zbornik 2005

128
(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov) ZBORNIK Mestna občina Celje Celje, 2005

Upload: fit-media-doo

Post on 23-Mar-2016

266 views

Category:

Documents


5 download

DESCRIPTION

ZBORNIK (evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov) Mestna občina Celje Celje, 2005 Oblikovanje: Branko Vovk Lektura: Damjana Grčar Zbornik Pokrovitelj: Mestna občina Celje Grafična priprava: Andrej Mohorič Tisk: Eurograf Velenje (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih2 Celje, junij 2005 Urednika: Natalija Črepinšek in Jože Volfand Izdajatelj in založnik: fit media d.o.o.

TRANSCRIPT

Page 1: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih

(evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov)

Z B O R N I K

Mestna občina Celje

Celje, 2005

Page 2: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih2

Zbornik

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov)

Izdajatelj in založnik: fit media d.o.o.

Urednika: Natalija Črepinšek in Jože Volfand

Pokrovitelj: Mestna občina Celje

Avtorji: Barbara Avčin Tržan, Milan Bizjak, Zvone Britovšek, Aleksander Bukanovsky, Natalija Divjak, mag. Janez Ekart, Vilma Fece, Jure Ferlin, dr. Meta Gorišek, dr. Tanja Kamin, Lučka Kavkler, Aleksander Kerstein, dr. Avguštin Lah, Janja Leban, Milka Leskošek, mag. Mojca Letnik, Vitomir Mavrič, Emil Nanut, mag. Bernarda Podlipnik, Janez Podobnik, dr. Niko Samec, Andreja Slapnik, Nada Suhadolnik Gjura, Bojan Šrot, dr. Marinka Vovk

Oblikovanje: Branko Vovk

Lektura: Damjana Grčar

Grafična priprava: Andrej Mohorič

Tisk: Eurograf Velenje

Naklada: 500 izvodov

Celje, junij 2005

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

628.47

(NE)UČINKOVIT sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih :(evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov) / [avtorji BarbaraAvčin Tržan … [et al.] ; urednika Natalija Črepinšek in JožeVolfand]. – Celje : Fit media, 2005

ISBN 961-6283-21-9

1. Avčin Tržan, Barbara 2. Črepinšek, Natalija

221020160

ISBN 961-6283-21-9

9 789616 283212

Page 3: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 3

Vsebina

Uvodni nagovori

Bojan Šrot, Mestna občina CeljeUVELJAVITI DOBRO PRAKSO .....................................

Janez Podobnik, Ministrstvo za okolje in prostorPOSODOBITI DRŽAVNO STRATEGIJO .........................

dr. Avguštin Lah, Svet za varstvo okolja RSŠIRŠI RAZGLED Z GRMADE ODPADKOV ......................

Dosežki in problemi pri izvajanju operativnih programov ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (komunalni odpadki)

dr. Meta Gorišek, MOPSOFINANCIRANJE PROJEKTOV NA PODROČJU RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI S SREDSTVI PRORAČUNA RS TER S SREDSTVI EVROPSKE KOMISIJE IN UMEŠČANJE TEH PROJEKTOV V PROSTOR ................

Milka Leskošek, Javne naprave, j.p., d.o.o.KONCEPT REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI IN FINANCIRANJE IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE ..................................

Nerazvito okoljsko obveščanje in osveščanje v Sloveniji

Vilma Fece, Gorenje d.d.VLOGA SISTEMA EMAS PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI .................................

dr. Marinka Vovk, Eko d.o.o. Slov. KonjiceDIAGNOSTICIRANJE PROCESOV, KI OGROŽAJO REALIZACIJO PROJEKTOV CENTROV ZA RAVNANJE Z ODPADKI - PRIMER PRISTOPA K JAVNOSTI V PROJEKTU CERO SLOV. KONJICE .............................

dr. Tanja Kamin, FDV, Univerza v LjubljaniKOMUNIKACIJSKO SPODBUJANJE OKOLJU PRIJAZNIH VEDENJ ......................................

Poti in stranpoti pri doseganju evropskih ciljev pri predelavi in reciklaži odpadkov v lokalnih skupnostih

mag. Bernarda Podlipnik, MOPPROBLEMI IN ODGOVORNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI PRI IZVAJANJU PROGRAMOV ZA RAVNANJE Z ODPADKI .........................................

Janja Leban, GZSRAVNANJE Z ODPADNO GOSPODINJSKO OPREMO V POVEZAVI Z OZONU ŠKODLJIVIMI SNOVMI IN F PLINI ..................

Emil Nanut, Jure Ferlin, Kemis d.o.o.NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV ......................

Barbara Avčin Tržan, Slopak d.o.o.IZKUŠNJE SLOPAKA PRI DOSEGANJU OPERATIVNIH CILJEV V SISTEMU RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO ...........................................

mag. Mojca Letnik, Letnik – Saubermacher d.o.o.PRAKTIČNE IZKUŠNJE PRI ZBIRANJU ODPADNE EMBALAŽE, KI JE KOMUNALNI ODPADEK ...................

mag. Janez Ekart, Surovina MariborENERGIJSKA IZRABA ODPADKOV KOT ALTERNATIVNO GORIVO .....................................

doc. dr. Niko Samec, RR COTVLOGA TERMIČNE OBDELAVE ODPADKOV V CELOVITEM KONCEPTU RAVNANJA Z ODPADKI NA REGIONALNI RAVNI CELJE ...........................................................

Lučka Kavkler, Mercator d.d.RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR, D.D. KOT ZAVEZANCU, KI LOČENO ZBERE NAJVEČJE KOLIČINE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI ............................................

Vitomir Mavrič, Luka Koper d.d.PRENOVA ECO MANAGEMENTA SKUPINE LUKE KOPER D.D V FUNKCIJI OKOLJSKEGA OSVEŠČANJA, USKLADITVE Z ZAKONODAJO TER ZAHTEVAMI ISO 14001/2004 ..............................

Aleksander Kerstein, Zvone Britovšek, Natalija Divjak, CM Celje d.d.SISTEM RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI V SKUPINI CM CELJE IN LOKALNE SKUPNOSTI ..............

Nada Suhadolnik Gjura, ARSOČEZMEJNO POŠILJANJE ODPADKOV .........................

Andreja Slapnik, Aleksander Bukanovsky, Milan Bizjak, MOPVLOGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA PRI UČINKOVITEM RAVNANJU Z ODPADKI V OBMOČNI ENOTI CELJE ........................

Izjava za javnost ....................................................

Page 4: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih4

UVELJAVITI DOBRO PRAKSO

Spoštovane dame, cenjeni gospodje, spoštovani udeleženci simpozija. V Mestni občini Celje v zadnjih letih veliko pozornosti, truda, znanja in energije posvečamo skrbi za okolje. Poleg številnih projektov, ki smo jih izpeljali in jih še načrtujemo, je rezultat naše skrbi tudi simpozij, na katerem bomo z različnih strani osvetlili ravnanje z odpadki v lokalnih skupnostih. Iskreno sem vesel, da v svojih okoljskih prizadevanjih nismo osamljeni, da je vedno več institucij, podjetij in posamezni-kov, ki se aktivno vključujejo v reševanje okoljske problematike. Brez njihovega aktivnega sodelovanja bi bila namreč tudi izvedba takega simpozija nemogoča. Zato naj se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri organizaciji simpozija, in tudi vsem tistim, ki nam boste na njem predstavili svoje strokovne prispevke.

Mnogi menijo, da se o ravnanju z odpadki veliko govori in razglablja, da pa je pot do konkretnih rešitev dolga in težka. Zato ta simpozij ni namenjen ponavljanju že slišanega, pač pa se bodo na njem aktualna vprašanja obravnavala z vidika prakse in izkušenj. In prav na področju konkretnih rešitev smo v Mestni občini Celje v za-dnjem času ogromno naredili.

Uspešno smo končali projekt izgradnje centralne čistilne naprave, ki smo jo zgra-dili s pomočjo evropskih sredstev. S pomočjo evropskih sredstev bomo začeli graditi regijski center za odpadke, ki bo v naslednjih dvajsetih letih ali še več za-gotavljal odlaganje odpadkov za tako rekoč vse občine v regiji. Leta 2003 pa smo začeli tudi projekt Celostno komuniciranje Mestne občine Celje za odgovorno ravnanje z okoljem, s katerim želimo vzpostaviti dvosmerno komuniciranje z laično in strokovno javnostjo ter gospodarskimi družbami, ki delujejo na območju lokalne skupnosti.

Za to smo vsem gospodinjstvom v Celju poslali brošuro, ki prebivalce seznanja z odgovorim ravnanjem z okoljem, s strategijami in projekti Mestne občine Celje. Izdelana je bila tudi maskota, ki spremlja projekt, poimenovali smo jo Ekorg, iz-bran pa je bil tudi slogan Celje – mesto, v katerem želim živeti. Prebivalcem je na voljo tudi brezplačna telefonska številka, na kateri lahko izvejo vse, kar jih o okolju zanima, pred kratkim pa smo v sodelovanju s celjskimi osnovnimi šolami pripravili tudi televizijski kviz na temo okolja.

Rezultat celostnega komuniciranja Mestne občine Celje za odgovorno ravnanje z okoljem sta tudi dva simpozija. Prvega, z naslovom Trajnostni razvoj – od strategi-je do prakse, smo pripravili lani, drugi, o učinkovitem sistemu ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih, pa je pred nami.

Na Mestni občini Celje se zavedamo, da tako okolje, kakršno je, ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi dano. Vemo, da je za okolje treba skrbeti, če ga želimo ohra-niti vsaj takega, kakršno je. Zato je nujno povezovanje tistih, ki imajo izkušnje na področju uveljavljanja dobre prakse pri ravnanju z odpadki. In prav to je eden od poglavitnih namenov tega simpozija. Prepričan sem, da bo ta simpozij dosegel svoj namen in pripomogel k temu, da bomo tudi v prihodnosti živeli v čistem in urejenem okolju.

Bojan Šrot,župan Mestne občine Celje

UVODNI NAGOVORI

Page 5: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 5

POSODOBITI DRŽAVNO STRATEGIJO

Ministrstvo za okolje in prostor bo v naslednjem obdobju posvečalo veliko pozor-nost okoljski problematiki, ki je tesno povezana z delovanjem obveznih lokalnih javnih služb, zlasti kar zadeva ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in ohranjanje narave.Pri ravnanju z odpadki se že sprejeta državna strategija ne bo bistveno spre-menila.Država bo namreč še naprej spodbujala intenzivno ločeno zbiranje odpadkov pri izvoru, ponovno izrabo in recikliranje odpadkov ter izgradnjo regijskih centrov za odpadke, ki morajo vključevati najmanj sto tisoč prebivalcev v okviru enega regij-skega centra.Eden od ciljev operativnega programa odstranjevanja odpadkov, katerega cilj je zmanjšati količino odloženih biorazgradljivih odpadkov, je namreč tudi termična obdelava preostanka odpadkov, pri katerem ni mogoče doseči 5-odstotne mejne vrednosti TOC z drugimi postopki, in tistih organskih odpadkov, pri katerih je taka obdelava nujna.Lokacije za termično obdelavo odpadkov še niso dokončno opredeljene, kar po-meni, da bodo o konkretnih lokacijah še potekale razprave oziroma posvetovanja.Ker je ravnanje z odpadki občutljivo in dinamično področje, bo treba dopolniti in po-sodobiti državno strategijo skladno s spremembami na terenu in trendi v Evropi. Vsi postopki za izbor lokacij, namenjenih objektom za ravnanje z odpadki, bodo po-tekali odprto in transparentno, v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo in evropsko prakso, ob upoštevanju strokovnih argumentov in mnenja javnosti. Država bo pri določanju optimalnih lokacij lokalnim skupnostim pomagala vedno, kadar bodo projekti pripravljeni tako, da bodo skladni z državnimi izhodišči.Posebno pozornost bo ministrstvo posvetilo tudi cenovni politiki, saj bo prek ustrez-nih finančnih mehanizmov mogoče stimulirati ločeno zbiranje odpadkov, varčevanje s pitno vodo in odgovorno ravnanje z odpadnimi vodami. Ministrstvo bo na podlagi državnih izhodišč in občinskih razvojnih programov izdela-lo državni razvojni načrt za izgradnjo manjkajoče infrastrukture. Sladno s sprejetim programom se bo taka infrastruktura financirala iz okoljskih dajatev tako, da bodo ekonomski učinki najugodnejši, sredstva za investicije pa bodo kar najmanj obre-menjevala ceno storitev javnih služb čiščenja in odvajanja odpadnih voda.Z izvedbo operativnega programa v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi bodo za-htevani okoljski standardi čiščenja in odvajanja odpadnih voda sicer postopoma povečevali ceno storitev lokalnih javnih služb. Cilj projekta pa je jasna ločenost med lastno ceno storitev in ceno za uporabo infrastrukture, vključene v storitve, ki naj bi ostala na nivoju cene okoljskih dajatev.Posebno pozornost bo ministrstvo v naslednjem obdobju posvetilo varovanju vod-nih virov in dobri mreži za oskrbo s pitno vodo na lokalni ravni. Pitna voda v Slove-niji predstavlja enega najpomembnejših naravnih virov, zato zahteva ravnanje s to naravno dobrino še posebno pozornost. Da bi dosegli ta cilj, bo na državni ravni pripravljen poseben operativni program, ki bo opredeljeval glavne naloge države in lokalne skupnosti, nabor nujnih naložb v infrastrukturo z definiranimi finančnimi viri in terminskim planom naložb.Želim vam uspešno delo z željo, da boste ob poslušanju referatov in z izmenjavo medsebojnih izkušenj ob zaključku posveta bogatejši za znanje in izkušnje.

Janez Podobnik,minister za okolje in prostor

Page 6: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih6

UVOD

Z odpadki polnimo prenekatero dolino, odlagališča prekrijemo s prstjo, jih ozelenimo s travo in tako prikrijemo negativni del ekonomije in potrošništva. Odlagamo, česar ne potrebujemo, česar nismo mogli prihraniti ali pospraviti, razne odpadne snovi in predmete, kar vse je nastajalo z veliko porabo energije, z zahtevnim znanjem in de-lom, ki pogosto ni prizanašalo zdravju ljudi in ni bilo brez nezgod.Predstavljajmo si, da bi vse odpadke v državi odlagali na en kup: gradili bi veliko spominsko goro svoje dobe. Tej gori vsako leto v Sloveniji dodamo 5–9 milijonov ton odpadkov, za vsakega prebivalca po 3 ali več ton! Vprašamo se, kako je to mogoče, saj vemo, da se na komunalnih odlaga-liščih povprečno na prebivalca nabere letno 410 kg odpadkov, ko pa začnemo seštevati količine vseh surovin, goriv, pridelkov in drugih snovi, odvzetih iz narave, in razmišljati, kaj je iz njih nastalo, nam po-stane vroče. Problem odpadkov je ekonomska in prostorska tegoba sodobnega sveta, ki je tudi smrdljivo go-jišče bolezenskih povzročiteljev in sidrišče raz-ličnih nevarnosti. Zahteva posebno ravnanje in še pospravljanje za nevestnimi, ki nedopustno zavržejo v gozdovih in na bregovih rek zlasti tisto, kar je najte-že pospraviti. Odpadki se nabirajo še na podstrešjih in v lopah, vidimo jih na kamionih, ki vozijo po naših dolinah ... To goro odpadkov ‘naskakujejo’ naši reševalci z raznih smeri: tehnologi, energetiki, ekonomisti, prostorski urejevalci, komunalni delavci, župani, znanstveniki, nevladne skupine okoljskih ali ekolo-ških varuhov in še kdo. Kaže, da se celo povezujejo v skupine urejevalcev, ki naj bi se ‘povzpele na vrh gore’. Toda ‘na vrhu gore’ je že cela množica sod-nikov in navijačev, ki zelo živahno razpravljajo. Na zastavi, ki jo imajo, piše ‘NIMBY’, tujka, ki je kratica za geslo ‘Samo ne na mojem dvorišču’ ...

ŠIRŠI RAZGLED Z GRMADE ODPADKOV

dr. Avguštin Lah,Svet za varstvo okolja RS

Prav je, da odklanjamo, kar nam kazi okolje in škodi, zavedati pa se moramo naše skupne usode in nuje, da moramo napredovati. Seveda tako, da razvijamo in pridobivamo nove tehnologije, ki bodo zmanjšale in odstranile škodljive pritiske na okolje in ogrožanje našega zdravja in počutja. Naj-bolj onesnažujoča industrija se zmanjšuje ali preure-ja, nove razvojne dejavnosti pa so informacijske tehnologije in biotehnologija, nanotehnologija in proizvodnja okoljskih tehnologij. Toda prihaja-jo nadaljnje spremembe v energetiki, proizvodnji tehnike in strojev, v kemični in celulozno-papirni in-dustriji, ker moramo zmanjšati energetsko in snovno porabo ter prometne stroške. Podobna so pričako-vanja pri poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in živilski predelavi ter pri storitvah, zlasti pri trgovini, turizmu in prometu. Zmanjšati moramo tudi odvisnost od uvo-za, seveda z večjo učinkovitostjo ter zmanjšanjem vseh emisij v okolje. Posebno poglavje je embala-ža surovin, pomožnih materialov in izdelkov.Potreben je tudi pogled po okolju, kjer se vse odvija in smo neposredno udeleženi. Nešteto možnosti je, pa tudi nešteto pasti v tem bogastvu. Vsak dan na-stajajo nove snovi in novi izdelki, več deset tisoč kemikalij in izdelkov kroži po deželi. Zdaj prihaja, kot pravijo, ‘pametna embalaža’, ki naj bi z novo tehno-logijo uničevala mrčes, uporabniku povedala, kdaj in kakšno dozo zdravila mora vzeti, ki bo ob odprt-ju posodice s kavo poskrbela, da se bo kava takoj ogrela, konzerva za pivo se bo nemudoma ohladila na želeno temperaturo. Nova embalaža bo uporab-niku morda povedala, katero živilo je zdravju primer-no, ali tisto iz gorenjskega mleka, izdelano v Italiji, ali katero od mnogih domačih in še več uvoženih. Istočasno pa beremo, da ni dovolj nadzora, labora-torijev, opreme in ljudi, ki bi skrbeli za naše zdravje in počutje. Tu nedvomno manjka še en vmesni člen: lokalna samouprava, ki bi skrbela, da nam genera-torji potrošništva ne bi neovirano podtikali nepotreb-nih ali celo škodljivih izdelkov.Ravnanje z odpadki je že tri desetletja na pred-nostnem seznamu nalog. Postavili smo si cilj, da bomo zmanjšali nastajanje odpadkov, kolikor je mo-goče, izkoristili snovi v njih in zagotovili red in var-nost v okolju. V srednjem veku je ob tedanjih higien-skih in zdravstvenih razmerah mnogo ljudi pomorila kuga. Zdaj načrtno skrbimo za higieno in red, ima-mo vodovode, kopalnice, kanalizacije, zbiralnike in redno odstranjujemo odpadke, kar omogoča varen življenjski standard, vendar nas ogroža nova oblika ‘kuge’: civilizacijske bolezni, ki so precejšen zase-vek škodljivih in nevarnih snovi v okolju in predvsem

Page 7: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 7

posledica neustreznega načina življenja. Razvoj pri-naša nove odpadke, med katerimi so kemični, me-dicinski in elektronika. Ekonomske razlage blaginje dopuščajo njen okoljski in socialni vidik, toda dodati je treba še zdravstvenega in kulturnega.Lokalne skupnosti imamo zato, da skrbijo za izgled in urejenost kulturne krajine, točneje vasi in mest, za preprečevanje nereda pri ravnanju z odpadki in parkiranju avtomobilov, za redno oskrbo z vsem, kar potrebujemo v gospodinjstvih in na delovnih mestih. Skrbijo tudi za oskrbo z energijo. Moramo opozoriti, da živimo v času tehnoloških sprememb ‘in napred-ka’. Na te med drugim opozarjajo odpadki elektro-nike in strupov ter rastoča poraba energije. Morali bi zmanjšati škodljive emisije v okolje, jih pa še ved-no povečujemo. Kako zagotoviti dovolj električne energije in goriva za vozila, je vprašanje za vse, za bogate in revne, za ljudi v mestih in na podeželju. Pomislimo, kaj je bilo leta 1985, kaj je danes in kaj bi utegnilo biti leta 2025. To je čas štirih desetletij elektronike in informatike v zgodovini člo-veka, čas eksplozivne rasti prebivalstva, fizioloških sprememb in civilizacijskih bolezni, čas, ko se je go-spodarstvo vrednostno povečalo za sedemkrat (in se bo še), narava pa skrčila za tretjino (in se bo še), čeprav na polovici kopne površine, ki je skalnata in puščavska, in še marsikje drugje ni več neoporeč-ne in stalne vode niti za solze. Ujme pa so parada podnebnih sprememb na planetu.

RAVNANJE Z ODPADKI JE TEHNOLOŠKI, EKONOMSKI, HIGIENSKI IN OKOLJSKI PROBLEM

Ko je govor o evropski in naši strategiji razvoja, prevladuje težnja po ekonomski uspešnosti. To je razumljivo, vendar se ob tem poraja nekaj vpra-šanj. Ekonomska uspešnost se izkazuje s podjet-niškimi bilancami, nova vrednost in zunanji stroški pa nastajajo tudi v naravi in s storitvami. Računati moramo s tremi razvojnimi osnovami, ki se spre-minjajo: (1) z raznovrstno naravo, v kateri nastajajo podneb-

ne spremembe in nepričakovani nevarni pojavi,(2) s spremembami v prebivalstvu v fiziološkem in

socialnem pogledu in(3) z dinamično razvijajočo se znanostjo in tehno-

logijami, ki prinašajo nove dosežke in tudi ne-sreče.

Vse, kar delamo, naj bi imelo skupen cilj: demo-kratičen razvoj, želeno blaginjo in sonaravno

trajnostni (vzdržljivi) razvoj. Med ovirami na tej poti so tudi izgube in seveda odpadki (v vseh agre-gatnih stanjih). Odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih procesih ter v življenjskem okolju, niso postranska zadeva, ker označujejo učinkovitost in tehnološko raven proizvodnje, oblike potrošnje ter urejenost vseh vrst okolja. Zato je treba spremljati povzroči-telje in vrste odpadkov ter vse pojave, ki so s tem povezani. Viri odpadkov so: pridobivanje surovin, kmetijska proizvodnja, vse vrste predelovalnih dejav-nosti in med storitvenimi dejavnostmi zlasti promet, trgovina in turizem, načini življenja ljudi, vseh vrst nezgod in motenj, opuščanje nujnih vzdrževalnih del in negovanj, tudi računalništvo in telefonija! Vse to označuje oziroma spreminja notranje dogajanje v družbi in odseva zunanje vplive globalizacije, po-trošništva in pritiskov na naravo in človekovo okolje.Že samo prisotnost človeka v okolju na več na-činov obremenjuje naravo. Kar črpamo iz nje, se v drugačnih oblikah vrača v naravo. Vulkani, puščav-ski vetrovi in potresi so izjemni naravni dogodki, ki občasno onesnažijo ozračje, človek s svojimi dejav-nostmi pa ga stalno obremenjuje. Tako se hkrati sre-čujemo z ‘učinkom tople grede’, s škodljivimi posegi v naravo, tudi z učinki rudarjenja in odlaganjem jalo-vine, odpadkov, elektrarniškega in drugega pepela, sadre, s primeri škodljive sečnje in zaradi širjenja lubadarja z večjo sanitarno sečnjo, z uničevanjem rodovitnih tal, obsežno erozijo in hudourniki, plazovi itd. Zdaj občutimo posledice osuševanja mokrišč in posegov v naravni proces kroženja vode. Tlem in vo-dam škodi odlaganje metalurške žlindre in rdečega blata ter emisije kemične, celulozno-papirne indu-strije itd. Nešteto je virov odpadkov in njihovo se-stavo moramo ugotavljati že v procesih nastajanja, kajti spremembam v naravi sledijo migracije, pojavi deagrarizacije in nadaljnje slabšanje narave. Tragedije in težave neredko preglasijo ekonom-ski cilji in izogibanja stroškom za varovanje okolja, kar ni etično in je škodljivo, kajti življe-nje je celovita prostorska in življenjska stvarnost in hkrati razvojni proces. Pri proizvodnem ustvarjanju je mogoče doseči isto vrednost z večjo ali manjšo porabo in izgubami materiala in energije; razlika je lahko tehnološke ali strukturne narave ter med energijsko bolj ali manj intenzivnimi panogami. Taka je razlika med energetsko precej manj učinkovitimi ZDA v primerjavi z Japonsko; ZDA porabijo znatno več energije za enako novo vrednost in imajo več emisij zaradi kurjenja domačega premoga, ki ga je na japonskih otokih manj. Intenzivno pa se ukvarjajo

Page 8: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih8

z novimi obnovljivimi viri energije. Evropa je nekje med ZDA in Japonsko, Slovenija pa je še preveč potratna ali premalo varčevalna. V Sloveniji ni večje surovinske, pač pa je predelovalna industrija z zahtevnejšo porabo energije. V primerjavi z Italijo imamo delež primarnega sektorja v BDP enak, toda Slovenija ima dvakrat več zaposlenih in zato manjšo učinkovitost ter večji delež zaposlenih tudi v indu-strijskem sektorju. Slabše imamo razvite storitvene dejavnosti, na primer logistiko, in upravno poslova-nje; povsod imamo torej kaj izboljšati. Za pridobivanje kakih 70 kovin (v svetovnem povpre-čju 148 kg/preb. leta 2000) je treba letno izkopati več milijard ton rud. Ni brez pomena oznaka ‘črna’ metalurgija za pridobivanje 1,2 milijarde ton železa (2002) in zatem 924 milijonov ton jekla. Spomnimo se časov razvoja metalurgije v Sloveniji in okolja glavnih metalurških središč: Idrije, Jesenic, Štor, Mežice, Raven na Koroškem in Kidričevega. Pomisliti je treba tudi na trpljenje in žrtve ljudi, ki so ustvarjali novo vrednost za celotno skupnost. Ko je prodonosna Sava povsem zasula akumulacijo hidro-elektrarne Moste, so jo leta 1974 skušali izprazniti tako, da so odprli zapornice hidroelektrarne, močan rečni tok je odplavljal usedline in deloma obnavljal prostor za vodno jezero. V usedlinah so izcedki z je-seniških odlagališč žlindre, s katerimi se je zastrupil ves živelj reke in so poginile ribe v Savi do Zbiljskega jezera blizu Ljubljane. Na Jesenicah so že odpravili pridobivanje železa v plavžih in tudi deponije žlin-dre so deloma odstranili, nekaj pa prekrili s prstjo in ozelenili; ostale so kot metalurška dediščina. V Idrijci in Soči še vedno ugotavljajo sledi živega sre-bra v ribah, čeprav je rudarjenje in pridobivanje žive-ga srebra v Idriji opuščeno; reka verjetno izpira še rudišče. Na Japonskem so bili z živim srebrom za-strupljeni številni uživalci rib, ki so se v zalivu, kamor so se odtekale odpadne vode kemične industrije, navzele živega srebra (‘bolezen minamata’).

Težave so tudi pri drugih proizvodnjah. Za 2,6 milijona ton pridobljenega zlata v enem letu je bilo treba izkopati in predelati 700 milijonov ton rude. Ni čudno, da je zlato drago. Toda bistveno je dejstvo, da po novi tehnologiji predelave lužijo rudo s cia-nidno raztopino, s čimer se je pocenila proizvodnja zlata, toda kemikalija prehaja z odpadki v okolje; le dvoodstotna cianidna raztopina povzroči smrt člo-veka ali živali v 40 sekundah, opozarja J. E. Young (Worldwatch institut, Vital signs 2001, str. 64). Isti avtor poroča o izločanju živega srebra v reko Ama-zonko tudi pri rudarjenju zlata. Nesreča v romun-skem rudniku in topilnici zlata januarja 2000, ko je izteklo v reko Tiso (in zatem v Donavo in Črno morje) 130 milijonov litrov cianidne baze, je bila druga naj-hujša nesreča po črnobilski jedrski katastrofi leta 1986 (L. R. Brown, Eco-economy, 2001, str. 130). Navedeni primeri opozarjajo na problem kemiza-cije okolja. V proizvodnji in na trgu je na deset tiso-če kemikalij, od teh vrsta strupenih za človeka. Pri podrobni analizi krvi neke Američanke so odkrili kar 200 kemikalij (Anne Platt McGinn: Why Poison Our-selves? Worldwatch Paper 153, 2002, str. 7).Sodobni problem so nezgode z razlitji tekočih goriv in kemikalij, ki onesnažijo tla in ogrozijo vodne vire. Iz tankerjev, naftovodov, pri črpanju nafte in dosta-vah naročnikom se vsako leto izlije v okolje najmanj poldrugi milijon ton goriv. V treh desetletjih je bilo skupaj več kakor 7600 civilnih nesreč z ugotovljeno izgubo 10,6 milijona ton nafte. Hudo okoljsko bre-me so tudi vojni spopadi. Težave so s tankerji ozi-roma nezgodami in spopadi, toda to je zaradi nas, ki potrebujemo goriva! Pomembno je zato, kako z gorivi ravnamo. Ob zmernih avtomobilskih vožnjah je poraba goriva bistveno manjša kakor pri pospe-šenih, potovanja so tudi varnejša, malo časovno raz-liko pa poplača prihranek in ozaveščenje, da manj škodimo zraku in sebi.

Primerjava deležev BDP in zaposlenosti treh sektorjev ustvarjanja in porabe energije:

država BDP/preb. v USD

delež BDP po sektorjih zaposlenost po sektorjih poraba energijekWh/preb.primar. sekund. terciar. primar. sekund. terciar.

ZDA 37312 2 23 75 2 22 76 12896

Japonska 32859 1 31 68 5 30 65 7907

Avstrija 30349 2 32 66 2 25 73 8272

Italija 24998 3 27 70 5 32 63 5318

Slovenija 14000 3 36 61 10 39 52 6007

Vir: Istituto geografico de Agostini, Calendario 2005.

Page 9: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 9

Marca 2004 so Združeni narodi poročali, da se je število mrtvih con v ribolovnih območjih (izlovljenih in zastrupljenih) od leta 1990 podvojilo (na 146). Sicer pa so obalne cone vseh celin marsikje zelo onesnažene. V Argentini je vodovje La Plate pri Bu-enos Airesu izjemno onesnaženo z dioksini, težkimi kovinami, pesticidi in odplakami, kar se pozna tudi na ribah. (Tam imajo svoj ribiški klub slovenski iz-seljenci, op. A. L.) Znanstveniki poročajo, da je v lososih iz ribogojnic celo več strupenih snovi kakor v prosto živečih ribah te vrste. Nezakonito rudarje-nje za telefonsko elektroniko potrebne snovi (mine-rala ‘coltan’) je povzročilo smrt več sto redkih goril v DR Kongo. Japonski znanstveniki so po preteku pol stoletja prvič ugotovili, da so delci radioaktivnega plutonija, ki izvirajo iz ameriških nuklearnih posku-sov, tudi v japonskih vodah. In še iz Kitajske: erozija in širjenje puščave Gobi je povzročilo, da zdaj vetro-vi razpihavajo ogromno prahu in v celih pokrajinah povzročajo težave pri dihanju in zmanjšujejo vidlji-vost na 10 m razdalje. Sečnja drevja in krčenje gozdov se intenzivno nadaljujeta, seveda predvsem v deželah surovin; 45 % lesa porabita celulozno-papirna (v letih 1961–99 se je povečala z indeksom 309) in lesna indu-strija, v kateri se zmanjšuje delež žaganega lesa, skokovito pa povečuje izdelava lesnih plošč (iveric, lesonita in panelnih plošč). Velika je poraba vode in količina odplak. Poleg tehnoloških vidikov proizvodnje in trženja je treba videti vsa razmerja v naravi in družbi. Eko-nomske izgube zaradi nesreč in odpadkov narašča-jo in odvzemajo znaten del novo ustvarjene vredno-sti. Potrošništvo (‘consumerism’, Gary Cross: An All-Consuming Century, 2000) je v 20. stoletju nadgradilo sodobni kapitalizem, trgu omogoča bogastvo potrebnega in drugega blaga ali storitev, neštetim ljudem pa zaposlitev. Toda to potrošniško družbo razjeda nasprotje, ker gospodarstvo napre-duje, svetovna manjšina bogatih pobira sadove, svetovna revščina pa se povečuje, in kar je tudi zelo kritično, narava propada. Pojavi degradacije naravnega okolja se širijo, problemi z vodo in energijo ter svetovna revščina pa zaostrujejo. Informacijska sredstva, ki omogočajo boljše sprem-ljanje pojavov in kakovost menedžmenta, imajo tudi dva škodljiva učinka: zmanjšujejo število zaposlenih in v okolje vnašajo nove nevarne odpadke, ki jih pre-našajo v nerazvita okolja. Naj spomnimo: rastlinstvo in voda nam omogo-čata obstoj! Samo s to osnovo deluje vsa svetovna proizvodnja in ekonomija. Tudi naša! Tržna merila na

primer ne upoštevajo, da v naravi živimo ljudje dobe-sedno skupaj z drevesi. Živimo podobno dolgo, po istih razvojnih zakonitostih, da vsak organizem potre-buje čas za razvoj in polno ustvarjalnost, ko obnemo-re, ga morajo nadomestiti novi produktivni organizmi. Drevesa in ljudje smo povezani: mi izkoriščamo kisik in izdihavamo ogljikov dioksid, drevesa pa potrebuje-jo ogljikov dioksid in izločajo za nas kisik. To še daleč ni vse; znanost ve za propad civilizacij zaradi škod-ljivih snovi in v pokrajinah, kjer ni gozdov in vode. Taki pojavi se dogajajo v nerazvitih okoljih, ki jim je les gradivo in edini izkoriščeni vir energije: ko drevja ni več in ostane gola sušna dežela, življenje propa-da. Obe vrsti – ljudje in drevesa – smo izpostavljeni boleznim, škodljivcem, ujmam in raznim pritiskom. Razlika je v tem, da narava sama za seboj ne pušča odpadkov, le spreminja se po vplivih podnebnih de-javnikov, ljudje pa, ki smo se umsko razvili in znamo usmerjati svoje dejavnosti, ustvarjamo odpadke v škodo narave, človeka in gospodarstva. Potrošnja je za človekovo blaginjo bistvenega pomena, nas opozarjajo ekonomisti, ekologi pa, da obenem tudi spodkopava zdravje okolja in ljudi. Kapital se mora obračati in oplojevati, to pa poteka s proizvodnjo in potrošnjo tako, kakor to omogoča trg. Toda vprašanje je, kaj je kapital in za koga dela. Kapital so sredstva (‘okoljski kapital’) in smo ljudje (človeški fizični in umski kapital), z obo-jim omogočamo zadovoljevanje naših potreb in tudi utrjevanje razvojne poti. Živimo v razmerah, ko se porabniki spopadajo za naravne vire in se njihovo izgubljanje nadaljuje. Človekove potrebe in zahte-ve do narave so presegle njene zmogljivosti in jo slabijo. Ali razvoj prinaša tudi napredek? To je bistveno vprašanje.Z opisanim dogajanjem izgublja živa narava, to dokazuje razvoj v zadnjih treh, štirih desetletjih. Toda izgublja tudi človek kot vrsta v naravi in z njim gospodarstvo. Slabša se biotska raznovrstnost, ki je pogoj za obstoj in kakovost življenja. To pomeni, da se naš razvoj ustavlja, čas in naravni procesi pa ne. Človeštvo kot del narave je v slepi ulici, zato je treba spremeniti marsikaj v našem načinu gospodarjenja. Okoljski problemi se vedno bolj zaostrujejo pri surovinski, vodni in energetski oskrbi, pri predelavi živil in drugih potrebnih proizvodih, pri urejanju bi-vališč in bivanja ter skrbi za zdravje narave in ljudi. Poraba energije (fosilnih goriv in proizvedene elek-trične energije) vztrajno raste, rezerve pa kopnijo. Vsaka tona emisije ogljikovega dioksida, opozarja dr. M. G. Tomšič, prinaša v Evropi do 20 € škode, v Sloveniji 6 €.

Page 10: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih10

KAKŠNA PRIHODNOST SE TOREJ NAKAZUJE?

Pred pogledovanjem v prihodnost se je treba vpra-šati, kaj nam je prinesel dosedanji razvoj. Priča-kovanja o blaginji in urejenem življenju je dose-gla le petina človeštva, dve petini imata pogoje za normalno ustvarjanje in življenje, a tudi veli-ke obveznosti, dve petini pa živita v razmerah, ki ob sodobnih dosežkih pomenijo bedo in ovi-ro razvoju. Ob tem pa je glavno in usodno, da se je družbeni razvoj zapletel v svetovno ekološko krizo zaradi nasprotja med tem, kar človeštvo v naravi jemlje zase in odvzema drugim delom žive narave. Čudno se to sliši ob presoji, da se je kapitalizem uveljavil kot najbolj učinkovit družbe-ni sistem. Ali je res najbolj učinkovit? To se danes ob analizi svetovnih razmer že marsikje sprašujejo. Spoznanja o ekološki krizi ni več mogoče ovreči: dokazujejo jo podnebne spremembe, krhanje nara-ve in družbena nasprotja v svetu.Te razmere so se zaostrile z drugo svetovno vojno in razvojem do konca 20. stoletja. Spremembe in procesi v naravi pa omejujejo čas za uveljavi-tev sonaravno uravnoteženega (trajnostnega) razvoja in odpravo bistvenih motenj razvoja na polovico 21. stoletja. Treba bo zapreti škarje med gospodarsko rastjo in slabšanjem narave, ker se je razmerje 60 odstotni delež žive narave (35 % goz-dov in 25 % kmetijskih tal) in 40 % nerodovitnega površja Zemlje spremenilo v sorazmerje 50 : 50 (24 % gozdov, 26 % kmetijskih tal in 50 % nerodovit-nega sveta). Ob tem, ko je virov manj, je odpadkov več!Ko razmišljamo o tem in o posledicah naših dejanj, denimo, kakšne bi utegnile biti razmere leta 2025 ali 2030, si težko predstavljamo to bližnjo prihodnost, saj moramo še marsikaj raziskati v naravi in družbi, komaj 24 let poznamo osebni računalnik in šele nekaj let pozna vrh naše znano-sti zgradbo in funkcijo dednine, ki usmerja rast in zmožnosti človekovega organizma. Samo slutimo lahko, kaj utegnejo v naslednjih desetletjih prinesti ali povzročiti biotehnologija in medicina ali pa izde-lava čipov in elektronskih naprav, katerih odpadki postajajo iz leta v leto večji problem.Ob teh presojah in primerjavah je zanesljivo tudi spoznanje, da bo morala biti naša (in evrop-ska) družbena skupnost čez dve desetletji na precej višji razvojni in kulturni ravni od sedanje. Spremeniti je treba veliko tehnologij, razviti nove vire energije, bolj moramo skrbeti za zdravje ljudi in varovati bogastvo narave ter bolje izobraževati in

ozavestiti celotno populacijo. Prav to je treba upoš-tevati pri ekonomskih načrtovanjih evropske razvoj-ne tekme! Izpopolniti se mora predvsem ekonomija z ekolo-škim knjigovodstvom narave sploh, ne le posamez-nih dejavnosti, bolj sinhronizirani bodo morali biti odnosi v družbi in družbe do narave. Samo tako si lahko predstavljamo uresničljivost dvojnega cilja naše in evropske skupnosti: potrebujemo nove dosežke na mnogih področjih in učinkovitejše gospodarjenje, toda obremenitve narave je tre-ba čim prej uravnotežiti z možnostmi in skoraj prepoloviti materialne potrebe in porabo ener-gije. Sliši se skoraj neizvedljivo, vendar gre za pre-novo in preureditev upravljanja. Gospodarstvo lahko začnemo izboljševati z novimi tehnološkimi dosežki, v naravi je mogoče ustaviti procese degradacij in sanirati nekatere poškodbe v naravi, zmanjšati tudi breme odpadkov, kar pa za-hteva tudi določen čas, sredstva in usposabljanje ljudi. To lahko dosežemo z ozaveščenjem od-govornih dejavnikov in spodbudami za ljudi, da druge poti ni! Le dveh bistvenih posledic učinkov na naravo ni mogoče hitro popraviti: slabšanja podnebnih razmer in izgubljanja in slabšanja obdelovalnih tal zaradi urbanizacije in kemizacije okolja. Naravo je mogoče hitro po-slabšati in krčiti, popravljati pa teže iz dveh razlogov. Ozelenitve puščav bodo še dolgo fatamorgana, ker podnebja ni mogoče ‘upravljati’, temveč je treba uskladiti rast in potrebe svetovnega prebivalstva s tem, kar ponuja narava Zemlje. En tak val vzpona napak in popravljanja traja stoletje. Kljub temu pa moramo s sedanjim ravnanjem prispevati, da bodo taki cilji nekoč uresničljivi tudi zunaj doline Nila, saj je Sahara že bila travnata in živa pokrajina. Dolgoročni cilji potrošništva, ki so uresničljivi, pa so: izboljšati bivalne pogoje in graditi stano-vanja, kar pomeni urejanje mest v mejah že zase-denega ozemlja, nadaljnjo proizvodnjo avtomobilov spremeniti z izboljšanim pogonom in gorivom ter spodbudami za javni promet, zagotoviti dovolj hrane s predpripravo (lahko tudi industrijsko z zdravstvenim nadzorom) ter razvoj elektronike. Ta družba res obeta več zaposlovanja in podpira ne-odvisnost potrošnikov pri izbiri načina življenja, toda potrošništvo poživlja proizvodnjo po volji tistih, ki z njo tržijo, in ta brez varstva države (zdravstvenega nadzora, socialnega varstva in okoljskega reda) prav lahko ogroža zdravje ljudi. Dejstvo, da je mno-go ljudi zaposlenih pri popravljanju posledic potroš-ništva, nesreč in škode, pomeni porabo znatnega

Page 11: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 11

dela družbenega proizvoda, ki bi ga sicer lahko na-menili razvoju blaginje.

V Johannesburgu so se leta 2002 udeleženci z vsega sveta dogovarjali o zmanjšanju svetovne revščine za polovico. Po podatkih FAO je 825 mi-lijonov ljudi podhranjenih, še dvakrat toliko pa je tistih, ki tudi ne morejo prispevati k urejanju okolja razen z osebnim odnosom do reda. Ker se je za ne-kajkrat povečala količina snovi v izvozno-uvoznem trženju (vrednost blaga v izvoznih tokovih po svetu se je od 1970 do 2003 povečala za šestkrat), je tudi veliko več odpadkov in odplak. Po svetu po-tuje letno 700 do 800 milijonov turistov. Koristi in dobiček pobirajo v razvitih deželah, le pri izkoriš-čanju naravnih bogastev in delu turizma, ki seže v podnebno ugodne in zanimive kraje, služijo tam s storitvami in prodanimi izdelki, imajo pa tudi veliko dela s čiščenjem okolja in urejanjem prometa. Svetovne razsežnosti nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi so velik problem, ki dopolnjuje naloge Združenih narodov pri skrbi za ohranitev narave in njene raznovrstnosti. ZDA s 5 odstotki svetovnega prebivalstva porabi-jo kar 26 % svetovne količine premoga in nafte ter 27 % zemeljskega plina. Razvite države OECD s 15 % svetovnega prebivalstva porabijo 61 % alu-minija (v ZDA 22 kg/pr. letno), 49 % jekla in 42 % tehničnega lesa. Do 2030 se poraba surovin in količina odpadkov še ne bo zmanjševala; samo napoved za porabo papirja govori o skorajšnjem povečanju za 30 %. Osnovna surovina je železo in zelo se je povečala predelava kovin. Za proizvod-njo 1,12 milijarde ton železa (2002) so morali me-talurgi pretopiti dve milijardi ton železovih rud in še veliko odpadnega železa in jekla. V tej kritični polovici stoletja sta se črpanje in poraba fosilnih goriv povečala za 4,7-krat, površina in naravna vloga gozdov pa se je hkrati dramatično zmanjša-la (za tretjino prvotne). Zato je tudi toplogrednih plinov v ozračju skoraj za tretjino več kakor v pre-dindustrijski dobi. Z zanimanjem in s skrbjo beremo podatke o do-gajanjih po svetu. V osemmilijonskem New Yorku se nabere dnevno 12 tisoč ton odpadkov, letno okoli 4,4 milijona ton ali 540 kg na prebivalca. Odvažati jih morajo na odlagališča več kakor 480 km daleč in tako vsak dan ropoče v obeh smereh 15 km dolga kolona 600 velikih tovornjakov, na vsakem je po 20 ton odpadkov in se nato vračajo prazni po nove tovore. Pri tem dnevno pokurijo nekaj sto ton goriva, emitirajo ogromno ogljikove-

ga dioksida in strupenih delcev, obrabijo nešteto gum in cest ter počasi tudi tovornjake spreminja-jo v odpad. Del odpadkov seveda reciklirajo. V ZDA od 102 milijard aluminijskih konzerv za pi-jače reciklirajo 63 %, torej jih zavržejo 38 milijard in že pri proizvodnji teh konzerv iz aluminija je 33 % odpadkov, ki jih v glavnem ponovno pretopijo in lahko porabijo za izdelavo posod. Pridobivanje in predelava aluminija pa zahteva izjemno veliko energije in vode. Poleg tega proizvodnja aluminija še vztrajno narašča! Na Japonskem delajo za pet-ino racionalneje in v Evropi tudi.To je samo en primer med mnogimi tisoči izdel-kov. In kaj nastaja med sto tisoč kemikalijami in kemičnimi izdelki, ki jih proizvajajo, predelujejo in prodajajo po vsem svetu v raznih oblikah? Doda-mo lahko račun, da v mestih sveta živi več kakor tri milijarde ljudi ali za 375 New Yorkov, ki sicer nimajo vsi enake potrošnje in količin zavrženih snovi ali energije. Toda to je podoba potrošniške ekonomije!

