zbornik povzetkov

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA

VARNOSTNE VEDE

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF CRIMINAL JUSTICE AND SECURITY

SLOVENIJA, 1000 LJUBLJANA, KOTNIKOVA 8 ■

TEL+386 1 300 83 00, FAX +386 1 230 26 87 E-pošta: [email protected]

■ SLOVENIA, 1000 LJUBLJANA, KOTNIKOVA 8

PHONE+386 1 300 83 00, FAX +386 1 230 26 87 E-mail: [email protected]

■ ■

Nacionalna kriminološka konferenca z mednarodno udeležbo

Kriminaliteta in varnost v postmoderni družbi

Zbornik povzetkov

Uredili: dr. Gorazd Meško mag. Andrej Sotlar Bernarda Tominc

Univerza v Mariboru,

Fakulteta za varnostne vede

Ljubljana, 10. in 11. oktober 2007

2

Kriminaliteta in varnost v postmoderni družbi

Zbornik uredili

dr. Gorazd Meško, mag. Andrej Sotlar, Bernarda Tominc

Izdajatelj

Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Kotnikova 8, Ljubljana

Glavni in odgovorni urednik

Dr. Gorazd Meško

Oblikovanje in prelom

Bernarda Tominc

Povzetki niso lektorirani.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

343.3/.7(063)(082)(0.043.2)

NACIONALNA kriminološka konferenca z mednarodno udeležbo (2007 ;

Ljubljana)

Kriminaliteta in varnost v postmoderni družbi [Elektronski vir]

: zbornik povzetkov / Nacionalna kriminološka konferenca z

mednarodno udeležbo, Ljubljana, 10. in 11. oktober 2007 ; [uredili

Gorazd Meško, Andrej Sotlar, Bernarda Tominc]. - Ljubljana :

Fakulteta za varnostne vede, 2007

Način dostopa (URL): http://www.fvv.uni-mb.si/NKK/. - Opis temelji

na verziji z dne 4.10.2007

ISBN 978-961-6230-71-1

1. Gl. stv. nasl. 2. Meško, Gorazd

235368704

http://nukmx0/exchweb/bin/redir.asp?URL=http://www.fvv.uni-mb.si/NKK/

3

PROGRAMSKI IN ORGANIZACIJSKI ODBOR

Programski odbor

Vodja

Gorazd Meško

Člani

Ljubo Bavcon, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani

Bojan Dobovšek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Anton Dvoršek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Đorđe Ignjatović, Pravna Fakulteta, Univerza v Beogradu, Srbija

Matjaţ Jager, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Goran Klemenčič, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Darko Maver, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Ljiljana Mikšaj-Todorović, Edukacijsko-rehabilitacijska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška

Miran Mitar, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Dragan Petrovec, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Borislav Petrović, Pravna fakulteta, Univerza v Sarajevu, Bosna in Hercegovina

Alenka Šelih, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Peter Umek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Organizacijski odbor

Vodja

Andrej Sotlar

Člani

Aleš Bučar-Ručman, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Bernarda Tominc, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Mira Britovšek, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Danijela Frangeţ, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Aleksander Podlogar, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Miha Ulčar, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Katja Eman, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Urša Kos, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Letošnja kriminološka konferenca, ki jo skupaj pripravljata Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in

Društvo za kazensko pravo in kriminologijo, je ţe peta po vrsti. Prvi dve je vodil in organiziral Gorazd Meško (2002

in 2003), naslednji dve pa Zoran Kanduč (2004 in 2006). Konferenca omogoča kontinuiteto na področju izmenjave

in predstavitve doseţkov slovenskih kriminologov in strokovnjakov s področja varstvoslovja.

Konferenco je finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

4

KAZALO

Program konference ................................................................................................................................................ 5

Gorazd Meško: Vloga kriminologije in kriminologov pri oblikovanju kriminalitetnih politik –

nekaj opazk v luči sodobnih kultur odzivanja na kriminaliteto ............................................................ 7

Ljubo Bavcon: Vojna zoper kriminaliteto in osipanje človekovih pravic .......................................................... 7

Zoran Kanduč: O nekaterih značilnostih razmerja med varnostjo in svobodo ................................................ 9

Goran Klemenčič: Temeljni postulati kazenskega (procesnega) prava - kolateralna ţrtev boja zoper

kriminaliteto ................................................................................................................................................10

Denis Minič: Preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes? .................................................11

Nina Peršak: Varnost, vznemirjenje in kazenskopravni odziv ........................................................................12

Mitja Muršič: K večji varnosti s kriminologijo emocij ......................................................................................13

Benjamin Flander, Matic Zupan: Z roba kriminologije: Friedrich Nietzsche in Michel Foucault .................13

Branko Lobnikar, Gorazd Meško, Bojan Dobovšek: Profesionalnost slovenskih policistov .............................15

Gorazd Meško, Marte Fallshore, Aleksander Jevšek: Vloga policije pri zmanjševanju strahu pred

kriminaliteto – velika pričakovanja in vprašljivi učinki ........................................................................16

Andrej Sotlar: Policisti in varnostniki – varnost, prevencija ali kaj drugega? .................................................17

Danijela Frangeţ, Anton Dvoršek: Kriminološke regionalne analize in omejevanje premoţenjske

kriminalitete v Sloveniji .............................................................................................................................18

Darko Maver, Gorazd Meško, Ines Klinkon: Nekaj kriminoloških in kriminalističnih vidikov

kriminalitete v Ljubljani ............................................................................................................................19

Nada Pavšer: Problemi okoljske kriminalitete ....................................................................................................20

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Kriminaliteta v zvezi z umetninami.....................................................................21

Katja Eman, Bojan Dobovšek: Mreţe organizirane kriminalitete na Balkanu ...................................................21

Miran Mitar, Gorazd Meško, Aleksander Jevšek: Primerjava stališč študentov in policistov o

ogroţanjih, tveganjih in kaznivih dejanjih ter o ustreznih ukrepih drţave v soočanju z

nekaterimi vrstami kaznivih dejanj ..........................................................................................................22

Ţelimir Kešetović, Gorazd Meško, Mladen Bajagić, Bernarda Tominc: Pregled raziskovanja na področju

varnosti v Srbiji ..........................................................................................................................................23

Ljiljana Mikšaj-Todorović: Criminology and Criminological Research in Croatia ..........................................24

Đorđe Ignjatović: Criminology in the Former Yugoslav States – The Case of Serbia ....................................25

Oliver Bačanović: Criminology in the New States From Ex-Yugoslavia – Macedonian Experience ..........26

Borislav Petrović, Elmedin Muratbegović: Criminology in Bosnia and Herzegovina: An Analysis of

Historical Development, Recent Trends and Research.......................................................................28

Gorazd Meško: Criminology and Criminological Research in Slovenia ..........................................................29

Avtorsko kazalo .....................................................................................................................................................30

5

PROGRAM KONFERENCE

SREDA, 10.10.2007

09.00 Otvoritev konference

09.15 Uvodni referat

Gorazd Meško: Vloga kriminologije in kriminologov

pri oblikovanju kriminalitetnih politik – nekaj

opazk v luči sodobnih kultur odzivanja na

kriminaliteto

09.35 Plenarni predavanji I.

Ljubo Bavcon: Vojna zoper kriminaliteto in osipanje

človekovih pravic

Zoran Kanduč: O nekaterih značilnostih razmerja med

varnostjo in svobodo

Diskutant: Branko Lobnikar

10.30 Odmor

11.00 Plenarni predavanji II.

Goran Klemenčič: Temeljni postulati kazenskega

(procesnega) prava - kolateralna ţrtev boja zoper

kriminaliteto

Lobnikar Branko, Gorazd Meško in Bojan Dobovšek:

Profesionalnost slovenskih policistov

Diskutant: Bojan Dobovšek

12.00 Odmor za kosilo

13.30 Plenarna predavanja III.

Nina Peršak: Varnost, vznemirjenje in kazenskopravni

odziv

Mitja Muršič: K večji varnosti s kriminologijo emocij

Benjamin Flander, Matic Zupan - Z roba kriminologije:

Friedrich Nietzsche in Michel Foucault

Diskutant: Miran Mitar

14.45 Odmor

15.00 Policija, kriminaliteta in varnost (vodja sekcije Branko Lobnikar)

Gorazd Meško, Marte Fallshore in Aleksander Jevšek:

Vloga policije pri zmanjševanju strahu pred

kriminaliteto – velika pričakovanja in vprašljivi

učinki

Andrej Sotlar: Policisti in varnostniki-varnost,

prevencija ali kaj drugega?

Miran Mitar, Aleksander Jevšek, Gorazd Meško:

Primerjava stališč študentov in policistov o

ogroţanjih, tveganjih in kaznivih dejanjih ter o

ustreznih ukrepih drţave v soočanju z nekaterimi

vrstami kaznivih dejanj

16.00 Odmor

16.15 Sekcija I. - Kriminološke analize kriminalitete (Vodja sekcije Aleš Bučar-Ručman)

Danijela Frangeţ, Anton Dvoršek: Kriminološke

regionalne analize in omejevanje premoţenjske

kriminalitete v Sloveniji

Darko Maver, Gorazd Meško in Ines Klinkon: Nekaj

kriminoloških in kriminalističnih vidikov

kriminalitete v Ljubljani

Nada Pavšer: Problemi okoljske kriminalitete

16.15 Sekcija II. - Izbrane kriminološke teme (Vodja sekcije Bojan Dobovšek)

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Kriminaliteta v zvezi z

umetninami

Katja Eman, Bojan Dobovšek: Mreţe organizirane

kriminalitete na Balkanu

Ţelimir Kešetović, Gorazd Meško, Mladen Bajagić,

Bernarda Tominc - Pregled raziskovanja na

področju varnosti v Srbiji

17.30 Razprava o pripravi publikacije

18.00 Družabno srečanje v Galeriji na Kotnikovi 8, Ljubljana

ČETRTEK, 11.10.2007 10.00 Razvoj, stanje in izzivi kriminologije I.

