDje bilo tudi del slovesnosti ob letošnjem jubileju, vrhunec pa...

3

Tisk Naslov Mira Rebernik Žižek v skrbi za kulturo

Zaporedna št.6



Stran v zbirki:17

Avtor Unknown


Povzetek...Mira Rebernik Žižek v skrbi za kulturo Vodja Območne izpostave in kultumica je dala pobudo, da se ob JSKDobčinskem prazniku v Ljutomeru poseben dan nameni tudi kulturi, saj so prav kultura in njihovi veliki možje tisti,...

Tisk Naslov Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika!

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Finance - Weekend; 52.000 Stran: 14 Površina: 819 cm2

Rubrika, Datum Finance Weekend; 7. 8. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Ambrož Kvartič


Povzetek

...občinski praznik. Več sto različnih pihalnih godb Danes v Sloveniji deluje okrog 150 amaterskih pihalnih godb. Zanje strokovno in organizacijsko skrbita ter Zveza slovenskih godb. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnostiOkoli 50 pihalnih godb deluje tudi v okviru glasbenih šol in so sestavljene iz učencev igranja na pihala, trobila, tolkala in...

Internet Naslov FOTO: Občina Ljutomer se je predstavila na prostem

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Pomurec.com; 36.302


Stran v zbirki:23

Avtor Unknown


Povzetek

...zaposlovanje, Centra za socialno delo, Splošne knjižnice Ljutomer, Rdečega križa, Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, - OI Ljutomer. Predstavili so se Javnega sklada RS za kulturne dejavnostitudi Vrtec Ljutomer, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, GFML Ljutomer in Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer, Boks klubLjutomer,...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

0

Tratata, zdaj igra naša muzika!

Ambrož Kvartič

06.08.2015 22:30 / Finance 152/2015

0

V Sloveniji aktivno muzicira več kot osem tisočljubiteljskih godbenikov v več kot 150 pihalnihorkestrih. Najstarejša godba je idrijska in je s350 leti tudi najstarejša nepretrgano delujočapihalna godba na svetu.

Zgodovina godbeništva, kot ga poznamo danes, segadaleč v preteklost, v antiko in še dlje. Najpomembneje gaje oblikovala organizirana vojaška dejavnost, pri kateriso se trobila vedno uporabljala za signalizacijo, tolkalapa urejala tempo premikanja vojaških enot in hkratiustrahovala nasprotnika. Nekaj tisoč let pozneje, v 17.stoletju, se je v Evropi uveljavilo razlikovanje med dvemavojaškima glasbenima sestavoma, enim, odgovornim zabojno, in drugim, pristojnim za ceremonialno glasbo,današnje godbe pa so neposredne naslednice zadnjega.

Finance.si 06.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 231.945

22:30

Vir 1 / 6


Doseg: 231.945 Kazalo

22:30

Vir

4

http://www.finance.si/8825820/Tra-ta-ta-zdaj-igra-na%C5%A1a-muzika

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Godbe sonajpogostejesestavljalinotno neukiljudje,ljudskigodci. Sicerso bili članigodb vselejrazličnihpoklicev,izobrazbe,izkušenj innačinaživljenja,vendar pa sobiliizenačeni zuniformo inmarširanjem,zaradi česarso godbe napihala

Godbeniki v Kortah leta 1923

Drugi glasbeniki, ki so pomembnopripomogli k razvoju godb, so bilitako imenovani mestni piskači,protokolarni glasbeniki, ki so si odsrednjega veka do 19. stoletja tu intam služili denar tudi z igranjem na»neobveznih« zabavnih inceremonialnih prireditvah mestnihskupnosti. Po tretji strani imajogodbe na pihala tudi povsem»ljudske« korenine, saj so jih vselejsestavljali tudi samouki glasbeniki,ljudski godci, ki so se združevali obrazličnih priložnostih ter vmuziciranje vnašali svoje znanje inelemente ljudske glasbene estetike.

Več godb, ki »piha« že 200 let

Na Slovenskem se pihalnotolkalskezasedbe prvič omenjajo vpoznosrednjeveških virih, našanajstarejša pihalna godba pa je


Doseg: 231.945

22:30

Vir 2 / 6



22:30

Vir

5


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

močansimbolenotnosti inpovezanostiv skupnosti.

idrijska. Delovala naj bi od leta 1665,vendar to ni povsem preverljivpodatek, jo je pa leta 1686 v Slavivojvodine Kranjske Janez VajkardValvazor predstavil z besedami: »Obdveh popoldan se je četa mušketirjevz muzikanti na čelu napotila v grad ter izkazala častgospodu oskrbniku.« S 350letnico delovanja idrijskapihalna godba ni le najstarejša pri nas, ampak tudinajstarejša nepretrgano delujoča pihalna godba na svetu.V Sloveniji igra še kar nekaj godb na pihala, ki seponašajo z več kot 200letnim nepretrganimdelovanjem.