Znanstveno so dokazane povezave med emi-sijami toplogrednih plinov in vodno paro v ozračju ter učinkom tople grede na biotsko raz-novrstnost, kmetijstvo, ekonomske aktivnosti, človekovo zdravje in svetovni ekosistem (State of the World 2004, str. 15–21).Evropa, ki ima lastne vire hrane in vode, zaostaja pa za ekonomskimi dosežki ZDA, mora v svoji tekmi za konkurenčnost ‘umiriti’ deset tisoč velikih industrijskih onesnaževalcev. Za razbremenitev narave je program EU (IPPC) o odpravi industrijske-ga onesnaževanja v velikih podjetjih do leta 2011 izjemnega pomena, vendar je treba ob zamenjavi neustreznih tehnologij z boljšimi, ki jih hkrati šele razvijajo, dosežke prenesti še na množico malih in srednjih proizvodnih ter storitvenih dejavno-sti (trgovina, promet), kar bo še trajalo. V procesu, ki ga označuje prizadevanje za zmanjšanje količine odpadkov že pri virih nastajanja, se bosta spremeni-la tudi njihova sestava in ravnanje z njimi. Ustavimo se še pri razmerah v Sloveniji. Ravnanje z odpadki vključuje vrsto raznih dejavnosti. Na komunalna odlagališča pripeljejo vsako leto okoli 820.000 ton odpadkov, statistike pa ugotavljajo, da v vseh panogah in dejavnostih nastane okoli 4,6 mi-lijona ton odpadkov letno, kar je petkrat več, kakor je komunalnih. Od vseh odpadkov jih dobre tri mi-lijone ton predelajo ali odstranijo proizvajalci sami, seveda s tem snovno in energijsko ne izginejo, toda poldrugi milijon ton odpadkov, ki jih sami ne morejo

Page 12: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih12

rešiti, oddajo ob ustreznih stroških v ravnanje dru-gim dejavnikom. Podatki so podatki, zakonitosti pa so odločujoča realnost.

KAJ TO POMENI Z GOSPODARSKEGA VIDIKA?

Ne glede na večjo ali manjšo zanesljivost podatkov nam ta preglednost omogoča presojo razsežnosti pojavov, o katerih je govor. Najprej smo pozorni na primarno proizvodnjo – rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo – ki zelo vpli-va na naravo. Za kmetijstvo je značilno, da goji malo, vendar selekcioniranih rastlin, ki zahtevajo posebno nego. Od več kakor 7000 užitnih rastlinskih vrst jih je po-membnih za prehrano le kakih sto, ki dajejo 60 % svetovne dietalne energije. Med njimi so štiri vrste pridelkov, ki dajejo večino hrane: koruza, riž, pše-nica in krompir. Zelo jih napadajo bolezenski dejav-niki in škodljivci, občutljive pa so tudi za vremenske spremembe. Razen tega pomeni pridelek okoli 5 ton pšenice, 20 ton krompirja in čez 40 ton silažne koruze na ha njiv odvzem velikih količin za rast naj-bolj potrebnih snovi, ki obenem s kemizacijo zelo slabša podlago za kakovostno in zdravju primerno pridelovanje in dodelavo živil. Premislimo tudi, da bo narava potrebovala za presnovo iz matičnih kamnin v rodovitno površje z nekaj žetvami odpeljanih snovi sto in več let. Že tako nam primanjkuje zemljišč za samooskrbno proizvodnjo, vse več potrošnikov pa pričakuje celo ekološko, to je organsko pridelano neoporečno hrano, ki se širi ali ohranja tam, kjer to dopušča kakovost tal in je zagotovljen nadzor. Trgo-vina tudi ponuja veliko uvoženih in industrijsko pred-pripravljenih živil, do katerih je zaupanje deljeno, kar kaže zmanjšana poraba mesa ob akutnih pojavih živalskih bolezni ali nezaupanje do zaščitno škrop-ljenih in gensko spremenjenih pridelkov, čeprav ti ob upoštevanju predpisov in nadzoru kakovosti živil ne ogrožajo zdravja ljudi. Vsekakor bo treba po-svečati kmetijstvu več pomoči kakor le glede na prispevek k BDP, ker je pomemben tudi pri-spevek k ohranjanju narave. Kmetijstvo srednje Evrazije se zaradi podnebnih sprememb ‘pomika’ proti severu, zato propadajo številne rastlinske in živalske vrste, ki ne prenesejo hitrih sprememb. O tem kaže misliti ob širjenju me-diteranskih vplivov na naš biotsko zelo raznovrsten kras. Vse več razlogov sili ljudi k migracijam. Iskanje možnosti za življenje v Evropi in Severni Ameriki se zelo povečuje.

V naravi je na tisoče zdravilnih rastlin. Zmanjševanje biotske raznovrstnosti (tudi zaradi razmetavanja od-padkov) najprej prizadene ta vir zdravja, od katerega je odvisna tudi farmacevtska industrija. To je mnogo več kakor le misel na zdravilne čaje. Krčenje gozdov v tropskem pasu povzroča posle-dice globalnih razsežnosti. Tako je večje zanimanje za neoporečno brazilsko meso pospešilo sečnjo gozdov v Poamazonju zaradi pridelave krme, kar ljudem prinaša dohodek od lesa, živinoreje in vred-nosti zemljišč, v globalnem pomenu pa slabša živo naravo in podnebje Zemlje. Med zelo pomembnimi dejavniki za življenje je ener-getika. Ob vseh znanih strategijah in programih je primerno spomniti na napotila bruseljske deklaraci-je o trajnostni (sonaravno uravnoteženi) energetski politiki v mestih, kjer je poraba energije največja. Poseben problem predstavljajo mestni promet, dnevno oskrbovanje (dobrine, transport) in mno-žično potovanje ljudi v mesta; marsikje že omejujejo ali prepovedujejo osebni avtomobilski promet in po-spešujejo razvoj javnega prometa in kolesarjenja. Toda urejevalci življenja mest so se lotili snovanja velikih potrošniških centrov zunaj mest, kar povzro-ča odseljevanje iz središč in zelo povečuje prav av-tomobilski promet ter porabo goriv. Še en problem je: način življenja spodbuja težnje po večanju bivalne površine domov ter zahtevnejšem opre-mljanju in vzdrževanju stanovanj in domov. S tem se zelo povečuje energetska poraba (od ene na 2 do 3 tone kalorične vrednosti kurilnega olja po osebi letno), težave pa se kažejo okoli termoelek-trarn in toplarn. To se dogaja celo v klimatsko ugod-nih sredozemskih deželah! Vendar, ugotavlja Janet L. Savin, na Švedskem v hladnem podnebju, kjer je treba ogrevati stanovanja in imajo sodoben bivalni standard, porabijo manj energije na osebo kakor v Združenih arabskih emiratih ali Kuvajtu. Odvisno je od bivališč in načina življenja ljudi v njih. V ZDA porabijo v domovih na osebo 2,4-krat več energije kakor v Evropi. Na splošno pa poraba energije raste. Energetska agencija ZDA ocenjuje, da se bo poraba tekočih goriv do leta 2025 povečala za 54 %. Zdaj se hi-tro povečuje izkoriščanje vetrne, vodne in solarne energije kot sonaravnih obnovljivih virov. Proizvajalci solarnih sistemov upajo, da se bo do leta 2012 ko-ličina vgrajenih sistemov povečala za osemkrat. Na-kazuje se obnovitev gradnje jedrskih elektrarn: ob 438 obratujočih po svetu, ki dajejo 16 % električne energije, že gradijo 28 novih in še najmanj 35 (na Kitajskem 30) je načrtovanih.

Page 13: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 13

Vse to se na koncu zaostri z odpadki – radioaktivni-mi, računalniškimi, telefonskimi in drugih vrst sodo-bne elektronike, ki vsebujejo težke kovine in druge strupe. Začeli so jih že izvažati v dežele v razvoju. Tako dobivamo poleg že dosedanjih velikih bremen še nove okoljske probleme. Znanost opozarja, da se kažejo posledice mednarodnega trženja in turiz-ma tudi na zdravju ljudi. Dokazano je širjenje nevar-nih organizmov po svetu: že priprave na vsakoletne epidemije gripe nas na to opozarjajo. V ZDA ugotav-ljajo ‘bioinvazivnost’: v 200 letih se je tam naselilo okoli 50.000 neavtohtonih vrst, in če pomislimo, da kar 98 % ameriške hrane zagotavljajo pridelava in predelava koruze, pšenice in riža, živinoreja in perutninarstvo, ni dvoma, da so ti viri izpostavljeni različnim nevarnim pojavom (ne nazadnje ptičji kugi iz JV Azije). Koliko okuženih živali je že bilo treba odstraniti! Problemi so tudi s širjenjem gensko iz-boljšanih rastlin. To niso le ameriški problemi, tudi naši so lahko.

NEKAJ SKLEPNIH UGOTOVITEV

Pojav odpadkov in ravnanje z njimi je tehnolo-ški, ekonomski, socialni, prostorski, ekološki in ne nazadnje etični problem pravne države. Po-glablja se s potrošništvom in razvojem blaginje in z revščino in z njo povezano neurejenostjo bivalnega okolja. Napredek je odvisen od tega, kako se bo celotna skupnost dvignila na višjo kulturno raven. Gre za izobrazbo in znanje, za ozaveščenje, razvoj pod-jetništva, ki gradi celotno skupnost, za kulturno ure-janje odnosov v družbi. Demokracija ni le sistem človekovih pravic in občutena sproščenost v družbi, temveč je tudi odgovornost za urejene družbene odnose in okoljski red. Merila ne morejo biti po-litična, temveč strokovna in etična, politika pa naj s podporo javnosti ocenjuje, kateri pristop omogoča najboljši razvoj oziroma uresničitev prednostnih ciljev.Razmere se preučujejo z indikatorji in mednarod-nimi primerjavami. V Nemčiji s 87 indikatorji opre-deljujejo splošno blaginjo in zdravstveni standard, vlogo izobraževanja, premožnost, človekove pra-vice, kakovost ekosistema, zraka in vode ter rabo naravnih virov. S tehnološkim napredkom, ki je dosežek zna-nja, inovativnosti in ustvarjanja, se vedno rešujejo tudi ekonomski, socialni, prostorski in ekološki vidiki ravnanja z odpadki. Osnovni cilj je: manj

odpadkov in stroškov, manj snovnih in energijskih izgub ter toliko večji BDP.V mestih je največ problemov. Obstajajo lepo urejene mestne četrti z bogatejšim prebivalstvom, mestna središča, ki se starajo in jih del stalnih pre-bivalcev zapušča, ker se seli v sodobno razpršeno periferijo, kjer se urejajo tudi novi oskrbovalni siste-mi. Problemi so v siromašnih in onesnaženih mest-nih predelih. V okolici mest so objekti za predelavo in odlaganje ostanka odpadkov. V poročilih o razvojnih načrtih je poudarjena tudi gradnja novih stanovanj, problem pa je pridobiva-nje gradbenih zemljišč. Opozoriti moramo, da ne bi smeli urbanih območij širiti niti za meter v obde-lovalna zemljišča. Povsod je pomembna vzdržnost. Očitno pa pomanjkanje regionalne mreže po-vezovanja občin, širšega razvojnega načrtovanja in odpravljanja neskladij v razvoju pokrajin otežuje reševanje z odpadki povezanih problemov. Ravnanje z odpadki je že dolgo naša prednostna okoljska naloga. Dolgotrajnost reševanja je po-sledica ločenega obravnavanja te okoljske teme. Največ možnosti in nalog je pri gospodarstvu ter pri občinah zaradi interesov in potreb vseh prebivalcev, država pa mora spodbujati in podpira-ti to reševanje. Naj sklenemo ta krog razmišljanja: politika ravna-nja z odpadki se ne začenja pri soočenju z njimi ob virih nastajanja in njihovih učinkih v prostor-ski stvarnosti, temveč ob načrtovanjih dejavno-sti, izbiri tehnologij in materialov, pri bilancah energije in transportni logistiki, ob ocenah last-nosti in načinih nastajanja domačih in uvoženih izdelkov. Računice udeležencev verige od proiz-vodnje do potrošnje so različne: proizvajalci proda-jajo svoje izdelke in storitve po pogodbenih cenah, trgovina služi s prodajo in želi čim večjo, država si odmerja svoj delež z davki in drugimi dajatvami, vse pa plačamo potrošniki. Nekateri preračunavajo drobiž, da bi sploh preživeli, drugim pa lahko moda vsiljuje tudi kič in zdravju neprimerne izdelke, ki jih ob naslednji modni reviji zavržejo. Od ljudi je od-visen napredek.

Viri in literatura:

1. Worldwatch Institute: State of the World 2001 do 2005, Vital Signs 2002–2003.

2. B. C. O’Neill, F. L. MacKellar, W. Lutz: Population and climate change, IIASA, Cambridge Universi-ty Press, 2001.

Page 14: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih14

3. Lester R. Brown: Eco-economy. Building an Eco-nomy for the Earth. Earth Policy Institute, New York and London 2001.

4. B. Magnus Francis: Toxic Substances in the Environment. A Wiley–Interscience publication, 1994.

5. Ekonomska komisija OZN za Evropo: Slovenija, Pregled učinkovitosti okoljske politike. Ženeva 1997.

6. Paul Knox, John Agnew & Linda McCarthy:The Geography of the World Economy, London 2003.

7. Eban S. Goodstein: Economics and the Environ-ment. John Wiley & Sons, US, 2005.

8. Statistični letopis RS 2004 in Stanje okolja 2002, poročilo Ministrstva za okolje in prostor.

Udeleženci simpozija v razpravi.

Page 15: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 15

Izgradnja regionalnih centrov ravnanja z odpadki

Investicija Lokacija objekta/priključena populacija– Sežigalnica odpadkov za severovzhodno Slovenije– Sežigalnica odpadkov za srednjezahodno Slovenijo– Regionalni center za ravnanje z odpadki Dolenjska– Regionalni center za ravnanje z odpadki Gorenjska– Regionalni center za ravnanje z odpadki za osrednjo Slovenijo

– Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje– Regionalni center za ravnanje z odpadki Štajerska

– Regionalni center za ravnanje z odpadki Puconci– Regionalni center za ravnanje z odpadki Ptuj– Regionalni center za ravnanje z odpadki Koroška– Regionalni center za ravnanje z odpadki za slovensko Istro in

zaledni kras– Regionalni center za ravnanje z odpadki Bukovžlak

– občina Kidričevo (830.000 PE)– občina Trbovlje (550.000 PE)– občina Novo Mesto (150.000 PE)– občina Radovljica (280.000 PE)– lokacija še ni določena

(dogovor med občinami še ni podpisan)– občina Hrastnik (75.460 PE)– lokacija še ni določena

(dogovor med občinami še ni podpisan)– občina Puconci (100.000 PE)– občina Ptuj (71.000 PE)– občina Slovenj Gradec (150.000 PE)– občini Koper, Sežana (250.000 PE)

– občina Celje (150.000 PE)

DOSEŽKI IN PROBLEMI PRI IZVAJANJU OPERATIVNIH PROGRAMOV RAVNANJA Z ODPADKI V LOKALNIH SKUPNO-STIH (KOMUNALNI ODPADKI)

1. PROGRAMSKA IZHODIŠČA SOFINANCIRANJA NA PODROČJU RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI

Na podlagi Strategije ravnanja z odpadki Republike Slovenije, Pravilnika za ravnanje z odpadki in sektor-skega Operativnega programa ravnanja s komunal-nimi odpadki se za finančno zahtevne prednostne investicije in regionalne centre ravnanja z odpadki načrtuje sofinanciranje s sredstvi proračuna Repu-blike Slovenije in sredstvi programov Evropske ko-misije – Kohezijski sklad. Za sanacijo in razširitev zdajšnjih komunalnih odlagališč skladno s standardi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki pa so načrtovani predvsem nacionalni viri financiranja in v prihodnji finančni perspektivi (2007–2013) tudi sredstva sofinanciranja programov Evropske komi-sije – strukturni skladi. Prednostne investicije iz-gradnje regionalnih centrov ravnanja s komunalnimi odpadki in sanacij ter širitev obstoječih odlagališč odpadkov podajata naslednji dve preglednici.

SOFINANCIRANJE PROJEKTOV NA PODROČJU RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI S SREDSTVI PRORAČUNA RS TER S SREDSTVI EVROPSKE KOMISIJE IN UMEŠČANJE TEH PROJEKTOV V PROSTOR

dr. Metka Gorišek, Ministrstvo za okolje in prostor

Sanacija in razširitev obstoječih komunalnih odlagališč

Investicije

– Ribnica – komunalno odlagališče Mala gora– Grosuplje – center za ravnanje z odpadki

Špaja dolina– Lendava – komunalno odlagališče Dolga vas– Slovenske Konjice – komunalno odlagališče

Graščak– Trbovlje – komunalno odlagališče Neža– Trebnje – komunalno odlagališče Globoko– Ljutomer – komunalno odlagališče Ljutomer– Slovenska Bistrica – komunalno odlagališče

Pragersko– Ormož – komunalno odlagališče Dobrava

2. STANJE IZVAJANJA PREDNOSTNIH PROJEKTOV– REGIONALNIH CENTROV RAVNANJA Z ODPADKI

Dejansko stanje na področju izvajanja strategije ravnanja s komunalnimi odpadki – izgradnje infra-strukturnih objektov regionalnih centrov ravnanja z odpadki – podaja preglednica na strani 16.

3. STRATEŠKI CILJI

Glavni cilji strategije ravnanja z odpadki so zmanj-šati količine odloženih odpadkov z ločevanjem od-padkov in njihovih nevarnih sestavin na kraju izvora, povečati snovno in energetsko predelavo odpadkov in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki jih pov-

Page 16: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih16

zročajo odloženi organski odpadki. Na področju industrijskih odpadkov in odpadkov iz sektorja ener-gije se ukrepi osredotočajo na uvedbo primernega sistema za ravnanje z odpadki v skladu s prakso v EU. Tehnične ukrepe bodo spremljali ukrepi, ki temeljijo na tržnih mehanizmih (npr. uvedba EMS, uvedba dajatev (taks) za imetnike/povzročitelje od-padkov, višji stroški za odstranjevanje odpadkov, davčne olajšave za uvedbo ustreznih ukrepov za ravnanje z odpadki itd.), ki bodo spodbujali snovno in energetsko predelavo odpadkov in zmanjševanje emisij in tveganj, ki jih povzročajo nevarne sestavine odpadkov, z razstrupljanjem, kemično-toplotno-bio-loško stabilizacijo itd.

4. PREDNOSTNI PROJEKTI RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI – REGIJSKI CENTRI ZA SOFINANCIRANJE V OBDOBJU 2004–2006

Prednostni seznam investicijskih projektov ravna-nja s komunalnimi odpadki določa Okvirna direk-tiva ravnanja z odpadki (75/442/ECC, 90/656/ECC, 91/1566/ECC, 91/692/ECC, 96/3/EC, 96/350/ECC), Direktiva o odlaganju odpadkov (99/31/EC) in hkratno upoštevanje drugih direktiv v sektorju komunalnih odpadkov, ki jih povzema Ope-rativni program ravnanja s komunalnimi odpadki.Poleg meril Okvirne direktive ravnanja z odpadki (75/442/ECC, 90/656/ECC, 91/1566/ECC, 91/692/ECC, 94/3/EC, 96/350/ECC) in Direkti-ve o odlaganju odpadkov (99/31/EC) ter hkratnem upoštevanju drugih direktiv na področju ravnanja s komunalnimi odpadki so bila za določitev prednost-

Investicijski projekt Začetek del Dokončanje del Opombe

Regionalni center za ravnanje z odpadki Dolenjska

2003 2007 v gradnji (nacionalno in ISPA sofinanciranje)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Puconci

2004 2008 v postopku razpisa (nacional-no in ISPA sofinanciranje)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Ptuj

2003 2005 v gradnji (nacionalno financi-ranje)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje (Hrastnik)

2003 2005 v gradnji (nacionalno financi-ranje)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Barje (Ljubljana)

2004 2006 v gradnji (nacionalno financi-ranje)

Regionalni center za ravnanje z odpadki Bukovžlak – I. faza

2004 2006 v postopku razpisa (nacional-no in KS sofinanciranje)

nega seznama investicijskih projektov za sofinanci-ranje s sredstvi Kohezijskega sklada upoštevana še naslednja merila:– dokončanje izgradnje regionalnih centrov za

ravnanje z odpadki, opredeljenih v Operativnem programu,

– izvedba vseh relevantnih direktiv v sektorju rav-nanja z odpadki (zmanjšanje ostankov za končno odlaganje s sortiranjem, recikliranjem, ponovno uporabo odpadkov), zlasti še v zvezi z zmanjša-njem CO2,

– finančno najbolj zahtevne investicije,– pripravljenost projektov.

5. MERILA SOFINANCIRANJA S SREDSTVI PROGRAMA KOHEZIJSKI SKLAD

Osnovna merila za določitev prednostnih investicij-skih projektov za sofinanciranje s sredstvi Kohezij-skega sklada so naslednja:– upoštevanje ciljev okoljske politike EU,

– uvajanje ravnanja z odpadki na regionalni ravni,– varovanje zdravja ljudi,

– upoštevanje okoljskih načel EU,– onesnaževalec plača (tisti, ki povzroča one-

snaženje, krije stroške onesnaževanja),– preventive (spodbujanje recikliranja in druge

predelave odpadkov v zvezi z zmanjšanjem ko-ličin za odlaganje),

– izvajanje NPVO in ustreznih prednostnih nalog Operativnih programov ravnanja z odpadki – in-vesticijsko zahtevne direktive,

– izvajanje tehničnih in okoljskih standardov EU,– izvajanje:

Page 17: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 17

– količinsko najučinkovitejšega zmanjševanja onesnaženja (merila okoljske učinkovitosti),

– dolgoročno ekonomsko sprejemljivega vzdr-ževanja in upravljanja infrastrukturnih objektov (merila ekonomske zmožnosti),

– stroškovne učinkovitosti investiranja in obrato-vanja (investicijskega vzdrževanja) (merila stro-škovne učinkovitosti),

– uvajanje partnerstva med nacionalnimi in lokalni-mi državnimi institucijami,

– doseganje ekonomske in socialne usklajenosti Slovenije z EU (z izkazovanjem najvišjih neto eko-nomskih in socialnih koristi).

Prednostni projekti za sofinanciranje s sredstvi Kohezijskega sklada za izvajanje Nacionalne strategije ravnanja z odpadki in Operativnega programa za ravnanje s komunalnimi odpadki, osredotočeni na izgradnjo novih infrastruktur-nih objektov v okviru regionalnih centrov za rav-nanje z odpadki, so določeni na podlagi meril Ok-

virne direktive o ravnanju z odpadki (75/442/ECC, 90/656/ECC, 91/1566/ECC in 91/692/ECC, 94/3/EC, 96/350/ECC) in Direktive o odlaganju odpadkov (99/31/EC) in hkratnem upoštevanju drugih direktiv na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Pričakovani rezultati so:– izgrajeni centri za ravnaje z odpadki za eno ali več

regij, izvedenih v skladu s standardi EU (regional-ni centri), regijska odlagališča odpadkov, vključ-no z depoji za zbiranje in odvoz ter vmesnim skla-diščenjem, objekti za sortiranje in kompostiranje organskih in drugih odpadkov,

– izgrajene sežigalnice za toplotno obdelavo ko-munalnih odpadkov, vključno z izkoriščanjem njihove energetske vrednosti, za dehidrirano bla-to iz naprav za čiščenje odpadnih vod, ostanke komunalnih odpadkov in ostanke odpadkov po razvrščanju in drugih postopkih za pripravo se-kundarnih surovin in izvedbo optimalne logistike ravnanja z odpadki.

6. SEZNAM PREDNOSTNIH PROJEKTOV – REGIONALNIH CENTROV RAVNANJA Z ODPADKI, SOFINANCIRANIH S SREDSTVI KOHEZIJSKEGA SKLADA

Investicijski projekt Priključenapopulacija

Obseg investicije Začetek gradnje

Regionalni center ravnanja z odpadki Bukovžlak I. fazaTermična obdelava odpadkov II. faza

150.000 – izgradnja objektov za sortiranje in kompostiranje (I. faza)

– sanacija in razširitev obstoječega odlagališča (I. faza)

– mehansko-biološka obdelava odpad-kov (II. faza)

– termična obdelava odpadkov (II. faza)

I. faza 2005II. faza 2006

Regionalni center ravnanja z odpadki slovenske Istre in zalednega Krasa

250.000 – izgradnja objektov za sortiranje in kompostiranje

– izgradnja novega odlagališča– izgradnja objektov za ravnanje z

gradbenimi odpadki

2008

Regionalni center ravnanja z odpadki Gorenjske

280.000 – izgradnja objektov za sortiranje in kompostiranje

– izgradnja novega odlagališča

2007

Regionalni center ravnanja z odpadki Koroške

150.000 – izgradnja objektov za sortiranje in kompostiranje

– izgradnja novega odlagališča

2007

Sežigalnice za osrednjo-zahod-no Slovenijo

550.000 – izgradnja objektov termične obdelave odpadkov

2008

Sežigalnice za severovzhodno Slovenijo

830.000 – izgradnja objektov termične obdelave odpadkov

2008

Page 18: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih18

7. FINANČNI VIRI PREDNOSTNIH PROJEKTOV, SOFINANCIRANIH S SREDSTVI KOHEZIJSKEGA SKLADA

Investicijski projekti, predlagani za sofinanciranje s sredstvi Kohezijskega sklada, bodo sofinancirani z naslednjimi viri financiranja:– Kohezijski sklad med 55–65 % investicijskih

stroškov (% je odvisen od razpoložljivih na-cionalnih virov sofinanciranja).

– Državni proračun (približno 25 % investicij-skih stroškov):– neposredno sofinanciranje do 10 % inve-

sticijskih stroškov, – taksa za odlaganje odpadkov med 15–20

% (med izvedbo investicije mora biti vsa taksa za odlaganje odpadkov, zbrana od gospodinjstev lokalnih skupnosti, vključe-nih v centre za ravnanje z odpadki, ki bodo sofinancirani s sredstvi Kohezijskega skla-da, namenjena sofinanciranju teh investi-cij).

– Občinski proračun najmanj 10 % investicij-skih stroškov.

Opomba:Če bodo investicijski projekti razdeljeni v posamezne celovite enote (posamezne celovite enote centrov za ravnanje z odpadki), je mogoče vključevanje financi-ranja zasebnega sektorja posameznih celovitih enot, ki niso predmet sofinanciranja z javnimi sredstvi dr-žavnega proračuna in Kohezijskega sklada.

8. DOSEŽENI CILJI PROGRAMA SOFINANCIRANJA KOHEZIJSKI SKLAD ZA OBDOBJE (2004–2006)

V skladu s strategijo izvedbe investicijsko zahtevnih direktiv EU ravnanja z odpadki bodo s sofinancira-njem Kohezijskega sklada v obdobju 2004–2006 doseženi naslednji konkretni cilji:

– izvedeni štirje novi regionalni centri ravnanja z odpadki (730.000 PE), ki ustrezajo standardom EU, vključno z infrastrukturnimi objekti za zbira-nje in odvoz ter vmesno skladiščenje, sortiranje in kompostiranje organskih in drugih odpadkov,

– uvedena optimalna logistika ravnanja z odpadki,– izgrajeni objekti termične obdelave odpadkov, in

sicer dehidriranega blata komunalnih čistilnih na-prav, preostanka komunalnih trdnih odpadkov in ostankov odpadkov po razvrščanju in drugih po-stopkih za pripravo sekundarnih surovin, vključno z izkoriščanjem njihove energetske vrednosti.

9. NENAPISANIH 10 »ZAPOVEDI« USPEHA IN 10 »GARANCIJ« NEUSPEHA IZVAJANJA PROJEKTOV

ZAPOVEDI USPEHA:1. izdelani strateški in programski dokumenti z iz-

vedljivim finančnim in časovnim okvirom izvaja-nja prednostnih investicij,

2. vzpostavljen strokoven institucijski okvir priprave in izvajanja investicij,

3. konstruktivno sodelovanje občin – investitorjev in pristojnih državnih institucij v postopku pripra-ve in izvedbe investicij,

4. celovit pristop pri zasnovi in pripravi posameznih investicij v zvezi z zaključenimi vsebinami (celo-vito reševanje v okviru regij),

5. pravočasno pripravljena projektno-investicijska dokumentacija, vključno z zahtevanimi pridoblje-nimi soglasji in dovoljenji za posege v prostor, skladno z nacionalno zakonodajo in smernica-mi EU za investicije prednostne liste izvedbenih programov,

6. strokovno vodenje priprave in izvedbe investicij na lokalni in nacionalni ravni,

7. strokovno izdelana projektno-investicijska doku-mentacija z vlogami za sofinanciranje s sredstvi programov EU, skladno z nacionalno zakonoda-jo in zahtevami programov EU,

Skupno število prebivalstva (PE) v obsegu Operativne-

ga programa I. faze

V % izraženo skupno število pre-bivalstva (PE) v obsegu Operativ-nega programa I. faze, ki bodo priključeni na regionalne centre ravnanja z odpadki po dokonča-

nju izvedbene faze1999–2003

V % izraženo skupno število prebivalstva (PE) v obsegu Operativnega programa

I. faze, ki bodo priključeni na regionalne centre ravnanja z odpadki po izvedbi

predvidenih investicij za so-financiranje s sredstvi Kohezijskega sklada

2004–2006

1.676.460 PE (396.460 PE) 23,45 (730.000 PE) 43,54

Page 19: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 19

8. dosledno upoštevanje kriterijev upravičenosti sofinanciranja s sredstvi posameznih programov sofinanciranja EU pri pripravi vsebin investicij za predložitev Komisiji za sofinanciranje,

9. zagotovljena sredstva sofinanciranja v proračunu občin in proračunu Republike Slovenije za zapi-ranje finančne konstrukcije izvedbe investicij, za katere so bila odobrena sredstva sofinanciranja EU,

10. “pravočasno” seznanjanje javnosti z namerava-nimi posegi v prostor.

GARANCIJE NEUSPEHA:1. neupoštevanje smernic EU in kriterijev upravi-

čenosti sofinanciranja pri pripravi investicijskih projektov,

2. nesodelovanje občin v okviru skupnega projekta,3. “netransparentna” in nepravočasna predstavitev

nameravanega investicijskega projekta zainter-esirani javnosti,

4. “netransparentna” predstavitev nameravanega investicijskega projekta v vlogi za sofinanciranje,

5. pomanjkljivo in nedosledno pripravljene finanč-no-ekonomske analize investicijskega projekta in utemeljenost upravičenosti investicije,

6. vodenje priprave in izvedbe investicije, ki jih iz-vajajo nestrokovni vodje projekta na lokalni in državni ravni (neenakovreden dialog z izvajalci in Komisijo),

7. nestrokovno vodenje priprave in izvajanja inve-sticije predvsem na lokalni ravni, investitor je na-mreč občina,

8. nezadostno sodelovanje med investitorjem ob-čino in bodočim upravljavcem investicije pri pri-pravi in izvedbi investicije,

9. nestrokovni nadzor investitorja – občine in posred-niškega telesa – države pri izvajanju projekta,

10. slabo načrtovanje zadostnih sredstev lastne udeležbe za pripravo in izvedbo investicije na nacionalni in lokalni ravni.

Posvetovanja tudi med odmori.

Page 20: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih20

1. UVOD

Organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki je raz-meroma mlada dejavnost. Še dolgo potem, ko so mesta že imela javne vodovode, kanalizacije in mestne javne razsvetljave, so meščani odlagali od-padke v jame na svojih parcelah ali v malo bolj odda-ljenih naravnih ali umetnih kotanjah v okolici mest. V Celju je občina v letu 1972 odkupila večje površi-ne zemljišč v Bukovžlaku za odlaganje komunalnih in delno industrijskih odpadkov. Naravni pogoji te-rena so bili ugodni za varnejše odlaganje, saj je bil teren precej nepropusten. Prvi načrti ureditve odlagališča in načinov odlaga-nja so bili izdani v letu 1977. V letu 1978 je občina sprejela odlok o ravnanju z odpadki, ki je predpi-soval najosnovnejše pogoje odlaganja in določal obveznosti vključevanja v organiziran odvoz. Zaradi povečanih količin odpadkov so začeli od leta 1980 naprej na odlagališču graditi najnujnejše tehnične objekte: perišče delovnih vozil, delavnice, sanitari-je, vodovod in hidrant za protipožarno varnost.

Kritični obrat v spremembi razmišljanja in pri-stopu k ravnanju z odpadkiPo letu 1990 je bilo stanje v okolici odlagališča zelo kritično. Zaradi neurejenih razmer pri odlaganju odpadkov so krajani iz naselij v bližini odlagališča zahtevali, da se odpadki na deponiji prenehajo od-lagati. Protest je dobil široke, tudi politične razsež-nosti.

Strategija ravnanja z odpadkiLeto 1992 je bilo v Celju prelomno leto pri reševa-nju problematike ravnanja z odpadki in odlaganja odpadkov. Občinski svet je sprejel Strategijo rav-nanja z odpadki, ki je natančno opredelila načine ravnanja z odpadki. Na osnovi sprejete strategije je bil uveden prispevek za investicijska vlaganja in tako zagotovljene tudi finančne možnosti za reševanje problemov ravnanja z odpadki.

KONCEPT REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI IN FINANCIRANJE IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE

Milka Leskošek,Javne naprave, j.p., d.o.o.

2. NOVI PROGRAMI

Ko je postala Slovenija pridružena članica EU, je bila po letu 1998 sprejeta vsa zakonodaja, ki ureja to področje. Novi, z zakonodajo EU usklajeni pred-pisi, postavljajo zelo stroge zahteve pri ravnanju z odpadki. Pri izvajanju in uresničevanju programov na področju ravnanja z odpadki so prednostni na-slednji cilji:– zmanjševati količino odpadkov pri viru nastanka,– ponovna uporaba odpadkov v koristne namene,– obdelava odpadkov za predelavo odpadkov v se-

stavine, ki niso več nevarne za okolje, in termična obdelava odpadkov,

– odlaganje preostankov odpadkov v čim manjšem obsegu.

Za zagotovitev navedenih ciljev je bilo na območju celjske regije organiziranih več programov:

Ozaveščenje – vzgoja in izobraževanjeObvestila v medijih, namenjena obveščanju in oza-veščenju prebivalcev, letaki, razdeljeni gospodinj-stvom, oddaje in obvestila po lokalnih TV postajah in časopisih. Projekt ekološke vzgoje v osnovnih šolah poteka od leta 1997. V akciji sodeluje večina osnovnih šol v regiji.

Vključevanje vseh prebivalcev v organiziran od-vozDa bi zmanjšali in preprečili nastajanje novih divjih odlagališč, se izvajajo aktivnosti za vključitev vseh povzročiteljev v organiziran odvoz odpadkov. Zdaj je vključenih približno 95 % povzročiteljev, do konca leta 2005 pa naj bi bila vključenost 100-odstotna.

Ločeno zbiranje odpadkovStrateške usmeritve države in sprejeta strategija rav-nanja z odpadki v Celju zahtevajo izločanje sekun-darnih surovin iz odpadkov in njihovo ponovno upo-rabo. Ločeno se zbirajo papir, steklo, pločevinke, plastika in kosovni odpadki. Za ločeno oddajanje teh odpadkov je namenjena posebna infrastruktura, in sicer zbiralnice na vsakih 500 prebivalcev, in zbirni centri v občinah, ki imajo več kakor 3000 prebival-cev. Zgrajeni so centri v Celju, Žalcu, Polzeli, Prebol-du, Vojniku. V pripravi je center na Vranskem.

Zbiranje nevarnih odpadkovProgram zbiranja nevarnih odpadkov je bil uveden v letu 2001. Izvaja se enkrat do dvakrat letno z mobil-

Page 21: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 21

no zbiralnico, ki je v vsaki krajevni skupnosti. Obča-ni lahko oddajo nevarne odpadke iz gospodinjstev tudi na vseh zbirnih centrih vse leto.

Razširitev odlagališča in sanacija obstoječe deponije Sanacija in razširitev odlagališča se je začela izvajati v letu 1994, izvedene so bile naslednje ureditve:– Zgrajena je bila razširitev odlagališča skladno s

sodobno tehnologijo in evropskimi standardi z ustrezno tesnitvijo dna deponije ter zajemom iz-cednih vod z drenažami in odvodnjavanje mete-ornih vod.

– Odplinjevanje deponije z izgradnjo vertikalnih jaškov in povezovalne plinske mreže. Deponijski plin izkorišča mala plinska elektrarna za proizvod-njo elektrike.

– Urejeno je bilo zajemanje izcednih vod, usedanje in odvodnjavanje voda do centralne čistilne na-prave.

– Na delih odlagališča, kjer so se odpadki prene-hali odlagati, je bilo izdelano prekritje z glinenim materialom, humusiranje. Površine so bile rekulti-virane in zasajene z avtohtonimi vrstami rastlin.

– Ob vstopu na odlagališče sta stali elektronska mostna tehtnica in vhodna kontrola odpadkov.

– Zgrajena je bila nova cestna povezava prek indu-strijske cone do odlagališča.

3. MONITORING

Skladno z veljavno zakonodajo je bil izdelan pro-gram obratovalnega monitoringa za celotno območ-je odlagališča. Izvajajo se redne meritve, ki zajemajo spremljanje kakovosti izcednih vod, površinskih vod in podzemnih vod, emisij v zrak in meritve hrupa. Rezultati analiz kažejo, da parametri ne presegajo dovoljenih koncentracij.

4. NAČRTOVANJE NOVEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI

Pripravljalna dela za projekt Regijski center za rav-nanje z odpadki tečejo že od leta 1995 naprej, ko je bil izveden javni razpis za izbiro izdelovalca Pro-gramskih zasnov Centra za ravnanje z odpadki in idejnih projektov tehnoloških objektov centra.V letu 1996 je bila izdelana študija Programske za-snove za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki, v kateri so podrobno obdelane vse prostorske sesta-

vine, vplivi na okolje, postopki ravnanja z odpadki in izbrana makro in mikrolokacija Centra za ravnanje z odpadki. Študijo je izdelal Zavod za zdravstveno var-stvo Celje, ki je sestavil tim strokovnjakov različnih strok tako, da so bile že v postopku izdelave študije vključene vse institucije, ki so tudi sicer pristojne za izdelavo strokovnih osnov in soglasij za posege v prostor. V tem letu je bila izdelana tudi idejna zasnova ob-jektov Centra.V letu 2001 je bil sprejet dolgoročni družbeni plan, ki je osnova za začetek izgradnje objektov.Izvedene so bile številne javne obravnave s pred-stavitvijo projekta. Z vključitvijo Centra za ravnanje z odpadki Celje kot regijskega centra za ravnanje z odpadki v nacionalni program varstva okolja je Mestna občina Celje dobi-la možnost, da kandidira za nepovratna sredstva, ki jih Evropska unija namenja prihodnjim članicam za ureditev okoljskih problemov. Za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU je bila izdelana ustrezna tehnična in ekonomska dokumentacija.

5. REALIZACIJA PROJEKTA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI

Izgradnja centra je predvidena v dveh fazah:

I. FAZA OBSEGA IZGRADNJO OSNOVNIH OB-JEKTOV, ki so opisani v naslednjih poglavjih.

II. FAZA OBSEGA IZGRADNJO:

1. Naprave za mehansko biološko obdelavo preostanka odpadkovOdpadki se biološko obdelajo in se ločijo na lahko in težko frakcijo. Težka frakcija se po biološki ob-delavi odloži na odlagališču preostanka odpadkov, lahka frakcija pa se uporabi kot gorivo v načrtovani toplarni Celje.Objekt MBO je predviden za obdelavo 60.000 ton preostanka odpadkov.

2. Toplarne CeljeNamen objekta je zagotoviti toplotni vir za potrebe daljinskega ogrevanja Celja z možnostjo termične obdelave lahke frakcije iz preostanka odpadkov in blata iz čistilne naprave.Koristna toplotna moč: 15 MW (para)Zmogljivost kurjenja: 25.000 ton/letoMaksimalna električna moč: 1,9 MW

Page 22: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih22

Lokacija objektovLokacija naprave MBO je predvidena znotraj ob-močja RCERO Celje, ki je opredeljena v ureditve-nem načrtu za center za ravnanje z odpadki Celje–RCERO, Ur. list RS, št. 65/03, julij 2003.Lokacija toplarne je predvidena v industrijskem pre-delu Celja in je opredeljena v lokacijskem načrtu To-plarne Celje, Ur. list RS, št. 24/04, februar 2005.

Predvideni stroški izgradnje so približno 29.000.000 EUR

6. OPIS I. FAZE PROJEKTA RCERO

Mestna občina Celje je s podpisom pogodbe o sofi-nanciranju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje v juliju 2003 pristopila k skupnemu projektu za ravnanje z odpadki v Celjski regiji.Predmet investicije je izgradnja Centra za ravnanje z odpadki Celje (v nadaljevanju CERO Celje), zato da bi ustanovili regijsko infrastrukturo ravnanja z od-padki na enem mestu. Osnovni namen investicije je izvedba tehničnih pogojev za zmanjšanje količine odloženih neobdelanih odpadkov in postavitev učin-kovitega sistema za ravnanje z odpadki v regiji.Navedena predmetna investicija obsega prispevno območje 23 občin Celjske regije, na katerem živi okrog 220.000 prebivalcev. Za potrebe dimenzioniranja naprav ravnanja z od-padki je bilo treba upoštevati masni tok in sestavo komunalnih odpadkov ter zakonske pogoje, še posebno zahteve po zmanjševanju količine bioraz-gradljivih komunalnih odpadkov in zahteve po loče-nem zbiranju odpadkov.

Mestna občina Celje je pripravila potrebno upravno, tehnično in finančno dokumentacijo za izgradnjo Regijskega Centra za ravnanje z odpadki Celje in zaprosila za sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada in iz proračuna Republike Slovenije.Republika Slovenija je julija 2004 za sofinanciranje omenjenega projekta predložila vlogo za pomoč iz Kohezijskega sklada, saj navedeni projekt izpolnjuje pogoje in prispeva k doseganju okoljskih ciljev, opre-deljenih v 174. členu Pogodbe Evropske skupnosti.

6.1 Struktura in opis investicije

Načrtovanje Centra za ravnanje z odpadki Celje je pokazalo, da so v I. fazi glede na potrebe in za-

konske zahteve (predvsem glede odlaganja bioraz-gradljivih odpadkov in ločenega zbiranja odpadkov) potrebni naslednji sklopi objektov:

1. kompostarna za obdelavo ločeno zbranih bio-razgradljivih odpadkov (letna kapaciteta znaša 5.000 ton),

2. sortirnica ločeno zbranih odpadkov – plastike, ko-vin, papirja, embalaže (kapaciteta 5.000 t/leto),

3. demontaža kosovnih odpadkov, 4. izgradnja novega odlagališča Bukovžlak za pre-

ostanek odpadkov (končna kapaciteta 1.878.000 m3),

5. vsa potrebna infrastruktura (upravna zgradba, zunanja ureditev območja odlagališča, avtopral-nica, plato za začasno shranjevanje gradbenih odpadkov).

Kompostarna V kompostarno se dovažajo ločeno zbrani biološki odpadki in strukturni material. Odpadki se zmeljejo, shomogenizirajo in transportirajo v halo za intenziv-no razgradnjo. Tukaj se neprekinjeno dovaja zrak, ki kompostni mešanici zagotavlja oskrbo s kisikom za optimalen proces razgradnje. Sledi dodatno zo-renje komposta. Onesnaženi zrak se zbira in vodi na čiščenje v biofilter.

Sistem zbiranja odpadkov je v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki in Pravilnikom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami, ki predpisujeta sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov in preostan-ka odpadkov pri izvoru njihovega nastanka – go-spodinjstva, zelenice, parki, pokopališča, trgovski centri, restavracije. V pretežno ruralnih naseljih je delno že uvedeno lastno kompostiranje na vrtovih, tako da pričaku-jemo dotok ločeno zbranih bioloških odpadkov le iz večjih naselij. Na lokalni ravni se bo spodbujala javnost za ločeno zbiranje odpadkov in njeno vklju-čevanje v ravnanje z odpadki ter s tem spreminjanje družbene zavesti.

Sortirnica in demontaža kosovnih odpadkov Sortirnica je načrtovana tako, da bo mogoče loče-no zbrane surovine, kot so plastika, papir, karton in kovine, še dodatno sortirati in pripraviti za nadjaljno uporabo ali predelavo. Sortirnico sestavlja armira-no betonska hala z ustrezno opremo za sortiranje in skladiščenje sekundarnih surovin. Skladišče je namenjeno začasnemu skladiščenju sekundarnih surovin.

Page 23: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 23

Demontaža kosovnih odpadkov je iz treh strani za-prta hala – nadstrešnica in kovinske konstrukcije. V demontaži bo mogoče ločeno zbrane frakcije ko-sovnih odpadkov dodatno predelati in izločiti upo-rabne sekundarne surovine.

Odlagališče preostanka odpadkov Odlagališče preostanka odpadkov leži južno od ob-stoječe deponije komunalnih odpadkov na površini 9,86 ha. Odlagališče je zasnovano tako, da je mo-goča izgradnja v fazah, in sicer v povezavi z nastan-kom in prevzemom preostanka odpadkov iz naselij in iz drugih tehnoloških procesov (kompostarne, so-rtirnice, demontaže kosovnih odpadkov). Glede na prognoze nastajanja preostanka odpadkov so raz-položljive možnosti novega odlagališča 1.878.000 m3; njegova življenjska doba je okoli trideset let. Po uvedbi termične obdelave odpadkov bo življenjska doba odlagališča Bukovžlak podaljšana še za naj-manj dvajset let.

Upravna stavba in infrastrukturaUpravna stavba je predvidena pred vhodom v CERO Celje. V upravni stavbi so pisarne za zapo-slene, arhiv, garderobe, kotlovnica, sanitarije in pre-davalnica.

Avtopralnica je namenjena pranju komunalnih vozil in zabojnikov. V projekt je vključena izvedba celo-tne zunanje ureditve, izvedba dostopnih cest in no-tranje komunikacije. Izvede se odvodnjavanje in vsi potrebni priključki. Predviden je še poseben plato za začasno shranjevanje gradbenih odpadkov.

