DRAVJpodobro

Z E

Spana}ot e najbogat izvor na magnezium i `elezo od site zelen~uci

Pravete kombinacii na prirodno ceden sok, no i jadete ovo{je i zelen~uk

I LEK I HRANA

Da vnimavame: antibiotikot lekuva,no ne e bezopasen za telotoDa vnimavame: antibiotikot lekuva,no ne e bezopasen za teloto

Spana}ot e najbogat izvor na magnezium i `elezo od site zelen~uci

Pravete kombinacii na prirodno ceden sok, no i jadete ovo{je i zelen~uk

ZDRAVO KAT^E

GI KORISTIME DVOJNO POVE]E OD SLOVENCITE

Na Va{itepra{awa

odgovaraat lekari

specijalisti

бр. 19 | 20. 12 | 2018

I LEK I HRANADRAVJpodobro

Z E

Spana}ot go narekuvaat kral nazelen~ucite zaradi golemotokoli~estvo na hlorofil, vit-

amini i minerali. Za ovoj lisnatzelen~uk {to se konsumira i sve` igotven se znae deka e najbogat izvorna magnezium i na `elezo me|u sitezelen~uci, a bogat e i so kalium, ka -ko i so vitaminite A, od grupata B iC. Vo 100 grama spana} ima 1.400 mi -li grami minerali i vitamini, a sa -mo 20 kalorii zatoa {to sodr`ima lku belkovini i jagleni hidrati ire ~isi nema masti. Vo sostavot vle -

gu vaat i zna~ajni mikroelementi ka -ko fosfor, bakar, mangan, cink, jod iko balt, a negovite belkovini sodr -`at osum esencijalni amino ki se li -ni, poradi {to spana}ot ima ulogana antianemi~en faktor vo is hra na -ta na decata i na vozrasnite.

Spana}ot e korisen za zdravjetozatoa {to magneziumot e neophodenza rabotata na muskulite i srceto,kaliumot go zabrzuva isfrlawetona vodata od organizmot i so toa jaolesnuva rabotata na bubrezite isrceto i go namaluva krvniot priti-sok. Ima dobra kombinacija na vita-minite od B grupata koi se va`ni kajmetabolizmot na jaglenite hidrati,gi zajaknuvaat nervite itn. Vitami -not C go zajaknuva imunitetot, a be - ta-karotinot e va`en antioksidans.Zna ~aen izvor e i na folna ki se li -na, koja ima va`na uloga vo struktu-rata na crvenite krvni zrnca i vobremenosta. Rastitelnite vlakna gopomagaat vareweto na hranata, ja po -t tiknuvaat peristaltikata na cre va -

ta i go zabrzuvaat izla~uvaweto naotpadnite supstanci od organizmot.

Spana}ot obi~no se jade gotven itoa so oriz, so testenini, vo piti, aod nego mo`e da se prigotvuvaat irazni drugi recepti. Mo`e da se kon-sumira i sve`, na primer vo salataso luk, limon i maslinovo maslo, dase iscedi vo sok ili da se izmati vosmudi so drugi zelen~uci.

Ne se jade zgotven,pa stoen spana}

Korisnite nitrati pod odredenioko lnosti mo`at da se pretvorat vo{te tni nitrati, na primer koga zgot ve -no to jadewe stoi i se konzumira posleeden ili dva dena. Nitratite se sozda -va at zaradi enzimskite procesi {to seod vivaat vo spana}ot i mo`at da se vr -zat so crvenite krvni zrvna i da prediz -vi kaat gu{ewe. Zatoa se prepora~uvaspa na}ot da se jade taze zgotven.

Иskustvata na lu|eto sami po sebe govorat zamo}ta i vol{ebstvoto na ovoj proizvod:

JANE A.ST. GALEN, [VAJCARIJA

Imav netolerantnost kon laktoza i za toapiev ap~iwa. Otkako ja dobiv prvata tegla odKombuha Ekstrakt, po~nav da ja koristam i~ekor po ~ekor, sfativ deka imam podobru-vawa vo mojot stomak, pomalku kiselinskiproblem, pa zatoa ne mi treba{e da upotre-buvam ap~iwa za ogromnite stoma~nikiselini, koi gi imav prethodno. So koris-tewe na Kombuha Ekstraktot, izgubiv i

nekolku kilogrami, a isto taka, go zajaknav imuniot sistem. Se ~uvstvu-vam 10 godini pomlado i vo celosna sostojba i fitnes

Dali znaete deka PHD Ekstraktot sodr`i:B1, B2, B3, B5, B6, C Vitamin, Magnezium, Kalcium, Kalium, kako ipove}e od potrebnite mikroelementi Bakar, Nikel, Mangan, @elezo,Cink, Kobalt..., L-Mle~na kiselina...?