Prelomno 19. stoletje

Devetnajsto stoletje je prineslo pomembne spremembena področju godbeništva z več vidikov. Godbe so takratpostopoma prešle iz večinoma vojaške sfere vcivilnodružbeno; začele so nastajati v okviru kulturnihdruštev in čitalnic ter delovnih skupnosti v prvihindustrijskih središčih, pri čemer so imeli dalečnajpomembnejši prispevek rudarji in rudarska mesta(Zasavje in Idrija, pozneje tudi Velenje). Novonastajajočegodbe so najpogosteje sestavljali notno neuki ljudje,ljudski godci, glasbeno pa so jih marsikje usmerjaliupokojeni vojaški glasbeniki, ki so se v domači krajvračali po delu v vojski takratnega avstrijskega cesarstva.Sicer so bili člani godb vselej različnih poklicev,izobrazbe, različnih izkušenj in načina življenja, vendar


Doseg: 231.945

22:30

Vir 3 / 6



22:30

Vir

6


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

pa so bili izenačeni z uniformo in sinhronim korakanjem(marširanjem), zaradi česar so godbe na pihala močansimbol enotnosti in povezanosti v skupnosti. To sonajpomembnejše vrednote godbeništva, ki veljajo šedanes. Drug vidik razvoja godbeništva v 19. stoletju jeprineslo to, da so godbe po novem prispevale glasbenospremljavo vsakršnemu praznovanju v lokalni skupnosti,pa naj je šlo za cerkvene ali posvetne praznike, za mestoali podeželje, za poroke, pogrebe, nove maše, žegnanja,sejme in tako naprej.

Zgodovinski dogodki narekovali nastajanje godb

Množično ustanavljanje pihalnih godb lahko pri nasspremljamo v treh obdobjih, od katerih je vsako tesnopovezano z razvojem vzporednih zgodovinskihdogodkov. Prvo je sledilo revolucionarnemu letu 1848.Takrat so se pihalne godbe razmahnile predvsem obidejah in gibanjih narodnega prebujanja, saj so zigranjem slovenskih skladb spremljale različne dogodkepomladi narodov, predvsem tabore, s svojim delovanjempa h komponiranju spodbudile vrsto skladateljev takoimenovane godbeniške glasbe. Med temi skladatelji stanajbolj znana Josip Čerin inFran Korun Koželjski, kiso se jima v 20. stoletju pridružila še druga velikaimena: Bojan Adamič,Vinko Štrucl, EmilGlavnik...

Drugo obdobje množičnejšega nastajanja pihalnih godbje nastopilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje vzporedno s


Doseg: 231.945

22:30

Vir 4 / 6



22:30

Vir

7


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

tem, ko se je začela slovenska družba postopomaindustrializirati, tretje pa po drugi svetovni vojni, vobdobju socializma, ko so svoje godbe množičnoustanavljale delovne in civilnodružbene organizacije(sindikati, podjetja, gasilci, železničarji ...).Najpomembnejša dediščina zadnjega obdobja so takoimenovane prvomajske budnice, preigravanjegodbeniških maršev na javnih prostorih na 1. majazjutraj. Budnice godbeniki danes igrajo tudi obstanovskih praznikih primarnih poklicev v svojem okolju(na primer rudarski praznik) ter ob civilnodružbenopomembnih dnevih, kot je občinski praznik.

Več sto različnih pihalnih godb

Rudarska godba v Trbovljah leta 1936

Danes v Sloveniji deluje okrog 150 amaterskih pihalnihgodb. Zanje strokovno in organizacijsko skrbitaJavnisklad Republike Slovenije za kulturnedejavnosti ter Zveza slovenskih godb. Okoli 50 pihalnihgodb deluje tudi v okviru glasbenih šol in so sestavljeneiz učencev igranja na pihala, trobila, tolkala in drugeinstrumente. Poleg ljubiteljskih v Sloveniji delujeta tudidve profesionalni godbi na pihala. Leta 1948 je bila na


Doseg: 231.945

22:30

Vir 5 / 6



22:30

Vir

8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

pobudo Narodne vlade Slovenije ustanovljena Godbaljudske milice, današnji Policijski orkester. Takratnaoblast je namreč prepoznala potrebo po protokolarnemin reprezentativnem pihalnem orkestru, ki bi glasbenooblikoval protokolarne dogodke na najvišji ravni (kot soobiski tujih državnikov) ter igral na spominskih inprazničnih slovesnostih republiškega pomena.Policijskemu se je leta 1996 pridružil Orkester slovenskevojske, ki spremlja predvsem dogodke vojaškegaprotokola. Člani obeh profesionalnih orkestrov soakademsko izobraženi glasbeniki, vsi pa so prestali tudi(vsaj) osnovno vojaško oziroma policijsko usposabljanje.


Doseg: 231.945

22:30

Vir 6 / 6



22:30

Vir

9


ILIRSKA BISTRICA- Mešanipevski zbor Zvon iz župnije IlirskaBistrica se je konec junija odpravilna gostovanje po Srbiji. Na sloven-ski dan državnosti je z bogatim pro-gramom navdušil številne srbskein slovenske goste v Beogradu ter27. junija v Sremskih Karlovcih.

