zdravstvena nega novorojenČka z zlatenico · valentina krajnc, zdravstvena nega novorojenčka z...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA Z

ZLATENICO (Diplomsko delo)

Maribor 2012 Valentina Krajnc

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: viš. predav. dr. Jadranka Stričević

Somentorica: Mag. Mirjana Todorovič Guid, dr. med.

i

Kazalo Vsebine

POVZETEK ........................................................................................................................ iv ABSTRACT ......................................................................................................................... v 1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1. Namen diplomskega dela ........................................................................................ 2

1.2. Cilji diplomskega dela ............................................................................................ 2 2. ZLATENICA ................................................................................................................ 3

2.1. Presnova bilirubina ................................................................................................. 3 2.2. Vzroki za nastanek zlatenice ................................................................................... 5 2.3. Crigler-Najjar sindrom ............................................................................................ 6

2.5. Dubin- Johnsonov sindrom ..................................................................................... 6

2.6. Rotorjev sindrom .................................................................................................... 6 3. VRSTE ZLATENICE .................................................................................................. 8

3.1. Fiziološka zlatenica (FZ) ........................................................................................ 8 3.2. Patološka zlatenica (PZ) ......................................................................................... 8 3.3. Hemolitična zlatenica ............................................................................................. 9 3.4. Zlatenica zaradi dojenja ........................................................................................ 10

3.5. Zlatenica zaradi materinega mleka ....................................................................... 11 4. ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA Z ZLATENICO ........................... 12

4.1. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju zlatenice ........................................... 14 4.2. Aktivnosti zdravstvene nege v okviru 14. osnovnih življenjskih aktivnosti ........ 15 4.2.1. Dihanje .............................................................................................................. 15

4.2.2. Prehranjevanje in pitje ....................................................................................... 16 4.2.3. Gibanje .............................................................................................................. 18

4.2.4. Izogibanje nevarnostim v okolju ....................................................................... 18 4.2.5. Izražanje verskih čustev .................................................................................... 19

4.2.6. Koristno delo, rekreacija in razvedritev ............................................................ 20 4.2.7. Spanje in počitek ............................................................................................... 20

4.2.8. Osebna higiena in urejenost .............................................................................. 20 4.2.9. Oblačenje in slačenje novorojenčka .................................................................. 21 4.2.10. Izločanje in odvajanje .................................................................................... 22

4.2.11. Vzdrževanje normalne telesne temperature ................................................... 22 4.2.12. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev- komuniciranje ........................................ 23 4.2.13. Učenje in pridobivanje znanja ....................................................................... 23

4.2.14. Koristno delo ................................................................................................. 24 5. ZDRAVLJENJE ZLATENICE ................................................................................ 25

5.1. Fototerapija ........................................................................................................... 25

5.2. Izmenjalna transfuzija (IT) ................................................................................... 26

6. PRIPRAVA NOVOROJENČKA NA FOTOTERAPIJO ...................................... 27 7. PRIPRAVA NOVOROJENČKA NA IZMENJALNO TRASFUZIJO ................ 29 8. EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 33

8.1. Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 33 8.2. Metodologija raziskovanja .................................................................................... 33

8.3. Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 33

ii

8.4. Raziskovalno okolje .............................................................................................. 34 8.5. Etični vidik ............................................................................................................ 34

9. REZULTALI RAZISKAVE ..................................................................................... 35 10. RAZPRAVA ............................................................................................................ 45

11. SKLEP ..................................................................................................................... 50 ZAHVALA ......................................................................................................................... 51 LITERATURA .................................................................................................................. 52 PRILOGA 1 ....................................................................................................................... 57 PRILOGA 2 ....................................................................................................................... 62

iii

Kazalo slik

Slika 1 Kramerjevo pravilo ................................................................................................. 12 Slika 2 Ikterometer .............................................................................................................. 14 Slika 3 Odvzem krvi pri novorojenčku ............................................................................... 18 Slika 4 Oblačenje novorojenčka .......................................................................................... 22

Slika 5 Fototerapija .............................................................................................................. 27 Slika 6 Zaščita oči ............................................................................................................... 29 Slika 7 : Oblike zdravljenja zlatenice .................................................................................. 30 Slika 8 IT ............................................................................................................................. 31

Kazalo grafov

Graf 1 Spol zaposlenega ...................................................................................................... 35 Graf 2 Zaposlitev ................................................................................................................. 35 Graf 3 Negovalni problem ................................................................................................... 36 Graf 4 Med drugim so tudi pogosti negovalni problemi… ................................................. 36 Graf 5 Preprečevanje CMP pri zlateničnem novorojenčku ................................................. 37 Graf 6 Blato pri novorojenčku z zlatenico........................................................................... 37 Graf 7 Barva urina ............................................................................................................... 38 Graf 8 Sprememba barve urina in porast koncentracij v krvi.............................................. 38 Graf 9 Telesna teža novorojenčka ....................................................................................... 39 Graf 10 Označitev con ......................................................................................................... 39 Graf 11 Ocenitev con ........................................................................................................... 40 Graf 12 Mejna vrednost bilirubina ...................................................................................... 40 Graf 13 Zakaj nastane zlatenica? ......................................................................................... 41 Graf 14 Ali lahko nastane zlatenica zaradi materinega mleka?........................................... 41 Graf 15 Vzroki za nastanek zlatenice so? ............................................................................ 42 Graf 16 Drugi možni vzroki za nastanek zlatenice so? ....................................................... 42 Graf 17 Ali ste že doživeli primer izmenjalne transfuzije? ................................................. 43 Graf 18 Ali ste v času od 2007 do 2011 obravnavali novorojenčka z izmenjalno

transfuzijo? .......................................................................................................................... 43 Graf 19 Ali menite da je izmenjalna transfuzija še klinično indicirana?............................. 44

Kazalo tabel

Tabela 1 Dejstva in problemi pri razumevanju presnove in toksičnosti bilirubina ter njihov

vpliv na kriterije za zdravljenje n.h. (Bratanič et. al, 2002, str. 10) ...................................... 4 Tabela 2 Razdelitev vzrokov hiperbilirubinemij (Bratanič et. al, 2002, str. 20) ................... 5 Tabela 3 Razlike med dednimi indirektnimi hiperbilirubinemijami (Bratanič et. al, 2002,

str. 116) .................................................................................................................................. 7 Tabela 4 Pravilo Kramer...................................................................................................... 13

Tabela 5 (Bratanič,2005, stran 72) ...................................................................................... 32

../../Sebastjan/Desktop/DIPLOMA.doc#_Toc335038650

iv

POVZETEK

V sklopu diplomskega dela je predstavljen novorojenček z zlatenico. Opisane so razlike

med fiziološko in patološko zlatenico, vzroki za nastanek zlatenice ter zdravljenje.

V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani negovalni problemi novorojenčka z

zlatenico. Zlatenica je razdeljena na fiziološko in patološko. Opisana je fototerapija, kot

eden najpogostejših načinov zdravljenja zlatenice in pa izmenjalna transfuzija (IT).

Osredotočili smo se na vlogo medicinske sestre pri preprečevanju zlatenice ter aktivnosti

zdravstvene nege v okviru 14 osnovnih življenjskih aktivnosti.

V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli

s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na otroškem in porodnem oddelku

Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, kateri je

najpogostejši negovalni problem pri novorojenčku z zlatenico ali so medicinske sestre

seznanjene z mejnimi vrednostmi indirektnega bilirubina in z vzroki za nastanek zlatenice

ter ali se izmenjalna transfuzija še uporablja kot eden od načinov zdravljenja.

Ključne besede: novorojenček, bilirubin, zlatenica, negovalni problemi, vloga medicinske

sestre

v

ABSTRACT

In my diploma is presented a new-born with jaundice. In it there are described the

differences between the fizological and patalogical jaundice, the cause of jaundice and its

treatment.

In the theoretical part of my diploma are described the care problems with a new-born with

jaundice. Jaundice is divided to fizological and patalogical. Phototherapy is described as

one of the most common ways of treating jaundice and also exchangeable transfuse (IT).

We focused on the part that a medical sister plays at prohibiting jaundice and also on the

activity of medical care of 14 basic life activities.

In the empirical part of my diploma there are presented the results of a research, which we

gathered with an anonymous questioner. In the research there where involved 30 medical

sisters and medical technicians, employed in the child and birth department in the hospital

SG. On the facts gathered we figured out which are the most common problems with

treating new-borns with jaundice also if the medical sisters are knowledgeable with the

border values of indirect bilirubin and with thereason of the begining of jaundice and also

if the exchangeable transfuse is still used as one of the methods of treatment .

Key words: new-born, bilirubin, jaundice, care problems, the part that a medical sister

plays

1

1. UVOD

Zlatenica je pri novorojenčkih pogosta in ni bolezen, pa vendar je pogosto razlog za

podaljšano hospitalizacijo.

Zlatenica je stanje, ki se pojavi pri novorojenčkih v roku 2-3 dneh po rojstvu. Zlatenica je

porumenelost kože in/ali beločnice. To je posledica zvišanih vrednosti bilirubina v krvi

novorojenčka. Zlatenica se običajno pojavi najprej na obrazu, nato pa se pomakne navzdol

na prsi, trebuh, roke in noge. Zlatenica je najbolje razvidna na naravni svetlobi in jo je

težje zaznati na dojenčkih s temnejšo poltjo. (American pregnancy association, 2009)

Zlatenica pri novorojenčku je največkrat posledica nezrelosti jetrnih encimov in

nezadostne naseljenosti črevesja z bakterijami. V času intrauterinega življenja (znotraj

maternice) levji del nalog plodovih jeter opravila jetra matere. Vzrok za zlatenico

novorojenčka je lahko tudi v nezdružljivosti materine in otrokove krvne skupine, lahko je

posledica zamašenih žolčnih vodov, zapore črevesa, hepatitisa, mononukleoze,

najrazličnejših dednih bolezni, ki prizadenejo različne korake v procesu izločanja

bilirubina (Crigler - Najjar sy. 1, Crigler - Najjar sy. 2, Gilbertov sindrom, Dubin -

Johnsonov sindrom)…(Serdinšek, 2010)

Zlatenica pa se lahko pojavi tudi zaradi dojenja, ker materino mleko vsebuje nekatere

snovi, ki zavirajo delovanje jetrnih encimov novorojenčka.

V zadnjem času strokovnjaki menijo, da zlatenico zaradi dojenja povzroča povečana

enterohepatalna cirkulacija bilirubina – nepravilna tehnika dojenja in premalo pogosto

odvajanje mekonija. Prav tukaj pa pride vloga medicinske sestre še posebej do izraza.

Medicinske sestre morajo poznati pravilno tehniko dojenja in jo posredovat otročnicam,

saj le z zgodnjim, pogostim in predvsem pravilnim pristavljanju k prsim lahko preprečimo

zlatenico zaradi dojenja.

Pri zlateničnem novorojenčku medicinske sestre opazujejo novorojenčkove temeljne

življenjske aktivnosti in na osnovi ugotovitev iz opazovanj izvajajo zdravstveno nego.

Posebej pozorne morajo biti na prehranjevanje novorojenčka, spanje in počitek, čistočo in

nego telesa, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezno lego, izogibanje nevarnostim ter

vzdrževanju telesne temperature.

Valentina Krajnc, Zdravstvena nega novorojenčka z zlatenico, 2012

2

Zlatenico se zdravi na dva načina: s fototerapijo in izmenjalno transfuzijo. Fototerapija je

varen in učinkovit način zdravljenja novorojenčka, ki ima visoko stopnjo nekonjugiranega

bilirubina. Deluje na principu modre svetlobe v spektru okoli 450 μm.

Izmenjalna transfuzija je urgenten poseg, pri katerem skozi popkovno veno zamenjajo

določen volumen otrokove krvi, da preprečijo degeneracijo nevronov in nekrozo bazalnih

ganglijev.

Koncentracija bilirubina pri kateri se zdravniki določajo med fototerapijo in izmenjalno

transfuzijo je odvisna od vzroka nastanka zlatenice, gestacijske starosti novorojenčka,

starosti dojenčka (merjene v urah), teže in drugih faktorjev. (Ashwill in James, 2007, str.

747.)

Pomembni so še rizični dejavniki, kot so: asfiksija, hipertenzija, hipertermija, hitra

intervinozna infuzija, acidoza, sepsa, ki vpliva na krvnomožgansko pregrado.

1.1. Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno nego novorojenčka z zlatenico, z

raziskavo ugotoviti, katere ukrepe morajo medicinske sestre izvajati pri fototerapiji ter ali

je izmenjalna transfuzija še prisotna kot del zdravljenja novorojenčka z zlatenico.

1.2. Cilji diplomskega dela

Predstaviti zlatenico pri novorojenčku.

Predstaviti pomen dojenja pri otroku z zlatenico.

Predstaviti načine zdravljenja zlatenice.

Predstaviti vlogo medicinske sestre pri preprečevanju zlatenice pri novorojenčku.

Ugotoviti najpogostejše aktivnosti zdravstvene nege pri otroku z zlatenico.

Ugotoviti najpogostejše negovalne probleme pri novorojenčku z zlatenico.


3

2. ZLATENICA

V 19. stoletju je bila hiperbilirubinemija pri novorojencu za zdravnike precej

nepomemben klinični znak. V začetku 20. stoletja pa je postala važen znak pri diagnostiki

drugih bolezni. Leta 1894 je Hervieux ugotavljal rumeno obarvanost možganovine pri

novorojenčkih, ki so imeli hiperbilirubinemijo, deset let kasneje pa je Schmorl to

poimenoval »kernikterus«. Leta 1940 je Landsteiner odkril, da je najpogostejši vzrok za

hemolitične bolezni novorojenčkov Rh faktor.

Zlatenica je običajno neškodljivo stanje pri novorojenčkih. Zlatenica je rumeno obarvanje

kože in oči, ki jo povzroča hiperbilirubinemija( povišana koncentracija serumskega

bilirubina). Zlatenica običajno postane najprej vidna na beločnicah, ko doseže serumski

bilirubin 2 do 3mg/dl (34 – 51 μ mol/L) novorojenčkove krvi. Z dvigom bilirubina se

pokaže zlatenica na obrazu pri približno 4 do 5 mg/dl (68-86 μ mol/L), in tako napreduje

naprej v smeri od glave do nog. Na trebuhu se zlatenica pokaže pri približno 15 mg/dl

(258 μ mol/L) in na zadnje na nogah pri približno 20 mg/dl (340 μ mol/L) novorojenčkove

krvi. Zvišan nivo nekonjugiranega bilirubina v telesu novorojenčka predstavlja

najpogostejši negovalni problem pri novorojencih. (Olsen, 2010)

2.1. Presnova bilirubina

Bilirubin nastaja pri razgradnji beljakovin, ki vsebujejo hem (hemoglobin iz razpadlih

eritrocitov, mioglobin, citokromi) v retikuloendotelialnem sistemu vranice, jeter in drugih

organov. Bilirubin je netopen v serumu, dobro pa je topen v maščobah. Netopnost

bilirubina v serumu ne predstavlja problema, saj je skoraj v celoti vezan na albumin

(nekonjugiran bilirubin), le majhen del bilirubina ostane nevezan, to je prosti bilirubin.

