Arheološk i vestnik (Arh. vest.) 46, 1995, str . 247-277 247

Zenonov tremis in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici

Dragan B O Ž I Č in Slavko C I G L E N E Č K I

Izvleček

Naključna najdba podatka o točnem najdišču tremisa cesarja Zenona - do takrat je bilo znano le, d a j e bil najden blizu Smarjete na Dolenjskem - je leta 1993 privedla do odkri t ja poznoant ične u t rdbe na Gradcu pri Veliki Strmici. Najdišče z dobro ohran je -nimi os tanki obzid ja , pet ih stolpov in zgodn jekr ščanske cer-kve s p r i p a d a j o č o ji c is terno leži s eve rozahodno od Šmar j e t e na pobočju pod Veliko Strmico, ki se spušča proti zavoju rečice Radulje. Znano je sicer že več kot sto let, vendar so arhi tekturne os t anke do zda j pripisovali s r e d n j e m u veku.

Pri površ inskem preg ledu najdišča in n e p o s r e d n e okolice z detektorj i kovin je bilo odkrit ih več kovinskih najdb (bronasti novci, f ibule, deli pašnih spon, obesek v obliki križa, konjska op rema , svinčeni vretenci , železno orod je , p ravokoten okov z dvema lukn j icama) . Na j s t a re j še sodi jo v 2. oz i roma 3. st., na jmla jše pa v 6. st. n. š. N a j p o m e m b n e j š e so tuka j podrobne-je anal iz i rane .

V zvezi z obeskom v obliki križa so obravnavana poznoant i -čna viseča svetila. Na jdba od lomkov viseče s tek lene sveti lke v apsidi, izkopani v prezbi ter i ju cerkve sv. Mart ina pri Taboru nad Knežakom, d o d a t n o krepi domnevo, da apsida ne pr ipada romanski , a m p a k zgodnjekrščansk i cerkvi.

Nastanek utrdbe na Gradcu pri Veliki Strmici, k i je po tlorisu zelo podobna utrdbi na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem, pos tav l j amo na konec 5. ali začetek 6. st. n. š.; razlogi zanj so bili predvsem st ra teški .

V dveh doda tk ih na koncu č lanka so preds tavl jeni osnov-ni podatki o grobiščih iz 6. st„ ki sta bili odkriti v okolici Šmarjete že v zadnji četrtini 19. st. (Kicelj blizu Goren je vasi pri Šmarjet i in Vovkov vinograd na Vinjeni Vrhu ) .

Abst rac t

The chance discovery of a note revealing the exact provenience of a tremissis of the e m p e r o r Z e n o - until then it had merely been known that it had been found near Smarje ta in Dolenjska (Lower Carn io la ) - led to the discovery of an impor t an t late Roman for t i f ica t ion at G r a d e c near Velika Strmica in 1993. The site, with well p reserved r ema ins of the defens ive wall, five towers , and an Ear ly Chr is t ian church with a cis tern be-longing to it, lies to the nor thwes t of Smar j e t a benea th the village of Velika Strmica on a slope fall ing towards a mean-der of the Radul ja s t ream. It was a l ready known more than hundred years ago, but the archi tec tura l remains were previ-ously thought to be mediaeval .

A sur face survey of the site and its immedia t e su r round -ings with metal de tec tors revealed several metal f inds (bronze coins, f ibulae, belt buckles, a cross pendan t , horse equipment , two lead spindle whorls, iron tools, and a rectangular e lement with two holes) . The earl iest be long to the 2nd or 3rd cen tu-ries, and the latest to the 6th century A D . The most impor-tant of them are analysed here .

La te Roman hanging lamps are discussed in connec t ion with the cross p e n d a n t . The discovery of some f r a g m e n t s of a typical late Roman th r ee -hand led glass lamp in the apse , excavated in the presbytery of the Church of St Mar t in nea r Tabor nad Knežakom. addi t ional ly suppor t s the hypothes is that this apse be longed to an Early Chris t ian church and not to a R o m a n e s q u e one .

The fortification at Gradec near Velika Strmica, the ground plan of which is very similar to that of the hi l l - top for t i f ica-tion at Korinjski hrib above Veliki Korinj , was in all p roba-bility e rec ted at the end of the 5th or at the beginning of the 6th cen tury AD, mostly for s t ra tegic reasons .

Basic da ta about two cemete r i e s of the 6th century, which had already been discovered in the vicinity of Smar j e t a in the last q u a r t e r of the 19th century (Kicelj near G o r e n j a vas pri Šmar je t i and Vovkov vinograd on Vinji Vrh) , are given in two append ices at the end of the ar t ic le .

ZGODOVINA ODKRITJA

Fran jo Jarc , od 1874 kaplan v Leskovcu pri Krškem in od 1882 do 1904 župnik na Mirni, jc imel veliko zbirko rimskih novcev, ki so bili sko-

raj vsi odkri t i v okolici Drnovega pri Krškem.1

V njej je bil leta 1883 le en novec iz poznejš ih stoletij: zlati tremis bizantinskega cesarja Zenona . Ja rc ga bežno o m e n j a že v članku, ob jav l jenem leta 1880 v Novicah,2 p o d r o b n e j e pa ga opisu je

v popisu svoje zbirke iz leta 1883.3 Zlatnik seveda ni bil na jden pri Drnovem. Kaže, da Ja rc točnega najdišča ni poznal , saj piše, d a j e bil novec na jden pri Šmar je t i , blizu Smar je t e oz i roma v šmarješki okolici. Z d a j se hrani v Numizmat ičnem kabinetu N a r o d n e g a muze ja v Ljubl jani .

Vse dosedan je o m e m b e v arheološki in numiz-matični l i teratur i se skl icujejo na Jarčev č lanek ali na njegov popis , za to kot najdišče nava ja jo Smar j e to ali šmar ješko območje . 4 To velja tudi za objavo izpred štirih let, v kater i je bil novec prvič preds tav l jen z barvno fo togra f i jo sp redn je in zadnje strani.5 Na sprednji je Zenonovo doprsje z nap i som D N Z E N O P E R P AVC, na zadnj i pa križ v lovor jevem vencu z nap i som C O M O B v odrezu (si. 10: 1).

Srečno nakl juč je je hote lo , da se nam je po več kot sto letih od odkr i t j a posreči lo ugotoviti točno najdišče zlatnika. Ključ do rešitve pa ni v s trokovni l i teraturi , ampak v Zgodovini šmarje-ške fare, ki jo je napisal J anez Volčič, župnik v Šmar je t i na Do len j skem, in ki je izšla v Novem m e s t u le ta 1887.h Pri p r e l i s t a v a n j u Volčičeve knjižice smo na strani 81 prebral i domnevo , da je stal dvor Kozjak, ki ga o m e n j a j o s rednjeveške listine, v Gradcu, to je na levem bregu Radulje za hr ibom Koglo. Volčič je t ako mislil, ker so pri

razkopavanju na n jem ležečih razvalin našli ome-njeni Zenonov zlatnik, s taro zidovje in velike člo-veške kosti . Ka j na j bi počel zlatnik s konca 5. st. n. š. v srednjeveškem dvoru, se očitno ni vprašal.7

Vendar pa to niti ni bistveno. Volčičev opis in pogovor s kolegom J a n e z o m Du la r j em, ki je v okolici Smar je te opravljal arheološko topografi jo, sta bila zados tna za ugotovitev, da gre za G r a d e c pri Veliki Strmici. Zanimivo je, d a j e bilo to najdi-šče z n a n o že J e r n e j u Pečn iku , ki je na n j e m d o m n e v a l p r a z g o d o v i n s k o n a s e l j e in z i d a n o t rdn javo iz s r edn jega veka . 8 Volčičevega opisa oči tno ni n ikdar bral , sicer bi bil t uka j na jdeni zlatnik gotovo omenil. V tem primeru tudi zidovja, ki je bilo d o b r o v idno, zelo v e r j e t n o ne bi bil pripisal s r edn j emu veku.

Ogled najdišča , do ka te rega je prišlo kmalu nato , 21. in 22. f e b r u a r j a 1993, je pokazal , da na Gradcu ni bilo nikdar s rednjeveškega dvora ali trdnjave, ampak utrdba iz pozne antike. To časovno opredeli tev so poleg ohran jene arhi tekture potrdi-le tudi vse keramične in kovinske na jdbe .

Ni pa bil Z e n o n o v t remis edini zlatnik, ki je bil t uka j odkr i t . Ivan Šašel j je n a m r e č že leta 1880, ko je v Slovenskem narodu pisal o velikem zak ladu r imskih novcev iz Pričinske hos te pri Mokronogu , 9 omeni l , kako je bil od t rebelskega

1 Slovenski biografski leksikon 1 (1925-1931) s. v.; P. Kos, Numizmatika na Slovenskem. Zgodovinski oris, Arli. vest. 33, 1982, 248, si. 12. Vse risbe v članku je izdelala Dragica Knific Lunder . Novce je določil Andre j Šenirov, sodelavec Numiz-matičnega kabineta Narodnega muzeja v Ljubljani. Barvne diapozitive sva dobila od Arheološkega oddelka (si. 12) in Numizmatičnega kabineta (si 10: 1,3) Narodnega muzeja v Ljubljani (foto Tomaž Lauko) in od Prazgodovinskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju (si. 13). Lekturo nemškega prevoda je zelo skrbno opravil dr. Eckehart Schubert iz Frankiurta . Vsem se za trud in prijaznost lepo zahvaljujeva.

- F. Jarc, Most čez Savo pri cerkvi sv. Egidija, Novice 38, 1880, 417 s: Pa tudi pri Boštajnu so pred par leti našli delavci zlat od Heraklija, v posesti gosp. Gutmansthala , pri "Zidanem mostu" Vitelija v posesti gosp. Zoreta, Zenola pri Šmarjeti, Anastazija pri Mokronogu itd.

1 Isti, Zbirka rimskih novcev, nabral na Dernovem pri Leskovcu Franjo Jarc, župnik na Mirni (1883) 3: ...iz poznejih stoletij je le Z e n o 1. 474 pričujoč in še ta je bil drugej in sicer blizo Šmarje te najden; 30: L. 474. 1135. DN Zeno Perp N. - Comob. -Znamnje s križa v vencu. - Zlat majhen, najden v Šmarješki okolici.

4 S. Gabrovec, Šmarjeta, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 228; P Petru, Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije, Zgod. čas. 36, 1982, 300, št. 132; M. Slabe, In šele nato se naselijo Slovani, v: Dolenjski zbornik (1985) 65, op. 13; P. Kos, The monetary circulation in the southeastern Alpine region ca. 300 B. C. - A. D. 1000, Situla 24, 1984-1985 (1986) 221 s, op. 17; isti, Die Fundmunzen der romischen Zeit in Slowenien I (1988) 406, št. 248-1.

5 P. Bitenc et al., Katalog razstavljenega gradiva, v: T. Knific, M. Sagadin, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem (1991) 61, št. 33: Novec. Šmarje ta . Numizmatični kabinet Narodnega muzeja, inv. št. 5294. Zeno. IVcmisis (zlato), kovan med leti 474-491 v Milanu. Av.: DN Z E N O PERP AVC, doprsje cesarja v plašču z d iademom, na desno. Rv.: v odrezu C O M O B , križ v lovorjevem vencu. U.B. 179; FMRS1 II (sic!) 248-1.

6 J. Volčič, Zgodovina Šmarješke fare pri Novem mestu (1887) 81: Ta dvor Kozjak jc bil, brž ko ne, gradiček za Koglem, na levem bregu naše Radovlje. Tu se vidijo še razvaline starega grada. Pravijo pa "v Grad 'cu na Ravničeh." Pred nekaj leti je v groblji lega grada bil najden zlat - cekin, z napisom: "D. N. Zeno Perp. N." Na drugi strani je križ v vencu. Ta Z e n o je živel 474. leta, kake dve leti pred razdejanjem Rimskega carstva. - Večkrat so že razkopavali to staro zidovje, zaklada iskajc. Videl sem zares velikansko močne človeške kosti, ki so jih tu izkopali. Od te razvaline do Strleka je kake pol ure hoda.

7 Dvor Kozjak je v resnici po vsej verjetnosti stal na kraju, ki so mu še v Volčičcvem času pravili V Kozjakih in ki po Volčiču leži četrt ure niže od Gradca proti Štrleku (ib.; razvalina Štrlek se nahaja pri zaselku Radež naselja Obrh pri Šmarjet i , glej M. Dobovšek, Obrh pri Šmarjet i , v: Krajevni leksikon Slovenije 2 [1971] 519). Morebiti se nanaša na isti kraj Dobovškova navedba, d a j e stal gradič Kozjak na Koglu (isti, Sela pri Zburah , ib., 530).

x J. Počil i k, Izv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 41: 104. Veliki Strmec. P ri vasi je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje, in potem je bila tam zidana trdnjava, jeden stolp iz srednoveške dobe. - Prim. T. Knez, Velika Strmica, v: Arheološka najdišču Slovenije (1975) 230: Prazgodovinsko naselje pri vasi omenja Pečnik, IMK 14, 1904, 41.

'' Kos 1988 (op. 4) 391 ss, št. 223/2; D. Božič, Mokronog. Arheologija, v: Enciklopedija Slovenije 7 (1993) 209.

učitelja Lavriča izvedel, d a j e bil pri Veliki Strmici pred neka j leti odkri t rimski zlatnik, in sicer na mestu, k jer je stal po pripovedi grad.1 0 Podatek , da je bil na njegovi zadnji strani napis Victoria, izkl jučuje možnost , da bi šlo pri tem novcu za pre j omen jen i Z e n o n o v tremis.