Na koncertu 25. junija je nasto-pil tudi zbor Pojoča družba društvaSava, ki združuje Slovence v Beo-gradu. V Sremskih Karlovcih so 27.junija dogodek popestrili s srbskimiplesi in pesmimi tudi člani Mladin-skega kulturno-umetniškega dru-štva Brankovo kolo. Staroslovanske

pravoslavne skladbe zbora Zvon soodmevale še v pravoslavni cerkvi sv.Save v Beogradu. Člani zbora Zvonso navdušili tudi s sodelovanjempri bogoslužju v osrednji katoliškistolnici v Novem Sadu. Nastope sosofinancirali in podprli Urad vladeRepublike Slovenije za Slovence vzamejstvu in po svetu, Javni skladRS za kulturne dejavnosti, občinaIlirska Bistrica ter društvo Sloven-cev. Hvaležni smo donatorjem, kiso omogočili, da smo slovenskopesem ponesli rojakom in vsemobiskovalcem koncerta.

Erika Iskra Tomažič

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Družina 09.08.2015 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 102.000

Stran: 16

Površina: 120 cm2 1 / 1

Družina 09.08.2015 NedeljaDržava: Slovenija


Stran: 16

Površina: 120 cm2

10

Dan kulture pod mogočnimi hrasti

Poezija, žlahtno zmešana z drugimi zvrstmi umetnostiPoslušanje poezije in literature domačih in drugih priznanih ustvarjalcev - Predstavili so se tudi mladi poeti, glasbeniki in gledališčniki

Minuli torek so v Ljutomeru svojo po-zornost namenili lepi slovenski in pr-leški besedi pa tudi lepim mislim inobčutjem nasploh. V okviru občin-skega praznika in v organizaciji ob-močne izpostave JSKD Ljutomer sopripravili Dan kulture, tako so poznopopoldne pod mogočnimi stoletni-mi hrasti v Parku i. slovenskega tabo-ra prisluhnili poeziji in prozi, zvečerpa seje kulturno dogajanje s poezijo,glasbo, gledališčem in žlahtno kaplji-co nadaljevalo v atriju mestne hiše.Zbrane, bilo jih je več kot sto, je na-govorila in k poslušanju povabila MiraRebernik Žižek, vodja območne izpo-stave JSKD.

Že nekaj let poteka branje poezijepod stoletnimi hrasti, ki so tudi letosponudili zavetje različnim ustvarjal-cem, ki pišejo, skladajo ali samo lju-bijo in uživajo v poeziji in literaturi,ter poslušalcem. S svojimi pesmimiali odlomki so se predstavili tisti, kitudi sami pišejo, in še drugi, ki jih zveseljem prebirajo in ob njih uživajoter so bili pripravljeni svoj izbor zna-nih in manj znanih avtorjev razkritiposlušalcem. Nastopajočim so se pri-družili tudi literarni ustvarjalci iz Hr-vaške in Bosne.

Druženje v takem krogu je tudi pri-ložnost, da se o prebranem in poveda-nem poklepeta, da se izmenjajo misli,občutenja in razmišljanja. Podobnokot v preteklosti, ko so se zbirali veli-ki in pogumni možje Prlekije, debati-rali o aktualnih vprašanjih in si želelisprememb v takratni družbi. To dru-ženje, je poudarila Rebernik-Zižkova,je namenjeno tudi spominu na dogaja-nje in spominu na prvi slovenski tabor.Kajti pred skoraj 150 leti se je ravno vtem parku zbralo sedem tisoč ljudi inpodprlo program Zedinjene Slovenije.V Ljutomeru je bil devetega avgustaleta 1868 prvi slovenskega tabor, prvoslovensko množično politično zboro-vanje za narodne pravice Slovencev, ins takim srečanji se lahko spodbudi tudidružbena kritična misel danes.

Zvečer se je dogajanje preselilo vatrij mestne hiše, v katerem je pravtako JSKD Ljutomer pripravil zani-miv dogodek, letos prvič, z naslovomŽlahtno zmešano - glasba s poezi-jo, prepletali pa so se glasba, poezi-ja, gledališče in žlahtna kapljica. Le-tos so k sodelovanju povabili mlade

ustvarjalce, z dramatizacijo pravljicePijana smrt ali Vinogradnik Tomažje zamočil je nastopil pisatelj, pesnikin igralec Luka Vasle, na kitaro je za-igral glasbenik Domen Gnezda, TinkČeh pa na violino, francoske šansoneEdith Piaf je zapela sopranistka She-herazade Boulil, Parižanka, ki lepoobvlada tudi slovenščino, nastopil paje še moški sekstet, sestavljen iz pev-cev Ljutomerskega in Cvenskega ok-teta pod vodstvom Tihomirja Babica.Ob tem so za sprostitev in izostritevčutov poskrbeli tudi z žlahtno kaplji-co domačih vinarjev Vinarstva Kova-čič in Vinoreje Kaučič.A. Nana Rituper Rodež

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 06.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 63.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 401 cm2

11

Veliko obiskovalcev je v Ljutomeru na Dnevu kulture uživalo ob poeziji, glasbi in lepi besedi ter žlahtni kapljici.