Bilirubinsko-albuminski kompleksi v jetrnih sinusoidih razpadejo, bilirubin vstopi v

hepatocit, kjer s konjugacijo bilirubinske molekule z glukuronsko kislino postane bilirubin

topen v vodi – konjugirani bilirubin. Izloča se v žolč, s kasnejšo presnovo v črevesju in

ledvicah pa nastanejo barvila, ki se izločijo z blatom in urinom. (Bratanič, 2003, str. 38).


4

Tabela 1 Dejstva in problemi pri razumevanju presnove in toksičnosti bilirubina ter

njihov vpliv na kriterije za zdravljenje n.h. (Bratanič et. al, 2002, str. 10)

Dejstva Problemi

Hiperbilirubinemija je pri novorojenčkih

normalno prisotna

Bilirubin okvari:

Celično presnovo,

Nevrofiziologijo,

Možgansko delovanje,

Vedenje.

Bilirubin je toksičen za živčne celice.

Kako se izogniti preveč aktivnemu

zdravljenju mnogih – na račun dobrobiti za

nekatere?

Specifičen toksičen način delovanja

bilirubina še ni dokazan.

Kriterije za zdravljenje ni mogoče opreti na

specifično zdravljenje.

»Časovno okno« za toksičnost?

Znatno prekrivanje med toksičnimi in

netoksičnimi koncentracijami bilirubina v

serumu.

Težavno ocenjevanje tveganja pri zlateničnih

novorojenčkih.

Pomembnost izpostavljenosti celotni količini

bilirubina (predel pod krivuljo) proti

maksimalni koncentraciji bilirubina.

Ali je bilirubin toksičen za zdrave donošene

novorojenčke?

Toksičnost bilirubina je lahko reverzibilna. Dejavniki, ki določajo ireverzibilnost niso

znani.

Ni jasnih meja ned reverzibilno in

ireverzibilno toksičnostjo.

Na toksičnost vplivajo različni dejavniki. Individualno ocenjevanje tveganja je težavno

brez ekstenzivne laboratorijske obravnave.

Ali so znani vsi dejavniki tveganja?

Pomen prostega bilirubina?

Pomen P-glikoproteina?

Novi vidiki presnove bilirubina in njihov

vpliv na kriterije za ocenjevanje in

zdravljenje n.h.

Ne koncentracija, temveč hitrost nastajanja

bilirubina.

Ne bilirubin temveč ogljikov monoksid?

Ali je bilirubin kot antioksidant in

vzpodbujevalec encimov za otroke koristen?


5

2.2. Vzroki za nastanek zlatenice

Hiperbilirubinemijo razdelimo glede na mesto okvare: prehepatične, hepatične in

posthepatične, glede na vrsto kopičenja bilirubina: nekonjugirana in konjugirana. Med vzroke

spadajo tudi razni sindromi, saj je zlatnica lahko tudi prirojena.

Tabela 2 Razdelitev vzrokov hiperbilirubinemij (Bratanič et. al, 2002, str. 20)

MESTO VZROKA VZROK STANJE V

KRVI

BLATO IN URIN

Prehepatični

↑ hemoliza

(napake v

eritrocitu,protitelesa

proti eritrocitom,

hipersplenizem,

nekateri strupi,ipd.)

↑ nekonjugiran

BLR,

↑ konjugiran

BLR (lahko

normalen!)

Blato temno,

Urin svetlejši

Hepatični Okvare v hepatocitu:

a) Ni privzema

b) Se konjugira,pa ne

more v žolč (npr.

hepatitis); okvara

celične membrane

hepatocita

c) Okvara encimov

konjugacije

d) Manjša aktivnost

jetrnih encimov

(nezrelost jeter,

toksični vplivi, ipd.)

↑ Nekonjugiran

BLR

↑ Konjugiran

BLR

↑ Nekonjugiran

BLR

Različno!

Svetlo blato

Svetel urin, ker

ni urobilibogena

Urin temen,

Blato svetlo

Posthepatični

(obstrukcijski)

Ne more skozi žolč

(npr. žolčni kamni)

↑konjugiran

BLR Svetlo, mastno

blato

Temen urin, ki

se peni

Ni urobilinogena

v urinu

Zlatenica je pogostejša pri novorojenčkih, ki so zaradi daljšega ali zapletenega poroda

doživeli obporodno stisko in so imeli nižjo oceno po Apgarju.


6

2.3. Crigler-Najjar sindrom

Defecit v UDP-glukuronil transfereze je prvi encim v glukoronizaciji bilirubina. Če

poenostavimo: bilirubin se ne konjugira, torej je zvišan nekonjugirani bilirubin. Sindrom je

redka bolezen in deluje avtosomno recesivno. Razlikujemo dva podtipa tip1 in tip 2. Pri tipu

1 se zlatenica pojavi takoj po rojstvu: nekonjugiran indirektni BLR zelo hitro narašča na zelo

visoke vrednoti (> 20 mg/dl oz. 340μmol/L). Če ikterus ostane nezdravljen napreduje do

kernikterusa in smrti. Običajno pride do smrti v obdobju 15-ih mesecev starosti novorojenčka.

Večina novorojenčkov kljub zdravljenju (fototerapija, IT, plazmafereza, transplantacija jeter)

v enem letu umre. Pri tipu 2 je klinična simptomatika izražena v milejši obliki in zato tudi bolj

ugodna za zdravljenje.

2.4. Gilbertov sindrom

Je najpogostejša oblika hiperbilirubinemije po dojenčkovem obdobju. Lahko jo imenujemo

tudi družinska indirektna nekonjugirana nehemolitična hiperbilirubinemija. Poznamo tip 1, 2,

3 in 4. gre za le neznatno zvišanje indirektnega BLR. Vrednosti se gibljejo med 1-4 mg/dl oz.

do 63μmol/L. Zdravljenje ni potrebno, vendar pa je potrebno izključiti druge podobne

zlatenice, predvsem Crigler-Najjar sindrom tipa 2.

2.5. Dubin- Johnsonov sindrom

Gre za okvaro intracelularnega ali membranskega prenašalnega proteina, ki omogoči izločanje

nekonjugiranega BLR. Zvišan je konjugirani bilirubin. Urin je ponavadi temen, bolezen pa se

odkrije običajno slučajno, saj so klinični znaki blagi ( rahla zlatenica, rahlo povečana jetra,

AST in ALT sta v mejah normale). Deduje se avtosomno recesivno, zdravljenje pa ni

potrebno.

2.6. Rotorjev sindrom

Je benigna konjugirana hiperbilirubinemija. Deduje se avtosomno recesivno, gre pa za lažjo

obliko Dubin- Johnsonovega sindroma


7

Tabela 3 Razlike med dednimi indirektnimi hiperbilirubinemijami (Bratanič et. al,

2002, str. 116)

Gilbert Crigler-Najjar tip 1 Crigler-Najjar tip 2

Prevalenca 3% redka Redka

Dednost Autosomno

recesivna ali

dominantna

Autosomno recesivna Autosomno

recesivna, redko

dominantna

Okvara gena UGT1A1 UGT1A1 UGT1A1

S-bilirubin μmol/L 17-100 > 340 100-340

Nastanek

kernikterusa

Ne da Redko

Delovanje

fenobarbitona na

bilirubin

Da ne Da

Jeterni testi normalni normalni normalni

Neonatalna zlatenica zahteva vsakodnevno pozornost zdravstvenega osebja, saj je prve dni po

rojstvu ikteričnih več kot polovica novorojencev. Zgodnja diagnostika je pogoj za uspešno

zdravljenje.


8

3. VRSTE ZLATENICE

3.1. Fiziološka zlatenica (FZ)

Zdravi donošeni novorojenčki predstavljajo približno 90% vseh novorojencev. Vsaj 45 -60%

( tu si strokovnjaki še niso enotni) donošenih novorojenčkov postane v prvih dneh svojega

življenja ikteričnih. Pri večini doseže bilirubin maksimalno koncentracijo drugo do tretji dan

po rojstvu, zlatenica pa zbledi v naslednjih treh dneh. Pri zdravih donošenih novorojenčkih je

fiziološka zlatenica posledica povečane tvorbe bilirubina in njegovega zmanjšanega izločanja

zaradi nezrelosti jetrnih encimov. Fiziološka zlatenica (konjugirana ali indirektna) je

normalen proces, ki pa je veliko bolj izrazit pri nedonošenčkih, saj se pri njih pojavlja FZ v

kar 80%.

Fiziološka zlatenica se razlikuje od patološke po naslednjih kriterijih:

* Dojenček ne kaže nobenih znakov kakšne druge bolezni. Spremembe v vzorcih hranjenja,

spanja, bledica, temne barve blatu ali urina moramo nadzirati..

* Zlatenica se pojavi 2-3 dan otrokove starosti. Mine nekje od 5-7 dneva starosti otroka.

* Serumska koncentracija nekonjugiranega bilirubina ne presega 12mg/100 mL

novorojenčkove krvi.

* Konjugirani bilirubin ne presega 1,5 mg/100 ml krvi.

* Koncentracija bilirubina se ne povzroča več kot 5 mg/100 ml novorojenčkove krvi na dan.

Vsak novorojenček ima zvišan bilirubin, vendar le okoli 60 odstotkov donošenih otrok bo

imel opazne simptome. Zdravljenje običajno ni potrebno, razen če ima otrok zelo visoko

stopnjo bilirubina, ali je prezgodaj rojen ali bolan.

3.2. Patološka zlatenica (PZ)

Zlatenica novorojenčka je patološka in ne veš fiziološka, ko:

Je vidna v prvih 24 urah življenja (icterus praecox)

Koncentracija bilirubina v serumu raste s hitrostjo, večjo od 85 μmol/L (5 mg/dL) na

dan


9

Koncentracija bilirubina v serumu preseže 205 μmol/L (12mg/dL) pri donošenem,

oziroma 255 μmol/L pri nedonošenem novorojenčku (icterus gravis)

Koncentracija konjugiranega (direktnega) bilirubina v serumu preseže 35 μmol/L

(2mg/dL)

Ko zlatenica traja po koncu prvega tedna pri donošenem, oziroma konec drugega

tedna pri nedonošenam novorojenčku (icterus prolongatus) (Medeno srce, 2004)

Patološka zlatenica se razvije v prvih urah po rojstvu (icterus praecox), se hitro okrepi, je

močnejša kot fiziološka zlatenica (icterus gravis) in dlje traja (icterus prolongatus). Poleg tega

je patološka vsaka zlatenica, pri kateri se poleg nekonjugiranega pojavlja tudi konjugirani

bilirubin v koncentraciji, večji od 35 μmol/L (2mg/dL). (Medeno srce, 2004)

Patološka hiperbilirubinemija ima tako visoko raven bilirubina v serumu, da lahko v primeru

nezdravljena povzroči poškodbe možganskega tkiva, ledvic, prebavil in trebušne slinavke.

Zgodnje neonatalno ali patološko zlatenico povzročajo:

Hemolitične bolezni: npr hemolitična bolezen novorojenčka, Rh-nerazdružljivost ,

glukoza-6-fosfat dehidrogenaze , spherocytosis

Okužbe: prirojene (npr. toksoplazmozo, rdečke, citomegalovirus (CMV), herpes

simplex , sifilis ) ali poporodne okužbe

Avtoimunska hemolitična anemija matere: na primer sistemski lupus eritematozus

Crigler-Najjar sindrom ali Dubin-Johnsonov sindrom

Gilbert je sindrom (Tidy, 2010)

3.3. Hemolitična zlatenica

Najpogostejši vzrok hemolitične bolezni novorojenčka ali fetalne eritroblastoze je

fetomaternalna izoimunizacija v Rh-sistemu eritrocitov antigenov, medtem ko je velika

redkejša (in blažja) izoimunizacija v sestavi eritrocitnih antigenov v AB0 ali na druge

antigene. Čeprav obstaja nekaj antigenov Rh-sistema (C,D,E) skoraj vse izoimunizacije

izvirajo iz antigena D. (Medeno srce, 2004)

Neskladje po Rh sistemu (antigeni C,D,E) je mnogo manj pogosto od neskladja po eritrocitnih

antigenih ABO. Zarodek ima na eritrocitih očetov antigen, ki ga materini eritrociti ne

vsebujejo.

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DERYTHROBLASTOSIS%2520FETALIS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhjTXO3hdYOpLo5U_bNGvAApxJJtrg

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DGLUCOSE%25206%2520PHOSPHATE%2520DEHYDROGENASE%2520DEFICIENCY%2520ANEMIA%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhjgZw3iy0D663dD_GolBzwShkZb8g

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DTOXOPLASMOSIS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhhDDBZn5zTnr6kElf9atkdh07pWAw

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DRUBELLA%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhivbyWndR_JxAyACWhecLsgE-TuKQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DCYTOMEGALOVIRUS%2520INFECTION%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhg0mJJ5-M1ocEo7X63GbY15oOnESA

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DHERPES%2520SIMPLEX%2520INFECTIONS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhgqvOGtZlGLyRrlu__heK8_mb4gvw

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DHERPES%2520SIMPLEX%2520INFECTIONS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhgqvOGtZlGLyRrlu__heK8_mb4gvw

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DSYPHILIS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhgUYxAiVwOXx66B2CjAUzGH_LtQlA

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DAUTOIMMUNE%2520HAEMOLYTIC%2520ANAEMIA%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhio9CssrHAXcfGUMZ8uvvuIzfA6bA

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DSYSTEMIC%2520LUPUS%2520ERYTHEMATOSUS%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhhmEYb7wCBf43h_XYRZgWlSVONtcQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DCRIGLER%2520NAJJAR%2520SYNDROME%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhj6tR8EtIKJvLoyYFYR3si3-kJLtg

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DDUBIN%2520JOHNSON%2520SYNDROME%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhggPIO3tbpAtRgqtABPX3gTZ3x8tA

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&langpair=en%7Csl&rurl=translate.google.si&u=http://www.patient.co.uk/DisplayConcepts.asp%3FWordId%3DGILBERTS%2520SYNDROME%26MaxResults%3D50&usg=ALkJrhhpmk51_UMGHNe7S3OloHwAhx3bSA


10

Največji vzrok hemolitične zlatenice je Rh-negativna mati (d/d), oče Rh-pozitiven homozigot

ali heterozigot (D/D ali d/D), fetus pa Rh-pozitiven heterozigot (d/D). (Bratanič et. al, 2002,

str. 46)

Mati se senzibilizira z predhodno nosečnostjo, če dobi transfuzijo neustrezne krvi, v toku

samega poroda ( za kar zadostuje že 0,05 do 0,1 ml eritrocitov). Ker se danes profilaktično

daje RhoGAM, je ta oblika zlatenice skoraj izzvenela.

Klinična slika je zelo različna, pojavi se lahko icterus gravis, zmerna do močna anemija

novorojenčka. Pri diagnozi moramo upoštevati pozitiven direktni Coombsov test (DCT) pri

otroku, ki dokazuje, da so na eritrocitih zarodka materini IgG anti-Rh protitelesa. Zdravimo jo

s preventivo (RhoGAM), zgodnjo fototerapijo, zgodnja izmenjalna transfuzijo, transfuzijo,

hiperimunimi IgG protitelesi.