Da sta bila na Gradcu pri Veliki Strmici na jdena dva z l a tn ika , je izvedel tud i Ignac Kuš l jan iz Šent je rne ja . 1 1 Ker je njegov zapis iz leta 1900, je možno, da nista bila mišl jena Zenonov zlatnik in zlatnik z napisom Victoria na zadnji strani , ki s o j u odkrili že pred letom 1880, ampak dva druga, odkrita kasneje (eden naj bi se še leta 1900 nahajal pri nekom v vasi). To pa bi pomeni lo , da so že konec prejšnjega stoletja na Gradcu dobili na jmanj štiri rimske zlatnike. Ali je bila to mogoče zaklad-na n a j d b a ?

Pri p rever jan ju na t e renu smo, kot že rečeno, ugotovili, da je bil morebi tni depo odkri t v sklopu poznoan t i čne naselbinske pos to janke .

OPIS UTRDBE

G r a d e c leži severovzhodno od nasel ja Velika Strmica na s t rmem levem bregu rečice Radul je , le neka j k i lometrov seve rozahodno od Smar je t e . Za u t r d b o so izbrali doka j nenavadno lego na poboč ju , ki pada prot i zavoju R a d u l j e . S t rma pobočja , ki o b d a j a j o u t rdbo s t reh strani , so bila imeni tna naravna o b r a m b a , ki jo je še krepi la rečica na dnu soteske. Večje zemel jske posege so opravili le na severozahodni strani u t rdbe, kjer so že naravno izbočeni del zemljišča okrepil i z obrambnim zidom, postavljenim vzdolžno po sre-di podolgovate izbokline, in ja rkom, ki so ga izko-pali pred njo. Povedali smo že, da je bila u t rdba na severni in južni strani deloma že naravno dobro zavarovana. Ali je bil tukaj zgrajen tudi obrambni zid ali pa samo močnejši okop s pal isado, brez izkopavanja ni mogoče reči. Na vzhodni s trani takšni posegi vsekakor niso bili potrebni - naravna s t rmina je tu n a m r e č vel ika, n j e n o o b r a m b n o učinkovitost pa še povečuje jo mes toma navpične skale .

D o d a t n a okrepi tev pr ibl ižno 95 x 45 m velike u t rdbe so z idane zgradbe na n jenem robu, ki jih je kljub ne povsem značilni obliki f unkc iona lno mogoče razlagati kot o b r a m b n e stolpe. Njihove

dimenzi je so pribl ižno razvidne iz t lorisa u t rdbe (si. 11), vendar bodo nj ihov na tančn i obseg in obliko lahko dala le načrtna raziskovanja ali morda tudi meritve upornost i tal. Od roba je umakn jena le manjša zgradba, ki leži v bližini južnega stolpa. Označu je jo dobro vidna manjša terasa. Vzhodno pod vrhom u t rdbe so na man j šem pla toju ostan-ki zgradbe, ki kaže v pr imerjavi z drugimi stav-bami večje ruševinske ostanke. Usmer jena je proti jugovzhodu. Ker je n jen zakl juček na severoza-hodni strani de loma prekr i t s plast jo , izvirajočo s strmega pobočja nad njim, njena dolžina ni jasna. Severovzhodno pod n jo je večja vboklina, ki je bila z n jo oči tno tesno povezana. V teh os tankih bi smeli glede na številne analogije videti zgodnje-krščansko cerkev s p r ipada jočo cis terno. Vhod v naselbino ni povsem jasen, zelo ve r j e tno pa je bil na istem mestu kot zdaj . To bi potr jevala delo-ma z obz id jem vzporedna pot , ki je sovražnika pripel jala v u t rdbo tako, da je proti o b r a m b n e m u zidu kazal desni, nezavarovani bok, in tudi obramb-ni stolp ob vstopu poti v no t ran jos t .

Po podrobni mikrotopografski raziskavi zemlji-šča smo ugotovl jene os tanke vnesli v geodetski načrt, hkrati pa smo s pomočjo dveh iskalcev kovin preiskal i n o t r a n j o s t in b l ižnjo okol ico u t rdbe . N a j d b e hrani Dolenjski muze j v Novem mestu.

KATALOG NAJDB

Tabla 1

1. Fragment loka in peresovina s rebrne kolenčas te f ibule. O h r a n j e n je nas tavek igle. O s j e železna.

2. Bronas ta obročas ta f ibula . Igla man jka . 3. Okrogla ploščata b ronas ta f ibula, pri kater i so de loma

še oh ran j en i okvirčki, v kater ih so bili p rvo tno stekleni ali a lmandinski vložki, ki so zdaj izgubljeni . Na spodnj i s trani je o h r a n j e n del že lezne peresovine .

4. O b r o č železne pašne spone . Trn ni o h r a n j e n . 5. F ragment i ran okov b ronas t e pašne spone . Okrašen je z

dvojnimi punciranimi krožei s piko, dvojnim okvirjem in gostimi vrezi ob da l j šem robu.

(). F ragmen t i r ana b ronas t a pašna spona . Trn ni o h r a n j e n . 7. Bronas t obesek v obliki križa, okrašen po vsej površini

z gos to vtolčenimi vdolbinicami. S. F r a g m e n t i r a n a b ronas t a igla s po l i ed r ično glavico. 9. Bronas t p r edme t t r iko tne obl ike z lukn jo v sredini in

za rezo na spodnj i s t rani . 10. Bronast obroček . I I. Zvi ta , na vseh s t r aneh zak l jučena b ronas t a ploščica.

Masivnejši osnovni del je prevlečen s t an j šo b ronas to oblogo,

1 0 J. Šašelj , O na jdb i r imskih d e n a r j e v v M o k r o n o g u , Slovenski narod 14. 1. I8K0, št. 10, str. 3: ...Tako s e j e tudi našel rimski zlat d e n a r p red nekimi leti, kakor mi je pravil t rebclski uči tel j g. Lavrič, pri S t rmecu blizu Trebelega, na čegar reverzu je bil napis "Vic tor ia" . P r ipovedu je se, da je bil ondi nekda j grad.

11 I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga, str. 107: Vclka St rmca je bil s tar grad kjer so bli dva zlata d e n a r j a n a j d e n a na G r a d c u Trebc lno poses tn ik Smole; lu ima negdo (sic!) en star zlat d e n a r ka te rega je v gradu našel .

v kater i je izdelan o r n a m e n t plast ičnih na reb ren ih rombov, povezanih med seboj .

12. F ragment večje b ronas t e posode z luknjo . 13. F ragment us t ja b ronas t e posode . 14. Bronast razdel i lni gumb konjske o p r e m e . 15. Masiven bronas t dvojni gumb. 16. Bronas ta zakovica. 17. Bronas ta zakovica. 18. Bronas t žebl j iček z vot lo po lkrog las to glavico. 19. Svinčeno v re t ence . 20. Svinčeno v re t ence . 21. Svinčen s tožec z man j šo jamico na vrhu. Nekol iko pod

robom so vidne tri vdolb ine . 22-25. Zviti svinčeni delci . 26. P r epogn j ena svinčena ploščica.

Tabla 2

1. Že lezen nož z ozkim žlebičem na eni s t rani . 2. F ragment že leznega kresi la . 3. Že lezen paličast p r e d m e t . 4. Že lezen obroč . 5. Del rezila že lezne sekire . 6. F ragment čela že lezne sekire . 7. Nož z dvojnim rezi lom. 8. Že lezen p r e d m e t s p r avoko tno zavi t ima in s t an j šan ima

koncema. 9. Že lezen obroček (kosi r ) . 10. Že lezen , r ah lo usločen okov z dvema luknj icama. 11. F ragment r u m e n o r j a v e , z rebri o k r a š e n e ke ramike . 12. Fragment temnosive porozne grobe kuhinjske lončenine

s p r ečno k a n e l u r o in valovnico. 13. F ragment črnosivega pokrova z veliko količino pri-

mešanega peska .

Novci

LJ Numizmat ičn i kabinet N a r o d n e g a muze ja v Ljubl jani D M N M Dolenjsk i muze j v Novem mestu

Hadr i anus 1 S 117-138

Severus Alexander 2 S 231-235

Licinius 1. 3 Num 313-315

C o n s t a n t i n u s I. 4 Num 310-311

C o n s t a n t i n u s I. (Cons tan t inopo l i s )

5 Cen 330-337

C o n s t a n t i u s II. 6 Cen 341-348

Valens 7 A E 3 364-378

Valent in ianus II. 8 A E 2 383-387

Z e n o (druga v lada) 9 Tre 476-491 Med D O C 681

Nedoločlj iv 10 A E 1 2.p.4.st. ? R I C ?

1 LJ 7866. T.: 16,88 g. 2 D M N M . T.: 21,54 g. 3 D M N M . T.: 2,00 g. 4 D M N M . T.: 4,22 g. 5 D M N M . T.: 1,95 g. 6 D M N M . T.: 1,33 g. 7 D M N M . Tip: Secur i tas Reipubl icae . T.: 1,14 g. 8 LJ 7522. T.: 3,98 g. 9 LJ 5294. FMRS1 I 248-1. T.: 1,46 g. 10 LJ 7521. T.: 4,70 g.

ANALIZA NAJDB

Večina pri površ inskem pregledu pr idobl jen ih n a j d b , ki smo jih vnesl i v geode t sk i p o s n e t e k nase lb ine , je bila n a j d e n a v nepos redn i bližini u t r d b e , p redvsem na poboč ju pod dv ign jen im robom na južni strani. V notranjost i so bili najdeni le t r i j e novci , o d l o m e k s r e b r n e f i b u l e , dve f ragment i rani pašni sponi, odlomek igle, okrašena b ronas ta ploščica (/. 1: 1,4,6,8,11) in dva železna p r e d m e t a (t. 2: 8,9). Tik pod južnim s tolpom na robu u t r d b e sta bila n a j d e n a dva znač i lne j ša p r e d m e t a (t. 1: 3,14). Na pobočj ih pod u t rdbo pr idobl jeni p redmet i ne spo rno p r ipada jo n jenim prebivalcem in so prispeli t ja več inoma zaradi erozijskega delovanja . Ni znakov, ki bi dokazovali poseli tev zuna j u t rdbe .

Fibule

Srebrna kolenčasta fibula

Med gradivom zaslužijo pozornos t na jp re j tri fragmentirane fibule. Posebnost je odlomek srebrne kolenčas te f ibule (/. 1: 1). O h r a n j e n a sla lok s p red r t ino ledvičaste obl ike in t eča jna peresovina z že lezno osjo. P o d o b n e p r e d r t i n e so znači lne za kolenčas te f ibule različice 12 E po Werner ju Jobstu.1 2 Pod lo različico je Jobst združil kolenčaste f ibule s peresovino v tulcu, ki ima jo ledvičasto predrt lok, na prelomu loka štiri13 do šest vzdolžnih žlebičev, na n j egovem p r e h o d u v nogo zgora j vijugast izrastek in ob s t raneh poševna žlebiča ter vzdolžno postavl jen d rža j igle (si. 1). Njen nas tanek je dat iral na konec 2. ali začetek 3. st. Po Astrid Bohme naj bi tovrs tne f ibule zaradi

Rom RIC?

Rom R I C 635d

Sis R I C 4

Sis R I C 209

? R I C ?

Sis R I C 191

? R I C ?

Sis R I C 32a

1 2 W. Jobst , Die rdmisehen Fibeln aus Lauriacum, Forsch. in Laur . 10 (1975) 62 s, 157, Taf. 17: 118,119; 58: 118.

SI. 1: Kolenčaste fibule različice 12 E po Jobstu. 1 Lavriakum - Civilno mesto, 2 Lavriakum - Legijski tabor (obe po Jobstu), 3 Augst (po Rihovi), 4 Regensburg - LandshuterstraBe (po Fischerju), 5 Virunum - Pare. 156/3 (po Farki in Kladniku), 6 Virunum - Pare. 154/1 (po Farki, O. in S. Kladnik). Vse bron. M. = 1:2. Abb. I: Kniefibeln der Variante 12 E nach Jobst. I Lauriacum - Zivilstadt, 2 Lauriacum - Legionslager (beide nach Jobst), 3 Augst (nach Riha), 4 Regensburg - LandshuterstraBe (nach Fischer), 5 Virunum - Parz. 156/3 (nach Farka und Kladnik), 6 Virunum - Parz. 154/1 (nach Farka, O. und S. Kladnik). Alles Bronze. M. = 1:2.

vzdolžno pos tav l jenega drža ja igle izdelovali v neki panonski delavnici.1 4 Da delavnice ne gre n u j n o iskat i v Panon i j i , p o k a ž e p r eg l ed vseh kolenčastih fibul s peresovino v tulcu iz noriškega Lavr i akuma . Tu sicer res p rev ladu je jo f ibule s prečnim drža jem igle, vendar tudi delež fibul z vzdolžnim držajem ni majhen, saj znaša eno tretjino vseh (9 od 27).15 Kolenčaste f ibule s peresovino v tulcu in vzdolžnim drža jem se tore j pojavl ja jo v Panonij i in v Nor iku .