Ljiljana Mikšaj-Todorović: Criminology and

Criminological Research in Croatia

Đorđe Ignjatović: Criminology in the Former

Yugoslav States – The Case of Serbia

11.00 Odmor

11.30 Razvoj, stanje in izzivi kriminologije II.

Oliver Bačanović: Criminology in the New States

From Ex-Yugoslavia – Macedonian Experience

Borislav Petrović, Elmedin Muratbegović: Criminology in

Bosnia and Herzegovina: An Analysis of

Historical Development, Recent Trends and

Research

12.30 Odmor za kosilo

14.00 Razvoj, stanje in izzivi kriminologije III.

Gorazd Meško: Criminology and Criminological

Research in Slovenia

14.30 Razprava o pripravi publikacije

15.00 Zaključek konference

7

Vloga kriminologije in kriminologov pri oblikovanju kriminalitetnih politik – nekaj opazk v luči

sodobnih kultur odzivanja na kriminaliteto

Gorazd Meško

V razpravi avtor predstavi vlogo kriminologov in kriminologije pri oblikovanju kriminalitetnih politik, pri

čemer se osredotoči na problem druţbenega nadzorstva in politične kulture predvsem pri t.i. potovanju

kriminalitetnih politik, strategij in praks druţbenega nadzorstva v sedanjem času. Sodobnih kultur

odzivanja na kriminaliteto je nekaj – najbolj očitna in najbolje prodajana je ameriška, ki ji stoji ob strani še

britanska, potem pa sledijo druge, ki ju v večji ali manjši meri z zamudo posnemajo ali modificirajo. V

razpravi avtor izpostavi probleme prenosa kriminalitetnih politik, različnih izkušenj, predstavi teţave

primerjalne kriminologije in pomen (kriminalitetne) politike ter politične kulture. Razpravlja tudi o

'potujočih institucijah', sprašuje se, kaj vse potuje s kriminalitetnimi politikami, kakšno je gibanje

kriminalitetnih politik med drţavami in kulturami, kdo so akterji sprememb - transfera znanja,

razumevanja idej, konceptov in kaj smo se do sedaj o tem naučili. Poudarja tudi marginalno vlogo

kriminologov pri kreiranju večine sodobnih kriminalitetnih politik in pogostega pojmovanja kriminologov

kot ovir pri nastajanju kriminalitetnih politik. Avtor razmišlja o pomembnosti kritičnega, pa vendar

konstruktivnega delovanja kriminologov v nastajanju kriminalitetnih politik in kakovostnih analiz praks na

področju druţbenega nadzorovanja.

Ključne besede: kriminologija, kriminalitetna politika, kriminologi, prenos znanj, ideje.

O avtorju:

Gorazd Meško, izredni profesor za kriminologijo in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v

Mariboru. Pedagoško in raziskovalno je dejaven na področjih kriminologije, druţbenega nadzorstva,

viktimologije, preprečevanja kriminalitete in penologije.

Vojna zoper kriminaliteto in osipanje človekovih pravic

Ljubo Bavcon

Pred nekaj leti je znani mislec Ţiţek opozoril, da v globalnem političnem sistemu po malem in komaj

zaznavno potekajo spremembe, ki so posledica in rezultat »vojne proti terorizmu«. Ţiţkove napovedi so se

pokazale za utemeljene. Opazno se spreminja podoba zahodnega sveta, ki naj bi bil nosilec in promotor

vizij o pluralni demokraciji, strpnosti, delitvi oblasti, vladavini prava in spoštovanja človekovih pravic.

Samo za ponazoritev naj navedem nekaj kazenskopravnih instrumentov, ki so jih nekdanji avtoritarni

reţimi zlorabljali za kazenski pregon svojih političnih nasprotnikov, zdaj pa se pojavljajo v arzenalu

sredstev in metod za preprečevanje in zatiranje terorizma.

8

To so: inkriminacije najbolj zgodnjih, samo abstraktno potencialnih faz kakega kaznivega dejanja

(pripravljalna dejanja za pripravljalna dejanja), takšno inkriminiranje organiziranja hudodelskih druţb in

članstva v njih, ki omogoča kazenski pregon društev, sindikatov, delavskih stavk itd., ker ni nobenih meril

za razločevanje »benignih« od »malignih« zdruţevanj ljudi, uvajanje konstrukcije »conspiracy« iz

angloameriškega kazenskega prava, ob kateri toţilcem ni treba dokazovati ne vzročne zveze, ne vloge in

pomena posameznikovega prispevka k tako imenovanemu »skupnemu kriminalnemu podvigu (podjetju)«

(joint criminal enterprise), niti individualne krivde, saj naj bi ta bila dokazana ţe vnaprej z osumljenčevo

pripadnostjo barvi, rasi, veri, političnemu prepričanju ali katerikoli drugi različnosti.

Skrb vzbuja dejstvo, da se ţe oglašajo apologeti izključno represivne in instrumentalno naravnane

kriminalitetne politike in jo poskušajo teoretično utemeljiti. Naj omenim samo pledoaje Dershowitza za

uporabo mučenja in zahteve za »rekonceptualizacijo« kazenskega prava (Asworth). Kriminalitetno politiko

in kazensko pravo naj vodi ideja o obrambi druţbe, ki da je tako vzvišen cilj, da upravičuje odpravo načela

zakonitosti, načela domneve nedolţnosti, načela v dvomu v korist obtoţenca, češ da paralizirajo delo

pravosodja in njegovo učinkovitost.

Za Slovenijo bo zadostovala ugotovitev o prevladujočem instrumentalnem in represivnem pojmovanju

kazenskega prava, ki se izraţa v dveh novelah KZ in v petih novelah ZKP. Slovensko ustavno sodišče ne

zmore sproti razveljavljati vseh domislic, ki jih producira ali od drugod prepisuje slovenska represivna

miselnost.

Zdi se mi koristno razmisliti, ali lahko kaj storimo zato, da odstopi od temeljnih načel in vrednot

demokratične pravne drţave ne bi postali relativno trajen avtoritaren in represiven sistem, repriza

avtoritarnih sistemov prejšnjega stoletja. Naj spomnim na znamenito Jeffersonovo misel, da bodo izgubili

oboje, tako svobodo kot tudi varnost tisti, ki se ne bodo pravočasno uprli omejevanju človekove svobode

in njegovih pravic, kar se dogaja v imenu varnosti.

Ključne besede: demokratična pravna drţava, vladavina prava, delitev oblasti, spoštovanje človekovih

pravic in temeljnih svoboščin, inkriminacija pripravljalnih dejanj, skupni kriminalni podvig,

rekonceptualizacija kazenskega prava.

O avtorju:

Ljubo Bavcon, upokojeni redni profesor za kazensko pravo in zasluţni profesor ljubljanske univerze.

9

O nekaterih značilnostih razmerja med varnostjo in svobodo

Zoran Kanduč

V prispevku bo osvetljeno razmerje med varnostjo in svobodo, in sicer najprej v postmoderni

kapitalistični druţbi in nato še v njenem kazenskopravnem sistemu. Čeprav gre tu za dve – vsekakor

večplastni in pojmovno bolj ali manj kontroverzni – vrednoti, ki, vsaj sodeč po empiričnih raziskavah,

uţivata precejšnjo podporo ljudi, pa je/postaja njuno uresničevanje v vsakdanjih ţivljenjskih praksah dokaj

teţavno. Na socialni (strukturni in sistemski) ravni se v tej zvezi nakazuje predvsem tale paradoks: kako je

mogoče, da sta v splošnem obe vrednoti (resda v spreminjajočih se »količinah«) še vedno v dobršni meri

»ţrtvovani«, čeprav bi se ju dalo – glede na doseţeno produktivnost, znanstveno-tehnološki razvoj in

človeško-ţivalske delovne kapacitete – realizirati v nedvomno zadovoljivem obsegu? (Zdi se, da je ključni

razlog v neracionalnem čaščenju »gospodarske rasti« oziroma v zmotnem prepričanju/veri, da je

povečevanje gmotne blaginje, dohodka/bogastva in proizvedenega blaga ključni dejavnik subjektivno-

individualne in kolektivne blaginje.) Kar zadeva oţjo kazenskopravno in kriminalitetnopolitično

problematiko, velja izpostaviti zlasti tole: (a) »zločin« (kriminalno dejanje) je napad tako na varnost kakor

na svobodo (oziroma, z drugimi besedami, na lastninsko pravico, katere bistvo je prav v zagotavljanju

posameznikove varnosti, da svobodno upravlja to, kar pač ima, npr. telo, ţivljenje, energijo in druge

dobrine); (b) »zločin« je za storilca razširitev njegove svobode delovanja (seveda v škodo konkretne in

abstraktne ţrtve), saj implicira »sprostitev« (osvoboditev od) normativnih, pravnih in moralnih

omejitev/prisil, po drugi strani pa se kršilcem – še posebej tistim, ki imajo privilegirane pozicije ter

druţbeno, kulturno, ekonomsko, politično-strankarsko ali drţavno moč – v današnjem času posreči

pogosto v osupljivo velikem obsegu poskrbeti tudi za svojo varnost, in to predvsem v odnosu do

kriminalizacije oziroma (ne)formalnega sankcioniranja (kar je gotovo pomemben dejavnik stopnjujoče se

krize legitimnosti in racionalnosti kazenskopravnega sistema ter celo drţave kot take). V tej zvezi se

odpirajo tale vprašanja: Kaj od tistega, kar imajo nosilci lastninske pravice v lasti, je legitimno njihovega?