Neskladje po ABO sistemu povzroči zlatenico pri novorojenčkih s krvno skupino A ali B,

matere pa imajo obvezno krvno skupino 0. Otrok razvije blago anemijo, retikulocitozo,

sferocitozo (pri Rh neskladju je ni!), ima pozitiven DCT, prisotna anti-A ali anti-B protitelesa

(materinega porekla), v materinem serumu pa je visok spekter anti-A ali anti-B IgG protiteles.

Simptomi in zdravljenje sta podobni kot pri hemolitični bolezni zaradi Rh neskladja.

3.4. Zlatenica zaradi dojenja

Zlatenico zaradi dojenja razvije 1/6 dojenih novorojenčkov v prvem tednu življenja. ( Jospe,

2009)

To zlatenico razvijejo novorojenčki zaradi nezadostnega vnosa materinega mleka v telo.

Novorojenci, ki ne dobijo zadostne količine materinega mleka, imajo redkejše stolice, kar

povzroči zastajanje konjugiranega bilirubina v črevesju. Konjugiran bilirubin se pod vplivom

encimov v črevesju, ponovno dekonjugira, se absorbira v krvni obtok in ponovno obremeni

jetra kot nekonjugiran bilirubin.

Takšni novorojenčki so lahko dehidrirani, kar še poslabša zlatenico in je zaradi tega

izrazitejša. Zadostne količine materinega mleka povečajo novorojenčkovo izločanje, kar

posledično privede do zmanjšanja kopičenja bilirubina. Zato ta vrsta zlatenice ne potrebuje

posebnega zdravljenja, razen pravilne in učinkovite tehnike dojenja.


11

3.5. Zlatenica zaradi materinega mleka

Ta oblika podaljšane zlatenice je verjetno najpogostejša pri novorojenčkih izven

porodnišnice. Zlatenico zaradi materinega mleka ima približno 0,5 % dojenih otrok, poteka

brez zapletov, zato po svojem kliničnem pomenu skoraj ne sodi med patološke zlatenice.

Pojavlja se relativno pozno, šele v drugem tednu življenja, najvišja raven bilirubina pa je

okoli desetega dneva življenja, ko je večina otrok odpuščenih iz porodnišnice običajno brez

pomembne zlatenice.

Bilirubin je lahko povišan za več tednov ali celo mesecev, vendar sčasoma pade na raven

odraslih 1mg/dl. Diagnoza je uspešno dojenje, vendar šele takrat, ko so vsi patološki vzroki

zlatenice izključeni. Pogosto so to vrsto zlatenice imeli tudi bratje in sestre. Nihče ne ve, zakaj

se pojavi ta vrsta zlatenice, vendar se zdi, da je nekaj v mleku nekaterih mater, ki povečuje

reabsorpcijo bilirubina, ali zmanjša predelavo bilirubina. (Smith, 2011)

Ko dojenček, ki začasno uživa adaptiranomleko, bodisi kot nadomestek ali skupaj z

materinim mlekom, je padec bilirubina zelo hiter,ko pa se otrok vrne samo k dojenju pa

bilirubin spet poraste. Kadar se izključi druge vzroke za nastanek pozne zlatenice, te zlatenice

ne zdravimo tudi če traja dalj časa, saj je dokazano da ta oblika ne povzroča nobenih zapletov

na otrokovih možganih, sluhu in motoričnih sposobnostih.

Nikoli ni bilo primera s kernicterus-om, povezanega s to vrsto zlatenice, ali kakršnih koli

škodljivih učinkov po njej. (Smith, 2011)


12

4. ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA Z ZLATENICO

Zdravstvena nega novorojenčka z zlatenico se začne v porodni sobi, kjer se spodbudi prvo

dojenje. Kot je že znano lahko s pravilnim in pogostim dojenjem omilimo, če ne celo

preprečimo fiziološko zlatenico, med katero spadata tudi zlatenica zaradi dojenja in zlatenica

zaradi materinega mleka.

Ker pa vemo da se zlatenica pojavi v 2-3 dnevu otrokove starosti (kadar ni to patološko

pogojena zlatenica), se morajo medicinske sestre zanesti na svoje sposobnosti opazovanja.

Kramer metoda

Najlažja in verjetno tudi najpogostejša neinvazivna metoda, ki jo uporabljajo MS in ZT pri

ugotavljanju zlatenice pri novorojenčku je metoda po Kramerju. Ta metoda je zelo stara in

precej zanesljiva ko mora MS ali ZT določiti vrednost bilirubina, preden naroči zdravnik

odvzem krvi za preiskave in določanje bilirubina. Metoda uporablja "pravilo Kramer", in

temelji na nežnem pritisku na različnih področjih kože dojenčka s konico prsta. Dojenčkova

koža pobledi (za trenutek se prekine krvni obtok pod kožo), in ko preiskovalec popusti pritisk

se lahko s prostim očesom vidi rumena obarvanost (pomeni prisotnost zlatenica) ali pa

rožnata (novorojenček nima zlatenica). Pregled je treba opraviti v dobrih svetlobnih pogojih

in ni tako učinkovit pri temnopoltih novorojenčkih.

(Kramer, 1969)

Slika 1 Kramerjevo pravilo


13

Po pravilo Kramer se novorojenček ocenjuje od glave do pet, kot se dviguje raven bilirubina.

V bistvu je novorojenčkovo telo delimo v 5 con, katerih ocenjujemo raven bilirubina za vsako

skupino.

Tabela 4 Pravilo Kramer

cona Telo novorojenčka Približne vrednosti

bilirubina

1 Glava in vrat 100 μmol / liter

2 Zgornji del telesa (prsni koš) 150 μmol / liter

3 Spodnji del telesa (pod

popkom in nad koleni)

200 μmol / liter

4 Roke in spodnji del nog 250 μmol / liter

5 Dlani in podplati Nad 250 μmol / liter

Vizualni pregled dojenčka, vključno s pravilom Kramer, se lahko uporablja samo kot vodilo

za stopnjo zlatenice. Nikakor pa ne sme vizualna ocena zlatenice nadomestiti laboratorijske

teste.

Kožno merjenje ali transkutana bilirubimetrija

Kot drugo neinvazivno metodo določanja bilirubina bi predstavila ikterometer.

Ker čeprav so na voljo že precej izpopolnjenji ikterometri pa večina slovenskih neonatalnih

oddelkov še vedno uporablja klasičen Minolta Air-Shilds Jaunide Meter101. Le-ta ima

fiberoptični sistem za oddajanje svetlobe na kožo iz ksenonove cevi in za sprejemanje odbite

svetlobe v spektrofotometrični modul. Odbita svetloba je razpršena in filtrirana pri 460 nm,

kjer je absorbcijski vrh bilirubina ter pri 550 nm zaradi korekcije vpliva hemoglobina.

(Bratanič et.al., 2002)


14

Medicinske sestre z ikterometrom spremljajo rast oz. padec bilirubina.

Slika 2 Ikterometer

(Konicaminolta,2009)

4.1. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju zlatenice

Medtem ko zlatenici ni mogoče povsem preprečiti, pa sta zgodnje prepoznavanje

zdravljenje pri preprečevanju nevarnih in visokih vrednosti bilirubina.

Samo "nezdružljiva krvna skupina" zlatenico je mogoče preprečiti - če obstaja sum na to,

bo mati prejeli anti-D injiciranje takoj po ugotovitvi. To lahko prepreči zaplete v naslednjih

nosečnostih.

Če je zlatenica je rahla oz. je fiziološka in bilirubin ne narašča lahko MS svetuje otročnici

da svojega novorojenčka izpostavi sončni svetlobi. Vendar izpostavljenost ne sme biti

direktna in ne sme trajati več kot 15 minut. Najbolje je da se novorojenčka izpostavi

jutranji in popoldanski sončni svetlobi pri zaprtem oknu. Sončna svetloba raztopi bilirubin,

tako da se lahko le ta izloči v urinu novorojenčka.

Vloga MS pri preprečevanju zlatenice zaradi dojenja je predvsem ta, da matere spodbuja k

dojenju in jim pri tem pomaga. Uspešno dojenje v porodnišnici je odvisno od številnih

dejavnikov:

- Prvega pristavljanja k prsim,

- Dojenja po želji novorojenčka in ne po predpisanem urniku,

- Rooming-in obravnave novorojenčkov,

- Nobenih dodatkov hrane in tekočine, če za to ni medicinskih indikacij,

- Pomoči pri dojenju učenja z nazornim prikazovanjem,

- Motiviranja mater in tudi partnerjev. (Bratanič et.al., 2002)


15

Za uspešno dojenje je najpomembnejša tehnika dojenja, za katero morajo biti izpolnjeni

naslednji pogoji:

- Udobno nameščena mater (sedeči,ležeči ali polsedeči položaj),

- Dojenček s celim telesom obrnjen proti materi,

- Mater z drugo roko prime dojko (prsti naj ne bodo na kolobarju, ampak na koži) in se z

bradavico dotakne dojenčkovih ustnic.

- Ko novorojenček široko odpre usta, pritisne otrokovo glavico k dojki.

- Za uspešno hranjenje in preprečevanje poškodb bradavic dojk je pomembno, da

dojenček skupaj z bradavico zgrabi še čim večji del kolobarja. V nasprotnem primeru

otrok ne sme sesati, saj lahko poškoduje dojko.

- Pozornost namenite opazovanju dojenčka med hranjenjem, saj se lahko zgodi da ob

hranjenju dojenčku zamašite nosek z dojko.

Od nudenja pomoči otročnicam je odvisna pravilna tehnika in učinkovito dojenje, s tem pa

posledično tudi zmanjšanje zlatenice.

4.2. Aktivnosti zdravstvene nege v okviru 14. osnovnih življenjskih aktivnosti

Definicija zdravstvene nege in 14. OŽA določajo opravila, ki jih medicinska sestra lahko

uvede in nadzira. Poudarja tudi, da je medicinski sestro potrebno opozoriti na naloge, ki jo

odvračajo od profesionalne vloge, in na potrebo, da daje prednost svojemu pomembnemu

delu. Hendersonova opisuje zdravstveno nego kot neodvisno in enkratno zdravstveno

profesijo. (Zdravstvena info, 2007)

4.2.1. Dihanje

Dihanje je za človeka najpomembnejše. Brez dihanja lahko preživim le nekaj minut. Pri

novorojenčku je še pomembnejše, saj mora z rojstvom sam zagotoviti zadostne količine

kisika.


16

Da lahko pljuča trajno prevzamejo funkcijo zunanjega dihanja, mora priti do določenih

sprememb:

- Tekočina iz pljuč mora biti odstranjena.

- Pljučne alveole se morajo trajno napolniti z zrakom.

- Pretok krvi skozi pljuča se mora povečati.

- Dihalni center mora trajno prevzeti svojo nalogo. (Zdravstvena info, 2009)

Frekvenca dihanja novorojenčka, tudi zlateničnega je med 40 in 60 vdihov na minuto.

4.2.2. Prehranjevanje in pitje

Novorojenčku hrana in tekočina omogoča rast in razvoj organizma. Novorojenček s

porodom izgubi do 10% telesne teže. Zlatenični novorojenčki pa potrebujejo stalen nadzor

nad zaužito in izločeno tekočino oz. hrano, saj le tako bodo pridobivali na telesni teži.

Zlatenične novorojenčke spodbujamo k dojenju in velikokrat jih moramo tudi buditi, saj so

zaradi povišanega bilirubina zaspani in »leni«.

Dojenje bistveno vpliva na potek fiziološke zlatenice. Zgodnje dojenje in pogosti podoji

mleziva ugodno vplivajo na delovanje celotnega prebavnega trakta. Zgodnje izločanje

mekonija (prvega zelenega blata) pomembno zmanjša količino barvila v telesu. Naselitev

črevesja z normalno črevesno floro onemogoči ponovno resorpcijo že iz jeter izločenega

barvila.

Laktacijska zlatenica je ena izmed najpogostejših podaljšanjih zlatenic.

Načeloma ni potrebno prekinjanje dojenja, če koncentracija bilirubina ne presega 340

μmol/L (20 mg/dL), če je otrok sicer klinično zdrav in če dobro napreduje. Če

koncentracija bilirubina kaže tendenco naraščanja čez navedeno koncentracijo (kar je

velika redkost), nekateri priporočajo, da se za 2-4 dni prekine dojenje (in se otrok hrani z

industrijskim pripravkom mleka za dojenčke), da bi se nato ponovno nadaljevalo z njim.

Koncentracija bilirubina bo značilno padla, po nadaljevanju dojenja pa lahko ponovno

neznatno naraste ter potem počasi znova upada. Ta tip zlatenice ne pušča nobenih

škodljivih posledic, škodljivo bi bilo torej otroku trajno ukiniti dojenje. Do danes ni znano,

da bi otrok zbolel za bilirubinsko encefalopatijo zaradi laktacijske zlatenice, ne glede na

višino bilirubinemije. (Medeno srce, 2004)


17

Novorojenčki, ki se izključno prehranjujejo z dojenjem morajo imeti od 8-10 podojev

dnevno. Ti naj bodo dolgi od 15 do 20 minut. Materino mleko vsebuje protitelesa (IgA), ki

ščitijo otroka pred nastankom alergij. V materinem mleku prevladujejo lažje prebavljive

beljakovine, ki posledično vplivajo na otrokov razvoj možganov in njegovo rast. V

primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino mleko manjšo količino mineralnih snovi,

kar manj obremeni otrokove ledvice.

Novorojenček mora biti dojen tudi med fototerapijo. Med izvajanjem fototerapije je

priporočljivo povečati število podojev, saj lahko novorojenčki dehidrirajo.

Za vsako stopinjo, ki preseže 37°C je potrebno 0.42 ml/kg/h dodatne tekočine. To pomeni,

da lahko novorojenčki med fototerapijo izgubijo tudi od 20% do 25% več tekočine.

Povečati moramo od 10 do 15 ml/kg/dan tekočine (dojenja), da se prepreči dehidracija.

(Cherry, 2010)

Dajanje dojenim novorojencem steklenice z glukozo v upanju, da zmanjša raven bilirubina

se je izkazalo za neučinkovito. To lahko celo poslabša zlatenico, saj dojenčki, katerih

želodčki so polni glukozne raztopine manj pogosto sesajo, tako se zmanjšuje vnos mleka in

priložnost da se bilirubin izloči z blatom. Kolostrum v mleku vsebuje maščobe, ki

spodbuja gibanje črevesja. Le 2% bilirubina se izloči z urinom in 98% z blatom.

Dojenje pa za novorojenčka ne pomeni le prehranjevanja, temveč tudi tesen stik z materjo,

ki se je pom porodu prekinil. Z dojenjem je pri novorojenčku zadovoljena potreba po

ljubezni, varnosti in zaupanju.

Dejstvo je da so zalivančki manj zlatenični. Vendar pa če ima novorojenček zlatenico,

nikar ne opustimo dojenja, oziroma le takrat kadar je klinični indicirano.