Ker so do zdaj znane f ibule različice 12 E po Jobs tu zelo maloštevi lne in ker sta bili po dve najdeni v Lavriakumu in Karnuntumu, jo je Emilie R i h a o p r e d e l i l a za n o r i š k o - p a n o n s k o o b l i k o kolenčastih fibul s peresovino v tulcu.16 Tej različici je prištel Jobst poleg obeh fibul iz Lavr iakuma še tri f ibule iz Angli je , po eno iz Regensburga 1 7

in Augsta1 8 in dve iz Karnuntuma. Vendar angleški primerki ne sodijo sem, ampak predstavljajo skupaj s po e n o f ibulo iz Z u g m a n t l a , O s t e r b u r k n a in Lavr iakuma posebno različico z znači lno neskle-n jeno okroglo p red r t ino na loku (različica 21 d po Bohmejevi oz i roma 12 D po Jobs tu) . 1 9 Tudi ena od dveh fibul iz K a r n u n t u m a se od drugih fibul različice 12 E po Jobs tu loči po tem, da ima prečno postavljen držaj igle.20 Pač pa nedvom-no p r ipada ta obravnavani različici f ragment i ran i fibuli iz Vi runuma, odkri t i v letih 1985 oz i roma 1987.21 Različici 12 E kolenčastih fibul s peresovi-no v tulcu lahko to re j p r ip i šemo vsega sedem fibul: po dve iz Lavriakuma (si. 1: 1,2) in Virunuma (si. 1: 5,6) v Noriku in po eno iz Augsta (si 1: 3) v Zgornji Germanij i , Regensburga (si. 1: 4) v Reciji in K a r n u n t u m a v Panonij i .

Fibula z Velike Strmice pa nima peresovine v tulcu, ampak ima tečajno peresovino. Zaradi lega sodi v vrsto 22 po Dragol jubu Bojoviču (ta obsega kolenčas te fibule s t eča jno peresovino) , in sicer v n jeno različico 17.22 Tej različici lahko pripiše-mo štiri b ronas te f ibule, in sicer poleg dveh fibul

1 3 Fibula St. 119 iz Lavriakuma ima na loku štiri žlebiče, fibula št. 118 pa naj bi imela po opisu in risbi v Jobstovi knjigi samo tri. Pri navajanju značilnosti fibul različice 12 E pa Jobst trdi, da imata obe fibuli po štiri žlebiče na loku. To bo očitno držalo, saj je tolikšno število žlebičev na fibuli št. 118 narisano in omen jeno tudi v njeni prvi objavi (Die Fibel Nr. 119 aus Lauriacum hat auf dem Bugelumbruch vier Rillcn, wiihrend die Fibel Nr. 118 nach der Beschreibung und Zeichnung in der Publikation von Jobst nur drei haben solite. Demgegenuber sagt Jobst bei der Charakter is ierung der Fibel-Variante 12 E, daB beide Exemplare je vier Rillcn auf dem Biigel besitzen. Das diirfte auch zutreffen, da in der Erstveroffent l ichung der Fibel Nr. 118 vier Biigel-rillen sowohl erwiihnt als auch abgebildet werden): L. Eckhart , Ausgewahlte Kleinfunde der Grabung 1952 ohne Keramik und Miinzen, Forsch. Laur. 2, 1954, 79, Abb. 43: P 93.

14 A. Boh me, Die Fibeln der Kastclle Saalburg und Zugmantel , Saulb. Jb. 29, 1972, 21. 15 Jobst (op. 12) 59 ss, Taf. 15:97-101; 17: 118,119,121; 18: 122.

E. Riha, Die rOmischen Fibeln aus Angst unci Kaiseraugst, Forsch. in Augst 3 (1979) 110. 17 T. Fischer, Das Umland des rOmischen Regensburg, Munch. Beitr. z. Vor- u. Friihgeschich. 42 (1990) 303, Taf. 199: A. l x Riha (op. 16) 110, Taf. 22: 597. 1 9 Boh me (op. 14) 21, 59, Fundliste I I , 85, Taf. 9: 462; Jobst (op. 12) 62, Var. D, 157, Taf. 17: 116; 58: 116. 2 0 Jobst (op. 12) 62. 2 1 Ch. Farka, O. Kladnik, Fundber. Ostcrr. 24-25, 1985-1986, 282, Abb. 570; Ch. Farka, O. in S. Kladnik, Fundber. Oslerr. 26,

1987, 236, Abb. 453. 2 2 D. Bojovič, Rimske fibule Singidunumu, Zbir. i leg. Muz. grada Beog. Kat. 12 (1983) 61, 135, t. 27: 265,266.

SI. 2: Kolenčaste fibule različice 22/17 po Bojoviču. 1, 2 Muzej grada Beograda, najdišče ni znano (po Bojoviču), 3 Siscija (po Koščevičevi), 4 Lei thaprodersdorf - Birnhaide-Acker (po Nowaku). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 2: Kniefibeln der Variante 22/17 nach Bojovič. 1, 2 Muzej grada Beograda, Fundort unbekannt (nach Bojovič), 3 Siscia (nach Koščevič), 4 Leithaprodersdorf - Birnhaide-Acker (nach Nowak). Alles Bronze. M. = 1:2.

z neznanega najdišča , ki ju je objavil Bojovič, še e n o v celoti o h r a n j e n o iz Siscije2 3 in f ibulo, ki je bila leta 1990 odkr i ta blizu L e i t h a p r o d e r s d o r f a na G r a d i š č a n s k e m , 2 4 ter seveda f r a g m e n t i r a n i srebrni p r imerek z Velike Strmice (si. 2; t. 1: 1). Vse te f ibule se od fibul različice 12 E po Jobs tu , s katerimi jih povezuje značilna ledvičasta predrtina na loku, ne ločijo s amo po peresovini , t emveč tudi po okrasu na p re lomu loka, po drža ju igle, ki je d rugačne oblike in ni postavl jen vzdolžno, ampak prečno, in s lednjič po tem, da na p rehodu loka v nogo n ima jo vi jugastega izrastka. Fibuli z Velike S t rmice so po okrasu oz i roma obliki najbl ižje tri od navedenih fibul, in sicer f ibula iz Siscije, ki ima na loku enak okras dveh prečnih vrezov, ena od fibul z neznanega najdišča , 2 5 ki ima prav tako ozko nogo t rapezas tega preseka , kot jo je imela, sodeč po o h r a n j e n e m nastavku, f ibula z Velike Strmice, in f ibula iz Le i thapro -

de r sdor fa , ki ima e n a k o nogo in enak okras dveh prečnih vrezov (si. 2: 1,3,4).

Fibula z Velike Strmice je od bronastih vzpored-nic p rece j manjša , kar ni čudno, saj s rebrne ko-l enčas t e f ibu le p r a v i l o m a sod i jo med m a n j š e p r imerke (si. J ) . 2 6 Pri s rebrnih kolenčast ih f ibu-lah z Velike Strmice, iz Siscije in z neznanega najdišča, ki sicer sodijo k različnim vrstam, a ima-jo vse tečajno peresovino, je ta skoraj enako dolga: od 1,9 do 2 cm (si. 3: 3,4; t. 1:1). Srebrne kolenčaste fibule so nasploh izredno redke. Med skupno 236 objavljenimi kolenčastimi fibulami iz Lavriakuma, Siscije in S ing idunuma je b ronas t ih 227; s reb rne so 4, svinčeni 227 in železne 32 8 (tab. 1).

Bojovič je kolenčas te f ibule različice 17 vrste 22 sicer dat i ral v 3. in prvo polovico 4. st., vendar brez kakršnega koli dokaza. 2 9 Nekol iko drugačno da tac i jo predvideva za celo vrsto 22, ki za j ema kolenčas te f ibule s t e č a j n o peresov ino . Fibule te vrste na j bi bile znači lne za 2. in 3. st., zlasti za 3., pa tudi v 4. st. naj bi bile še vedno v uporabi.3 0

Jasno je, da gre pri tem samo za domneve , saj Bojovič sam ugotavl ja , da zanesl j ivo da t i ran ih pr imerkov fibul vrste 22 sploh ni. Fibula iz Sisci-

Sl. 3: Kolenčaste fibule iz srebra. I Lavriakum - Civilno mesto, 2 Lavriakum (obe po Jobstu) , 3 Siscija (po Koščevičevi), 4 Muzej grada Beograda, najdišče ni znano (po Bojoviču). M. = 1:2. Abb. 3: Kniefibeln aus Silber. I Lauriacum - Zivilstadt, 2 Lauriacum (beide nach Jobst), 3 Siscia (nach Koščevič), 4 Muzej grada Beograda, Fundort unbekannt (nach Bojovič). M. = 1:2.

2 3 R. Koščevič, Antičke fibule s podruija Siska (1980) 28, 55, št. 643, t. 24: 201; 42: 97. 2 4 H. Nowak, Fundber. Osterr. 29, 1990, 225, Abb. 721. 2 5 Bojovič (op. 22) t. 27: 265. 2 6 Jobst (op. 12) 60, Var. A, 153, Taf. 15: 97,98; 57: 98; Bojovič (op. 22) 61, var. 16, 135, t. 27: 264; Koščevič (op. 23) 27

s, 55, št. 641, t. 24: 194; 42: 96. 2 7 Bojovič (op. 22) 59, var. 3, str. 130, t. 24: 230; Koščevič (op. 23) 27, 55, št. 628. 2 8 Jobst (op. 12) 62, Var. D, 157, Taf. 17: 117; Koščevič (op. 23) 27, 55, št. 633 in 638, t. 23: 178; 24: 193. 2 9 Bojovič (op. 22) 61. 3 0 Ib., 58.

je tudi ni da t i r ana , saj gotovo izvira iz s t ruge Kolpe, na kar kaže že njena odlična ohranjenost . 3 1

Enako velja za f ibulo iz Le i thap rode r sdo r f a , ki je bila oči tno n a j d e n a z d e t e k t o r j e m kovin. Z a da tac i jo fibul različice 22/17 po Bojoviču so nam tore j na voljo le f ibule različice 12 E po Jobs tu z enako ledvičasto p redr t ino ; nj ihov nas tanek je Jobst postavil na konec 2. in začetek 3. st. Ker Jobst ne govori o času izdelovanja , ampak o času nastanka, in ker so bile nekatere kolenčaste fibule s peresovino v tulcu v rabi vse do s redine 3. st.,32

pred lagamo zaenkra t za da tac i jo fibul različice 22/17 po Bojoviču časovni okvir konec 2. in prva polovica 3. st.

Kolenčaste f ibule različic 12 E po Jobstu in 22/17 po Bojoviču, ki j im je skupna ledvičasta p redr t ina na loku, se ne raz l ikuje jo samo po vrsti t ipo loških znač i lnos t i ( pe r e sov ina , d r ža j igle, okras) , ampak tudi po razpros t ran jenos t i . Med-tem ko so prve na jpogos te j še v Noriku (po dva p r imerka v Lavr iakumu in V i runumu) in je znan zuna j te province samo po en p r imerek v Reciji ( R e g e n s b u r g ) , Z g o r n j i G e r m a n i j i ( A u g s t ) in Panonij i ( K a r n u n t u m ) , velja za druge, da so do zdaj znane izključno s panonskih najdišč (Lei tha-prodersdorf, Siscija in Velika Strmica) in iz Zgornje Mezije (pr imerka iz Muzeja mesta Beograda sicer n ima ta z n a n e g a na jd išča , venda r izvirata ze lo ve r j e tno iz Z g o r n j e Mezi je) . Prvo različico (si. 1) bi tore j v naspro t ju z Astrid Bohme, ki j o je imela za panonsko , in Emilie Riha, ki jo je opre -de l i la za n o r i š k o - p a n o n s k o , smel i i m e n o v a t i no r i ška , d r u g o razl ič ico (si. 2) pa p a n o n s k o -zgorn jemez i j ska .

Po Bohmovi se ko l enčas t e f ibu le s t e č a j n o peresovino, ki jim pr ipada tudi različica 22/17

po Bojoviču, v germanskih provincah in v Reciji sploh ne pojavl ja jo , v Nor iku in Panonij i pa le redko. 3 3 V Zgorn j i Meziji p reds tav l ja jo vrsto, ki je med vsemi kolenčast imi f ibulami na jmočne j e zas topana . 3 4 Zgovorno je r azmer j e med njimi in f ibulami s peresovino v tulcu, med ka te re sodi jo tudi fibule različice 12 E po Jobstu. V Lavriakumu znaša 0:29,35 v Sisciji 3:5,36 v S ing idunumu pa 56:1.37 S reb rna ko lenčas ta f ibula z G r a d c a pri Veliki Strmici, ki v Sloveniji zaenkra t nima pri-mer jav, je to re j po svoji širši p r ipadnos t i h ko-lenčast im f ibu lam s t e ča jno peresov ino te r po svoji ožji p r ipadnos t i k f ibulam različice 22/17 po Bojoviču značilnost panonsko-zgorn jemezi j -skega območja . 3 7 3

Lavr iakum Siscija S ing idunum skupno

bron 84 42 101 227 s reb ro 2 1 1 4 svinec 0 1 1 2 železo 1 2 0 3

skupno 87 46 103 236

Tab. 1: Pogostnost kolenčastih fibul glede na kovino.