6.2 Višina investicije

Vrednost celotnega projekta je ocenjena na podlagi predhodno izdelanih idejnih projektov (popisi z do-datkom 10 % za nepredvidena dela) ter ocenjenih dodatnih stroškov izvedbe (za tehnično dokumenta-cijo, nadzor, oglaševanje) in znaša 19.954.133 ev-rov oziroma približno 4,8 mia SIT. Vrednost projekta lahko delimo na del, ki izpolnjuje merila upravičeno-sti za sofinanciranje Kohezijskega sklada in znaša 14.795.800 evrov, in druge izdatke, ki se financi-rajo z lastnimi sredstvi, to so predhodna vlaganja, ki so bila namenjena delovanju regionalnega centra (zemljišča s komunalno opremo, stroški dokumen-tacije) v višini 1,7 mio evrov, ter stroški projektnega vodenja in davek na dodano vrednost v višini 3,4 mio evrov.

6.3 Terminski plan

Investicija se bo izvajala v obdobju od druge polovi-ce leta 2005 do konca leta 2008. V istem obdobju bo potekal tudi projekt komuniciranja z javnostmi.

6.4 Viri financiranja

Struktura vseh potrebnih in planiranih finančnih vi-rov projekta po letih je naslednja:Investicijski program predvideva, da poteka financi-ranje projekta v razmerju: 60 % upravičenih stroškov projekta financira Kohezijski sklad EU, preostali del stroškov celotne investicije, ki obsega 40 % dela upravičenih stroškov, in delež stroškov, ki niso zajeti v upravičenih stroških (organizacija projekta, nad-zor, monitoringi, DDV), pa financirata v enakem raz-merju proračun RS, vključno z okoljskimi dajatvami, in vse občine, vključene v skupni projekt.Komisija evropskih skupnosti je dne 20. 12. 2004 izdala odločbo številka CCI 2004/SI/16/C/PE/001 o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za projekt Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Z odločbo je potrdila upravičenost projek-ta do finančne pomoči iz Kohezijskega sklada, ki lahko znaša največ 8.877.480 evrov. Stopnja po-moči, odobrena za projekt, znaša 60 % od višine ocenjenih upravičenih izdatkov, ki se upoštevajo pri izračunu pomoči.

V skladu s podpisano pogodbo o sofinanciranju pro-jekta, ki je bila podpisana med 23 občinami, občine sofinancirajo sorazmerni delež glede na število pre-bivalcev in količino odpadkov posamezne občine.

6.5 Obremenitev uporabnikov

Pri izbiri tehnologije smo uporabljali analizo stro-škovne učinkovitosti. Glavni cilj finančne analize je prikazati pokritje vseh stroškov projekta v času investiranja in obratovanja. Struktura financiranja projekta in planirani tehnološki proces predstavljata naslednji vpliv na stroškovno obremenitev uporab-nika storitev. Sedanja cena zagotavlja pokrivanje stroškov za ob-stoječi sistem ravnanja z odpadki, informiranje, ad-ministracijo ipd.

Obremenitev uporabnika kot neposredni vpliv pred-metnega projekta se poveča za skupno 10 %.

Page 24: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih24

Povprečni letni stroški na gospodinjstvo danes znašajo (v evrih):

stroški€ / tono

št. preb. na gospodinjstvo

letna količina na prebivalca

letni stroški na gospodinjstvo (€)

struktura stroškov

predelava in odlaganje odpadkov 27,89 2,9 0,356 28,79 22 %

ločeno zbiranje 13,60 2,9 0,356 14,04 11 %

odvoz 58,31 2,9 0,356 60,20 46 %

taksa za obremenjevanje okolja 17,00 2,9 0,356 17,55 13 %

DDV - 8,5 % 9,93 10,25 8 %

Skupaj € 126,73 130,83 100 %

Povprečni letni stroški na gospodinjstvo s projektom CERO so ocenjeni na:

stroški€ / tono*

št. preb. na gospodinjstvo

letna količina na prebivalca

letni stroški na gospodinjstvo (€)

struktura stroškov

z/brez projekta

predelava in odlaganje odpadkov 41,13 2,9 0,356 42,46 29 % 147 %

ločeno zbiranje 13,60 2,9 0,356 14,04 10 % 100 %

odvoz 58,31 2,9 0,356 60,20 42 % 100 %

taksa za obremenjevanje okolja 15,98 2,9 0,356 16,50 11 % 94 %

DDV - 8,5 % 10,97 11,32 8 % 110 %

Skupaj € 139,98 144,52 100 % 110 %

* količina preostanka gospodinjskih odpadkov, ki ni zbrana ločeno

6.6 Cilji projekta

Projekt se nanaša na okoljske cilje, opredeljene v 174. členu Pogodbe Evropske skupnosti, in na cilje pete-ga Okoljskega programa, ki jih v celoti izpolnjuje:

Cilji / Predmet Komentar

Ohranjati, varovati in izboljševa-ti kakovost okolja.

Primerno opremljena odlagališča z majhnim vplivom na sestavine oko-lja – zrak, zemljo, vodo.

Zaščititi zdravje ljudi. Redno zbiranje in odvažanje odpadkov iz gospodinjstev izboljšuje živ-ljenjske pogoje. Pravilna izvedba centra za ravnanje z odpadki, še posebej kompostar-ne, zmanjša možnost izbruha nalezljivih bolezni.

Preudarno in racionalno izko-riščanje naravnih virov.

Končni cilj recikliranja odpadkov je zmanjšanje porabe naravnih virov, saj jih lahko zamenjamo z recikliranimi.Pline, ki nastajajo pri odlaganju odpadkov, lahko uporabimo kot gorivo v proizvodnji elektrike namesto neobnovljivih naravnih virov.

Povečanje deleža na medna-rodni ravni, ki se ukvarja z re-gionalnimi in globalnimi okolje-varstvenimi problemi.

Na podnebje vplivajo tudi deponijski plini. Na odlagališču bo narejen prekrivni tesnilni sloj, pod katerim bo sistem odplinjanja, ki bo zbiral pline in omogočal njihovo izrabo v energetske namene.Z ločevanjem in kompostiranjem se bo zmanjšal delež biorazgradljivih odpadkov v preostanku odpadkov, ki se odlaga na odlagališču.

Page 25: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 25

Cilji / Predmet Komentar

Gospodarjenje z naravnimi viri. Končni cilj recikliranja odpadkov je zmanjšanje porabe naravnih virov, saj jih lahko zamenjamo z recikliranimi.Pline, ki nastajajo pri odlaganju odpadkov, lahko uporabimo kot gorivo v proizvodnji elektrike namesto neobnovljivih naravnih virov.

Zmanjšanje porabe neobnovlji-vih virov energije.

Pline, ki nastajajo pri odlaganju odpadkov, lahko uporabimo kot gorivo v proizvodnji elektrike namesto neobnovljivih naravnih virov.

Izboljšanje kakovosti okolja v mestih.

Redno zbiranje in odvažanje odpadkov iz gospodinjstev izboljšuje živ-ljenjske pogoje (vonj iz smetnjakov, nalezljive bolezni).

Izboljšanja na področju zdravja in varstva ljudi.

Pravilna izvedba centra za ravnanje z odpadki, še posebej kompostar-ne, zmanjša možnost izbruha nalezljivih bolezni.

Spremembe podnebja Na podnebje vplivajo tudi deponijski plini. Na odlagališču bo narejen prekrivni tesnilni sloj, pod katerim bo sistem odplinjanja, ki bo zbiral pline ter omogočal njihovo izrabo v energetske namene.Z ločevanjem in kompostiranjem se bo zmanjšal delež biorazgradljivih odpadkov v preostanku odpadkov, ki se odlaga na odlagališču. Pri razgradnji biorazgradljivih odpadkov nastaja deponijski plin.

Kakovost zraka Z ločevanjem in kompostiranjem se bo zmanjšal delež biorazgradljivih odpadkov v preostanku odpadkov, ki se odlaga na odlagališču. Pri razgradnji biorazgradljivih odpadkov nastaja deponijski plin.

Mestno okolje Odlagališče bo ustrezno urejeno; tesnjeno dno preprečuje pronicanje snovi v zemljo in podtalnico; prekrivni sloj preprečuje uhajanje depo-nijskih plinov v zrak.Primerno urejeno odlagališče ni vizualno moteče.Pravilna izvedba centra za ravnanje z odpadki, še posebej kompostar-ne, zmanjša možnost izbruha nalezljivih bolezni.

Ravnanje z odpadki Z ločevanjem in recikliranjem lahko del odpadkov ponovno uporabimo v gospodarskem ciklu. Deponijski plin se lahko uporabi v energetske namene.

Ravnanje z vodnimi viri Odlagališče bo ustrezno urejeno; tesnjeno dno preprečuje pronicanje snovi v zemljo in podtalnico. Izcedne vode bodo zajete in čiščene na CČN Celje.

7. ZAKLJUČEK

Glede na predvidene ukrepe in potek aktivnosti obstaja realna možnost, da se uresniči namera, da v Celjski regiji ustrezno uredimo problem ravnanja z odpadki na okolju prijazen in ekonomsko učinkovit način do leta 2010. Seveda pa nam bo to uspelo le z možnostjo pridobitve še dodatnih sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije in s sofinanciranjem proračuna Republike Slovenije.

Page 26: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih26

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

Udeleženci simpozija na otvoritvi.

Page 27: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 27

NERAZVITO OKOLJSKO OBVEŠČANJE IN OSVEŠČANJE V SLOVENIJI

POVZETEK

Odprtost, odkritost in periodičnost objavljanja pre-verjenih okoljskih informacij so ključni dejavniki, ki ločujejo shemo EMAS od ISO 14001. Okoljska iz-java predstavlja glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem in je hkrati priložnost za promocijo pozi-tivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, pogodbenikih, zaposlenih ter ožje in širše okolice.Odnos Gorenja do varstva okolja, ki je pomembno področje družbene odgovornosti, se odraža že v vi-ziji, poslanstvu in vrednotah podjetja.Gorenje, d.d., je v letu 2003 svoje poslovanje prila-godilo zahtevam sistema EMAS, v skladu z Uredbo EU št. 761/2001. Delovanje sistema EMAS v Go-renju, d.d., je marca 2005 pregledal Slovenski in-štitut za kakovost in meroslovje (SiQ) in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EMAS. Gorenje, d.d., je prvo slovensko podjetje, vpisano v evrop-sko shemo EMAS.

IZKAZNICA GORENJA

Gorenje, d.d., je največji slovenski neto izvoznik in se uvršča med osem največjih proizvajalcev gospo-dinjskih aparatov v Evropi. Letno proizvede prek 3 mio aparatov in jih več kakor 93 % izvozi.Vizija in poslanstvo Gorenja, d.d., je izdelava in trženje kakovostnih, človeku in okolju prijaznih go-spodinjskih aparatov, kar potrjuje tudi s pridobljenim certifikatom ISO 14001 in uvedeno shemo EMAS.Vodstvo posebno pozornost posveča vzpostavljanju ravnotežja med pričakovanji kupcev, zaposlenih, širšega družbenega okolja, dobaviteljev in pri uprav-ljanju naravnih virov. S kupci razvija dolgoročna partnerska razmerja in dobre odnose, katerih plod so tudi številni novi iz-delki in okoljske izboljšave. Zagotavlja skrbno na-črtovan razvoj zaposlenih in vzgaja dinamičen me-

VLOGA SISTEMA EMAS PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI

Vilma Fece,Gorenje, d.d.

nedžment, ki se odziva na spremembe v okolju. S svojim gospodarskim utripom vpliva na izboljševanje kakovosti življenja v lokalnem in širšem okolju in ju redno obvešča o dogajanjih v podjetju, vključno z varovanjem okolja.

ODGOVORNO RAVNANJE Z OKOLJEM

V skupini Gorenje se varovanje okolja nenehno prilagaja zahtevam kupcev in okolja, zato moramo upoštevati zakonodajne zahteve, usmeritve državnih institucij, pobude nevladnih organizacij, sosedov in zaposlenih. Tako združujemo okoljske, družbene in ekonomske interese. Prednostne aktivnosti so usmerjene v razgradnjo električne in elektronske opreme, omejevanje uporabe določenih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi in razvoj iz-delkov v skladu z zahtevami okoljskega oblikovanja. V podjetjih Skupine Gorenje deluje sistem ravnanja z okoljem. V matični družbi Gorenje, d.d., je sistem ravnanja z okoljem certificiran po ISO 14001 in po shemi EMAS, v petih družbah pa po ISO 14001. V Gorenju, d.d., smo se že pred priključitvijo Sloveni-je Evropski uniji odločili za prostovoljno sodelovanje v shemi EMAS, zato smo obstoječi sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 ustrezno nad-gradili. V obdobju intenzivnega investiranja v poso-dobitve tehnoloških postopkov smo ustvarili pogoje za izpolnjevanje zahtev zakonodaje in obvladovanje okoljskih vidikov. Okoljsko poročilo, ki smo ga v Go-renju objavili maja 2005, smo že dopolnili z overjeno okoljsko izjavo. Izpolnili smo tudi zahteve, ki se na-našajo na komuniciranje in vključevanje zaposlenih v sistem ravnanja z okoljem. Delovanje sistema po shemi EMAS je v Gorenju aprila in septembra 2004 preverjal Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam predpi-sov evropske uredbe EMAS. Izdano je bilo potrdilo o validaciji okoljske izjave za leto 2003. Okoljska izjava EMAS je del trajnostnega poročila. S tem je bil omo-gočen vpis Gorenje, d.d., v evropski register EMAS.V marcu 2005 je SIQ opravil ponovni pregled si-stema ravnanja z okoljem po ISO 14001:2004 in EMAS ter izdal potrdilo o validaciji okoljske izjave za leto 2004, ki je del letnega poročila Gorenje, d.d.

SISTEM EMAS

Sistem EMAS je, tako kot ISO 14001, namenjen ocenjevanju in izboljševanju okoljskega učinka v

Page 28: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih28

organizacijah in informiranju javnosti in drugih zainter-esiranih o tem učinku. Prvi regulativni dokument, ki je vzpostavil sistem ravnanja z okoljem in okoljskega preverjanja (Environment management and auditing sheme – EMAS), to je 1836/1993/EEC, je po revi-ziji, ki je sledila petletni uporabi sistema, marca 2001 nadomestil drugi dokument 761/2001/EC. Sistem lahko s priključitvijo Evropski uniji izvaja tudi Sloveni-ja, zakonska osnova za vključevanje v sistem EMAS pa je postavljena z novim Zakonom o varstvu okolja.

Cilj sistema EMAS je spodbujanje nenehnega iz-boljševanja okoljske uspešnosti organizacij z: – vzpostavitvijo in izvajanjem sistemov okoljskega

ravnanja v organizacijah, – sistemskim, objektivnim in rednim vrednotenjem

učinkovitosti teh sistemov,– zagotavljanjem informacij o okoljski uspešnosti in

odprtim dialogom z javnostjo in drugimi zainter-esiranimi stranmi,

– dejavnim vključevanjem zaposlenih v organizaciji.

Sistem ravnanja z okoljem EMAS postavlja za osno-vo zahteve iz standarda ISO 14001, dodaja pa jim strožje zahteve po izpolnjevanju zakonskih zahtev, komuniciranju z javnostjo in vključevanju zaposlenih

ter notranje presoje in obvezuje organizacije, da let-no pripravijo in objavijo overjeno okoljsko izjavo.

Preglednica 1: Razlike EMAS in ISO 14001

EMAS ISO 14001

začetni okoljski pregled le priporoča

okoljski vidiki z dodatnimi zahtevami

okoljski vidiki

podrobne zahteve za presojanje

notranje presoje

okoljska izjava /

Na področju zakonskih zahtev ne zadostuje, če organizacija samo postavi postopek za prepozna-vanje relevantnih zakonskih zahtev; izvajanje teh za-htev in njihovo nenehno doseganje mora dokazovati z rezultati. Te zakonske kriterije mora organizacija upoštevati pri prepoznavanju in ocenjevanju okolj-skih vidikov, to pomeni upoštevanje vseh elementov dejavnosti, proizvodov ali storitev organizacije, ki lah-ko vplivajo na okolje. Poleg zakonskih zahtev mora upoštevati tudi mnenja zainteresiranih strank, pred-vidljive izredne razmere, pretekle, zdajšnje in pri-hodnje aktivnosti. Organizacija pa se ne sme omejiti

Page 29: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 29

samo na vidike, ki izhajajo iz njene dejavnosti (npr. emisije v vodo, raba naravnih virov, raba energentov ...), ampak mora prepoznati in ovrednotiti vidike, ki jih povzročajo drugi, vendar lahko nanje vpliva (npr. raba in odstranitev našega proizvoda, transport, ki ga izvajajo pogodbeniki, ravnanje dobaviteljev itd.).

Organizacija mora vzpostaviti z javnostjo in drugimi zainteresiranimi odprt dialog o svojih okoljskih vidi-kih, da bi ugotovila področja, ki jih zanimajo oziroma skrbijo, in da bi s tem prevzela aktivno in vodilno vlo-go v odnosih z njimi. V proces nenehnega izboljše-vanja mora vključiti čim širši krog zaposlenih. Vklju-čenost pomeni sodelovanje pri aktivnostih, vključno s strokovnim izpopolnjevanjem.

Namen okoljske izjave je posredovati javnosti in dru-gim zainteresiranim stranem okoljske informacije o vplivih na okolje in nenehnem izboljševanju okoljske uspešnosti organizacije. Hkrati je priložnost za pro-mocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, pogodbenikih, zaposlenih in v okolici.

V okoljski izjavi morajo biti predstavljeni pomembni neposredni in posredni okoljski vidiki in vplivi na oko-lje, z njimi povezani okoljski cilji in povzetek podatkov o doseženem okoljskem učinku glede na zastavljene cilje. Podatki morajo biti predstavljeni tako, da se za-interesirani prepričajo o izboljšanju okoljskega učin-ka, kadar pa cilj ni dosežen, se navedejo razlogi za to. Podatki se prikazujejo tako, da omogočajo več-letno primerjavo in izkazovanje napredka rezultatov ravnanja z okoljem. Podatki morajo omogočati pri-merjanje z zahtevami okoljske zakonodaje.

Okoljsko izjavo mora organizacija pripraviti za prvo registracijo in nato vsaka tri leta. V vmesnem obdo-bju letno pripravi dodatek k okoljski izjavi. Dodatek vsebuje predvsem spremembe podatkov o okolj-skem učinku in spremembe okoljskih vidikov, ciljev in drugih elementov v sistemu ravnanja z okoljem. Zanesljivost, verodostojnost in pravilnost podatkov in informacij v okoljski izjavi in v letnih dodatkih k okoljski izjavi preveri preveritelj EMAS, ki ob vsakem pregledu izda »Potrdilo o validaciji okoljske izjave«.

EMAS OKOLJSKA IZJAVA 2003 GORENJE, D.D.

Varstvo okolja je v Gorenju pomembna komponenta vseh poslovnih področij, predvsem razvoja izdelkov in storitev, prodaje, nabave, proizvodnje, izobraže-

vanja zaposlenih, komuniciranja z ožjim in širšim družbenim okoljem. Zato ni nič nenavadnega, da postavljamo varstvo okolja v samo središče kratko-ročnih in dolgoročnih strateških usmeritev in ciljev, da je pomemben del korporacijske kulture Gorenja. Značilnost prepoznavne korporacijske kulture je dvosmerna komunikacija med podjetjem in različni-mi javnostmi. Okoljska izjava EMAS, ki je definirana z regulativo EMAS, je pomembno orodje okoljske-ga komuniciranja, saj je zaradi zahtev, strukturirane vsebine in predvsem zaradi preverjanja verodostoj-nosti njenih podatkov dokument, ki bi mu naj raz-lične javnosti verjele in zaupale.

Gorenje je prvo okoljsko izjavo EMAS izdalo v sklo-pu poročila o trajnostnem razvoju Gorenje 2003. V skladu z zahtevami regulative EMAS je izjava struk-turirana po naslednjih področjih:

1. Izjava o verodostojnosti okoljskih podatkov:Odgovorna oseba za varstvo okolja je v podpisani izjavi zagotovila, da so vsi podatki, ki so navedeni v izjavi EMAS verodostojni in odražajo dejansko sta-nje sistema ravnanja z okoljem v družbi. V izjavi je podano tudi ime (SIQ) preveritelja okoljske izjave.

2. Predstavitev družbe Gorenje, d.d.:Podan je opis dejavnosti in njena šifra (29.710 – proizvodnja električnih gospodinjskih naprav), saj je pod to dejavnostjo Gorenje vpisano v evropski register EMAS. V tej točki je nazorno predstavljen obseg dejavnosti družbe, ki so vključene v sistem EMAS. Še posebej pa je opisan tisti del proizvodnje na lokaciji v Rogatcu, ki ni vključen v sistem EMAS, in je tudi nazorno podan vzrok, zakaj ni vključen (seveda vzrok, da ni vključen, ne sme biti neupoš-tevanje zakonskih zahtev). Prav tako je podana pro-izvodnja v količini in proizvodnem asortimanu.

3. Razvoj:Podane se usmeritve za razvoj izdelkov, tehnologij in organizacije ter rezultati in projekti, ki so bili na vseh treh področjih doseženi v letu 2003.

4. Naložbe:Opredeljena je višina sredstev, ki jih je Gorenje na-menilo za varstva okolja v letu 2003 za izdelek in spremembo tehnologij.

5. Politika varstva okolja:Podana je politika varstva okolja v izvirnem besedilu in v celoti.

Page 30: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih30

6. Sistem ravnanja z okoljem:Opisana so ključna področja sistema ravnanja z okoljem v Gorenju, d.d., kakor so npr. politika, po-slovnik, programi, presoje, poročila za javnost ter okoljska odgovornost. Predstavljena sta oba siste-ma (EMAS in ISO 14001).

7. Ocenjevanje vplivov na okolje:V tej točki okoljske izjave je nazorno opisana meto-dologija ocenjevanja vplivov na okolje ter predstav-ljena registra okoljskih vidikov iz leta 1998 ter 2003. Iz primerjave obeh registrov se nazorno vidijo spre-membe vplivov na okolje delovanja Gorenja, d.d., v daljšem časovnem obdobju (z registrom okoljskih vidikov lahko ocenjujemo uspešnost izpolnjevanja ciljev in programov varstva okolja ter upoštevanja zakonodajnih zahtev).

8. Okoljski podatki:Predstavljajo eno najpomembnejših točk izjave EMAS, saj podaja kvalitativne in kvantitativne poda-tke varstva okolja. Za izhodišče je podana material-na bilanca, ki obsega vhodne surovine in izhodne (proizvodi, odpadki, emisije v vodo, emisije v zrak, poraba energentov).V nadaljevanju je podano izpolnjevanje okvirnih ci-ljev in ciljev za posamezna leta, s poudarkom na izpolnjevanju ciljev varstva okolja za leto 2003. Za vsak cilj je podan komentar izpolnjevanja, pri od-stopanjih od zastavljenega cilja pa je tudi jasno in razumljivo opisan vzrok za odstopanje.Iz te točke okoljske izjave lahko vsak bralec sam ugotovi, ali je Gorenje izpolnjevalo cilje varstva oko-lja, in se prepriča o izjavi, da Gorenje nenehno iz-boljšuje vplive na okolje zaradi svoje dejavnosti.

9. Cilji varstva okolja za prihodnje obdobje:Podani so novi okvirni cilji za obdobje 2004–2006 in izhodišča za njihovo postavitev. V samostojni pre-glednici so podani cilji varstva okolja za leto 2004.

10. Izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev:V obliki izjave je podano besedilo, kjer izjavljamo, da Gorenje izpolnjuje zakonske in prepoznane druge zahteve.

Ob koncu poročila je navedena tudi oseba za stike, na katero se lahko zainteresirane javnosti obračajo s predlogi, sugestijami, vprašanji, kritiko …Poročilo vsebuje podeljeni znak EMAS z registrsko številko vpisa. Poročilo je dostopno na spletnih stra-neh www.gorenje.com.

OKOLJSKA IZJAVA EMAS GORENJE, D.D., ZA LETO 2004

V Gorenju smo se odločili, in to dopušča regulativa EMAS, da za leto 2004 ne pripravimo samostojne okoljske izjave EMAS, temveč bo to dodatek, ki bo sestavni del Letnega poročila družbe Gorenje, d.d., in konsolidiranega letnega poročila Skupine Go-renje za leto 2004 ( www.gorenje.com). Dodatek k okoljski izjavi EMAS je sestavni del tretjega dela Letnega poročila, ki ima naslov Poročilo o družbeni odgovornosti.Poročilo o družbeni odgovornosti obsega:– odgovornost do zaposlenih (število in izobra-

zbena struktura zaposlenih, skrb za izobraževa-nje in usposabljanje zaposlenih, skrb za mlade in perspektivne kadre, razvoj kadrov, merjenje organizacijske kulture in klime v Skupini Gorenje, zdravstveno varstvo zaposlenih, skrb za varno in zdravo delo, komuniciranje z zaposlenimi),

– odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev (zagotavljanje varnosti izdelkov, zagotavljanje okolju prijaznih izdelkov in storitev, izpolnjevanje jamstvenih in servisnih obveznosti),

– odgovornost do ožje in širše družbene skupnosti (področje kulture, športa, šolstva, humanitarno področje),

– odgovornost do naravnega okolja, – v tem poglavju so podani dosežki pri varstvu oko-

lja v Skupini Gorenje po posameznih divizijah in njihovih podjetjih za leto 2004 ter predstavljena okoljska priznanja in nagrade. Okoljska izjava EMAS je samostojna točka znotraj tega poglavja.

Okoljska izjava EMAS za leto 2004 se precej razli-kuje od izjave za leto 2003, saj je poudarek na tistih področjih varstva okolja, ki so se spremenila v letu 2004. Zato je vsebina te izjave naslednja:

1. Izjava o verodostojnosti okoljskih podatkov:Ker regulativa EMAS zahteva izjavo odgovorne ose-be, je ta točka sestavni del vsake izjave EMAS.

2. Obseg dejavnosti družbe Gorenje, d.d., vklju-čene v sistem EMAS:Predstavljene so dejavnosti Gorenja, d.d.,vključene v sistem EMAS, ter posebej podani dve izjemi, loka-cija Rogatec in lokacija v Šoštanju, z obrazložitvami.

3. Ocena primernosti okoljske politike:Ker se od izjave EMAS za leto 2003 okoljska poli-tika ni spremenila, je v tej točki podana ocena, da

Page 31: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 31

okoljska politika odraža dejansko stanje pomemb-nih vidikov in z njimi povezanih okoljskih ciljev (to je tudi zahteva novega standarda ISO 14001:2004).

4. Učinkovitost ravnanja z okoljem:V tem poglavju so tako kot v predhodni izjavi kvalita-tivno in kvantitativno predstavljeni cilji varstva okolja in njihovo izpolnjevanje z obrazložitvami. Poglavje ima tri podpoglavja: cilji na področju varstva oko-lja od leta 2004–2006, izpolnjevanje ciljev za leto 2004, izvedbeni cilji za leto 2005.

5. Komuniciranje z zainteresiranimi strankami:To poglavje je novo in v prvem delu podaja medij-ske objave s področja varstva okolja. V nadaljevanju je podana informacija o številu povpraševanj posa-meznikov oziroma skupin s področja varstva okolja (informacije o ravnanju z okoljem, ankete, seminar-ske naloge …).Opisana je pritožba stanovalca v neposredni bližini Gorenja, ki se je na podjetje obrnil s pritožbo, da ga moti hrup, ki nastaja ob premikanju železniških vagonov. Pooblaščena zunanja institucija je izvedla meritve in ugotovila, da hrup, ki ga povzroča Gore-nje, d.d., ne presega zakonsko določenih mej. O rezultatih meritev je bil seznanjen tudi pritožnik.

Ker je pomemben del komuniciranja povezan z ugo-tovitvami inšpekcijskih pregledov, poglavje podaja tudi število obiskov pristojnega okoljskega inšpekto-rata, področja pregledov in rezultate teh pregledov.

6. Izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev:Podana je izjava kakor v predhodnem poročilu, saj to zahteva regulativa EMAS.

Ob zaključku sta ponovno predstavljena znak EMAS in validirana izjava preveritelja Slovenskega inštituta za kakovost (SIQ).

ZAKLJUČEK

EU že več kakor deset let uspešno izvaja regulativo EMAS, to je shemo ravnanja z okoljem z vključenim in jasno predpisanim načinom okoljskega presojanja. Vzpostavitev in izvajanje sistema ravnanja z okoljem EMAS uvrščamo v skupino najsodobnejših posred-nih mehanizmov varstva okolja, saj uporaba znaka EMAS omogoča kupcem, partnerjem in širšim javno-stim vpogled v resnične podatke o vplivih delovanja posameznega podjetja s področja varstvo okolja. Izjava EMAS je tako verodostojen dokument, ki bi mu posamezniki in različne javnosti zaradi izjemno zahtevnega preverjanja podatkov in dejstev morali verjeti in zaupati. Pomen izjave EMAS je še toliko večji, saj je odločitev vsakega podjetja o vstopu v sistem EMAS prostovoljno.V Gorenju vidimo v izjavi EMAS možnost odprte ko-munikacije z različnimi javnostmi, kar pripomore k nadaljnjemu razvoju procesa ozaveščenja. Glavni cilj okoljskega ozaveščenja je dvig splošne okoljske kulture, v okviru katere se bo tudi vsak posameznik zavedel svojih odgovornosti.

Literatura:

1. A. P. Borštnik, M. Zornik, T. Žagar, Odgovorno okoljsko delovanje, sistemi ravnanja z okoljem, SIQ, Ljubljana, 2004.

2. Poročilo o trajnostnem razvoju Gorenje 2003 in okoljska izjava EMAS Gorenje, d.d., za leto 2003.

3. Letno poročilo družbe Gorenje, d.d., in konsoli-dirano letno poročilo Skupine Gorenje 2004.

4. Družbena odgovornost – danes, jutri; 6. konfe-renca kakovosti; Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in GZS – Savinjsko-šaleška ob-močna zbornica, Velenje 2005.

Page 32: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih32

1. DIMENZIJE NIMBY UČINKA

V sklopu izgradnje CERO Slovenske Konjice smo v podjetju EKO d.o.o. v obdobju od leta 1998 do 2002 raziskovali dejavnike, ki močno vplivajo na sprejemanje okoljskih tehnologij v lokalnem okolju. Ugotovitev, da je prehod iz »družbe, ki odmetava«, v »družbo, ki presnavlja«, dolg in zadeva še marsi-kaj drugega, kakor samo strategijo ravnanja z od-padki, nas je spodbudila, da smo raziskali, kako v celotno shemo gospodarnega ravnanja z odpadki aktivno vključiti javnost. Antropogeni okoljski proble-mi imajo namreč tri temeljne razsežnosti: družbeno, naravovarstveno in tehnično, zato je v družbi treba spodbuditi zavedanje sprememb, ki jih povzročajo okoljski problemi. Odzivi nanje in strategija njihovega preprečevanja in reševanja je bil predmet naše raz-iskave s poudarkom na preprečevanju in omejevanju učinka NIMBY, ki ga lahko razumemo kot »ne na mo-jem dvorišču«. NIMBY se najočitneje pokaže, ko se srečamo s pojavom, ki so ga angleško govoreči raz-iskovalci poimenovali NIMBY (Not-in-My-Backyard). Pojav NIMBY se kaže tako, da lastniki stanovanj in hiš v določenem predelu mesta ali vasi nasprotujejo, da bi v njihovi bližini živeli ali se samo za kratek čas naselili ljudje, ki imajo bistveno drugačne življenjske izkušnje kakor oni, ali da bi v njihovi bližini zgradili neko okoljsko infrastrukturo. Lastniki hiš in stanovanj vidijo okoljske objekte in »drugačne ljudi« kot nevar-ne, moteče in kot ljudi/objekte, ki povzročajo okuž-be (razširjajo bolezni) ali pa so nevarnost simbolnih »okužb«, kot na primer razširjanja nemoralnosti, od-klonskega vedenja, onesnaževanja. Tako se NIMBY na površini kaže kot izključno prostorski problem.

1.1 Zgodovinski viri sodobne okoljske krize

Sodobna okoljska kriza kot kriza zgodovinsko narav-nih temeljev človekove produkcije in življenja sploh

DIAGNOSTICIRANJE PROCESOV, KI OGROŽAJO REALIZACIJO PROJEKTOV CENTROV ZA RAVNANJE Z ODPADKI – PRIMER PRISTOPA K JAVNOSTI V PROJEKTU CERO SLOV. KONJICE

dr. Marinka Vovk, EKO d.o.o.

ima svojo zgodovino. Napačno bi bilo iskati vzroke za zdajšnje okoljsko stanje v splošnih dejavnikih, ki so se že pojavili s samim človekovim delom in kul-turo. Ugotovimo lahko, da je šele v skladu z novo kapitalistično proizvodno prakso stopila v ospredje tista varianta teološkega razumevanja človekovega ustvarjalnega odnosa do narave, ki je izrazito pou-darjala, da človekovo preoblikovanje narave pomeni nadaljevanje božjega ustvarjenja. Zaradi Enzens-bergove ugotovitve, da je na vidiku problem pre-živetja, pomanjkanja, ne pa izobilja, se nam hkrati postavlja vprašanje, ali bodo množice odkrile zvezo med okoljsko družbeno krizo in načinom produkci-je. To je gotovo odvisno tudi od političnih usmeritev, vendar zdajšnja družba, kar velja za Slovenijo, še ni odkrila te zveze. Družbeno usmerjena ekologija razkriva to zvezo z ozaveščenjem ljudi, da je mogo-če izhod iz krize najti v novem načinu produkcije in življenja sploh, ne pa, da bi se kot alternativa vsilil tehnokratski etatizem različnih političnih barv. Tako je mogoče oceniti, da vzroke poslabšanja okolja ni mogoče preprosto pripisati povečani industrijski proizvodnji, ampak spremembi njene strukture.

Produkcija in potrošnja povzročata nastanek stran-skih učinkov, ki jih človek ni predvideval. Domneva o pravilnem razumevanju okoljske problematike in njenega praktičnega obvladovanja je razvit sistemski koncept biosfere. Biosfera ne dopušča stalnega koli-činskega razvoja, nobenega kvalitativno nespremen-ljivega parametra, kakor je na primer prebivalstvo ali družbena proizvodnja. Rešitve za okoljske proble-me ni mogoče najti le v novih tehnologijah, pra-vilni organizaciji tehnoloških procesov, ampak v spremembi miselnosti in psihologiji ljudi.Pojavlja se celo prepričanje, da je treba okrepiti raz-voj tehnik, ki zmanjšujejo nevarnost, ki jih povzroča človekovo uničevanje okolja. Sama tehnologija torej ne bo rešila okoljskih problemov, kar prepoznava-mo iz različnih primerov v Sloveniji.

1.2 Znanost, tehnologija in zavest o rizičnosti

V znanstveni skupnosti so sprva skušali tehnološke učinke in posledice v družbi razumeti kot stranske, nezaželene in nenamerne. Tako razumevanje seve-da v ničemer ne prispeva k zmanjševanju tveganja neke tehnologije, lahko pa skrito motivacijsko učin-kuje pri odločitvah za razvoj nove generacije iste tehnologije. Do premika v razumevanju tehnologij v znanstveni skupnosti je prišlo v sredini osemdesetih let, ko je nemški sociolog Ulrick Beck posledice in

Page 33: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 33

učinke teh tehnologij postavil v ospredje razmišlja-nja in na tem zgradil povsem novo koncepcijo razu-mevanja družbe in družbenega razvoja. Gre za tako imenovano rizično družbo, ki je prav zaradi rizikov, posledic in učinkov teh tehnologij spremenila svojo dosedanjo temeljno notranjo strukturo in temu je treba prilagoditi tudi politični sistem in procese odlo-čanja. Morda ni več mogoče vnaprej določiti mesta, s katerega bi bilo mogoče praktično izvajati kakršno koli okoljsko ali okoljevarstveno terapijo. Ozavešče-na javnost, ki je motivirana z dobrimi nameni in za-htevami, se zavzema za samoomejevanje, odgovor-nost in zmernost. Krepitev teh teženj je utemeljena v izginjanju zaupanja javnosti v avtoriteto obstoječega institucionalnega sistema oziroma v sposobnost, da bi lahko znanost in državna politika pravilno teoretič-no določali in praktično usmerjali gibanja v družbi. To še toliko bolj velja za tveganja.

Znanost glede opredelitve tveganj, ne glede na svo-jo stalno zahtevo po racionalnosti, izgublja svojo vlo-go in pomen. Javnost se v teh primerih raje zateka k temu, da sama s svojimi miselnimi sposobnostmi dojema svoj položaj; tveganja dojema skozi mite, paniko in komunikacijo strahu, pri reševanju prak-tičnih vprašanj te vrste pa se zateka k samoiniciativ-nosti in samopomoči. Dvoplastnost politike je zato v sodobni družbi nujnost in se je ne da odpraviti niti na račun moralnega presojanja niti na račun vede-nja, še posebej, kadar gre za vprašanje odkrivanja vzrokov, posledic in oblikovanja scenarijev za pri-hodnost. Ustrezne komunikacije same po sebi sicer ne prinašajo rešitev, so pa nujni pogoj za vzpostavitev sodelovanja med stroko, javnostjo in politiko, v kateri prihaja do učnega procesa, ki ga poganja konfliktni potencial rizičnih tehnologij. Refleksiji se v taki komunikaciji ne more izogniti no-ben koncept, ki je v igri, čeprav je znanstveno še tako temeljito podkrepljen.

Strah je največkrat najpomembnejši motiv za nastop organiziranih ali spontanih skupin neposredno priza-detih, ki ga ni več mogoče tešiti z obljubami ali že preverjenimi novimi tehnološkimi rešitvami, znanimi iz tujine. Strah pred riziki je treba reševati z udeležbo neposredno prizadetih. Njihovo angažiranje in zahte-ve niso usmerjene vedno le k sodelovanju v komuni-kacijskem in odločevalnem procesu, pač pa zahte-vajo vzpostavljanje komunikacijskih in odločevalnih oblik, še posebno, če te niso sistemsko vzpostavlje-ne, v katerih je poleg predstavnikov znanosti in politi-ke enakopravno prisotna tudi organizirana, prizadeta

javnost. Če ustreznih komunikacijskih in odločevalnih oblik na sistemski ravni ni, jih, kot kaže praksa v Slo-veniji, lokalna, prizadeta javnost sama vzpostavi.

1.2.1 Opredelitev in razvoj okoljske zavesti

Okoljska zavest je del splošne družbene zavesti, mnenja o okolju so povezana z drugimi mnenji, okoljsko ravnanje in okoljski življenjski slog je del splošnega življenjskega sloga. Definicija ekološke kulture v okviru izenačitve z okoljsko zavestjo opre-deljuje ekološko kulturo kot spoj kognitivnih, emo-tivnih, vrednotnih in motivacijskih dejavnikov. Razvoj okoljske zavesti je privedel do temeljnega preobrata v načinu zaznavanja stvarnosti, v načinu razmišlja-nja, vrednotenja in delovanja v duhu Einsteinove misli, da problema ne moremo razrešiti z mišlje-njem, kakor smo ga ustvarili. Okoljska zavest ima več razsežnosti: spoznavno, teoretično, vrednotno, socialno, zgodovinsko, politično in subjektivno.

Ferry ugotavlja, da absolutna harmonija med člo-vekom in naravo ni mogoča, saj ima človek poleg svoje prve narave (fizičnega telesa) tudi lastnosti, ki se od narave oddaljujejo. Obstajajo štiri vrste raz-lag, zakaj so od začetka sedemdesetih let okoljska zavest in okoljska gibanja drastično zrasla zlasti v Evropi in Ameriki.

a) Refleksivna hipoteza pravi, da so se razmere v okolju začele poslabševati po drugi svetovni vojni in dosegle svoj vrh proti koncu šestdesetih let. Tako je dvig okoljske zavesti v začetku sedemdesetih let ne-posredna reakcija na slabo stanje v okolju. Najvišja stopnja okoljske zavesti je v južni Nemčiji, Belgiji, Luxemburgu, na Nizozemskem, v severni Franciji in Švici, saj so bile tam ugotovljene najvišje stopnje onesnaženih rek, gozdov in prsti. Ta hipoteza je ver-jetna, vendar je zanimanje za okoljske probleme tudi odvisno od množičnih medijev, političnih in ekonom-skih interesov ter delovanja nevladnih organizacij.

b) Postmaterialistična teza pravi, da je skrb za okolje del širšega premika vrednot določenih seg-mentov družbe, kar je raziskovalno področje Ronal-da Inglehardta (1997), ki pravi, da dokler so ljudje pretežno zaskrbljeni za lastno preživetje, so druge skrbi (kot so okoljske) bolj oddaljene in manj po-membne.

c) Teza o novem srednjem razredu razlaga, da veli-ko ekologov izhaja iz tistega segmenta družbe, ki bi

Page 34: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih34

ga lahko imenovali »socialni in kulturni specialisti«. To so učitelji, socialni delavci, novinarji, umetniki in profesorji, ki delujejo na ustvarjalnem in socialnem področju. Posamezniki, ki se zaposlijo na takih de-lovnih mestih, imajo določene nastavke okoljske za-vesti, skozi njihovo delo pa postane njihova zavest bolj izražena. Ta teza je le delno resnična, saj imajo drugi poklici morda bolj izdelan pogled na družbeno dogajanje, ki pa jih še ne zavezuje k večji pozornosti do okolja.

d) Teza o regulaciji politike opisuje dogajanje v za-hodnoevropskih deželah, kjer so se nova družbe-na gibanja pojavila kot odgovor na vdiranje države v vsakdanje življenje državljanov. Ekološko gibanje si je za tarčo izbralo tveganja, za katera se zdi, da predstavljajo grožnjo našim »življenjskim priložno-stim«, ki jih je mogoče dojeti kot nenadzorovana in nevračljiva (porušena ravnotežja ekosistemov, obo-roževalna tekma in biotehnologija).

Z okoljsko vzgojo je treba doseči zavest, da bodo okolju in ljudem škodljiva ravnanja ne le pravno sankcionirana in prepovedana, temveč tudi moralno obsojena, kajti šele vsesplošni mo-ralni protest proti degradaciji okolja lahko postane glasnik preživetja nesprejemljivosti nekega načina življenja ali določenih tehnologij. Zaradi omejenosti ekosistema z vidika onesnaževanja se bo v temelju spremenilo pojmovanje dosedanjega družbenega sprejemanja napredka in razvoja. Na omejenem planetu, omejenem v prostorskem smislu, razpol-ožljivosti neobnovljivih naravnih virov in zmoglji-vostjo biosfere, da sprejme in nevtralizira onesna-ževanje, je dolgoročno problematična vsaka rast, eksponentna pa še posebno. Združljivost razvoja in varstva okolja ter sposobnost razvoja za varstvo okolja zahteva usklajevanje ekonomskih interesov in ekoloških zahtev, pri čemer mora biti razvoj vedno v funkciji izboljšanja okolja (to še ne pomeni, da ne obremenjuje okolja). Zaradi entropijskega zakona in neobnovljivosti virov ekološki problem ni rešljiv, ampak se lahko bolj ali manj uspešno rešuje, torej dokončne rešitve ekoloških problemov ni.

1.3 Zasledovanje učinka NIMBY v lokalnem okolju na področju ravnanja z odpadki

Rezultati zasledovanja stanja okoljskega ozavešče-nja širše javnosti s poudarkom na ravnanju z odpad-ki na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje so prikazani na Sliki 1.

Slika 1: Ocena sistema ravnanja z odpadki javnosti (območje občin Slov. Konjice, Zreče in Vitanje).

Sistem ravnanja z odpadki v posamezni lokalni skup-nosti odraža sodelovanje javnosti, miselne spre-membe v odnosu do okolja kažejo višjo zahtevnost do urejenosti okolja in informiranja na okoljskem področju. 71,2 % respondentov je izrazilo mnenje, ki kaže na željo po izboljšanju obstoječega sistema v fazi odvzema odpadkov iz odjemnih mest, kjer so občani neposredno soudeleženi v sistem ravnanja z odpadki, in v fazi ravnanja z odpadki (ureditev so-rtirnice, kompostarne, začasna skladišča, urejeno odlagalno polje za preostanek odpadkov). Po prevladujoči težnji so razvrščene zahteve, ki jih izražajo občani za spremembe in dograditev obsto-ječega sistema ravnanja z odpadki v lastni občini. Ugotovili smo, da bo javnost zaradi nepoznavanja in nezainteresiranosti sodelovanja zavračala projekte in aktivnosti, ki omogočajo gospodarno ravnanje z odpadki, če je ne vključujemo aktivno v sistem ravna-nja z odpadki. Z realizacijo funkcionalnih predlogov in pomanjkljivosti v obstoječem sistemu, ki jih želijo občani, jim izvajalci dajemo povratno informacijo o pomembnosti njihovega sodelovanja pri izboljšanju stanja ravnanja z odpadki, hkrati pa jih motiviramo za spremljanje dogajanj na tem področju.

Da občani upravičujejo Centre za ravnanje z od-padki (CERO), je mogoče pojasniti s tezo, da je za ustvarjeno količino odpadkov treba poskrbeti pred lastnim uničenjem sebe. Čeprav 17 % občanov ne podpira upravičenosti CERO v lokalnem okolju, kljub temu menimo, da sta okoljsko izobraževanje in ozaveščenje pripomogli k večji odgovornosti do okolja.

Uporaba ekoloških otokov je namenjena izvornemu ločevanju odpadkov, ki je prvi pogoj za vključitev od-padkov v reciklažo in gospodarno ravnanje z njimi.

Page 35: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 35

ENAD

AROVOGDO INONLED

51,9%

5,9% 32,1%10,1%

Slika 2: Občani uporabljajo ekološke otoke soraz-merno okoljskemu ozaveščenju javnosti, ki je od-visno od kakovosti okoljskega obveščanja. Zato predpostavljamo, da obstaja povezava med aktivnim sodelovanjem javnosti v sistemu ravnanja z odpadki in njenim okoljskim ozaveščenjem.

Potrebe po okoljskem informiranju se kažejo pri 47,9 % javnosti, prisotno je tudi zavračanje infor-miranja, kar ustreza odstotkom neobveščenih in nepripravljenih sodelovati v konkretnih izvedbenih okoljskih aktivnostih, kakor je izvorno ločevanje odpadkov. Posebno skrb za ločevanje odpadkov izraža 36,2 % respondentov, 31,4 % nima možno-sti uporabljati ekološke otoke, ker ni vzpostavljen sistem izvornega ločevanja odpadkov. Na Sliki 3 so prikazane izražene potrebe občanov po okoljskem informiranju.