FOTOGRAFIJA BOJANA KARBA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 401 cm2

12

naoovednik dogodkovBiijraški dneviIŽAKOVCIV petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo Mi-tološki večer s prireditvijo Poezija,mitologija in glasba na Otoku ljube-zni. Pesmi bodo brali Zlatko Kraljicin Vladimir Mihaljevič Kantor iz Hr-vaške, Judit Zagorec Csuka (Madžar-ska narodna skupnost) ter Klarisa Jo-vanovič, Štefan Kardoš, Igor Likar inTine Mlinaric iz Slovenije. Ples vil bouprizorilo Društvo za kulturo in ljud-sko izročilo Ižakovci. Nastopil bo tudiDuo Ponte: Alja Petric (vokal) in Da-mjan Stanišič (kitara).V soboto bo Dan ekologije in ljudske-ga izročila. Ob 9-30 bo otroška delav-nica v organizaciji Vrtca Beltinci. Ob10. uri bo okrogla miza z naslovomObnovljivi viri - razvojna priložnostObčine Beltinci. V razpravi bodo so-delovali prof. Alojz Poredoš s Strojnefakultete v Ljubljani, Gregor Šomen izEkonomske fakultete v Ljubljani, bel-tinski župan Milan Kerman in drugi.Ob 11.30 bo predstavitev knjige v pre-kmurščini Vretine dni, katere avtorjeTine Mlinaric. Ob 12. uri bo tekmova-nje v pečenju rib na indašnji način zVaškimi dečki. Ob 15. uri bosta prikazbiijraštva in tkalska delavnica, sode-lovalo pa bo tudi Društvo ljubiteljevstarodobne tehnike Pufkač. Ob 18. uribo koncert stare glasbe v izvedbi nek-danjih godcev. Koncert bodo pripravi-li v sodelovanju z Javnim skladom RSza kulturne dejavnosti. Gostje bodoLjudske pevke z Gornjega Senika inFolklorno društvo Pozvačin Bistrica.Ob 20. uri bo ižakovska ljudska igraŽetev, ob 21. uri pa družabni večer znastopom Medžimurskih muzikan-tov.V nedeljo bo Dan duhovnosti in dru-žabnosti. Ob 6. uri bosta budnica innastop skupine Zadnji moment. V kul-turnem programu ob 10. uri z naslo-vom Pesem in besedilo bodo nastopilidijakinje in dijaki Gimnazije MurskaSobota, Danijel Škafar in Vlado Pore-doš. Ob 10.30 bo maša za pokojne inžive biijraše, ob 12. uri družabni po-poldan z ansamblom Franca Miheliča,ob 17. uri pa se bo začela Bujraška noč,na kateri bodo igrali Veseli svatje.

Pomurski poletni festivalVELIKA POLANA

Pomurski poletni festival poteka naPrireditvenem centru Poljana do ne-

delje, 9. avgusta. V četrtek, 6. julija, boPraznik slovenske narodnozabavneglasbe, na katerem bodo nastopili Po-lanski zvoki, Ansambel Trim, Ansam-bel Štrk, Ansambel Petka in Sloven-ski zvoki, ob tem pa bo tudi srečanjeKluba prijateljev slovenske narodno-zabavne glasbe. V petek bodo nasto-pili Leteči Odred, Big Foot Mama inEnergv, v soboto Prijavo kazalište inTrifrtalenadesejt, koncertno dogaja-nje pa bo v nedeljo končala Tanja Ža-gar s skupino Avantura.Ob glasbi bodo še druge aktivnosti. Včetrtek bosta srečanje upokojencevin Dan občanov Občine Velika Pola-na. V petek ob 15. uri bo tekmovanje vodbojki na mivki, v soboto ob 14. uribo na Ranču Vermida prireditev Po-nifest s konjeniškim šovom in tek-movanjem. V nedeljo ob 12. uri bo ko-lesarjenje po Veliki Polani in okoliciz naslovom Fsi klačimo s srečanjemlastnikov koles Rog, ob 13.30 pa bo-sta prireditvi Kmečka olimpijada inSenje.

Praznik občineLJUTOMERV četrtek, 6. avgusta, ob 10. uri bo vParku I. Slovenskega tabora pravljič-na ura Kaj bom, ko bom velik?, ki gapripravlja Splošna knjižnica Ljutomer,db 15.30 bo v Mladinskem centru Pr-lekije v Spodnjem Kamenščaku odpr-tje učne točke. Ob 16.30 bo v Parku I.Slovenskega tabora okrogla miza Ra-zvojne perspektive Prlekije in vklju-čevanje mladih, ob 19. uri bo v Galeri-ji Anteja Trstenjaka odprtje razstavekiparskih del Roberta Juraka, ob 20.uri pa bo na Glavnem trgu prireditevObrtnik leta 2015.V petek ob 9. uri bo v ŠRC LjutomerPalčkov orientacijski pohod za naj-mlajše, ob 17. uri pa bosta na Glavnemtrgu taborski pohod in tek. Ob 20. uribo v kulturnem domu prireditev obpraznovanju občinskega praznika znastopom Severe in Gala Gjurina.

GlasbaMURSKA SOBOTAV petek, 7. avgusta, ob 20. uri bo naSoboškem poletju nastopila skupinaSimangavole, Reunion - Francija, kiizvaja tradicionalno glasbeno zvrstmalova.RADENCI

V četrtek, 6. avgusta, ob 18.30 bo Do-sorju v okviru prireditev Dosorjevavetemica na citrah igral Laslo Cser-vek iz Madžarske.