Bronasta obročasta fibula

Bolje je o h r a n j e n a druga f ibula (t. 1: 2). To je velika b ronas ta obročas ta f ibula z doka j deko-rativno pouda r j en im nastavkom. Kot je pokazala Ibolya Sellye, so na jbo l j pogos te v panonskem svetu.3 8 S tosedemindvajse t tam na jdenih pr imer-kov, ki več inoma izvirajo iz grobov oz i roma s časovno oprede l j en ih delov grobišč, je razdeli la

3 1 Koščevič (op. 23) 8. 3 2 Jobst (op. 12) 60, Var. A. 3 3 Bohme (op. 14) 51. 3 4 Bojovič (op. 22) 58. 3 5 Jobst (op. 12) 59 ss, št. 97-125, Taf. 15-18 (vse s peresovino v tulcu / alte mit Spiralhiilse). 3 6 Koščevič (op. 23) 28, t. 24: 194,201 (s tečajno peresovino / mit Rohrenscharnier) ; 27, t. 23: 176,178; 24: 192,196,198 (s

peresovino v tulcu / mit Spiralhiilse). 3 7 Bojovič (op. 22) 58 ss, št. 211-266, t. 23-27 (s tečajno peresovino / mit Rohrenscharnier) ; 52 s, t. 19: 164 (s peresovino

v tulcu / mit Spiralhiilse). .I7u p 0 t C m ko je bilo to poglavje že napisano, je v knjižnico Inštituta za arheologijo prišla nedavno objavljena knjiga Christiana

Gugla o rimskih fibulah Virunuma. Gugl navaja več objavljenih in neobjavljenih primerkov kolenčastih fibul z ledvičasto predrtino, ki j ih mi nismo upoštevali. V zvezi s temi fibulami je prišel do naslednjega zaključka: fibule s peresovino v tulcu različice 1 vrste 12 E po Jobstu so značilne za Norik, fibule s tečajno peresovino različice 22/17 po Bojoviču pa se pojavljajo predvsem v Panoniji in Daciji. Vsekakor je bilo več primerkov slednjih odkrit ih tudi v Zgornj i Meziji in Dalmaciji (Nachdem dieses Kapitel schon verl'asst war, kam das jiingst ersehienene Buch von Christian Gugl iiber die romisehen Fibeln aus Virunum in unsere Hande. Gugl fiihrt mehrere publizierte und unpublizierte Exemplare der Kniefibeln mit niercnformiger Aussparung an, die von uns nicht beriicksichtigt wurden, und kommt hinsichtlich dieser Fibeln zu folgcndem Ergebnis: Fibeln mit Spiralhiilse der Variante 1 des l'yps 12 E nach Jobst sind fur Noricum typisch, Fibeln mit Rohrenscharnier der Variante 22/17 nach Bojovič erscheinen hingegen vor allem in Pannonien und Dakien. Mehrere Vertreter der letzteren wurden aber auch in Obermosien und Dalmatien entdeekt) . Glej Ch. Gugl, Die romisehen Fibeln aus Virunum (1995) 39 s, op. 167 in 168, str. 69, Fundliste 5, Nr. 1-8, Karte 5: Variante I.

3 8 I. Sellye, Ringfibeln mit Ansatz aus Pannonien, Savaria 19/1, 1990, 17 ss.

SI. 4: Obročaste fibule. 1 Lavriakum (po Jobstu), 2 Brigeciona - Gerhat , grob 60, 3 Intereisa (obe po Sellyejevi). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 4: Ringfibeln. 1 Lauriacum (nach Jobst) , 2 Brigetio -Gerhat , Grab 60, 3 intereisa (beide nach Sellye). Alles Bron-ze. M. = 1:2.

na 14 vrst. Večje število takih fibul z razl ično oblikovanim nastavkom je bilo na jdeno na Ptuju.3 9

Jobst je različico 36 B, ki obsega tovrs tne fibu-le, dat i ral v 3.-4. st. n. š.40 Po Sellyejevi so bile vse vrste is točasno v modi na različnih območj ih province Panoni je , in sicer od druge polovice 3. do sredine 4. st. Med najs tarejše pr imerke z začet-ka 3. st. uvršča eno od fibul iz Geru la te . 4 1

Za pr imerek z Velike Strmice je znači lno, da se konču je s pol krožno ploščico, ki jo na vsaki strani obda j a izrastek v obliki živalske glavice. Več podobnih fibul so našli v obdonavskih mestih Nor ika in Panoni je , in sicer v Lavr iakumu (si. 4:

l ) , 4 2 Vindoboni , Brigecioni (si. 4: 2) in Intercisi (si. 4: 3).43 En p r imerek je znan tudi iz Savarije.4 4

Podobne izrastke v obliki živalskih glavic imata tudi fibuli iz Petovione, pri ka ter ih je nastavek sicer nekol iko drugače obl ikovan.4 5 Za to. da so bile navedene f ibule, ki so fibuli z Velike Strmice najbližje, izdelane že v drugi polovici 3. st., ne pa šele v 4. st., bi govorila predvsem podobnos t izrastkov v obliki živalskih glavic izrastkom na neka te r ih kolenčast ih f ibulah različice 13 B po Jobs tu , 4 6 ki jo je Ciglenečki dat i ral v s red ino in t r e t jo če t r t ino 3. st.47

Bronasta okrogla ploščata fibula

Za da tac i jo ostal in a rh i t ek tu re na najdišču pa je posebe j p o m e m b n a okrogla ploščata fibula (t. 1: 3), ki z obl iko in nakazan im, a izpadlim okrasom sodi v 6. st.48 Sorodne fibule se pojavlja-jo v ženskih grobovih tega časa (pri nas v Kran ju , na Bledu in Ri fn iku) , ena pa je bila odkr i ta tudi v u t r j e n e m višinskem nasel ju Korinjski hr ib. 4 9

Fibuli z Velike Strmice povsem p o d o b n a je bila i zkopana v grobu 33 nekropo le Dravl je ; Slabe jo glede na značaj groba in celote pr ip isuje prvi polovici 6. st.50

Obeski v obliki križa in poznoantična viseča svetila

Obeska v obliki križa z Velike Strmice in iz Podzemlja

Najzanimivejša in za slovensko ozeml je r edka na jdba je b ronas t obesek v obliki križa (t. I: 7). V Sloveniji je bil p o d o b n o oblikovan, a iz s rebrne pločevine izdelan obesek na jden na Kučarju pri Podzemlju v prezbiteri jskem delu zgornje zgodnje-

3 9 S. Ciglenečki, Arheološki sledovi zatona antične Petovione, v: Ptujski arheološki zbornik (1993) 511. 4 0 Jobst (op. 12) 125 s, Taf. 51: 368-372; 52: 373,374. 4 1 Sellye (op. 38) 26. 4 2 Jobst (op. 12) 220, Taf. 52: 374. 4 3 Sellye (op. 38) 64, Taf. 2: 13; 68, Taf. 3: 12. 4 4 lb„ 68. 4 5 1. Miki Curk, Poetovio I, Kat. in monogr. 13 (1976) 31, St. 1788, t. 28: 6; 20, St. 855, t. 28: 7; Ciglenečki (op. 39) 511.1.

2: 3,6. 4 h Jobst (op. 12) 64 s; S. Ciglenečki, K problemu datacije nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem

prostoru, Arh. vest. 41, 1990, 161, t. 5: 3; 6: 16,22,25. 4 7 Ciglenečki (op. 46) 161. 4 8 Z. Vinski, Ovrednoten je grobnih pridatkov, v: V. Stare , Kranj, nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Kat. in monogr. 18

(1980) 21; V. Bierbrauer , Invillino-lbligo in Friaul 1, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 33 (1987) 146 s, Taf. 46: 8. 4 4 S. Ciglenečki, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stoletja,

Arh. vest. 36, 1985, 259, St. 4, str. 264, t. 1:4. 5 0 M. Slabe, Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev, Situla 16 (1975) 23, St. 5, str. 61, 80, t. 10: 3.

2

SI. 5: Pločevinasta obeska v obliki križa. 1 Podzemelj - Kučar, zgornja cerkev, 2 Vrba - Borak-Grm, bazilika (po Bojanovskem). 1 srebro; 2 bron. M. = 1:2. Abb. 5: Kreuzfdrmige Blechanhanger. 1 Podzemelj - Kučar, obere Kirche, 2 Vrba - Borak-Grm, Basilika (nach Bojanovski). 1 Silber; 2 Bronze. M. = 1:2.

krščanske cerkve (si. 5: l ) . 5 1 Na vzhodnoa lpskem območju takšni niso posebno pogosti , pogos te jše so fibule v obliki križa. Pr imer java z okras jem v obliki križa, ki je že bilo s inte t ično obravnavano, kaže na časovni razpon od začetka 5. st. do vključ-no 7. st.52 Majhn i obeski v obliki križa z luknj ico na vrhu so se uporabl ja l i kot pektora l i 5 3 ali pa so bili okras svetil v cerkvah in tudi v pomembn ih posvetnih zgradbah. 5 4 Bronast i obesek z Velike Strmice v luknjici nima zanke za obešan je , za to bi bil lahko pektoral . Da pa bi lahko bil tudi okras svetila, nakazuje po obliki zelo podoben , le neko-liko večji obesek , ki so ga izkopali v rovu poleg severnega zidu poznoan t ične bazilike v Vrbi na G lamočkem polju (si. 5: 2);55 v luknjici ima ta sicer zakovico. Najdiščni podatk i o p o d o b n e m križcu iz b ronas t e pločevine, ki je bil na jden v Gamzig radu in ima nekol iko dal jša vodoravna kraka kot križca z Velike Strmice in iz Vrbe , žal niso znani . 5 6

Srebrni križec s Kučarja ima štiri približno enako dolge, prot i koncem razš i r jene krake. V luknjici tiči esasta zanka za obešan je , ob robovih pa je okrašen z iztolčenimi pikami. Po B i e r b r a u e r j u je bil nošen kot pektora l . 5 7 Ze lo p o d o b e n križec iz s rebra z enakim okrasom ob robovih in enako zanko za obešan je je objavil Vinski, vendar pa o n jem ne vemo drugega kot to, da je bil na jden nekje v Istri .5 8

Čeprav je B ie rb rauer križce z zanko ozi roma verižico za obešanje , med katere sodi tudi srebrni p r i m e r e k s Kučar j a , opredel i l kot pek to ra le , 5 9

nj ihove na jd iščne okoliščine govori jo za to, da so bili obešeni na svetila. B ie rb rauer jevo razlago je povzročila p redvsem domneva Vinskega, da je bil srebrni križec z zanko z najdišča Crkvina oziroma Grud ine pri vasi Čipuljič blizu Bugojna 6 0

odkr i t v zgodn jek r ščansk i grobnici . 6 1 Križec s Kučar ja pa naj bi bil po Bie rbrauer ju naselbinska na jdba . V katalogu razstave Pismo brez pisave, na ka te rega se sklicuje, točna lega križca res ni navedena . Če bi križec izviral iz nase lb ine , bi bila razlaga, da gre za pektora l , seveda možna . V resnici pa je bil odkrit , kot smo že prej povedali, v prezbi te r i j skem delu zgornje cerkve na Kučar-ju.6 2 Tudi so rodna b ronas ta križca z zanko oziro-ma verižico, na jdena v izkopnih plasteh na Crkvi-ni v Galovcu blizu Z a d r a , po Beloševiču ne izvi-rata iz grobov, ampak sta pr ipada la svetilom, ki so visela v tam izkopani zgodnjekrščanski cerkvi.63

Kot jasno izhaja iz opisa Joža Petroviča, tudi srebrni križec s Crkvine pri Čipulj iču ni grobna na jdba , kot je domneval Vinski. Grobnica , ki je bila po-stavljena na kanal , prekr i t z velikimi opekami , je vsebovala tri okos t j a (mož, žena , o t rok) , ki

5 1 J. Dular, Early Christian church on Kučar near Podzemelj ,Arh. vest. 29, 1978, 532; Bitenct 'fa/ . (op. 5) 50, št. 5; Ciglenečki (op. 110) Taf. 7: I.

5 2 Z. Vinski, Krstoliki nakit epohe seobe naroda u Jugoslaviji, Vjes. Arh. muz. Zag. 3, 1968, 103 ss; isti, Kasnoantički starosjedioci u salonitanskoj regiji prema arhcološkoj ostavštini predslavenskog supstrata, Vjes. arli. hist. dalm. 69, 1967 (1974), 21 ss, t. 13: 5-11; 14; 15; V. Bierbrauer , Kreuzfibeln in der mittelalpinen romanischen Frauentracht des 5.-7. Jahrhunder ts : Trentino und Sudtirol, Archivio per I'Alto Adige 86, 1992, 1 ss.

53 Vinski 1968 (op. 52) 108 ss; Bierbrauer (op. 52) 16 s. 5 4 N. Duval, M. Jeremič, Leglisc J au sud de la ville, dite "basilique a une nef" , v: Caričin Grad I. Coll. de I'Ec. franc;, de

Rome 75 (1984) 133, 138; B. Bavant, Les petits objets, v: Caričin Grad 2, Coll. de l 'Ec. Irani;, de Rome 75 (1990) 204 s. op. 29; J. Bcloševič, Ishodi pete, završne kampanje istraživanja lokaliteta Crkvina u selu Galovcu kod Zadra, Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 31/18, 1991-1992 (1993), 136 s, op. 20.

" I. Bojanovski, Kasnoantička bazilika u Vrbi na Glamočkom polju. Glas. Zem. muz. 35-36, 1980-1981, 205, si. 7. 56 Gamzigrad. Kasnoantički carski dvorac, Galeri ja Srpske akademije nauka i umetnosti 45 (1983) 136, št. 183, str. 139, si.