Ali imajo posamezniki v splošnem v lasti to, kar naj bi jim pripadalo (npr. v luči dominantnih vrednotnih

usmeritev)? Kako zmanjšati določujoče sile nujnosti, zatiranja in drugih oblik ekonomskega nasilja v

vsakdanjem ţivljenju (oziroma, zakaj se mnogi temu teoretično in praktično upirajo)?

Ključne besede: varnost, svoboda, postmoderna druţba, kazenskopravni sistem.

O avtorju:

Zoran Kanduč, doktor pravnih znanosti, je zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni

fakulteti, občasno pa predava tudi v okviru podiplomskih študijev na Pravni fakulteti v Ljubljani, Fakulteti

za druţbene vede, Fakulteti za socialno delo in Fakulteti za varnostne vede. Raziskovalno se ukvarja z

etiološkimi in fenomenološkimi kriminološkimi teorijami, druţbenim nadzorstvom, sociologijo

kaznovanja ter strukturnim, sistemskim in institucionalnim nasiljem.

10

Temeljni postulati kazenskega (procesnega) prava - kolateralna žrtev boja zoper kriminaliteto

Goran Klemenčič

Organom odkrivanja in pregona danes ni potrebno zlorabiti ali obiti pravnih norm in pooblastil, da bi

kršili temeljne postulate kazenskega (procesnega) prava in človekovih pravic; dovolj je, da te norme in

pooblastila uporabijo. Deviacija od retorike človekovih pravic in Vladavine Prava je postala

institucionalizirana v Pravu (kazenskem, procesnem, policijskem) samem. Celo več - vse hitreje postaja

institucionalizirana v mednarodnih standardih. Kazensko pravo je ţe desetletja (relativno nema) priča dveh

izrazitih strateških premikov: a) vse večje poudarjanje strategije omejevanja in preiskovanja kriminalitete,

ki temelji na nadzoru, prikritih prikritih preiskovalnih ukrepih, tajnem delovanju, obveščevalni dejavnosti,

anonimnih pričah, finančnih preiskavah, skesancih, računalniškem profiliranju, rastrskih preiskavah, itd.; b)

glorificiranje (kljub nerazumevanju pojma!) strategije v skupnost usmerjenega policijskega dela,

pribliţevanje “varnostnih” struktur skupnosti, poudarek na preventivi in zasedanje vse bolj aktivne vloge

drţave v vsakodnevnem ţivljenju posameznikov. Vse to se dogaja v času, ko se človeštvo sooča z vsaj

dvema tehnološkima revolucijama: revolucijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter revolucijo

na področju genetike. Znanost je z razvojem informacijske tehnologije podrla fizične in časovne bariere, ki

so posamezniku stoletja nudile določeno stopnjo intime in zasebnosti, in v marsičem ustvarila “golega

človeka” ; genetska znanost pa je storila še korak dlje – razkrila je človeka po njegovih elementarnih

sestavinah, zlezla mu je pod koţo. Omenjena mešanica – verjetno bolj kot kadar koli prej v zgodovini –

izziva tradicionalne poglede na bistvo posameznika, njegovo vlogo v druţbi, njegovo dostojanstvo,

avtonomijo in svobodo; spodjeda holistični pristop humanizma in prava k pojmovanju človeka kot

subjekta s svobodno voljo, individualnimi pravicami v nedigitalizirani obliki in predstavljata obrnjen

proces – po eni strani atomiziranje človeka po njegovih komponentah (genih), po drugi strani pa

ustvarjanje digitalne persone skozi profiliranje, zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Kljub temu

omenjeni tektonski premiki ostajajo marginalizirani v diskurzu kazenskega prava in predvsem kazenskega-

procesnega prava. Ta ostaja “obremenjen” s klasičnimi vsebinami: prekomerna uporaba policijske sile,

tehnične podrobnosti glede posameznih preiskovalnih dejanj, omejitev osebne svobode, ... Medtem kot

posledica novih strategij in pooblastili temeljni postulati ustavnega-kazenskega-procesnega prava postajajo

vse bolj duhovi preteklosti: domneva nedolţnosti, pravica do zasebnosti, privilegij zoper samoobtoţbo in

učinkovit sodni nadzor nad delovanjem organov odkrivanja in pregona. Postulati, ki so se v demokratičnih

druţbah skozi stoletja, pri nas pa desetletja, v kazenskih postopkih oblikovali s ciljem omejevanja izvršilne

oblasti, praktično in teoretsko ni mogoče aplicirati na nove strategije organov pregona. Povedano drugače:

politika (in organi odkrivanja in pregona) si nova pooblastila pogosto kupuje s sintagmo: “proti kriminalu

21. stoletja se ne moremo boriti s pooblastili in metodami 20. stoletja”. To mogoče drţi; teţava je v tem,

da poskušamo nova pooblastila 21. stoletja omejevati in nadzorovati s pravnimi doktrinami 19. stoletja...

Učinkovitost boja zoper kriminaliteto je povsem zasenčila razpravo o identiteti, poslanstvu in vsebini

kazenskega (procesnega) prava. Zato s(m)o v prvi vrsti krivi pravniki (in kriminologi) sami. Čeprav se sliši

enako tendenciozno, je na mestu zapisati, da pomanjkanja kritične mase in celovite razprave na tem

11

področju na eni strani in nove strategije proaktivnega odzivanja na kriminaliteto ter

tehnološka/informacijska/genetska revolucija iz Orwella (1984), Huxleyja (Pogumni novi svet) in Kafke

(Proces) ustvarjata preroke prihodnosti. In kot je ţe pred petimi leti zapisal znani angleški teoretik Andrew

Aswhorth: kazensko (procesno) pravo postaja izgubljena in impotentna disciplina...muzejski relikt.

Ključne besede: svoboda, kazensko pravo, kazensko procesno pravo, pravica do zasebnosti, ustavne

pravice, prikriti preiskovalni ukrepi, organiziran kriminal, človekove pravice.

O avtorju:

Goran Klemenčič, magister pravnih znanosti, je višji predavatelj kazenskega prava, ustavnega kazenskega

procesnega prava, človekovih pravic in policijskih pooblastil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v

Mariboru, doktorski kandidat na National University of Ireland in stalni sodelavec Irish Centre for Human

Rights iz Galwaya (Irska) ter United States Institute for Peace iz Washingtona (ZDA).

Preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes?

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 – 2011

Denis Minič

Preprečevanje kriminalitete ne predstavlja novega pojava in zajema vse tiste napore, ki jih je prebivalstvo

ţe v preteklosti uporabilo za to, da bi preprečevalo različne vrste viktimizacije. Danes pojem preprečevanja

kriminalitete ne zajema samo dejavnosti, temveč tudi vse širše razmišljanje tako o preprečevanju, kakor

tudi o zatiranju kriminalitete. Drţave se vedno bolj zavedajo razširjanja oblik in obsega kriminalitete, ter

skušajo poiskati prave odgovore na ta zelo širok spekter kriminalitetne problematike. Ţe dolgo je

uveljavljeno prepričanje, da so preventivni ukrepi tisti, s katerimi se lahko doseţe pomemben vpliv na

obseg kriminalitete in vedno bolj prihaja v ospredje razmišljanje, ki ga je izpostavil ţe Cesaro Beccaria, ko

je rekel: »Boljše je zločine preprečevati, kakor kaznovati«.

V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja vse več razmišljanj o obvladovanju kriminalitete, ki je prešlo tako

imenovano tradicionalno razmišljanje, v skladu s katerim bi bila za stanje kriminalitete v druţbi odgovorna

izključno policija in toţilstvo. Na podlagi Zakona o policiji, ter na podlagi zahtev Resolucije o

preprečevanju in zatiranju kriminalitete je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja

in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 - 2011, ki naj bi s štirinajstimi opredeljenimi področji oziroma

prioritetami konkretno ponudila rešitve na področju kriminalitetne problematike.

Ob analiziranju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje

2007-2011 in primerjavi s programi in strategijami drţav kot so Finska, Kanada, Švedska ali Madţarska se

ţe samo po sebi pojavlja vprašanje: preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes?

12

Ključne besede: kriminaliteta, kriminalitetna politika, represija, preventiva.

O avtorju:

Denis Minič je diplomiral leta 2004 na Fakulteti za policijsko - varnostne vede na temo »Korupcija in

politika«. Leta 2007 zaključil magistrski študij na Fakulteti za podiplomske drţavne in evropske študije na

temo »Nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji«.