= Dali znaete deka Glukuronskata kiselina pomaga vo regulacijata naholesterolot i triglicerite i go pro~istuva organizmot od {tetniteotrovi, a L - Mle~nata kiselina ima silno antikancerogeno dejstvo ?

= Dali znaete deka Vitaminot B6 e potreben za rabotata na mozokot icentralniot nerven sistem, a C Vitaminot go podignuva imunitetot ?

= Dali znaete deka B1 ja zabrzuva funkcijata na {titnata `lezda i gozagreva organizmot, ja zgolemuva koncentracijata, pomaga za varewena hranata i ja podobruva psihi~kata stabilnost, a B2 ima zna~ewevo rasteweto, za{titata na ko`ata, sluzoko`ata, o~ite i nervniot sis-tem i spre~uva pojava na rak. Se koristi za le~ewe na: ~ir na

ro`nicata, konjuktivitisot i fotofobijata (nesre}a pri~ineta odsvetlina)?

= Dali znaete deka nesoodveten vnes na Magnezium doveduva domuskulni gr~evi i se povrzuva so kardiovaskularnite bolesti, dija-betesot, visokiot krven pritisok, anksioznosta i osteoporozata?

= Dali znaete deka Kalciumot osven {to sozdava koskena masa ispre~uva osteoporoza, ja normalizira rabotata na nervite imuskulite, ja regulira rabotata na srceto, onevozmo`uva zgrut~uvawena krvta i pottiknuva dobar son, a i dobar e za rabotata naimunolo{kite kletki kako i za zdrava ko`a i kosa ?

= Dali znaete deka Bakarot e biten za kolagenot i svrznite tkiva, aManganot ja potpomaga mozo~nata funkcija, pomaga vo nesozdavawe naugru{oci vo krvta ?

= Dali znaete deka Nikelot kako mikroelement pomaga vo apsorpcijatana `elezoto, a @elezoto e va`no za odli~nata vrednost na hemoglo-binot vo krvta?

= Dali znaete deka Cinkot e va`en za Imunitetot na organizmot, aKobaltot go pomaga procesot na apsorpcija na vitamin B12 i go pomaganervniot sistem?

I {to u{te ne...

Denes, Utre, Zadutre.... 6, 7, 8.12.2018 г.Nabavi 2 Tegli od 212 ml., Dobij 1 GRATISKontakt: 075/217 397https://kombuchaextract.blogspot.com

VKUPNO 3 TEGLI PLATI NAMESTO 3750 den.,SAMO 2500 den so Besplatna дostava do vrata

ПХД Екстракт од Комбуха Тајната на древните императори...Почувствувајте енергија за 15 мин...

Sostav na 100 grama spana}l Vitamin C - 59 mg.l Vitamin A (karotin) - 4,15 mg.l Folna kiselina - 145 mg.l Kalium - 541 mg.l Kalcium - 81 mg.l Magnezium - 75 mg.l Natrium - 74 mg.l @elezo - 3 mg.

Spana}ot e najbogat izvorna magnezium i `elezo od site zelen~uciVo 100 grama spana} ima 1.400 mg. minerali i vitamini, a samo 20kalorii zatoa {to sodr`i malku belkovini i jagleni hidrati

Makedoncite koristat trojnopove}e antibiotici otkolkuSkandinavcite i dvojno po -

ve }e otkolku Slovencite. Denes ezg o le mena svesta za pravilnata up -o treba na ovie zna~ajni lekovi ipostoi trend na namaluvawe za ra-zlika od pred dve-tri decenii, nosepak se u{te se pijat mnogu pove}eotkolku {to navistina treba.