184. 57 Bierbrauer (op. 52) 16, Abb. 3: 5. 5« Vinski 1968 (op. 52) 110, t. 6: 28. 5g Bierbrauer (op. 52) 16, 17. »<> V. Paškvalin, N. Miletič, 12.103 Grudine (Crkvina), v: Arheološki leksikon Rosne i Hercegovine 2 (1988) 178 s. <>> Bierbrauer (op. 52) 16, op. 36; Vinski 1968 (op. 52) 108, t. 4: 19. " 2 S. Ciglenečki, Zgodnjekrščansko središče na Kučarju v Beli krajini, v: Arheološka istraživanja na karlovaikom i sisačkom

podruCju, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1986) 144. '•-1 J. Beloševič, O rezultatima istraživanja lokaliteta "Crkvina" u selu Galovac kod Zadra u 1990. godini , Radovi Filozof skog

fakulteta u Zadru 30/17, 1990-1991 (1992), 90, t. 26: 1; isti (op. 54) 136 s, op. 20, t. 34: 3.

niso imela nikakršnih pridatkov. Križec je bil sku-pa j z od lomki s tekla in ke ramike na jden v nepo-sredni bližini grobnice na mes tu , na ka te rega so po Petroviču meta l i odpadke . 6 4

Poznoantične viseče steklene svetilke

Da je ta križec res visel na nekem svetilu v cerkvi, ki s o j o izkopali na Crkvini pri Cipulj iču,6 5

potr ju je jo odlomki stekla, ki jih je objavil Petrovič. Med nj imi so n a m r e č tr i je ,6 6 ki oč i tno izvirajo od značilnih s teklenih visečih svetilk, ki so poleg lestencev osvetl jevale zgodnjekrščanske cerkve. Te svetilke so bile obešene na b ronas to držalo. Svetilka je imela obliko ob rn j enega pr i sekanega s tožca , kap l j i č a s to o d e b e l j e n o us t j e , v b o č e n o stožčasto dno in ob ustju tri večinoma ozke ročaje z veliko s p o d n j o a tašo ovalne oblike. Ta oblika je izpr ičana na š i rokem območ ju od Bližnjega vzhoda prek Balkana do Tirolske in Italije.67 Držalo je imelo na vrhu kavelj za obešanje, spodaj zaključen z zanko, v ka t e ro so bile obešene tri žice ali tri t r a k a s t e p lo šč i ce , k a t e r i h v s a k a j e ime la na s p o d n j e m koncu obešen kavel j . 6 8 Spodnj i tr i je kavlji so bili vtaknjeni v ročajčke steklene posodice, ki so navadno p remajhn i , da bi skoznje vdeli prst . Na s t raneh te revije sta že bili objavl jeni dve taki držali , odkri t i v Celegi blizu Novigrada in v tako imenovanem kas t rumu na Brionih. 6 9

P o d o b n o b r o n a s t o drža lo , ki je bilo odkr i to na območju apside spodnje cerkve na Ajdovskem gradcu pri Vran ju , 7 0 je ses tavl jeno iz kavlja za obešan je in štirih verižic, od kater ih so spodn je tri obešene v zadnj i , nekol iko večji člen zgornje . Ker na spodnjih koncih teh treh verižic ni nobenih

kavljev, ni dvoma, da to držalo ni nosilo s teklene svetilke s t remi ročajčki , ampak bronas t lestenec, pol ikandelon, na ka te rem so se naha ja le s teklene svetilke nekol iko drugačnih oblik.7 1

Ostanki zgodnjekrščanske cerkve pod gotsko cerkvijo sv. Martina blizu Tabora nad Knežakom

Iz Slovenije pa ni znano samo b ronas to držalo lestenca, ampak tudi os tanki s teklenih svetilk s t r emi roča jčki . M e d od lomki s tekla , ki so bili na jden i v polkrožni apsidi, ki jo je Nada Osmuk odkr i l a v p r e z b i t e r i j u p o d r u ž n i č n e cerkve sv. Mar t ina pri Taboru nad Knežakom, so dva ročaj -čka in vboklo s tožčasto dno, ki gotovo izvirajo od takih svetilk.72 Steklo je Osmukova dat i ra la v r imsko dobo, aps ido pa v romaniko . Da apsida pr ipada romanski predhodnici gotske cerkve, me-ni tudi Mar i jan Zadn ikar . 7 3 Vendar pa vse govori za to, da n i m a m o opravka z ostanki romanske , ampak zgodn jekrščanske cerkve iz pozne anti-ke. D o enake ugotovitve sta že pred nami prišla neodvisno Josip Stošič z Inšt i tu ta za u m e t n o s t n o zgodovino v Zagrebu in Vladimir Sokol iz Muzeja Pr igor ja v Sesvetah pri Zag rebu . Zid apside de-bel ine 55 cm ima na zunanj i s t rani dva 20 cm debela pilastra, ki sta prepli tva, da bi bila oporni -ka. Oč i tno gre za lizeni; takšne na aps idah zgod-njekrščanskih cerkev niso posebna redkost . Na tem mestu na j zadošča, da kot p r imer javo nave-d e m o aps ido zgodn jekrščanske cerkve, odkr i t e na o toku Stipanska pri Šolti.74 Tudi z grobo malto povezani lomljenci, ki so bili v južni polovici apside položeni vzporedno z no t ran j im o b o d o m zidu in naj bi bili po Osmukovi nekakšno polnilo, ne more-

h J J. Petrovič, Novi arheološki nalazi iz doline Gorn jeg Vrbasa, Glas. Zem. muz. 15-16, 1960-1961, 230 s, t. 3; 4. 6 5 V. Paškvalin, Prilog dal i ranju ranokrščanskih bazilika Bosne i Hercegovine, v: Adriatica praehistorica et antiqua (1970)

672. h h Petrovič (op. 64) t. 3: 2-4. 6 7 Duval, Je remič (op. 54) 141 s, fig. 145: 1,2; 147; Bavant (op. 54) 209, 211, fig. 149, pl. 32: 108,109; S. Handler Auth,

Roman Glass, v: Ch. W. Clairmont, Excavations al Salona. Yugoslavia (1969-1972) (1975) 166, pl. 31:112; 33: 112; Bclošcvič (op. 54) 137 s, t. 35; 36; D. Scrgejevski, Staro-hriščanska bazilika u Klobuku, Glas. Zem. muz. 9, 1954, 193, 199, št. 13, t. 13: 3,4; T. Andclič, Kasnoantička bazilika u Cimu kod Mostara,Glas. Zem. muz. 29, 1974 (1976), 205 s, 222, t. 16: 6-8; isti. Kasnoantička dvojna bazilika (basilica geminata) u Žitomisličima kod Mostara , Glas. Zem. muz. 32, 1977, 307, 312, t. 15: 3,4,6-8; B. Marušič, Zgodnjesrednjeveško grobišče v Čelegi pri Novem gradu v Istri, Arh. vest. 9-10, 1958-1959, 206, t. 2: 6,7; 8: 6,7,9; H. Rodriguez-Mattel , Die vor- und friihgeschichtlichen Kleinfunde vom Lavanter Kirchhichl in Osttirol (1986, neobjavljena disertacija) 67, 476, Taf. 98: 27, 28,30,33; V. Bierbrauer , lnvillino-lbligo in Eriaul 2, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 34 (1988) 81, Abb. 23: 1,4, str. 123, št. 13 in 16.

6 8 Duval, Jeremič (op. 54) 133 ss, fig. 129; 132-134; Bavant (op. 54) 205 s, fig. 145, pl. 31: 69-73. h 9 Marušič (op. 67) 207, D3, pril. 3: D3, t. 5; isti. Še o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem škofu (episcopus Cessensis), Arh.

vest. 41, 1990, 421, op. 34, t. 5: 3. 711 Ch. Vogelpohl, Der Katalog der Kleinfunde aus der Kirchcnanlage, v: P. Petru, Tli. Ulbcrt, Vranje pri Sevnici. SlarokrSianskc

cerkve na Ajdovskem gradcu. Kat. in monogr . 12 (1975) 80, št. 22, Abb. 24: 22, Taf. 24: a; Ciglenečki (op. 110) Taf. 8: 9. 7 1 G. Marjanovič-Vujovič, Dva rana hriščanska polijelcja iz Narodnog muzeja, Zbor. Nar. muz. Beog. 7, 1973, 13 ss; Duval,

Jeremič (op. 54) 131 ss. 7 2 N. Osmuk, Ši lentabor pri Zagor ju v Brkinih, Var. spom. 21, 1977, 321 ss, si. 199: 2-4. 7 3 M. Zadnikar , Romanika v Sloveniji (1982) 240 s.

j o biti d r u g e g a kot o s t a n e k duhovn i ške klopi (subsellium).15 P o d o b o še d o p o l n j u j e p o d a t e k Osmukove, da so našli v spodnjem delu ruševinske plasti zno t r a j aps ide poleg od lomkov stekla, v ka te r ih smo razpozna l i o s t anke p o z n o a n t i č n e s teklene svetilke, še neka j kosov rdeče barvanega o m e t a . V zgornj i cerkvi na Ajdovskem gradcu nad Vran j em pri Sevnici in v cerkvi na Ajdn i nad Potoki so namreč našli številne kose barvanega s tenskega ometa , na kater ih rdeča barva prevla-du je . 7 6

Konjska oprema

Med na jdbami z Velike Strmice so tudi tri, ki sodijo h konjski opremi . Bronasti razdelilni gumb (t. 1: 14) je p o d o b e n t rem gumbom, ki so jih našli na rimskih najdiščih v Avstriji (si 6: 1,2,4).77 Da gre res za razdel i lne gumbe j e r m e n j a konjske uz-de, dokazu je lega podobnih gumbov (si. 6: 3) ob lobanjah vprežnih konj v grobu z vozom, ki so ga izkopali na najdišču Kozarmisleny v Baranj i na Madžar skem. 7 8

Masivni dvojni gumb iz b rona (t. 1: 15) ima enako velika gumba p r e m e r a 2,2 cm, vendar je zgornji bolj izbočen kot spodnj i . Po Oldens te inu so se podobni gumbi uporabljali pri konjski opremi in pasovih z obročas to pašno spono.7 ' ' U p o r a b o pri konjski opremi dokazu je nj ihovo po jav l jan je v grobovih z vozom, v konjskih grobovih in v zakladnih n a j d b a h konjske op reme . Te na jd iščne celote so p r e t ežno iz d ruge polovice 2. in prve polovice 3. st.80 Po Bishopu in Couls tonu gre za

SI. 6: Razdelilni gumbi. 1 Parndorf - Stonczowa (po Nowaku), 2 Zurndorf - Neuriss (po Matouschku), 3 Kozarmisleny, grob z vozom (po Kissu), 4 St. Andra am Zicksee - Hoadl (po Grillu in Nowaku). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 6: Riemenverteiler. 1 Parndorf - Stonczowa (nach Nowak), 2 Zurndorf - Neuriss (nach Matouschek), 3 Kozarmisleny, Wagengrab (nach Kiss), 4 St. Andra am Zicksee - Hoadl (nach Grill und Nowak). Alles Bronze. M. = 1:2.

sestavne dele vojaških pasov 3. st.81 Dvojne gumbe iz Š p a n i j e je p r e d k r a t k i m i z č r p n o o b d e l a l Aurrecoechea Fernandez.8 2 Iz lege dvojnih gumbov v grobu konja , ki so ga odkrili na polotoku Tihany na Madžarskem in ga Palagyi dat i ra na konec 2. in začetek 3. st.,83 izhaja, da so se uporabl ja l i na različnih mestih.84 Z dvema sta bila konca povodca pritrjena na stranska obročka brzde.85 Dvojni gumb z Gradca pri Veliki Strmici je bil sodeč po analogijah iz da t i ran ih celot izdelan v 2. ali 3. st. n. š. To pa še ne pomeni nu jno , d a j e bil na G r a d e c pr inesen že v tem času. Vsekako je možno, da je t ja prišel šele takra t , ko je na n jem že stala z idana u t rdba , to je na koncu 5. in v 6. st. Da so se dvojni gumbi po vsej ver je tnos t i kot stari kosi uporabl ja l i še v 6. st., izpričujeta dva groba iz tega časa. V ženskem grobu 48 grobišča Lajh v Kranju je bil dvojni gumb

74 B. Migotti, Ranokrščanska topografija na području izmedu Krke i Celine, Monografi je Zavoda za arheologiju JAZU 2 (1990) 42 s, št. 176, t. 27: 2; ista, Zusatz zur Datierung der auBerstadtischen fruhchristlichen Architektur des breiteren salonitanisehen Bereiches, Arh. vest. 43, 1992, 116, Abb. 2.

7 5 Osmuk (op. 72) 321, si. 197: št. 6; 200. ' I h. Ulbert, Der kirchliche Baukomplcx auf dem 1 liigel von Vranje, v: P Petru, Tli. Ulbcrt, Vranje pri Sevnici. StarokrSianske

cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12 (1975) 26; F. Leben, A. Valič, Ajdna, Arh. vest. 29, 1978, 539, pril.; A. Valič, Ajdna nad Potoki, Var. spom. 23, 1981, 267; Bitenc et al. (op. 5) 51 s, št. 9 in 10.

7 7 J. Matouschek, Zurndor f , Fundber. Osterr. 19, 1980, 490, Abb. 498; E. Grill, H. Nowak, St. Andra am Zicksee, Fundber. Osterr. 24-25. 1985-1986, 277, Abb. 523; H. Nowak, Parndorf. Fundber. čsterr. 29, 1990, 227, Abb. 756.

A. Ki ss, Das romcrzcitlichc Wu^cn^rab von Kozarmisleny (Unburn, Kom. Burunyu), Rčgčszcti luzctck II 25 (1989) 14 ss, Abb. 4; 7; 8: lc . ld . l t ; I I : l lh . I Iu; Taf. 7; 8.