Slika 3: Obveščenost o zahtevah in možnostih pra-vilnega ravnanja z odpadki v upravni enoti Sloven-ske Konjice. Sistem gospodarnega ravnanja z od-padki kot pomemben element vključuje javnost, ki mora biti ustrezno obveščena o obstoječih zahtevah in možnostih ravnanja z odpadki.

Slika 4: Potrebe občanov po okoljski obveščenosti se kažejo v odstotku javnosti, ki želi več okoljskih informacij in se ujema z odstotkom tistih, ki so okolj-sko ozaveščeni, prav tako se ta odstotek ujema z odstotkom javnosti, ki aktivno sodeluje v sistemu ravnanja z odpadki (izvorno ločuje odpadke).

ZAKLJUČEK

Strahovi in sovraštvo, ki ga ljudje izražajo ob iz-gradnji okoljskih objektov (odlagališča odpadkov, CERO, zbirni centri, energetski objekti) so vedno isti, pa čeprav gre za drugačne tehnologije v raz-ličnih prostorih. Poglavitni vzrok nasprotovanja okoljskim objektom je pogosto nezaupanje zaradi preteklih dejanj izvajalcev javnih služb in dejstvo, da je NIMBY v resnici kapitalski boj za prostor. Kapi-talski konflikt vsebuje strah ljudi, da bi se zmanjšala cena njihove lastnine (stanovanja, hiše, zemlje), če bi v njihovi bližini zgradili okoljski objekt, saj lahko njegova fizična bližina zmanjša ceno nepremičnini. NIMBY zato najpogosteje opazimo tam, kjer so hiše in stanovanja v lasti posameznikov, ki z odporom reagirajo na ljudi, ki niso lastniki nepremičnin in se preselijo v njihovo bližino, ali zato, ker bi okoljsko infrastrukturo uporabljali drugi ljudje, ki ne živijo tam blizu. Procesi NIMBY imajo svoje korenine v izklju-čevanju, saj se začnejo že na ravni prostorskega planiranja v lokalnih skupnostih, kjer »ni bilo prosto-ra« za odlagališča odpadkov, tudi nove infrastruktu-re običajno niso plansko načrtovane, kar povzroča odklanjanje okoljskih tehnologij v prostoru.Raziskava je pokazala: če izvajalci dejavnosti rav-nanja z odpadki vključijo javnost že pred uvajanjem novih okoljskih projektov in uresničujejo poslovne in okoljske cilje, pridobijo njeno zaupanje. Raz-mišljanja javnosti o načinih ravnanja s komunalnimi odpadki so odvisna od možnosti, ki jih imajo kot povzročitelji odpadkov v praksi, saj se občani, vklju-

Page 36: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih36

čeni v sistem gospodarnega ravnanja z odpadki, zavzemajo predvsem za snovno reciklažo (48,8 %) in podpirajo izgradnjo objektov, kjer se opravlja de-javnost reciklaže. Uresničevanje zakonodajnih ciljev v praksi je odvisno od zainteresiranosti izvajalcev javnih služb na področju ravnanja z odpadki in poli-tike. Posameznik se na osnovi lastne občutljivosti in želje po ohranjanju okolja zavzame za sprejemanje novih okoljskih projektov tudi z zunanjimi spodbu-dami, kjer ima pomembno vlogo okoljsko ozaveš-čena javnost. Učinke NIMBY je mogoče omejiti z vzpostavitvijo ustreznega komunikacijskega polja med stroko in javnostjo, ki bo zaupala stroki le, če bo aktivno vključena v sistem ravnanja z odpadki, kjer bo mogoče prepoznati okoljske izboljšave z ob-stoječo infrastrukturo. Zgolj obljub in pozitivnih pri-merov okoljskih tehnologij, ki bodo v lokalnih okoljih omogočale varovanje okolja, javnost ne sprejema, zato je v prihodnje smiselno več pozornosti posvetiti okoljskemu načrtovanju v prostoru in pod drobno-gled vzeti izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki.

Člani strokovnega odbora simpozija(z leve: Marko Zidanšek in Barbara Benčina).

Page 37: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 37

KOMUNIKACIJSKO SPODBUJANJE OKOLJU PRIJAZNIH VEDENJ

dr. Tanja Kamin, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Page 38: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih38

Page 39: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 39

Page 40: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih40

Page 41: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 41

enjlic ejnaritnemges( enipuks enjlic ajicakifitnedI:)enipuks

mikšoloke ik ,hitsit enipuks itaricifitnedIoropirp č hijn irp metop ni ,ojidels en moli

natan č ni hinlarivaz ovaran itaksizar on ujloko vokinvajed hinlavejubdops

.ajnedev agenzajirp

Page 42: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih42

Page 43: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 43

Page 44: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih44

POTI IN STRANPOTI PRI DOSEGANJU EVROPSKIH CILJEV PRI PREDELAVI IN RECIKLAŽI ODPADKOV V LOKALNIH SKUPNOSTIH

VLOGA DRŽAVE

• Sprejem ustrezne zakonodaje• Opredelitev strateških dokumentov• Sprejem operativnih programov• Zagotavljanje državnih javnih služb• Zagotavljanje ustreznih finančnih mehanizmov• Nadzor nad izvajanjem predpisov in izvajalci jav-

nih služb• Ozaveščenje in obveščanje uporabnikov javnih

storitev• Spremljanje učinkovitosti izvajanja predpisov

VLOGA LOKALNE SKUPNOSTI

• Ureditev javne službe (način in oblika izvajanja javne službe)

• Sprejem ustreznih predpisov (odloki, pravilniki)• Spremljanje izvajanja javne službe (nadzor, infor-

miranje uporabnikov javne storitve)• Poročanje o izvajanju javne službe• Sodelovanje z uporabniki javnih storitev (varstvo

uporabnikov)

NALOGE LOKALNE SKUPNOSTI

• Zbiranje odpadkov• Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru• Urejanje zbiralnic• Urejanje zbirnih centrov• Kompostiranje odpadkov• Zagotavljanje končne dispozicije odpadkov

PROBLEMI IN ODGOVORNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI PRI IZVAJANJU PROGRAMOV RAVNANJA Z ODPADKI

mag. Bernarda Podlipnik,Ministrstvo za okolje in prostor

KAKO UMEŠČATI OBJEKTE V PROSTOR

• Prikaz celovite rešitve• Opredelitev namena posameznega objekta (zbir-

ni center, zbiralnica, sortirnica, odlagališče, dru-gi objekti)

• Opredelitev velikosti objekta (masni rok odpad-kov)

• Opredelitev izvora odpadkov (samo ena lokalna skupnost, več lokalnih skupnosti)

• Opredelitev pričakovanih vplivov na lokalno oko-lje

• Opredelitev končne dispozicije vseh vrst in od-padkov

KJE SE ZATIKA

• Običajno lokalna skupnost predstavi projekt, ko “gori voda”

• Projekti se običajno predstavljajo parcialno brez celovite rešitve

• Lokacije objektov vedno trčijo ob več interesov (sosedje, lastništvo zemljišča)

• Poročanje medijev

KAKO NAPREJ

• Jasna opredelitev strateških ciljev države• Izdelava preprostih in preglednih operativnih pro-

gramov• Transparentno vodenje postopkov pri umeščanju

objektov za ravnanje z odpadki v prostor • Transparentno financiranje projektov• Transparentno obračunavanje storitev javne služ-

be• Zagotavljanje visoke strokovnosti izvajalcev javnih

služb• Sprotno informiranje uporabnikov javnih storitev

Page 45: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 45

UVOD

Jeseni 2004 je bil sprejet pravilnik o ravnanju z od-padno električno in elektronsko opremo. Temelji na zahtevah Direktive EU 2002/96/EC, znane pod kratico WEEE, in določa pravila ravnanja z odpad-no električno in elektronsko opremo, predvsem v zvezi s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave, zato da se zmanjša odstranje-vanje odpadne električne in elektronske opreme. Podaja tudi zahteve, da se iz ločeno zbrane odpad-ne opreme izločijo snovi, pripravki in sestavni deli, med katere spadajo snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč, in F-plini, ki jih prištevamo med toplo-gredne pline. S temi snovmi je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Medtem ko ravnanje z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi ureja pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi, pa bo treba za preprečevanje izpuščanja F-plinov v zrak ustrezne predpise še sprejeti.

Zakonodajni okvir urejanja ravnanja z odpadno opremo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali F-pline

Ravnanje z električno in elektronsko (EE) opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje ozonu škodljive snovi, urejajo:• Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št.

84/98, 45/00, 20/01 in 13/03),• Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami

pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalni-mi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01),

• Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivi-mi snovmi (Ur. list RS, št. 42/03) in

• Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elek-tronsko opremo (Ur. list RS, št. 118/04); slednje-ga vsebinsko dopolnjujeta še Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno električno in elektron-sko opremo (Ur.list RS, št. 114/04) in Uredba

RAVNANJE Z ODPADNO GOSPODINJSKO OPREMO, KI VSEBUJE OZONU ŠKODLJIVE SNOVI IN F-PLINE

Janja Leban,Gospodarska zbornica Slovenije

o okoljski dajatvi zaradi starih bremen odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinj-stev (Ur. list RS, št. 114/04), ki do nadaljnjega še ne bosta uvedena v prakso.

Od programskih dokumentov je bil sprejet operativ-ni program Republike Slovenije za ravnanje s klo-rofluoroogljikovodiki (MOPE, maj 2003, www.gov.si/mop), medtem ko je operativni program ravnanja z odpadno EE-opremo še v pripravi.

Preprečevanje emisij toplogrednih F-plinov, vključ-no z zajemanjem, predelavo in odstranjevanjem F-plinov, bo urejala uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, ki je še v obravnavi in bo predvidoma sprejeta še letos. Vsebinsko jo bo dopolnjevala direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o emisijah iz sistemov za klima-tizacijo v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS.

Kaj spada med odpadno gospodinjsko opremo, ki vsebuje CFC, HCFC ali F-pline

Odpadna EE-oprema iz gospodinjstev je odpadna EE-oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v industri-ji, obrti in storitvenih dejavnostih, in je zaradi svoje narave in količine podobna odpadni EE-opremi iz gospodinjstev. Je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. K tej opremi spadajo tudi hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimat-ske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodike (CFC in HCFC). Definira jih odredba o ravnanju z lo-čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki kot opremo, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne sno-vi. V okviru zbiranja komunalnih odpadkov se taka oprema lahko pojavlja:• v okviru kosovnih odpadkov (ločene frakcije, kla-

sifikacijska številka odpadka 20 03 07) ali pa • kot nevarne frakcije (klasifikacijska številka od-

padka 20 01 23, oprema, ki vsebuje klorofluoro-ogljike ali klorofluoroogljikovodike).

Glede na to, da spada ta oprema med nevarne od-padke, je ustreznost njenega zbiranja v okviru ko-sovnih odpadkov vprašljiva.

CFC, HCFC in F-plini in njihov vpliv na spremembe podnebja in ozonski plašč

Uporaba CFC in HCFC je bila v preteklosti zelo raz-širjena. Uporabljali so se pri proizvodnji hladilnih,

Page 46: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih46

klimatskih naprav in toplotnih črpalk, pa tudi v dru-gih aplikacijah (npr. v kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih …). V gospodinjski opremi in pri izdelavi izolacijske pene so se pojavljali kot hladilni medij. So snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonske plasti. Čeprav se pri proizvodnji nove opreme že več let ne smejo uporabljati, so še vedno vgrajeni v ob-stoječih izdelkih. Pri njihovi uporabi, obratovanju in vzdrževanju ne sme prihajati do emisij v okolje. Ko bo tem izdelkom potekla življenjska doba, ki je za gospodinjsko opremo 15 let, jih bomo želeli zavreči – postali bodo odpadek. Glede na to, da vsebujejo ozonu škodljive snovi, spadajo ti odpadki med ne-varne odpadke. Tudi pri procesu razgradnje je treba emisije zajeti in poskrbeti za njihovo neškodljivo od-stranjevanje s tehnologijami, potrjenimi za to.

Opuščanje ozonu škodljivih CFC in HCFC zahteva Montrealski protokol o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, na ravni EU pa Uredba ES št. 2037/2000. V Sloveniji smo jeseni 2004 sprejeli Uredbo o rav-nanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur. list RS, št. 101/04), ki določa ravnanja za izvrševanje Uredbe 2037/2000/ES; zahteve 16. in 17. člena te uredbe, ki se nanašajo na nadzor emisij iz opreme, vsebinsko ureja pravilnik o ravna-nju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi.

Kot nadomestila za ozonu škodljive CFC in HCFC so se v devetdesetih letih začeli uporabljati HFC-ji. Med najbolj razširjenimi so HFC-134a in mešanice, npr. HFC-404a. Ne vplivajo na ozonski plašč, njihov dejavnik škodljivosti za ozonski plašč je enak nič, imajo pa določen potencial tople grede – vplivajo na spremembe podnebja. Kjotski protokol jih je leta 1997 uvrstil na seznam plinov, katerih emisije je treba zmanjšati. Tudi CFC in HCFC so toplogredni plini, ker pa njihovo opuščanje zahteva že Montre-alski protokol, jih Kjotski protokol posebej ne izpo-stavlja. Oba pojava, tanjšanje ozonskega plašča in segrevanje ozračja, sta medsebojno povezana in sta globalnega značaja.

Da bi zmanjšali emisije fluoriranih toplogrednih plinov, ki so zajeti v Kjotskem protokolu, je v pripravi ured-ba EU, ki bo predvidoma sprejeta še letos (uredba o F-plinih). Vsebinsko jo bo dopolnjevala direktiva o emisijah iz sistemov za klimatizacijo v motornih vozilih in spremembi Direktive 70/156/EGS. Podobno kot uredba o ozonu škodljivih snovi tudi ta dva predpisa določata prepovedi uporabe F-plinov za določene aplikacije in zahtevata preprečevanje izpuščanja F-

plinov v ozračje, njihovo zajemanje, reciklažo, prede-lavo in odstranjevanje. Eden pomembnejših ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak, podobno kot pri ozonu škodljivih snoveh, je redno, tudi večkrat letno, odvis-no od količine vsebovanih F-plinov, preverjanje tes-nosti opreme in ustrezna strokovna usposobljenost oseb, ki izvajajo vzdrževanje opreme in zajemanje F-plinov ter zagotavljajo njihovo reciklažo, predelavo oziroma odstranjevanje. Sprejetje teh dveh predpi-sov bo sprožilo pripravo novih predpisov tudi v slo-venskem prostoru. V zvezi z odpadno gospodinjsko opremo, ki vsebuje F-pline, je pričakovati, da bodo sprejeti podobni ukrepi kot že zdaj veljajo za opre-mo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi.

Primeri snovi, ozonu škodljivih in/ali toplogrednih, ki lahko nastopajo v odpadni gospodinjski opremi – hladilniki, zamrzovalniki, klimatske naprave …:

Snov ODP GWP

CFC-11 1 3400

CFC-12 1 7100

HCFC-22 0,055 1700

HFC-134a 0 1300

Opombe:ODP – ozone depleting potential: dejavnik škod-ljivosti za ozonski plašč; pove nam, kolikokrat bolj škodljiva je določena snov v primerjavi s CFC-11. ODP za CFC-11 je ena.GWP – global warming potential: potencial tople grede, ki nam pove, kolikokrat bolj škodljiva je dolo-čena snov v primerjavi s CO2. GWP za CO2 je ena.

Pravila ravnanja z odpadno EE-opremo, ki nastaja v gospodinjstvih

Pravilnik o ravnanju z odpadno EE-opremo (Ur.list RS, št.118/04) določa pravila ravnanja z odpadno EE-opremo, predvsem v zvezi s ponovno uporabo, recikliranjem in drugimi oblikami predelave, zato da se zmanjša odstranjevanje odpadne EE-opre-me. Pravilnik je bil sprejet novembra 2004, glede na nova spoznanja pa so predvidene nekoliko dru-gačne rešitve, s tem pa napovedane tudi določene spremembe pravilnika.

V skladu s pravilnikom se EE-oprema razvršča v deset razredov (Priloga 1 k pravilniku); seznam pro-izvodov, ki se razvrščajo v navedene razrede, pa je podan v Prilogi 2 k pravilniku.

Page 47: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 47

Razredi EE-opreme so:• velike gospodinjske naprave (sem spadajo velike

hladilne naprave, hladilniki, zamrzovalniki, klimat-ske naprave …),

• male gospodinjske naprave,• oprema za IT in telekomunikacije• oprema za zabavno elektroniko,• oprema za razsvetljavo,• električna in elektronska orodja (razen velikih ne-

premičnih orodij),• igrače, oprema za prosti čas in šport,• medicinske naprave (razen vseh vsajenih in infek-

tivnih proizvodov),• instrumenti za spremljanje in nadzor in• avtomati.

Ključni zavezanci so proizvajalci in pridobitelji, ki morajo zagotoviti prevzemanje odpadne EE-opreme od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev lokalnih javnih služb ter zagotoviti njeno predelavo in odstranjevanje ostankov predelave. Za prevzemanje odpadne EE-opreme in za nadaljnje ravnanje z njo bodo morali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Pravilnik (in napovedane spremembe) dopušča možnost, da se obveznosti prenesejo na izvajalca javne službe, vendar pa bodo v praksi aktivnosti prednostno usmerjene v vzpostavitev individualnih shem – vsak proizvajalec in pridobitelj bo moral pri-dobiti okoljevarstveno dovoljenje. Vloge za pridobi-tev dovoljenja bo treba vložiti do 13. avgusta 2005, v njih pa opredeliti tudi načrt ravnanja z odpadno EE-opremo; načrt obsega podatke o vrsti EE-opre-me, za katero zagotavlja prevzem, ponovno upora-bo, predelavo in odstranjevanje ostankov predela-ve, predvidenem načinu in obsegu zbiranja, mestih za prevzemanje, ravnanju z odpadno EE-opremo, ki vsebuje npr. kondenzatorje, baterije, CFC, HCFC, HFC in drugo.

Že do 31. maja 2005 morajo obstoječi proizvajalci in pridobitelji prijaviti proizvodnjo EE-opreme na ob-močju Republike Slovenije, namero pridobivanja v drugi državi članici EU ali uvoza EE-opreme na ob-močje Slovenije za leto 2005, na osnovi katerih bo vzpostavljen register zavezancev in podan vpogled v količine, razrede in vrste proizvodov, ki se pojav-ljajo na slovenskem trgu. Podatki se bodo uporab-ljali tudi za določitev ciljev ravnanja s posameznimi razredi EE-opreme v okviru operativnega programa ravnanja z odpadno EE-opremo. Zato je ministrstvo pripravilo podroben seznam proizvodov, ki spadajo

v posamezen razred, po posameznih carinskih ta-rifnih številkah (www.gov.si/mop, razpisi in pozivi – javni poziv zavezancem, ki proizvajajo ali uvažajo EE-opremo). Seznam vključuje okoli 470 proizvo-dov.

Izjemno pomembno nalogo bodo imeli distributerji, saj bodo morali od končnega uporabnika brezplač-no prevzemati odpadno EE-opremo oziroma zago-toviti, da končni uporabniki lahko oddajo odpadno EE-opremo na določenem prevzemnem mestu, ki od prodajnega ni oddaljeno več kakor pet kilome-trov zračne razdalje. Odpadno EE-opremo bo treba najpozneje v tridesetih dneh oddati v zbiralnico pro-izvajalca ali pridobitelja, ki mu EE-opremo dobavlja; zračna razdalja od zbiralnice do prodajnega mesta distributerja je lahko največ trideset kilometrov.

Ker je treba zagotoviti prevzem, predelavo in odstra-njevanje EE-opreme, ki je bila oziroma bo dana v promet pred 13. avgustom 2005, pravilnik določa obveznosti tudi v teh primerih. Definira stara breme-na kot okoljska bremena zaradi odpadne EE-opre-me, ki nastaja iz EE-opreme, dane v promet pred 13. avgustom 2005.

Zaradi starih bremen odpadne EE-opreme iz go-spodinjstev je predvidena okoljska dajatev, ki se bo uveljavila samo, kadar se bo v nadaljevanju, pri izva-janju sistema, izkazalo, da je ta nujno potrebna, da se dosežejo cilji iz operativnega programa. Sočas-no z napovedano spremembo pravilnika o ravnanju z odpadno EE-opremo, ki bo uveljavila drugačen pristop k vzpostavljanju sistema ravnanja z odpadno EE-opremo, so v pripravi tudi spremembe uredbe, ki določajo okoljsko dajatev, in uredbe o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadno EE-opremo.

Obveznosti izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki

Obveznosti izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki določa odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne služ-be ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajalec javne službe mora med drugim zagotoviti prevzemanje ko-sovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov (izločanje ločenih frakcij) in prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi (izločanje nevarnih frak-cij). V okviru javne službe mora biti v vsakem nase-

Page 48: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih48

lju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno tudi prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, v okviru katerega mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospo-dinjstvu in vsebuje nevarne snovi. Med to opremo spada tudi oprema, ki vsebuje klorofluoroogljikovo-dike (CFC in HCFC): hladilniki, zamrzovalniki, toplo-tne črpalke in klimatske naprave.

Obveznosti izvajalcem javne službe ravnanja s komu-nalnimi odpadki v zvezi z opremo, ki vsebuje CFC in HCFC, nalaga tudi Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Ur. list RS, št. 42/03). Za odpadno gospodinjsko opremo (hladilniki, zamrzo-valniki, toplotne črpalke in klimatske naprave …) do-loča, da jo mora njen lastnik oddati izvajalcu lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Ta mora zagotoviti zajem ozonu škodljivih snovi iz od-padne opreme, ki jo zbere v okviru zbiranja in razvr-ščanja komunalnih odpadkov, preden jo razgradi ali odstrani. Če jo preda predelovalcu ali odstranjeval-cu odpadne opreme, mora zajem ozonu škodljivih snovi zagotoviti predelovalec ali odstranjevalec. Iz-vajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora voditi evidence o prevzeti odpadni opremi, ki vsebuje ozonu škodljive snovi, katerih se-stavni del so tudi potrdila o zajemu ozonu škodljivih snovi za opremo, za katero je zagotovil zajem. Po-dobno velja tudi za predelovalce in odstranjevalce odpadne opreme. Zajem CFC/HCFC iz opreme iz-vede vzdrževalec opreme, ki je vpisan v evidenco zbiralcev odpadnih ozonu škodljivih snovi (evidenca ARSO: www.arso.gov.si, področja/zrak/podatki).

O zahtevi po izločitvi CFC, HCFC in HFC iz od-padne EE-opreme in njihovi ustrezni obdelavi go-vori tudi Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. list RS, št. 118/04). S plini, ki tanjšajo ozonski plašč (CFC in HCFC), se ravna v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi, medtem ko posebnega predpisa o ravnanju s HFC (F-plini) zaenkrat še ni.

SKLEP

Pravilnik o ravnanju z odpadno EE-opremo pre-usmerja odgovornosti za ravnanje z odpadno EE-opremo na proizvajalce in pridobitelje in s tem do-polnjuje do zdaj veljavna pravila ravnanja z odpadno opremo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi. Odpad-

no EE-opremo iz gospodinjstev, ki vsebuje CFC, HCFC in HFC, bodo končni uporabniki v prihodnje lahko oddali:• izvajalcem lokalne javne službe ravnanja s komu-

nalnimi odpadki (kot nevarne frakcije ali kot loče-ne frakcije – kosovni odpadek, pri čemer je spo-rna možnost oddaje te opreme v okviru kosovnih odpadkov, saj gre za odpadno EE-opremo, ki je nevarni odpadek),

• distributerjem ali• v zbiralnicah proizvajalcev in pridobiteljev EE-

opreme.

V povezavi z ravnanjem s CFC, HCFC in HFC se pojavlja vprašanje, kje se bo izvajalo izčrpavanje teh snovi in kdo bo nosil stroške zajemanja in odstra-njevanja. Glede na pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi je razumeti, da je to dolž-nost izvajalcev lokalne javne službe oziroma prede-lovalcev/odstranjevalcev odpadne opreme, glede na pravilnik o ravnanju z odpadno EE-opremo pa bi bila to dolžnost in strošek proizvajalca in pridobitelja EE-opreme. Odprtih je še veliko vprašanj, ki jih bo treba razrešiti v naslednjih mesecih, ob pripravi ope-rativnega programa ravnanja z odpadno EE-opremo in vzpostavitvijo sistema ravnanja s to opremo. Ver-jetno bo treba spremeniti tudi pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi in odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov in ju vsebinsko uskladiti s pravilnikom o ravnanju z odpadno EE-opremo.

Page 49: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 49

Jože Volfand, pobudnik simpozija, v pogovoru z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom.

Udeleženci simpozija.

Page 50: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih50

1. UVOD

a.) Kaj so nevarni odpadki?

Vsak dan se srečujemo z najrazličnejšimi izdelki, ki ob nepravilni uporabi, shranjevanju ali odstranjeva-nju lahko škodujejo človekovemu zdravju ali okolju. V vsakem gospodinjstvu so izdelki, ki vsebujejo ne-varne snovi (najrazličnejša čistila, detergenti, barve, olja, pesticidi, insekticidi, redčila, odstranjevalci rje … in akumulatorji, baterijski vložki, fluorescent-ne sijalke, živosrebrni termometri …). Po uporabi postanejo taki izdelki (ali njihovi ostanki) zaradi last-nosti, kakršne imajo, nevaren odpadek. Odpadek, ki ima eno ali več nevarnostnih lastnosti, se mora obravnavati kot nevaren odpadek. Velika večina ne-varnih odpadkov nastaja v industriji. Manjša, a ne zanemarljiva količina nevarnih odpadkov, nastaja tudi v gospodinjstvih.Nevarni odpadki vsebujejo razne nevarne snovi, ka-terih vsebnost v odpadku in lastnosti opredeljujejo nevarnost odpadka. Najzanesljivejši vir o nevarnih lastnostih določenega izdelka je naveden na izdelku oziroma na embalaži. V skladu z veljavno zakonoda-jo morajo imeti izdelki, ki so (ali vsebujejo) nevarne snovi, ustrezne oznake v obliki grafičnih simbolov ter opozorila in navodila glede ravnanja z izdelkom. Na splošno pa je izdelek nevaren, če ima eno ali več naslednjih lastnosti:

STRUPENOST (oznaka T, T+): To lastnost imajo snovi, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročajo hude okvare zdravja ali smrt (nekatera škropiva, strupi za glodalce, metanol …).

ŠKODLJIVOST ZA ZDRAVJE (oznaka Xn): To last-nost imajo snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo povzročajo okvare zdravja ali smrt (nekatera organska topila, škropiva, čisti-la …).

NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV

Jure Flerin,Emil Nanut,KEMIS d.o.o.

JEDKOST (oznaka C): Jedke snovi uničujejo živo tkivo, če pridejo v stik z njim (odstranjevalci rje, ne-katera agresivna čistila, akumulatorska kislina, so-lna kislina, elektroliti v baterijah …).

DRAŽLJIVOST (oznaka Xi): To lastnost imajo snovi, ki niso jedke, vendar lahko v stiku s kožo ali sluzni-co povzročijo vnetje (nekatera lepila, čistila, umetna gnojila, elektroliti v baterijah ….).

VNETLJIVOST (oznaka F, F+): To lastnost imajo snovi, ki se v stiku z zrakom in ob prisotnem viru vžiga vnamejo že pri normalni temperaturi (organska topila, bencin, nekatera čistila, potisni plin v pršil-kah …).

OKSIDATIVNOST (oznaka O): To lastnost imajo snovi, ki v stiku z gorljivimi snovmi lahko izzovejo požar (kalijev permanganat, organski peroksidi, so-litrna kislina ...).

EKSPLOZIVNOST (oznaka E): To lastnost imajo snovi, ki tudi brez prisotnega zraka eksplodirajo (petarde, strelivo ...).

NEVARNOST ZA OKOLJE (oznaka N): To lastnost imajo snovi, ki pri prehajanju v okolje povzročijo ta-kojšnjo ali dolgoročno nevarnost za zrak, vodo, tla ali žive organizme (halogenirana organska topila, škropiva, detergenti, soli težkih kovin, baterije …).

b.) Zakonske določbe

Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je od konca leta 2001 obvezno za vse izvajalce javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v posamez-ni občini (Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki – Uradni list RS, št. 21/01). V skladu z omenjeno odredbo mora izvajalec naj-manj enkrat letno tri ure s premično zbiralnico zbirati nevarne odpadke v vsakem naselju nad 1000 pre-bivalcev. Poleg tega mora biti v občinah z več ka-kor 25.000 prebivalci urejena tudi stalna zbiralnica odpadkov. Obveščanje prebivalstva poteka v kraju na običajen način, vsaj 14 dni pred zbiranjem s pre-mično zbiralnico.Na osnovi Pravilnika o ravnanju z odpadki (Urad-ni list RS, št. 84/98, Uradni list RS, št. 45/00, 20/01, 13/03) spadajo odpadki, zbrani v okviru iz-vajanja javne službe ravnanja z odpadki, v skupino 20 klasifikacijskega seznama odpadkov tega pravil-

Page 51: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 51

nika. V skladu s pravilnikom so nevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, naslednji:

Preglednica št. 1 – vrste nevarnih odpadkov iz gospodinjstev

15 01 10* Embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi

15 01 11* Prazne tlačne posode (spreji)

20 01 13* Topila

20 01 14* Kisline

20 01 15* Baze

20 01 17* Fotokemikalije

20 01 19* Pesticidi (pesticidi in biocidi)

20 01 21* Fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro

20 01 26* Mazalna olja in maščobe

20 01 27* Barve, črnila, lepila in smole

20 01 29* Detergenti in čistila

20 01 31* Zdravila

20 01 33* Baterije

20 01 33* Svinčevi akumulatorji

20 01 35* Računalniška oprema (računalniki, monitorji, tiskalniki,…)

20 01 99* Drugi tovrstni odpadki

Zbrane nevarne odpadke iz gospodinjstev mora imetnik (v tem primeru izvajalec javne službe ravna-nja z odpadki) v skladu z 19. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki oddati zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali jih sam predelati ali od-straniti po določbah pravilnika.

Nevarne odpadke iz gospodinjstev lahko zbira pod-jetje, ki izpolnjuje zahteve iz pravilnika v prejšnjem odstavku. Prevozno sredstvo, na katerem se zbirajo odpadki, mora ustrezati zahtevam Zakona o varno-sti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 67/02) in Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga-ADR (Uradni list RS, št. 66/03). Lastnik prevoznega sredstva mora biti evidentiran kot prevoznik odpadkov.

Na mestu zbiranja se odpadki ločujejo po skupinah in odlagajo v posebne namenske posode za dolo-čene skupine odpadkov (npr. akumulatorje, bateri-je, fluorescentne sijalke, spreje …). Del odpadkov se na zbirnih mestih tudi preliva (npr. odpadna olja). Večji del odpadkov (npr. ostankov kemikalij, pestici-

dov, zdravil …) pa se za naknadno predelavo ali od-stranitev zbere v originalni embalaži. Zato mora biti oseba, ki prevzema nevarne odpadke iz gospodinj-stev, ustrezno usposobljena (nevarne snovi, varno delo, nevarni odpadki). Pri prevzemu mora uporab-ljati ustrezno osebno varovalno opremo, na razpo-lago pa mora imeti tudi opremo za ukrepanje pri nezgodah z nevarnimi snovmi (npr. razlitje olja …). Zelo pomembna je tudi ozaveščevalna dejavnost na akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. Ljudem je treba svetovati, kako pravilno ločeno zbirati nevarne od-padke in kako jih doma varno shranjevati.

2. PREDSTAVITEV ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

a.) KEMIS kot podjetje

KEMIS, d. o. o., je podjetje, ki se ukvarja s zbira-njem in predelavo odpadkov. Zaposleni se s pre-delavo in odstranjevanjem industrijskih odpadkov ukvarjamo od leta 1986. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo izpolnjevali zahteve po zbiranju in predelavi tako imenovanih posebnih odpadkov. V letu 2001 smo delovanje podjetja uskladili z zahtevami stan-darda ISO 9001.

V okviru svojih dosedanjih aktivnosti je Kemis po-skrbel za več kakor 60.000 ton različnih vrst ne-varnih odpadkov. V ekipi, ki skrbi za obvladovanje odpadkov in njihovo kar najbolj koristno izrabo, pre-vladujejo strokovnjaki kemijske stroke. Z uporabo različnih postopkov si prizadevamo za čim večjo snovno predelavo. Kadar to ni mogoče, poskuša-mo kar najbolj koristno za okolje izrabiti energetsko vrednost odpadkov (predvsem v tujih napravah v Av-striji in Nemčiji).

V Kemisu izvajamo več različnih programov:• PREDELAVA ODPADNIH TOPIL: Odpadna topila

predelujemo v ponovno uporabne surovine (de-stilacija) in v sekundarne energente.

• ODSTRANJEVANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ INDUSTRIJE IN OBRTI: Gre za najrazličnejše odpadke (barve, laki, organska topila, kemikali-je, olja in emulzije, baterije, fluorescentne sijalke ipd.). Zanje poskrbimo skladno s predpisi in teh-ničnimi možnostmi, ki so na razpolago večinoma v tujini.

• ODSTRANJEVANJE ODPADNIH AVTOMOBIL-SKIH PLAŠČEV: Zbrane plašče zberemo in jih

Page 52: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih52

oddamo v snovno in energetsko predelavo. V letu 2003 nam je bila podeljena koncesija za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami.

• ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPO-DINJSTEV: Na področju celotne Slovenije se v raznih občinah že od leta 1997 aktivno udeležu-jemo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinj-stev. Ponujamo celovito storitev, ki poleg zbiranja s premično zbiralnico obsega tudi svetovanje gle-de izbora lokacij zbiranja in načina komuniciranja z občani.

• SANACIJE: Gre za ekološke sanacije podjetij v stečaju, opuščenih skladišč in drugih starih bre-men ter posege pri neustrezno odloženih ali v naravo odvrženih nevarnih odpadkov.

• PRIPRAVA IN ODVOZ ODPADKOV V TUJINO: Večino odpadkov pripravljamo v obliki, primerni za energetsko izrabo. Zaradi pomanjkanja takih zmogljivosti v Sloveniji, odpadke izvažamo v za-hodnoevropske države.

b.) Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev

V skladu z odredbo izvaja Kemis akcije zbiranja ne-varnih odpadkov iz gospodinjstev pogodbeno z izva-jalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.Izvajalec javne službe na podlagi lastnih izkušenj in poznavanja okolja, v katerem deluje, izbere ustrez-ne lokacije, na katerih se zbirajo nevarni odpadki. Obveščanje in ozaveščenje prebivalstva je v rokah lokalne skupnosti oziroma izvajalca.Kemis ponuja za to razne oblike obveščanja s po-sebnimi plakati in zgibankami.Za zbiranje nevarnih odpadkov v dogovoru z izva-jalcem javne službe izberemo enega od treh oblik premičnih zbiralnic odpadkov.

c.) Ravnanje z zbranimi nevarnimi odpadki

Relativno majhne količine in velika pestrost zbra-nih nevarnih odpadkov, ki izvirajo iz gospodinjstev, praviloma ne omogočajo visoke stopnje reciklaže. Kljub temu poskušamo tudi pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev kar najbolj (seveda eko-nomsko in okoljsko sprejemljivem) zagotoviti izrabo uporabnih snovi.

Odpadke po zaključku zbiranja najprej ponovno pregledamo in razvrstimo po skupinah (paletiramo, embaliramo) glede na možnosti nadaljnje predelave oziroma odstranitve. Nato jih uskladiščimo, dokler se ne zbere predvidena količina za odvoz do obrata za predelavo oziroma odstranitev.

Za ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev se uporabljajo naslednji postopki:

RECIKLAŽA: Odpadke posredujemo predeloval-cem, ki iz njih izločijo sestavine za ponovno upora-

s kombijem

z namenskim zabojnikom

s tovornim vozilom

Page 53: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 53

bo (npr. svinec iz akumulatorjev, kovine iz baterijskih vložkov, srebro iz fotokemikalij, steklo iz fluores-centnih svetilk, živo srebro iz termometrov in fluo-rescentnih svetilk …).

IZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V TEHNOLO-ŠKIH POSTOPKIH:Odpadke, ki jih predhodno obdelamo, posreduje-mo predelovalcem, ki poskrbijo za sosežig odpad-kov. Sproščena toplota se koristno izrabi v tehnolo-škem postopku proizvodnje cementa (npr. odpadna olja), proizvodnje metalurških izdelkov (ostanki barv, lakov, onesnažena embalaža …), topil, lepil, olj.

IZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V SEŽIGALNI-CAH ODPADKOV:Odpadke, ki jih predhodno obdelamo, posredujemo odstranjevalcem, ki poskrbijo za sežig odpadkov v posebnih napravah za sežig nevarnih odpadkov. Sproščena toplota se koristno izrabi za proizvodnjo toplotne in električne energije. Tipični odpadki za sežig v sežigalnicah nevarnih odpadkov so odpadna topila, ostanki barv, lakov, insekticidi, herbicidi, čr-nila, lepila, zdravila, onesnažena embalaža …

FIZIKALNO KEMIČNA OBDELAVA: Ločeno zbrane skupine odpadkov (kisline, luge, elektrolite iz aku-mulatorjev ter anorganske raztopine soli) oddamo odstranjevalcem, ki izvajajo nevtralizacijo in raz-strupljanje tovrstnih snovi.

3. KOLIČINE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

KEMIS d.o.o. izvaja akcije zbiranja nevarnih odpad-kov iz gospodinjstev od leta 1997. Tega leta smo na podlagi tujih izkušenj v nekaj najbolj okoljsko osveš-čenih občinah izvedli prve akcije. Čeprav so akcije potekale prvič, je bil odziv zelo dober. Nato smo ve-liko let izvajali akcije na vedno večjem območju, da-nes pa povprečna količina zbranih nevarnih odpad-kov na prebivalca počasi raste. Na področju, kjer KEMIS zbira nevarne odpadke iz gospodinjstev, so povprečne količine zbranih nevarnih odpadkov na-slednje:

Pri ugotovitvi, da povprečne količine zbranih nevarnih odpadkov v zadnjih treh letih ne naraščajo, je treba upoštevati tudi strukturne spremembe odpadkov. Na začetku zbiranja nevarnih odpadkov je bilo veliko aku-mulatorjev in odpadnega motornega olja. V zadnjih letih nastaja manj takih odpadkov v gospodinjstvih, ker občani vse manj sami doma menjavajo avtomo-bilske akumulatorje in motorna olja. Tudi pogostost menjavanja olj in avtomobilskih akumulatorjev se je v zadnjem obdobju precej zmanjšalo. Zato med ne-varnimi odpadki iz gospodinjstev naraščajo količine odpadnih barv, baterij, embalaže, jedilnega olja …

Pred sprejetjem Pravilnika o spremembah pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 20/01), ki je prinesel novo klasifikacijo odpadkov, smo nevar-ne odpadke iz gospodinjstev zbirali po naslednjih skupinah:• akumulatorji,• barve,• olja,• pesticidi in zdravila,• kemikalije,• baterije.

Struktura odpadkov, zbranih do vključno leta 2001, se je po letih gibala sledeče:

Preglednica št. 3 – struktura odpadkov v letih 1997-2001

1997 1998 1999 2000 2001

Olje 20 % 29 % 23 % 16 % 23 %

Barve 20 % 17 % 23 % 34 % 30 %

Zdravila 0,96 % 0,55 % 0,65 % 0,69 % 0,69 %

Pesticidi 4,1% 4,4 % 3,3 % 2,8 % 3,2 %

Kemikalije 1,7% 2,6 % 2,3 % 0,6 % 1,3 %

Baterije 0,79 0,26 % 0,96 % 0,99 % 1,29 %

Akumolatorji 52% 46 % 47 % 45 % 40 %

Po sprejetju Pravilnika o spremembah pravilnika o ravnanju z odpadki smo nevarne odpadke zbirali po klasifikacijskih številkah odpadkov, ki označujejo ne-varen odpadek in spadajo v skupino 20 ter odpadno embalažo in prazne tlačne posode iz skupine 15.

Preglednica št. 2 – povprečne količine nevarnih odpadkov na prebivalca

Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

kg/prebivalca 0,18 0,25 0,19 0,25 0,33 0,36 0,33 0,34

Page 54: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih54

Iz preglednice št. 4, struktura zbranih odpadkov v letih 2002–2005 (z upoštevanjem strukture odpad-kov v prvi tretjini leta 2005), je razvidno, da je delež zbranih svinčevih akumulatorjev z dobrih 52 % v letu 1997 padel na slabih 26 % v letu 2005. Upada tudi

delež odpadnih motornih olj. Po drugi strani pa se veča udeležba občanov na akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Spodnji grafikon prika-zuje gibanje zbranih količin odpadkov na področju, kjer smo izvajali akcije:

Preglednica št. 4 – struktura odpadkov v letih 2002-2005

Vrsta odpadka 2002 2003 2004 2005

Barve, lepila, črnila 30,17 % 32,76 % 33,10 % 35,27 %

Akumulatorji 31,49 % 31,45 % 26,74 % 25,88 %

Motorna olja 21,72 % 19,81 % 21,37 % 17,15 %

Jedilna olja 4,05 % 3,75 % 3,43 % 3,81 %

Pesticidi 3,79 % 3,38 % 3,43 % 3,74 %

Embalaža nevarnih snovi 0,00 % 0,00 % 0,43 % 3,65 %

Čistila 1,15 % 1,18 % 1,61 % 2,13 %

Baterije 1,95 % 1,21 % 1,61 % 2,01 %

Topila 2,07 % 1,63 % 2,00 % 1,95 %

Zdravila 1,09 % 1,04 % 1,10 % 1,60 %

Prazne tlačne posode 0,55 % 0,60 % 0,64 % 1,22 %

Elektronska oprema 0,68 % 1,98 % 3,18 % 0,81 %

Kisline 1,08 % 0,87 % 0,59 % 0,40 %

Fluorescentne cevi 0,05 % 0,07 % 0,14 % 0,21 %

Alkalije 0,07 % 0,13 % 0,03 % 0,09 %

Fotokemikalije 0,07 % 0,10 % 0,04 % 0,08 %

Drugi odpadki 0,02 % 0,05 % 0,55 % 0,00 %

SKUPAJ 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 %

Grafikon št.1 – zbrane količine nevarnih odpadkov in število prebivalcev v občinah, kjer je KEMIS izvajal akcije zbiranja nevarnih odpadkov

Page 55: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 55

4. ZAKLJUČEK – PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

Kljub velikemu napredku v preteklih letih je treba ugotoviti, da je še kar nekaj prostora za izboljšanje in da se precejšnje količine nevarnih odpadkov iz gospodinjstev še neustrezno odstranjujejo/odlaga-jo skupaj z mešanimi odpadki v sklopu rednega od-voza odpadkov iz gospodinjstev.

Povprečna količina zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (kjer je sodeloval KEMIS) v letu 2004 je bila 0,34 kg/prebivalca. Ob podatku, da ima povprečno gospodinjstvo v Sloveniji 3 člane, lahko ugotavljamo, da je bila v letu 2004 povprečna ude-ležba na akciji okrog 3 do 5 % vseh gospodinjstev (na območjih z najboljšo udeležbo do 15 % gospo-dinjstev). Iz navedenega sledi, da se v povprečju nad 95 % gospodinjstev ni udeležilo akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Po neuradnih podatkih v Avstriji letno zberejo povprečno 2 kg nevarnih odpadkov na prebivalca. Tudi pri nas so sicer območja, kjer se količine približujejo 2 kg na prebivalca, vendar pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so to le redke lokalne skupnosti. Te ugotovitve zahtevajo več pozornosti, saj je jasno, da se večina nevarnih odpadkov iz go-spodinjstev, ki se ne zberejo, odloži skupaj z nene-varnimi odpadki na deponije, kjer so taki odpadki »sokrivi« za močno onesnažene izcedne vode, ki so še prav posebno onesnažene …

Za nadaljnje izboljšanje je najpomembnejši odnos izvajalca javne službe ravnanja z odpadki in lokal-ne skupnost do zbiranja takih odpadkov. Odredba sicer predpisuje zbirati nevarne odpadke iz gospo-dinjstev, ne rešuje pa drugih, ekonomskih proble-mov (stroški ločenega zbiranja nevarnih odpadkov so vključeni v ceno odvoza odpadkov iz gospodinj-stev). Ločeno zbiranje nevarnih odpadkov zahteva več dela, več vlaganja v infrastrukturo, več vlaganja v izobraževanje in ozaveščenje. Vse to pa povzroči na koncu zaradi večjih količin zbranih nevarnih od-padkov še večje stroške za odstranitev nevarnih odpadkov. To je po naših izkušnjah eden glavnih razlogov, da ni večjega razumevanja za ločeno zbi-ranje nevarnih odpadkov in zato je pogosto na tem območju manj zbranih odpadkov in tudi manj pre-bivalcev sodeluje pri zbiranju. Pri tem je zelo aktual-

no vprašanje, ali je namen akcije zbiranja nevarnih odpadkov res zbrati in izločiti nevarne odpadke iz gospodinjstev ali gre izključno za realizacijo zahteve zakonskega predpisa ob kar najmanjših naporih in stroških.

Veliko izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki ne more samostojno poskrbeti za nadaljnje ravnanje z nevarnimi odpadki. Komunalna podjetja pogosto ne razpolagajo z zadostnimi kadrovskimi in tehničnimi možnostmi za izvedbo zbiranja. Zato zbiranje in na-daljnje ravnanje prepuščajo podjetjem, ki imamo za to potrebna znanja in opremo. Ker gre za javna pod-jetja, poteka izbira izvajalca na osnovi vsakoletnega zbiranja ponudb. Pri izbiri je navadno glavni pogoj cena, kar posledično zmanjšuje kakovost storitev in preprečuje kontinuirano delo. Vložek v obveščanje in ozaveščenje je prepuščen izvajalcu javne službe.