Spored predupreduvawata naSZO i lekarite niz svetot, na ~ove -{ tvoto mu se zakanuva serioznaopa s nost da se najde vo pos t -antibiotsko vre me koga poznatiteantibiotici pove}e nema da delu-vaat na bakteriite i koga i naj obi~ -ni te infekcii i najrutinskiteoperacii }e stanat se r i ozen predi-zvik. Bakteriite za ra di nepravil nai nepotrebna up o treba ra z vi vaatotpornost kon antibioti ci te i }edojde vreme koga ovie le ko vivoop{to nema da gi ubivaat. Ima sepove}e slu~ai koga na pacietnite so

infekcii so e{erihija koli ilistafilokoki ne im deluva nitu edenpoznat antibiotik.

ZGOLEMENA TEMPERATURA NE E POVIK ZA ANTIBIOTIK

Antibioticite se efikasni samokaj bakteriskite infekcii, a nemaatefekt pri virusni infekcii, iako~esto se zemaat tokmu pri virusiili kako prevencija od potencijalnabakteriska infekcija koja vo momen-tot ne postoi. Bakteriskite in-fekcii koi treba da se lekuvaat soantibiotici se naj~esto vospaleniena uvoto i sinusite, silno vospale-nie na grloto, belite drobovi itn.Virusnite infekcii koi ne treba dase tretiraat so antibiotici se nas-tinka, bronhitis, vo mnogu slu~ainajgolem del od bolestite {to sepro sledeni so povra}awe i dijarea.Zgolemenata temperatura ne e povikza antibiotik.

I pokraj nivnata mo} da spasat`ivoti, ovie lekovi ne se bezopasnii nivnata upotreba ima posledicipo organizmot, osobeno kaj decata.Onie deca na koi rutinski im seprepi{uvaat antibiotici za respi-ratornite infekcii so tek na vrememo`at da stanat podlo`ni na agre-sivnata crevna bakterija klostri di -ja dificile, koja e otporna naan tibiotici, te{ko se lekuva i pre -diz vikuva seriozni zdravstveni pos -ledici i smrt. Isto taka, decata koimnogu rano dobile antibiotici po -do cna mo`e da imaat problemi sote ̀ inata ili so astma.

Zatoa e mnogu va`no antibi-oticite da se pijat samo koga mora,da ne se zemaat i da ne se prekinu-vaat na svoja raka bez preporaka odlekar i da ne se delat so drugi.

ZADOL@ITELEN E PROBIOTIKAntibioticite ne pravat razlika

pome|u lo{ite i dobrite bakteri igi ubivaat site. Tie ja uni{tuvaat ina{ata crevna flora koja ima po ve -}e vidovi na dobri bakterii so ulo -

ga vo imunitetot, vareweto na hr a -natata i dr. i zatoa kako kako nus-po-java ~esto se javuva proliv, bolki vo`eludnikot ili vo crevata, vagi-nalni infekcii kaj `enite, rast nagabi~ni infekcii itn. Zatoa koga sezema antibiotik se prepora~uva is-tovremeno zemawe i na probiotici,odnosno na kulturi od poleznitebakterii. Probioticite se produktina golem broj potentni mikroorga-nizmi koi mo`at da ja izmenat mi -kro florata na doma}inot i dapre dizvikat korisni efekti po ne-govoto zdravje. Tie mo`e da se naba-vat vo apteka kako farmacevtskiproizvod, a se nadomestuvaat i sofermentirana hrana koja prirodnogi sodr`i. Probioticite ne delu-vaat bez prebiotici, {to se ras ti -tel nite vlakna od hranata {to gi{ti tat probioticite od `elu do~ na -ta kiselina i gi nosat vo crevata.

Kako poddr{ka pri infekciimo`e da se koristat razni produktiod prirodata so antibakterisko de-jstvo i so toa da se namali masov-nata upotreba na antibioticite. Netreba da se zaboravi nitu na os-novnite preporaki pri nastinki kakoprovetreni prostorii, navla`netvozduh, odmarawe i hrana bogata sovi tamini i minerali kako topli su -pi, zeleni salati i mnogu ovo{je.