J. Oldenstein, Zur Ausriistung romiseher Auxiliareinhciten, lier. Rom. Germ. Kom m. 57, 1976, 167 ss, Taf. 46: 473-489; 47: 490-503; K. Sagi, Die Ausgrabungen im romisehen Grabcrfe ld von Intereisa im Jahrc 1949, v: Intereisa 1. Arch. Hung. 33 (1954) 82 ss. Abb. 18: 5-7; 19; Taf. 22: 6-8.

K" Oldenstein (op. 79) 169. 9 p M C " B i s h o p ' J " C N ' C o u l s l o n ' Roman military equipment from the Punic Wars to the fall of Rome (1993) 153, fig. 108:

J. Aurrecoechea Fernandez, Los botones de bronce en laHispania romana ,Archivo espanol de arqueologia 67, 1994, 157 ss, fig. I; A.2b2,A.3; 4: 33,44; str. 172 ss.

S. K. Palagyi, Romerzeil l iches Plerdegrab in Tihany, Alba liegia 24, 1990, 34. lb., 21, št. 1.7.6, Abb. 7:31; 12: 79.11.7.4,79.11.7.7; 21; št. 1.15, Abb. 4: 16; 15: 79.11.15; sir. 23, št. 3.13. Abb. 15:79.11.58;

str. 32. 8 5 lb., 40, Abb. 7: 31; 12; 21; 25.

(pr. 1,8 cm) skupa j z b ronas t im obročkom odkr i t na p r snem delu okos t ja , 8 6 v grobu 84 grobišča Knin-Greb l j e pa je tak gumb (pr. 1,6 cm) skupa j s kresi lom ležal ob levem boku okos t ja deklice.8 7

Da je tudi bronasti žebljiček z votlo polkroglasto glavico (t. 1:18) sodil h konjski opremi, nakazuje jo p o v s e m e n a k i , le n e k o l i k o m a n j š i in s r e b r n i žebljički, ki so poleg drugih delov konjske op reme ležali ob okos t ju j ezdnega konja , p o k o p a n e g a v jami 2 gomile 2 pri k ra ju Inota v Transdanubi j i . 8 8

Nad okos t j em so bili na grmadi sežgani kovinski deli voza.8 9 Palagyi je dat i ral gomilo 2 na konec 1. in v prva dese t le t j a 2. st. n. š.90

Orodje

Poškodovani železni nož (/. 2: 1) ima na eni s t rani rezila vzdolž n jegovega h rb ta zelo ozek žlebič. Trn roča ja se prot i rezilu močno razširi . N j e g o v p r e h o d v r ez i l o je na z g o r n j i s t r a n i razmeroma oster, na spodnji pa tekoč. Trije povsem enaki noži so bili odkr i t i na višinskem nasel ju Kappele pri J a d e r s d o r f u na Koroškem. Da t i r a jo jih v d rugo polovico 5. in v 6. st.91

O d l o m e k železnega kresila (t. 2: 2) sodi med najdbe, ki se v poznoantičnih naseljih ne pojavljajo prav pogosto. Skora j celo kresilo je bilo izkopano na Korinjskem hribu.92 Bolj pogosta so v grobovih.

Z a p r imer javo z o d l o m k o m z Velike Strmice na j navedemo številna r a z m e r o m a p o d o b n a kresila, ki so jih vsebovali grobovi iz 6. st., izkopani na La jhu v Kran ju . 9 3

Med na jdbami z Velike Strmice sta tudi dva od lomka sekir. Pri prvem (t. 2: 5) gre za spodnj i del rezila z os t r ino, pri d rugem (t. 2: 6) pa za podaljšani del čela. Različno velike sekire in tesače s podal jšanim čelom so značilnost poznorimskega in p o z n o a n t i č n e g a časa (3. - 6. st. n. š.). Med na jbol j zgodaj objavl jenimi pr imerki takih sekir je sekira , ki je bila n a j d e n a v bližini ruševine cerkvice sv. J e rne j a pri G o r n j e m Z e m o n u in jo je Alfons Miillner podaril Naravoslovnemu muzeju na D u n a j u . 9 4 P o z n a m o j ih iz r imskih mes t , 9 5

podeželskih vil,96 u trdb v sklopu limesa,97 grobov,98

zakladnih na jdb orod ja , 9 9 Ljubl janice, 1 0 0 še zlasti veliko pa iz višinskih naselij.101 Velik del v Sloveniji na jden ih pr imerkov (prece j so jih našli v zadnj ih letih pri pre iskovanju naselij z de tek to r j i kovin in pri po tap l j an ju v Ljubl janici) še ni objavl jen. Sekire in tesače s poda l j šan im čelom imajo ozko ali pa p lavutas to razš i r jeno uho. 1 0 2 O d l o m e k z Velike Strmice je p r e m a j h e n , da bi bilo mogoče reči, kateri različici je pr ipadal .

Železni obroček s t r emenas te oblike (t. 2: 9) je d o b r o o h r a n j e n kosi r . V p o z n o r i m s k e m in p o z n o a n t i č n e m času so bile kose p r i t r j e n e na kosišče z enim kosi r jem, kot na pr imer obe kosi

8 6 W. Šmid, Die Reihengriiber von Krainburg, Jb. Altkde 1, 1907, 63, inv. št. 4049; Stare (op. 48) 54, št. 4, t. 22: 8. 8 7 K. Simoni, Knin-Greblje - Kataloški opis grobova i nalaza, Starohrv. pros. 19, 1989 (1991), 87, št. 3; Z. Vinski, Razmatranja

0 iskopavanjima u Kninu na nalazištu Grebl je , ib., 5 ss, t. 14: 3. 8 8 S. K. Palagyi, Die romisehen Hugelgraber von Inota, Alba Regia 19, 1982, 12, Abb. 11, str. 41, št. 2.2.11.23, Taf. 17: 11-

14. 8 9 lb., 12, Abb. 10, Taf. 9: 11-13; 10-15. 9 0 lb., 26. 9 1 S. Felgenhauer-Sehmiedt , Das Kappele ("die KSpile") ob Jadersdorf, Aus Forschung und Kunst 27 (1993) 42, Taf. 45: 10-

12. 9 2 Ciglenečki (op. 49) 259, t. 3: 37. 9 3 Vinski (op. 48) 26, op. 160; Stare (op. 48) 50 ss, t. 6: 1,10; 9: 6; 23: 5; 31: 4; 33: 7; 38: 3; 40: 3; 44: 6; 45: 6; 48: 4; 50:

6 itd. 9 4 A. Miillner, Archaologische Exeurse nach Siid-Steicrmark und Krain.Afi«. Zent. Komm. 6,1880, XXVI; C. Moser, Untersuchungen

prahistoriseher und romiseher FutKlstiitten im Kiistenlande und in Krain .Mill . Prdhist. Komm. I, 1903, 29 s, Fig. 60; R. Pohanka, Die eisernen Agrargerdte der Romisehen Kaiserzeil in Osterreicli. BAR Int. Ser. 298 (1986) 241.

9 5 Pohanka (op. 94) 241 (Emona) . 9 6 1. Mlinar, Iz rimskega Ozidja v Krajini, Čas. zgod. narod. 1, 1965, 71, si. 9. 9 7 F. Leben, Z. Šubic, Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Mar t in j Hribu na Logaški planoti , Arh. vest. 41, 1990, 319, št. 45,

str. 328 s, op. 33, t. 3: 30. 9 8 R. Koščevič, R. Makjanič, Neki noviji arheološki rezultati s područja antičke Siscije, v: Arheološka istraživanja na karlovačkom

1 sisačkom podruiju, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1985) 121, 123 , š t . 6 , s i . 1:8; B. Vičič, T. Schein, Unec. Ant ično grobišče, Arh. preg. 27, 1986, 102, si. 2: grob 48.

9 9 A. Valič, Ajdovska luknja pri Soteski v Bohinju, Radovljica, Var. spom. 27, 1985, 272, si. 102; A. Messina, Ripostiglio di ferri ta rdoromani dal Carso THestino, Ani Mem. Soc. lstr. Arch. Si. Rat. 34, 1986, 9 ss, tav. 1:1.

1 0 0 M. Potočnik, Ljubljanica. Rekognosciranje rečnega dna, Arh. preg. 27, 1986, 172, si. 10. 1 0 1 S. Gabrovec, Nekaj novih staroslovenskih na jdb ,Arh . vest. 6, 1955, 137, t. 2: I; J. Meterc, Pregled arheoloških na jdb in

njihov pomen v radovljiški kotlini do konca zgodnjega srednjega veka, Listi 6, 1976, št. 24, str. 13, št. 32, si. 27; S. Ciglenečki (op. 49) 259, 262, 265, op. 46 in 47, t. 2: 33; 8: 91; isti (op. 46) 150, št. 25, str. 152, op. 22-24, t. 3: 4.

1 0 2 Pohanka (op. 94) 228 ss, Abb. 14: i y p 1,3, 4, 7 in 9a; G. Čremošnik, Nalazi iz rimskog doba na Stupu kod Sarajeva, Glas. Zem. muz. 42/2, 1930, 214 s, t. 12; N. Miletič, Ranosrednjovekovna nekropola u Rakovčanima kod Pri jedora, Glas. Zem. muz. 25, 1970, 120 s, grob I in 13, str. 152, t. 1; 3; 16: 7.

SI. 7: Pravokotni okovi z dvema luknjicama. I Kobarid - Tonovcov grad. 2, 3 Veliki Korinj - Korinjski hrib, 4 Šent jur - Rifnik, hiša 3 (vsi po Ciglenečkem), 5 Šentjur - Rifnik, hiša 5 (po Bolti), 6-8 Loka pri Žusmu - Tinje, zakladna najdba (po Ciglenečkem), 9 Mihovo - Zidani gaber (po Petrujevi). Vse železo. M. = 1:2. Abb. 7: Rcchteckige Beschliige mit zwei Lochern. I Kobarid - Tonovcov grad, 2, 3 Veliki Korinj - Korinjski hrib. 4 Šentjur -Rifnik, Haus 3 (alio nach Ciglenečki), 5 Šentjur - Rifnik, Haus 5 (nach Bolta), 6-8 Loka pri Žusmu - Tinje, Hor t fund (nach Ciglenečki), 9 Mihovo - Zidani gaber (nach S. Petru). Alles Eisen. M. = 1:2.

iz zak ladnc na jdbe , ki so jo odkrili v Povirju in sodi v 4. st . ,1 0 3 ali z dvema, kol d o k a z u j e j o tri kose z Gur ine pri kraju Dellach v zgornji Ziljski dolini.1 0 4 Kose z Gur ine so bile sicer do zda j da-

t i rane v poznola tensko obdobje ozi roma na zače-tek 1. st. n. š.105 Da so v resnici poznor imske ali poznoant ične , dokazu je zaneslj ivo da t i r ana kosa iste vrste, ki se je naha ja l a v zakladni najdbi s

konca 6. st., odkri t i v poznoan t i čnem višinskem naselju Tinje nad Loko pri Žusmu. 1 0 6 Koširji sodi-jo med tiste u p o r a b n e p r e d m e t e , ki se s časom niso kaj dosti spreminjal i . Kljub temu pokaže pri-mer java med kos i r jem z Velike Strmice in med l a t enskodobn imi kosirj i iz o p i d u m a Manching 1 0 7

ter kosir jem iz zakladne na jdbe orod ja v Modre ju , da t i r ane v d rugo polovico 1. st. pr. n. š.,108 da se prvi od drugih v podrobnos t ih vendar le razl ikuje. Košir z Velike Strmice je bil na re jen iz debelega železnega t raku . Na spodn jem delu, k i j e zno t r a j raven, je na jdebel ješ i , ker se tuka j konca t raku prekrivata. Širina traku se veča od spodnjega dela, v ka t e rem je le 1,6 cm, do vrha, k jer doseže 2,5 cm. En rob kosi r ja je poševno sploščen. Po teh znači lnost ih je ta kosir zelo p o d o b e n kos i r jema

SI. 8: Pravokotna okova z dvema luknjicama. 1 Gradišče nad Bašljem, 2 Donačka gora. Vse železo. M. = 1:2. Abb. 8: Rechteckige Beschlage mit zwei Lochern. 1 Gradišče oberhalb von Bašelj, 2 Donačka gora. Alles Eisen. M. = 1:2.

na p re j o m e n j e n i h kosah iz Povir ja (4. st .) in kos i r jema na kosi iz zakladne na jdbe s Tinja nad Loko pri Žusmu (konec 6. st.).109 Če o s t a n e m o pri nekol iko širšem časovnem okviru, lahko reče-mo, da kosir z Velike Strmice nedvomno sodi v čas od 3. do 6. st. n. š.

Usločeni pravokotni okovi z dvema luknjicama

Tovrs tn i okov i so bili o d k r i t i na š t ev i ln ih poznoant ičn ih višinskih nasel j ih v Sloveniji. D o z d a j so bili ob jav l j en i p r i m e r k i z R i f n i k a pri Šen t ju r ju , 1 1 0 s T in ja nad Loko pri Žusmu, 1 1 1 s Kor in j skega hr iba nad Velikim Kor in j em, 1 1 2 s

SI. 9: Pravokotna okova z dvema luknjicama. 1, 2 Schvvechat, grob 35 (po Adler ju) . Vse železo. M. = 1:2. Abb. 9: Rechteckige Beschlage mit zwei Lochern. 1,2 Schwechat, Grab 35 (nach Adler) . Alles Eisen. M. = 1:2.