Zelo pomembna vidika sta tudi splošno okoljsko ozaveščenje prebivalcev območja in natančna ob-veščenost o točnem datumu in lokaciji zbiranja ne-varnih odpadkov. Čeprav je ločeno zbiranje nevarnih frakcij formalno urejeno, je učinek slab zaradi neza-dovoljivega odziva prebivalcev. Četudi so občanom znani namen akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, termin in lokacija zbirnega mesta, jih je treba redno seznanjati s tem, kako doma varno zbirati nevarne odpadke, da ne pride do nesreč (ne-varne snovi pustiti v originalni embalaži, NE MEŠATI različnih vrst nevarnih odpadkov, shranjevati jih na takih mestih, ki niso dostopna otrokom …).

Prilagajanje na drugačno, ločeno zbiranje odpadkov – ki se razlikuje od starega načina, ko smo metali »vsevenokanto« – je dolgotrajen (po našem mnenju in izkušnjah celo predolgotrajen) proces in bo verjet-no zahteval še veliko časa. Vendar je prav zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev področje, kjer se z uspešno realiziranimi zgledi lahko dokaže, da je tudi brez velikih investicij mogoč napredek. Z rednim ozaveščenjem (od vrtcev in osnovnih šol) pa do red-nega pravočasnega informiranja o terminih za zbira-nje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je mogoče doseči bistven napredek glede povečanja količine ločeno zbranih nevarnih in drugih odpadkov za pre-delavo ter tako razbremeniti odlagališča in okolje.

Page 56: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih56

ZGODOVINA

Prenapolnjenost deponij, onesnaževanje okolja in težave, ki jih prinašajo odpadki Evropi, so že dese-tletja gonilo ekspertnih skupin, ki iščejo primerne rešitve za to veliko težavo sodobnega sveta. Analiza strukture odpadkov, ki končajo na deponijah, je pri-peljala do spoznanja, da zelo velik delež zavzema odpadna embalaža, ki jo je izmed vseh podskupin odpadkov najlažje ločiti od ostanka odpadkov in je hkrati tudi izredno primerna za predelavo in recikli-ranje. Ugotovili so, da bi lahko z ločenim zbiranjem odpadne embalaže in njeno predelavo podaljšali »življenjsko dobo« deponij tudi za petnajst let. Tako je bil najprej v Nemčiji junija 1991 sprejet Pravilnik o embalaži in kmalu so sledile tudi druge evropske države (Francija, aprila 1992, Lalonde-Dekret; Av-strija, oktobra 1993, Pravilnik o embalaži; Švedska, oktobra 1994) tako, da sta Svet EU in Evropski parlament leta 1994 sprejela evropsko Smernico o embalaži in odpadni embalaži (Packaging and Packaging Waste Directive 94/62/EC). V njej sta povzela »dobro prakso« in poenotila evropsko stra-tegijo ravnanja z odpadno embalažo. Smernica na-tanko določa deleže odpadne embalaže, ki jih je treba dosegati pri reciklaži in predelavi. Zavezuje vse članice EU.

SISTEM RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO DRUŽBE SLOPAK d.o.o.

Barbara Avčin Tržan,Slopak d.o.o.

SLOVENSKA ZAKONODAJA

Posledično je bil leta 2000 v Sloveniji sprejet Pra-vilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00 in 12/02) in opredeljuje obveznosti in naloge posameznih subjektov, ki lah-ko in morajo vplivati na usodo odpadne embalaže. Za izpolnitev ciljev, ki jih mora Slovenija doseči pri re-cikliranju in predelavi odpadne embalaže, je bil mar-ca 2002 sprejet tudi Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v obdobju od 2002 do konca leta 2007 (v nadaljevanju Operativni pro-gram). Cilji so predstavljeni v spodnji preglednici.

Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno emba-lažo zavezancem (proizvajalci, trgovci in embalerji) nalaga zakonsko obveznost prevzemanja in pre-delovanja ter recikliranja odpadne embalaže (ozi-roma jim nalaga plačilo stroškov), ki je nastala kot posledica njihove dejavnosti. To pomeni, da morajo proizvajalci, trgovci in embalerji na svoje stroške zagotoviti prevzemanje in predelavo ter recikliranje odpadne embalaže. Zakonodaja pa predvideva in dopušča možnost prenosa te obveznosti na družbo za ravnanje z odpadno embalažo.

DRUŽBA SLOPAK d.o.o.

Zakonodaja je dopuščala slovenskim podjetjem možnost ustanoviti skupno družbo, na katero bodo lahko prenesla svoje obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo. Tako je družbo SLOPAK d.o.o. 28. junija 2002 z lastnim kapitalom ustanovilo enaindvajset družbeni-kov, slovenskih in tujih podjetij, od junija 2003 pa ima družba že trideset družbenikov, ki so se dogo-vorili, da bo delovanje družbe temeljilo na enako-

LETO 2004 2005 2007

Embalažni material Recikliranje (%)

Predelava (%)

Recikliranje (%)

Predelava (%)

Recikliranje (%)

Predelava (%)

Papir 55 55 60 60 55 70

Steklo 42 42 45 45 48 50

Plastika 25 12 13 15 15 20

Kovine 25 25 28 28 35 35

Les 14 28 30 15 16 35

Skupaj 38 40 39 44 40 51

Page 57: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 57

pravnosti vseh družbenikov, odprtosti za vse sub-jekte, ki imajo obveznosti iz Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, in neprofitnosti. Vizija družbe SLOPAK ni ustvarjati dobička, temveč zagotavljati učinkovite in cenovno optimalne možne rešitve ravnanja z odpadno embalažo.

SISTEM RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO DRUŽBE SLOPAK d.o.o.

Družba izpolnjuje in zagotavlja prevzete obveznosti z rednim prevzemanjem odpadne embalaže, ki jo zberejo in oddajo občani v okviru zbiranja ločenih frakcij odpadkov, od izvajalcev javne službe ravna-nja s komunalnimi odpadki in z zbiranjem odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, od končnih uporabnikov. Za vso zbrano odpadno embalažo družba zagotovi tudi ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje, skladno s predpisi. Družba tako organizira in vodi tudi zbiranje in prevzem odpadne embalaže, ki nastaja kot nekomunalna odpadna embalaža pri opravljanju proizvodne, trgovinske ali storitvene dejavnosti. Do zdaj zbrani podatki kažejo, da je bila ustanovitev družbe izredno moder in racio-nalen korak, saj je do 31. decembra 2004 pogodbe o prenosu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo podpisalo 1106 zavezancev. Po prejetih popravkih

letnih napovedi lahko ugotovimo, da je bila skupna količina embalaže, za katero so zavezanci prenesli obveznosti iz pravilnika na družbo SLOPAK d.o.o., 115.000 ton. Iz zbranih podatkov je mogoče povze-ti, da se je v sistem ločenega zbiranja odpadne em-balaže družbe Slopak vključila velika večina sloven-skih zavezancev ( ocenjujejo, da je 85 % embalaže, dane na trg v RS, vključene v ta sistem), cilji prede-lave in reciklaže ločeno zbrane odpadne embalaže za leto 2004 pa so bili v celoti doseženi.

KONČNI UPORABNIKI

Zelo pomemben dejavnik v delovanju celotnega sistema so končni uporabniki, ki lahko z vestnim ločevanjem odpadne embalaže največ pripomore-jo k učinkovitemu delovanju sistema. Istočasno pa lahko končni uporabniki s pravilnim vključevanjem v sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe SLO-PAK d.o.o. tudi ogromno pridobijo. Njihove obvez-nosti so v Pravilniku natančno opredeljene.

Pravilnik pravi, da je končni uporabnik potrošnik, ki zaradi končne uporabe ali potrošnje embaliranega blaga embalažo oddvoji od blaga ali jo izprazni, tako da nastane odpadna embalaža, in trgovec, ki zaradi nadaljnje prodaje blaga embalažo oddvoji od blaga

Shema delovanja:

Page 58: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih58

ali jo izprazni, tako da nastane odpadna transportna ali skupinska embalaža. Pravilnik pravi tudi, da mora končni uporabnik odpadno embalažo, ki jo oddaja ali vrača skladno s pravilnikom, hraniti ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki, in da jo je mo-goče zbrati in ponovno uporabiti, predelati ali od-straniti.

Poleg gospodinjstev, ki ločeno zbrano odpadno embalažo oddajo na ekoloških otokih, postavljenih v vsaki lokalni skupnosti, so tako končni uporabniki tudi trgovci, industrijski obrati, obrtniki, šole, vrtci, domovi upokojencev in dijaški domovi, ter vse javne ali zasebne ustanove, kjer ob opravljanju dejavnosti nastaja odpadna embalaža, ki se ne sme oddaja-ti kot komunalni odpadek. Še več. Ti končni upo-rabniki morajo biti sposobni pristojnim službam z ustreznimi dokumenti (evidenčnimi listi) izkazati, da so z odpadno embalažo ravnali tako, kakor velevajo predpisi.Za končne uporabnike je značilno, da ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jim jih nudita zakonodaja in sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe SLOPAK, če-prav pri njih nastajajo velike količine odpadne emba-laže in čeprav že imajo sistem ravnanja z odpadki. Za poenostavitev delovanja sistema je družba SLO-PAK pripravila nekaj povsem ločenih in specializira-nih projektov, ki končnim uporabnikom s preprosto vključitvijo v sistem omogočajo občutno zmanjšati stroške ravnanja z odpadki. Družba SLOPAK jim omogoča brezplačno svetovanje in izdelavo načrtov za ravnanje z odpadno embalažo. Ti so cenovno optimalni, prilagojeni možnostim in potrebam posa-meznih končnih uporabnikov ter skladni z veljavno zakonodajo.

Ker je spekter načinov, vrst in mest nastanka od-padne embalaže izredno širok, je družba SLOPAK d.o.o. na podlagi dejavnosti, ki jih končni uporabni-ki izvajajo in na podlagi količin odpadne embalaže, ki pri posamezni dejavnosti nastaja, končne uporab-nike razdelila v naslednje skupine: • končni uporabniki, ki se ukvarjajo s trgovko de-

javnostjo, • končni uporabniki iz industrije,• končni uporabniki iz zdravstva in z zdravstvom po-

vezanih dejavnosti,• končni uporabniki, ki se ukvarjajo s storitveno de-

javnostjo.

Končni uporabniki se lahko za prevzem odpadne embalaže z družbo SLOPAK dogovorijo priložnost-

no, ko za to nastopi potreba. Lahko pa z družbo pod-pišejo pogodbo o prevzemu odpadne embalaže, se tako registrirajo in si s tem zagotovijo uporabo vseh storitev in ugodnost, ki jih omogoča sistem SLO-PAK. Registracija in podpis pogodbe sta za končne uporabnike preprosta in povsem brezplačna.Po podpisu pogodbe družba in končni uporabnik naredita analizo stanja in glede na količino, vrsto in pogostost nastajanja odpadne embalaže ter ob upoštevanju individualnih možnosti in želja končne-ga uporabnika določita način in termine oddaje od-padne embalaže. Vsi končni uporabniki, gospodinjstva, industrija, tr-govci, zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne ustanove in drugi imajo možnost brezplačno oddati odpadno embalažo v številnih posebnih zbirnih cen-trih, ki jih je družba uredila v Sloveniji.Pri lokaciji zbirnih centrov so bili upoštevani gostota poseljenosti in obseg nastajanja odpadne embala-že, porazdelitev že obstoječih zbiralnic embalaže in obseg prevzete odpadne embalaže.

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo družbe SLOPAK je združenih več konceptov, ki se prilaga-jajo količini, vrsti in viru nastanka odpadne embalaže in so smiselno povezani v enoten sistem reciklaže in predelave. Družba želi sistem narediti kar se da prijazen in ga približati čim večjemu številu končnih uporabnikov. Ti lahko hitro spoznajo ekonomske učinke in prednosti, ki jih prinaša vključitev v sistem. Ob pravilnem pristopu, ki bo omogočal izkoriščanje vseh potencialov, ki jih ima sistem, bodo rezultati lo-čenega zbiranja odpadne embalaže vidni zelo hitro, sadovi prizadevanj pa se bodo pokazali predvsem v lepšem in čistejšem okolju.

Page 59: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 59

1. UVOD

Odpadki nastajajo in obstajajo, odkar obstaja člove-ški rod, zato so njegov stalni spremljevalec oziroma spremljevalec njegovega razvoja. Žal pa je »odpad-kovni« razvoj obratno sorazmeren z razvojem člove-štva. Razvoj človeške družbe temelji na ustvarjanju pogojev za vedno višji standard posameznika in za-dovoljevanja vedno zahtevnejših lastnih in skupnih potreb, kar pa se odraža v proizvodnji novih in za-htevnejših izdelkov. Zato se odpadki kot posledica intenzivnih procesov industrializacije in urbanizacije družbe pojavljajo povsod, kjer se proizvaja, porab-lja, dela ali biva.

Spoznanje, da sta prostor za odlaganje odpadkov in naravne surovine vedno bolj dragocen naravni vir, zahteva drugačen pristop k obravnavanju odpadkov in način ravnanja z njimi.

Pravega pomena in problema z nastalimi odpadki smo se začeli zavedati zaradi pomanjkanja odlagal-nih površin, posledic divjega odlaganja odpadkov v naravo, nevarnosti okužb in ekoloških nesreč.

Vse to je vplivalo na dvig okoljevarstvene zavesti, katere aktivnosti narekujejo iskanje rešitev za pre-prečevanje nastajanja odpadkov in skrbno ravnanje z nastalimi odpadki na predpisan način, ki bo dajal in omogočal ekološko in ekonomsko najoptimalnej-še rešitve.

2. NAŠ KONCEPT GOSPODARJENJA Z ODPADKI

Na podlagi večletnih izkušenj na področju gospo-darjenja z odpadki je družba Saubermacher v Av-striji pred več kakor 25 leti razvila lastni koncept, imenovan sistem Bio Pa S, ki je danes usklajen s tehnično-tehnološko konkretizacijo Strateških

PRAKTIČNE IZKUŠNJE PRI ZBIRANJU ODPADNE EMBALAŽE, KI JE KOMUNALNI ODPADEK

mag. Mojca Letnik,Letnik-Saubermacher d.o.o.

usmeritev Republike Slovenije na področju ravnanja z odpadki.

Konkretizacija strateških usmeritev temelji na po-stopnem preprečevanju nastajanja in zmanjševanja količin odpadkov in njihovega nevarnostnega poten-ciala na izvoru, ločenem zbiranju (zajemu) čim či-stejših frakcij odpadkov, povečevanju izrabe snovne in energetske vrednosti odpadkov ter okolju spre-jemljivim in varnim odlaganjem ostankov odpadkov.

Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega na-stajanja po sistemu Bio Pa S je kot model ravnanja z odpadki v praksi preizkušen in mednarodno uveljav-ljen sistem ravnanja z odpadki.

2.1 Izhodišče za nov sistem ravnanja z odpadki v Lenartu

Do začetka uvajanja ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja je odpadke na območju občine Lenart zbiralo komunalno podjetje Snaga iz Maribora in jih odlagalo na odlagališču Hrastovec pri Lenartu.

Usmeritev takratne občinske politike je bila, da se navedeno odlagališče čim prej zapre in sanira, kar pa je zahtevalo iskanje nove lokacije odlagališča ter prilagoditev novim pogojem oziroma zahtevam od-laganja odpadkov.

Iz teh razlogov je občina Lenart iskala izvajalca s sistemom, ki bo omogočal zmanjševanje količin od-padkov za odlaganje. Rešitev je ponudilo avstrijsko podjetje Saubermacher, ki je imelo takrat že več kakor 10-letne izkušnje pri ločenem zbiranju od-padkov.

2.2 Prvi pilotni projekt ločenega zbiranja odpadkov

Pred uvajanjem novega sistema ravnanja z odpadki so se predstavniki občine Lenart seznanili z njego-vim delovanjem, praktičnimi izkušnjami in rezultati, ki jih je podjetje Saubermacher dosegalo pri loče-vanju odpadkov v Avstriji, in možnostmi in pogojih za prenos tehnologije na slovenski trg.

Po sprejemu odločitve, da se pristopi k uvajanju sistema podjetja Saubermacher, je bilo izbrano za-sebno transportno podjetje Letnik iz Lenarta.

Page 60: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih60

Da bi preizkusili delovanje novega sistema v novi sredini, je bil izveden šestmesečni pilotni projekt v predelu mesta Lenart (individualna gospodinjstva, gospodinjstva v stanovanjskih blokih ter gospodinj-stva na podeželju).

Kot pogoj za uspeh pilotnega projekta so bili po-stavljeni naslednji pogoji:– pripravljenost občanov za sodelovanje pri ločeva-

nju odpadkov,– usposobljenost izvajalca za ravnanje z odpadki,– čistost zbranih sekundarnih surovin kot pogoj za

njihovo oddajo v predelavo,– možnost oddaje ločeno zbranih sekundarnih su-

rovin,– sprejemljivost novega sistema za občino in njene

občane,– zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje (pogoj

40 %).

Po izvedenem pilotnem projektu se je opravila ana-liza glede izpolnjevanja omenjenih pogojev. Ugotov-ljeni so bili pozitivni rezultati, kar je bil tudi pogoj za nadaljevanje ločenega zbiranja in poslovnega sode-lovanja med podjetjem Saubermacher, podjetjem Letnik in občino Lenart.

Na teh osnovah je bila v letu 1990 podpisana 15-letna pogodba o odstranjevanju odpadkov na celo-tnem območju občine Lenart ter ustanovljeno pod-jetje za ravnanje z odpadki Letnik-Saubermacher.

Tako je podjetje Letnik-Saubermacher kot prvo podjetje v takratni Jugoslaviji začelo ločeno zbirati odpadke na izvoru njihovega nastajanja. Vzpostav-ljen je bil temelj ločenega zbiranja odpadkov, ki smo ga poimenovali kar sistem Bio Pa S oziroma sistem ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov, papir-ja, stekla in drugih frakcij od ostankov odpadkov in njihovo ločeno obravnavo do končne oskrbe.

Začetki niso bili lahki, saj je šlo za prvo tako storitev ravnanja z odpadki, brez izkušenj izvajalca o ločeva-nju odpadkov, brez ustrezne zakonodaje, prisotna je bila bojazen o nesodelovanju občanov, prevze-manje sekundarnih surovin je bilo neurejeno itd.

3. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV DANES

V vidika zakonodaje je področje ravnanja z odpadki v Sloveniji dokaj urejeno, saj so sprejeti predpisi in

usmeritve usklajene z zakonodajo Evropske unije, potrebna je postopna implementacija.

Področje ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in ravnanje z odpadno embalažo urejajo štirje krovni dokumenti:

– Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004),– Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št.

84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004),

– Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 104/2000, 12/2002, 41/2004),

– Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalni-mi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/2001).

3.1 Predstavitev novega sistema ravnanja z odpadki

Celoten sistem ravnanja z odpadki temelji na štirih zaporednih korakih, ki jih povzemajo tudi republiške strateške usmeritve pri ravnanju z odpadki. To so :

– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nasta-janja odpadkov,

– ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega na-stajanja,

– ponovna uporaba, obdelava in predelava odpad-kov brez dodatnega ogrožanja okolja ter

– varno odlaganje ostankov odpadkov.

Osnovno izhodišče našega sistema ravnanja z od-padki je, da je to zaključen proces kroženja dobrin od proizvodnje izdelkov oziroma dobrin, porabe iz-delkov za zadovoljevanje potreb, ponovnega izko-riščanja odpadkov in ponovne proizvodnje izdelkov, tudi iz materialov, ki so že bili odpadek.

Cilji ločenega zbiranja odpadkov:– zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje in s

tem povečanje življenjske dobe odlagališča,– zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (izcedne

vode, onesnažen zrak),– ponovna uporaba sekundarnih surovin in– aktivno sodelovanje občanov pri ravnanju z od-

padki.

Prednosti ločenega zbiranja odpadkov:– zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje in s

tem povečanje življenjske dobe odlagališča,

Page 61: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 61

– manj izcednih voda in onesnaženega zraka v oko-lici odlagališča,

– možnost ponovne uporabe papirja, stekla, kovin, plastike in drugih sekundarnih surovin,

– možnost predelave biorazgradljivih odpadkov v kompost oziroma njihova uporaba na bioplinskih napravah,

– možnost razširitve sistema na dodatno zbiranje drugih vrst odpadkov,

– možnost uporabe do sedaj uporabljene opreme.

3.1.1 Preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov

Preprečevanje nastajanja odpadkov predstavlja prvo in najzahtevnejšo fazo na poti reševanja pro-blematike odpadkov, saj je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. V to fazo morajo biti vključeni vsi, ki povzročajo odpadke.

Odločilen vpliv v tej fazi imajo strokovnjaki pri sno-vanju izdelkov in njihovih embalaž, pri izbiri tehnolo-gij za njihovo proizvodnjo ter proizvodnjo potrebnih materialov, ki morajo biti nadomestljivi in zamenljivi, in porabniki dobrin, pri katerih zaradi zadovoljevanja njihovih in skupnih potreb nastajajo odpadki.

Za uspešno realizacijo sistema gospodarjenja z od-padki je potrebno, da je:– proces kroženja posameznih dobrin zaključen;

od porabe surovin, proizvodnje in potrošnje do-brin, do ponovnega izkoriščanja odpadkov ter ponovne proizvodnje dobrin, s čimer se doseže visoka stopnja preprečevanja in zmanjševanja na-stajanja odpadkov,

– sistem gospodarjenja z odpadki usklajen z dru-gimi gospodarskimi sistemi ter medsebojno po-vezan na različnih ravneh sodelovanja, s čimer se doseže visoka stopnja ponovne izkoriščenosti nastalih odpadkov.

Cilj preprečevanja nastajanja in zmanjševanja od-padkov je, da odpadek sploh ne nastane, če pa že nastane, naj bo v čim manjših količinah in brez ne-gativnih vplivov na okolje.

3.1.2 Ločeno zbiranje čim čistejših frakcij odpadkov

Kadar preprečevalne aktivnosti niso dovolj uspešne in pride do nastanka odpadka, je treba z njim ravnati na predpisan način, ki mora vključevati vse aktivno-

sti, katerih cilj mora biti njegova varna končna oskr-ba oziroma odstranitev.

Odgovornost za nastajanje odpadkov imajo njihovi povzročitelji oziroma imetniki, ki morajo izvajati zbi-ranje, v skladu s prednostnimi cilji oziroma usmerit-vami strategije ravnanja z odpadki za vso državo in se vključiti v proces oskrbe, ki ga v javnem interesu izvajajo izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Pri ločenem zbiranju odpadkov se iz skupnega snovnega toka odpadkov izločijo posamezne frak-cije, saj to omogoča izbiro in gradnjo lastnega siste-ma za vsako vrsto odpadka, doseganje optimalne ponovne izrabe snovnih lastnosti odpadkov ob mi-nimalnih stroških priprave, čiščenja in zmanjševanja tveganja ter izvedljivost optimalnega načina končne oskrbe za odpadke, katerih snovnih lastnosti ni mo-goče koristno izrabiti.

3.1.3 Povečevanje izrabe snovne in energetske vrednosti odpadkov

Postavljene cilje za povečevanje izrabe snovne in energetske vrednosti odpadkov je mogoče doseči z uporabo oziroma porabo odpadkov v njihovi naravni obliki ter vsebini in postopnim uvajanjem postopkov obdelav, predelav in odstranjevanja odpadkov, kar se zagotavlja z izvajanjem republiških gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki.

Pogoj za izkoriščanje odpadkov je, da so zbrani lo-čeno, kar se lahko zagotovi z ločevanjem v gospo-dinjstvih, na izvoru njihovega nastajanja ali v sortirni-ci, če so zbrani in pomešani.V osnovi razlikujemo naslednje možnosti izkorišča-nja odpadkov :

– snovno izkoriščanje, ki vključuje predelavo za iste ali podobne namene (recikliranje) in/ali po-novno uporabo ter

– termično izkoriščanje za pridobivanje toplotne energije (alternativna goriva) v industrijskih pe-čeh, cementarnah, termoelektrarnah …

3.1.4 Odlaganje ostanka odpadkov

Kljub vsem aktivnostim za preprečevanje nastajanja in zmanjševanja odpadkov, snovnega ter energet-skega izkoriščanja ostajajo nekatere vrste odpad-kov, ki jih je potrebno odložiti. Odlaganje ostanka

Page 62: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih62

odpadkov določa Pravilnik o odlaganju odpadkov, ki opredeljuje pogoje in obveznosti ravnanja pri odla-ganju odpadkov, načrtovanju in gradnji odlagališča, obratovanju, zapiranju odlagališča itd.

4. KAKO DELUJE NAŠ SISTEM

Upoštevajoč veljavno zakonodajo danes svojim strankam ponujamo ločeno zbiranje odpadkov, ki se lahko izvaja po naslednjih sistemih:

– odnašalni sistem zbiranja odpadkov (holl si-stem), pri katerem povzročitelji odpadke odlagajo v zabojnike pri sebi doma, na zbirnem mestu in jih na dan odvoza prestavijo na prevzemno mesto ter

– prinašalni sistem zbiranja odpadkov (bring si-stem), pri katerem povzročitelji odpadke prina-šajo na skupna zbirna mesta, ki so obenem tudi prevzemna mesta.

Ločeno zbiranje odpadne embalaže izvajamo v sklo-pu zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov, v zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in na pre-vzemnih mestih.

Skladno z uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov smo uvajali različne tipe zabojnikov, po volumnih in barvah, ki so jih pozneje sprejela mnoga komu-nalna podjetja in občine:

– za ostanke odpadkov – zabojnik črne barve,– za biorazgradljive odpadke – zabojnik rjave barve,– za papir – zabojnik zelene barve z rdečim pokro-

vom,– za steklo – zabojnik zelene barve z zelenim po-

krovom,– za kovine – zabojnik zelene barve z modrim po-

krovom,– za plastiko – zabojnik zelene barve z rumenim

pokrovom,

ter frekvence odvozov odpadkov:– ostanki odpadkov – štirinajstdnevni odvozi,– biorazgradljivi odpadki – tedenski odvozi,– papir, steklo, kovine in plastika – mesečni odvozi,– kosovni in nevarni odpadki – dvakrat letno.

4.1 Bring ali prinašalni sistem

Pri uporabi bring sistema povzročitelji zbirajo vse vrste odpadne embalaže v skupni zbirni embalaži

(npr. vrečke, škatle, zaboji) na mestu nastajanja (zbirno mesto).

Zbrano odpadno embalažo povzročitelji prinašajo na skupno (centralno) odjemno mesto (zbiralnica ločenih frakcij in zbirni center), kjer odpadno embalažo loču-jejo po vrstah glede na materialno sestavo, v postav-ljene zabojnike za papir, steklo, kovine in plastiko.

Pri tem je pomembna oddaljenost zbiralnice od me-sta nastajanja odpadne embalaže, ki po naših izkuš-njah ne bi smela biti več kakor 500 m.S postavitvijo zbiralnic ločenih frakcij dobimo pokri-tost terena oziroma mrežo, ki naj bi imela gostoto ene zbiralnice za 20 do 30 gospodinjstev.

Frekvence prevzemanja odpadne embalaže niso vnaprej določene.

4.2 Holl ali odnašalni sistem

Pri uporabi tega sistema povzročitelji ločeno zbirajo posamezne vrste odpadne embalaže v ločeni zbirni embalaži (zabojnik in vrečka) za vsako posamezno vrsto na mestu nastajanja (zbirno mesto).

Naloga povzročiteljev je, da zabojnike ali vrečke prestavijo na dan prevzemanja posamezne vrste od-padne embalaže z zbirnega na prevzemno mesto in zabojnik po izpraznitvi vrnejo na zbirno mesto. Zbra-no odpadno embalažo s prevzemnih mest odpelje-jo (zajemajo) izvajalci javne službe.

Ta sistem uporabljamo, kadar nastajajo zadostne količine istovrstne odpadne embalaže za rentabilno prevzemanje (zadostno število vključenih gospodinj-stev).

Sistem je zelo prijeten za gospodinjstva, ker ne za-hteva daljših poti, vendar je povezan z višjimi stroški izvajalca (število zabojnikov, vrečke in povečana lo-gistika).

Frekvence prevzemanja odpadne embalaže niso vnaprej določene.

4.3 Pogoji za vzpostavitev ločenega zbiranja

Pred uvajanjem sistema ločenega zbiranja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:– občanom je treba ustvariti možnosti oziroma po-

goje za ločeno zbiranje odpadne embalaže (po-

Page 63: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 63

stavitev zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, zagotavljanje rednega prevzemanja odpadne em-balaže),

– občane je treba pritegniti (motivirati) k aktivnemu sodelovanju oziroma prepričati za ločeno zbiranje in oddajanje odpadne embalaže (brez njihovega sodelovanja ni pozitivnih rezultatov in učinkov),

– razpoložljive morajo biti zadostne količine od-padne embalaže za rentabilno zbiranje (finančno pokritje stroškov opreme, zbiranja in obdelave/predelave v odnosu na druge sisteme ravnanja z odpadki),

– obstajati morajo možnosti za oddajo odpadne embalaže v obdelavo in predelavo (obdelovalne/predelovalne kapacitete, možnost uporabe novih »materialov in izdelkov«) ter zakonske podlage za uvajanje sistema ločenega zbiranja odpadne em-balaže.

5. IZBOLJŠEVANJE SISTEMA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV

Družba Letnik-Saubermacher v skladu s postavlje-no politiko in standardom ISO 9001/2000 neneh-no skrbi za izboljševanje svojih storitev. V letu 2001 smo se odločili, da bomo skušali poiskati sistem, ki bo dal boljše rezultate pri ločenem zbiranju odpad-kov, kakor jih daje klasični sistem z zbiralnicami.

Tako smo junija 2001 občanom mesta Lenart razde-lili pakete z vrečami za ločeno zbiranje plastike (3 vre-če za embalažo PET in 3 vreče za drugo plastiko).

Poskusni projekt smo izvajali tri mesece in rezultati so bili iz meseca v mesec boljši. Sklepna ugotovitev poskusnega projekta je bila, da taka oblika zbiranja ločenih frakcij daje bistveno boljše rezultate kakor oblika z zbiralnicami, in kar je zelo pomembno, da je tudi veliko bolj priljubljena pri povzročiteljih (kar je potrdila anketa ob zaključku).

Preglednica 1: Rezultati poskusnega projekta ločenega zbiranja plastike z vrečkami

PET ( v kg )

ostala plastika ( v kg )

SKUPAJ ( v kg )

kg/pre-bivalec

1. pobiranje 259 121 380 1,76

2. pobiranje 320 145 465 2,15

3. pobiranje 593 248 841 3,89

SKUPAJ: 1.172 514 1.686 2,60

Za tak sistem ločenega zbiranja plastike se je leta 2002 odločila občina Šentilj, ki je do zdaj tudi edi-na med občinami, ki uporablja tak sistem ločenega zbiranja ene frakcije.

6. REZULTATI, KI JIH DOSEGAMO

Gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izva-jamo v devetih občinah. Sistemi, ki so vzpostavljeni v posameznih občinah, so različni in so prikazani v preglednici v nadaljevanju:

OBČINA ostali odpadki

papir steklo kovine plastika biološki odpadki

kosovni odpadki

nevarni odpadki

zbirni center

Lenart X X X – – X X X –

Benedikt X X X X X – X X X

Cerkvenjak X X X X X – X X X

Sv. Ana X X X X X – X X X

Šentilj X X X X X – X X X

Sv. Jurij X X X X X – X X X

Gornja Radgona X X X X X X X X X (delno)

Radenci X X X X X X X X X (delno)

Ormož X X X – – X X X –

Preglednica 2: Izvajanje ločenega zbiranja odpadkov v posameznih občinah

LEGENDA:

se izvaja X se ne izvaja –

Page 64: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih64

6.1 Analiza prikazanih podatkov

Pri analiziranju in uporabi prikazanih podatkov v ta-beli 3 moramo upoštevati tudi dejavnike, ki vplivajo na rezultate zbranih količin.

Občine Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana imajo skupno značilnost, so namreč manjše občine brez mestnega jedra, z manjšimi strnjenimi naselji in ve-liko razpršenostjo poseljenosti. Zbrane količine od-padkov v teh občinah bistveno odstopajo od količin, ki jih dosegajo občine z mestnim jedrom in večjimi strnjenimi naselji. Ugotovitev velja za vse ločeno zbrane frakcije.

Značilnost vzpostavljenega sistema v občinah Gor-nja Radgona, Radenci in Sv. Jurij je ta, da je mreža postavljenih zbiralnic izredno gosta, kar je posledi-ca tega, da je bil sistem vzpostavljen že pred zdaj sprejeto veljavno zakonodajo.

Občina Šentilj pri ločenem zbiranju plastike potrjuje ugotovitev iz prejšnjega poglavja – povzročitelji so pripravljeni bolje in več ločevati, če jim je omogoče-no, da to počnejo doma oziroma čim bližje domu. Zbrane količine odpadne plastike namreč več kakor dvakrat presegajo povprečje vseh opazovanih ob-čin.

Enako kot plastika v Šentilju to potrjujejo tudi zbra-ne količine bioloških odpadkov. V občini Lenart in Ormož je prevzemanje bioloških odpadkov zajeto v ceno ravnanja z odpadki, zato je tudi vključenost

Preglednica 3: Zbrane količine posameznih frakcij v letu 2004 po prebivalcu

PAPIR STEKLO KOVINE PLASTIKA BIOLOŠKI ODPADKI

letna količina kg/prebivalec

letna količina kg/prebivalec

letna količina kg/prebivalec

letna količina kg/prebivalec

letna količina kg/prebivalec

GORNJA RADGONA 10,40 6,77 1,17 2,49 13,93

RADENCI 9,81 7,13 1,65 3,27 5,58

SV. JURIJ 7,66 7,95 1,55 2,52 0,00

ORMOŽ 2,37 2,95 se ne izvaja se ne izvaja 43,85

LENART 6,64 5,43 se ne izvaja se ne izvaja 55,91

BENEDIKT 1,84 1,32 0,47 0,77 0,00

SV. ANA 2,06 1,57 0,39 0,75 0,00

CERKVENJAK 2,62 1,95 0,47 0,97 0,00

ŠENTILJ 4,70 4,37 1,01 5,34 0,00

SKUPAJ: 5,34 4,38 0,96 2,30 29,82

*Biološki odpadki se zbirajo samo v mestnih jedrih

gospodinjstev velika. V občinah Gornja Radgona in Radenci je vključitev v ločeno zbiranje bioloških od-padkov »prostovoljna« (če povzročitelji kompostirajo biološke odpadke sami), zato je vključenost nizka, zbrana količina pa majhna.

7. ZAKLJUČEK ALI RESNICA O LOČEVANJU ODPADKOV

Vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov niti ni tako zahtevna in draga. Postavitev zbiralnic oziroma ekoloških otokov, ki pokrivajo 500 prebi-valcev na določenem območju, kakor je zapisano v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi od-padki, prav tako ni preveč zahtevno opravilo. Vpraš-ljivi pa so rezultati.

Obstaja razlika med izvajalci:– na eni strani so tisti, ki imajo vzpostavljen sistem

ločenega zbiranja odpadkov, zato ker je tako pač predpisano in

– na drugi strani tisti, ki imajo vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov, zato ker je tako pač predpisano, in hkrati v tem iščejo ekonomske in okoljske učinke.

Dokler bodo odlagališča odpadkov upravljali tudi izvajalci gospodarske javne službe, bodo obstaja-li tudi prvi. Sodobno gospodarjenje z odpadki je drago – sploh v primerjavi s cenenim odlagalnim prostorom.

Page 65: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 65

Za tiste druge pa pomeni ločevanje odpadkov pred-vsem zniževanje stroškov – na dragem odlagalnem prostoru se odlaga manj odpadkov, z večjimi koli-činami ločenih zbranih frakcij pa se pokriva dražji sistem ravnanja z odpadki in tudi večji stroški od-laganja odpadkov.

Da bodo resnično doseženi ekonomsko in okolj-sko pričakovani rezultati, moramo za učinkovitost sistema ravnanja z odpadki ob vlaganju v opremo, objekte in naprave za ravnanje z odpadki posvečati precej več pozornosti delu s povzročitelji odpadkov, ki morajo ponujeni oziroma predlagani sistem spre-jeti za svojega in z njim živeti.

1. SPLOŠNO

Operativni program ravnanja z odpadki z zmanjševa-njem biorazgradljivega dela odpadkov na odlagališ-čih do leta 2008 v RS zahteva uvedbo ukrepov, ki bodo zagotovili zmanjševanje količin odloženih od-padkov. Strategija ravnanja z odpadki v RS je povzela smernice EU, ki določajo prioritete načina ravnanja z odpadki, pri čemer obstajajo naslednje prioritete:– Prva prioriteta: zmanjševanje odpadkov pri iz-

voru z ločevanjem,– Druga prioriteta: snovna izraba odpadkov,– Tretja prioriteta: energijska izraba odpadkov,– Četrta prioriteta: odlaganje odpadkov.

Odlaganje odpadkov, ki je bilo do sredine devetde-setih let prejšnjega stoletja skoraj edina oblika konč-ne oskrbe komunalnih odpadkov, je z uvedbo nove strategije po vzoru EU samo še nujna oblika končne oskrbe tistih odpadkov, ki niso primerni niti za snovno niti energijsko izrabo odpadkov. Sicer so pa splošne ugotovitve glede stanja odlagališč naslednje: • večina odlagališč se srečuje s pomanjkanjem od-

lagalnega prostora,• večina odlagališč je tehnično neustrezna in brez

prostorskih in finančnih možnosti prilagajanja do-ločilom pravilnika o odlaganju odpadkov,

• več odlagališč je lociranih na območjih s pove-čanim tveganjem (kot na primer na poplavnem območju, kraškem terenu ipd.),

• iskanje lokacij za nova odlagališča so navadno po-vezana z odporom lokalnih prebivalcev (NIMBY),

• občine same v glavnem niso sposobne urediti ravnanja s komunalnimi odpadki v fazi zbiranja, predelave in obdelave ter v fazi odstranjevanja odpadkov; (Operativni program odstranjevanja odpadkov, Uradni list RS, št. 83/99).

Proizvodnja alternativnega goriva iz komunalnih od-padkov se v Evropski uniji vsako leto povečuje in je najbolj razvita v tistih državah evropske unije, ki

ENERGIJSKA IZRABA ODPADKOV KOT ALTERNATIVNO GORIVO

mag. Janez Ekart,Surovina Maribor

Page 66: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih66

Preglednica 1

Preglednica 2

Page 67: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 67

imajo visok delež ločevanja odpadkov že pri izvoru (to je najbolje urejeno v Avstriji, Nemčiji in na Nizo-zemskem). Preglednici 1 in 2 prikazujeta podatke o količini celotne proizvodnje alternativnega goriva in delež posameznih držav. Ocenjena celotna pro-izvodnja alternativnega goriva v Evropski uniji je pri-bližno 3 milijone ton na leto in se povečuje, saj se gradijo dodatne tovarne. Ocenjuje se, da se približ-no 70 % proizvedene količine alternativnega goriva uporablja pri sosežigu.

Goriva, pridobljena iz odpadkov, predstavljajo širok obseg odpadnih materialov, ki so predelani tako, da ustrezajo industrijskim specifikacijam, predvsem za-radi visoke kurilne vrednosti. Med te odpadne ma-teriale prištevamo ostanke iz recikliranja komunalnih odpadkov, industrijske odpadke, gospodinjske od-padke, odpadna blata ipd.

Izraz »Refuse derived fuel« se v angleško govorečih deželah nanaša predvsem na ločene gorljive frakci-je predelanih komunalnih odpadkov. Uporabljajo se tudi drugi izrazi (4):– Recovered Fuel – REF– Packaging Derived Fuel – PDF

– Paper and Plastic Fraction – PPF– Processed Engineered Fuel – PEF– Processed Refuse Fuel – PRF (3)

Izrazi »Secondary Fuel« in »Substitute Liquid Fuel« (SLF) se uporabljajo večinoma za industrijske loče-ne frakcije, npr. za gume.Na sliki 1 je prikazana razlika v terminologiji med ko-munalnimi odpadki RDF, SRF in MSW.

V Evropski uniji je bilo leta 2000 proizvedenih pri-bližno 1,4 milijone ton goriva, pridobljenega iz od-padkov, pričakovati pa je naraščanje te proizvodnje (na 13 milijonov ton), saj se biorazgradljivi odpadki ne smejo več odlagati na deponije. Države članice bodo tako morale poskrbeti za ločevanje odpadkov pri izvoru, za uporabo sortirnic za ločevanje bioraz-gradljivih odpadkov od komunalnih odpadkov ali za alternativno zmanjševanje odpadkov, kakor je se-žiganje. Ostanki frakcij po sortiranju se lahko pre-delajo v RDF, saj imajo take suhe frakcije običajno višjo kurilno vrednost.

Tudi v državah, kjer ločevanje odpadkov pri izvoru še ni dovolj razvito ali pa prevladuje masovno se-žiganje odpadkov, postaja proizvodnja RDF vse

Slika 1: Terminologija SRF in RDF

Page 68: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih68

pomembnejša, saj omogoča večjo fleksibilnost pri ravnanju z odpadki in kontinuirano zmanjševanje, ponovno uporabo in ločeno zbiranje odpadkov za reciklažo.

Leta 2002 je Evropski komite za standardizacijo (CEN) ustanovil tehniški komite – Technical Com-mittee 343 Solid Recovered Fuels. Določili so pet delovnih skupin (WG – working group):

1. Terminologija in zagotavljanje kakovosti.2. Specifikacija goriva in razredi.3. Vzorčenje, zmanjševanje vzorcev in dodatni testi.4. Fizikalno in mehansko testiranje.5. Kemijsko testiranje.

Standardizacija bo izvedena v treh korakih. Najprej bodo izdelane tehnične specifikacije (TS), ki se na-našajo na SRF za pridobivanje energije pri sežigu ali sosežigu. Te se bodo nato ocenile, po dveh do treh letih pa se bodo vse tehnične specifikacije nad-gradile v evropski standard (EN).

Preglednica 3 prikazuje nekatere vrednosti nemške-ga, italijanskega in švicarskega standarda za SRF.

2. PREDSTAVITEV SISTEMA RVT

Podjetje RVT tehnologija predelave ostankov d.o.o. iz Maribora uvaja proizvodnjo visoko kvalitet-nega alternativnega goriva iz odpadkov iz industrije, obrti in komunalnih podjetij. Proizvodni sistem za alternativno gorivo je mehanski postopek, ki temelji na drobljenju, ločevanju in mešanju.

2.1 Surovine za proizvodnjo

Kot osnovne surovine se bodo uporabili:

Kurilna vrednost H

(kJ/kg)

Klor(%)

Svinec(mg/kg)

Baker(mg/kg)

Nikelj(mg/kg)

Kadmij(mg/kg)

Živo srebro(mg/kg)

Nemški standardRAL GZ 724

17.500 0,5–1,0 190 350 80 4 0,6

Italijanski standard RDF (1998)

15.500 0,9 200 300 40 7 7

Švicarski standard BUWAL

17.500 max 1 171,8 85,9 85,9 1,7 0,4

– naključni mešani komunalni odpadki in predhod-no ločene frakcije:– papir,– plastika,– karton,– les.

Ko smo analizirali možnost uporabe odpadkov za proizvodnjo alternativnega goriva, smo preučili sestavo trdnih odpadkov iz naselij in mešanih ko-munalnih odpadkov. Ugotovitve kažejo, da bi bilo mogoče uporabiti oba izvora odpadkov, vendar smo uporabili tako imenovano lahko frakcijo. Lahka frakcija trdnih odpadkov iz naselij (območje Mest-ne občine Maribor in drugih občin, članic projekta CEGOR) je v svoji sestavi zelo heterogena, zato je za proizvodnjo alternativnega goriva v zdajšnjem po-strojenju RVT d.o.o. primerna samo lahka frakcija, katere strukturo prikazuje slika 2, iz mešanih komu-nalnih odpadkov z istega območja.

Slika 2: Struktura gorljive lahke frakcije meša-nih (kosovnih) odpadkov

Preglednica 3: Primerjava nekaterih vrednosti za SRF različnih standardov

Page 69: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 69

Glede na zahteve kemijskih in fizikalnih lastnosti ter kurilne vrednosti alternativnega goriva, ki jih zahteva standard RAL, smo za proizvodnjo alternativnega goriva uporabili tri vzorce vhodnih surovin:– vzorec I, ki predstavlja naključne mešane komu-

nalne odpadke,– vzorec II, ki predstavlja 40 % naključnega dela

mešanih komunalnih odpadkov in določene dele-že kontroliranih frakcij papirja, kartona, plastike, tekstila in lesa,

– vzorec III, ki predstavlja sestavljen vzorec glede na zahtevano kurilno vrednost (> 20 MJ/kg), vse-bnost klora (< 0,5 %) in vsebnost vlage (< 20 %) izključno kontrolirane frakcije papirja, kartona, plastike, tekstila in lesa.

Preglednice 4, 5 in 6 prikazujejo strukturo odpad-kov pri vhodu v tehnološko linijo predelave ostankov odpadkov v alternativno gorivo.

SNOV ENERGIJSKE LASTNOSTI

m KV KV x m

Masni delež%

Kurilna vrednostMJ/kg

Kurilna vrednost glede na masoMJ/kg

Tekstil 12,2 16,65 203,13

Karton 13,7 17,49 239,61

Mehki papir 23,4 10,10 236,34

Plastična folija 33,6 40,14 1348,70

Trda folija 5,0 40,12 200,60

Plastenke 5,4 21,51 116,15

Les 6,3 16,32 102,82

Stiropor 0,4 27,95 11,18

Skupaj 100,0 2458,54

Kurilna vrednost mešanega odpadka glede na maso 24,58537

Preglednica 4: Energijske lastnosti vzorca I

Preglednica 5: Energijske lastnosti vzorca II

SNOV ENERGIJSKE LASTNOSTI

m KV KV x m

Masni delež%

Kurilna vrednostMJ/kg

Energijska vrednostMJ

Mešan odpadek 40 24,59 983,41

Karton 30 17,49 524,70

Plastična folija 7 40,14 280,98

Trda folija 3 40,12 120,36

Plastenke 5 21,51 107,55

Les 15 16,32 244,80

Skupaj 100 2261,80

Kurilna vrednost 22,618048

Page 70: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih70

Skupna kurilna vrednost lahke frakcije mešanega odpadka je bila izračunana po naslednji enačbi:

SNOV ENERGIJSKE LASTNOSTI

m KV KV x m

Masni delež%

Kurilna vrednostMJ/kg

Energijska vrednostMJ

Tekstil 20 16,65 333,00

Karton 35 17,49 612,15

Plastična folija 20 40,14 802,80

Trda folija 10 40,12 401,20

Plastenke 5 21,51 107,55

Les 10 16,32 163,20

Skupaj 100 2086,90

Kurilna vrednost 24,199

Preglednica 6: Energijske lastnosti vzorca III

Proizvedeni vzorci alternativnega goriva so bili ana-lizirani v Regionalnem tehnološkem centru Zasavje. Preglednica 7 prikazuje rezultate analiz posameznih

KV – kurilna vrednostm – masa (ali tudi masni delež podan v %)

Kurilne vrednosti ločenih frakcij so povzete iz znanih podatkov kurilne vrednosti za posamezne frakcije.Pri kontroliranih vzorcih II in III je zanimiv podatek odvisnosti kurilne vrednosti in klora od deleža pla-stične folije in kartona (slika 3). Vrednosti parame-trov so izračunane.