GledališčeMURSKA SOBOTAV soboto, 8. avgusta, ob 10. uri bo naTrgu kulture v sklopu prireditev So-boško poletje glasbeno-gledališkapredstava Klarise Jovanovič z naslo-vom Stoji mi lipica. Predstava je pri-merna za otroke od štirih let dalje.

FilmMURSKA SOBOTAV petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo nagrajskem dvorišču Kino pod zvezda-mi: Festival migrantskega filma, ki gapripravljata Mikk in Hiša Sadeži druž-be (Slovenska filantropija). Predvaja-li bodo filme Rapresent (Ivana Todo-rovič), Elinkine (Enrique Verdugo) inKako preprečiti deportacijo. Po ogle-du filmov bo pogovor o njih.

DogodekMURSKA SOBOTA - Hiša SadežidružbeV četrtek in petek, 6. in 7. avgusta,med 8. in n. uro bo otroški tabor Pra-vljični direndaj (Tjaša Godvajs). V če-trtek ob 18. uri bo delavnica igranjabaskitare (Peter Horvat -Peco). V pe-tek ob 19. uri bodo na grajskem dvori-šču skupaj z Mikkom organizirali ku-linarični večer Kultivator.V ponedeljek ob 18. uri bo delavni-ca osebnostne rasti Temelji življenja(Stane Perkič) in Alkohol - skupinaza samopomoč (Milan Osterc), ob 20.uri pa transmisijska meditacija (Vla-sta Zrinski).V torek, sredo in četrtek bo v parkuin okolici festival Zbujdi se. V torekob 9- uri bo v Hiši Sadeži družbe ku-harska delavnica Bučkin rejtaš (Želj-ka Hoblaj), ob 9.30 medgeneracijskeigre (Julijana Titan, Renata Rogan,Dominik Golob), ob 18. uri predava-nje Energijske vode in kristali (MilanKelhar), ob 17.30 Uvod v učenje BrunaGroninga, ob 18.30 pa Krog prijateljevBruna Groninga.V sredo ob 9- uri bo kuharska delavni-ca Gratinirana zelenjava (Giza in Lji-ljana), ob 18. uri predavanje ČustvenaO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 63.000

Stran: 27




Stran: 27

Površina: 612 cm2

13

prevara - kaj je, kako jo odkriti v par-tnerstvu in kako naprej? (Breda Du-lar) ter Taoistične notranje vaje (DašaCipot), ob 19. uri pa bo starodobni ša-manski ritual Prehod preko ognjenečrte (Tomaž Flegar).GABERJE

V soboto, 8. avgusta, ob 16. uri se bozačel z delavnicami in prikazom sta-rih običajev Vaški praznik. Ob 17. uribo kulturni program, ob 18. uri vaškeigre, ob 20. uri pa zabavni večer s sku-pino Faringaši. Pripravili bodo tudianimacijo za otroke.MURSKA SOBOTAV četrtek, 6. avgusta, ob 18. uri bo nazahodni strani gradu v murskosobo-škem parku brezplačna poletna vad-ba joge v organizaciji Društva joga vvsakdanjem življenju Maribor. Joga bovsak četrtek med 18. in 19. uro do 27.avgusta.

PredavanjeMURSKA SOBOTAV četrtek, 6. avgusta, ob 19. uri bo vMikku predavanje z naslovom S ko-koško Frido o pomenu sočutnega so-bivanja med ljudmi, živalmi in naravo.Predavanje organizira društvo za za-ščito živali Pomurja, predavala pa boKsenija V. Kutlačič iz Zavoda Koki.

RazstaveMURSKA SOBOTAV Galeriji Murska Sobota je do 19. av-gusta na ogled razstava slik Mirka Raj-narja. V galerijski izložbi je na ogledrazstava del, ki so nastala na likovnihdelavnicah za otroke.V Pomurskem muzeju Murska Sobotabo do konca septembra na ogled raz-stava Karikature Ladislava Kondorja.Do konca avgusta je v Pokrajinski inštudijski knjižnici na ogled razstavainovativnih in likovnih del izumiteljaDraga Fiale.V Galeriji Robin bo do 29- avgusta naogled razstava Pomurskega muzejaMurska Sobota z naslovom Med po-deželjem in mestom, Murska Sobota1850-1920.LENDAVAV prostorih Galerije - Muzeja Len-dava na lendavskem gradu je do 30.septembra na ogled likovna razstava

Hommage a Picasso.V mansardnih prostorih Galerije - Mu-zeja Lendava na lendavskem gradu jena ogled razstava del 42. mednarodnelikovne kolonije Lendava - Odlivanjev bronu in del predhodnih devetih li-kovnih kolonij odlivanja v bron.V Galeriji Banffv je na ogled razsta-va tekstilne umetnosti Moda in tekstil(Laszlo Edina).V preddverju gledališke in koncertnedvorane je na ogled šesta klubska fo-tografska razstava Foto-video klubaLendava.V sinagogi je na ogled serija grafikizraelskega umetnika Dana Reisin-gerja Ognjeni zvitki.NEGOVAV gradu Negova je na ogled fotograf-ska razstava Fotograd Negova - foto-grafsko središče Svetovne zveze za fo-tografsko umetnost. Na ogled so delaHermana Čatra Pozabljen, Zakletigrad in njihove zgodbe Iva Borka, Sve-tloba življenja Maje Šivec ter Kranjskafotografija od Puharja do danes.GRAD