1 0 3 N. Osmuk, Povir, Merišče, Sežana - antična naselbina,Arh. preg. 16, 1974, 68, t. 30: 2; ista, Nove antične najdbe v Povirju, Gor. Id. 3, 1976, 73, 76, 78, št. 27 in 28, str. 81, t. 4: 1,2; ista, Povir pri Sežani, Var. spom. 21, 1977, 243 s, si. 110; J. Henning, Siidosteuropa zwischen Antike umi Mittelalter, Schr. z. Ur- u. Friihgeseh. 42 (1987) 91 s, 142, št. 409, Taf. 44: 3,4.

1 0 4 Pohanka (op. 94) 155 ss, 359, Taf. 31: 117-119. 1(15 Ib.; G. Jaeobi, Werkzeug und Geriit aus dem Oppidum \>un Munching, Ausgr. in Manch. 5 (1974) 77. 1 0 6 S. Ciglenečki, Die Eisenwerkzeuge aus den befest igten Hohensiedlungen Sloweniens aus der Volkerwanderungszei t ,

Balcanoslavica 10, 1983, 50, Nr. 6, Taf. 2: 6. 1 0 7 Jaeobi (op. 105) 76, 317 s, Taf. 64: 1086-1097. 1 0 8 D. Svoljšak, Modre j pri Mostu na Soči, Var. spom. 12, 1967 (1969), 85 s, št. 4; M. Guštin, Posočje. Posočje in der jiingeren

Eisenzeit, Kat. in monogr. 27 (1991) 23 s, 32, 62, Taf. 45: 5. 1 0 9 Ciglenečki (op. 106) 50, Nr. 4, 5, Taf. 2: 4,5. 1 1 0 L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju, Kat. in monogr. 19 (1981) 21, t. 22: 31; S. Ciglenečki, Hohenbefes t igungen als Siedlungs-

grundeinheit der Spatant ikc in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, Taf. 4: 17; Bolta, ib., 24, t. 24: 39. 111 Ciglenečki (op. 106) 50, Nr. 14-16, Taf. 2: 14-16; isti, Pdlis Norikdn. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami

(1992) 76 s, si.; isti (op. 110) Taf. 5: I I . 1 1 2 Ciglenečki (op. 49) 259, t. 2: 35,36.

SI. 10: Tremisi cesarja Zenona . 1 Gradec pri Veliki Strmici, 2 Tinje nad Loko pri Žusmu, 3 Tonovcov grad pri Kobaridu. M. = 3:1. Abb. 10: Tremisses des Kaisers Zeno. I Gradec bei Velika Strmica, 2 Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu, 3 Tonovcov grad bei Kobarid. M. = 3:1.

Tonovcovega gradu pri Kobaridu 1 1 3 in z Z idanega gabra nad Mihovim (si 7) . '1 4 V tem prispevku prvič ob jav l j amo okova z Gradišča nad Bašl jem in z D o n a č k e gore (si. #) . Z u n a j S loveni je je Ciglenečki zasledil dva enaka okova v grobu 35 l a n g o b a r d s k e g a grobišča Schwechat v Spodn j i Avstriji (si. 9).1 1 5

Okova iz Teurni je in z Ajdovskega gradca pri Vran ju , ki ju je tudi prištel k tovrstnim okovom, se od njih razl ikujeta . Prvi je manjši od njih (dolg je le 8,6 cm) in ni usločen, v preseku pa je klinast.1"' Drugi pa je daljši od drugih usločenih okovov z

dvema luknj icama (dolžina je 21,3 cm) in okrašen z dvema nizoma iztolčenih pik.117

Dolžina celih okovov se večinoma giblje med 10 (si. 7: 9; 8: 2) in 14 (si. 7: 4) cm, širina pa med 4 (si 7: 9) in 5 (si. 7: 6) cm. Ožja od drugih sta po en okov s Kor in j skega hr iba (si 7: 3) in z Rifn ika (si 7: 5). Vsi okovi so usločeni, bodisi s imetr ično (si 7: 6,8,9; 9) ali as imetr ično (si 7: 1-5,7; H). O b enem od daljših robov (na risbah je to vedno levi) sta dve navadno okrogli luknjici, ki pa ne ležita sredinsko, ampak sta pomakn jen i prot i zgorn jemu kra j šemu robu. Neka te r i okovi

1 1 ' Isti, Poznoantična naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Kronika 42/1, 1994, 7, t. 4: S; isti, Scavi nel l 'abi tato tardo-antico di Tonovcov Grad presso Capore l to (Kobarid) Slovenia. Rappor to prel iminare, Aquil. Nos. 65, 1994, 204.

1 1 4 S. Petru. Nekaj zgodnjesrednjeveSkih najdb iz Gor jancev ,Arh. vest. 18, 1967, 438, St. 15, t. 3: 3; Ciglenečki (op. 110) Taf. 12: 13.

1 1 5 Ciglenečki (op. 49) 265, op. 50; II. Adler, Neue langobardisehe Graber aus Schwechat, Fundber. Osterr. 18, 1979, 14, St. 2a, Taf. 10: 2.

1 1 6 G. Piccottini, Das spdtantike Grdberfeld von Teurnia, St. Peter in Holz (1976) 33, St. 25, Taf. 18: 5. Podoben o k o v j e bil odkrit na TržiSču pri Dolenji vasi, glej M. GuStin, Notranjska. Kat. in monogr. 17 (1979) 36, t. 28: 8.

1 1 7 T. Knific, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (leto 1974), Arh. vest. 30, 1979, 733, St. 5, si. 5.

imajo daljši rob, ob katerem sta luknjici, zapognjen (si. 7: 8) ali cevkasto uvit (si. 7: 4,6,7,9; 8: 2).

N a m e n teh okovov zaenkra t ni ugotovljiv. Po Adler ju na j bi okova iz groba 35 v Schwechatu sodila k nožnici,118 kar je malo verjetno, Ciglenečki pa je zapisal domnevo, da so trije okovi iz zakladne na jdbe na Tinju pr ipadal i ralu.1 1 9 V zakladu je bilo n a m r e č več kovinskih de lov rala ( l emež , gredel jn ica in morda pes tni obroč) . Ciglenečki je okove da t i ra l v 6. st .1 2 0 Da tac i j a t emel j i na zakladni na jdb i s Tinja , ki je bila zelo ve r j e tno zakopana konec 6. st., in na langobardskem grobu iz Schwechata iz prve polovice 6. st.

N e n a v a d n o je, da niti eden od številnih znanih okovov v luknj icah nima žebljičkov, ki bi jih vse-kakor pričakovali . S tem v zvezi na j opozo r imo na dejstvo, da so vse luknjice, če s m e m o soditi po objavl jenih r isbah, v tolčene od zno t ra j in ne od zunaj .

Okov z Velike Strmice (t. 2: 10) je as imet r ično usločen. Njegov levi rob tako kot pri okovih s Korinjskega hriba, pri enem od okovov z Rifnika, pri okovu z Grad išča nad Bašl jem in pri okovih iz Schwechata (si. 7: 2,3,5; 8: 1; 9) ni niti cevkasto uvit niti zapogn jen . O b a leva vogala sta izvihana, desni rob pa je - p o d o b n o kot pri okovih iz hiše 3 na Ri fn iku (si. 7: 4) in z Gradišča nad Bašljem (si. 8: 1) - na sredini iz jeden. Posebno p o m e m b n o je odkr i t je usločenega pravokotnega okova z dve-ma luknj icama na Gradišču nad Bašl jem, ker ka-že na to, da je na tem najdišču vendar le obs ta ja lo nasel je že v poznoan t i čnem času!1 2 1

Zlatniki cesarja Zenona v Sloveniji

Peter Kos je v svoji knjigi o d e n a r n e m obtoku v jugovzhodnih Alpah od 300 pr. n. š. do 1000 n. š. objavil seznam na Slovenskem naključno najdenih zlatnikov iz 5. st. V njem so tri je zlatniki cesar ja

Zenona , 1 2 2 vsi tr i je t remisi , in sicer iz Smar j e t e (si. 10: 1; ta izvira v resnici, kot smo ugotovili v tem članku, z Gradca pri Veliki Strmici blizu Smar-je te ) , iz Hras t j a severovzhodno od Ljubl jane 1 2 3

in s Tinja nad Loko pri Ž u s m u (si. 10: 2).1 2 4

Tem trem Zenonovim t remisom lahko d o d a m o še dva. Prvega, k i j e bil najden na Ulaki pri Starem t rgu pri Ložu , o m e n j a b e ž n o že Mii l lner le ta 1878.125 Zgodovinar Peter Hicinger nam je v enem svojih rokopisov ohranil njegov opis,126 na podlagi ka terega ga je bilo možno pod robne j e določiti .1 2 7

Drugi je bil na jden letos na Tonovcovem gradu pri Kobaridu pri izkopavanju okolice velike zgradbe s pr iz idkom (si. 10: 3).

Trije od petih tremisov (Gradec, Tinje, Tonovcov grad) so bili skovani v Mediolanumu, eden (Ulaka) v Med io lanumu ali Raveni, pri t remisu iz Hras t j a pa kovnica zaradi slabe ohranjenos t i ni določljiva. Edino slednji izvira z ravninskega najdišča. Preostali š t i r je so bili odkri t i v višinskih naseljih (Ulaka , Tinje, Tonovcov grad) oziroma v utrdbi z neobičajno lego (Gradec ) . Da so bili vsi t remisi , pri kater ih je kovnica znana , skovani v severni Italiji, seveda ni presenetl j ivo, saj je ozemlje današn je Slovenije v času njihovega kovanja sodilo v okvire Odoakrove države.

GROBOVI V POZNOANTIČNIH NASELJIH

Župnik Volčič je po lastnih besedah sam videl zelo velike človeške kosti, ki so jih izkopali na Gradcu . Podatek po vsej ver je tnos t i pomeni , da so roparski kopači naletel i na okos tne grobove. V poznoan t i čn ih višinskih nasel j ih niso takšni grobovi n o b e n a redkos t . V različnih p ros to r ih skora j vseh zgodnjekrščanskih cerkev, ki so bile izkopane na njih, so namreč našli grobove z enim ali več okostj i , pri kater ih večinoma ni bilo na jdb. Grobovi so razl ično gra jeni . Pojavl ja jo se z idane

1 1 8 Adler (op. 115) 14. 21. 1 1 9 Ciglenečki (op. 106) 53. 12(1 Ciglenečki (op. 49) 265; isti, Poznoanlična naselbina (op. I 13) 7. 121 A. Valič, Bašelj, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 172; Ciglenečki (op. 134) 69 s. 1 2 2 Kos 1986 (op. 4) 221 ss, op. 17, 18 in 31. 1 2 3 E. Pegan, Numizmatične najdbe, Num. vest. 3, I960, 91; Kos 1988 (op. 4) 366, št. 180-1. 1 2 4 P. Kos, Celjski muzej III - Numizmatična razstava, Kult. in nar. spom. Slov. 112 (1982) 13, si. na str. 12; isti, Die Fund-

miinzen der rčmischen Zeit in Slowenien 2 (1988) 135, št. 383-11; Ciglenečki (op. I l l ) 79, si. na str. 78. 1 2 5 A. Miillner, Arehaeologisehe ExcursedurchSiidsteiermarkund Krain.Mitt. Zent. Komm. 4, 1878,1.XXXVIII: VIII. Altenmarkt

bei Laas. (...) Hart ober der Ortsehaf t Al tenmarkt , westwarts derselben, erhebt sich ein massig e rhdhte r , isolirter Hugel-Riik-ken von etvva 1200 Meter Lange und 400 bis 600 Meter Breite, im beilaufigen Ausmasse von iiber 100 Joch, namens Ulaka. (...) Miinzen, die hier hiiulig gefunden werden, gehoren verschiedenen Imperatoren von M. Antonius Triumvir bis Zeno an, reichen also bis Ende des 5. Jahrhunder t s .

I 2 h Arhiv Republike Slovenije, I'riv. A 17, Peter Hicinger, fasc. 2, str. 1857: LililS, Miin/.e gefunden bei Altenmarkt in Gold: Dom. nost. Z e n o perpe tuus Avgustus Conob (Constant inopel ) obsign. (457-491).

1 2 7 Z e n o (druga vlada). Tre, 480-491, Med/Rav, RIC 3608-3611; 3613-3.

SI. II: Poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. M. = 1:500. Abb. 11: Spiitantike Befestigung Gradec bei Velika Strmica.

grobnice, sarkofagi in skrinje iz kamni t ih plošč, pa tudi preprosti, samo s kamni obloženi grobovi.128

Poleg grobov v cerkvah se posamezni grobovi na jde jo tudi na drugih mestih v višinskih naselj ih. Tako je bilo leta 1994 v nasel ju Tonovcov grad pri Kobar idu v dolini Soče odkr i to okost je vzdolž j u g o z a h o d n e z u n a n j e s t e n e p r i z i d k a ve l ike zgradbe.1 2 9 V naselju Log pri Podturnu na Dolenj-s k e m pa so na o k o s t j e m o š k e g a n a l e t e l i ob n o t r a n j e m čelu južnega dela obzidja . 1 3 0 Tudi na Ajdni nad Potoki je bilo pri izkopavanjih Inštituta za arheologijo leta 1992 v notranjost i stanovanjske zgradbe , ki je stala poleg cerkve, levo od vhoda odkr i to okos t je ma jhnega o t roka . Vsa tri okos t ja so bila brez pr idatkov.

Glede na to, d a j e na Gradcu pri Veliki Strmici zelo ve r j e t no stala zgodnjekrščanska cerkev, so človeške kosti, k i j i h o m e n j a Volčič, lahko ležale v enem od grobov, ki jih smemo pričakovati znotra j nje, ali pa tudi v kakem grobu, ki se je naha ja l kje drugje v nasel ju .