Varnost, vznemirjenje in kazenskopravni odziv

Nina Peršak

Varnost je dandanes po eni strani zreducirana zgolj na svojo kriminalitetno dimenzijo – ob omembi

varnosti pogosto pomislimo zgolj na varnost pred kriminaliteto, medtem ko na pravno, socialno in

ekonomsko (dimenzijo) varnost(i) pozabljamo –, po drugi strani pa je razširjena na ravnanje drugih, ki

presega kriminaliteto v strogem smislu. Varnostni pritisk se namreč vse bolj vrši nad vsakodnevnim,

splošnim obnašanjem ljudi. Tisto vedenje, ki odstopa od druţbenih konvencij, tisto, ki šteje za

neprimerno, nedostojno, ki vznemirja druge ljudi, je čedalje bolj podvrţeno formalnemu druţbenemu

nadzoru in kriminalizaciji. Prispevek poskuša pojasniti spremembo odnosa tveganje-varnost, osvetliti

medijske reprezentacije ţrtev in analizirati vrsto čustev, ki se ljudem porajajo ob t. i. antisocialnem vedenju

drugih, ter določene pravne odzive na tovrstno človekovo dejavnost. Pri tem poudarja pomembnost

pravilnega tolmačenja čustvenih procesov in čustev, ki jih javnost doţivlja ob druţbenem neredu (social

disorder), za odpravljanje vzrokov in posledic ter potrebo po normativni presoji vprašanja, katere (če sploh)

so tiste čustvene podlage, ki upravičujejo dejavnost drţave v obliki represivnih posegov, ki omejujejo

posameznikovo svobodo ravnanja.

Ključne besede: varnost, tveganje, strah, antisocialno vedenje, kriminalizacija.

O avtorici:

Nina Peršak, doktorica kazenskopravnih znanosti, magistra socialne in razvojne psihologije, docentka za

področje kriminologije. Je avtorica knjige "Criminalising Harmful Conduct: Harm Principle, Its Limits and

Continental Counterparts" (Springer, 2007). Raziskovalna področja: kriminalizacija, varnost, druţbeno

nadzorstvo, viktimologija, trgovina z ljudmi, računalniška kriminaliteta, kazensko pravo.

13

K večji varnosti s kriminologijo emocij

Mitja Muršič

Preučevanje čustev se uveljavlja kot eno najbolj spoznavno plodnih področij v druţbenih vedah,

upoštevanje kategorije emocij pa obeta razrešitev nekaterih ključnih problemov druţboslovja. V

današnjem času so kršitve kazensko-pravnih norm (pa tudi odzivanje na kriminal!) vse bolj ekspresivne,

spodbujene in preţete z različnimi (neprijetnimi in prijetnimi) emocijami. Ker pa čustvom v preteţnem

delu kriminološkega raziskovanja donedavna ni bilo namenjene zasluţene pozornosti, danes še ne

moremo govoriti o razviti kriminologiji emocij, temveč zgolj o nastavkih emocionalno osveščene

kriminologije. Kritično kriminologijo (emocij) naj bi zanimalo zlasti to, kako druţbeno strukturirane in

kulturno konstruirane značilnosti vsakdanjega ţivljenja posameznika v sodobni globalizirani druţbi

prispevajo k specifični vsebini in specifičnim načinom njegovega kriminološko relevantnega čustvenega

odzivanja. Kriminologija pa naj bi preučevala tudi povratni vpliv posameznikove emocionalnosti na

obnavljanje ali spreminjanje druţbe. Razmišljati bi morala tudi o moţni vsebini alternativnih značilnosti

druţbe, ki bi posameznika spodbujale k bolj ustvarjalnim, kriminološko zaţelenim emocionalnim

odzivom. Odgovoriti pa bi morala tudi na vprašanje, kako in v kolikšni meri lahko posameznik ţe v

obstoječih druţbenih razmerah postane bolj osveščeni – in od nespodbudnega zunanjega konteksta manj

emocionalno odvisni – avtor svojega čustvovanja in vedenja (ter s tem sooblikovalec drugačne druţbe).

Upoštevanje emocij (tudi kriminologovih!) v vsakem primeru pomeni obogatitev kriminološke refleksije,

ki s tem pridobi pomemben konceptualni vir razumevanja svojega predmeta raziskovanja. Kriminologija

emocij – kot specifično raziskovalno področje znotraj kriminološkega interdisciplinarnega polja – ima

velik potencial. Predvsem v smislu njenega prispevka k bolj varni druţbi.

Ključne besede: kriminologija, emocije, varnost.

O avtorju:

Mitja Muršič, univ. dipl. socialni pedagog, zaposlen na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

Področja raziskovanja: kriminologija, viktimologija, penologija; osredotočen predvsem na raziskovanje

emocionalnih vidikov medosebnega in strukturnega nasilja. (E-mail: [email protected])

Z roba kriminologije: Friedrich Nietzsche in Michel Foucault

Benjamin Flander

Matic Zupan

V tem prispevku sta na delu »podzemneţa«, ki vrtata, rijeta in izpodkopavata! Razdiralca par excellence, ki

razkrajata in uničujeta! Ki ne ţelita spoznanja brez nevarnosti! Ki romata v prepovedanem! Ki ţivita v ledu

in visokogorju! Ki iščeta vse, kar je tujega in vprašljivega v bivanju! Ki branita ideje, za katere redko

14

najdeta zaveznike! Ki sovraţita in terjata Boga! Ki zavračata krščanstvo – to »grozljivo voljo po propadu«,

ta »zločin proti ţivljenju«! Ki bi verovala le v boga, ki bi znal plesati! Ki znata in zmoreta misliti onkraj

dobrega in zlega! Ki znata in zmoreta misliti zoper sebe! Ki govorita le o tem, kar sta premagala, kajti vse

drugo je čvekanje! Ki učita voljo do moči! Ki sta učenca filozofa Dioniza! Ki opravičujeta ţivljenje! Ki

učita, da je treba čute stegovati po novi hrani, novem soncu in novi prihodnosti, kajti svet je še bogat in

neodkrit! Ki učita, da je celo propad boljši, kakor postati polovičen in strupen! Ki trdita, da imamo

umetnost zato, da ne propademo ob resnici! Ki prezirata tisto vrsto človeka, ki je veljala in še danes velja

za čednostno! Ki sta uvidela, da je poklic zadnje, za kar je človek poklican! Ki ne zaupata sistematikom,

ker so laţnivci! Ki ne pišeta razprav, ker so za osle! Ki preklinjata znanost, ker je pesimizem moči, ker je

bojazljivost in zvijačnost, ker je pretanjen silobran pred – resnico! Ki pišeta za vrsto ljudi, ki je še ni – za

»nadčloveka«! Ki pozivata k prevrednotenju vrednot! Ki to, da ju ne slišijo, da ne znajo jemati od njiju,

občutita kot razumljivo in pravilno! Ki ne dovolita, da bi veljal za njunega poznavalca kdorkoli, ki ga ni

njuna misel vsaj enkrat globoko ranila in vsaj enkrat globoko očarala! V tem prispevku sta na delu učitelj in

učenec, mesija in apostol, ki sta v svojih opusih, vsak na sebi lasten način in vsak ob svojem času, spisala

brezkompromisno kritiko idej, idealov in resnic moderne dobe, ki je – naj še toliko govori o ekonomiji –

zapravljivka, ker zapravlja najdragocenejše – duha! V tem prispevku sta na delu freigeista, imoralista in

antikrista, ki kršita vsa tiha pravila, ki jamčijo reprodukcijo znanstvene hipokrizije! Najstrahotnejša človeka

kar jih je kdaj bilo, kar ne izključuje, da sta tudi najbolj dobrotljiva! Kdor zna dihati zrak njunih spisov, ve,

da gre za zrak višin, za katerega mora biti ustvarjen, sicer je velika nevarnost, da se bo v njem prehladil! Ta

prispevek je namenjen vsem in nikomur! Namenjen je svobodnim duhovom, pa tudi tistim, ki to niste! Ta

prispevek je pridiga z roba kriminologije, pridiga h kriminologiji prihodnosti, pridiga o tem, kako

kriminolog postane, kar je…

Ključne besede: resnica, morala, znanost, prevrednotenje vrednot, kriminologija.

O avtorjih:

Benjamin Flander, magister pravnih znanosti, je višji predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v

Mariboru in doktorski kandidat na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Matic Zupan je absolvent visokošolskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

15

Profesionalnost slovenskih policistov

Branko Lobnikar

Gorazd Meško

Bojan Dobovšek

V juniju 2006 je bila izvedena raziskava, ki je zajela vzorec 995 policistov iz območja vseh enajst policijskih

uprav. Namen raziskave je bil proučiti nekatere elemente organizacijske klime in kulture policije v

Sloveniji. Policiste smo spraševali, kako vidijo same sebe v odnosu do skupnosti, sodelavcev in šefov, kako

dojemajo svoje delo, komu sluţijo, kako ocenjujejo kakovost komuniciranja med sabo in s svojimi

predpostavljenimi ter v kolikšni meri so lojalni policiji kot organizaciji.