GI KORISTIME DVOJNO POVE]E OD SLOVENCITE

Prirodni probioticil jogurtl kefirl surutkal tvrdi sirewal kisela zelkal prirodno skiselena zimnical jabolkov ocetl kombuhal misol maslinkil crna ~okoladal kisel leb od celo zrno

Prirodni antibioticil lukl propolisl ehinaceal zelen ~ajl `alfijal cimetl karanfil~el maslo od origanol renl |umbirl kromidl kurkuma

3

@IVOT DRAVJpodobro

Z E

Da vnimavame: antibiotikot lekuva,no ne e bezopasen za telotoAntibioticite ne pravat razlika pome|u lo{ite idobrite bakterii i gi ubivaat site. Tie ja uni{tuvaat i na{ata crevnaflora koja ima pove}e vidovi na dobri bakterii so uloga vo imunitetot,vareweto na hranatata...

Zimata e na pragot, a so nea i pe -ri odot koga postoi samo edeniz bor na obuvki {to mo`e da gi

nosite i da ostanete zdravi, a toa sezimskite ~evli i ~izmi. Pove}e ne edovolno da obuete samo dobri esen-ski ~evli, zatoa {to ~ekoreweto vozima nosi pove}e predizvici, kako{to se snegot, do`dot, veterot, kal -ta i mrazot. Patikite, pa i onie odko ̀ a, kako i obuvkite so visoki pot -pe tici treba da gi odlo`ime vo pla -kar da ja ~ekaat proletta. Duri netreba da im se popu{ta i na mladitekoi in s i s tiraat na u~ili{te daodat vo pa tiki.

KUPETE DOBRI ^IZMI, ZA DA NE LEKUVATE NASTINKI

Vo izborot ~esto vlijae i cenata,no zimskite ~evli i ~izmi go ~uvaatzdravjeto i zatoa e poumno pove}epari da se vlo`at vo solidni obuv -ki, otkolku da se potro{at na leku -va we na nastinki i poserioznibo lesti. Od druga strana, vlo`enitepari vo kvalitetni ~izmi redovnose isplatuvaat zatoa {to so pra vil -no odr`uvawe i ~uvawe tie se nosatvo pove}e godini. Poevtinite obuvkiobi~no se i pomalku kvalitetni, papo golemi se {ansite da propu{tat

voda i pobrzo da se istro{at.Dobrite ~izmi treba da vi ovoz -

mo ̀ at da ~ekorite lesno i bez napori vo niv treba nogata da vi bide nasigurno i komotno. Pri iz bo rot tre -ba da vnimavate na nekolku prak ti~ -ni detali. Чizmite nikako ne trebada vi bidat tesni. Napred nad prs -ti te treba da imaat zajaknat nepro -pu sen sloj. [tiklata treba da enis ka, a |onot mek i fleksibilen,na praven od guma za da ve {titi odstudenata podloga. Чizmite trebada se oblo`eni odvnatre so sun|erili so ve{ta~ko krzno za da se obez -be di toplina na stapaloto. Treba dase visoki barem nad glu`dovite zada go spre~at rastopeniot sneg dana vleze odozgora i da gi namokri no -ze te.

Na izborot vlijae i vozrasta,sti lot na `ivot, koli~inata na pe -{a ~ewe i rabotnoto mesto, no pre -po ra~livo e na raspolagawe da seimaat barem dva ~ifta zimski obu-vki.

IZBEGNUVAJTE ^ORAPI OD SINTETIKAI izborot na ~orapite e va`en za

toa dali stapaloto }e bide e stu-deno ili ne. Чorapite od sintetikatreba da se izbegnuvaat zatoa {to

predizvikuvaat potewe i ladewe nastapaloto, a ne ja vpivaat potta.Tre ba da se nosat pamu~ni i volneni~o rapi, a pozimurlivite treba dano sat po dva para. Pamu~nite ~ora -pi se ne`ni za ko`ata i ja vpivaatpot ta, a volnenite great i ja ~uvaattop linata, zatoa {to volnata e od -li ~en izolator.