18

4.2.3. Gibanje

Najbolje, da starši svoje dojenčke, položijo na ravno, čvrsto in nedrsečo podlago, kjer jim

je dovoljeno svobodno gibanje in možnost spontanega napredovanja (obračanje, plazenje

po vseh štirih, stoja, hoja …), takrat ko je otrok na to pripravljen. Tudi branjenje otroku,

oziroma odvračanje otroka , da dela stvari, ki jih je že zmožen narediti sam, zavira otrokov

razvoj na vseh področjih. Otroku je potrebno pustiti, da dela stvari, ki jih je zmožen in mu

pri tem pustiti prosto pot, saj se bo le tako naučil samostojnosti in neodvisnosti.(Gorenc-

Jazbec, 2010)

4.2.4. Izogibanje nevarnostim v okolju

Kot vsak novorojenček so tudi zlatenični novorojenčki zelo dovzetni za razne poškodbe.

Dovzetni so za razne infekcije, poškodbe glavice.

Slika 3 Odvzem krvi pri novorojenčku

Kadar jemljemo kri za preiskavo mora biti le ta odvzeta na sterilen in pravilen način. Kot

je prikazano na sliki, jemljemo novorojenčkom kri iz prstka.

Kadar novorojenčka prenašamo mora biti otrok rahlo pokrčen v kolkih in kolenih, glavica

in rame so rahlo upognjene naprej. Novorojenčka z obema rokama držimo pod rameni,

glavico in ritko.


19

Prevez popkovne rane

MS s sterilnim setom za enkratno uporabo očisti popek. Tekočine, ki se uporabljajo pri

čiščenju popka, se razlikujejo od porodnišnice do porodnišnice (70-odstotni alkohol,

fiziološka raztopina, posipi ...). Negi popka moramo posvetiti posebno pozornost, saj je

zelo izpostavljeno mesto za okužbo. Popkovno rano na začetku čistimo pogosteje ob

vsakem previjanju, kasneje pa po potrebi ter sledimo celjenju popka.

Pri fototerapiji je pomembno da je vir svetlobe ( UV- lučka) dovolj oddaljena da ne pride

do opeklin. MS mora vedeti kako se pravilno izvaja fototerapija, mora poznati standarde

in smernice, ki se navezujejo na otrokovo varnost.

Z obsevanjem kože dosežemo, da se del bilirubina, ki se nahaja v koži in v podkožju,

spremeni v topne sestavine, te pa se lahko izločajo tudi preko ledvic. Na ta način

povečamo izločanje barvila iz telesa. Pri blažjih zlatnicah otroka lahko obsevamo v njegovi

posteljici, kjer leži na fiberoptični blazinici, ki oddaja svetlobo določene frekvence. Težje

zlatenice zdravimo z obsevanjem večje površine kože. Uporabljamo luči z modro svetlobo

frekvence okoli 460 nm. Takrat leži otrok v ogreti posteljici, da se ne shladi. Oči ima

zaščitene s posebnimi očali, genitalije so pokrite s plenico. Včasih dobiva tudi dodatne

tekočine v obliki venske infuzije. (Tekauc-Golob, 2012)

4.2.5. Izražanje verskih čustev

Vsak posameznik ustvarja in razvija svoj odnos do religije in vere. Pri novorojenčkih pa ta

odnos ustvarjajo starši. Zato moramo biti previdni v odnosu z vero, saj nekatere religije

prepovedujejo določena zdravljenja. Kadar hiperbilirubinemija ogroža otrokovo življenje,

je potreben radikalen poseg, imenovan izmenjalna transfuzija.

Vedno, za vsak poseg, moramo dobiti soglasje staršev. Kadar pa jim vera prepoveduje

določeno vrsto zdravljenja (npr. izmenjalna transfuzija), se lahko obrnemo tudi na sodišče,

ki bo določilo kaj je za otroka najbolj primerno. Ker MS mora poznati tudi zakonodajo, in

ker je njena vloga tudi, da je zaščitnica, mora delovati v otrokovo korist. Pa čeprav to

pomeni da, mora včasih nasprotovati staršem in njihovi veri.


20

4.2.6. Koristno delo, rekreacija in razvedritev

Ker novorojenček ni zmožen sam poskrbeti za rekreacijo, razvedrilo… za to poskrbijo

njegovi starši. Mamica mu lahko poje, pripoveduje zgodbe, mu bere pravljice… tako se bo

njuna vez še poglobila, in otrok se počutil varnega, saj bo vedel da je njegova mamica

vedno v bližini. Očka ga lahko kengorujčka in s tem krepi vez med njima.

Sončenje ugodno vpliva na razvoj dojenčka, utrjuje kožo, preprečuje nastanek rahitisa,

spodbuja razgradnjo bilirubina, tako da se lahko ta izloči iz telesa. Sončenje je

priporočljivo kadar je diagnosticirana fiziološka zlatenica, ki ne potrebuje posebnega

zdravljenja in sama izzveni po nekaj dneh. Otroka ne izpostavljamo direktni sončni

svetlobi (poleti je sonce najnevarnejše med 11 uro dopoldan in 16 uro, če takrat pustimo

otroka na soncu lahko dobi opekline, se pregreje…).

4.2.7. Spanje in počitek

Zlateničen novorojenček večino časa prespi, težko se prebuja, na zunanje dražljaje reagira

s slabotnimi gibi in slabotnim jokom. Višje so vrednosti bilirubina v krvi, bolj zaspan bo

otrok.

Novorojenčki navadno spijo do 20 ur na dan in se približno na 3 ure zbujajo. Nekatere

zlatenične novorojenčke je potrebno prebujati, še posebej ponoči zaradi dojenja. Saj kot

sem že omenila prej se večino bilirubina izloča z blatom. In če ni hrane tudi blata ni, in

tako se bilirubin ne more izločit. Zato je potrebno nekatere novorojenčke prebujati in jih

dojiti še pogosteje.

Pa vendar moramo upoštevati tudi novorojenčkove želje po počitku.

4.2.8. Osebna higiena in urejenost

Zdrava novorojenčkova koža je rožnata in napeta, ima dobro razvito podkožno maščevje.

Nekateri so še poraščeni z lanugom. Pri zlatenici pa je koža rumena, beločnica in sluznica

sta rumeni. To lahko nekatere starše prestraši, zato mora MS poudariti in obrazložiti, da je

koža obarvana zaradi prevelike vsebnosti bilirubina v krvi, in ko se bo bilirubin začel

izločat iz telesa bo tudi novorojenček začel dobivat rožnat odtenek kože.

Novorojenčka previjamo 5-7 krat na dan (tolikokrat odvaja), pri tem mu naredimo

anogenitalno nego in tako preprečimo infekcijo. Vsako jutro naredimo jutranjo nego.


21

Osebna nega novorojenčka se izvaja v prostoru z obvezno temperaturo med 20 in 22

stopinjami Celzija. Najprimernejši prostor je kopalnica oz. imajo v bolnišnici temu posebej

namenjen prostor, kadar pa je pomanjkanje prostora se lahko izvaja jutranja nega tudi v

sobi otročnice. Nega novorojenčka se izvaja na povijalni mizi ali drugi primerni površini.

Za nego uporabljamo vodo ter svaljke vate za oči, za telo pa umivalne krpice za enkratno

uporabo. Kožo dobro osušimo, gube in pregibe namažemo z oljem (olivno, mandljevo ...).

Anogenitalni predel dobro umijemo ( pri deklicah pazimo, da ne prenašamo blata in

mikroorganizmov iz danke v spolovilo), osušimo in zaščitimo z otroškim mazilom.

Novorojenčka oblečemo in uredimo lasišče s ščetko ali z glavnikom. V ustni votlini se

lahko naselijo glivice, ki povzročajo soor, povzročitelj te je glivica Candida albicans. Na

zmerno pordeli podlagi vidimo pikčaste beline, ki se vežejo v bele lise in obloge. Dojenčka

zelo motijo pri hranjenju.

Kadar novorojenček prejema fototerapijo je običajno slečen (razen pleničke) in ima

zaščitene oči. Takrat moramo biti posebej pozorni, da ne mažemo otroka z losjoni ali olji,

saj lahko pride do opeklin. Zaščitimo tudi popek.

Pri fototerapiji pa se tudi koža hitreje izsuši, zato je nevarnost dehidracije. Dehidrirani

novorojenčki imajo kožo in sluznice suhe, zaradi slabše prekrvavitve je tudi turgor kože

slab. Lahko je pojavi sednost kože v anogenitalnem predelu in za ušesi.

4.2.9. Oblačenje in slačenje novorojenčka

Novorojenček še ni sposoben uravnavati centra za temperaturo, zato mu moramo pomagati

uravnavati TT s pravilno izbiro oblačil. V SB SG imajo novorojenčki oblečeno majico,

žabice in nogavičke. Kadar pa izvajajmo fototerapijo, »sončimo« novorojenčka nagega. Na

sebi ima pleničko in zaščito za oči.

Pri izbiri oblačil za novorojenčka moramo biti pozorni, da so iz 100% bombaža, saj so taka

oblačila otrokovi koži najbolj prijazna. Oblačenje zlateničnega novorojenčka začnemo na

boku, pri tem pazimo da je spodnja nogica iztegnjena, zgornja pa rahlo pokrčena v boku.

Pazimo na glavico. Oblečemo mu srajčko. Otroka obrnemo na hrbet, nato na drugi bok in

dokončamo oblačenja srajčke. Nato na enak način oblečemo spodnji del. Slačenje poteka

enako, vendar v nasprotnem vrstnem redu. Otroka NIKOLI ne oblačimo in slačimo leže na

hrbtu.


22

Slika 4 Oblačenje novorojenčka

(Womens health care topics, 2011)

4.2.10. Izločanje in odvajanje

Odvajanje:

Prvo blato se imenuje mekonij in se izloči v 24 urah, je temno zelene barve, se vleče in lepi

na kožo otroka. Po nekaj dneh se v zelenkastem blatu pojavijo rumenkasti in beli otočki

(prehodno blato). Po tem dojenček odvaja rumeno blato. Glede odvajanja ni pravila –

lahko odvaja po vsakem obroku ali po vsakem tretjem obroku. Lahko da ne odvaja cel dan,

pri tem moramo biti pozorni na napet trebušček.

Urin: novorojenček pogosto urinira takoj po rojstvu, nato pa nekaj ur ne. V prvih dneh se z

urinom običajno izloča velika količina uratov, kar naredi na plenički opečnato rdečo sled,

ki pa seveda ni kri. Količina urina, ki se dnevno izloči je med 30 in 150 mililitrov. Urin pri

zlatenici je temnejše barve (temno oranžne), saj se večji del bilirubina izloča prek seča.

4.2.11. Vzdrževanje normalne telesne temperature

Novorojenčkova sposobnost vzdrževanja telesne temperature je veliko manjša kot pri

odraslem. Zato potrebuje novorojenček okolje, ki je toplotni nevtralno, kar pomeni tisto

razmerje temperature in vlage v okolici, kjer potroši za normalno telesno temperaturo

(rektalno 37oC, na koži trebuha 36-36,5oC) najmanj energije. Za donošenega slečenega


23

novorojenčka je toplotno nevtralno okolje nekje pri relativni vlagi 50% in brez prepiha

med 31 in 34oC, za oblečenega in pokritega okoli 24oC.

Če je temperatura okolice pod mejo toplotne nevtralnosti, mora novorojenček povečati

tvorbo toplote, kar skupaj s povečano porabo kisika imenujemo presnovni odgovor na

mraz. To se kaže v tresenju in v povečani razgradnji rjave maščobe zaradi delovanja

kateholaminov.

Če je temperatura okolice nad zgornjo mejo toplotne nevtralnosti, mora novorojenček

oddajati toploto v okolico, kar izvede z razširitvijo kožnih žil in s povečanim dihanjem.

Kadar izvajamo fototerapijo obstaja nevarnost, da otroka pregrejemo. Zato moramo biti

MS zelo pozorne in ves čas spremljati in nadzorovati dogajanje v inkubatorju in spremljati

novorojenčkovo stanje.

4.2.12. Odnosi z ljudmi, izražanje čustev- komuniciranje

Dojenčki se rodijo s sposobnostjo joka. Kar pomeni kako bo komuniciral za nekaj časa.

Dojenčkov je jok po navadi pove, da je nekaj narobe: prazen trebušček, mokra plenička, ,

da je utrujen, potrebuje bližino matere, itd

Jok je dojenčkov glavni način komunikacije, vendar so lahko tudi druge, bolj prefinjene

oblike. Kretnje nog in rok, kako se obrača za glasom in drugimi zvoki. Kakšna je njegova

mimika obraza kadar ga je strah.

Novorojenček lahko razlikuje med zvokom materinega glasu in drugimi glasovi in zvoki.

Novorojenček se odziva na materin glas, ki ga že povezuje z nego: hrano, toploto in

dotikom.

Nekje med prvim in drugim mesecem starosti novorojenčka lahko dobijo starši prvi

nasmeh, kar je dobrodošel dodatek v komunikacijski veščini.

Kadar naraste bilirubin se novorojenček umiri, rečemo da postane len. Nič več ni živahen,

slabo sesa, se malo joka.

4.2.13. Učenje in pridobivanje znanja

Ameriški znanstveniki so dokazali, da se novorojenčki lahko učijo tudi takrat, ko spijo.

Dokazali so, da ves čas črpajo informacije in dražljaje iz zunanjega sveta, okolja, ki jih

obkroža. Že nekaj ur star novorojenček naj bi se med spanjem učil.


24

Naredili so zanimiv preizkus: 26 novorojenčkom so predvajali določen zvok, temu je sledil

rahel vetrič čez glavico. Že po 20-ih minutah poizkusa, je 24 novorojenčkov ob zvoku bolj

zatisnilo oči, saj so pričakovali še vetrič, četudi tega ni bilo. S tem so znanstveniki

dokazali, da se novorojenčki učijo. Zatiskanje oči zaradi vetra je refleksno dejanje. A

zatiskanje oči zato, ker so po določenem zvoku pričakovali veter, pa je naučeno dejanje.

Znanstvenike je navdušilo predvsem dejstvo, da so se mali dojenčki tega naučili med

spanjem. Preizkus je trajal nekaj dni, vsi dojenčki pa so ta čas mirno spali. ( Mlakar, 2010)

4.2.14. Koristno delo

Dojenčki želijo ugotoviti kako deluje njihov svet. Uporabljajo vse svoje čute in uporabljajo

svoje trenutne sposobnosti, da to ugotovijo. Njihovo učenje raste iz preprostih fizikalnih

potreb (lahkota, strah, mokra plenička…) in z eksperimentiranjem z dejanji (z jokom

prikličejo mamico). Dojenčki se učijo s ponavljanjem.


25

5. ZDRAVLJENJE ZLATENICE

Huda zlatenica povzroča okvare na otrokovih možganih. Posledice so slabša gibalna

razvitost, motnje mišične napetosti, motnje sluha, redkeje opazimo, da je otrok umsko

manj razvit. Indikacije za posamezno obliko zdravljenja so strogo določene in temeljijo na

dolgoletnem raziskovanju zlatenice pri novorojenčku. (Tekauc-Golob, 2012)

Zdravimo večinoma s fototerapijo, vendar moramo včasih poseči tudi po izmenjalni

transfuziji.