Splošno rezultat raziskave bi lahko strnili v ugotovitev, da policisti trenutno organizacijske klime ne

ocenjujejo kot preveč dobro, saj zaznavajo le malo organizacijske opore pri svojem delu. Ena od kritičnih

ugotovitev je poročanje policistov o nizki zavezanosti do kakovosti dela; anketiranci ne verjamejo, da

njihovi šefi kakovostno načrtujejo delo na način, ki bi imel pozitivne učinke na kakovost opravljanja

njihovega vsakdanjega dela, prav tako pa so podpovprečno ocenili zmoţnost policijskih vodij, da bi jasno

postavili organizacijske cilje za izboljšanje kakovosti dela. Kritično so ocenili tudi spodbude, ki jih

dobivajo pri svojem delu od svojih nadrejenih: zgolj ena tretjina anketiranih policistov je poročala o

socialni opori s strani policijskih šefov.

Ko so ocenjevali kakovost in učinkovitost komuniciranja, je bila ogromna večina anketiranih policistov

(več kot 90 %) zelo kritična do zmoţnosti (vrhovnega) menedţmenta v policiji, da učinkovito in

kakovostno komunicira s svojimi podrejenimi. Zato ne čudi podatek, da več kot 85 % policistov izraţa

nizko stopnjo zaupanja v (vrhovni) policijski menedţment. Glavna zamera, ki jo imajo policisti do svojih

šefov, je v tem, da jim slednji ne znajo primerno izraziti pohval in priznaj za dobro opravljeno delo.

Naloga policijskih šefov, izhajajoč iz rezultatov raziskave, je čim prej izdelati dobro komunikacijsko

strategijo za učinkovito komuniciranje s policisti, s posebnim poudarkom na komuniciranju s policisti na

najniţjih nivojih hierarhične lestvice.

Zanimivo je, da relativno slaba organizacijska klima ne vliva na prepričanje policistov, da je njihova

primarna naloga izvajanje policijske dejavnosti v skupnosti; več kot polovica policistov verjame, da morajo

biti pri svojem delu še posebej pozorni na potrebe skupnosti, kjer opravljajo policijske naloge. Policisti

izjemno pozitivno razmišljajo o svojem delu; več kot 85 % jih svoje delo opisuje kot zelo kompleksno, pri

čemer so prepričani, da morajo za uspešno izvedbo dela obvladovati različne in kompleksne veščine.

Okoli tri četrtine anketirancev je poročalo, da jim njihovo delo predstavlja izziv.

Ključne besede: policija, organizacijska klima, organizacijska kultura, vodenje, zadovoljstvo, socialna

opora, komuniciranje, kakovost, kompetence.

16

O avtorjih:

Branko Lobnikar, doktor kadrovskega menedţmenta, je docent na Fakulteti za varnostne vede.

Raziskovalno se ukvarja z vprašanji varnostnih sistemov, vedenja ljudi v organizaciji ter upravljanjem

nezaţelenega vedenja na delovnem mestu.




Bojan Dobovšek, prodekan, Fakulteta za Varnostne vede, Univerza v Mariboru; član ARCA (Association for

Research into Crimes against Art), raziskovalno pa se ukvarja s področjem organizirane kriminalitete.

Vloga policije pri zmanjševanju strahu pred kriminaliteto – velika pričakovanja in vprašljivi

učinki

Gorazd Meško

Marte Fallshore

Aleksander Jevšek

Dostopnost in vidnost policistov sta v teoriji o policijski dejavnosti najpomembnejša dejavnika

zmanjševanja strahu pred kriminaliteto oziroma povečevanja občutka varnosti. Javnost od policistov poleg

dostopnosti, vidnosti in prijaznosti pričakuje tudi učinkovitost v preiskovanju in omejevanju kriminalitete.

Policijsko delo v skupnosti temelji na dejavnikih, kot so dostopnost in vidnost policije, vendar ne nudi

rešitev za dejavnike, kot je propadanje soseske, saj gre pri tem za dejavnosti, ki so izven pristojnosti

policije. Vloga policije pri zmanjševanju strahu pred kriminaliteto je protislovna - po eni strani prisotnost

policije v soseskah prebivalce pomirja, po drugi strani pa se prisotnost policije lahko tolmači kot odgovor

na večjo mero kriminalitete in kršitev javnega miru in reda. V prispevku avtorji predstavljajo najbolj

pogoste metode in pristope za zmanjšanje strahu pred kriminaliteto v zvezi s policijskim delom in seveda

tudi onkraj dejavnosti policije.

Ključne besede: strah pred kriminaliteto, policija, v skupnost usmerjeno policijsko delo, soseska, lokalna

skupnost.

O avtorjih:




17

Marte Fallshore is Associate professor of Psychology at Central Washington University, Department of

Psychology, Ellensburg, Washington, USA. She has been studying people's perception of crime severity

depending upon sex of participant, perpetrator and/or victim of the past years, and has presented the

research at several regional, national, and international conferences.

Aleksander Jevšek, univ. dipl. pravnik, direktor Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski

upravi.

Policisti in varnostniki – varnost, prevencija ali kaj drugega?

Andrej Sotlar

Avtor proučuje dejansko vlogo policije in zasebnega varovanja ter njunih zaposlenih v sodobni druţbi.

Najprej predstavi prevladujoče teoretične pristope in poglede, ki se ukvarjajo s pojasnjevanjem vlog, ki ju

imata policija in zasebno varovanje v druţbi, s čimer opozori tudi na izvor legitimnosti obeh institucij. V

nadaljevanju preide na konkretnejšo analizo delovanja policistov in varnostnikov ter njihovega

medsebojnega sodelovanja, kjer se nasloni na izsledke empirične raziskave o medsebojnih odnosih

policistov in varnostnikov. Pri tem ugotovi, da stereotipa, da so v Sloveniji odnosi med policisti in

varnostniki konfliktni ali vsaj tekmovalni, rezultati raziskave ne potrjujejo. Oboji odnose namreč zaznavajo

mnogo bolj spravljivo, in sicer kot sodelovanje, varnostniki včasih celo kot partnerstvo. Ker je njihovo

delo dokaj natančno zakonsko definirano, se policisti največ ukvarjajo z nudenjem informacij drţavljanom

in prijemanjem storilcev kaznivih dejanj, varnostniki pa bolj s splošnim nadzorovanjem – tehničnim in

fizičnim varovanjem. Kljub vsemu obstajajo delovna področja, kjer policisti in varnostniki skupaj

opravljajo naloge kot so: varovanje javnih prireditev, prevoz in varovanja denarja, prijetje storilcev

kaznivih dejanj s strani varnostnikov in njihova predaja policiji, ukrepanje ob sproţitvi alarma

(intervencije), izmenjava informacij o kriminaliteti, in celo nadzorstvo policije nad zasebnim varovanjem.

Opravljanje omenjenih dejavnosti pa policiste in varnostnike prikaţe v zelo različnih vlogah, in sicer kot

nadzorovalce, varnostnike, preventivce, represivce, socialne delavce itd, kar pomeni, da je tudi slovensko

policijsko-varnostno-nadzorstveno »sceno« moč umestiti v ţe obstoječe teoretične koncepte, ki iščejo in

pojasnjujejo vlogo(e) policistov in varnostnikov sodobni druţbi.

Ključne besede: policisti, varnostniki, policija, zasebno varovanje, varnost, prevencija.

18

O avtorju:

Andrej Sotlar, magister znanosti, višji predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru,

raziskovalno se ukvarja s področjem nacionalne varnosti, varnostne politike in nedrţavnih subjektov

zagotavljana varnosti.

Kriminološke regionalne analize in omejevanje premoženjske kriminalitete v Sloveniji

Danijela Frangeţ

Anton Dvoršek

Učinkovite strategije omejevanja kriminalitete temeljijo na kvalitetnih analizah stanja, se pravi različnih

dejavnikih, ki imajo vpliv na obseg kriminalitete, njeno strukturo ter različne moţnosti omejevanja. Za

Slovenijo se na prvi pogled zdi, da bi lahko med drugim koristen pripomoček predstavljale kriminološke

regionalne analize, saj ţe površen pregled statističnih podatkov pokaţe, da območje Ljubljane z okolico

predstavlja s kriminaliteto nadpovprečno obremenjeno regijo, saj nanjo odpade več kot 50% registrirane

kriminalitete, deleţ premoţenjske kriminalitete je še nekoliko višji. Se pravi, da bi kazalo analizirati

ljubljansko regijo na eni strani, ter vse ostale na drugi strani. To pa iz analiz statističnih in drugih podatkov,

ki so predstavljale osnovo za oblikovanje obeh slovenskih resolucij o omejevanju kriminalitete ni razvidno,

saj so vsi podatki obdelani le za območje celotne Slovenije. To vzbuja dvome v moţnost uresničitve

nekaterih ciljev v obeh resolucijah, npr. postopno zmanjševanje števila premoţenjske kriminalitete. Po

drugi strani pa moramo upoštevati, da z vidika mednarodnih primerjav Ljubljana ne predstavlja kakšne

posebej obremenjene regije in da razpoloţljivi podatki ne kaţejo na prisotnost kakšnih specifičnih

dejavnikov, ki bi nakazovali trend večje obremenjenosti v primerjavi s podobno velikimi mesti v tujini.

Razlika je le v tem, da je Ljubljana pač največje slovensko mesto, zato nudi domačim storilcem največ

privlačnih tarč na eni strani, ter anonimnosti na drugi strani. Zahodno evropske drţave pa imajo še

številna večja mesta, kjer je gostota kriminalitete zaradi omenjenih razlogov (še) večja od Ljubljane. Ne

glede na to pa bi morali načrtovalci omejevanja kriminalitete v Sloveniji posvečati Ljubljani posebno

pozornost, tako s preventivnega kot represivnega vidika.