Ugotovimo lahko, da se kurilna vrednost ob večanju masnega deleža kartona (in manjšanju plastične fo-lije) zmanjšuje premosorazmerno (za 2,3 MJ/kg pri povečanju kartona za 10 %).

Glede na to, da niti v Sloveniji niti v EU nimamo stan-dardov za alternativna goriva, bo alternativno gorivo kot proizvod RVT certificirano po standardu RAL – Gütezeichen, ki je bil določen v Bundesgütege-meinschaft Sekundärbrennstoffe e.V. s sedežem v Berlinu. Podjetje RVT d.o.o je postalo član tega združenja marca 2005 kot prvo slovensko podjetje, ki proizvaja alternativno gorivo iz ostanka odpad-kov.

Slika 3: Odvisnost kurilne vrednosti in klora od deleža plastike in kartona

Page 71: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 71

vzorcev in njihovo primerjavo z nekaterimi pomemb-nimi parametri težkih kovin in drugih kemijskih ele-mentov po standardu RAL:

Pomembni so tudi podatki analize klora, sežigne in kurilne vrednosti, vlage in ostanka pepela, kar pri-kazuje preglednica 8.

2.2 Proizvodnja

Sistem proizvodnje temelji na večstopenjskem mlet-ju vhodnih surovin, izločevanju magnetnih in nemag-netnih materialov ter izločevanju anorganskih granu-latov. Končna velikost mletih delcev gorljivih frakcij ostankov odpadkov je okoli 2 cm. Gorljive frakcije se v procesu skladiščijo v posebnih zalogovnikih ter naknadno po postavljeni recepturi mešajo v določe-nem razmerju v alternativno gorivo. Kot končni pro-izvod nastane točno predpisana mešanica surovin, bodisi v obliki palet ali v razsutem stanju.

Zmogljivost sistema glede na vhodne surovine bi naj bila maksimalno 7 t/h ali 90 t/dan pri dvoizmen-skem delu, kar zagotavlja ekonomsko upravičenost

Preglednica 7: Vsebnost težkih kovin v vzorcih

Parameter Enota Izražen kot

Metoda Vzorec I Vzorec II Vzorec III RALsrednja vrednost

kadmij mg/kg Cd DIN 38406-16 5,56 0,945 0,665 4

živo srebro mg/kg Hg voltametrija <1 <1 <1 0,6

arzen mg/kg As voltametrija <5 <5 <5 5

nikelj mg/kg Ni DIN 38406-16 427 80,3 53,8 80*

antimon mg/kg Sb voltametrija 5,53 <5 <5 25

svinec mg/kg Pb DIN 38406-16 67,5 77,39 151 190*

baker mg/kg Cu DIN 38406-16 106 80,6 243 350*

* velja za alternativno gorivo iz frakcij z visoko kurilno vrednostjo iz trdnih odpadkov iz naselij

Preglednica 8: Podatki zgorevanja in vsebnosti klora v vzorcih

Parameter Enota Izražen kot Metoda Vzorec I Vzorec II Vzorec III

klor % Cl SIST ISO 9297 0,44 0,12 0,15

vlaga % SIST ISO 5068 4,57 4,89 4,14

pepel % SIST ISO 1171 16,55 7,46 7,47

sežigna vrednost MJ/kg SIST ISO 1928 22,30 22,90 24,17

kurilna vrednost MJ/kg SIST ISO 1928 20,96 21,50 22,65

sistema in kapaciteto predelave odpadkov v alterna-tivno gorivo za okoli 25.000 ton/leto.

Slika 4 prikazuje blokshemo predelave odpadkov v alternativno gorivo s predpripravo odpadkov v reci-klažnem centru komunalnih odpadkov v Surovini v Mariboru.

3. ZAKLJUČEK

Glede na omejene zaloge primarnih energetskih virov postaja proizvodnja alternativnih goriv vse ak-tualnejša in ima dolgoročno perspektivo. To je spo-znala večina držav članic EU, kjer se stalno pove-čuje delež alternativnih goriv pri porabi energentov. Pričakujemo, da bo, na začetku verjetno v majhnem obsegu, alternativno gorivo iz odpadkov postalo tudi v Sloveniji pomemben dejavnik pri dopolnjeva-nju strategije ravnanja z odpadki in s tem prispevalo k zmanjšanju porabe primarnih energetskih virov v cementarnah, toplarnah in termoelektrarnah, pa če-prav v prvi fazi v majhnem obsegu.

Page 72: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih72

Slika 4: Blokshema proizvodnje industrijskega goriva v RVT d.o.o.

Page 73: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 73

VLOGA TERMIČNE OBDELAVE ODPADKOV V CELOVITEM KONCEPTU RAVNANJA Z ODPADKI NA REGIONALNI RAVNI CELJE

doc. dr. Niko Samec, RR COT

Page 74: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih74

Page 75: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 75

Page 76: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih76

Page 77: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 77

Page 78: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih78

Page 79: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 79

Page 80: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih80

Page 81: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 81

Page 82: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih82

Page 83: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 83

Page 84: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih84

RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR, d.d., KOT ZAVEZANCU, KI LOČENO ZBERE NAJVEČJE KOLIČINE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI

Lučka Kavkler, Mercator, d.d.

vanja okolja in pripravljanjem predlogov stroškovno učinkovitega okoljskega delovanja.

V aktivnosti ohranjanja naravnega okolja v Mercator-ju vključujemo tako učinkovito ravnanje z odpadki, zmanjševanje porabe surovin in energije, preučitev vpeljave zbiranja in recikliranja nevračljive prodajne embalaže, zmanjševanje nastalih količin CO2 in dru-go. V letu 2002 je Mercator kot eden od ustanovnih družbenikov sodeloval pri ustanovitvi družbe za rav-nanje z odpadno embalažo Slopak. Osnova za vzpo-stavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v Mercatorju je bila v letu 2003 sklenitev pogodbe z družbo Slopak. Tako smo zago-tovili ravnanje z odpadno embalažo po predpisanih zahtevah iz Pravilnika za ravnanje z embalažo in od-padno embalažo. V skladu z zakonodajnimi zahteva-mi s področja embalaže smo v začetku leta 2003 vpeljali možnost, da kupci brezplačno oddajajo sku-pinsko in transportno odpadno embalažo na devetih prodajnih lokacijah Mercatorja po Sloveniji.

Zato da bi znižali stroške in zagotovili varovanje ter ohranjanje okolja, si prizadevamo tudi za zmanjša-nje količine drugih vrst odpadkov, zato smo v letu 2004 pripravili Načrt gospodarjenja z odpadki v Poslovnem sistemu Mercator, d.d., za obdobje od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2007. Cilj teh prizadevanj je uskladiti gospodarjenje, vmesno skladiščenje in oddajanje odpadkov z veljavno zakonodajo ter na-črtovanje predvidenega gospodarjenja z odpadki v obravnavanem obdobju. Ravnanje z odpadki je v Mercatorju standardizirano tudi z drugimi interni-mi predpisi oziroma je sestavni del standarda ISO 9001:2000. Danes poleg odpadne embalaže lo-čeno zbiramo tudi odpadna motorna in strojna olja, odpadno jedilno olje, organske kuhinjske odpadke, izrabljene avtomobilske gume, nevarne baterije, akumulatorje in drugo.

3. RAVNANJE Z ODPADNO EMBALAŽO V MERCATORJU

V začetku leta 2004 smo v trgovske družbe Skupine Mercator vpeljali nov centraliziran način ravnanja z odpadno embalažo.

Skladno s 15. členom Pravilnika o ravnanju z emba-lažo in odpadno embalažo smo ob koncu leta 2003 z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak sklenili Pogodbo o prenosu obveznosti. V vseh tr-

1. UVODNA POJASNILA

Prav zato, ker nekateri naravni viri niso več na razpo-lago v neomejenih količinah ali pa se ne morejo več kakovostno ali količinsko obnoviti, je gospodarski razvoj mogoč le kot uravnotežen trajnostni razvoj. Uspešna sodobna podjetja morajo danes poleg do-brih poslovnih rezultatov dosegati tudi najvišje okolj-ske standarde. V Mercatorju, ki želi biti najboljši so-sed v vseh pogledih – prijazen do ljudi in skrben do okolice in okolja – se tega zavedamo. Zato se hitro odzivamo na novosti v okoljskih predpisih in se od-ločamo za različne okolju prijazne rešitve.

V Mercatorju se zavedamo, da nekaj lahko doseže-mo sami, v marsičem pa se trudimo skupaj z na-šimi dobavitelji. Verjamemo, da stanje okolja danes vpliva na sedanje in prihodnje generacije, zato je varovanje okolja vključeno v našo razvojno strategi-jo ter naše delovanje usmerjeno v zaščito narave in zdravja ljudi, ki prihajajo v stik z nami.

2. PODROČJE ODPADKOV V MERCATORJU

V gospodarskem načrtu za leto 2005 je Poslovni sistem Mercator, d.d., določil »poudarjanje pomena širšega naravnega, družbenega in lokalnega okolja, v katerem Mercator posluje« kot eno od ključnih na-črtovanih aktivnosti za leto 2005. Skrb za okolje pa je tudi eden od petih temeljnih strateških ciljev Sku-pine Mercator v obdobju do leta 2008.

Zato da bi vpeljali učinkovito okoljsko delovanje v trgovske družbe Skupine Mercator, smo se zače-li januarja 2004 v okviru sektorja Lastne porabe ukvarjati s centraliziranim vodenjem vseh evidenc, spremljanjem zakonodajnih zahtev s področja varo-

Page 85: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 85

govskih družbah Skupine Mercator smo z družbo Slopak sklenili tudi Pogodbo o izvajanju storitev ravnanja z odpadno embalažo in se glede na pros-torske in logistične zmožnosti odločili za opravljanje različnega obsega storitev ravnanja z odpadno em-balažo. Postopno smo s prevzemanjem dejavnosti različnih trgovskih družb v nov sistem ravnanja z odpadno embalažo vključili tudi njih. S priključitvijo Živil Kranj, d.d., k Poslovnemu sistemu Mercator, d.d., je ta družba na obvladujočo družbo prenesla vse obveznosti ravnanja z embalažo in privzela novi način ravnanja z odpadno embalažo. Emona Maxi-market, d.d., se je postopno s prevzemom oskrbe vključila v novi način ravnanja z odpadno embalažo, Alpkomerc, d.d., pa se v letu 2004 zaradi oskrbe maloprodajnih lokacij z lastnega distribucijskega skladišča še ni vključil v novi način ravnanja z od-padno embalažo.

Glede na potrebe smo v trgovskih družbah Skupine Mercator pri družbi Slopak registrirali zbirna mesta, na katerih smo odpadno embalažo začasno skladiš-čili, ponekod balirali in odpremljali ter sodelovali pri izbiri prevzemnikov odpadne embalaže, ki odpadno embalažo prevzemajo in prepeljejo v predelavo in reciklažo. V franšiznih prodajalnah Mercatorja je odvoz odpadne embalaže urejen prav tako kot v Mercatorjevih poslovalnicah. Tudi pri večjih ekster-nih kupcih smo v letu 2004 uvedli sistemsko urejen odvoz.

Ugotavljamo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže na mestu nastanka in lasten prevoz do zbirnih mest zagotavljata večjo učinkovitost prevoza in precej manjšo obremenitev zraka ter povečevanje deleža odpadne embalaže za recikliranje.

4. KOLIČINSKO OVREDNOTENJE RAVNANJA Z EMBALAŽO

V letu 2004 so trgovske družbe Skupine Mercator dale na slovenski trg v obliki izdelkov trgovske znam-ke Mercator in izdelkov lastnega uvoza več kakor 10.000 ton embalaže. Embalaža izdelkov trgovske znamke Mercator je predstavljala 28 % in embalaža izdelkov lastnega uvoza 72 % vse embalaže.

V Mercatorju ne uvažamo nevarnih snovi oziroma te niso vključene med izdelke trgovske znamke Mer-cator, zato na slovenski trg ne dajemo izdelkov z ne-varno embalažo.

Preglednica 1: Deleži vrst odpadne embalaže, dane na slovenski trg v letu 2004

Vrsta embalaže Delež (v %)

Steklo 9,48

Papir Prodajna embalaža 4,74

Papir Skupinska, transportna embalaža

31,52

Plastika Prodajna embalaža 6,21

Plastika PET embalaža 4,85

Plastika Skupinska in transportna embalaža

15,00

Kovine 4,52

Les 19,53

Sestavljeni materiali I 4,04

Sestavljeni materiali II 0,01

Drugi materiali 0,10

Nevarna odpadna embalaža Primarna embalaža

0,00

SKUPAJ 100,00

Graf 1: Grafični prikaz deležev embalaže, dane na slovenski trg v letu 2004

Page 86: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih86

V Mercatorju za embalažo, ki jo damo na slovenski trg, plačujemo embalažnino, ki predstavlja stroške storitev ravnanja z odpadno embalažo, dano na slovenski trg, v skladu z zahtevami in v obsegu, ki ga določata Pravilnik o ravnanju z embalažo in od-padno embalažo ter Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Storitve zajemajo po posameznih vrstah odpadne embalaže zbiranje, skladiščenje, predelavo in reciklažo ter odstranje-vanje.

Da bi zmanjšali stroške ravnanja z embalažo, smo se v Mercatorju odločili za opravljanje storitev zbi-ranja, transporta in začasnega skladiščenja karton-ske, plastične in lesene odpadne embalaže. Dolo-čili smo 34 zbirnih mest po Sloveniji, na katerih se odpadna embalaža začasno skladišči in od koder jo prevzame prevzemnik odpadne embalaže. Na večini maloprodajnih mest se odpadna sku-pinska in transportna embalaža, ko se oddvoji od izdelka, zloži na zabojnik za zvitke. Polni zabojniki se z logistiko v nasprotni smeri vračajo v centralna skladišča, kjer se izpraznijo v večje zabojnike, ki jih odvaža prevzemnik odpadne embalaže. Na neka-terih maloprodajnih mestih (večji trgovski centri) in v distribucijskih skladiščih se zaradi velikih količin odpadne embalaže, ki tam nastaja, ta odlaga ne-posredno v večje zabojnike na teh lokacijah. Pol-ne zabojnike nato prevzame prevzemnik odpadne embalaže.

Tako zbiranje odpadne embalaže nam je v začetku leta 2004 povzročalo manjše težave, vendar smo ta način zbiranja odpadne embalaže v večini trgovskih družb Skupine Mercator uspešno vpeljali do mar-ca 2004. V letu 2004 smo v posameznih trgovskih družbah Skupine Mercator zbrali skupno 9350 ton odpadne embalaže. Tako je Mercator postal zave-zanec za ravnanje z odpadno embalažo, ki ločeno zbere največje količine odpadne embalaže v Slove-niji. Glede na podatke družbe za ravnanje z odpad-

no embalažo Slopak predstavljajo količine zbrane odpadne embalaže v trgovskih družbah Skupine Mercator okoli 19 % vse ločeno zbrane odpadne embalaže v Sloveniji.

Mercator Modna hiša do oktobra 2004 ni bil vklju-čen v novi način zbiranja odpadne embalaže, saj nima ustrezne logistične podpore, po oktobru 2004 pa je obveznosti prevoza ločeno zbrane odpadne embalaže prenesel na preostale trgovske družbe Skupine Mercator. Količine odpadne embalaže, zbrane na lokacijah Mercator Modna hiša, so se v razmerju z geografsko razpršenostjo maloprodajnih lokacij te trgovske družbe porazdelile na druge tr-govske družbe Skupine Mercator.

Graf 2: Grafični prikaz skupnih zbranih količin odpadne embalaže v letu 2004

Preglednica 2: Količine zbrane embalaže (v tonah) pri opravljanju storitev po trgovskih družbah v letu 2004

KARTON PLASTIKA LES Skupaj

Mercator, d.d. 4.580 594 1.727 6.901

Mercator SVS 1.076 102 11 1.189

M – Dolenjska 496 92 72 662

M – Goriška 500 53 45 598

Skupaj 6.652 841 1.857 9.350

Page 87: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 87

Največji delež količin ločeno zbrane odpadne emba-laže predstavlja kartonska embalaža, ki se najpogo-steje uporablja kot skupinska in transportna embala-ža. Sledi lesena embalaža, ki predstavlja predvsem skupinsko embalažo (lesene gajbice) za sadje in zelenjavo oziroma nevračljive transportne palete. Izmed količin ločeno zbrane odpadne embalaže pla-stična embalaža predstavlja najmanjši delež, saj se v obliki skupinske in transportne embalaže pojavlja predvsem kot ovojna folija »strech«, ki je zelo lahka.

5. OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE V MERCATORJU

V Mercatorju se zavedamo, da ozaveščenje zapo-slenih vpliva na zmanjšanje porabe naravnih virov (pisarniški papir, voda, električna energija …) in iz njihove porabe izhajajočih stroškov. Prav tako je naša naloga izobraževati potrošnike in jim omogo-čiti aktivno vključevanje v okoljske aktivnosti zaradi vedno večje potrebe po varovanju okolja. Posebno pozornost posvečamo predvsem otrokom, ki so hi-tro učljivi in najbolj dojemljivi za novosti.

Da bi ozavestili vse zaposlene, smo zanje pripravili interno izobraževanje z okoljsko tematiko in serijo poljudnih člankov, ki jih mesečno objavljamo v na-šem internem glasilu. Kupce nameravamo ozavestiti z nadaljevanjem okoljskih aktivnosti, ki jih pripravlja-mo v sodelovanju z našimi dobavitelji, kakor na pri-mer »Mercator in Tetra Pak skupaj za čisto okolje« – recikliranje kartonske embalaže za tekoča živila ter nagradno tekmovanje zbiranja kartonske odpad-ne embalaže za tekočine v ekošolah po Sloveniji pod geslom »Čisto okolje, veliko dobre volje«. Zbi-ranje smo pripravili s podjetjem Tetra Pak in družbo Slopak.

6. ZAKLJUČKI

V Mercatorju uresničujemo načelo, da je podjetje dolgoročno ekonomsko učinkovitejše, če v zasnovo strategije lastnega razvoja vključi tudi skrb za čiste tehnologije, ekološko sprejemljive izdelke in okolje. Temelj poslovanja v našem podjetju ostaja ekonom-ska racionalnost, vendar ob upoštevanju varstva okolja in uravnoteženega razvoja, ki sta ključna za okoljsko upravljanje, ki ima dva temeljna cilja: za-ščititi naravo in varovati zdravje ljudi. Zato mora biti celovito in zazrto v prihodnost.

1. PRISTANIŠČE - STRATEŠKA ODLOČITEV SLOVENIJE PRED PETDESETIMI LETI PREDPOSTAVLJA, DA SE BO PODPORA RAZVOJU V PRIHODNOSTI ŠE NADALJEVALA

Odločitev o izgradnji pristanišča v Kopru v petdese-tih letih prejšnjega stoletja je bila strateška odloči-tev države Slovenije, ki je lastno pristanišče videla kot priložnost za razvoj nacionalne ekonomije. Od-ločitev je bila dobra, saj sta razvoj in delovanje pri-stanišča posredno in neposredno vplivala na razvoj mnogih infrastrukturnih objektov in gospodarskih dejavnosti. Hkrati s pristaniščem so se razvijale železniška in cestna infrastruktura ter transportna tehnologija. Spodbudo so dobile tudi trgovinske in proizvodne dejavnosti, ki so se oskrbovale prek pri-stanišča v Kopru, storitvene dejavnosti in tudi nego-spodarske dejavnosti, kakor so šolstvo, kultura in mnoge druge. Zdaj se prek koprske luke letno pre-tovori med 12 in 13 milijonov ton različnega blaga za slovenske potrebe in za mnoge druge evropske države. Učinki dejavnosti Luke so mnogostranski in v Inštitutu Pomorske fakultete so izračunali, da se vsak zaračunani tolar v Luki v slovenskem gospo-darskem prostoru 13-kratno pomnoži. To pomeni, da zaradi dejstva, da imamo v Sloveniji trgovsko pristanišče, ustvarjajo prihodke in delovna mesta mnoga druga podjetja – od železnic in cestnih transporterjev, do ladjarjev, špediterjev, gradbenih podjetij in mnogih drugih, kakor so banke, zavaro-valnice, državne inštitucije in organi. V koprskem pristanišču danes posluje več kakor 100 različnih podjetij, ki skupno zaposlujejo 4000 delavcev. K temu je treba prišteti vsaj še dvakrat toliko drugih delovnih mest v Sloveniji, ki so povezana z dejav-nostjo pristanišča in transportom blaga in storitev prek naše luke. Glede na vse to velja, da samo pri-stanišče in z njim povezane dejavnosti letno ustva-rijo okoli 200 milijard SIT prihodkov ali prek 100 milijard SIT dodane vrednosti.

PRENOVA ECO MANAGEMENTA SKUPINE LUKE KOPER D.D. V FUNKCIJI OKOLJSKEGA OSVEŠČANJA, USKLADITVE Z ZAKONODAJO TER ZAHTEVAMI ISO 14001/2004

Vitomir Mavrič, Luka Koper d.d.

Page 88: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih88

Prometna vpetost Slovenije v osrčje Evrope z lastnim izhodom na morje je bila in bo pomembna primerjal-na prednost našega gospodarstva. K Sloveniji gravi-tirajo države, ki nimajo lastnega dostopa do morja, so pa v svojem delovanju neposredno odvisne od čezmorske mednarodne menjave, ki stalno narašča. Slovenija je zdaj del združene Evrope, vključena v globalizirano svetovno gospodarstvo. Pristanišče v Kopru je v mednarodne gospodarske tokove vpeto že dolgo, saj večino svojega prihodka iztrži na med-narodnem trgu v pogojih neusmiljene konkurence. V teh pogojih je zelo pomembno, da znamo kar naj-bolj uveljaviti in unovčiti svoje primerjalne prednosti. Slovenija ima možnost, da postane vodilna logistič-na in pristaniška smer za države srednje in vzhodne Evrope. Sposobni smo prodajati logistične in s temi povezane poslovne in finančne storitve našim part-nerjem po konkurenčnih pogojih. To so proizvodi, ki jih v pogojih globalizacije tudi dolgoročno potrebuje-jo ekonomije vseh evropskih držav. Ustvariti milijardo evrov letnih prihodkov iz naslova blagovnega tranzita in vzporednih storitev, je cilj, ki si ga Slovenija sred-njeročno brez težav postavi in s tem zagotovi nove zaposlitve mnogim visoko kvalificiranim kadrom. Imamo vse potrebne resurse: geografsko pozicijo,

prometno infrastrukturo, pristanišče, morje, izobra-ževalne institucije, ki usposabljajo kakovostne kadre – zakaj torej tega cilja ne bi uresničili!

2. PRISTANIŠKA DEJAVNOST ZAHTEVA PROSTOR IN V PRIMERJAVI Z DRUGIMI PRISTANIŠČI JE TUDI TO NAŠA PRIMERJALNA PREDNOST

Osnovni dejavnosti pristanišča sta pretovor in skla-diščenje, ki pa se danes vse bolj nadgrajujeta z di-stribucijo in logistiko. Pristaniška dejavnosti poleg ustreznih maritimnih pogojev potrebuje razsežno kopensko infrastrukturo (operativne obale, dostop-ne ceste, železniške tire, komunalno infrastrukturo), sodobno pristaniško opremo ter velike odprte in za-prte površine za skladiščenje različnih vrst blaga. V svojem polstoletnem razvoju se je koprsko prista-nišče razširilo na površino 260 hektarjev, ki je bila pretežno pridobljena s poglabljanjem morskega dna in nasipavanjem plitvega morja. Prostor je zagotovo bistvena prednost, ki jo ima koprsko pristanišče v primerjavi s številnimi pristanišči v svetu, ki jim utes-njenost v urbanem okolju onemogoča razvoj.

Pristanišče Koper

Page 89: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 89

3. GOSPODARJENJE S PROSTOROM, EKOLOGIJA – OBVLADOVANJE OKOLJSKIH VPLIVOV PO STANDARDU ISO 14001 – TRAJNOSTNI RAZVOJ JE DEL POSLOVNE POLITIKE DRUŽBE

Velikost pristanišča, obseg dejavnosti ter občut-ljivost naravnega in življenjskega okolja ob slo-venskem morju nalagajo posebno odgovornost podjetjem v koprskem pristanišču. V Skupini Luka Koper se zavedamo, da je za nas najbolj racionalna in poslovno smotrna taka razvojna politika, ki že v izhodiščih upošteva vse zahteve varovanja okolja, pri načrtovanju predvideva tudi možnosti vplivov na okolje in skrbi za kar najmanjše negativne posledice rabe prostora. Spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje je postalo del rednih delovnih aktivnosti vsake organizacijske enote in vsakega posamezni-ka v Luki. Sistem ravnanja z okoljem za vse prista-niške dejavnosti po standardu ISO 14001 smo zato vzpostavili že leta 2000 kot bistven integralni del našega poslovnega sistema. Smo edino pristanišče na Jadranu, ki imamo standard ISO 14001 in eno redkih v Evropi. Zdaj ga nadgrajujemo s prenovlje-nim standardom ISO 14001:2004. Redno spremljamo in nadzorujemo okoljske vplive luških dejavnosti, pri čemer sodelujemo s pristoj-nimi strokovnimi institucijami. Z njihovo pomočjo in kontrolo redno opravljamo monitoring emisij in imisij snovi v okolici ter hrupa. Izsledki teh meritev so pokazali, da pristaniška dejavnost nima občutno škodljivih vplivov, saj so izmerjene vrednosti bistve-no nižje od zakonsko dovoljenih.

Meritve z ustreznimi certifikati izvajajo: – Energetika, dimnikarstvo in turizem d.o.o. Koper,

emisije kurilnih naprav;– Zavod za zdravstveno varstvo Koper, vodni izpusti;– Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, prah, hrup.

Za kontrolo emisije prahu je Luka Koper naročila tudi posebno raziskavo, ki jo izvaja Primorski inšti-tut za naravoslovne in tehnične vede. Inštitut od leta 2000 vsako leto v primerljivem obdobju spremlja kakovost zraka na območju Luke Koper. Zadnje me-ritve so potekale od 20. aprila do 19. oktobra lani. V vsem tem obdobju (25 tednov) je bila samo v enem tednu izmerjena povprečna dnevna koncentracija prašnih delcev nad dopustno mejo 50 mikrogramov na kubični meter, in sicer za 3,1 mikrograma. To se je zgodilo v 24. tednu meritev, ko je nekega dne »udarila« tramontana in se je prašenje poznalo

celo na znamenitih fotografijah. Seveda pa gre v tem primeru za izredne razmere, kakor jih definira s predpisi določena metodologija meritev. Sicer pa je lanska polletna povprečna koncentracija znašala 27,9 mikrogramov/m3. V primerjavi s povprečjem prejšnjega merilnega obdobja je manjša za 13 %. Poletno povprečje je torej globoko pod mejo, ki po naši zakonodaji in smernicah Evropske unije znaša 40 mikrogramov/m3. Omenjeno znižanje, ugotov-ljeno ob 25-odstotnem povečanju obsega pretovo-ra razsutih tovorov, je verjetno mogoče pripisati tudi novi zaščitni ograji na terminalu, ugotavlja inštitut v svoji študiji.Poleg monitoringa skrbimo za ozelenitev območja pristanišča in tako izboljšujemo vizualno podobo Luke Koper. Spremljamo porabo tehnoloških virov: vode in električne energije. Načrtno gospodarimo z odpadki. Uvedli smo ločeno zbiranje odpadkov in njihovo reciklažo. Zgradili smo sodobno kompostar-no. Tako smo zelo zmanjšali količino neuporabnih odpadkov, izboljšali smo čistočo in podobo našega delovnega okolja, hkrati pa smo z vsem tem tudi po-večali ekonomičnost našega poslovanja. Sedaj že več kakor 70 % vseh odpadkov v Luki ločeno zbere-mo in oddamo v reciklažo. Ob novih naložbah, gradnjah in posegih v okolje dosledno iščemo in preverjamo možnosti za čim manjše negativne vplive na okolje. Hkrati pa izva-jamo tudi naložbe v tehnične izboljšave in posodo-bitve tehnoloških procesov, ki so predvsem in ne-posredno namenjene omejevanju vplivov na okolje. Uporaba primerne tehnologije, upoštevanje navodil za varno delo in redno izvajanje predpisanih vzdr-ževalnih posegov so bistveni za zmanjševanje vpliva luške dejavnosti na okolje.Tehnični sistemi in tehnološke rešitve se nenehno spreminjajo in izpopolnjujejo. Na trgu se nenehno pojavlja nova, sodobnejša, zanesljivejša oprema. Luka spremlja svetovne trende na področju luške tehnologije in pri svojem načrtovanju razvoja in in-vesticijah v posodabljanje zmogljivosti skrbi zlasti za to, da zadosti vsem okoljskim zahtevam, standar-dom in predpisom.Kot Skupina Luka Koper moramo Agenciji za okolje in prostor Republike Slovenije poročati o stanju oko-lja. Na predpisanih obrazcih pošiljamo podatke o:

– izpustih v zrak iz kurilnih naprav;– monitoringu odpadnih vod;– spremljanju emisij prahu;– spremljanju in evidenci ravnanja z odpadki (po-

sebej ladijski in kopenski del).

Page 90: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih90

K stalnemu prizadevanju in inovativnosti ter uvaja-nju koristnih predlogov v prakso nas zavezujeta mednarodna in domača zakonodaja o omejeva-nju emisij inhalabilnega prahu ter hrupa: Direktiva 2000/59/ES, Direktiva 1999/30/ES, Kjotski pro-tokol (ki ga je RS ratificirala), Direktiva 2002/49/ES in slovenski Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004), Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001 in 13/2003), Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 189/2002),

Kljub ugodnim rezultatom meritev imisij prahu v letu 2004 se zavedamo vplivov luške dejavnosti na prostor, v katerem živimo. Zato smo si letos postavili nalogo, da poskrbimo za 50-odstotno zmanjšanje imisij do leta 2010. To je tudi v skladu s Kjotskim protokolom, ki je obvezujoč za vse članice EU.

Sicer pa smo lani začeli izvajati obširen program ukrepov za zmanjšanje imisij in že se kažejo zadovo-ljivi rezultati. Prepričani smo, da bomo z doslednim uresničevanjem tega programa omenjeni cilj dose-gli. Eden od omenjenih ukrepov je postavitev proti-prašnih in protihrupnih sten okoli terminala. Visoke so 11 metrov in onemogočajo vpliv vetrov, hkrati pa izboljšujejo vizualno podobo terminala. Tudi drugi ukrepi (prhanje skladiščnih površin z vod-no meglo; uvajanje sodobnejše tehnologije, v katero vlagamo velika sredstva) bodo zagotovili uspešnost programa. Obsega pretovora razsutih tovorov krat-koročno ne moremo omejiti, ker nas vežejo dolgo-ročne pogodbe. Naš program pa vključuje tudi po-stopno zmanjševanje skladiščenja premoga od leta 2015 naprej tako, da se bo do leta 2025 količina omejila na obseg potreb slovenske energetiko.

4. DRUGI STANDARDI, KI SO VPETI V POLITIKO DRUŽBE (ISO 9001, POSLOVNA ODLIČNOST, HACCP, ISP, BRC)

Ker želimo dosegati maksimalne učinke ob najraci-onalnejši izrabi razpoložljivih virov, imamo poleg si-stema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 vpeljan tudi sistem opravljanja pristaniških storitev po standardu ISO 9001, zagotavljanja varnosti ži-vil po sistemu HACCP ter varovanje informacij po standardu ISO 17799. V letu 2004 smo prejeli tudi certifikat za pretovor in skladiščenje gensko nespre-menjene soje po standardu BRC in tako zagotavlja-mo ohranjanje identitete gensko nespremenjenih

živilskih dodatkov in izdelkov. Skladno z zahtevami EU smo kot eno izmed prvih pristanišč vzpostavili sistem varovanja, ki je usklajen z zahtevami Medna-rodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), Mednarodnim kodeksom o zaščiti ladij in pristanišč pred terorističnimi dejanji (ISPS Code) in z uredbo Evropskega parlamenta o pove-čanju zaščite na ladjah in v pristaniščih. V družbi poslujemo po sistemu celovitega vodenja in v tem okviru vpeljujemo tudi izvajanje modela po-slovne odličnosti po evropskem sistemu EQFM. Za uspešno izvajanje tega modela je družba v letu 2002 prejela priznanje Republike Slovenije za po-slovno odličnost.

5. UMESTITEV KOPRSKEGA PRISTANIŠČA V PROSTOR

Pristanišče ni bilo postavljeno v prostor kot linijski infrastrukturni objekt, ampak je postopno raslo, ustrezno zahtevam domačega in tujih trgov, vendar pa zmeraj v sozvočju z okolico in razvojno naravna-nostjo mesta Koper. Kajti pristanišče je del Kopra in Koper je del pristanišča.Že v 13. stoletju je imel Koper veliko gospodarsko in upravno vlogo, Oglejski patriarhi so ga povzdignili med prva istrska mesta. Z razglasitvijo Trsta in Reke za svobodni pristanišči leta 1719 sta pomen Kopra in njegova gospodarska in upravna moč začela upa-dati, kar je trajalo vse do leta 1954, ko je bila cona B Svobodnega tržaškega ozemlja s podpisom mi-rovne pogodbe z Italijo priključena takratni FLRJ.Pri iskanju novih vsebin in ob takratni zastareli pre-delovalni industriji na slovenski obali se je porodi-la misel o razvoju pristaniške dejavnosti. K njeni realizaciji pa je predvsem prispevala zgodovinska pomorska tradicija Kopra. Od leta 1954 do 1957 je bilo izdelanih več različnih orisov bodočega pri-stanišča. Po tehtanju argumentov za in proti je bila izbrana različica, ki je predvidevala izgradnjo prista-nišča severno od mesta pred Škocjanskim zatokom. Leta 1957 je bil izdelan prvi investicijski elaborat za izgradnjo 153 m obale, ki je bila v naslednjem letu tudi zgrajena, to je t. i. Prvi vez.Ob nadaljnjem intenzivnem razvoju obalne regije je bil v letu 1966 izdelan Urbanistični program občin Koper, Izola in Piran, kar predstavlja prvi pristop k organiziranemu urejanju prostora na osnovi razvojnih izhodišč in programov tedanje obalne regije. Prista-nišče je bilo opredeljeno kot območje Luke Koper in je bilo takrat razdeljeno na 3 bazene, in sicer:

Page 91: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 91

– Bazen I. za generalno blago,– Bazen II. za tekoče tovore,– Bazen III za razsute tovore.

Naslednji prostorski dokument, Urbanistični načrt Koper, sprejet leta 1974, pa je takratnemu območju dodal še industrijsko cono in tako opredelil:– velikost luške cone na 340 ha– industrijske cone na 210 ha Skupaj 550 ha

Za leto 2000 je bil predviden promet 25 milijonov ton.Teritorialno je pristanišče po tem dokumentu obse-galo območje industrijske luke do ceste Bivje–An-karan, na morski strani pa vse do pomola San Nico-lo’ v hotelskem kompleksu Adrie Ankaran. V letu 1981 je bil sprejet Dispozicijski načrt indu-strijske Luke Koper, ki je upošteval vsa pretekla spoznanja in prihodnje načrte protagonistov raz-voja oziroma konsenzualni prikaz bodočih dogajanj v prostoru. Po tem načrtu je bil predviden promet 10–15 mio ton do leta 1985. Zaradi potrebe po zaščiti habitata z rastiščem lanu se je tedaj po di-spozicijskem načrtu predvideni prostor za razvoj III. pomola zmanjšal na 61,9 ha, kar pomeni drastično zožitev razvojnih možnosti. Že takrat je bila v 7. čle-nu odloka o izvajanju dispozicijskega načrta zapisa-na naslednja obveznost bodočega investitorja: »Za vsako vrsto industrije je potrebno ugotoviti škodljive vplive na najbližja območja s sledečih vidikov:

- hrup,- onesnaženje zraka,- onesnaženje vode,- zimzelene lokacije in drugo.

Ustrezno je potrebno urediti ozelenitev znotraj ure-ditvenega območja skladno s tehnološkimi in pros-torskimi zmožnostmi!«Z realizacijo velikega dela programov družbe Luka Koper in skladno s spreminjanjem zakonodaje o prostorskem planiranju je bilo preostalo razvojno območje podrobneje definirano z Ureditvenim načr-tom pomola III, sprejetim leta 1995. Bistvena spre-memba, ki jo je prinesel novi dokument, je ponovno zmanjšanje površine, predvidene za multimodalni kontejnerski terminal z 61,9 ha na 34,0 ha. Vsebin-sko pa je bil načrt dopolnjen z novima akvatorijema na severni strani pomola III, in sicer za privez voja-ških plovil in za komunalne priveze prebivalcev.Leta 1998 je bilo to območje še natančneje obde-lano v sprejetem dokumentu Prostorskoureditveni

pogoji za trgovsko pristanišče v Kopru. Pomemben del tega dokumenta predstavlja tudi poglavje Pros-torska presoja vplivov na okolje za PUP območja koprskega pristanišča, ki ga je izdelal Institut za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. V poglavju Spremembe, ki jih v prostor vnaša PUP je ugotovitev, da »je pomembna sestavi-na prostorsko ureditvene rešitve v PUP-u prav ure-ditev pomola III in Ankaranskega zaliva. Slednji je bil močno skrčen z razvojem pristanišča Koper. To je bila ena najbolj opaznih in velikih sprememb obalne črte na celotnem obalnem območju Slovenije.« S sprejetjem ponovno usklajenega dokumenta Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana MO Koper julija 2004 je bil na zahtevo KS An-karan obseg Pomola III za izgradnjo kontejnerskega terminala spet zmanjšan s 34 ha na 24 ha, kar je najmanjša mogoča površina, ki bo še zagotavljala dostop ladij na predvidenem kontejnerskem termi-nalu. Od tu naprej se ’’stroka’’ in logika končata, kajti ni mogoče razumeti, da kljub veljavnim prostorskim dokumentom in razpoložljivim sredstvom predvide-nega razvoja slovenskega trgovskega pristanišča ni mogoče realizirati.Seveda, vse je mogoče - mogoče je celo spremeni-ti namembnost prostora tudi v celotnem pristanišču Koper, racionalen pa tak korak zagotovo ne bi bil.

6. V RAZVOJNIH PLANIH NI LE PRISTANIŠČE, AMPAK VSI Z NJIM POVEZANI INFRASTRUKTURNI PROJEKTI

Občinski in nacionalni razvojni plani pristanišča niso obravnavani brez povezave z vsemi drugimi infrastrukturnimi objekti, ki so posredno in nepo-sredno vezani na njegovo delovanje. Luka se zdaj umika iz starega mestnega jedra in s tem Mestni občini Koper prepušča del stare obale in prek 22 tisoč m2 mestnih površin. To vidimo kot naš prispe-vek k ureditvi za prijaznejše razmejitve med mestnim prostorom in pristaniščem. Občina nove površine potrebuje za razvoj turizma, predvsem pa za gradnjo severne mestne obvoznice in potniškega termina-la. Ob prenosu lastništva se je občina zavezala, da bo oddane površine luki nadomestila z zagotovitvijo zemljišča za tretji pomol, kar bi istočasno pomenilo tudi možnost ureditve razmejitvenega območja na Ankaranski strani luke. V prostorske plane je bila umeščena tudi direk-tna navezava Luke Koper na avtocestni sistem, ki bo pomembno pripomogla k sprostitvi prometa na

Page 92: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih92

koprski mestni vpadnici. Za delovanje luke je zelo pomembna izgradnja drugega železniškega tira kot dopolnitev zdajšnje železniške povezave po enotirni progi, ki je že na meji zmogljivosti. Sodobno železni-co do notranjosti države ne potrebuje le pristanišče, ampak je nujna za razvoj vsega tukajšnjega gospo-darstva.

7. POMOL III

S tretjim pomolom bo razvoj pristanišča zaokrožen tako, kot je bilo to predvideno že v dolgoročnih in srednjeročnih planih občine Koper. Predvsem pa je novi pomol pomemben zato, ker bo na njem deloval novi kontejnerski terminal in se bomo s tem lahko ustrezno odzvali na izzive, ki nam jih ponujajo zdajš-nji trendi v razvoju prometa in logistike. Kontejnerski promet v svetu vse bolj narašča. Po napovedih bo kontejnerski promet do leta 2010 v Evropi zrasel za 62 % do 75 %, na približno 100 milijonov TEU, od česar polovica odpade na območje južne Evrope in Sredozemlja. Jasno je, da bo del teh kontejnerjev pretovorjen v Jadranu. Brez novih vlaganj v Kopru teh tovorov ne bomo mogli sprejemati, saj naše zdajšnje kontejnerske kapacitete na prvem luškem pomolu niti prostorsko niti tehnološko ne ustrezajo več. Če hočemo ponujeno priložnost izkoristiti, mo-ramo postaviti infrastrukturo in tehnologijo, ustrez-no sodobnim potrebam ladjarjev ter železniških in cestnih prevoznikov. Na novem pomolu bo mogoče sprejemati tudi najnovejše ladje za prevoz kontej-nerjev, ki pri obstoječih obalah zaradi premajhne globine morja ne morejo pristajati. Sosednja jadran-ska pristanišča intenzivno posodabljajo in povečuje-jo kontejnerske zmogljivosti. Če pristanišče v Kopru želi v korak s časom in ostati konkurenčno, mora z izgradnjo III. pomola in kontejnerskega terminala takoj zastaviti novi razvojni ciklus. Žal smo izgubili štiri dragocena leta na račun projekta VII. pomola v Trstu, ko smo verjeli, da je mogoče v okviru so-delovanja severnojadranskih pristanišč uresničiti skupni projekt kontejnerskega terminala v tržaškem pristanišču. Projekt ni uspel, vendar zato ni dobro, da se odrečemo ali odlašamo s projektom III. pomo-la in z izgradnjo novega kontejnerskega terminala v koprskem pristanišču. Državni lokacijski načrt je zagotovo ena od rešitev, njegova slabost pa je časo-vna stiska, ki nam bo ogrozila celoten projekt, saj ni pametno konkurenčne prednosti, ki jo zdaj ima Luka Koper, prepustiti sosedom. Treba je torej po-iskati takojšnje rešitve, ki bodo omogočile začetek

investicije najpozneje v začetku leta 2006. Taka re-šitev bi pomenila obnovitev študije vplivov na okolje, vključujoč vsa področja, ki jih zahteva nova okoljska zakonodaja. Pri tem velja poudariti, da so kontejnerski tovori naj-manj obremenjujoči za okolje in tudi med najbolj donosnimi. Hkrati pa se prav s kontejnerskimi po-šiljkami odpirajo mnoge možnosti razvoja logističnih storitev in različnih spremljajočih dejavnosti, ki pre-tovorjenemu blagu dodajajo novo vrednost. Novi kontejnerski terminal lahko postavimo le na predvideni lokaciji. Vse druge variante bi zahtevale nevzdržno visoke stroške naložbe. Tudi obstoječe-ga II. pomola ni mogoče brez velikih investicijskih posegov in predelav nameniti kontejnerjem. Med drugim je tam problem tudi nosilnosti tal (3.000 kg/m2), ki je odločno premajhna.

8. SODELOVANJE Z UNIVERZO NA PRIMORSKEM

V družbi Luka Koper smo med našimi temeljnimi vrednotami na prvo mesto uvrstili znanje, zaposle-nim pa smo prisodili vlogo strateškega bogastva. Zavedanje o vrednosti znanja nas je spodbudilo, da smo že od samega začetka sodelovali in pomagali pri ustanavljanju višjih in visokih šol, Znanstvo raz-iskovalnega središča ter Visokošolskega središča v Kopru. Smo med prvimi podporniki ustanovitve Univerze na Primorskem. Ni nam šlo zgolj za raz-voj izobraževalnih programov, ki jih potrebuje naša stroka, podporo smo namenili tudi znanstveno-raz-iskovalnemu delu, ki ima tukaj velike potenciale. Ti potenciali tu na Obali in v regiji še niso dovolj izko-riščeni in uporabljeni za potrebe lokalnega gospo-darstva, čeprav se taka povezava ponuja sama po sebi. Z Univerzo na Primorskem sicer že plodno sodelujemo, ob tem pa pričakujemo, da bodo v duhu Lizbonske strategije nastajale nove sinergije med njo in gospodarskim prostorom, v katerem je nastala in se razvija.

Page 93: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 93

Zemljevid monitoringa stanja okolja

Page 94: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih94

POVZETEK

V okoljevarstvenih dokumentih Republike Slovenije je močno poudarjena reciklaža oziroma ponovna snovna izraba odpadkov. V Operativnem programu za ravnanje z gradbenimi odpadki pa je reciklaža opredeljena kot temeljna usmeritev. Graditeljstvo je kot panoga največji porabnik ne-kovinskih mineralnih surovin, ki se navadno prido-bivajo v kamnolomih in gramoznicah. V zadnjih letih je zaradi visokih zahtev glede kakovosti mineralnih surovin in njihovih izdelkov bolj poudarjeno pridobi-vanje v kamnolomih.Cestogradbeni materiali so namensko pridobljene mineralne surovine, kakor so nasipni materiali, ali pa predelani v proizvode tipa cementnih betonov in as-faltnih mešanic. Reciklaža odstranjenih cementnih betonov in asfaltnih mešanic je zaradi velikih količin, ki se bodo v prihodnosti povečevale, izredno aktual-na in zahtevna. Glede na ponovno snovno izrabo mi-neralnih surovin gradbenih odpadkov z reciklažo se bo za enako količino zmanjšala poraba pridobljenih mineralnih surovin in skladno s tem bolj kot do zdaj ohranjali naravni viri po načelih trajnostnega razvoja.Avtorji v članku prikazujejo pristope in metode re-ciklaže gradbenih odpadkov, kamnolomi pa so pri-kazani kot primarna mesta za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Kot primer dobre prakse je predstavljen sistem za ravnanje z gradbenimi od-padki v CM Celje.