5.1. Fototerapija

Zlatenico se zdravi s fototerapijo, s svetlobo, katere energija spremeni molekulo bilirubina

tako, da postane vodotopna. Najučinkovitejši je modro-zelen spekter vidne svetlobe. Ta del

vidnega spektra svetlobnega sevanja ni ultravijolični del, s katerim ga nekateri hitro

zamenjajo, in ne škoduje otroku. Zaradi velike svetilnosti žarnic mora imeti otrok med

zdravljenjem oz. obsevanjem pokrite oči. (Kumer, 2011)

Kadar se zdravnik odloči za zdravljenje s fototerapijo, je smiselno, da je zdravljenje

intenzivno. To pomeni, da moramo obsevati čim večji del kože, in sicer s čim večjo

svetilnostjo. To počnemo neprekinjeno, dokler koncentracija bilirubina ne pade na želeno

vrednost. Zato je otrok med obsevanjem skoraj gol. Med zdravljenjem s fototerapijo ne

ločujemo otroka od matere in zato ne potrebujemo posebnih oddelkov. Fototerapijo

prekinemo le med negovanjem in dojenjem. Od 12- do 24-urno obsevanje je po navadi

dovolj, da koncentracija bilirubina pade pod mejo za obsevanje. To pa še ne pomeni, da v

naslednjih dneh obsevanje ne bo več potrebno, saj se pogoji, ki so pripeljali do zlatenice,

popravljajo le počasi (aktivnost jetrnega encima, hranjenje in odvajanje blata). Občasno se

hospitalizacija novorojenčka in matere podaljša tudi za teden dni zaradi zdravljenja

zlatenice.


26

Zakaj je fototerapija učinkovita?

Med izvajanjem fototerapije se pojavijo tri reakcije:

1. fotooksidacija

2. kofiguracijska izomeracija (Je zelo hiter proces, ki spreminja nekatere prevladujoče

izomere bilirubina v vodo- topne izomere. )

3. strukturna izomeracija (Ta proces se poveča s povečanjem intenzivnosti svetlobe. Med

fototerapijo lahko predstavlja koncentracija celotnega serumskega bilirubina 2-6 %.

5.2. Izmenjalna transfuzija (IT)

Izmenjalna transfuzija je učinkovit postopek za preprečitev nastanka komplikacij pri zelo

hudi zlatenici. Postopek vključuje hkratno odstranitev bolnikovi krvi in nadomeščanje

sveže krvi darovalca ali plazme.

Izmenjalna transfuzija poteka v ciklih, vsak traja nekaj minut .Otroku se počasi vzame 5 do

20 ml krvi hkrati. Enaka količina sveže, predhodno segrete krvi ali plazme gre v obtok

novorojenčkovega telesa. Ta cikel se ponavlja, dokler se ne zamenja pravilna količina krvi.

Po izmenjalni transfuzijo lahko katetri ostanejo, v primeru da treba postopek ponoviti.

Učinkovitost IT je odvisna od deleža zamenjane krvi. Pri donošenem novorojenčku je

ocenjena telesna količina krvi približno 85ml/kg telesne teže. Celotnega volumna krvi brez

nevarnosti za novorojenčka ni mogoče niti potrebno zamenjati.


27

6. PRIPRAVA NOVOROJENČKA NA FOTOTERAPIJO

To je običajno zdravljenje zlatenice pri dojenčkih. V dojenčkova koža je izpostavljena

močni svetlobi (ponavadi modri). Tradicionalni UNIS fototerapije je sestavljen iz več

modrih fluorescentnih cevi in dojenček leži pod njimi samo v plenički in z zaščitenimi

očmi. Steklo ali drugo pregledni material omogoča da je dojenček viden med fototerapijo.

Občasno ga obsevamo s svetlobo iz dveh smereh (dvojno površinsko fototerapijo).

(Mehta, 2011)

Bilirubin absorbira svetlobo predvsem okoli 450 nm. Običajno 425-475 nm

V praksi se uporabljajo pri valovnih dolžinah svetlobe (bela, modra in zelena).

Slika 5 Fototerapija

(Cordis Europa eu, 2011)

Material:

• Antibakterijska mila

• Inkubator s svetlobno lučjo, ki oddaja točno določeno svetlobno valovno dolžino

• ledvičko za odpadke

• prevleke za enkratno uporabo

• Termometer

• dnevnik fototerapije

• Izobraževalno gradivo za starše


28

Postopek:

1. Ko zdravnik ugotovi stopnjo bilirubina, se odloči kako dolgo bo novorojenček

potreboval fototerapijo.

2. Pridobiti moramo soglasje za zdravljenje.

3. Umijemo si roke.

4. Naredimo popolno fiziološko oceno dojenčka, vključno z težo, stopnjo zlatenice in

hidracije.

5. Vključimo inkubator, da se zagreje na ustrezno temperaturo, medtem ko slečemo

novorojenčka do pleničke.

6. Otroku zaščitimo oči.

7. Ga položimo v inkubator in ga udobno namestimo.

8. Vključimo luči za izvajanje fototerapije, ki so oddaljene od inkubatorja 30-45 cm.

9. Ne prekinjamo zdravljenja, razen med menjavo pleničke in hranjenjem.

10. novorojenček ki bo prejel zdravljenje s fototerapijo ne sme biti mazan s losjoni in olji,

saj lahko pride do opeklin.

11. Če so starši prisotni jih poučimo, kako opazujejo novorojenčka med fototerapijo in

kakršne koli spremembe na koži takoj javijo.

12. Telesno temperaturo spremljamo s kožnim termometrom.

13. Novorojenčka obračamo na 2 uri, da se obseva čim večja površina telesa.

14. Med samim izvajanjem fototerapije opazujemo znake in simptome okužbe, opazujemo

kožo, spremljamo telesno temperaturo.

15. Skupno vrednost serumskega bilirubina vrednotiti, da lahko ocenimo učinkovitost

zdravljenja.

16. V dnevnik beležimo rojstne podatke otroka, ime in priimek matere, vrednosti

bilirubina, opazovanje novorojenčka, vsa odstopanja od normale. Zabeležimo kdaj smo

pričeli s fototerapijo, kdaj končali. Beležimo laboratorijske izvide in naročila zdravnika.

(Hansen, 2012).


29

Slika 6 Zaščita oči

(Wikispaces, 2009)

Ali obstajajo stranski učinki uporabe fototerapija?

Otroci med in po fototerapiji bodo imeli pogosto in mehko iztrebljanje, ki je včasih

zelenkasto barve. To je normalno, saj je to način, da telo odstrani bilirubin. To je začasno

in se preneha, po je zaključku zdravljenja.

Zapleti so redki: izpuščaji po koži, driske, izsušitve, otroci z zastojem žolča postanejo

bronasti. Če se koncentracija bilirubina kljub vsemu povečuje, se odločijo za izmenjalno

transfuzijo.

7. PRIPRAVA NOVOROJENČKA NA IZMENJALNO TRASFUZIJO

Izmenjalna transfuzija (Eksangvina transfuzija) je urgenten poseg, s katerim pri novorojencih

nadomestimo določen volumen krvi s praviloma enakim volumnom ustrezne krvi dajalca. Cilj

posega je odstraniti iz novorojenčkovega krvnega obtoka škodljive snovi in izboljšati

slabokrvnost zaradi morebitne hemolize. (Bratanič, 2001)

Kontraindikacije

1. Če so na voljo druge možnosti z manj tveganja.

2. Ko kontraindikacija za odtehta indikacijo za izmenjalno transfuzijo

3. Ko je bolnik nestabilen in ni verjetnosti, da se pokažejo ugodnosti takega postopka.


30

MS pripravlja opremo in dojenčka za izmenjalno transfuzijo, pomaga zdravnikom pri

vstavitvi umbilikalne vene, in spremlja otroka med in po posegu.

Slika 7 : Oblike zdravljenja zlatenice

(Wikispaces, 2009)

Postopek

Isovolumetric metoda (priporočena metoda)

Material:

o Brizge (5 ml, 10 ml, 20 ml, 50 ml), igle

o 0,9% ali 4,5% fiziološke raztopine

o Infuzijsko črpalko z velikim pretok, IVAC in IV z dodatnimi sklopov.

o Kri mora biti segreta na notranjo telesno temperaturo ( 37.5oC)

IT običajno poteka skozi kateter premera 5 ali 8 Fr, ki ga pod strogimi sterilnimi kavtelami

uvedemo skozi umblikalno veno. Izmenjava otrokove krvi z dajalčevo poteka z 20 ml

brizgalko po metodi »povleci- potisni«. Najprej otrokovo kri skozi plastični umblikalni

kateter aspirirami (10-20 ml) in jo nato z 4 smernim ventilom, ki je nameščen na brizgalki

vbrizgamo v zbiralni kontejner. Nato aspiriramo dajalčevo kri(10-20 ml) in jo po istem

umblikalnem katetru počasi vbrizgamo v otroka.


31

Slika 8 IT

(Medscape, 2011)

Vrste IT

- Enojna izmenjalna transfuzija (SVET)

Obseg volumna - samo 1x volumen krvi v obtoku 70-100mls/kg. Trajanje - 2 uri.

- Dvojna izmenjalna transfuzija (DVET)

Obseg volumna - 2 x volumen krvi v obtoku (140-200mls/kg). Trajanje - 4 ure.

Z DVET se odstranili 90% začetnih rdečih krvnih celic in 50% za intravaskularnim

bilirubinom.

SVET bo odstranil 75% rdečih krvnih celic, kar se lahko izvede, kadar je huda anemija s

srčnim popuščanjem glavni problem, vendar ga ne smemo uporabiti pri ne pa

hiperbilirubinemiji.

mora opraviti z izkušeno osebje, ki je seznanjeno s postopkom.

Po celotnem postopku je potrebna še fototerapija.

i j potrebno zadostno hidracijo skozi ves proces.

Postopek traja dve do štiri ure, odvisno od velikosti otroka in njihove klinične stabilnosti.

i je potrebno bilirubin, arterijski plinsko analizi med samo izmenjavo.


32

Možne nevarnosti pri IT

Med in po posegu so možni številni zapleti. Ti so lahko kardiovaskularni, hematološki,

gastrointestinalni, biokemični in okužbe.

Tabela 5 (Bratanič, 2005, stran 72)

Kardiovaskularni Aritmije

Srčni zastoj

Volumenska obremenitev

Zračna embolija ali embolija s strdkom

Tromboza

Vazospazem

Hematološki Srpaste celice (v dajalčevi krvi)

Trombocitopenja

Krvavitve (prevelika doza heparina v dajalčevi krvi)

Reakcija presadka zoper gojitelja

Mehanične ali termične poškodbe dajalčevih celic

Gastrointestinalni Nekrotizantni enterokolitis

Perforacija črevesja

Biokemični Hiperkaliemija

Hipernatremija

Hipokalcemija

Hipomagnezemija

Acedoza

Hipoglikemija

Okužbe Bakteriemija

Virusne okužbe (hepatitis, CMV)

Malarija

Mešani Hipotermija

Perforacija umblikalne vene

Apnoe

Izguba učinkovin iz obtoka


33

8. EMPIRIČNI DEL

8.1. Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje 1: Ali je najpogostejši negovalni problem sprememba barve

urina pri otroku z zlatenico?

Raziskovalno vprašanje 2: Ali medicinske sestre poznajo mejne vrednosti indirektnega

bilirubina?

Raziskovalno vprašanje 3: Ali medicinske sestre poznajo vzroke za nastanek zlatenice?

Raziskovalno vprašanje 4: Ali je izmenjalna transfuzija še vedno eden od načinov

zdravljenja zlatenice, če je klinično indicirano?

8.2. Metodologija raziskovanja

Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili domačo in tujo strokovno

literaturo, vezano na aktualni problem. V raziskovalnem delu je uporabljena deskriptivna

metoda dela. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. V anketo je

bilo zajetih 30 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na otroškem in

porodnem oddelku. Zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega

programa Microsoft Excel. Rezultate smo predstavili z grafi.

8.3. Raziskovalni vzorec

Raziskovani so bili strokovnjaki na področju zdravstvene nege – pediatrična in

ginekološka smer, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Razdeljenih je bilo 30

vprašalnikov, vrnjenih pa 26.


34

8.4. Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, na oddelku za porodništvo in

ginekologijo, na otroškem oddelku ter v centru za nedonošenčke. Raziskava je potekala v

mesecu septembru in oktobru 2011. Pred raziskavo smo si pridobili pisno soglasje Glaven

medicinske sestre Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

8.5. Etični vidik

Anketni vprašalnik je bil anonimen, anketiranci so imeli možnost odklonitve sodelovanja,

odgovori pa so bili uporabljeni le v namen diplomskega dela. Pri delu smo upoštevali

etična načela Kodeksa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.


35

9. REZULTALI RAZISKAVE

V analizo je bilo vključenih 26 zdravstvenih delavcev (ZT, dipl. MS, MS…), ki opravljajo

svoje delo v SB SG na oddelku za pediatrijo in na porodnem oddelku.

Graf 1 Spol zaposlenega

4%

96%

Spol

Moški

Ženski

Od anketirancev je bil samo 1 moški (4%) in 25 (96%) predstavnic ženskega spola.

Graf 2 Zaposlitev

46%

0%

23%

27%

4%Delo, ki ga opravljate?

Zdravstveni tehnik

Višja medicinska sestra

Dipolomirana medicinjska sestraSrednja medicinska sestra

Diplomirana babica

12 ( 46%) zaposlenih je bilo zdravstvenih tehnikov, 6 (23%) je bilo diplomiranih MS,

7(27%) srednjih MS in 1(4%) diplomirana babica.


36

Graf 3 Negovalni problem

11% 0%0% 0%

54%

35%

Kateri je najpogostejši negovalni problem pri zlateničnem novorojenčku?

Dehidracija

Obstipacija

Diareja

Sprememba barve in urina

14 (56%) anketirancev meni, da je najpogostejši negovalni problem slabo sesanje materinega

mleka, 3 (11%) menijo da je dehidracija tista, ki je najpogostejši negovalni problem pri

zlateničnem novorojenčku. Kar 9 (35%) pa je bilo nepravilno izpolnjenih anket. Nihče med

anketiranci ne meni da bi lahko bil najpogostejši negovalni problem ali obstipacija ali diareja

ali sprememba barve in urina.

Graf 4 Med drugim so tudi pogosti negovalni problemi…

33%

39%

10%

6% 12%

Negovalne probleme predstavljajo tudi?...Izguba telesne teže

Leno sesanje materinega mleka

Vzdrževanje primerne telesne tempariture pri izvajanju fototerapije

Spremembe na koži

Pogosto jokanje

Vsi zaposleni 26 (39%) ,menijo da je eden izmed najpogostejših negovalnih problemov

leno sesanje materinega mleka, 22 (33%) jih meni da je tudi izguba telesne teže pogost

negovalni problem. Od 26 vprašanih jih 8 (12%) meni da je pogost negovalni problem tudi

pogosto jokanje novorojenčkov, 7 ( 10%) ji meni da je negovalni problem tudi vzdrževanje

telesne temperature med fototerapijo. Samo 4 (6%) jih meni da so spremembe kože pogost

negovalni problem.