Ključne besede: kriminološke regionalne analize, analize kriminalitete, kriminaliteta v Sloveniji,

kriminaliteta v Ljubljani, omejevanje kriminalitete.

O avtorjih:

Danijela Frangeţ, univerzitetna diplomirana varstvoslovka, asistentka za kriminalistiko, Fakulteta za

varnostne vede. Raziskovalno se ukvarja s področjem kriminalistike in preučevanjem nasilja.

19

Anton Dvoršek, doktor kazenskopravnih znanosti, izredni profesor za kriminalistiko, Fakulteta za varnostne

vede. Področji njegovega raziskovalnega dela sta metodologija preiskovanja kriminalitete in kriminalistična

strategija.

Nekaj kriminoloških in kriminalističnih vidikov kriminalitete v Ljubljani

Darko Maver

Gorazd Meško

Ines Klinkon

Avtorji v prispevku predstavljajo študijo prijavljene kriminalitete v Ljubljani, kjer se v zadnjih letih pojavlja

največ varnostnih problemov v Sloveniji. Policijska uprava Ljubljana obravnava okoli polovice vseh

kaznivih dejanj v Sloveniji, medtem, ko je koncentracija kriminalitete največja v Ljubljani. Avtorji v študiji

ugotavljajo trikratno povečanje prijavljenih kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih, medtem ko preiskanost

kaznivih dejanj pomembno pada. Avtorji so opravili tudi geografsko analizo prijavljene kriminalitete v

Ljubljani in s sodobnimi metodami (GIS) ugotavljali kriminalna ţarišča za premoţenjska kazniva dejanja.

V sklepnem delu prispevka avtorji predlagajo nekaj rešitev za nastalo situacijo na področju obvladovanja

kriminalitete v slovenski prestolnici.

Ključne besede: kriminaliteta, Ljubljana, geografski informacijski sistem, preiskanost kaznivih dejanj.

O avtorjih:

Darko Maver, doktor pravnih znanosti, redni profesor za kriminalistiko na Fakulteti za varnostne vede, UM

in Pravni fakulteti UL. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo sega na področje kriminalistike,

policijskega prava, kriminologije, kazenskega procesnega prava in kriminalne prevencije.




Ines Klinkon, univ. dipl. geografinja, študentka podiplomskega študija geografije. Ukvarja se s preučevanjem

geografskih informacijskih sistemov z namenom analize kriminalitete.

20

Problemi okoljske kriminalitete

Nada Pavšer

Ekološki kriminal vse bolj vpliva na onesnaţevanje okolja, še posebno vode, zato je treba tej vrsti

kriminala posvetiti večjo pozornost. Preiskovanje in odkrivanje okoljskega kriminala v svetu, in tudi v

Sloveniji, v zadnjem času postaja vse bolj aktualno, na kar kaţejo številne razprave v medijih in

najštevilčnejše usmeritve drţavnih organov. V številnih primerih so nujni ukrepi policije (tako na lokalnem

kot drţavnem nivoju) pogoj, da lahko tudi drugi drţavni organi strokovno opravljajo naloge iz svojih

pristojnosti. V Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (RePZK, 2006) se ugotavlja povečanje

števila kaznivih dejanj na področju okolja, ki pa v veliki meri niso raziskana. »Temeljni problemi na

področju varovanja okolja v Republiki Sloveniji so obseţno »temno polje« na področju odkrivanja

kršiteljev, realna (ne)moč kazni za kršitelje, kadrovske teţave institucij, pristojnih za odkrivanje, in splošna

raven ozaveščenosti o varovanju okolja«.

Pogoj za uspešno delo na tem področju je sistematično izpopolnjevanje in usposabljanje policije in drugih

drţavnih organov. Policija je za preiskovanje kaznivih dejanj na področju varstva okolja pristojna na

podlagi pooblastil Zakona o kazenskem postopku in Zakona o policiji. Prav tako so njene pomembne

naloge obveščanje pristojnih organov v primeru ugotovitve prekrška ali kaznivega dejanja na samem kraju

dogodka, sodelovanje pri skupnih nadzorih z drugimi nadzorstvenimi organi ter nudenje pomoči nosilcem

javnih pooblastil (npr. policija zagotavlja varnost inšpektorjem in izvajalcem). Varstvo okolja je področje,

kjer policija brez partnerskega dela s skupnostjo in drugimi pristojnimi sluţbami ne more učinkovito

delovati. Ugotavlja se, da je premalo sodelovanja med policijo in Inšpektoratom RS za okolje in prostor.

Raziskava je pokazala, da bo za primere vseh vrst okoljske kriminalitete potrebno zaposliti kriminaliste s

specifičnimi znanji. Nujno potrebno bo natančneje opredeliti naloge policije in drugih organov. Prispevek

prikazuje poznavanje ekološkega kriminala, oziroma okoljskih kaznivih dejanj med tistimi policisti

slovenske osrednje regije, ki se z okoljskim kriminalom pogosteje srečujejo.

Ključne besede: varovanje okolje, ozaveščenost, ekološki kriminal, okoljska kazniva dejanja, okoljski

prekrški, usposabljanje in izpopolnjevanje.

O avtorici:

Nada Pavšer, prof. kemije in biologije, sekretarka v kabinetu ministra na Ministrstvu za okolje in prostor,

doktorandka Politehnike v Novi Gorici; področje raziskovalnega dela je okoljevarstveno izobraţevanje in

usposabljanje ter usposabljanje in izpopolnjevanje za področje okoljske kriminalitete. Od leta 1996 vodi

program ekošol v Sloveniji, v katerem trenutno sodeluje 350 vzgojno izobraţevalnih institucij.

21

Kriminaliteta v zvezi z umetninami

Bojan Dobovšek

Jure Škrbec

Značilnost kaznivih dejanj v zvezi z umetninami, ki spadajo med najbolj prefinjene oblike organizirane

kriminalitete, je velika vrednost ukradenih predmetov in veliki zasluţki. Ravno zaradi tega, kot tudi zato,

da se denar, pridobljen s prodajo ukradenih umetnin, lahko uporabi za druge nezakonite posle, se je z

izvrševanjem teh kaznivih dejanj začel ukvarjati organiziran kriminal. Avtorja v delu analizirata stanje na

področju kaznivih dejanj povezanih z umetninami na področju republike Slovenije. Slovenija je na

področju varovanja kulturne dediščine in kaznivih dejanj, povezanih z umetninami, sprejela potrebno

zakonodajo implementacija ukrepov in sodelovanje med institucijami pa ne poteka. Prav tako ni

preventivnih akcij zoper tovrstno kriminaliteto. Zaradi omenjenega sta avtorja izvedla raziskavo o mnenju

anketiranih o razgledanosti ljudi glede umetnin, ki so predmet kaznivih dejanj, vandalizma in drugih oblik

deviantnih ravnanj. Raziskavo smo opravili v Ljubljani, na vzorcu 171 ljudi, ki smo jih anketirali z

vprašalnikom, na katerem je bilo 47 vprašanj. Rezultati raziskave kaţejo, a imajo respondenti dragocene in

pomembne umetnine v stanovanju, umetnina ne igra pomembne vloge v respondentovem ţivljenju, ki

nikoli oziroma zelo redko obišče galerijo ali muzej in ne čuti nikakršne povezanosti s katerokoli umetnino

Sloveniji. V Sloveniji prevladuje mnenje, da je kriminaliteta v zvezi z umetninami povezana z

mednarodnim terorizmom oziroma z organizirano kriminaliteto. Iz raziskave izhaja, da bi bili ljudje

najmanj prizadeti, če dragoceno sliko ukradejo nekemu bogatemu zbiralcu dragocenih slik, najbolj pa bi

bili prizadeti, če bi nekdo ukradel javni spomenik, kot je na primer Prešernov spomenik.

Ključne besede: kulturna dediščina, umetnine, kazniva dejanja v zvezi z umetninami.

O avtorjih:



Jure Škrbec, univerzitetni diplomirani varstvoslovec, študent 2. letnika magistrskega programa na Fakulteti

za varnostne vede.

Mreže organizirane kriminalitete na Balkanu

Katja Eman

Bojan Dobovšek

Organizirane kriminalne skupine Zahodnega Balkana in njihove organizirane kriminalne mreţe ne delujejo

nič posebej drugače od organiziranih kriminalnih skupin drugih narodnosti. Njihova glavna prednost se

22

skriva v regiji, kjer vodijo svoje posle. Namen avtorjev tega članka je osvetliti probleme, ki jih po

posameznih drţavah na območju Zahodnega Balkana povzročajo organizirane kriminalne skupine in

njihove mreţe. Le te se razvijajo vzporedno z vsakdanjim razvojem in napredkom ter uporabljajo vedno

bolj sofisticirane metode in orodja. Avtorja v prvem delu opredelita sam pojem Zahodnega Balkana in

problematiko kriminalitete, nato nadaljujeta s pregledom delovanja organiziranih kriminalnih skupin po

posameznih drţavah Zahodnega Balkana. V zaključku zdruţita vse ugotovitve in probleme skupaj s

predlogi moţnih rešitev.

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, Balkan, mreţe.