V gradu Grad bo do konca oktobra naogled razstava fotografij sodelujočihna sedmem fotografskem natečaju vKrajinskem parku Goričko. Do koncaavgusta pa je na ogled razstava teks-tilnih izdelkov z elementi tradicional-ne dediščine z naslovom O, ti, ti. Iz-delki so nastali v organizaciji Ljudskeuniverze Murska Sobota.GORNJA RADGONAV Domu kulture Gornja Radgona je dokonca avgusta na ogled razstava z na-slovom Kunst August 2015, na katerisvoja dela predstavljajo Vidka Borko,Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, In-grid Paar in Petra Stock. Gre za med-narodni projekt, v okviru katerega bona treh razstaviščih svoja dela pred-stavljajo 18 umetnic in umetnikov. ObGornji Radgoni bo razstava še v Rad-goni in Vrbnem/Feldbachu.

V Špitalu sta na ogled razstava voščil-nic zbiralca Antona Vodana in stalnazbirka Radgonski mostovi.

V Knjižnici Gornja Radgona je naogled likovna razstava Društva upo-kojencev Gornja Radgona.Napovedi kulturnih, turističnih indrugih dogodkov pošiljajte do po-nedeljka do 11.00 na elektronski na-slov: [email protected].

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 27




Stran: 27

Površina: 612 cm2

14

50 let Ljutomerskega okteta

Niso želeli, da se tradicija prekineDušan Prelog je prevzel vodenje okteta od očeta Mirka -Poskrbijo za lepo slovensko pesem in kakšno hudomušnicoLjutomerski oktet praznuje letos50-letnico svojega delovanja in spadamed najstarejše slovenske oktete. Vzdajšnji pomlajeni sestavi pojejo prvitenor Bojan Ferenc in Dejan Kolarič,drugi tenor Tihomir Babic in Igor Go-lob, bariton Marko Rus in Marko Jureš,basista sta Peter Beznec in Simon Ma-roša, vodi pa ga Dušan Prelog. V času,ko seje prejšnja zasedba ob 45-letni-ci odločila, da bodo prenehali aktivnodelovati, je dirigentsko palico prevzelod svojega očeta Mirka Preloga.

Da se vendarle ne bi prekinila dol-ga in bogata tradicija okteta, ki je ssvojim petjem zaznamoval marsika-tero prireditev in dogodek, in ker jebilo nekaj članov, ki so se zavedali, daje treba vztrajati in so bili pripravlje-ni poiskati nove glasove, so še naprejpeli. V svojem programu skrbno ne-gujejo tradicijo poustvarjanja sloven-ske ljudske pesmi in pri tem izbirajotudi novejše priredbe, pojejo umetnepesmi slovenskih avtorjev, skladbeiz različnih obdobij od renesanse donajsodobnejših del domačih in tujihskladateljev, radi zapojejo črnske du-hovne pesmi, v svojem repertoarju paimajo tudi nekaj napitnic in skladb zaposebne priložnosti.

»Obstaja pa železni repertoar slo-venskih oktetov, tistih skladb, ki jihpoje večina oktetov, to pa so na pri-mer Slovenec sem, Oj, Triglav mojdom, O mraku, Večerni ave, O kresuin še druge lepe skladbe, brez katerihne gre,« pove Prelog. V svoj repertoarradi vključijo tudi svoje domače, pr-leške skladbe, ena takih je hudomu-šnica Ste vidli barona ali Jaz sem čujaftiča peti in druge

V Ljutomeru in Prlekiji je razveje-na pevska tradicija, med drugim Slo-vensko pevsko društvo letos praznujecelo uo-letnico aktivnega delovanja,poleg tega imajo tudi lepo število zbo-rov in različnih manjših pevskih za-sedb. Mnogi pevci in pevke pojejo vrazličnih zasedbah, večina pa se jihsreča v komornem zboru Orfej. Pre-log je povedal, da vse skupine medseboj dobro sodelujejo, imajo skupnekoncerte, po potrebi pa si pevce tudiposodijo. Ubrano petje pa je poveza-no tudi s trdimi vajami. Ker se dan-

danes ni vedno enostavno uskladiti,da bi vsi prišli na vaje, delajo bolj naprojektih. Vaje so sicer vse leto, boljintenzivne pa pred nastopom. Udele-žujejo se tudi revij v organizaciji JSKDin drugih srečanj, spomladi pa so or-ganizirali srečanje slovenskih oktetov.To srečanje je bilo tudi del slovesnostiob letošnjem jubileju, vrhunec pa bo30. oktobra, ko bodo v Ljutomeru pri-pravili jubilejni koncert.A. N. R. R.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 362 cm2

15

Ljutomerski oktet z lepo, največkrat slovensko ali ljudsko pesmijo sodeluje na marsikateri prireditvi, fotografija arhiv ljutomerskega okteta