Biten preduslov da vi bide top -lo na nozete nadvor e tie da e stop -le ni u{te pred da izlezete. Po s tojatniza na~ini kako da ja pottiknetecirkulacijata na stapalata i da gistoplote nozete, kako kupki, toplo-ladni tu{evi, konsumirawe na hrana{to gree itn. Dokolku nemate vreme,a sigurno znaete deka nadvorstapalata nema da vi se stoplat, za-grejte gi so fen pred da se obuete.Potro{enoto vreme za vakvoto„fenirawe” sekako vredi, zatoa {tovo zima dobroto zdravje najte{ko se~uva, a brz na~in da se izgubi se stu-denite noze.

Do prolet odmorete gi patikite,vreme e za zimski ~evli

4

PREPORAKADRAVJpodobro

Z E

Голем избор на пакетиза слабеење и целулит и можност за плаќањедо 12 рати со Дајнерс

Годишен пакет со 50 % попустНОВО мадеромасажаза само 500 ден.времетраење 60 мин.нас. Кисела Вода ул. Виктор Иго бр. 23Тел. 02 2772-850 078 700-528; 072 268 987

Dobrite ~izmi treba da vi ovozmo`at da ~ekorite lesno i beznapor i vo niv treba nogata da vi bide na sigurno i komotno

PRA[AJTE LEKARDRAVJpodobro

Z EPRA[AWE: Pred nekolku nedeli na gornata edinica zabarotpo~na postapka za lekuvawe na zabot i za ~istewe na korenot. Mo-mentno imam privremeno polnewe i treba za izvesno vreme daodam na trajno polnewe. Problemot e vo toa {to pred nekoj denzabot po~na da potemnuva vo eden del. Bidej}i se raboti za predenzab, promenata na bojata ne mi se dopa|a i mnogu sum zagri`enadali }e se zadr`i ili }e potemni celiot zab. [to treba da se pre-vzeme? Dali posle kone~noto polnewe i zatvarawe na zabot }ese vrati prvobitnata boja ili treba da se vr{i izbeluvawe?

Za promenetata boja na zabot se re{ava posle lekuvaweto

Odgovor: Prednite zabi se izraz na celokupnata zdravstvenasostojba vo ustata. Nositeli se na estetikata, fonetikata, mas-tikacijata i zatoa na site ni e mnogu va`no vo kakva pozicija se.

Za `al i o{tetuvawata i zaboluvawata naprednite zabi se mnogu ~esti.

Vo va{iot slu~aj e te{ko da se pro ce -ni krajniot rezultat od izvr {e ni ot tret-man i toa od nekolku pri~ini. Glavno,presudna e dijagnozata - dali se rabotiza akuten proces ili ne, dali pri~inaza lekuvaweto e nekroza ili bakteriskitip na o{tetuvawe, dali se raboti zaednostaven dlabok karies ili za komp-likuvan tip na dlaboka destrukcija nazabnoto tkivo itn. Skoro sekoga{ navre-menata dijagnoza so klini~ki pregled irtg snimka e dovolna za po~etok i zasproveduvawe na vistinskata terapija.Taa e so vitalna metoda na tretman zazadr`uvawe na izgledot na zabot i za

izbegnuvawe na sostojbi vo koi se menuva bojata. No, no nekoga{doa|a do promena na bojata i toa e ireverzibilen proces, za kojpo zavr{eniot tretman na lekuvawe i definitivnoto polnewena zabot }e ima potreba od belewe.

Po procenka na mati~niot stomatolog mo`e i protetski da sere{i estetskiot moment. Toa }e go procenite po zavr{uvawetona terapijata so definitivno polnewe i kontrolna snimka na rtg.@al mi e {to vo va{iov slu~aj ne mo`am da vi ponudam konkretenodgovor i moram da vi pi{uvam pove}e za mo`nite re{enija pozavr{uvaweto na lekuvaweto, bidej}i za vakov kompeksen tip nalekuvawe se potrebni pove}e podatoci i zadol`itelno sledewena celiot proces na terapija.

PRA[AWE: Po~ituvani, na{ata }erki~ka ima 22meseci. Se u{te ne zboruva i koristi samo 5-6smisleni zborovi. Ne poka`uva so prst koga sakane{to, tuku ne vle~e kon sakanoto. Ne saka da jadesama, ne ja fa}a hranata so race, samo ja otvara us-tata i ~eka da i dademe. Ne saka da dr`i biskvitvo rakata ili druga hrana, ne saka da dr`i nitula`ica. Ako i stavime hrana vo rakata, ja frla ipla~e. Sakame da odime na defektolog i logoped,mnogu sme zagri`eni.