37

Graf 5 Preprečevanje CMP pri zlateničnem novorojenčku

19%

18%

24%

18%

15%

6% Kako poskušate preprečiti CMP (centralno motorično prizadetost) pri zlateničnem

novorojenčku? S pravilnim dvigovanjem

S pravilnim pestovanjem

S pravilnim hranjenjem in nego

S pravilnim nošenjem in polaganjemMislim da to ni pomembno pri diagnosticerani zlateniciNič od naštetega

Med vsemi zaposlenimi jih 15 (24%) meni,da s pravilnim hranjenjem in nego preprečiš

CMP, 12 (19%) s pravilnim dvigovanjem, 11 (18%) s pravilnim pestovanjem in pravilnim

polaganjem in nošenjem, 9 (15%) jih meni da CMP ni pomembna pri zlateničnem

novorojenčku. In 4 (6%) jih meni da nič od naštetega ne pomaga preprečiti CMP.

Graf 6 Blato pri novorojenčku z zlatenico

88%

8%

4%

0%

0% Ena od 14. življenskih aktivnosti je odvajanje, kakšno je blato pri novorojenčku z

zlatenico Blato je zelenkasto, sluzasto in vodeno

Blato je rumene barve, mehkejše in kislega vonja

Blato je belo oz. brezbarvno in smrdeče

Nič od naštetega

Od 26 vprašanih jih je 23 ( 88%) odgovorilo da je blato pri zlateničnem novorojenčku

zeleno, sluzasto in vodeno. 2 (8%) sta odgovorila, da je blato rumene barve, mehkejše in

kislega vonja, smo 1 (4) pa je odgovoril, da je blato belo oz. brezbarvno in smrdeče. Nihče

ni odgovoril, da je blato brez pomembne vloge pri zlatenici in pod podan odgovor »nič od

naštetega« tudi nihče ni odgovoril.


38

Graf 7 Barva urina

23%

77%

0%

Zaradi povečane koncentracije bilirubina v urinu je le ta?

Svetlorumen z belimi penami

Temen z rumenimi penami

Temen z belimi penami

20 anketirancev (77%) je odgovorilo, da je urin temne barve z rumenimi penami, 6 (23%)

se jih je odločilo za odgovor svetlorumen z belimi penami. Nihče se ni odločil za odgovor

temen z belimi penami.

Graf 8 Sprememba barve urina in porast koncentracij v krvi

34%

31%

35%

Zaradi spremembe barve urina zlateničnega novorojenčka vemo, da je v krvi porasla

koncentracija?

Bilirobin-glukoroida

Nekonjugeranega bilirobina

Prostega bilirobina

9 (34%) vprašanih meni, da je sprememba barve urina zlateničnega novorojenčka odvisna

od porasta bilirubin-glukoroida v krvi, prav tako jih 9 (35%) meni,da je za spremembo

barve kriv prosti bilirubin, 8 (31%) pa jih meni, da je povišanj nekonjugiran bilirubin v

krvi, kriv za spremembo barve urina.


39

Graf 9 Telesna teža novorojenčka

70%

30%

0%

Zakaj predstavlja telesna teža novorojenčka enega izmed negovalnih problemov pri

zlatenici?Zlatenični novorojenci so "leni" inne sesajo zadostne kolečinemlekaZaradi fototerapije lahko pride dodehidracije

Menim, da telesna teža nepredstavlje negovalnegaproblema

Vsi anketiranci 26 (70%) je odgovorilo na vprašanje z odgovorom »zlatenični

novorojenčki so leni in ne sesajo zadostne količine mleka, od tega se jih je še 11 ( 30%)

odločilo za odgovor »zaradi fototerapije pride do dehidracije«.

Graf 10 Označitev con

85%

11%0% 0% 0% 4%

Na novorojenčku so označene cone. Na kateri coni je najhitreje vidna zlatenica s prostim

očesom?

Cona 1

Cona 2

Cona 3

Cona 4

Cona 5

Brez odgovora

22 (85%) anketirancev se je odločilo za odgovor cona 1, 3 (11%) so se odločili za odgovor

cona 2, 1 (4%) anketa pa je ostala brez odgovora.


40

Graf 11 Ocenitev con

S katerimi vrednostmi celokupnega bilirubina bi ocenili posamezne cone na sliki iz prejšnega

vprašanja?Cona 1

Cona 2

Cona 3

Cona 4

Cona 5

Brez odgovora

Vseh 26 (100%) anketirancev ni želelo odgovoriti na vprašanje.

Graf 12 Mejna vrednost bilirubina

Starost otroka 24-48 ur -vrednost bilirobina>169 µmol/l




Brez odgovora

21 (81%) vprašanih v anketi ni podalo odgovora, 5 (19%) anketirancev je izbralo odgovor A.


41

Graf 13 Zakaj nastane zlatenica?

54%

0%

24%

22%

0% 0%

Do zlatenice lahko pride?Pospešenega razpada eritrocitovv vraniciZmanjšanje konjugacije bilirobinav vraniciZmanjšanje konjugacije bilirobinav jetrihZmanjšanjega izločanja bilirobinaiz jeternih celic v žolčZmanjšanega izločanja žolca včrevoPovečanega izločanja žolca včrevo

22 (54%) anketirancev meni, da do zlatenice pride zaradi pospešenega razpada eritrocitov

v vranici, 10 (24%) jih meni da zaradi zmanjšane konjugacije bilirubina v vranici ter 9

(22%) anketirancev zaradi zmanjšanega izločanja bilirubina iz jetrnih celic v žolč.

Graf 14 Ali lahko nastane zlatenica zaradi materinega mleka?

46%

54%

0%

Ali lahko nastane zlatenica zaradi materinega mleka?

Da

Ne

Nevem

14 ( 54%) vprašanih meni da zlatenica lahko nastane zaradi materinega mleka, 12 (46%)

jih pa meni da to ni možno.


42

Graf 15 Vzroki za nastanek zlatenice so?

27%

22%

5%2%5%

22%

17%

Vzroki za nastanek zlatenici pri novorojenčkih so še lahko? Hemogoblinopatije

Sindromi: Gilbert, Crigerl-Najjar, RotorGalaktozemija

Žolčni kamni

Anemija

Kernikterus

Med anketiranci jih 11 (27%) meni da zlatenica lahko nastane tudi zaradi hemoglobinopatije,

9 (22%) jih meni da nastane zaradi raznih sindromov in kernikterusa, 7 (17%) jih ni podalo

odgovora, 2 ( 5%) jih meni da lahko zlatenica nastane zaradi anemije in galaktozemije, 1 (2%)

pa meni da zlatenica nastane zaradi žolčnih kamnov.

Graf 16 Drugi možni vzroki za nastanek zlatenice so?

92%

0%8%

Med drugim sodi med vzroke za nastanek zaltenici pri novorojenčku tudi?

RH inkopatibilnost med materjoin otrokomPomankanje kisika

Dehidracija

24 (92%) vprašanih meni da zlatenica nastane tudi zaradi Rh inkopatibilnosti med materjo in

otrokom, 2 (8%) pa menita da zlatenica nastane zaradi dehidracije.


43

Graf 17 Ali ste že doživeli primer izmenjalne transfuzije?

58%

42%

0%

Ali ste v svoji karieri doživeli primer, kjer je novorojenček potreboval izmenjalno

transfuzijo?

Da

Ne

Se ne spomnem

15 (58%) vprašanih je v svoji karieri že imelo primer kjer je otrok potreboval izmenjalno

transfuzijo, 11 ( 42%) jih še ni imelo takšnega primera.

Graf 18 Ali ste v času od 2007 do 2011 obravnavali novorojenčka z izmenjalno

transfuzijo?

8%

81%

11%

Ali ste v času od leta 2007 do leta 2011 obravnavali novorojenčka s posegom

izmenjalne transfuzije?

Da

Ne

Se ne spomin

21 (81%) v času od leta 2007 do 2011 ni imelo primera izmenjalne transfuzije, 3 (11%)

vprašani so imeli takšen primer, 2 (8%) se ne spomnita.


44

Graf 19 Ali menite da je izmenjalna transfuzija še klinično indicirana?

81%

0%19%

Ali menite, da je izmenjalna transfuzija kot zdravljenje zlatenice pri novorojenčku še

vedno klinično indicirana?

Da

Ne

Ne vem

21 ( 81%) jih meni da je izmenjalna transfuzija še vedno klinično indicirana, 5 ( 19%) jih

je odgovorilo z odgovorom »ne vem«.


45

10. RAZPRAVA

Kadar nosečnost poteka brez težav, je mamicam pogosto zelo hudo, ko njej otrok dobi

zlatenico. Zlatenica je eden najpogostejših vzrokov za podaljšano hospitalizacijo. Med

desetimi novorojenci jih bo sedem razvilo zlatenico.

Pri večini zdravih donošenih otrok je zlatenica komaj zaznavna in izgine po prvem tednu

življenja. Dokler je zlatenica v fizioloških mejah, jo samo opazujemo, pri manjšini otrok pa

se glede na razlog zlatenice odločimo za pogostejše kontrole bilirubina v otrokovi krvi in

za zdravljenje. To je tudi najpogostejši razlog, da morata mati in otrok ostati dlje časa v

porodnišnici. Zdravljenje je potrebno, ker huda zlatenica poškoduje možgane. Zlatenica je

pogostejša oziroma izrazitejša tudi pri novorojenčkih, ki so zaradi daljšega ali zapletenega

poroda doživeli obporodno stisko in so imeli nižjo oceno po Apgarjevi. Ker so jetra prav

tako doživela stisko, slabše delujejo.

Medicinska sestra v porodnišnici, ob odvzemu krvi za presejalne teste tretji dan po rojstvu,

če je potrebno, odvzame tudi vzorček krvi za določitev vrednosti bilirubina. Le pri

majhnem številu novorojenčkov je potrebno opraviti dodatne preiskave glede možnega

vzroka zlatenice. Tedaj iščemo morebitno neskladje med materino in otrokovo krvno

skupino ali pa preverimo vrednosti laboratorijskih znakov za okužbo pri otroku. Posebno

pozorni smo, če se zlatenica pojavi zgodaj ali zelo hitro naraste do relativno visokih

vrednosti. (Štucin Gantar in Mole, 2011).

V diplomskem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila opravljena v Splošni

bolnišnici Slovenj Gradec. Kot je razvidno iz rezultatov je anketo izpolnilo največ

tehnikov zdravstvene nege, njim sledijo diplomirane medicinske sestre, nato srednje

medicinske sestre in ena diplomirana babica. Anketo je izpolnilo 25 žensk in 1 moški.

Pri delu z zlateničnem novorojencu so si medicinske sestre zelo različnega mnenja kateri je

njegov najpogostejši negovalni problem. Nekako nihajo med slabim sesanjem materinega

mleka in dehidracijo. Mnoge literature navajajo da je slabo sesanje materinega mleka

največji negovalni problem, saj kadar novorojenček slabo sesa, ima tudi slabšo prebavo ter

počasnejše izločanje blata. In kot vemo, se bilirubin izloča prav z blatom. Žal veliko

odgovorov nismo mogli upoštevat, saj so bili napačno izpolnjeni.


46

Anketiranci kot nekatere potencialne negovalne probleme navajajo še izgubo telesne teže,

pogosto jokanje, težko vzdrževanje telesne temperature in spremembe na koži. Zlatenični

novorojenci so zaradi visoke vsebnosti bilirubina zelo leni, potrebno jih je prebujati in jih

spodbujati pri hranjenju. Močno se spremeni tudi barva kože, ki se iz rožnate, spremeni v

zlatorumeno.

Centralna motorična prizadetost je najznačilnejši predstavnik okvar zgornjega motoričnega

nevrona. S pravilnim ravnanjem spodbujamo in pospešujemo otrokov normalen

psihomotorični razvoj. Handling pomeni pravilno dvigovanje, pestovanje, obračanje.,

slačenje in oblačenje ter hranjenje novorojenčka. Velik odstotek anketiranih je na

vprašanje, kako preprečujejo CMP pri zlateničnem novorojenčku, odgovorilo da prav s

handlingom. Žal pa nekatere MS menijo, da handling ni pomemben dejavnik pri

zlateničnem novorojenčku.

Opazovanje blata je ena od važnejših negovalnih intervencij pri zlateničnem novorojencu.

Z blatom se izloča bilirubin iz telesa, s čimer se zmanjšuje koncentracija bilirubina v krvi.

Res pa je, da je barva blata odvisna od vrste zlatenice.

- Prehepatična hiperbilirubinemija nastane zaradi hemolize - povečanega razpada

eritrocitov v krvnem obtoku. Pri tej vrsti zlatenice je blato temne barve.

- Hepatična hiperbilirubinemija nastane zaradi okvare v hepatocitu in je lahko

nekonjugirana. Pri tej vrsti zlatenice je blato svetlo. Kadar pa gre za hepatično

konjugirano hiperbilirubinemijo, je urin temen, blato še vedno svetlo.

- Posthepatična hiperbilirubinemija nastane zaradi okvare v žolčevodih. Blato je tudi pri

tej vrsti zlatenice svetlo, saj vsebuje majhen delež urobilinogena.

MS so odgovorile, da imajo njihovi zlatenični novorojenci največkrat zeleno, sluzasto in

vodeno blato. Temu botruje dejstvo, da se ukvarjajo z novorojenčki starimi 1-3 dni, ki še

še izločajo mekonij (prvo blato).

Prav tako kot blato je pri zlateničnih novorojenčkih pomemben urin. Tudi ta je seveda

odvisen od vrste zlatenice. Vprašane MS pa menijo, da imajo novorojenčki z zlatenico

najpogosteje temen urin s svetlimi penami.

Kadar urin spremeni barvo pri zlatenici, to pomeni, da se v krvi sprošča nekonjugiran

bilirubin. MS so si bile pri tem vprašanju zelo neenotne, saj jih veliko ni natančno prebralo

vprašanja in odgovorov.


47

V porodnišnici v prvih treh dneh otrok ne dobiva na teži, ampak porodne teža celo pade

(fiziološki padec - do 10%). Tretji dan, ko steče dojenje, naj bi teža naraščala ali vsaj ne

sme več padati, sledi odhod domov. Do prvega pregleda v posvetovalnici pri 1. mesecu

starosti, naj bi dojenček pridobival od 20-30 gr dnevno, oz. vsaj 150 gr na teden. Kadar pa

je prisotna še zlatenica, je kontrola telesne teže toliko bolj pomembna, saj ti otroci slabo

sesajo, večino časa prespijo in tako lahko zelo hitro izgubljajo telesno težo. Tudi

anketiranci menijo, da je »lenuhcanje« eden glavnih vzrokov za padec in kontrolo telesne

teže.

Kramerjevo pravilo je lahko le vodilo o približni vrednosti bilirubina v telesu, ne more pa

biti točen pokazatelj vrednosti. Je pa lahko zelo uspešno vodilo, če vemo, da zlatenica

napreduje od obraza do podplatov. Tako se lahko hitro orientiramo, kadar je potrebno

določiti vizualno oceno bilirubina v krvi in pri sebi nimamo laboratorijskih izvidov.

Novorojenčka si razdelimo na 5 con. Vsaka cona ima v naprej po standardih določene

vrednosti bilirubina. Glava in vrat sta cona 1 ( prb. vrednost bilirubina v krvi 100 μmol /

liter), prsni koš je cona 2 (150 μmol / liter ), cona 3 sega od pasu do kolen (200 μmol /

liter), cona 4 obsega roke in spodnji del dol nog ( 250 μmol / liter) ter cona 5, ki obsega

dlani in podplate (> 250 μmol / liter). Kar 22 od 26 vprašanih se strinja, da se zlatenica

najprej pojavi na obrazu in beločnicah. Kar potrjuje pravilo Kramer.