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 362 cm2

16

Mira Rebernik Žižek

v skrbi za kulturoVodja Območne izpostave JSKD in kul-tumica je dala pobudo, da se ob občin-skem prazniku v Ljutomeru posebendan nameni tudi kulturi, saj so pravkultura in njihovi veliki možje tisti, ki sopomembno zaznamovali prleški in šir-ši slovenski prostor. Sredi poletja, ko jerazen festivalov bolj malo kulturnih do-godkov, so pripravili prijeten večer poe-zije, literature, glasbe in gledališča. Pri-ložnost so dali različnim ustvarjalcem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 41 cm2

17

C^ DEDIŠČINA

TRA-TA-TA, ZENAŠA MUZ

V Sloveniji aktivno muzicira več kot osem tisev več kot 150 pihalnih orkestrih. Najstarejša gcleti tudi najstarejša nepretrgano delujoča piha

Q AMBROŽ [email protected]

Zgodovinagodbeništva, kotga poznamo danes, segadaleč v preteklost, v antikoin še dlje. Najpomemb-

neje gaje oblikovala organiziranavojaška dejavnost, pri kateri so setrobila vedno uporabljala za signa-lizacijo, tolkala pa urejala tempopremikanja vojaških enot in hieratiustrahovala nasprotnika. Nekajtisoč let pozneje, v 17. stoletju, seje v Evropi uveljavilo razlikovanjemed dvema vojaškima glasbenimasestavoma, enim, odgovornim zabojno, in drugim, pristojnim zaceremonialno glasbo, današnjegodbe pa so neposredne nasledni-ce zadnjega. Drugi glasbeniki, ki sopomembno pripomogli k razvojugodb, so bili tako imenovani mestnipiskači, protokolarni glasbeniki,ki so si od srednjega veka do 19.stoletja tu in tam služili denar tudiz igranjem na »neobveznih« zabav-nih in ceremonialnih prireditvahmestnih skupnosti. Po tretji straniimajo godbe na pihala tudi povsem»ljudske« korenine, saj so jih vselejsestavljali tudi samouki glasbeniki,ljudski godci, ki so se združevali obrazličnih priložnostih ter v muzi-ciranje vnašali svoje znanje in ele-mente ljudske glasbene estetike.

Več godb, ki »piha« že 200 letNa Slovenskem se pihalno-tolkalskezasedbe prvič omenjajo v poznosre-dnjeveških virih, naša najstarejšapihalna godba paje idrijska. Delo-vala naj bi od leta 1665, vendar to nipovsem preverljiv podatek, jo je pa

leta 1686 v Slavi Vojvodine KranjskeJanez Vajkard Valvazor predstavil zbesedami: »Ob dveh popoldan seječeta mušketirjev z muzikanti na če-lu napotila vgrad ter izkazala častgospodu oskrbniku.« S 350-letni-co delovanja idrijska pihalna godbani le najstarejša pri nas, ampak tu-di najstarejša nepretrgano delujo-ča pihalna godba na svetu. V Slove-niji igra še kar nekaj godb na pihala,ki se ponašajo z več kot 200-letnimnepretrganim delovanjem.

Prelomno 19. stoletjeDevetnajsto stoletje je prineslo po-membne spremembe na področjugodbeništva z več vidikov. Godbeso takrat postopoma prešle iz veči-noma vojaške sfere v civilnodružbe-no; začele so nastajati v okviru kul-turnih društev in čitalnic ter delov-nih skupnosti v prvih industrijskihsrediščih, pri čemer so imeli dalečnajpomembnejši prispevek rudar-ji in rudarska mesta (Zasavje in Idri-ja, pozneje tudi Velenje). Novonasta-jajoče godbe so najpogosteje sestav-ljali notno neuki ljudje, ljudski god-ci, glasbeno pa so jih marsikje us-merjali upokojeni vojaški glasbe-niki, ki so se v domači kraj vračalipo delu v vojski takratnega avstrij-skega cesarstva. Sicer so bili članigodb vselej različnih poklicev, iz-obrazbe, različnih izkušenj in na-čina življenja, vendar pa so bili ize-načeni z uniformo in sinhronimkorakanjem (marširanjem), zara-di česar so godbe na pihala močansimbol enotnosti in povezanosti vskupnosti. To so najpomembnej-še vrednote godbeništva, ki velja-jo še danes. Drug vidik razvoja god-

beništva v 19. stoletju je prineslo to,da so godbe po novem prispevaleglasbeno spremljavo vsakršnemupraznovanju v lokalni skupnosti,pa naj je šlo za cerkvene ali posvet-ne praznike, za mesto ali podeže-lje, za poroke, pogrebe, nove maše,žegnanja, sejme in tako naprej.

Zgodovinski dogodkinarekovali nastajanje godbMnožično ustanavljanje pihal-nih godb lahko pri nas spremlja-mo v treh obdobjih, od katerih jevsako tesno povezano z razvojemvzporednih zgodovinskih dogod-kov. Prvo je sledilo revolucionar-nemu letu 1848. Takrat so se pihal-ne godbe razmahnile predvsemob idejah in gibanjih narodnegaprebujanja, saj so z igranjem slo-venskih skladb spremljale raz-lične dogodke pomladi narodov,predvsem tabore, s svojim delova-njem pa h komponiranju spodbu-dile vrsto skladateljev tako imeno-vane godbeniške glasbe. Med temiskladatelji sta najbolj znana JosipČerin in Fran Korun Koželjski, kiso se jima v 20. stoletju pridružilaše druga velika imena: Bojan Ada-mič, Vinko Štrucl, Emil Glavnik ...