Nedopiraweto na hranatamo`e da e zaradi taktilnapreosetlivost na deteto

Odgovor: Po~ituvani roditeli, vo razvojot nadecata postojat odredeni o~ekuvani ve{tini koise javuvaat vo odreden period, no i alarmantniznaci vo odnos na tipi~niot razvoj. Zemaj}i go voobzir seto ona {to ste go navele vo va{etopra{awe smetam deka posetatana defektologot i logopedote najsoodvetnoto ne{to voovoj moment.

Logopedot }e mo`e dave posovetuva vo odnos narazvojot na govorot i dalie potrebna stimulacija nagovorot ili }e dade u{temalku vreme na prirod-niot razvoj, dodeka de-fektologot }e gi pogledneostanatite oblasti narazvoj. Toa {to va{etodete ne dopira hranamo`e da uka`uva na tak-tilna preosetlivost, kojaako ne se nadmine }e vli-jae vrz razvojot na finatamotorika, u~eweto i odnesuvaweto. Bidej}i ranataintervencija e klu~na, kolku poskoro va{eto detepomine niz logopedska i defektolo{ka procena,tolku pobrzo }e se prevzemat site ~ekori za da senadminat eventualnite pote{kotii vo razvojot.

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pra{ajte lekar“ e nameneta za pra{awa vo vrska so va{eto zdravje.

Pra{awata (ve molime da bidat vo kratka forma), mo`e da gi ispra}ate nana{ite adresi:

ul. Kej 13 noemvri GTC lokal 24, Skopje, kako i na skopskoeho@yahoo.com. Redakcijata na „Podobro zdravje“ }e se obide najbrzo {to mo`e da najde

soodveten lekar, za da go dade odgovorot koj }e go objavime na na{ite stranici.

Maja Traj~ova,defektolog,Zdru`enie za ranastimulacija, razvoj iigra kaj decaKreativa Istok

d-r KostadinkaLivrinskastomatolog,PZU „Ani-dent“

Ovo{jeto i zelen~ukot se son ~e -va, polnovredna hrana za ~o ve -kot i ne postoi druga hrana

ka ko niv. Tie se darovi od prirodatakoi otsekoga{ mu bile dostapni na~ovekot za da go potpomognat ne-goviot opstanok i razvoj. Nitu ednadruga hrana ne obezbeduva momentnoosve`uvawe na organizmot kako sve -`o to ovo{je i zelen~uk, a voedno gokre pi teloto so vitamini.

SOKOT E DOBAR, AMA OVO[JETO E PODOBRO

Sovremeniot `ivot i novite soz-nanija vo poslednite decenii dove-doa do masovna upotreba na sve`ocedeni sokovi od ovo{je i zelen~ukvo ishranata na lu|eto, a osobeno nadecata. Skoro sekoe doma}instvo po -se duva sokovnik zaradi uverenietodeka prirodnite sokovi od ovo{je izelen~uk se istoto {to i samotoovo{je i zelen~uk, so taa razlika {toso pomo{ na sokovite se vnesuva po -go lemo koli~estvo od plodovite.

Vistinata e poinakva i veli dekasokot ne e isto so celata namirnica,a so cedeweto se gubat vredni sosto-jki. Zdravoto i polnovredno ovo{je izelen~uk se pretvora vo ne{to poma-lku zdravo i necelosno. So ce de we -to, kako prvo, se otfrluvaat na j zdra-vite delovi od ovo{jeto, kako lu{ pa -ta, semkite i membranite, a vo nivmo`e da ima korisni sostojki {to ginema vo „mesoto”. Vo lu{pata ima na-jgolem del od rastitelnite vlakna,kako i najgolem broj na antioksi-dansi, fitonitrienti, vitamini iminerali. Vla k nata ne bi smeelo dagi otfrlame zatoa {to tokmu tie seodgovorni za polesno varewe nahranata, za ~uvstvoto na sitost i za

usporenata apsorpcija na {e}erite,{to rezultira i so pomali skokovi voinsulinot. Isto taka, so sokovite sevnesuvaat pove}e kalorii, a pobrzose vra}a ~uvstvo na glad zatoa {tokalorite se ispieni. Eden portokalsodr`i 45 kalorii, a ~a{a sok odportokal 110 kalorii.