Na vprašanje, kjer je bilo potrebno dopisati približne vrednosti bilirubina zraven označenih

con, pa so se vsi anketiranci vzdržali odgovora, saj menijo da je to delo zdravnika in da so

laboratorijski izvidi najbolj zanesljiv pokazatelj vrednosti bilirubina v krvi.

Da se zdravnik odloči za zdravljenje novorojenčka,ki mu narašča bilirubin so v igri različni

spremljajoči dejavniki. Od začetka zdravljenja je odvisno, kdaj se je začela pojavljati

zlatenica (starost otroka v urah), ali je zlatenica fiziološka ali patološka, kako hitro narašča

bilirubin, kakšno je psihofizično stanje novorojenčka. Vsak primer zlatenice je uganka zase

in ga obravnavamo individualno. Pa vendar obstajajo neke meje, v naprej določeni

standardi, kdaj je najbolje začet s fototerapijo. MS mora poznat te vrednosti, saj je ona

tista, ki je spremlja otroka o rojstva naprej 24/dan. Ona je tista, ki dobi prva laboratorijske

izvide, na podlagi katerih se kasneje odloča ali jih po pod nujno posredovala zdravniku ali

lahko še počaka kakšno uro. Zdravnik pa je tisti, ki na podlagi izvidov določi dolžino

zdravljenja in obseg zdravljenja. Starost otroka 24-48 ur - vrednost bilirobina>169 µmol/l

je ena od mej, ki jih more poznat MS, da je lahko del multidiciplinarnega tima. V anketi, ki


48

jim je bila dana, se je 81% vzdržalo odgovora, saj menijo da je zdravnik tisti, ki določi

mejo za zdravljenje zlatenice s fototerapijo.

Fiziološka zlatenica novorojenčkov je posledica nekaj vzrokov, ki se medsebojno

dopolnjujejo. Najpomembnejši so: nepopolno zrela funkcija encima glukuronil-transferaze,

povečana hemoliza zaradi krajšega trajanja življenja eritrocitov, večja enterohepaticna

cirkulacija bilirubina in verjetno zmanjšana sposobnost vezanja bilirubina na jetrno celico

zaradi nezadostne količine ligandinov. ( Medeno srce, 2004)

Prav tako kot fiziološka zlatenica, tudi patološka zlatenica nastane zaradi različnih

vzrokov. Po mnenju anketirancev je najpogostejši vzrok za zlatenico prav povečan razpad

eritrocitov v vranici.

Med drugim med vzroke spadajo tudi sindromi: Gilbert, Crigerl-Najjar, Rotor, žolčni

kamni… Nekatere MS so zamenjale vzroke s posledico in komplikacijo, tako so odgovori

zelo različni in nerealni pri vprašanju, kateri so še drugi vzroki za nastanek zlatenice.

Ko smo ugotavljali različne vzroke za nastanek zlatenice, je bil zmagovalec med odgovori

Rh-inkopatibilnost. Tveganje nastopi, kadar je otrok Rh+ tako kot njegov oče, kar se

pojavi v dveh od treh primerov. V 15 odstotkih populacije, ko je mati Rh- in dojenček

Rh+, med prvo nosečnostjo ni nikakršnih težav. Problem se lahko pojavi v drugi

nosečnosti, če je tudi naslednji otrok Rh+.

Zlatenica pri novorojenčku lahko nastane zaradi materinega (laktacijska zlatenica). Čeprav

je tukaj še vedno veliko zavitega v meglo in si tudi strokovnjaki niso enotni, so vendar

mnenja, da lahko nastane zlatenica tudi zaradi materinega mleka. Zlatenico zaradi

materinega mleka ima približno 0,5 % dojenih otrok. Nastane zaradi nekaterih snovi v

materinem mleku, ki zavirajo delovanje jetrnih encimov novorojenčka. Rezultat ankete

kaže, da so tukaj MS razdvojene, saj jih polovica meni da takšna zlatenica ne obstaja,

polovica pa, da obstaja.

IT je zelo invazivna metoda zdravljena, zato jo uporabljamo le kadar nič drugega ni več na

voljo. Malo več kot polovica vseh anketirancev se je že srečala s primerom, ko je

novorojenček potreboval IT. V zadnjih 5 letih (od 2007 do 2011) pa 81% vseh vprašanih ni

imelo primera z IT. Vendarle je tukaj potrebno izpostaviti dejstvo, da v slovenjegraški

bolnišnici vse hujše primere zlatenice takoj pošljejo na UKC LJ.


49

Starši se soočajo s strahom in negotovostjo, kadar njihov otrok zboli. Zato mora biti MS ne

samo negovalno podkovana, imeti mora razvit čut za empatijo in dobre komunikacijske

sposobnosti, saj je prav ona tista, ki gradi most med otrokom, informacijami in starši, kadar

otrok zboli.

Na podlagi rezultatov smo dobili tudi odgovore na raziskovalna vprašanja.

Raziskovalno vprašanje 1: Ali je najpogostejši negovalni problem sprememba barve

urina pri otroku z zlatenico?

Ne. Najpomembnejši negovalni problem predstavlja slabo sesanje materinega mleka in

posledično nizka telesna teža.

Raziskovalno vprašanje 2: Ali medicinske sestre poznajo mejne vrednosti indirektnega

bilirubina?

Da, vendar se zanašajo na laboratorijske izvide in zdravnika, ne pa na svoje sposobnosti in

izkušnje.

Raziskovalno vprašanje 3: Ali medicinske sestre poznajo vzroke za nastanek zlatenice?

Da, poznajo glavne vzroke za nastanek zlatenice.

Raziskovalno vprašanje 4: Ali je izmenjalna transfuzija še vedno eden od načinov

zdravljenja zlatenice, če je klinično indicirano?

Da, še vedno je klinično indicirana, čeprav vedno redkeje.


50

11. SKLEP

Zlatenica je zelo pogost pojav, zato morajo biti MS poučene o nevarnostih, vzrokih in

simptomih da lahko pomagajo novorojenčku in svetujejo staršem.

Miti o zlatenici pri dojenčkih

Morda boste slišali veliko nasvetov, tudi prijatelje in sorodnike, o tem, kaj je za vašega

otroka najbolje. Imejte v mislih, da večina teh predlogov ni medicinsko podkovana ali

dokazana v teoriji.

Mit: zlatenica pomeni, da se otrok ne prilagaja na mleko svoje matere. Namesto tega mu je

potrebno ponuditi vodo.

Realnost: materino mleko je najboljša, najvarnejša in najbolj popolna hrana, ki jo lahko

mati kdaj ponudi svojemu novorojenčku. Voda se ne sme kar tako dodajati , saj lahko

poveča zlatenico in lahko celo povzroči celo vrsto drugih okužb, če je ne čisti ali filtrira..

Mit: Mati se je mora izogibati rumeni obleki in rumenim živilom, ko doji svojega otroka.

Realnost: Ni dokazov, ki bi kazali, da rumena živila (zelenjava, sadje ali pijače)

povzročajo zlatenico. Barva na oblačilih ne more povzročiti zlatenice pri otroku.

Mit: Fototerapijo je mogoče zagotoviti doma z dajanjem svojega otroka pod navadno luč.

Realnost: Fototerapija je proces, s katerim se presežek bilirubina v vašem otroku razgradi,

dokler tega otrok ni sposoben narediti sam. Dojenček je pod lučmi določene valovne

dolžine in nosi masko za zaščito oči. Ta možnost je na voljo v bolnišnicah. Dajanje otroka

svetlobo žarnice ne ozdravi zlatenice - namesto lahko povzroči druge težave, kot so

zvišana telesna temperatura ali mrzlica zaradi nepotrebne izpostavljenosti.

(Siew Pin, 2011)


51

ZAHVALA

V življenju smo se veliko stvari naučili v šoli, veliko smo se naučili od svojih staršev in

nenazadnje smo določeno znanje osvojili tudi na svojem delovnem mestu. To pomeni, da

smo skozi učenje prejemali in zaznavali določene informacije, ki nam služijo za preživetje

v določenem krogu ljudi. Nabrali smo si veliko statističnih podatkov, a ob vsem tem nihče

ni dal poudarek na osnovah temelja življenja.

Rasti in se pozitivno oblikovati je temelj za uspeh in zadovoljstvo našega obstoja.

V tem primeru bi se rada zahvalila višji predavateljici dr. Jadranki Stričević in somentorici

Prim. mag., as. Mirjani Todorović Guid, dr. med., pediater za vso podporo in nasvete pri

izdelavi diplomske naloge.

Prav tako bi se zahvalila Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za dovoljenje o opravljanju

ankete pri njih.

Zahvala gre tudi moji stari mami, Aniti Krajnc, ki mi je pokazala čudovit svet zdravstva in

pravi pomen medicinske sestre.

V času študija mi je ob strani stal moj partner, Damjan Kotnik, ki me je svojim

optimizmom, potrpežljivostjo in včasih tudi z grajo gnal naprej po poti. Hvala ti, ljubim te.

Hvala staršem za vse prebedene ure in spodbudne besede, ki so bile včasih resnično

potrebne. Hvala pa tudi dvema posebnima fantoma Jaši in Sebastjanu, ki sta mi pomagala

pri urejanju diplomske naloge.

Največja zahvala pa gre moji hčerki Klari, ki me je razveselila ob koncu tretjega letnika in

mi polepša vsak dan s svojim nasmehom in dnevnim »rada te imam, mami«. Tudi jaz te

imam rada, hčerka moja. Si moj sonček v turobnih jutrih in moja prizemljitev kadar

plavam v oblakih.

HVALA VSEM……

52

LITERATURA

Ashwill, J.W, James, S.R. Nursing care for children: principles an practise, St. Louise:

Saunders/Elsevier, 2007.

Bindler, C.R., Ball, W.J. Pediatric nursing caring for chlidren. Upper Saddle River.

Pearson/Prentice Hall, 2008.

Bratanič, B. Fototerapija hiperbilirubinemije v neonatalnem obdobju. Med Razgl,1988.

Bratanič, B. Zdravstvena oskrba novorojenčkov na domu: prispevki in delovni zvezek. 3.

dopolnjena izdaja. Ljubljana: Služba za neonatologijo, pediatrična klinika, klinični center,

2003.

Bratanič, B. Drugi simpozij »Dojenje v novem tisočletju«. Knjižica prispevkov. Laško 12

in 13 oktober 2001. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri slovenskem

odboru za UNICEF, 2001.

Bratanič, B, Felc, Z, Trofenik Ilijaš, A. Zlatenica v neonatalnem in otroškem obdobju.

Drugi učni simpozij z mednarodno udeležbo »Na stičiščih neonatologije«. Laško 13 in 14

september 2002. Splošna bolnišnica Celje, odsek za neonatalno pediatrijo, Ginekološko

porodniški oddelek in Neonatalna sekcija Združenja za pediatrijo SZD. Celje: Splošna

bolnišnica, 2002.

Bratanič, B, Sever, M. Umestnost izmenjalne transfuzije krvi pri novorojencih, Zdrav

Vestn. 1986;55: suppl 17-22.

Bratanič,B. Zdravstvena oskrba novorojenčkov na domu: prispevki in delovni zvezek.

3.,dopolnjena izd. Ljubljana:služba za neonatologijo, Pediatrična klinika, Klinični center,

2003.

53

Erjavec-Bren, M. Fototerapija v nenonatalnem obdobju. V: Štrukelj, M, Sodobno

zdravljenje v pediatriji. 1 del. Ljubljana: Klinična bolnišnica za pediatrijo, 1977.

Felc, Z. Vpliv kontinuirane in intermitentne fototerapije na nespecifično

hiperbilirubinemijo novorojenčkov. Zdrav vestn.1988; 57:295-7.

Felc, Z, Ocvirk, M. Novorojenčku prijazna porodnišnica priročnik za zdravstvene delavce

ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Celje,1998.

Gordon, M. Negovalne diagnoze – priročnik. Koloborativni center SZO za primarno

zdravstveno nego, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca. Maribor: Rogina, 2003.

Kržišnik, C. Neonatalna hiperbilirubinemija. Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana:

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993.

Mlinar, N. Vpliv prvega podoja na dojenje po porodu. Zbornik predavanj Dojenje v novem

tisočletju. Laško, 2001.

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola,

1999.

Pajntar, M, Novak-Antolič, Ž. Nosečnost in vodenje poroda,2.,dopolnjena izd. Ljubljana:

Cankarjeva založba, 2004.

Rupnik, M, Bresjanac, M. Patofiziologija s temelji foziologije. 3., popravljena in dopoljena

izd. Ljubljana: Inštitut za patološko fiziologijo, 2002.

Selekman, J, Nagorski Saunders, A. Pediatric Nursing, 1999.

Zorec, J. Zdravstvena nega zdravega in bolnega otroka: učbenik za srednje zdravstvene

šole za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč-

zdravstvena nega otroka v 2. in 3. letniku, 2005.

54

INTERNETNI VIRI

American Pregnancy association. Newborn Jaundice 03.2009. Dosegljivo na.

http://www.americanpregnancy.org/firstyearoflife/newbornjaundice.htm (5.5.2011)

Bratanič B. izmenjalna transfuzija krvi pri zlateničnih novorojencih. 2001. Dosegljivo na.

http://www.ztm.si/res/publication/1003.pdf (11.12.2011)

Gorenc Jazbec Š. Gibanje novorojenčka. 2010. Dosegljivo na.

http://www.ringaraja.net/clanek/gibanje-novorojencka_2696.html (11.12.2011)

Hansen T. Neonatal Jaundice Treatment & Managemen. 2012. Dosegljivo na.

http://emedicine.medscape.com/article/974786-treatment (11.12.2011)

Kaneshiro, N. Newborn jaundice. 11.12.2010. Dosegljivo na.

http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/001559.htm (3.2.2011)

Kumer, A. Otroci-zlatenica pri novorojenčkih. 24.03.2011. Dosegljivo na.

http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Bolezni+in+zdravila/894/Otroci+-

+Zlatenica+pri+novorojen%C4%8Dkih (5.5.2011)

Kramer LI. Advancement of Dermal Icterus in the Jaundiced Newborn. Amer J Dis Child.

1969; 118: 454-458. Dosegljivo na.

http://www.sswahs.nsw.gov.au/rpa/neonatal/html/newprot/jaund2.html (7.8.2012)

Medeno srce. Zlatenice novorojenčka. 2004. Dosegljivo na.