O avtorjih:

Katja Eman, uni. dipl. varstvoslovka, je demonstratorka na Fakulteti za varnostne vede in sodelavka na

Komisiji za preprečevanje korupcije. Njeno raziskovalno področje je organiziran kriminal na Balkanu,

katerega je obravnavala v svojem diplomskem delu in v objavljenih prispevkih.



Primerjava stališč študentov in policistov o ogrožanjih, tveganjih in kaznivih dejanjih ter o

ustreznih ukrepih države v soočanju z nekaterimi vrstami kaznivih dejanj

Miran Mitar

Aleksander Jevšek

Gorazd Meško

V prispevku so najprej predstavljene socio-demografske značilnosti in osnovna stališča treh skupin

anketiranih (vzorec 446 študentov prava, 598 študentov varstvoslovja in 956 policistov), ki so bili vključeni

v anketno raziskavo, izvedeno konec leta 2005, nato pa je dan poudarek dvema primerjavama:

- izvedbi primerjave vzorca študentov varstvoslovja z vzorcem študentov prava z namenom

odkritja dejavnikov, ki najbolj razlikujejo vzorca (s pomočjo diskriminantne analize)

- izvedbi primerjave vzorca študentov varstvoslovja z vzorcem policistov z namenom odkritja

dejavnikov, ki najbolj razlikujejo vzorca (s pomočjo diskriminantne analize)

Predstavljeni so rezultati prve t.i. eksplorativne faze obdelave podatkov, ki je omogočila opredelitev

nekaterih dejavnikov (socio-demografske značilnosti in stališča), ki v največji meri omogočajo razlikovanje

med primerjanimi vzorci.

Ključne besede: Anketa, zaznava tveganj, stališča o kaznovanju, ocene ogroţenosti, študenti prava,

študenti varstvoslovja, policisti, primerjava, diskriminantna analiza.

23

O avtorjih:

Miran Mitar, doktor druţbenih ved, višji predavatelj. Področja interesa so metodologija raziskovanja

varnostnih pojavov, aplikacije statističnih metod in metod primerjalne analize, ocenjevanje varnosti itd.

Aleksander Jevšek, univ. dipl. pravnik, direktor Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski

upravi.




Pregled raziskovanja na področju varnosti v Srbiji

Ţelimir Kešetović

Gorazd Meško

Mladen Bajagić

Bernarda Tominc

Varnost v Srbiji je bila do druge polovice devetdesetih let izključno v drţavni pristojnosti in v okviru

ozkega koncepta nacionalne varnosti. Znanstveno raziskovanje varnostnega področja je bilo omejeno in v

zelo majhnem obsegu, obstajali pa sta samo dve instituciji za izobraţevanje na tem področju, in sicer

Policijska akademija in Višja šola za notranje zadeve. Obe instituciji sta bili organizacijski enoti Ministrstva

za notranje zadeve ter primerno ločeni od ostale akademske sfere. Na prelomu stoletja se v Srbiji situacija

na tem področju spremeni, saj se teoretični pristop preučevanja pojma varnost znatno razširi (koncept

individualne, nacionalne in globalne varnosti), izobraţevalne institucije se preoblikujejo in nastajajo nove,

ustanavljajo se raziskovalne inštitucije, katerih delo je prvenstveno usmerjeno v preučevanje varnosti in

varnostnih pojavov, vse to pa se odraţa v več raziskovalnih poročilih, novih monografijah, revijah itd.

Varnostne študije so prvič priznane kot znanstvenoraziskovalno področje. Kljub vsemu pa je obseg novih

znanj s področja varnosti še vedno skromen, kot je skromno tudi število posvetov, konferenc in

znanstvenih sestankov na temo varnosti.

Ključne besede: varnost, varnostne študije, znanstveno raziskovalno delo.

O avtorjih

Ţelimir Kešetović, PhD in political sciences, assistant professor at the Faculty of Security Studies (Crisis

Management) and professor at the Police College (Sociology); 2000-2005 Head of the Research &

Development Unit of the Police College; member of the Think Tank for police reform in Serbia; expert

consultant of the OSCE in projects Police-Media relations and Policing Diversity; participated in 10

research projects; author of four monographs (Censorship in Serbia; Police PR; Scientific research in

24

internal affairs; Police training and education in comparative perspective) and a number of papers

presented at the national and international conferences and published in domestic and foreign journals;

essay on Serbian police and associate editor for seven countries for World Police Encyclopaedia.




Mladen Bajagić, PhD - political sciences, professor at the Police College (Introduction to Security Studies;

National Security and Intelligence), visiting lecturer at the Faculty of Political Sciences and Faculty of Civil

Defence; author of the three monographs (Intelligence activities and Foreign Policy, Case Study- USA;

World Security - from secrecy to exposure - two editions) and a number of papers presented at the

national and international conferences and published in journals.

Bernarda Tominc, univ dipl. pol., asistentkana Fakulteti za varnostne vede, UM. Raziskovalno se ukvarja s

področjem varnostnega sistema.

Criminology and Criminological Research in Croatia

Ljiljana Mikšaj-Todorović

If key words to define criminology are: individual and social phenomenon, incidence, forms and

consequences of crime, aetiology, prevention, interdisciplinary, social and governmental regulations and

reactions to crime... then criminology has been existent in Croatia for a long time.

On the other hand, if we try to define who criminologists are, what is their training and what is their role

in Croatian society, then the statement from above can easily be denied.

The existence of criminology between 1965 and 2007 could have been proven by about 60 comprehensive

criminological scientific projects, several dozens of smaller individual projects serving mostly to reach

master’s or doctor’s degree, hundreds of scientific and professional papers in Croatian journals and five or

six textbooks referring criminological topics. Schools of law at the University of Rijeka and Split have their

institutes for research in criminal law and criminology, and two years ago at the University of Zagreb,

Faculty of Education and Rehabilitation Sciences, the Department of Criminology was established. In

2007, this Faculty published 15th volume of journal titled Criminology and Social Integration.

Despite the mentioned facts, criminology in Croatia has been recognised neither as science nor as

profession. At the most universities in Croatia, in the field of social sciences there is very few, mostly

optional, criminology courses. The exception is the study of Social pedagogy (Faculty of Education and

Rehabilitation Sciences, University of Zagreb), that traditionally provides comprehensive education in

25

criminology (among all courses on baccalaureate, master’s and doctor’s level, about 70% are typical

criminological courses) and yet, the diploma does not bring the title “criminologist’’.

In such situation, the general knowledge in the field of criminology in Croatia is pretty crumbled and to

make the review of what is really going on, takes time and effort. The survey that has been done by now,

allows the statement, that in Croatian “criminological’’ literature (1) there is not much of critical tones, (2)

that papers in the form of review mostly compare the facts in Croatia and abroad with small original

contribution of the author(s), and (3) that the “strictly’’ scientific papers based on quantitative

methodology, are under strong influence of western criminology.

The scholars from the Department of Criminology, who take part in education of Social pedagogues, have

very clear vision about better recognizing criminology and certain strategy for its development in Croatia.

Key words: criminology, Croatia, history, development, research.

About the Author:

Ljiljana Mikšaj-Todorović is head of the Department of Criminology, Faculty of Education and

Rehabilitation Sciences, University of Zagreb. She is full professor in Criminology, Corrections and

Victimology. She has specialised criminology at University of Minnesota. She is a coordinator for

collaboration between Indiana State University (ISU) and University of Zagreb and the guest lecturer at

the ISU – Department of Criminology, as well as lecturer at postgraduate study of Criminal Investigation

at School of Law, University of Rijeka.

Criminology in the Former Yugoslav States – The Case of Serbia

Đorđe Ignjatović

The paper is divided into several sections. Following the Introduction, which gives a brief overview of the

development of criminology in Serbia and makes an attempt to link this evolvement with general social

development trend, the first section addresses the status of criminology as a scientific discipline in the

universities in Serbia (it also refers to the basic sources, which provide elemental knowledge in this field:

textbooks, translations of foreign significant works, and journals that publish criminological papers). The

second section presents the most relevant research institutions and the projects they are working on. The

third section entitled “The profession of criminologist”, discusses who might be considered a

criminologist (here it is employed the classification into: “academic criminologists”, “researchers-

practitioners” and “young criminologists”), the criminological associations, the prevailing themes of

criminological work (it is evident an increased interest in a few topics while other, more important ones,

remain neglected), as well as the theoretical orientations among criminologists in Serbia (it is concluded

that there is neither a dominant theoretical frame, nor any theoretical or ideological conflict among them).

26

Finally, the fourth section gives a closing assessment of the status of criminology in Serbia today, and

makes an attempt to anticipate its further development. Shortly speaking, its actual status is not

satisfactory, while the future one is hard to anticipate since it is impossible to predict future crime trends

and patterns. It is definite, however, that criminologists should keep insisting, that the principle of efficacy

of reaction must not undermine the respect for human rights.

Key words: criminology, Serbia, profession of criminologist, transition, human rights.