Dopolnitelen problem e i iz bo -rot na sokovnik za da se dobie vis tin -ski zdrav sok, {to e u{te eden adutpove}e da se koristat zabite i da sejadat celite plodovi. Sokov ni ci te{to cedat so cirkulacija gi zagrevaatkletkite na ovo{jeto i ze len~ukot pricedewe i se smeta deka taka sokotgubi del od vrednite sostojki, pazatoa se prepora~uvaat sokovnici sopresa, t.e. so ladno cedewe.

SMUTI I SOK SAMO NA PRAZEN STOMAK

Zaradi ovie argumenti dene{ ni -te preporaki za prirodnite sokovi sede ka tie ne se isto {to i celoto ovo -{ je. Ne treba da se preteruva vo niv-nata upotreba, a cedeweto na sokovinikako ne bi trebalo da go zamenijadeweto na ovo{je i zelen~uk. Se ka -ko, tie se osve`itelni, vkusni i zdr -a vi napitoci, no treba da se promenipe rcepcijata kon niv.

Posoodvetna varijanta za vakvovnesuvawe na ovo{je i zelen~uk esmuti, odnosno gust ka{ast sok {to sedobiva koga ovo{jeto, zelen~ukot, ze-leniloto }e se izme{aat so malkuvoda vo blender. Na ovoj na~in vosmudito ostanuvaat site sostojki odlu{pata i semkite, a rastitelnitevlakna se isitneti i se u{te polesniza varewe. Dopolnitelna prednostna smutito e {to polesno i pobrzo sepravi od sve`o cedeniot sok, a mie -we to na blenderot e daleku poednos-tavno od mieweto na sokovnikot.

Kombinaciite {to mo`e da se

sta vat vo blenderot se mnogubrojni,no bitno e da se sledi praviloto de -ka ovo{jeto se me{a so lisnat zelenze len~uk. Isto taka, sve`ite pri rod -ni sokovi i smudite treba da se pijatna prazen stomak, zatoa {to taka naj -do bro se iskoristuvaat nivnite sos -toj ki, i toa polovina do eden ~aspred obrokot.

OSVE@UVA I KREPI

Pravete kombinacii na prirodno ceden sok, no i jadete ovo{je i zelen~ukSve`ite prirodni sokovi ismutite treba da se pijat naprazen stomak, zatoa {to takanajdobro se iskoristuvaatnivnite sostojki, i toapolovina do eden ~as predobrokot

7

ZDRAVO KAT^E DRAVJpodobro

Z E

Od koe ovo{je da napravite sokSokovite mo`e da gi cedite vo raz nikombinacii, spored vkusot. Eve kojplod, za {to e dobar:

l JABOLKO - sokot od jabolko go ~is tiorganizmot i blagoprijatno de luvana celiot organizamm. Bogat e so vi -ta minite A i C. Za da go spre ~i te po -te mnuvawe na jabolkoto, pred da goce dite poprskajte go so sok od limon.

l GREJPFRUT - ima pet pati pove}evitamin C od portokalot i e silnosredstvo za ~istewe na organizmot.Crveniot grejpfrut e poblag i poma-lku kisel. Ovoj sok e bogat so bio -fla vonoidi.

l KRU[A - sokot od kru{a e gust i blag,bogat so tiamin, riboflavin, nija -cin i folna kiselina. Isto taka edo bar izvor na vitamin C, kalcium,ka lium, fosfor.

l GROZJE – Grozjeto e bogato so ka li -um koj vospostavuva alkalna ramno -te`a vo krvta i ja stimulira ra bo tatana bubrezite i srceto. Gro z jeto gi~isti belite drobovi i go os lo bo du -va organizmot od mo~nata ki selina.

l LIMON - poradi bogastvoto na bio -flavonoidi, limonot e odli~en zadetoksikacija. Sokot od limon najdo-bro osve`uva vo tekot na letoto, a votekot na zimata {titi od nastinki.