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=494 (7.8.2012)

Mehta P. Treatment of Jaundice in Babies. 2011. Dosegljivo na.

http://www.drparang.com/babies/jaundicebabiestreatment.html (7.8.2012)

http://www.americanpregnancy.org/firstyearoflife/newbornjaundice.htm

http://www.ztm.si/res/publication/1003.pdf

http://www.ringaraja.net/clanek/gibanje-novorojencka_2696.html

http://emedicine.medscape.com/article/974786-treatment

http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/001559.htm

http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Bolezni+in+zdravila/894/Otroci+-+Zlatenica+pri+novorojen%C4%8Dkih

http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Bolezni+in+zdravila/894/Otroci+-+Zlatenica+pri+novorojen%C4%8Dkih

http://www.sswahs.nsw.gov.au/rpa/neonatal/html/newprot/jaund2.html

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=494

http://www.drparang.com/babies/jaundicebabiestreatment.html

55

Mlakar H. Novorojenčki se učijo tudi med spanjem 27.9.2010

Dosegljivo na.

http://www.ringaraja.net/clanek/novorojencki-se-ucijo-tudi-med-spanjem_3457.html

(6.6.2012)

Newman, J. Breastfeeding and Jaundice. 05.2008. Dosegljivo na.

http://www.drjacknewman.com/help/Breastfeeding%20and%20Jaundice.asp (27.7.2010)

Newman, J. Breastfeeding and Jaundice. 2009. Dosegljivo na.

http://www.nbci.ca/index.php?option=com_content&view=article&id=79:breastfeeding-

and-jaundice&catid=5:information&Itemid=17 ( 27.7.2010)

Olsen C. Izvajanje in spremljanje fototerapije 2010. Dosegljivo na.

http://www.adhb.govt.nz/newborn/guidelines/GI/Phototherapy.htm (7.6.2011)

Serdinšek, M. Zlatenica. Rigaraja.net. 24.1.2010. Dosegljivo na.

http://www.ringaraja.net/clanek/zlatenica_1508.html (5.5.2011)

Siew Pin T. Newborn jaundice. 2011. Dosegljivo na.

http://www.babycenter.in/baby/health/jaundice/ (5.5.2011)

Smith A . Jaundice In The Breastfed Baby. 2011. Dosegljivo na.

http://www.breastfeedingbasics.com/articles/jaundice-in-the-breastfed-baby (5.5.2011)

Štucin Gantar, I. Zlatenica novorojenčka. 06.03.2008. Dosegljivo na.

http://www.bambino.si/zlatenica_novorojencka ( 23.6.2010)

http://www.ringaraja.net/clanek/novorojencki-se-ucijo-tudi-med-spanjem_3457.html

http://www.drjacknewman.com/help/Breastfeeding%20and%20Jaundice.asp

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&prev=/search%3Fq%3DMilk%2Bintake%2Bin%2Bhealthy%2Bhyperbilirubinemia%2Bexclusively%2Bbreastfed%26hl%3Dsl%26sa%3DX%26biw%3D1024%26bih%3D580%26prmd%3Divns&rurl=translate.google.com&sl=en&twu=1&u=http://www.nbci.ca/index.php%3Foption%3Dcom_content%26view%3Darticle%26id%3D79:breastfeeding-and-jaundice%26catid%3D5:information%26Itemid%3D17&usg=ALkJrhisC6To7I2piPlmjAG89JYO0-X-Iw

http://www.nbci.ca/index.php?option=com_content&view=article&id=79:breastfeeding-and-jaundice&catid=5:information&Itemid=17

http://www.nbci.ca/index.php?option=com_content&view=article&id=79:breastfeeding-and-jaundice&catid=5:information&Itemid=17

http://www.adhb.govt.nz/newborn/guidelines/GI/Phototherapy.htm

http://www.ringaraja.net/clanek/zlatenica_1508.html

http://www.babycenter.in/baby/health/jaundice/

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?anno=2&depth=1&hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=en&tl=sl&twu=1&u=http://www.breastfeedingbasics.com/author/admin&usg=ALkJrhhQ1V8jhr65T_J5GeN-MVrT69JCHQ

http://translate.googleusercontent.com/translate_c?anno=2&depth=1&hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=en&tl=sl&twu=1&u=http://www.breastfeedingbasics.com/articles/jaundice-in-the-breastfed-baby&usg=ALkJrhjKr769cagPUZnFVh0wACwXx3f2Tw

http://www.breastfeedingbasics.com/articles/jaundice-in-the-breastfed-baby

http://www.bambino.si/zlatenica_novorojencka

56

Štucin Gantar I., Mole A. 2011. Zlatenica novorojenčka. Dosegljivo na:

http://www.bambino.si/zlatenica_novorojencka (5.5.2011)

Takayama, J. BreastFeeding Jaundice and Breast Milk Jaundice – BASICS. 2008.

Dosegljivo na.

http://www.wrongdiagnosis.com/symptoms/unusual_production_of_breast_milk/book-

causes-20a.htm (27.7.2010)

Tekauc Golob A. Neonatalna zlatenica pri novorojenčku.2012. Dosegljivo na.

http://med.over.net/clanek/i20492/#.UGsX-lHqerY (5.5.2012)

Tekauc Golob A. Zlatenica pri novorojenčku. 03.08.2012

Dosegljivo na:

http://med.over.net/zdravje_bolezni/ginekologija_porodnistvo/i20492/ (30.8.2012)

Tidy C. Neonatal Jaundice. 2010. Dosegljivo na.

http://www.patient.co.uk/doctor/Neonatal-Jaundice.htm (5.5.2011)

Zdravstvena info.14. osnovnih življenskih aktivnosti po Virginiji Henderson . 2007.

Dosegljivo na:

http://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-

henderson/ (5.5.2011)

Zdravstvena info.Posebnosti pediatrične zdravstvene nege. 2009. Dosegljivo na.

http://www.zdravstvena.info/vsznj/pediatricna-zdravstvena-nega-zdravstvena-nega-otroka-

pediatrija/ (5.5.2011)

http://www.bambino.si/zlatenica_novorojencka

http://www.wrongdiagnosis.com/symptoms/unusual_production_of_breast_milk/book-causes-20a.htm

http://www.wrongdiagnosis.com/symptoms/unusual_production_of_breast_milk/book-causes-20a.htm

http://med.over.net/clanek/i20492/

http://med.over.net/clanek/i20492/#.UGsX-lHqerY

http://med.over.net/zdravje_bolezni/ginekologija_porodnistvo/i20492/

http://www.patient.co.uk/doctor/Neonatal-Jaundice.htm

http://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson/

http://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20henderson/

http://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20henderson/

http://www.zdravstvena.info/vsznj/pediatricna-zdravstvena-nega-zdravstvena-nega-otroka-%20%20pediatrija/

http://www.zdravstvena.info/vsznj/pediatricna-zdravstvena-nega-zdravstvena-nega-otroka-%20%20pediatrija/

57

VIRI SLIK

Slika1

http://www.thewomens.org.au/Jaundicehyperbilirubinaemiainthehealthyterminfantonthepostn

atalwardorinthecommunity

Slika 2

http://www.konicaminolta.com/instruments/products/medical/jaundice-

meter/jm103/index.html

Slika 3

http://www.shutterstock.com/pic-45239650/stock-photo-making-medicine-blood-sampling-

from-finger-of-newborn-child-in-infant-incubator.html

Slika 4

http://www.womenshealthcaretopics.com/dressing-your-newborn-baby.html

slika 5

http://cordis.europa.eu/luxembourg/presidency2005/ircs03.htm

slika 6

http://group5andalive.wikispaces.com/Hyperbililrubinemia

slika 7


slika 8

http://reference.medscape.com/features/slideshow/strange-coloration

http://www.thewomens.org.au/Jaundicehyperbilirubinaemiainthehealthyterminfantonthepostnatalwardorinthecommunity

http://www.thewomens.org.au/Jaundicehyperbilirubinaemiainthehealthyterminfantonthepostnatalwardorinthecommunity

http://www.konicaminolta.com/instruments/products/medical/jaundice-meter/jm103/index.html

http://www.konicaminolta.com/instruments/products/medical/jaundice-meter/jm103/index.html

http://www.shutterstock.com/pic-45239650/stock-photo-making-medicine-blood-sampling-from-finger-of-newborn-child-in-infant-incubator.html

http://www.shutterstock.com/pic-45239650/stock-photo-making-medicine-blood-sampling-from-finger-of-newborn-child-in-infant-incubator.html

http://www.womenshealthcaretopics.com/dressing-your-newborn-baby.html

http://cordis.europa.eu/luxembourg/presidency2005/ircs03.htm



http://reference.medscape.com/features/slideshow/strange-coloration

1

PRILOGA 1

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Valentina Krajnc, absolventka Fakultete za Zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega novorojenčka z zlatenico. Rada

bi ugotovila kakšna je vloga medicinske sestre in zdravstvenih tehnikov v Splošni

bolnišnici Slovenj Gradec na področju zlatenice. Želim ugotoviti kako izvajate

fototerapijo, kako skrbite za zdravstveno nego novorojenca, ki prejema zdravljenje s

fototerapijo, ter ali je radikalen poseg, kot je izmenjalna transfuzija še v uporabi. Prosim

Vas, če mi lahko odgovorite na zastavljena vprašanja. Anketa je anonimna, sodelovanje

lahko odklonite.

Na vprašanja odgovarjajte z obkroževanjem črke pred ustreznim odgovorom. Prosim, da

obkrožite samo en odgovor, razen tam, kjer je navedeno drugače.

Za sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem.

Valentina Krajnc

1. Spol: M Ž

2. Delo, ki ga opravljate:

a) zdravstveni tehnik

b) višja medicinska sestra

c) diplomirana medicinska sestra

d) drugo ____________________

3. Kateri so najpogostejši negovalni problemi pri zlateničnem novorojenčku? (možen

je en odgovor)

a) dehidracija

b) obstipacija (zaprtost)

c) diarea (driska)

d) sprememba barve blata in urina

e) slabo sesanje materinega mleka

2

4. Negovalne probleme predstavljajo tudi... (možnih je več odgovorov)

a) izguba telesne teže

b) leno sesanje materinega mleka

c) vzdrževanje primerne telesne temperature pri izvajanju fototerapije

d) spremembe na koži

e) pogosto jokanje

5. Kako poskušate preprečiti CMP ( centralno motorično prizadetost) pri zlateničnem

novorojenčku? (možnih je več odgovorov)

a) s pravilnim dvigovanjem

b) s pravilnim pestovanjem

c) s pravilnim hranjenjem in nego

d) s pravilnim nošenjem in polaganjem

e) mislim da to ni pomembno pri diagnosticirani zlatenici

f) nič od naštetega

6. Ena od 14. življenjskih aktivnost je odvajanje, kakšno je blato pri novorojenčku z

zlatenico? (možen je en odgovor)

g) blato je zelenkasto, sluzasto in vodeno

h) blato je rumene barve, mehkejše in kislega vonja

i) blato je belo,oz. brezbarvno in smrdeče

j) nič od naštetega

k) blato nima pomembne vloge pri zdravstveni negi zlateničnega novorojenčka

7. Zaradi povečane koncentracije bilirubina v urinu je le-ta? ( možen je en odgovor)

a) svetlorumen z belimi penami

b) temen z rumenimi penami

c) temen z belimi penami

3

8. Zaradi spremembe barve urina zlateničnega novorojenčka vemo, da je v krvi porasla

koncentracija? (možen je en odgovor)

a) bilirubin – glukoroida

b) nekonjugiranega bilirubina

c) prostega bilirubina

9. Zakaj predstavlja telesna teža novorojenčka enega izmed negovalnih problemov pri

zlatenici? (možnih je več ogovorov)

a) zlatenični novorojenci so »leni« in ne sesajo zadostne količine mleka

b) zaradi fototerapije lahko pride do dehidracije

c) menim da ne predstavlja telesna teža negovalnega problema

10.Na novorojenčku so označene cone. Na kateri coni je najhitreje vidna zlatenica s

prostim očesom? (možen je en odgovor)

a) Cona 1

b) Cona 2

c) Cona 3

d) Cona 4

e) Cona 5

11. S katerimi vrednostmi celokupnega bilirubina bi ocenili posamezne cone na sliki iz

prejšnjega vprašanja? (npr. cona 5: >250μmol/l)

a) Cona 1 ______

b) Cona 2 ______

c) Cona 3 ______

d) Cona 4 ______

e) Cona 5 ______

12. Katera je mejna vrednost bilirubina, da začnete s postopkom fototerapije? (možnih več

odgovorov)

a) starost otroka 24-48h – vrednost bilirubina >169 μmol/l

b) starost otroka 24-48h – vrednost bilirubina > 259 μmol/l

c) starost otroka 49-72h – vrednost bilirubina > 259 μmol/l

d) starost otroka 49-72h – vrednost bilirubina > 309 μmol/l

4

13. Do zlatenice lahko pride zaradi? (možnih je več odgovorov)

a) pospešenega razpada eritrocitov v vranici

b) zmanjšane konjugacije bilirubina v vranici

c) zmanjšane konjugacije bilirubina v jetrih

d) zmanjšanega izločanja bilirubina iz jetrnih celic v žolč

e) zmanjšanega izločanja žolča v črevo

f) povečanega izločanja žolča v črevo

14. Vzroki za nastanek zlatenice pri novorojenčku so še lahko? (možnih je več odgovorov)

a) hemoglobinopatije

b) sindromi: Gilbert, Crigler-Najjar, Rotor

c) galaktozemija

d) žolčni kamni

e) anemija

f) kernikterus

15. Med drugim sodi med vzroke za nastanek zlatenice pri novorojenčku tudi? (možen je en

odgovor)

a) Rh inkopatibilnost med materjo in otrokom

b) Pomanjkanje kisika

c) Dehidracija

16. Ali lahko nastane zlatenica zaradi dojenja oz. materinega mleka? ( možen je en odgovor)

a) da

b) ne

c) ne vem

17. Ali ste v svoji karieri doživeli primer kjer je novorojenček potreboval izmenjano

transfuzijo? ( možen je en odgovor)

a) da

b) ne

c) se ne spomnim

5

18. Ali ste v času od leta 2007 do leta 2011 obravnavali novorojenčka s posegom izmenjalne

transfuzije? ( možen je en odgovor)

a) da

b) ne

c) se ne spomnim

19. Ali menite da je izmenjalna transfuzija kot zdravljenje zlatenice pri novorojenčku še

vedno klinično indicirana? (možen je en odgovor)

a) da

b) ne

c) ne vem

20. Prosim, če navedete najpogostejša vprašanja, skrbi in dileme, ki zanimajo starše, katerih

novorojenček ima zlatenico!

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

1

PRILOGA 2

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

ZDRAVSTVENA IN BABIŠKA NEGA

IN OSKRBA

Datum: 03.10. 2011 VALENTINA KRAJNC Zadeva: Odgovor na Prošnjo za izvedbo ankete v SB Slovenj Gradec Spoštovani! Obveščamo vas, da je Kolegij zdravstvene in babiške nege in oskrbe v SB Slovenj Gradec na

korespondenčni seji, dne 10.10.2011 odobril uporabo vprašalnika, za diplomsko nalogo na

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru., na temo Zdravstvena nega novorojenčka

z zlatenico.

Za izvedbo ankete se povežete z glavno medicinsko sestro oddelka za pediatrijo ga. Anico

Vogel, dipl.m.s.

Lep pozdrav!

Pomočnica direktorja za področje zdravstvene in babiške nege in oskrbe

Bojana Zemljič, dipl.m.s.

Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec

Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si

zdravstvena nega novorojenČka z zlatenico · valentina krajnc, zdravstvena nega novorojenčka z...

Documents