1. UVOD

Odpadek je po definiciji vsaka snov v tekočem, plinastem ali trdnem agregatnem stanju, ki ga pro-izvajalec, lastnik ali imetnik ne more, ne želi upora-biti sam, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi

SISTEM RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI V SKUPINI CM CELJE, d.d., IN LOKALNE SKUPNOSTI

Aleksander Kerstein,Zvone Britovšek,Natalija Divjak,CM Celje, d.d.

interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti, kakor je predpisano.Odpadki so razvrščeni in označeni s klasifikacijsko številko s seznama odpadkov, ki je priloga Pravilni-ku o ravnanju z odpadki. Poseben del odpadkov nastaja pri gradbenih delih, zato jih na kratko ime-nujemo gradbeni odpadki. Nastajajo v celotnem življenjskem ciklu gradbenega proizvoda – objekta. To velja za začetek – gradnjo, za vzdrževanje in na koncu za rušenje objekta.Gradbeni odpadki nastajajo pretežno v življenjskem ciklu vseh vrst objektov, nizkih in visokih gradenj. Problematika gradbenih odpadkov je specifična in hkrati zapletena. Odpadki te vrste niso le vir obre-menjevanja okolja, ampak jih je mogoče delno ali v celoti ponovno uporabiti, torej so lahko tudi surovi-ne. Zato so obravnavani odpadki okoljska in gospo-darska prvina. Na splošno velja v Sloveniji, da je kljub velikim ko-ličinam gradbenih odpadkov njihova snovna izraba majhna. Namen tega članka je prikazati možnosti in usmeritve snovne izrabe teh odpadkov predvsem z reciklažnimi tehnikami in tehnologijami, delno pa tudi z odlaganjem. V Sloveniji imamo poleg strateških usmeritev za ravnanje z odpadki tudi Pravilnik o rav-nanju z odpadki ter Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Slednji ima tudi dodat-ke, ki vsebujejo specifikacijo postopkov za ravnanje z odpadki z reciklažo in odlaganjem. Upoštevanje teh specifikacij je obvezno, zato bodo njihove zahteve v tem članku upoštevane. Prav tako bodo upoštevane tudi zahteve Pravilnika o obremenjevanju tal z vnaša-njem odpadkov in Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki. Sprejeta pravna regulativa na področju ravnanja z odpadki postavlja pred ravnalce z gradbenimi odpadki nove obveznosti, ki izhajajo iz funkcije ravnalca z odpadki.

2. KLASIFIKACIJA GRADBENIH ODPADKOV

Gradbeni odpadki so razvrščeni kot odpadki v kla-sifikacijskem seznamu, ki je priloga Pravilnika o rav-nanju z odpadki. Reciklaža je eden od postopkov predelave odpadkov, določenih v Prilogi št. 4 na-vedenega pravilnika. Po definiciji te priloge je predelava odpadkov na-menjena koristni uporabi odpadkov in njihovih se-stavin ter zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in njihovo ponovno uporabo. Postopki predelave so označeni s kodo »R«, ki izvi-

Page 95: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 95

ra iz začetnic angleških besed za ponovno uporabo snovi (Recovery, Regeneration, Recycling).V Prilogi št. 5 so navedeni postopki za odstranjeva-nje odpadkov, namenjeni končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem ob-delavo odpadkov z biološkimi, tehničnimi ali kemič-no-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. Ti postopki so označeni s kodo »D« iz začetnice angle-ške besede za odstranjevanje (Disposal).

Vsi postopki, zajeti v kodah R in D, obsegajo šest obveznih točk:1. Opis postopka.2. Tehnološki princip.3. Posebne zahteve glede lokacije objektov. 4. Vrsta odpadkov.5. Okoljevarstveni ukrepi.6. Razlike med podobnimi R in D kodami.

3. KONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V GRADITELJSTVU

Temeljna izhodišča okoljske politike EU lahko strne-mo okrog etike, pravice do bivanja v zdravem okolju in ekonomije. Prevladujejo večinoma ekonomska iz-hodišča, čeprav se še vedno bolj poudarjata etika in pravica do bivanja v zdravem okolju. Usklajevanje zakonodaj držav članic je eden glav-nih razlogov za celoten proces združevanja Evro-pe. Pogoj za delovanje notranjega trga so skupni okoljski standardi. Če okoljska zakonodaja ne bi bila usklajena, bi stroškovno obremenila tiste pano-ge, ki ravnajo okoljsko odgovorno, manj razvite pa bi ustvarjale dobiček na njihov račun. Neučinkovite okoljske rešitve povzročajo stroške, medtem ko in-vesticije v nove neoporečne tehnologije ustvarjajo nove trge in nova delovna mesta. Ekološka posodo-bitev naše družbe je torej sestavni del ekonomske posodobitve.

Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 41/2004), ki velja od 7. maja 2004 naprej v Sloveniji, s pravnega stališča pomeni podlago oziroma temeljni pogoj za uresničevanje načel trajnostnega razvoja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informa-cije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga vprašanja, povezana z varstvom okolja. Zakon na-laga državi in občinam obvezo, da morajo pri spreje-manju politik, strategij, programov, planov in načrtov in pri splošnih pravnih aktih ter izvajanju drugih za-

dev iz svoje pristojnosti spodbujati tak gospodarski in socialni razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju po-treb zdajšnje generacije upošteva enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omo-goča dolgoročno ohranjanje okolja. Zaradi spod-bujanja trajnostnega razvoja morajo biti zahteve varstva okolja vključene v pripravo in izvajanje politik ter dejavnosti na vseh področjih gospodarskega in socialnega razvoja.

Gospodarstvo danes predstavlja enega večjih one-snaževalcev okolja, zato je uveljavljanje in uresniče-vanje načel trajnostnega razvoja v posameznih pod-jetjih bistvenega pomena.

Vedno več posameznikov se zaveda, da bo nadaljnje življenje mogoče, če bomo

spremenili svoje etične vrednote in prilagodili način življenja naravnim danostim.

Graditeljstvo kot gospodarska dejavnost je po osa-mosvojitvi Slovenije doživelo pravi razcvet. Država Slovenija se je intenzivno usmerila v izgradnjo avto-cestnega omrežja ter gradnjo in obnovo magistral-nih, regionalnih in lokalnih cest na državni ravni ter gradnjo objektov visokih gradenj.

Javnost graditeljstvo pogosto ocenjuje kot negativni vpliv na okolje, saj je vezano na poseg in spremem-bo prostora ter človekovo bivalno okolje. Zanj so značilni tudi drugi okoljski vplivi v obliki emisij snovi v vode, zrak in tla. Odgovornost do okolja in upošte-vanje načel trajnostnega razvoja odgovorne akterje v graditeljstvu usmerja v iskanje vedno boljših teh-noloških in okoljskih rešitev.

Trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin izkoriščamo

neomejene zmogljivosti našega razuma.

Juha Sipila

4. ELEMENTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA

Pojem trajnostni (sonaraven, zdržen) razvoj se je že dodobra uveljavil v sodobni Evropi, vendar ga več-ina še vedno pojmuje predvsem kot okoljsko urav-notežen, ne pa kot integriran okoljski, gospodarski in socialni razvoj.

Page 96: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih96

Trajnostno oziroma sonaravno razvijanje dejavnosti, bivanja in preživljanja prostega časa obsega bistve-no večje vsebinsko področje kot okoljski razvoj ozi-roma njegovo načrtovanje.

Glavni cilji trajnostnega razvoja so:• vzpostavljanje ravnotežja med človekom in oko-

ljem,• ohranjanje naravnih virov in biološke raznovrstno-

sti,• etika odnosa do okolja in narave sploh,• ohranjanje narave ter biotske raznovrstnosti in

krajinske raznolikosti,• varovanje naravnih znamenitosti in vrednot,• kakovosten gospodarski razvoj ob fizičnih ome-

jitvah virov in prostora, ob pogoju, da se bodo obremenitve okolja zmanjšale na raven, ki bo manjša od ohranitvene sposobnosti narave.

Navedeno se dosega predvsem z zmanjšanjem emi-sij v okolje, minimizacijo porabe energije in surovin ter z zmanjšanjem nastajanja vsakovrstnih odpad-kov in drugih vidikov obremenjevanja okolja. Varova-nje okolja z uresničevanjem trajnostnega razvoja je del poslanstva in vizije CM Celje, d.d., in s tem tudi kamnoloma Velika Pirešica. Rudarska dejavnost kamnoloma kot okoljski vidik izpostavlja številne probleme, ki večinoma niso rešljivi kratkoročno.Sredi devetdesetih let se je k okoljski problematiki pristopilo sistematično in dolgoročno. Izdelana je bila strategija razvoja kamnoloma v njegovi življenjski dobi. Strategija je bila leta 1997 sprejeta na upravi delniške družbe in je vsebovala načelo nenehnega dopolnjevanja na podlagi novih spoznanj in načela »dobre prakse« uveljavljenega v razvitem svetu.Na podlagi tega dokumenta, predhodnih predvi-devanj in ukrepanj se je vedno bolj poglabljalo tudi razumevanje trajnostnega razvoja.

Po večletnih prizadevanjih je svet občine Žalec juli-ja 2004 sprejel ureditveni načrt kamnoloma Velika Pirešica, ki je eden najpomembnejših virov mineral-nih surovin v Sloveniji. Sprejeti prostorski akt kam-noloma obravnava razvoj kamnoloma skozi celoten življenjski ciklus, pogojen z opredeljenimi okoljskimi zahtevami, vključno z njegovim zaprtjem, rekultivaci-jo in namensko koristno rabo prostora kamnoloma po njegovem zaprtju. V času življenjske dobe obra-tovanja kamnoloma je opredeljena poleg eksploata-cije kamnoloma tudi koristna raba njegovega pros-tora za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov.

V vsem preteklem obdobju obratovanja kamnoloma v Veliki Pirešici so bili prisotni negativni in moteči vplivi na okolje zaradi pridobivanja mineralnih suro-vin z razstreljevanjem, ki se je uporabljalo in se še vedno uporablja v kamnolomih. Razstreljevanje ima več negativnih vplivov na okolje in je bilo po stan-dardu ISO 14001 prepoznano kot bistven okoljski vidik. Negativni vplivi na okolje so pri razstreljeva-nju potresanje tal, ki vpliva na objekte, detonacija in eksplozije, razmet kosov mineralnih surovin in motnje življenjskega utripa v okolju. Nekaj let smo si prizadevali izboljšati stanje z raznimi tehnološkimi ukrepi in z napredkom na področju razstreljevanja, vendar so bili doseženi rezultati vedno močno pod pričakovanimi. V vseh kompleksnih in zahtevnih vprašanjih v CM Celje praviloma iščemo primere »dobre prakse«. Tako smo v zadnjih letih spremljali napredek na področju mehanskega odkopavanja mineralnih surovin. V izvedbene razvojne programe smo za leto 2004 uvrstili projekt mehanskega od-kopavanja v kamnolomu v Veliki Pirešici. V mesecu aprilu smo popolnoma opustili dotedanji način od-kopavanja z razstreljevanjem in prešli na mehanizi-ran odkop. Dosegli smo pričakovane rezultate, saj smo popolnoma odpravili negativne vplive razstre-ljevanja in dosegli pozitiven odziv urbane javnosti. Tako smo poleg okoljske odgovornosti pokazali tudi družbeno odgovornost naše delniške družbe in prispevali k uresničevanju celovitega trajnostnega razvoja. Predstavljeni podatki o celovitem pristopu k izboljšavam se kažejo v rezultatih nadzorovalnih merjenj in spremljanj.

V CM Celje, d.d., smo se v letu 2003 pretehtano odločili za novo poslovno dejavnost, to je ravnanje z gradbenimi odpadki v korist celotnega prostora celjske, savinjske in koroške regije. V letu 2004 pa smo projekt uvedbe sistema ravnanja z gradbe-nimi odpadki udejanjili, saj smo v decembru 2004 dobili dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO za zbiranje, predelavo, prevažanje in odstranjevanje nenevarnih gradbenih odpadkov v centralnem zbirnem centru v kamnolomu v Veliki Pirešici, ki smo ga temu primerno tudi uredili. Z upo-rabo obstoječih tehnologij in dodatnih postopkov se bo lahko letno v kamnolomu zbralo in predelalo od 150.000 do 300.000 ton gradbenih odpadkov v sekundarne surovine, ki bodo za toliko zmanjšale tudi porabo odkopanih mineralnih surovin. Tako smo leta 2004 v CM Celje začeli odgovorno uresni-čevati enega temeljnih načel trajnostnega razvoja.

Page 97: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 97

5. RECIKLAŽA CESTOGRADBENIH MATERIALOV

Z vidika trajnostnega razvoja je metoda reciklaže cestogradbenih materialov smotrna, saj zagotavlja snovno izrabo, zmanjšuje porabo naravnih obnovlji-vih in neobnovljivih virov ter omogoča učinkovitejšo izrabo obstoječih proizvodnih kapacitet.

5.1 Definicija reciklaže

Koncept industrijske ekologije, v katerem je ciklič-nost snovi kar najbolj čista in uporabna, ima izredno velik pomen za varovanje okolja. Cikličnost edina zagotavlja, da je snov iz proizvoda na koncu njegove življenjske dobe lahko vrnjena v proizvodne snovne tokove tako, da se vgradi v nov proizvod. Učinkovi-tost cikličnosti je zelo odvisna od zasnove izvedbe projekta – proizvoda ali procesa – in iz tega sledi vsebinski pristop, projektiran za reciklažo (PZR), ki je eden najpomembnejših vidikov industrijske eko-logije na splošno. Verjetno je najpomembnejša in temeljna zahteva za PZR minimalno število različnih snovi in posameznih uporabljenih komponent v pro-jektiranju proizvoda.

Reciklaža je kompleksen proces s tehnološkega in okoljskega vidika, zato je njeno načrtovanje, izvajanje, spremljanje in nadzor obvezen in zavezujoč pristop.

Načrtovanje reciklaže se začne z zbiranjem pred-meta reciklaže – odpadka. Značilnosti odpadka so odločilne za nadaljnjo načrtovanje reciklaže glede na lokacijo, tehnologijo, vplive na okolje, količine recikliranih snovi in ostankov snovi iz reciklaže, ki niso primerni za nadaljnjo reciklažo in je zato treba načrtovati tudi odlagališče.

Izvajanje postopka reciklaže zahteva visoko stopnjo tehnološke discipline in zato visoko stopnjo uspo-sobljenosti osebja, ki sodeluje v teh procesih. Vse faze procesa se morajo obvezno dokumentirati tako, da omogočajo natančno zagotavljanje vzrokov mogočih odpovedi ali napak v izvajanju procesa.

Spremljanje in nadzor je zaradi okoljske naravnano-sti procesa reciklaže treba izvajati z uvedbo in izva-janjem začetnih in obratovalnih monitoringov zaradi preprečevanja vplivov na zrak, vodo, tla in hrup.

Zaradi preprečevanja obremenjevanja okolja zaradi izvajanja procesov reciklaže je treba izdelati študijo

vplivov na okolje reciklaže, skladno z Zakonom o varstvu okolja.

5.2 Postopki reciklaže posameznih vrst cestogradbenih odpadkov

5.2.1 Reciklaža odpadnih betonov

Pri reciklaži odpadkov betona uporabljamo dva na-čina recikliranja:– suho reciklažo odpadnih betonov,– mokro reciklažo odpadnih betonov.

Reciklažo suhih betonov izvajamo z drobljenjem be-tonskih proizvodov in njihovih ostankov v obliki od-padkov. Suha reciklaža betona poteka po postopku predelave drobljenja z drobilko, hidravličnimi kleš-čami ali hidravlično udarno iglo. Pri drobljenju žele-zobetona potrebujemo poleg drobilcev še elektro-magnetni seperator za ločevanje železa in betona.

Reciklaža mokrih odpadnih betonov je namenjena predvsem praznjenju in čiščenju premičnih avtome-šalnikov in čiščenju sistema betonarne, predvsem pri čiščenju glavnega mešalnika betonarne.Mokra reciklaža betona je razdeljena na:• predelavo gradbenih odpadkov (mokrih beto-

nov), ki nastanejo kot posledica transporta beto-nov z avtomešalniki; predelava mokrega betona kot posledica transporta se izvaja na gradbiščih oziroma na mestih vgrajevanja betona,

• predelavo gradbenih odpadkov (mokrih betonov), ki so posledica proizvodnje betona v betonarni Baumix II. 2.0/150 proizvajalca Ammanna, ki je stacionirana na lokaciji CM Celje, d.d., v Veliki Pirešici.

Postopek predelave mokrega betona, ki nastane kot posledica transporta betonov, poteka s praznjenjem transportnih mešalnikov betona po zaključku trans-porta in opravljenem delu na gradbišču v napravo, namenjeno za to. Separator ločuje mokri beton na dva osnovna elementa, kamniti agregat in vodo, ki vsebuje večjo količino cementa (cementno mleko). Kamniti agregat zapušča separator prek transport-nega polža in se skladišči v zabojniku, postavljenem za to. Cementno mleko prehaja iz separatorja v usedalnike, kjer se ločuje cement iz vode, in s tem pridobimo količino tehnološke vode, ki se vrača v proces proizvodnje betonov. Za transport tehnolo-ške vode uporabimo avtomešalnik, ki se vrača po novo količino betona, potrebnega za gradbišče.

Page 98: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih98

Tako okolje s samim transportom ni dodatno obre-menjeno, tehnološka voda pa se ponovno uporabi za izdelavo betona.

Postopek predelave mokrega betona, ki je odpa-dek proizvodnje betonov, poteka na način, da je potrebno v procesu proizvodnje betona pri vsako-kratni menjavi recepture betona očistiti mešalnik z vodo. Tako nastane stranski proizvod proizvodnje – odpadni mokri beton. Odpadek prestavimo v separator, ki ločuje kamniti agregat in cementno mleko, ki je posledica spiranja mešalnika z vodo. Cementno mleko nadaljuje pot v usedalne bazene, kjer se ločujeta cement in voda. V primarnem in se-kundarnem usedalniku se nabira usedlina cementa kot posledica usedanja. V terciarnem usedalniku je voda toliko prečiščena, da je ponovno uporabna kot tehnološka voda betonarne in se vrača v proces proizvodnje betona. Pri tem postopku se kot teh-nološka voda reciklira tudi kamniti agregat, ločen v separatorju. Pri vsaki spremembi recepture betona mora operater betonarne sprazniti in očistiti glavni mešalnik betonarne.

5.2.2 Postopki reciklaže odpadnih asfaltov

Asfaltiranje z reciklažnimi asfalti – ARA – je v angle-škem jeziku obravnavano na splošno kot RAP (Rec-laimed Asphalt Pavement) in obsega proizvodnjo in vgrajevanje recikliranih asfaltnih zmesi. Uporabljata se dve osnovni metodi proizvodnje, in sicer vroča in hladna, obe pa imata svoje podvrste, ki opre-deljujejo specifične tehnološke izvedbe procesov reciklaže.

Po lokaciji, kjer poteka proces reciklaže, se postop-ki ločijo tudi v dve skupini. V prvo skupino spadajo postopki, pri katerih se procesi reciklaže odvijajo v asfalterskih obratih na stalnih lokacijah. Drugo sku-pino opredeljujejo postopki, imenovani »na licu me-sta« ali reciklaža IN SITU. Skupna značilnost vseh naštetih metod je, da se pri rušenju ali predelavi objekta odvzete snovi morajo zdrobiti in presejati v zahtevane velikosti za vhod v proces reciklaže. Izjema je popravilo oziroma pre-delava asfaltnih površin, kjer se snovi odvzemajo z rezkanjem in se zahtevana velikost rezkancev zago-tavlja v samem procesu odvzema snovi iz objekta. Temeljna razlika med vročo in hladno reciklažo as-faltov je v obdelavi gradbenih odpadkov z vsebnost-jo bitumenskih veziv v procesu reciklaže.

Hladna metoda reciklaže obsega mehansko pre-delavo gradbenih odpadkov z bitumenskimi vezivi tako, da ta postane sekundarna surovina, primerna za vnos v proces izdelave proizvoda, brez nadaljnjih fizikalnih in kemičnih predelav – v konkretnem pri-meru segrevanja in sušenja predhodno pripravljene surovine z mehansko obdelavo.

Vroča metoda reciklaže asfaltnih odpadkov v staci-onarnih asfaltnih obratih vključuje tudi toplotno ob-delavo pred vnosom v proces vmešavanja v novo asfaltno zmes. Poleg procesne opreme za vročo re-ciklažo je najpomembnejši element dodatni sušilni boben za sušenje in segrevanje odpadnega asfal-ta. Pri tem nastajajo močne uparine, zmesi vodnih in bitumenskih par ter prahu, njihovo zajemanje in nevtraliziranje pa je nujen in zahteven postopek.

Slika 1: Reciklaža odpadnih betonov.

Page 99: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 99

Slika 2: Shema hladnega recikliranja asfaltnih odpadkov.

Slika 3: Oprema za hladno recikliranje asfaltnih odpadkov na asfaltni bazi CM Celje, Velika Pirešica.

Page 100: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih100

Značilni za vroči proces recikliranja so veliki deleži odpadnih asfaltov v novi zmesi – proizvodu. Ta delež znaša od 30 % do 80 %, pogojen pa je s procesno opremo in zahtevanimi karakteristikami končnega proizvoda.

6. PRIMER DOBRE PRAKSE – SISTEM RAVNANJA Z INERTNIMI GRADBENIMI ODPADKI V SKUPINI CM Celje

Približno leto dni pred sprejetjem Pravilnika o ravna-nju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.list RS, št. 3/03), smo v CM Celje, d.d., ocenje-vali vplive tega pravilnika na poslovno in operativno dejavnost naše delniške družbe. Ugotovili smo, da elementarno ravnanje z gradbenimi odpadki pov-zroča sorazmerno velike stroške. Razvitejše in pre-mišljene oblike ravnanja z gradbenimi odpadki pa omogočajo tudi pozitivne ekonomske učinke, ki se z uvedbo procesnih pristopov razvijejo lahko tudi v ekonomsko opravičljivo dejavnost proizvodnih pro-cesov.

Taka opredelitev ravnanja z gradbenimi odpadki je skladno s politiko in strateškimi cilji kakovosti in okolja postala izhodišče za razvojni program »Si-stem ravnanja z gradbenimi odpadki v CM Celje, d.d.«, ki se je z razvojem dvignil na raven Skupine CM Celje.Na podlagi vloge za zbiranje, transport in predelavo IGO, vložene na začetku leta 2004 na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje, smo

dne 3. decembra 2004 prejeli ustrezno dovoljenje za ravnanje z gradbenimi odpadki v savinjski in ko-roški regiji ter se tako vpisali v evidenco zbiralcev gradbenih odpadkov.

6.1 Izhodišča za sistem ravnanja z gradbenimi odpadki CM Celje

S študijo izvedljivosti so bila postavljena naslednja izhodišča za vzpostavitev sistema za ravnanje z gradbenimi odpadki v CM Celje:1. Sistem v CM Celje je osredotočen samo na inert-

ne gradbene odpadke (IGO).2. Skupina CM Celje razpolaga z ustreznimi lokaci-

jami za zbiranje in predelavo ter odlaganje IGO.3. V Skupini CM Celje so v operativni uporabi tehno-

logije, ki omogočajo predelavo in reciklažo več-ine inertnih gradbenih odpadkov.

4. Kapacitete sistema za ravnanje z inertnimi grad-benimi odpadki mnogokrat presegajo potrebe Skupine, zato se sistem odpre za javno uporabo v širšem območju nekdanje celjske regije in širše.

5. V Celju že deluje v okviru podjetja Dinos sistem za ravnanje z drugimi odpadki, ki ne spadajo v kategorijo inertnih gradbenih odpadkov, pogosto pa nastajajo skupaj z njimi (les, plastika, papir, kovine), kar omogoča večjo specializacijo ravna-nja z inertnimi gradbenimi odpadki, ki so tipični za uporabo v tehnologijah CM Celje.

6. Sistem se opredeli z osrednjo lokacijo za ravna-nje z inertnimi gradbenimi odpadki in osmimi sa-telitskimi lokacijami manjših kapacitet zbiranja in predelave z lokalnim značajem.

Slika 4: Shema vročega recikliranja odpadnih asfaltnih odpadkov.

Page 101: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 101

7. Sistem ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki, ki obsega reciklažo, predelavo v sekundarne su-rovine in druge oblike ponovne uporabe pomeni na eni strani preprečevanje in zmanjšanje one-snaževanja okolja, po drugi strani pa zmanjšuje porabo neobnovljivih virov. To omogoča skladno s cilji EU racionalno izkoriščanje naravnih virov, ker v graditeljstvu porabljene mineralne surovine predstavljajo neobnovljive naravne vire.

6.2 Prostorski potenciali Skupine CM Celje za sistem ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki

Prostorski potenciali Skupine CM Celje za sistem ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki so poraz-

deljeni znotraj skupine v centralno zbirališče prede-lave in reciklaže betonov in asfaltov v proizvodnem področju CM Celje, d.d., v Veliki Pirešici na dveh lokacijah, in sicer v kamnolomu in na eksploatacij-skih etažah.

Centralno zbirališče in predelava inertnih gradbe-nih odpadkov

V kamnolomu se na površini okoli 100.000 m2 odvi-jajo procesi zbiranja in predelave inertnih gradbenih odpadkov na teh predvidenih lokacijah osnovnega platoja eksploatacije. Premik procesa predelave inertnih gradbenih odpadkov z ene lokacije na dru-go je pogojen z napredovanjem eksploatacije. Ci-klus premika lokacije je okoli tri do pet let.

Slika 5: Lokacija zbiranja in predelave inertnih gradbenih odpadkov na osnovni etaži kamnoloma Velika Pirešica.

Page 102: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih102

Slika 6: Premični drobilnik tipa Ruble Master RO80 za predelavo IGO, vključno z odpadnim asfaltom, kar je prikazano na sliki.

Slika 7: Lokacije zbirnih centrov VOC, d.d.

Page 103: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 103

Odlaganje inertnih gradbenih odpadkov je sestavni del rekultivacije kamnoloma, ki poteka sočasno z napredovanjem eksploatacije v globino kamnolo-ma, to je v vertikalni smeri. Kapaciteta odlaganja v življenjski dobi kamnoloma do leta 2040 je okoli 200.000 ton.

Reciklaža betonov in asfaltov poteka na prostoru asfaltne baze v Veliki Pirešici, kjer so instalirane proizvodne kapacitete asfaltnih zmesi in cementnih betonov. Kapaciteta letne reciklaže je okoli 25.000 ton recikliranih asfaltov in okoli 20.000 m3 recikli-ranih betonov. Vhodni predelani asfalti in betoni prihajajo iz cen-tralne zbiralnice in predelave inertnih gradbenih od-padkov v kamnolomu Velika Pirešica. Na območju reciklaže na asfaltni bazi so začasne vmesne deponije s kapaciteto 2.000 do 5.000 ton. Začasne deponije so integralni, vendar posebej označen del deponije proizvodnje asfaltov in beto-nov.

Lokalna zbirališča in predelava inertnih gradbe-nih odpadkov

Lokalna zbirališča in predelave inertnih gradbenih odpadkov so porazdeljena v osmih lokacijah VOC, d.d., v tako imenovanih CVE (cestnovzdrževalnih enotah). Glavne značilnosti teh lokacij so:• ugodna teritorialna razporeditev v regiji,• lokacije že obstajajo in imajo obratovalna dovolje-

nja,• večji del predelanih inertnih gradbenih odpadkov

se bo predvidoma porabil na območju teh lokacij, preostali del se bo transportiral v osrednjo lokaci-jo reciklaže in odlaganja.

7. UGOTOVITVE

Trajnostni razvoj kamnoloma je zahteven projekt, ki je časovno orientiran na ciklus življenjske dobe kamnoloma, z načrtovanimi rezultati tega razvoja, ki bodo omogočili koristno rabo prostora tudi po pre-nehanju izkoriščanja kamnoloma. Načrtovana obli-ka končnih brežin zagotavlja urejen prostor z novim malim jezerom. Raba tega prostora se bo spreme-nila iz proizvodne v rekreacijsko, istočasno pa novo jezero predstavlja tudi pozitivno rešitev z vidika go-spodarjenja z vodami, ki so naravni vir.Dosedanje izboljšave stanja ravnanja z okoljem, z uvajanjem novih tehnologij in primerov dobre prak-

se v svetu posledično zmanjšujejo vplive na okolje oziroma jih odpravljajo.Raba prostora kamnoloma za zbiranje in predelavo odpadkov v času izkoriščanja pa zaradi postopkov reciklaže gradbenih odpadkov pomeni tudi zmanj-ševanje porabe mineralnih surovin, ki so neobnovljiv naravni vir v skladu z načeli trajnostnega razvoja.To pomeni, da pripravljamo potomcem nove ugod-ne pogoje gospodarjenja in bivanja v tem okolju. S temi opredelitvami lahko nedvoumno ugotovimo, da smo dosegli zahtevano stopnjo trajnostnega razvoja kamnoloma Velika Pirešica.

Vzpostavitev sistema ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki v Skupini CM Celje je skladna z načeli traj-nostnega razvoja in z okvirnimi ter izvedbenimi raz-vojnimi programi sistema kakovosti ISO 9001:2000 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001, ki sta vzpostavljena in certificirana v CM Celje, d.d., kot del udejanjanja vizije, politike in strategije razvoja kakovosti in okolja matične delniške družbe. S tem je uresničen tudi podjetniški vidik sistema ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadki, in sicer:• vzpostavljena je nova dejavnost (proizvodni pro-

gram) znotraj družb skupine CM Celje,• odstranitev oziroma nastajanje novih delovnih

mest,• zagotovljeno je zadovoljevanje potreb kupcev

CM Celje po odstranitvi inertnih gradbenih od-padkov,

• povezave s komplementarnimi družbami, ki imajo dejavnost ravnanja z odpadki, kakor je Dinos Celje za ravnanje z odpadki, kakor so les, kovine (ostan-ki betonskih armatur), papir, plastika in drugi.

Ekonomski stroškovni vidik se odraža v:• zmanjševanju porabe neobnovljivih virov (zmanj-

šanje stroška koncesij),• zmanjševanju nastajanja odpadkov (zmanjšanje

stroška taks in trošarin),• zmanjšanju porabe energentov,• zmanjšanju stroškov odškodnin,• pozitivnih učinkih gospodarjenja z inertnimi grad-

benimi odpadki (predelave, reciklaže in odlaga-nja).

Na podlagi teh ugotovitev lahko ugotovimo, da je v Skupini CM Celje vzpostavljena nova gospodarska dejavnost predelave inertnih gradbenih odpadkov, ki je poleg podjetniškega vidika koristna tudi s šir-šega družbenega vidika udejanja trajnostnega raz-voja.

Page 104: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih104

8. LITERATURA, VIRI

1. Strateške usmeritve RS za ravnanje z odpadki MOP, 1996, Ljubljana.

2. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Ur. list RS, št. 3/03).

3. Amalija Trauner, 1999: Slovenija v luči EU in okoljevarstveni pravni red – Delo in varnost št. 1, 2, 3, 4 letnik, Ljubljana.

4. Načrt ravnanja z odpadki CM Celje, d.d., 2003.5. Herbert F. Lund, 2001: The Mc Graw – Hill

Recycling Handbook second edition6. Amalija Trauner, Milan Bizjak, 2004: Ravnanje

z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Celje.

7. Pravilnik o ravnanju z odpadki, Ur. list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03.

8. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur. list RS, št. 3/03.

9. Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki, MOPE, Ljubljana, 2003

10. Amalija Trauner, Milan Bizjak: Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih CM Celje, d.d. interno izobraževanje.

11. Graedel T.E., Allenby B.R: Industrial ecology, Prentice Hall, 1995.

12. Industrial Statement on the recycling of asphalt mixes and use waste pavement, EAPA, Breukelen, Netherlands, 2004.

13. Reclaimed Asphalt Pavement. http://www.tfhrc.gov//hnt20/recycle/waste/rap 133.htm

14. Recycling and Beyond: Chapter 14 Construction and Demoliton Recycling http://www.nrc-recycle.org/member/curc/book/HTML.

15. Florida Asphalt Recycling, Pioneer Still Leanding the Way. http://www.wastehandling.com/sept03/florida.html

16. Performance of Recycled Asphalt Shingles in Road Applications Wermont Agency of Natural Resources 2003.

17. Kerstein A., Britovšek Z., Trauner A.: Sistem ravnanja z gradbenimi odpadki v CM Celje, d.d., Kongres o cestah in prometu, Portorož, oktober 2004.

18. Eugene, Clancy in drugi, 1998: Evropska unija, Slovenija in trajnostni razvoj, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana.

19. Ogorelec Wanger, Vida: Agenda 21 za Slovenijo, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana, 1995.

20. Zakon o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 41/2004).

21. Zakon o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/2002).

22. Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, št. 22/2003).

23. mag. Andrej Trebar: ISO 9001:2000 Zahteve in komentar standarda.

24. Adolf Šoštar: Management kakovosti, Univerza v Mariboru, 2000.

25. Stane Možina et al.: Management nova znanja za uspeh, Didakta, Radovljica, 2002.

Page 105: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 105

ČEZMEJNO POŠILJANJE ODPADKOV

Nada Suhadolnik Gjura, Agencija RS za okolje

Page 106: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih106

Page 107: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 107

Page 108: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih108

.umanzes me .umanzes me

ikpotsoP ikpotsoP –– imižer imižer:do insivdO :do insivdO

,)ikdapdo oderg mak ni ojajahirp dok do( ejicanitsed ,)ikdapdo oderg mak ni ojajahirp dok do( ejicanitsed

ejnavejnartsdo az( ekjlišop itsonbmeman ejnavejnartsdo az( ekjlišop itsonbmeman –– DD ovalederp ila ovalederp ila –– ,)R ,)R

č do nesivdo kepotsop >= ovalederp az eč do nesivdo kepotsop >= ovalederp az e–– ,AKDAPDO ETSRV O ETSRV D ,AKDAP–– :)atsil DCEO( evalederp akidiv z itsonraven do kidiv z itsonraven do a :)atsil DCEO( evalederp

–– ,)II agolirP( manzes inelez ,)II agolirP( manzes inelez–– ,)III agolirP( manzes inžnaro ,)III agolirP( manzes inžnaro–– edr č .)VI agolirP( manzes iedr č .)VI agolirP( manzes i

! Č šrvzaren >= umanzes menebon an in hij e č an ad rokak >= ine! Č šrvzaren >= umanzes menebon an in hij e č an ad rokak >= ineedr čedr č

UE januz ekjlišoP UE januz ekjlišoP –– zovzi zovzi

Č )1(71 inelČ )1(71 inel -- .geR + )3( .geR + )3(9991/0241 .geR + 9991/7451 9991/0241 .geR + 9991/7451

.en ila nadevoperp okhaL .en ila nadevoperp okhaL etsrv do nesivdo kepotsoP etsrv do nesivdo kepotsoP

edr ,nežnaro ,nelez( akdapdo č .)edr ,nežnaro ,nelez( akdapdo č .)

Č )1(61 nelČ )1(61 neldevoperp devoperp

R an R an–– etsil enelez ikdapdO etsil enelez ikdapdO

–– agolirP agolirP )inraven( ikdapdo ,V )inraven( ikdapdo ,V

41 nel 41 nel hesv zovzi nadevoperp hesv zovzi nadevoperp

evažrd v nezar ,D an vokdapdo evažrd v nezar ,D an vokdapdo.ATFE .ATFE

D an D an ČČ

Page 109: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 109

Page 110: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih110

olod enšolpS č ebolod enšolpS č eb

,edapdo enejnrv itezverp tsonzevbo č es e ,edapdo enejnrv itezverp tsonzevbo č es e ej rokak ,itsevzi erom en ejnajlišop ej rokak ,itsevzi erom en ejnajlišop

,onejlovod ,onejlovod,temorp inlageli ,temorp inlageli

nanif evtibodirp tsonzevbo č ,ejicnarag ennanif evtibodirp tsonzevbo č ,ejicnarag enolod ojarom UE evažrd č enjotsirp itiolod ojarom UE evažrd č enjotsirp iti

,ejrotamrofni ,enagro ,ejrotamrofni ,enagroorop onder ojarom evažrd č .itaorop onder ojarom evažrd č .ita

Page 111: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 111

.)anirac ,ajicilop ,POSRI( inzak

o abderU č ujnajlišop menjemze

olod č : zoverp az idoherp injem ine,)enašleJ ,ejvokšurG ,ejžerbO( itsec op

,)kinrB( molatel z,)repoK akuL( ujrom op

ni ajnejlovod ajipokotof itajlmerps atarom zoverp kasv,aczarbo agentropsnart ajipok

,)anirac ,ajicilop ,POSRI( inagro inrozdan

Page 112: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih112

Page 113: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 113

Page 114: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih114

Page 115: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 115

KAJ JE ODPADEK? DEFINICIJO ODPADKA JE USTREZNO OPREDELIL ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO – UR. L. RS, ŠT. 32/93)

Odpadek je vsaka snov oziroma predmet v plina-stem, tekočem ali trdnem agregatnem stanju nezna-nega lastnika, ki ga proizvajalec, lastnik ali imetnik ne more ali ne želi uporabiti, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi interesov var-stva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti, kakor je predpisano.

Z dnem uveljavitve Zakona o varstvu okolja (julija 1993) je prenehal veljati Zakon o ravnanju z odpad-ki (Ur. l. SRS, št. 8/78 in 29/86). Nadzor tega za-kona je izvajal organ sanitarne inšpekcije.

S sprejetjem Zakona o varstvu okolja je bil v okviru Ministrstva za okolje in prostor kot organ v sesta-vi ustanovljen Inšpektorat za okolje in prostor. Za nadzor nad večino določb ZVO je bila določena inšpekcija za okolje. Ker inšpektorjev za okolje še ni bilo, je zakonodajalec te naloge naložil vodnogo-spodarskim inšpektorjem, ki so do sprejetja ZVO nadzirali izvajanje določil Zakona o vodah, njegove podzakonske predpise, in problematika odpadkov do sprejetja ZVO ni bila področje njihovega dela. Delovno področje, ki smo ga dobili v nadzor, je bilo novo, zelo obsežno in neurejeno. Vodnogospodar-ski inšpektorji, ki so opravljali nadzor v manjših obči-nah, so bili v glavnem imenovani tudi za opravljanje nadzora na drugih področjih kot kmetijski, gozdar-ski, cestno-komunalni inšpektorji. S prehodom z občinske na državno raven so se skoraj vsi odločili za drugo delovno področje in tako je ostalo v celotni Sloveniji le štiriindvajset inšpektorjev za okolje. Prehod inšpekcijskega nadzora na državno raven nekako sovpada z obdobjem, ko je naša industrija zašla v veliko gospodarsko krizo. Z razpadom Ju-

VLOGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA PRI UČINKOVITEM RAVNANJU Z ODPADKI V OE CELJE

Aleksander Bukanovsky,Andreja Slapnik, Milan Bizjak,Inšpektorat RS za okolje in prostor – Območna enota Celje

goslavije in osamosvojitvijo Slovenije se je v večini tovarn bistveno spremenil način poslovanja, saj je prenehala delovati večina trgov nekdanjih jugoslo-vanskih republik. Posledica prilagoditve novo na-stalim razmeram so bili številni stečaji in likvidacije podjetij na ozemlju celotne Slovenije. Še posebno je bila izpostavljena kovinskoprede-lovalna industrija na Štajerskem. Po podatkih, ki smo jih pridobili v okviru akcije nadzora podjetij v stečaju, je na območju celjske regije šlo v stečaj več kakor 200 podjetij. Ker podjetjem, ki so tik pred stečajem, odpadki niso ravno glavna skrb, je postal problem ravnanja z ostanki opuščenih proizvodenj zelo pereč. Problematika stečajev, denacionalizacije in lastni-njenja podjetij je bila tako velika, da je zakonoda-jalec v ZVO predvidel obvezne načine ravnanja z odpadki.

Predpisal je, da je povzročitelj obremenitve ka-zensko in odškodninsko odgovoren v skladu z za-konom. Povzročitelj obremenitve oziroma njegov pravni naslednik mora odpraviti vir in posledico svojega posrednega ali neposrednega čezmernega obremenjevanja. Lastninsko preoblikovanje podjetij in drugih pravnih oseb, prenos lastnine, vračilo lastnine v postopku denacionalizacije, postopku prisilne poravnave, ste-čaja in likvidacije mora obsegati tudi ovrednotenje in določitev okoljskega bremena.Tako so tudi skoraj vsi odpadki, ki so bili deponirani na raznih bolj ali manj ustreznih lokacijah, dobili last-nika in skrbnika, ki je kot odgovorna oseba moral poskrbeti za njihovo ustrezno skladiščenje, prede-lavo ali odlaganje.

Na območju nadzora OE Celje so bila v inšpekcij-skih postopkih odkrita obsežna neustrezna skladiš-ča nevarnih odpadkov, ki so jih morali zavezanci v skladu z novimi predpisi ustrezno odstraniti. Inšpekcija za okolje je poleg ZVO lahko pri svojem delu uporabljala Zakon o vodah (del, ki je obravna-val nevarne in škodljive snovi) in proti kršiteljem ukrepala le po njegovih določilih, Pravilniku o ravna-nju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (toda ta pravilnik ni predvideval sankcij), in Pravilniku o ravnanju z odpadnimi olji, saj je ZVO razveljavil Za-kon o ravnanju z odpadki in dele zakona o komunal-ni dejavnosti. Zgoraj citirani pravilnik je določal, da lahko onesna-ževalci, ki imajo posebne odpadke, te skladiščijo na tovarniškem dvorišču, dokler ne bo znana rešitev

Page 116: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih116

oziroma končna dispozicija. Inšpekcija za okolje je zato lahko opravljala le nadzor nad stanjem teh začasnih deponij, vodenjem osveženih evidenc o količinah in zahtevala izluževalne teste odpadkov ter identifikacijo odpadkov po kataloških številkah. Glede problematike so bila na prvem mestu pod-jetja, v katerih so imeli v tehnoloških postopkih lakir-nice z lakirnimi kabinami. Na tovarniških začasnih deponijah na območju OE Celje so bili skladiščeni v glavnem ostanki barv, lakov, topil, mikrokapsul, odpadna maziva, olja in emulzije. Ti odpadki so se ponavadi deponirali v kovinskih dvestolitrskih sodih – bolj ali manj tesno zaprtih – ki so bili postavljeni na lesene palete. Ker so odpadki stalno nastajali, odstranjevali pa jih niso, so se deponije iz meseca v mesec večale. V letu 1995 je GZ Slovenije objavila prvi seznam od-stranjevalcev odpadkov, ki so posebej registrirani za to dejavnost. Tako je nastala možnost, da posamez-ni onesnaževalci zakonito odstranijo svoje odpadke. Mnoga podjetja so izkoristila to možnost, ki pa je bila relativno draga, saj je odstranitev enega kilogra-ma posebnega odpadka stala od 1 do 3 takratne nemške marke. Ostalo pa je kar nekaj podjetij, kjer je bilo minulo breme posebnih odpadkov tako veliko, da ga niso zmogla, saj je bilo na začasnih deponijah skladiš-čeno več kakor tisoč dvestolitrskih sodov, zato je inšpekcija za okolje te deponije ustrezno eviden-tirala, saj je ugotovila, da bo ustrezna odstranitev odpadkov mogoča šele v okviru izvedbe sanacijskih programov. Velike začasne deponije posebnih od-padkov, ki so vsebovali nevarne snovi, so imeli v podjetjih EMO, AERO, Železarna Štore, SIP Šem-peter, Libela, Klima, Alpos Šentjur in Gorenje GA.

V nekaj letih se je problematika velikih začasnih de-ponij odpadkov na tovarniških dvoriščih ob stalnem nadzoru inšpekcije zakonito razrešila prek stečajev ali prek rezervacij sredstev za ekološke sanacije, ki so jih podjetja lahko uveljavljala v postopku lastninjenja. Kot zadnja je bila ob koncu leta 2002 izvedena sanacija katranske jame v Žepini podjetja EMO, iz katere so odstranili 980 ton katrana in onesnažene zemljine.

Danes lahko ugotovimo, da takih deponij na tovar-niških dvoriščih ali drugod ni več, vsaj na območju OE Celje ne.To je v glavnem posledica sistematskega dela In-špekcije za okolje in mnogih izvršilnih postopkov z denarno prisilo strank, ki smo jih izvajali zaradi neiz-vršenih ukrepov, naloženih v odločbah.

S sprejetjem ustreznih podzakonskih predpisov ZVO, predvsem Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 20/01, 13/03), je tudi določena največja količina začasno skladiščenih odpadkov za odstranjevanje, ki ne sme presegati količine odpad-kov, nastale zaradi delovanja ali dejavnosti v dvanaj-stih mesecih. MOP je prek Agencije RS za okolje zagotovil ustrezne postopke, prek katerih se posamezni zbiralci, prevoz-niki, predelovalci in odstranjevalci lahko registrirajo za tako dejavnost in si pridobijo ustrezna dovoljenja.

DANAŠNJE STANJE NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI

Z vstopom Slovenije v EU so se vsi predpisi EU začeli tudi na ozemlju Slovenije neposredno upo-rabljati, ne glede na to, ali so prevedeni v slovenski pravni red. V EU so odpadki tržno blago in zanj niso dopustne državne pomoči ali subvencije, zato velja-jo na tem področju čiste tržne zakonitosti.