Drugo obdobje množičnejše-ga nastajanja pihalnih godb je na-stopilo na prelomu iz 19. v 20. sto-letje vzporedno s tem, ko seje za-čela slovenska družba postopomaindustrializirati, tretje pa po dru-gi svetovni vojni, v obdobju socia-lizma, ko so svoje godbe množič-no ustanavljale delovne in civilno-družbene organizacije (sindika-ti, podjetja, gasilci, železničarji ...).Najpomembnejša dediščina zad-

•AJ IGRA:iKA!

dč ljubiteljskih godbenikovDdba je idrijska in je s 350dna godba na svetu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance - Weekend 07.08.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 52.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 819 cm2

18

njega obdobja so tako imenovaneprvomajske budnice, preigrava-nje godbeniških maršev na javnihprostorih na 1. maja zjutraj. Budni-ce godbeniki danes igrajo tudi obstanovskih praznikih primarnihpoklicev v svojem okolju (na pri-mer rudarski praznik) ter ob civil-nodružbeno pomembnih dnevih,kot je občinski praznik.

Več sto različnih pihalnih godbDanes v Sloveniji deluje okrog 150amaterskih pihalnih godb. Zanjestrokovno in organizacijsko skrbi-

ta Javni sklad Republike Sloveni-je za kulturne dejavnosti ter Zvezaslovenskih godb. Okoli 50 pihal-nih godb deluje tudi v okviru glas-benih šol in so sestavljene iz učen-cev igranja na pihala, trobila, tol-kala in druge instrumente. Po-leg ljubiteljskih v Sloveniji deluje-ta tudi dve profesionalni godbi napihala. Leta 1948 je bila na pobu-do Narodne vlade Slovenije usta-novljena Godba ljudske milice, da-našnji Policijski orkester. Takrat-na oblast je namreč prepoznalapotrebo po protokolarnem in re-prezentativnem pihalnem orke-

stru, ki bi glasbeno oblikoval pro-tokolarne dogodke na najvišji rav-ni (kot so obiski tujih državnikov)ter igral na spominskih in praz-ničnih slovesnostih republiške-ga pomena. Policijskemu seje le-ta 1996 pridružil Orkester sloven-ske vojske, ki spremlja predvsemdogodke vojaškega protokola. Čla-ni obeh profesionalnih orkestrovso akademsko izobraženi glasbe-niki, vsi pa so prestali tudi (vsaj)osnovno vojaško oziroma policij-sko usposabljanje.

vSflRfi^Ri/-/ I n^B^BI^^^^^^I

mBSS^kmSB-mBKL^L^^-M^Am

»36

Godbeniki v Kortah leta 1923

Rudarska godba v Trbovljah leta IS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 52.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 819 cm2

19

55Godbe so najpogostejesestavljali notno neukiljudje, ljudski godci. Sicerso bili člani godb vselejrazličnih poklicev, izo-brazbe, izkušenj in nači-na življenja, vendar pa sobili izenačeni z uniformoin marširanjem, zaradičesar so godbe na pihalamočan simbol enotnostiin povezanosti v skup-nosti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 52.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 819 cm2

20

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

FOTO: Občina Ljutomer se je predstavila naprostemLjutomer, 06.08.2015 ob 13:00

Včeraj je v sklopu praznovanja 59. občinskega praznika Občine Ljutomer naGlavnem trgu Ljutomer potekala predstavitev občinskih in državnih organov terjavnih zavodov in podjetij.

Obiskovalci so se lahko seznanili z delom in storitvami občinske uprave in upravne enote

Občine Ljutomer, Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer, DSO Ljutomer,

Zavoda za zaposlovanje, Centra za socialno delo, Splošne knjižnice Ljutomer, Rdečega

križa, Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, Javnega

sklada RS za kulturne dejavnosti OI Ljutomer.

Predstavili so se tudi Vrtec Ljutomer, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, GFML Ljutomer in

Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer, Boks klub Ljutomer, Judo Prlekija, Košarkarski

5 osebam je to všeč.Všeč mi je

Pomurec.com 06.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 36.302

13:00

Vir 1 / 3



13:00

Vir

21

http://www.pomurec.com/vsebina/34593/FOTO:_Obcina_Ljutomer_se_je_predstavila_na_prostem

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

klub Ljutomer in številni drugi.

Splošna knjižnica Ljutomer pa je na ta dan vsem novim članom omogočila brezplačno

enoletno članarino ter odpis zamudnine za knjižno gradivo ob obisku knjižnice. Za

zabavo pa je v večernih urah poskrbel Ansambel Opoj.


Doseg: 36.302

13:00

Vir 2 / 3



13:00

Vir

22


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Več fotografij v spodnji galeriji...


Doseg: 36.302

13:00

Vir 3 / 3



13:00

Vir

23


zbirka medijskih objav - jskd.si · pdf file2 seznam objav v zbirki: internet naslov...

Documents