About the Author:

Djordje Ignjatovic, PhD, Full Professor, Law School Belgrade. Subjects: Criminology, Penology, Criminal

Policy, Criminal Law – Special Part, International Criminal Law, Sociology; Research Interests: General

Criminology, Theories in Criminology, Crime statistics, Organized crime, Crime mythology, Hate crime,

Computer crime, Prisons, Criminal sanctions executive law; Main works: Criminology – textbook

(Kriminologija), 8 ed., Belgrade, 2007. Criminological Heritage (Kriminološko nasledje), 3. ed. Belgrade,

2006. Organized Crime (Organizovani kriminalitet), Belgrade, 1998. Criminal sanctions executive law

(Pravo izvršenja krivičnih sankcija), Belgrade, 2006. Kluwer`s Encyclopedia of Laws – Criminal Law,

Yugoslavia, Den Hague, 2000. (Co-author) ([email protected])

Criminology in the New States From Ex-Yugoslavia – Macedonian Experience

Oliver Bačanović

While Republic of Macedonia was part of ex-Yugoslavia, the concept of criminology was based and

developed on Marxist approach, regarding the explanation of the core of the criminality, as the major

subject of criminological studies.

In the period after Republic of Macedonia gaining independence, one study book of Criminology (by

Zoran Sulejmanov, PhD) was published, which develops its, so-called, eudemonistic theory.

Nevertheless, it is actually the Marxist view of crime, in a modified form, of course. /In addition to this,

the view goes also to the approach of this author toward the explanation of crime’s aetiology based on

the well-known deterministic approach for the reasons, conditions and occasions of the crime or the so-

called criminological factors./

Based solely on a vague review of the two most important publications from this period in Macedonia,

regarding the Macedonian authors, that contributed in these magazines with their own works, it could be

said, that wider theoretical issues of the concept of criminology, its subject and understanding the

criminality according to the newer theories and points of view were not analyzed enough, and even less

systematically treated. Another general impression is that in the publications mentioned above, the

criminological topics were less analyzed rather then criminal-legal (material and procedural) area.

mailto:[email protected]

27

Among the most studied issues in the periodical publications, chap-books, master and doctoral thesis,

above or among others from the criminological aspect, the following is abstracted: family violence,

victimization of vulnerable groups (especially women and children, Roma population and other

marginalized groups); organized crime and thus corruption and money laundering, trafficking in persons,

economic criminality, computer criminality, ecological criminality, violence criminality, road traffic

delinquency, recidivism and recidivists, etc.

During this period, special attention was paid to the juvenile delinquency. It has been working on

conceptualizing a new model of juvenile justice, as well as on its functioning according to a special codex

for juvenile justice.

This period is characterized by the affirmation of victimological researches and studies, thus preferring

overall approach to the victim of the crime.

There were criminological researches realized by the scientific research and university institutions, such

as: the industrialization and urbanization as social determinants of criminality and other socio-

pathological phenomena; juvenile crime in the transition period; family violence; aggressive crime; victims

of crime as part of the international victimological research; opinion of the citizens for the corruption in

the country; insecurity of the citizens due to the lower level of personal safety; risk factors of the Roma

population regarding the phenomenon of trafficking in persons, etc.

Regarding the use of results from certain criminological researches and studies, we cannot be satisfied not

only with relatively small number of realized researches, but also with the fact that the science and its

results are still not valued and respected enough.

Role of the civil sector and especially non-governmental organizations, on behalf of themselves or with

cooperation with international organizations, is significant in this area.

In the past period, there were significant activities at the Macedonian Association for Criminal Law and

Criminology, which, after every consultation or a round table, were followed by printed material,

containing the conclusions and decisions, delivered to all relevant factors, state organs, especially those

involved in the system of criminal justice. They have influenced the work practice, reforms in the legal

sector, crime and justice system, as well as influenced the theoretical plan.

Key words: concept of criminology; criminality; researches; juvenile justice; Republic of Macedonia.

About the Author:

Oliver Bačanović, PhD, graduated at Faculty of Law in Skopje in 1978. In 1996, he received his doctor’s

degree at the Faculty of Security, Skopje. Since 2005, he has been working as professor Ordinarius of

victimology and juvenile delinquency and crimes against children. Professor Bacanovic has written and

published over 40 works (articles, monograph and research projects). The main interest in his works is

victimology, children rights (especially juvenile justice), children victims; trafficking in persons.

28

Criminology in Bosnia and Herzegovina: An Analysis of Historical Development, Recent Trends

and Research

Borislav Petrović

Elmedin Muratbegović

The article reports trends in crime and criminal justice and reviews publication, education and scientific

research projects in key areas of Criminology in Bosnia and Herzegovina. Criminology, as a field of

inquiry had its beginnings in Bosnia and Herzegovina in the late 1950s in the writings of lawyers from the

University of Sarajevo. Much of the early Bosnian criminologists were heavily couched in criminal law

frameworks, and Criminology has been largely a sub discipline of law. In a Socialistic Republic of Bosnia

and Herzegovina, Criminology has not been grown into an obligatory independent academic discipline,

but was an interdisciplinary research field to which law, psychology, sociology and other discipline

contribute.

The past 15 years have seen war (1992-95) and permanent transitional process, which directly affected

Bosnian civil society. After the War in Bosnia and Herzegovina, Bosnian Criminologist kept a low profile,

but this change dramatically during the late 1990s, when The Faculty of Criminal Justice Science at the

University of Sarajevo was founded. As a part of the curriculum of its Faculty, Criminology became an

independent obligatory academic discipline. Interests of many lawyers, sociologists and psychologists in

crime and punishment from a more critical perspective, were the reasons for this development. It was a

first sign for the establishment of contemporary Criminology as a mix of European tradition and US

«sociological criminology».

Despite its European roots, (Bosnian) Criminology was closely linked with the development of

contemporary criminology in Europe. Being a very small country with a short academic tradition, it is

really surprising that the academic institutions in Bosnia and Herzegovina produce a fairly large amount of

criminological research, although only a small part may be visible internationally. Focusing mainly on a

few selected studies, we decided to provide a rather broad overview of criminological research in Bosnia

and Herzegovina, reflecting its diversity and breadth. Recent research has particularly focused on

organised crime, violent crime, juvenile delinquency, and xenophobic violence. The review concludes with

proposals for strengthening criminological research in Bosnia and Herzegovina and whole region of West

Balkan.

Key words: Crime, Criminology, Delinquency, Criminal Justice, Education, Research.

About the Authors:

Borislav Petrović is Associate Professor of Criminal Law and Criminology at the Faculty of Law, University

of Sarajevo. His current research interests include Comparative Criminology and criminal justice,

victimology and some problems of crime investigation (criminalistics). His work is reported in seven

books, and numerous journal articles and book chapters. ([email protected])

29

Elmedin Muratbegović is a Ph.D. student in the Faculty of Criminal Justice Science, University of Sarajevo;

He holds MS and in Criminology and Criminal Justice from the University of Sarajevo; He has conducted

empirical research on policing, environmental crime, study of fear of crime, self report delinquency

(juveniles) His work is reported in one books and numerous journal articles. ([email protected])

Criminology and Criminological Research in Slovenia

Gorazd Meško

The article presents the role of criminology and its developments in Slovenia. The article deals with the

following issues: origins of Slovenian criminology, contemporary Slovenian criminology, the social and

political context, the governmental context, government and criminology, criminology and criminological

research and challenges for Slovenian criminology.

Keywords: criminology, Slovenia, research, development.

About the Author:

Gorazd Meško, PhD, is associate professor of criminology and dean at the Faculty of Criminal Justice and

Security at the University of Maribor. His research fields are criminology, crime control, crime prevention,

victimology, and penology.

30

AVTORSKO KAZALO

B

Bačanović, Oliver · 5, 26 Bajagić, Mladen · 5, 23, 24 Bavcon, Ljubo · 3, 5, 7, 8 Britovšek, Mira · 3 Bučar-Ručman, Aleš · 3, 5

D

Dobovšek, Bojan · 3, 5, 15, 16, 21, 22 Dvoršek, Anton · 3, 5, 18, 19

E

Eman, Katja · 3, 5, 21, 22

F

Fallshore, Marte · 5, 16 Flander, Benjamin · 5, 13, 14 Frangeţ, Danijela · 3, 5, 18

I

Ignjatović, Đorđe · 3, 5, 25

J

Jager, Matjaţ · 3 Jevšek, Aleksander · 5, 16, 17, 22

K

Kanduč, Zoran · 3, 5, 9 Kešetović, Ţelimir · 5, 23 Klemenčič, Goran · 3, 5, 10, 11 Klinkon, Ines · 5, 19 Kos, Urša · 3

L

Lobnikar, Branko · 5, 15, 16

M

Maver, Darko · 3, 5, 19 Meško, Gorazd · 1, 2, 3, 5, 7, 15, 16, 19, 22, 23, 24,

29 Mikšaj-Todorović, Ljiljana · 3, 5, 24, 25 Minič, Denis · 11 Mitar, Miran · 3, 5, 22 Muratbegović, Elmedin · 5, 28, 29 Muršič, Mitja · 5, 12, 13

P

Pavšer, Nada · 5, 20 Peršak, Nina · 5, 12 Petrovec, Dragan · 3 Petrović, Borislav · 3, 5, 28 Podlogar, Aleksander · 3

S

Sotlar, Andrej · 1, 2, 3, 5, 17, 18

Š

Šelih, Alenka · 3 Škrbec, Jure · 5, 21

T

Tominc, Bernarda · 1, 3, 5, 23, 24

U

Ulčar, Miha · 3 Umek, Peter · 3

Z

Zupan, Matic · 5, 13, 14

zbornik povzetkov

Documents