Materialno pravno področje odpadkov ureja ZVO skupaj z veljavnimi podzakonskimi predpisi (Ur. l. RS, št. 41/04), ki v 20. členu določa osnovna pra-vila in obveznosti ravnanja z odpadki. Trenutno je v Sloveniji na področju odpadkov 44 podzakonskih predpisov, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

Ključni problem vseh podzakonskih predpisov, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, je v tem, da najpogosteje ne predvidevajo prehodnega obdobja, v katerem bo neki predpis postal veljaven. Pravilnik začne običajno veljati v celoti naslednji ali petnajsti dan po objavi v uradnem listu. V množici predpisov, ki so objavljeni v Uradnem listu RS, je zato zelo ver-jetno, da zavezanci novih predpisov ne poznajo.K uveljavitvi vsakega predpisa spada tudi nadzor nad njegovim izvajanjem, ki ga nad večino predpisov o varstvu okolja in odpadkov izvajajo inšpektorji za okolje. Ker zakonodaja ne dopušča dodatnih spod-bud za zbiranje in predelavo odpadkov, je uveljavitev predpisov v praksi vezana na bolj ali manj uspešen nadzor pristojne inšpekcije in izrekanje ukrepov pri ugotovljenih nepravilnostih.

Inšpektorji za okolje delujejo v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. In-špekcijski nadzor izvaja petdeset inšpektorjev, ki so lokacijsko razporejeni v osmih območnih enotah.

Page 117: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 117

Ena od večjih območnih enot je Območna enota Celje. Inšpektorji za okolje poleg nadzora po ZVO-1 izvajajo še nadzor po Zakonu o vodah, Zakonu o ohranjanju narave, Zakonu o varstvu podzemnih jam, Zakonu o gensko spremenjenih organizmih in številnih podzakonskih predpisih, izdanih na podlagi teh in nekaterih drugih zakonov.

INŠPEKCIJSKA ORODJA ZA DELO

Splošnoprocesna zakonodaja je tista, ki poleg ma-terialne zakonodaje (ZVO-1) in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov daje pravno pod-lago za izvajanje posameznih dejanj v okviru inšpek-cijskega nadzora in izrekanje ukrepov. V to skupino spadajo:

– Zakon o inšpekcijskem nadzoru,– Zakon o splošnem upravnem postopku,– Zakon o prekrških.

Inšpektorji inšpekcijskih postopkov ne izvajamo po naključju oziroma samo na osnovi prijav, temveč je osnova za delo inšpektorata letni plan dela IRSOP, v katerega so vključena vsa tista področja nadzora, za katera je smiselno, da se izvajajo v okviru organizi-ranih akcij na celotnem ozemlju republike Slovenije, poleg tega pa se izvaja nadzor tudi na posameznih področjih dela, na osnovi lastnih zaznav o nepravil-nostih ali po sprejetih obvestilih o domnevnih nepra-vilnostih. V planu dela so določene tudi prioritete, po katerih se izvaja inšpekcijski nadzor. Nadzor nad odpadki je uvrščen v prvo prioriteto.

INŠPEKCIJSKI POSTOPEK

Inšpekcijski postopek se običajno začne z inšpek-cijskim pregledom. Inšpektor ima pooblastilo, da lahko opravi inšpekcijski pregled (pri inšpekcijskem zavezancu) kjer koli in kadar koli (razen redkih izjem) brez predhodne najave in ne glede na obstoj suma o nepravilnostih. Med inšpekcijskim pregledom mora zavezanec omogočiti inšpektorju ogled lokacije, naprav, objek-tov, skladišč itd., mu predložiti na vpogled zahteva-no dokumentacijo in podati zahtevana pojasnila. Sicer inšpektor v skladu z določili ZIN naloži zave-zancu plačilo globe, pravni osebi (300.000 SIT) ali samostojnemu podjetniku (200.000 SIT) in odgo-vorni osebi (100.000 SIT).

Inšpektor opravi inšpekcijski pregled tako, da pre-gleda razpoložljivo dokumentacijo o odpadkih, to je načrt gospodarjenja z odpadki, letno poročilo o odpadkih in preveri, ali stranka izvaja določbe Pravil-nika o ravnanju z odpadki in določbe drugih special-nih pravilnikov o odpadkih. Inšpektor v nadaljevanju, predvsem če obstaja sum, da se z odpadki ne ravna skladno s predpisi, sam oceni količine in vrste od-padkov, ki naj bi nastajali, in zahteva predložitev evi-denčnih listov ali drugih listin o ravnanju z njimi. Če inšpektor pri pregledu ugotovi nepravilnosti, najprej zbere dokaze. To so v glavnem v zapisniku zapisane ugotovitve o ogledu, izjavah prisotnih in pregledu dokumentacije, kopije dokumentacije in posnete fotografije. Inšpektor že na kraju samem odredi odpravo manjših nepravilnosti z opozorilom oziroma izreče ustno odločbo, če ugotovi ogrožanje življenja in zdravja ljudi.Če inšpektor pri pregledu ugotovi nepravilnosti, za nadzor katerih nima pooblastila, o svojih ugotovitvah obvesti pristojnega inšpektorja.

ODPRAVA UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTI

Zakon o inšpekcijskem nadzoru nalaga inšpektorju, da odredi odpravo nepravilnosti, ki jih ugotovi pri iz-vajanju nadzora. Najpogosteje se odprava nepravil-nosti odredi z odločbo. Ta je običajno pisna in se vro-či zavezancu po pošti, v nekaterih posebnih primerih pa je lahko izrečena tudi ustno in zapisana v zapisnik. Glede pravnih posledic je ustna odločba enakovred-na pisni. Čeprav zavezanec ne sprejme odločbe, se ta po preteku 15 dni od dneva, ko naslovnik prejme obvestilo o dospeli pošiljki, šteje za vročeno. Tak na-čin vročanja v skladu z Zakonom o splošnem upra-vnem postopku velja od 1. 1. 2005 za vse dokumen-te inšpektorjev, v katerih je določen rok.Če inšpektor oceni, da gre za manjše nepravilnosti, za odpravo katerih ni potrebno izdati odločbe, odpravo nepravilnosti odredi s pisnim opozorilom v zapisniku. Če inšpekcijski zavezanec ne ravna po izrečenem opozorilu, inšpektor takoj naloži plačilo globe pravni osebi (300.000 SIT) ali samostojnemu podjetniku (200.000 SIT) in odgovorni osebi (100.000 SIT).

Če zavezanec ne ravna na način in v roku, kakor je bilo odrejeno z odločbo, mu inšpektor naloži plači-lo globe, pravni osebi ali samostojnemu podjetniku (1.000.000 SIT) in odgovorni osebi (450.000 SIT).S plačilom globe se seveda postopek še ne konča. Inšpektor doseže izvršitev naloge pri zavezancu v

Page 118: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih118

nadaljnjem postopku s prisilno izvršbo, ki lahko gle-de na posebnosti primera poteka na dva načina:– s prisilo zavezanca k zaporednim denarnim kaz-

nim tako dolgo, da izvrši obveznost, ali– z izvršitvijo ukrepa prek nekoga drugega (poob-

laščenega izvajalca) na stroške zavezanca (npr. odvoz neustrezno odloženih odpadkov v predela-vo ali odstranitev).

Kadar inšpektor ugotovi, da so na določeni lokaciji – parceli – odloženi odpadki, ki niso komunalni, in ne more ugotoviti, kdo je povzročitelj oziroma od kod izvirajo, se za zavezanca v inšpekcijskem po-stopku šteje lastnik zemljišča in se postopek uvede zoper njega. Če so neustrezno odloženi komunalni odpadki, je zavezanec v inšpekcijskem postopku občina, ki mora odpadke odstraniti prek izvajalca lokalne javne službe za ravnanje s komunalnimi od-padki.

POSTOPKI INŠPEKTORJA V ZVEZI S PREKRŠKI

Večina nepravilnosti, ki se ugotovijo pri inšpekcij-skem pregledu, predstavlja tudi prekršek. Zakon o varstvu okolja v zvezi z odpadki določa, da je prekr-šek vsako ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja o odpadkih. Od začetka leta 2005 odloča-jo v postopkih o prekrških po hitrem postopku na prvi stopnji inšpektorji sami v primerjavi s prejšnjim sistemom, ko je inšpektor samo podal predlog za kaznovanje sodniku za prekrške. Pričakuje se, da bo novi sistem bistveno izboljšal učinkovitost izrekanja sankcij za prekrške predvsem s tem, da bo izrek sankcije čim hitrejši po ugotov-ljeni kršitvi.

Ko inšpektor ugotovi, da je bila kršena katera od določb pravilnika, se odloči med naslednjimi mož-nostmi:1. Če gre za kršitev neznatnega pomena, izreče

kršitelju samo ustno opozorilo (npr. pri pomanj-kljivem vodenju evidence).

2. Če gre za precejšnjo kršitev in je inšpektor kršitev osebno zaznal, napiše inšpektor na kraju samem plačilni nalog (ali ga napiše najpozneje v pisarni in vroči po pošti) in izreče globo pravni osebi ali sa-mostojnemu podjetniku (1.000.000 ali 1.500.000 SIT) in odgovorni osebi (450.000 SIT).

Kršitelj ob plačilu v roku osmih dni plača samo polovico kazni.

3. Pri vseh drugih ugotovljenih kršitvah bo inšpek-tor odločil o prekršku z odločbo, s katero lahko izreče opomin (če je bila kršitev lažja in je sto-rilec posledice sam odpravil) ali naloži plačilo globe pravni osebi ali samostojnemu podjetniku (1.000.000 SIT) in odgovorni osebi (450.000 SIT). V takem postopku inšpektor lahko tudi od-loči o odvzemu s prekrškom pridobljene premo-ženjske koristi.

4. Inšpektor ima tudi možnost začasno zaseči pred-mete (npr. stroje), s katerimi se kršitev izvaja. V takem primeru pripravi obdolžilni predlog in ga skupaj z dokazi pošlje okrajnemu sodišču.

Inšpektorji za okolje poleg povzročiteljev odpadkov nadziramo tudi vse druge udeležence, ki sodelujejo v postopkih ravnanja z odpadki. To so prevozniki, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci odpadkov. Prav vsi morajo biti vpisani na sezname ravnalcev z odpadki pri MOP – ARSO, za vsako predelavo od-padkov pa si je treba pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje.

Pri obratovanju brez okoljevarstvenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja inšpektor za okolje ugotovi nepravilnosti in poda obdolžilni predlog pri okrajnem sodišču.

Inšpektorji za okolje pri svojem delu pričakujemo aktivno sodelovanje vseh drugih udeležencev, vklju-čenih v proces nadzora nad ravnanjem z odpadki, predvsem državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Izkušnje kažejo, da samo tak pristop za-gotavlja doseganje temeljnih načel, ki si jih je posta-vila naša država v naslednjih strateških usmeritvah za ravnanje z odpadki:– reševanje problematike odpadkov pri izvoru,– preventivno ukrepanje,– ločeno zajemanje snovnih tokov odpadkov,– vračanje snovi naravi,– vzpostavljanje racionalne mreže objektov in na-

prav za ravnanje z odpadki,– racionalno gospodarjenje s prostorom in varova-

nje naravne in kulturne dediščine,– inertiziranje odloženih odpadkov in saniranje ne-

urejenih odlagališč.

Ta načela pomenijo prenos temeljnih strateških na-čel Evropske unije v slovenski prostor in dejansko uporabo temeljnih načel Zakona o varstvu okolja za ravnanje z odpadki.

Page 119: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 119

IZJAVA ZA JAVNOST udeležencev okoljskega simpozija z naslovom (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov), Celje, 18. in 19. maja 2005

Ugotavljamo, da so lokalne skupnosti v Sloveniji v preteklih letih storile velik korak naprej pri izvaja-nju nacionalnega operativnega programa ravnanja z odpadki in da se sistem iz leta v leto kot celota učinkoviteje izvaja. Vendar zahteva odgovornost do trajnostnega razvoja Slovenije učinkovitejše uresni-čevanje ciljev na področju ravnanja z odpadki. Po-sebej izpostavljamo naslednje cilje: • povečevali bomo količine ločeno zbranih odpad-

kov,• povečevali bomo število ekoloških otokov in zbir-

nih centrov, • načrtno bomo motivirali prebivalce za zmanjševa-

nje nastanka odpadkov in ločeno zbiranje odpad-kov,

• spodbujali bomo vzpostavitev odgovornejšega sistema ravnanja z nevarnimi odpadki,

• spodbujali bomo večjo snovno izrabo odpadkov in zmanjševanje obsega odlaganja odpadkov.

Temeljno odgovornost za učinkovito ravnanje z od-padki, kakovost okolja in s tem življenja ima vsak po-sameznik, ki lahko s svojim ravnanjem, motiviranostjo in ozaveščenjem bistveno pripomore k zmanjševanju odpadkov in ustreznemu ravnanju z njimi.

Ključni element za uspešnost okoljskih projektov, ki so povezani z učinkovitim ravnanjem z odpadki, je njihova celovitost in integralni, multidisciplinarni pristop k njihovemu snovanju. Za to so prvenstveno odgovorne lokalne skupnosti, ki se morajo razvojno usklajevati in povezovati. Bistven element vsakega okoljskega projekta je dvostransko komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi, ki mora biti sestav-ni del projekta v vseh njegovih fazah (od načrtovanja, priprave, izvedbe do evalvacije). Država lahko veliko

pripomore k izvedbi celovitih okoljskih projektov na regionalni in lokalni ravni s poenostavitvijo upravnih postopkov in zakona o javnih naročilih, ki zaradi svo-je zapletenosti močno zavirajo izvajanje sicer dobrih okoljskih projektov in povzročajo, da Slovenija izko-risti premalo sredstev iz evropskih skladov.

Osrednji poudarek simpozija je bil na ustreznem komuniciranju z vsemi strateškimi javnostmi, ki so ključni element demokratičnega odločanja in iskanja konsenzualnih rešitev za uspešne rešitve okoljskih problemov na vseh ravneh. Udeleženci simpozija predlagajo, da država in lokalne skupnosti vzpostavi-jo dolgoročne informacijsko-komunikacijske mreže, ki skrbijo za transparentno, pravočasno in strokov-no informiranje javnosti o odgovornejšem ravnanju z okoljem in zmanjševanju t. i. učinka NIMBY.

Glede na dinamični proces sprememb in dopolnitev različnih konceptov ravnanja z odpadki z uvajanjem sodobnih tehnologij za snovno in energijsko izrabo odpadkov je upravičeno predlagati preučitev danes veljavne strategije ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji. Pri tem je treba preučiti tudi rešitve ener-gijske izrabe odpadkov kot ene izmed možnosti za pridobivanje alternativnega vira energije.

Pri pogovoru za okroglo mizo na temo Okoljski pro-jekti padajo zaradi neustreznega komuniciranja z javnostmi? smo ugotovili, da posegi v prostor za-htevajo visoko strokovnost investitorjev in transpa-rentnost postopkov pri pripravi in izvedbi projektov ter odgovorno komuniciranje z različnimi javnostmi. V Sloveniji je še vse premalo opredeljena odgo-vornost vsakega posameznika za varstvo okolja. Pri tem smo še posebno poudarili odgovornost medijev, njihovo veliko vlogo in profesionalnost no-vinarjev pri ustvarjanju pozitivnega ali negativnega odnosa javnosti do okoljskih projektov. Strokovni in nesenzacionalistični novinarski pristop precej pri-speva k vzpostavljanju učinkovitega sistema ravna-nja z odpadki in k uspešnemu uresničevanju okolj-skih projektov.

Celje, 19. maja 2005

Ob koncu nacionalnega okoljskega simpozija (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov), ki ga je v Celju organizirala Mestna občina Celje v sodelo-vanju z Ministrstvom za okolje in prostor, so udeleženci sprejeli izjavo za javnost.

Page 120: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih120

Strokovni simpozij (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji prede-lave in reciklaže odpadkov) je v letu 2005 Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter ko-munalo, organizirala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, in sicer 18. in 19. maja 2005 v Razvojno-inovacijskem in tehnološkem središču v Celju. Lanski simpozij z naslovom Trajnostni razvoj – od strategije do prakse je Celje organiziralo sklad-no s programom celovitega okoljskega komunicira-nja in izobraževanja za odgovorno ravnanje občanov do okolja. Gre za inovativen projekt, ki vključuje kompleksen program komuniciranja z lokalno skup-nostjo z brošurami, šolskimi programi, televizijskimi spoti, filmi, tekmovanjem osnovnošolcev na TV-kvi-zu in zbiranjem ekotočk, vse pa povezuje privlač-na maskota Ekorg. Mestna občina Celje je s tem projektom na sklepni prireditvi tekmovanja Narodi v razcvetu v kanadskem mestu Niagara prejela srebr-no nagrado v kategoriji mest do sedemdeset tisoč prebivalcev in posebno denarno nagrado.

Dober odmev prvega okoljskega simpozija je v Ce-lju spodbudil odločitev, da postane takšno nacional-no strokovno srečanje tradicionalno. Letošnja tema o odpadkih ni bila izbrana naključno. Slovenija na leto proizvede okoli pet milijonov ton odpadkov. Kaj se zgodi z njimi? Kdo je za kaj odgovoren? Kakšna je individualna odgovornost vsakega človeka do od-padkov in okolja? Kako odpadke kar najbolj izko-ristiti in v najmanjši količini odložiti na odlagališču? Zdaj v Sloveniji odložimo še vedno več kakor 1,6 milijona ton odpadkov, nezakonitih odlagališč pa je v Sloveniji kar štiri tisoč štiristo devetinpetdeset. Ne-kaj tem, ki stroko in okoljske delavce zelo zanimajo, se je zaiskrilo tudi na celjskem simpoziju – zlasti o termični izrabi odpadkov. In kot kaže, bo problema-tika odpadkov še dolgo eden izmed prednostnih iz-zivov slovenske okoljske politike.

Vsebino simpozija je opredelil programski svet, ki so ga sestavljali: dr. Meta Gorišek, predsednica, Minis-trstvo za okolje in prostor, Marko Zidanšek, Mest-na občina Celje, dr. Avguštin Lah, Svet za varstvo okolja RS, Janja Leban, GZS, Barbara Avčin Tržan, Slopak, Martin Rahten, Lek, dr. Marko Notar, Zavod za varstvo okolja Ljubljana, Janez Ekart, Surovina Maribor, dr. Milena Horvat, Inštitut Jožef Štefan, mag. Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, Barbara Benčina, Mollier Celje, prof. Tanja Mihalič, Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, dr. Marinka Vovk, Eko Slovenske Konjice, Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija, Aleksander Kerstein, Ceste mostovi Celje, Iztok Faganeli, Luka Koper INPO, Lučka Kavkler, Mercator, Jože Vol-fand, Fit media.

Program simpozija je bil naslednji:

Odprtje:• film Celje, mesto, v katerem želim živeti• Bojan Šrot, župan, Mestna občina Celje

Uvodni nagovor:• Širši razgled z grmade odpadkov, dr. Avguštin

Lah, Svet za varstvo okolja RS

Dosežki in problemi pri izvajanju operativnih pro-gramov ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (komunalni odpadki)• Sofinanciranje projektov na področju ravnanja s

komunalnimi odpadki s sredstvi proračuna RS ter s sredstvi evropskih skladov in umeščanje teh projektov v prostor, dr. Meta Gorišek, MOP

• Koncept regionalnega centra za ravnanje z odpad-ki in financiranje s strani skladov Evropske unije, Milka Leskošek, Javne naprave, j.p., d.o.o.

Nerazvito okoljsko obveščanje in ozaveščenje v Sloveniji:• Vloga sistema EMAS pri komuniciranju z javnost-

mi, Vilma Fece, Gorenje d.d.• Diagnosticiranje procesov, ki ogrožajo realizacijo

projektov centrov za ravnanje z odpadki – primer pristopa k javnosti v projektu CERO Slov. Konji-ce, dr. Marinka Vovk, Eko d.o.o. Slovenske Ko-njice

Aktualne naloge Ministrstva za okolje in prostor v letu 2005, Janez Podobnik, minister za okolje in prostor

PRIHODNJE LETO Z MEDNARODNO UDELEŽBO

Page 121: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih 121

Okrogla miza:• Okoljski projekti padajo zaradi neustreznega ko-

municiranja z javnostmi?

Poti in stranpoti pri doseganju evropskih ciljev pri pre-delavi in reciklaži odpadkov v lokalnih skupnostih:• Problemi in odgovornosti lokalnih skupnosti pri iz-

vajanju programov za ravnanje z odpadki – mag. Bernarda Podlipnik, MOP

• Ravnanje z odpadno gospodinjsko opremo v po-vezavi z ozonu škodljivimi snovmi in F plini, Janja Leban, GZS

• Nevarni odpadki iz gospodinjstev, Emil Nanut in Jure Ferlin, Kemis d.o.o.

• Izkušnje Slopaka pri doseganju operativnih ciljev v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, Barbara Avčin Tržan, Slopak d.o.o.

• Praktične izkušnje pri zbiranju odpadne embala-že, ki je komunalni odpadek, mag. Mojca Letnik, Letnik - Saubermacher d.o.o.

• Energijska izraba odpadkov kot alternativno gori-vo, mag. Janez Ekart, Surovina Maribor

• Vloga termične obdelave odpadkov v celovitem konceptu ravnanja z odpadki na regionalni ravni Celje, doc. dr. Niko Samec, RR COT, Barbara Benčina, Mollier d.o.o. Celje

• Ravnanje z odpadno embalažo v Poslovnem si-stemu Mercator, d.d., kot zavezancu, ki ločeno zbere največje količine odpadne embalaže v Slo-veniji, Lučka Kavkler, Mercator d.d.

• Prenova Eco managementa Skupine Luke Koper d.d. v funkciji okoljskega ozaveščenja, uskladitve z zakonodajo ter zahtevami ISO 14001/2004, Vitomir Mavrič, Luka Koper d.d.

• Sistem ravnanja z gradbenimi odpadki v skupini CM Celje in lokalne skupnosti, Aleksander Kerste-in, Zvone Britovšek, Natalija Divjak, CM Celje d.d.

• Čezmejno pošiljanje odpadkov, Nada Suhadolnik Gjura, ARSO

• Vloga inšpekcijskega nadzora pri učinkovitem ravnanju z odpadki v območni enoti Celje, Andre-ja Slapnik, Aleksander Bukanovsky, MOP

• Komunikacijsko spodbujanje okolju prijaznih ve-denj, dr. Tanja Kamin, FDV

V vsebinski izvedbi simpozija je treba posebej ome-niti okroglo mizo Okoljski projekti padajo zaradi ne-ustreznega komuniciranja z javnostmi? in novinarsko konferenco, na kateri sta številnim novinarjem odgo-varjala Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, ter Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje.

Okroglo mizo Okoljski projekti padajo zaradi ne-ustreznega komuniciranja z javnostmi? je uvedel kratek film o različnih izkušnjah pri izvedbi okoljskih projektov. O mariborskih težavah je govoril Danilo Šalamon, podsekretar na Komunalni direkciji Mest-ne občine Maribor, o trboveljski boljši izkušnji pa Mi-lan Žnidaršič, direktor Komunale Trbovlje. Vsi ude-leženci pogovora, Jože Petrovčič kot moderator, Jože Kozmus, Prevent, Karel Lipič, SEG, dr. Pavel Gantar, Državni zbor RS, dr. Peter Novak, Svet za varstvo okolja RS, Rajko Dolinšek, Informa ECHO, Nina Mašat, Mestna občina Celje in Vanesa Čanji, Fit media, so poudarili vlogo strokovnega pristopa in pravočasnosti v obveščanju javnosti o pripravi okolj-skih projektov.

Na novinarski konferenci pa je minister Janez Podo-bnik govoril predvsem o prednostnih projektih, s ka-terimi se bo Slovenija potegovala za sofinanciranje iz Bruslja, in o glavnih ciljih pri ravnanju z odpadki za leto 2005.

Na koncu simpozija so udeleženci sprejeli Izjavo za javnost, ki je objavljena v zborniku.

Za prihodnost nacionalnega strokovnega simpozija je pomembno, da je bil interes med udeleženci za tretjino večji kakor lani. To je dober obet. Prihodnje leto bodo organizatorji pripravili strokovni simpozij z mednarodno udeležbo.

Kot sponzorji so izvedbo simpozija podprli SLO-PAK, družba za ravnanje z odpadno embalažo, Luka Koper INPO in družba Ceste mostovi Celje, glavni finančni prispevek pa je dala Mestna občina Celje.

Jože Volfand

Page 122: Zbornik 2005

(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih122

»Doslej smo v Sloveniji in po Evropi postaviliže nekaj sto tehnoloških sistemov za ogrevanjez lesno biomaso in imamo pri tem več kot 30-letno tradicijo. V maju pa smo realizirali projektdaljinskega ogrevanja občine Vransko z lesnobiomaso. Tako je začel nastajati Tehnološkicenter za razvoj alternativnih in obnovljivihvirov energije,« napoveduje razvoj Ivo Kreča, direktordružbe KIV Vransko, ki meni, da gre za projekt nacio-nalnega in mednarodnega pomena. Novi center je nam-reč del ekološke tehnološke platforme, kjer so sezdružili interesi več slovenskih podjetij, tehnološkihcentrov, raziskovalnih in razvojnih inštitucij, fakultet,RRA Celje, Razvojno inovacijskega in tehnološkegasredišča, zbornic, občin, državnih organov in agencij.

Ali gre za nov mejnik v razvojni usmeritvi druž-be KIV Vransko?Ne gre za mejnik, bolj gre za nove izzive na ekološkempodročju, kjer ima naše podjetje na trgu, še posebejtujem, dobre reference. Začeli smo z lesno biomasokot energentom, potem nadaljevali s termično obdelavoodpadkov, mimogrede, zgodba pri iskanju obnovljivihvirov se z njimi ne konča, tu so še veter, sonce in drugi,toda aplikativni projekti pri termični uporabi odpadkovkot alternativnim virom energije so eden največjih izzivovtega stoletja. Vprašanje je le, ali bomo v Sloveniji znalipovezati in združiti interese industrije z uporabniki, zrazvojnimi in raziskovalnimi potenciali, z izobraževalnimiustanovami, mi zelo dobro sodelujemo z mariborsko inljubljansko strojno fakulteto, skratka z vsemi, ki lahkosodelujejo pri pripravi in izvedbi aplikativnih projektov.Naš pogled ne seže samo v Slovenijo, pač pa tudi vsosedne države. V srednjo in jugovzhodno Evropo. Vizrabo obnovljivih virov energije s poudarkom na primerihdobre prakse.

Pobud za takšno razvojno inovativno ekološkoin tehnološko usmeritev ni malo.Res jih je veliko. Takšni projekti imajo ozadje v Kjotskemprotokolu, v direktivah EU za ravnanje z odpadki, v na-cionalnem okoljskem programu. Predvsem pa jih zahtevaživljenje, naša prihodnost, kakovost našega bivanja.Dovolj je elementov, ki zahtevajo razvoj novih tehnologij,ki bodo okolju prijazne in ekonomsko učinkovite. Šeposebej to velja za sisteme ravnanja z odpadki. Odpadekkot alternativni vir energije Evropa dobro pozna. KIVVransko je zelo zgodaj začel razvijati tehnološke sistemeza lesno biomaso. Zdaj v slovenski energetski bilanci

lesna biomasa še ne pomeni veliko. Toda ko bo njendelež 12 %, Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav vEvropi, pa to ne bo več zanemarljivo.

Zakaj takšna slaba izkoriščenost lesne biomasev Sloveniji?V gozdovih je veliko ostankov lesa. Znanje in učinkovitetehnologije imamo. Tudi primerov dobre prakse ni malo.Vranski primer daljinskega ogrevanja z biomaso je vzor-čni primer v državi, je kakovostna demonstracija našegaznanja, ki ga že kar nekaj let dobro tržimo na tujem. VSloveniji smo podjetje z najdaljšo tradicijo na tem pod-ročju, lahko rečem, da smo edini, ki že tri desetletjarazvijajo tehnološke sisteme za izgorevanje biomase.Iščemo nove razvojne pristope in novi center na Vran-skem daje odlične okoljske in ekonomske energetskeučinke. Z ustrezno politiko in podporo države bi lahkopostala lesna biomasa pomembnejši energent. Ne bismeli prezreti tega, da so naše tehnološke rešitve poznanju in učinkih primerljive z EU in upoštevajo najzah-tevnejša merila. Sicer pa o tem največ povedo našereference v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Švedskemin drugod, pa tudi v Sloveniji, na primer šentjurski Bohorz osemmegavatno toplarno, enako v Železnikih, v Za-gorju in drugod. Prepričan sem, da bi bila lahkoizkoriščenost lesne biomase v Sloveniji večja.

Pri termični izrabi odpadkov je v tem trenutkuzelo aktualen celjski projekt, ki nastaja v okviruEnergetike Celje in Razvojno raziskovalnegacentra okoljskih tehnologij?Pri tem projektu, ki ima podporo Ministrstva za okoljein prostor, sodelujemo od začetka. Mislim, da gre zaveliko priložnost slovenske industrije in znanosti. Oberazpolagata z dovolj znanja in referenc, da se lahkoenakovredno kosata v konkurenci različnih ponudnikov.KIV lahko s sodelovanjem partnerjev in stroke pristopik izvedbi celotnega projekta termično-energetske izrabeodpadkov. To je za slovensko stroko velik izziv, ki galahko nedvomno uresničimo tudi z vidika najzahtevnejšihpričakovanj investitorjev. Standardi evropske zakonodajeso znani. V Evropi narašča število tehnoloških sistemovza termično uporabo odpadkov. Slovenija se temu nemore izogniti. Celjski projekt je edini te vrste v temtrenutku v državi in je potemtakem tudi izziv za državo.Z njim nadomeščamo uporabo fosilnih goriv, ki okoljuniso prijazna. V projektu bodo uporabljene najboljšetehnološke rešitve, ki so boljše od zahtev, ki jih pred-pisuje evropska zakonodaja.

Novi tehnološko inovacijski centerza obnovljive vire energijeIn še nekaj utrinkov …

Page 123: Zbornik 2005

»Doslej smo v Sloveniji in po Evropi postaviliže nekaj sto tehnoloških sistemov za ogrevanjez lesno biomaso in imamo pri tem več kot 30-letno tradicijo. V maju pa smo realizirali projektdaljinskega ogrevanja občine Vransko z lesnobiomaso. Tako je začel nastajati Tehnološkicenter za razvoj alternativnih in obnovljivihvirov energije,« napoveduje razvoj Ivo Kreča, direktordružbe KIV Vransko, ki meni, da gre za projekt nacio-nalnega in mednarodnega pomena. Novi center je nam-reč del ekološke tehnološke platforme, kjer so sezdružili interesi več slovenskih podjetij, tehnološkihcentrov, raziskovalnih in razvojnih inštitucij, fakultet,RRA Celje, Razvojno inovacijskega in tehnološkegasredišča, zbornic, občin, državnih organov in agencij.

Ali gre za nov mejnik v razvojni usmeritvi druž-be KIV Vransko?Ne gre za mejnik, bolj gre za nove izzive na ekološkempodročju, kjer ima naše podjetje na trgu, še posebejtujem, dobre reference. Začeli smo z lesno biomasokot energentom, potem nadaljevali s termično obdelavoodpadkov, mimogrede, zgodba pri iskanju obnovljivihvirov se z njimi ne konča, tu so še veter, sonce in drugi,toda aplikativni projekti pri termični uporabi odpadkovkot alternativnim virom energije so eden največjih izzivovtega stoletja. Vprašanje je le, ali bomo v Sloveniji znalipovezati in združiti interese industrije z uporabniki, zrazvojnimi in raziskovalnimi potenciali, z izobraževalnimiustanovami, mi zelo dobro sodelujemo z mariborsko inljubljansko strojno fakulteto, skratka z vsemi, ki lahkosodelujejo pri pripravi in izvedbi aplikativnih projektov.Naš pogled ne seže samo v Slovenijo, pač pa tudi vsosedne države. V srednjo in jugovzhodno Evropo. Vizrabo obnovljivih virov energije s poudarkom na primerihdobre prakse.

Pobud za takšno razvojno inovativno ekološkoin tehnološko usmeritev ni malo.Res jih je veliko. Takšni projekti imajo ozadje v Kjotskemprotokolu, v direktivah EU za ravnanje z odpadki, v na-cionalnem okoljskem programu. Predvsem pa jih zahtevaživljenje, naša prihodnost, kakovost našega bivanja.Dovolj je elementov, ki zahtevajo razvoj novih tehnologij,ki bodo okolju prijazne in ekonomsko učinkovite. Šeposebej to velja za sisteme ravnanja z odpadki. Odpadekkot alternativni vir energije Evropa dobro pozna. KIVVransko je zelo zgodaj začel razvijati tehnološke sistemeza lesno biomaso. Zdaj v slovenski energetski bilanci

lesna biomasa še ne pomeni veliko. Toda ko bo njendelež 12 %, Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav vEvropi, pa to ne bo več zanemarljivo.

Zakaj takšna slaba izkoriščenost lesne biomasev Sloveniji?V gozdovih je veliko ostankov lesa. Znanje in učinkovitetehnologije imamo. Tudi primerov dobre prakse ni malo.Vranski primer daljinskega ogrevanja z biomaso je vzor-čni primer v državi, je kakovostna demonstracija našegaznanja, ki ga že kar nekaj let dobro tržimo na tujem. VSloveniji smo podjetje z najdaljšo tradicijo na tem pod-ročju, lahko rečem, da smo edini, ki že tri desetletjarazvijajo tehnološke sisteme za izgorevanje biomase.Iščemo nove razvojne pristope in novi center na Vran-skem daje odlične okoljske in ekonomske energetskeučinke. Z ustrezno politiko in podporo države bi lahkopostala lesna biomasa pomembnejši energent. Ne bismeli prezreti tega, da so naše tehnološke rešitve poznanju in učinkih primerljive z EU in upoštevajo najzah-tevnejša merila. Sicer pa o tem največ povedo našereference v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Švedskemin drugod, pa tudi v Sloveniji, na primer šentjurski Bohorz osemmegavatno toplarno, enako v Železnikih, v Za-gorju in drugod. Prepričan sem, da bi bila lahkoizkoriščenost lesne biomase v Sloveniji večja.

Pri termični izrabi odpadkov je v tem trenutkuzelo aktualen celjski projekt, ki nastaja v okviruEnergetike Celje in Razvojno raziskovalnegacentra okoljskih tehnologij?Pri tem projektu, ki ima podporo Ministrstva za okoljein prostor, sodelujemo od začetka. Mislim, da gre zaveliko priložnost slovenske industrije in znanosti. Oberazpolagata z dovolj znanja in referenc, da se lahkoenakovredno kosata v konkurenci različnih ponudnikov.KIV lahko s sodelovanjem partnerjev in stroke pristopik izvedbi celotnega projekta termično-energetske izrabeodpadkov. To je za slovensko stroko velik izziv, ki galahko nedvomno uresničimo tudi z vidika najzahtevnejšihpričakovanj investitorjev. Standardi evropske zakonodajeso znani. V Evropi narašča število tehnoloških sistemovza termično uporabo odpadkov. Slovenija se temu nemore izogniti. Celjski projekt je edini te vrste v temtrenutku v državi in je potemtakem tudi izziv za državo.Z njim nadomeščamo uporabo fosilnih goriv, ki okoljuniso prijazna. V projektu bodo uporabljene najboljšetehnološke rešitve, ki so boljše od zahtev, ki jih pred-pisuje evropska zakonodaja.

Novi tehnološko inovacijski centerza obnovljive vire energije

Page 124: Zbornik 2005

Družba SLOPAK d.o.o. deluje na področju ravnan-

ja z odpadno embalažo v Sloveniji že od leta

2002. V tem času smo uspešno zagotovili izpol-

njevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo

za več kot 1200 zavezancev v skladu s slovensko

in evropsko zakonodajo.

Naš sistem ravnanja z odpadki deluje na celotnem

ozemlju RS in zagotavlja tako prevzem komunalnih

odpadkov od komunalnih podjetij kot tudi prevzem

nekomunalnih odpadkov od končnih uporabnikov.

V skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in

Sveta 2002/96/EC z dne 27. januarja 2003 o

odpadni električni in elektronski opremi pa bomo

dogradili sistem za odpadno embalažo še za

področje odpadne električne in elektronske

opreme, ki ga pri nas ureja Pravilnik o ravnanju

z odpadno električno in elektronsko opremo

(Uradni list RS, št. 118/2004 ter spremembe

56/2005).

Na učinkovit način želimo pomagati pri izpolnje-

vanju s predpisi določenih obveznosti predvsem

v zvezi z zbiranjem, ponovno uporabo, reciklira-

njem in drugimi oblikami predelave z namenom

zmanjšanja odstranjevanja odpadne EE opreme,

saj bodo morali proizvajalci, pridobitelji in distribu-

terji (zavezanci) prevzeti odgovornost tudi za pro-

izvode ali dele proizvodov po izteku njihove živ-

ljenjske dobe.

Družba SLOPAK d.o.o.:

� ima vzpostavljen sistem zbiranja in prevzema

odpadkov na celotnem območju Republike Slo-

venije, kar omogoča vključitev celotne količine

odpadne EE opreme, ki bo nastajala v prihodnjem

obdobju;

� ima vzpostavljen logistični in informacijski

sistem, ki omogoča optimalne stroške transporta

in organizacije ter sledenja nastanka odpadne

EE opreme;

� ima vzpostavljen sistem za reciklažo in pre-

delavo vseh vrst odpadkov, kar omogoča tudi iz-

koriščanje obstoječih objektov za odpravo one-

snaževanja, razgradnjo, drobljenje, predelavo in

obdelavo pred odstranjevanjem, ter drugih dejav-

nosti, ki se bodo izvajale zaradi predelave oziroma

odstranjevanja odpadne EE opreme.

V primeru morebitnih dodatnihinformacij smo vam na voljo natelefonski številki 01/236 24 23.

Slopak d.o.o.Družba za ravnanje z odpadno embalažo

Kmalu tudi odpadna električnain elektronska oprema

Page 125: Zbornik 2005

Družba SLOPAK d.o.o. deluje na področju ravnan-

ja z odpadno embalažo v Sloveniji že od leta

2002. V tem času smo uspešno zagotovili izpol-

njevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo

za več kot 1200 zavezancev v skladu s slovensko

in evropsko zakonodajo.

Naš sistem ravnanja z odpadki deluje na celotnem

ozemlju RS in zagotavlja tako prevzem komunalnih

odpadkov od komunalnih podjetij kot tudi prevzem

nekomunalnih odpadkov od končnih uporabnikov.

V skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in

Sveta 2002/96/EC z dne 27. januarja 2003 o

odpadni električni in elektronski opremi pa bomo

dogradili sistem za odpadno embalažo še za

področje odpadne električne in elektronske

opreme, ki ga pri nas ureja Pravilnik o ravnanju

z odpadno električno in elektronsko opremo

(Uradni list RS, št. 118/2004 ter spremembe

56/2005).

Na učinkovit način želimo pomagati pri izpolnje-

vanju s predpisi določenih obveznosti predvsem

v zvezi z zbiranjem, ponovno uporabo, reciklira-

njem in drugimi oblikami predelave z namenom

zmanjšanja odstranjevanja odpadne EE opreme,

saj bodo morali proizvajalci, pridobitelji in distribu-

terji (zavezanci) prevzeti odgovornost tudi za pro-

izvode ali dele proizvodov po izteku njihove živ-

ljenjske dobe.

Družba SLOPAK d.o.o.:

� ima vzpostavljen sistem zbiranja in prevzema

odpadkov na celotnem območju Republike Slo-

venije, kar omogoča vključitev celotne količine

odpadne EE opreme, ki bo nastajala v prihodnjem

obdobju;

� ima vzpostavljen logistični in informacijski

sistem, ki omogoča optimalne stroške transporta

in organizacije ter sledenja nastanka odpadne

EE opreme;

� ima vzpostavljen sistem za reciklažo in pre-

delavo vseh vrst odpadkov, kar omogoča tudi iz-

koriščanje obstoječih objektov za odpravo one-

snaževanja, razgradnjo, drobljenje, predelavo in

obdelavo pred odstranjevanjem, ter drugih dejav-

nosti, ki se bodo izvajale zaradi predelave oziroma

odstranjevanja odpadne EE opreme.

V primeru morebitnih dodatnihinformacij smo vam na voljo natelefonski številki 01/236 24 23.

Slopak d.o.o.Družba za ravnanje z odpadno embalažo

Kmalu tudi odpadna električnain elektronska oprema

� Vzorčenje, priprava in analize različnih vzorcev (vodni, talni, plinasti, rastlinski, živalski, živilski, energenti, produkti izgorevanja,vzorci iz filtrov in odpadkov) z najsodobnejšo laboratorijsko opremo

� Meritve emisij snovi v zrak (prve meritve in obratovalni monitiringiza emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja)

� Spremljanje kakovosti površinskih stoječih in tekočih voda� Spremljanje življenjske združbe v vodah hladilnih stolpov� Čistejše tehnologije uporabe premoga� Aktivacija biomase� Ocene odpadkov in načrti gospodarjenja z odpadki� Celoviti monitoringi na odlagališčih odpadkov (meteorološki

parametri, izcedne, padavinske, podzemne vode, plini, vonjave,prašni delci)

� Poročila o vplivih na okolje, ocene stanja okolja, strokovne ocene, ekološki pregledi in poročila (Environmental Due DilligenceReport)

� Recenzije presoj vplivov na okolje in ocen stanja okolja� Monitoringi onesnaženosti tal� Monitoringi odpadnih in podzemnih vod, izdelava programa

monitoringa podzemnih vod� Ekološki monitoring� Raziskave (temeljne, aplikativne, biomonitoring, bioindikacija)� Programi za podjetja in lokalne skupnosti (poročila o stanju

okolja, študije ranljivosti okolja, programi varstva okolja, javnomnenjske raziskave, izobraževalni programi, odnosi z javnostjo)

� Svetovanje pri uvajanju analiznih metod, sistema kakovosti inlaboratorijske informatike, pri pripravi vlog za okoljsko dovoljenjeza IPPC zavezance

� Pooblaščenci za varstvo okolja v podjetjih v skladu s 30. členomZakona o varstvu okolja

Kakovostno poslovanje (SIST ISO 9001/2000)Akreditiran laboratorij (SIST EN ISO/IEC 17025)

9 pooblastil Ministrstva za okolje inprostor ter Ministrstva za delo,družinoin socialne zadeve

Kontakt: ERICo Velenje, Koroška 58, 3320 Velenje,telefon: 03/898 1930; fax: 03/898 1942;URL: www.erico.si; e-mail: [email protected]

Od zaznave okoljskihproblemov do strokovnihrešitev!

Page 126: Zbornik 2005

� �� � � � ����� � �� � � ��� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �� � � � � � � � � � � � � � � ��� ��� � � � � � � � � ���� � � �

� � � ���� � � � � � � � ��� � ��� � � � � � � ���� � � � � � � ��� � ��� � � � � ��� � � � � � � ���� �� � � � � � � ������ �� � � � �

�����

�� ��������� �� ����������� ������� ���������� �� ��������� ��������� ������� �����������

����

����������

������������������������

����������

�����������

�������

Page 127: Zbornik 2005

Storitve pri varstvu okolja d.o.o.Sedež: Kidričeva 8, 2230 Lenart v Slov.Goricah, PE Murska Sobota, Matija Gubca 2Telefon: 02/530-38-50, faks: 02/530-38-58E-mail: [email protected], internet naslov: www.saubermacher.si

Podjetje za odstranjevanje odpadkov, Murska Sobota d.o.o.Sedež : Kopališka 2, 9 000 Murska SobotaTelefon: 02/521-37-20, faks: 02/521-37-40E-mail: [email protected], internet naslov: www.saubermacher-komunala.si

Odstranjevanje odpadkov, trgovina, transport in špedicija d.o.o.Sedež : Sp. Porčič 4 / a, 2 230 Lenart v Slov. GoricahTelefon: 02/729-14-50, faks: 02/729-14-60E-mail: [email protected], internet naslov: www.letnik-saubermacher.si

Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o.Sedež : Koroška 37 / b, 3 320 VelenjeTelefon: 03/896-87-11, faks: 03/896-87-19E-mail: [email protected], internet naslov: www.pup-saubermacher.si

Dejavnosti:� ravnanje z odpadki iz gospodinjstev, obrti, industrije in storitvenih dejavnosti (ločeno zbiranje, obdelava,

predelava in odstranjevanje);� kompostiranje bioloških odpadkov, čiščenje lovilcev olj in maščob, grezničnih jam;� upravljanje z objekti za ravnanje z odpadki;� delo z javnostjo pri gospodarjenju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki in priprava informacijskega

gradiva za ravnanje z odpadki;� svetovanje pri pripravi predpisov s področja gospodarjenja z odpadki;� svetovanje pri uvajanju sodobnega gospodarjenja z odpadki;� prodaja opreme za ravnanje z odpadki.

Page 128: Zbornik 2005

Izvedbo strokovnega simpozija »(Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih (evropski cilji predelave in re-ciklaže odpadkov)« so omogočili Mestna občina Celje, sponzorji Ceste mostovi Celje d.d., Luka Koper INPO, Slopak d.o.o. in udeleženci iz naslednjih občin, podjetij in institucij: Cinkarna Celje d.d., Comet d.d., Čisto mesto Ptuj, Dinos Holding d.d., Eko d.o.o., Energetika Celje d.o.o., Era d.d., ERICo Velenje, Etol d.d., Gorenje d.d., HTZ Velenje I. P., d.o.o., IEI d.o.o., Inštitut IREET Ljubljana, Intrec Sro d.o.o., Javne naprave, j.p., d.o.o. Celje, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi, Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Javno komunalno podjetje Izola d.o.o., Javno podjetje Komunalno podjetje Tržič d.d., Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., JP oko-lje Piran d.o.o., Komunala Novo mesto d.o.o., Komunala Radovljica d.o.o., Komunala Trbovlje d.o.o., Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Kostak, komunalno stavbno podjetje, KSP d.d. Sežana, Občina Ilirska Bistrica, Občina Postojna, Občina Puconci, Občina Radovljica, OKP Rogaška Slatina d.o.o., Papir servis d.d., Pinus TKI d.d., Premogovnik Velenje d.d., Pre-vent NT, Publicus, d.o.o. Ljubljana, Saubermacher-Komunala d.o.o., Skupna občinska uprava Ptuj, Snaga javno podjetje d.o.o., Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Maribor, Surovina d.d., Termoelektrarna Trbovlje d.o.o., Unior d.d., Vigrad d.o.o., Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zveza ekoloških gibanj Slovenije.