ANALIZA ARHITEKTURE

Tloris u t rdbe (si. / / ) , ki se nakazuje v ruševini, de loma pa v o b r a m b n e m zidu, ki je bil razkrit pri starih kopanj ih , je dovolj značilen, da dopušča podrobne j šo časovno in funkc iona lno opredel i tev u t rdbe . Povsem soroden tloris smo v veliki mer i r az i ska l i na K o r i n j s k e m h r i b u nad Vel ik im Korinjem, 1 3 1 de loma na Limberku, 1 3 2 podobnost i pa je mogoče naj t i tudi na Z i d a n e m gabru nad Mihovim. 1 3 3 V to skupino bi morda smeli uvrstiti tudi u t rdbo Grad i šče pri Velikih Malencah , ki je sicer nasta la že prej , a so v n je j v e r j e t n o v 6. st. zgradili p r ep ros to aps ida lno cerkev. Tovrstne pos to janke je Ciglenečki v sintetični obravnavi u t r jen ih višinskih poznoant ičn ih pos to jank ločil od drugih ut rdb, saj se je nakazovala zvrst u t rdbe

z najnujnejš imi obrambnimi prvinami in s cerkvijo v s red in i , k a k r š n o je bilo m o g o č e ugo tav l j a t i več inoma na pomembne j š ih s trateških mest ih. 1 3 4

V tem p o g l e d u j e bila posebej p o m e m b n a primer-j ava s s o r o d n i m i kas t e l i na d a l m a t i n s k i h in kvarnerskih o tokih (Kor in t i ja , Sveto janj , Sveti D a m j a n , Ž i r j e ) 1 3 5 t e r kas te l i ob d e r d a p s k e m l imesu. 1 3 6

Odkrit je Gradca pri Veliki Strmici se zdi posebej p o m e m b n o , sa j s svojo lego v senčn i so tesk i ponovno opozar j a , da tu ne gre za us ta l jen tip s t rn j ene nase lb ine , kakršn ih je vel iko prav na vzhodnoalpskem območju (Gradec pri Prapretnem, Tonovcov grad pri Kobar idu , A j d n a nad Potoki, Polhograjska gora), ampak so k n jenemu nastanku prispevali drugačni, predvsem strateški razlogi.137

Pomisliti bi morda smeli na varstvo bližnje, takrat važne komunikacije Siscija-Akvileja in morda tudi p o m e m b n e g a p r e h o d a čez Radul jo . P re težno v s to lp ih o s r e d o t o č e n a pose l i t ev in pos t av i t ev ma jhne , povsem p rep ros t e cerkve s c is terno na vzvišenem mestu nakazu je t a min imalne ob jek te , ki so še zagotavljali znosno bivanje manjši posadki. D o s e d a n j e n a j d b e k a ž e j o na k r a t k o t r a j n e j š o posel i tev.

Arh i t ek tu ra u t rdbe s številnimi analogi jami in sk romne na jdbe dovol ju je jo da tac i jo postavitve pos to janke v konec 5. ali morda še v začetek 6. st., podobno kot je to Ciglenečki ugotovil za utrdbo Korinjski hrib. Ne jasno ostaja , ali smemo starejše najdbe, predvsem dve fibuli (l. 1: 1,2), dele konjske opreme (/. 1: 14,15,18) in bronaste novce, razlagati kot sled zgodnejše poselitve ali krajše obiskanosti ali pa, kar je ve r j e tne je , kot s ta ro gradivo, ki so ga posebe j v 6. st. večkrat zbirali, uporabl ja l i ali ponovno predeloval i . 1 3 8 G lede na obrab l j enos t novcev in f r a g m e n t a r n o s tan je obeh fibul se zdi ta domneva ver je tnejša , dokončno sodbo pa bodo lahko dala le s is temat ična raziskovanja . Še bol j s p o r n a se zdi p r a z g o d o v i n s k a posel i tev , ki jo

l 2 s D. Božič, O zakladu poznorimskih novcev v Slatni pod Dobrčo in o zgodnjekrščanskih mozaikih v Lescah, v: Radovljiški zbornik (1995) 49, op. 68-73.

1 2 9 Ciglenečki, Scavi (op. 113) 190 ss, fig. 2; 3. 1 3 0 D. BreSčak, Podturn, Var. spom. 23, 1981, 274 s, si. 99; isli. Šumeje , Trebnje, v: Arheološka najdišča Dolenjske (1990) 111

s, si. 1 3 1 Ciglenečki (op. 49) 255 ss. 1 3 2 Ib., 261 s. 1 3 1 S. Ciglenečki, Zidani gaber, Novo mesto, v: Arheološka najdišča Dolenjske (1990) 113 ss; isti (op. 110) 246, Abb. 12, Taf.

12. 1 3 4 S. Ciglenečki, Hdhenbefestigungen aus der Zeit vom .?. his (>. Jlt. im Ostalpenraum, Dela 1. razr. SAZU 31 (1987) I 12 ss. 1 3 5 Z. Gunjača , Kasnoantička fortifikacijska arhi tektura na is točnojadranskom priobalju i otocima, v: Odbrumbenisistemi u

praisloriji i antiei na llu Jugoslavije, Mater i jah 22 (1986) 124 ss; Ž. Ibmičič, Arheološka svjedočanstva o ranobizantskom vojnom graditeljstvu na s jevernojadranskim otocima, Pril. Odj. arli. 5-6, 1988-1989, 29 ss.

1 3 6 V. Kondič, Les formes des fort i f icat ions protobyzant ines dans la region des Portes de Fcr, v: Villes el peuplemenl dans I'lllvricum protobyzantin, Coll. de l 'Ec. Irani;, de Rome 77 (1984) 131 ss.

1 3 7 Ciglenečki (op. 110) 245 ss. 1 3 8 Prim. S. Schret ter , Fibeln vom Hemmaberg : Ausgrabungen 1990-1992, Carimliiu 1 183, 1993, 198 s.

nakazu je Pečnik, saj med pr ikazanimi na jdbami in sicer redkimi črepinjami, ki jih je mogoče pobrati na površini, ni opor za takšno trdi tev. Prazgo-dovinsko da tac i jo je pri t opogra f skem o b h o d u zavrnil že J anez Dula r (us tno sporoči lo) . Prav tako ni nikakršnih na jdb , ki bi nakazovale kon-t inui te to najdišča oz i roma njegovo obiskanost v poznejših obdobjih. Tako smemo z gotovostjo trdi-ti, da na n jem ni srednjeveških ostalin, ki bi upra-vičevale domnevo o gradu.

Zanimiva je tudi širša posel i tvena slika pozno-antičnega obdobja na območju Šmarjeških Toplic. Manjše grobišče iz 6. st. je bilo i zkopano že leta 1883 na Kiclju v bližini G o r e n j e vasi pri Šmar je t i (doda tek 1), konec pre j šn jega s tole t ja pa je bilo odkri to še grobišče iz istega časa z langobardskimi elementi na starem železnodobnem gradišču Veliki Vinji vrh (doda tek 2). Za poznavan je poseli tve v drugi polovici 6. st. ponu ja p o m e m b n o o p o r o langobardski novčni depo , na jden na Vrhu pri Pahi.1 3 9 N e k a j k i lomet rov z a h o d n o od G r a d c a pri Veliki Strmici leži prav tako ob Radulj i eno izmed redkih poznoant ičn ih pribežališč v Slove-niji , Log pri Pod tu rnu . 1 4 0 Tako se slika novo-meškega za led ja v poznoan t i čnem času počasi i zpopoln ju je , še vse p remalo pa je opor za na-t a n č n e j š o r e k o n s t r u k c i j o pose l i t vene sl ike in predvsem poteka komunikaci j . Delno jo osvetlju-je m a j h n a , a p o m e m b n a p o z n o a n t i č n a u t r d b a G r a d e c pri Veliki Strmici.

DODATEK 1 POZNOANTIČNO GROBIŠČE NA KICLJU

BLIZU GORENJE VASI PRI ŠMARJETI

Naj na kra tko opišemo še dve pomembni najdi-šči iz pozne ant ike , odkri t i že konec pre j šn jega

stoletja. V obeh primerih gre za grobišči z okostni-mi grobovi.

Vida Stare je leta 1973 v svoji knjigi o prazgo-dovini Šmar j e t e predstavi la tudi šest bronas t ih uhanov, ki so bili inventarizirani v sklopu železno-dobnih najdb pod najdiščnim imenom Šmarjeta.1 4 1

Gre za dva uhana s polkrožno oziroma kvadra tno zanko, tri uhane s kocko, ki je okrašena s krožci s piko, in uhan s pol iedrom. Uhan i so bili že leta 1888 razstavljeni med najdbami iz halštatskih gomil v okolici Šmar je te . 1 4 2 Po drugi svetovni vojni so jih sicer pogosto omenja l i , točno najdišče pa je osta lo neznano . 1 4 3

Na podlagi poda tkov v rokopisnih poroči l ih muzejskega p r e p a r a t o r j a Fe rd inanda Schulza in kustosa D e ž m a n a ga ni bilo težko odkri t i .1 4 4

Drugega ok tobra leta 1883 je Schulz kopal na hribčku Kicelj j ugozahodno od G o r e n j e vasi pri Šmar je t i (na katastrski mapi je vpisano ime Na Kutzel) . Na n jegovem vrhu je bila gomila, ki so jo kmet je že pre j razkopali . Na platoju zahodno od gomile je Schulz izkopal osem okostnih grobov, ki so bili raz l ično u s m e r j e n i . N e k a t e r i so bili obloženi in pokrit i z majhn imi kamnit imi plošča-mi. Od pr ida tkov se o m e n j a j o b ronas t i uhani , nenavadne steklene jagode (po Schulzu neka te re modre barve) in železni nožički. Ker so bili grobovi vkopani v peščena tla, so bila okost ja dobro ohra-n j ena .

Od izkopavanja do odpr t j a nove razstave leta 1888 je p re tek lo pet let. Ni jasno, kako so uhani zašli med na jdbe iz gomil. Pač pa so bile lobanje in ogrlice s Kiclja, ki so bile tudi razstavl jene, uvrščene na us t rezno mes to in v Dežmanovem vodniku po razstavi tudi us t rezno opisane. 1 4 5

Dve ogrlici s Kiclja je Miillner, ki je pri inven-tarizaciji upošteval razporedi tev na razstavi, vpi-sal v i n v e n t a r n o kn j i go r imske zb i rke . Prvo,

' Ž. Demo, Ostrogothic Coinage from Collections in Croatia, Slovenia and Bosnia A Herzegovina, Situla 32 (1994) 229 ss. 14,1 Ciglenečki (op. 134) 95 s, US; Breščak 1990 (op. 130). 141 V. Stare, Prazgodovina Šmarjete, Kat. in monogr. 10 (1973) 8, 40, St. 833 do 838, si. 6 na str. 12. 1 4 2 K. Deschmann, Fiihrer durch das Krainisclie Landes-Museum Rudolfinum in Laibach (1888) 53, Taf. 26: 2,4. 1 4 3 Glej npr. J. Kastelic, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojačah pri Gorici, Zgod. čas. 6-7, 1952-1953, 102; Gabrovec

(op. 4) 228; Slabe (op. 4) 65, op. 12; A. Dular, Prazgodovinska grobišča r okolici Vinjega vrlia nad Belo cerkvijo. Šmarjeta II, Kat. in monogr. 26 (1991) 61, op. I.

144 Schulzovo pismo I lochstetterju 12.10.1883 (Prazgodovinski oddelek Naravoslovnega muzeja na Dunaju, Poročila Prazgodovinski komisiji): . . .Der MenschenschSdel den ich beigelegt habe, ist von Kitzel. Kitzel ist ein kleiner Berg eine halbe Stunde siidlich (dejansko zahodno!) von St. Margarcthcn. Auf den lang gestrekten Berg ist auf der Anhohe ein TUmulus gewesen, leider schon vor Jahren von den Bauern aufgedcckt . Westlich von den Tumulus erstrekt sich ein Plateau wo eine Leiche neben der anderen ein bis drei Schuh tief begraben isi. Die meisten Leichen liegen in Steinplatten, und zwar ist die Leiche mit kleinen Steinplatten umstellt , und auch zugedekt . Die Lage der Leichen ist verschicdcn, nach alien Richtungen. Beigaben fand ich nur vereinzelte blaue Glasperlcn. Falls Euer Hochwolgeborcn solche Skelete erwiinscht wiiren, bitte mir zu schreiben. Jedcnfal ls ist dieses Grabfeld von einer ji ingeren Zeit . - Dežmanovo poročilo Deželnemu odboru 10. 2. 1884 (Arhiv Republike Slovenije, D Z - D O IX-5, 1296/1884): Vom 2. Oktober wurden auf eine m I liigel Kicelj eine halbe Stunde westlich von St. Margaret hen, wo sich eine groUere Anzal von Reihengriibern befindet , wahrscheinlich der merovingischen Zeit angehorig, acht dcrselben geoffne t . Die Leichen lagen seicht im Sandboden und hattcn auBcr Ohrgehiingen nebst cigcnthiimlichcn Glaspcrlen, die fur diese Periode charakterist isch sind, keinerlei Schmuck, bei cinzelncn fanden sich kleinc eiserne Messerehen; Wafl'en keine.

SI. 12: Ogrlica iz steklenih jagod z grobišča na Kiclju pri Gorenji vasi pri Šmarjet i . Abb. 12: Halsket te aus Glasperlen vom Griiberfeld auf dem Kicelj bei Goren ja vas pri Šmarjet i .

sestavljeno iz 48 jagod (si. 12), pod št. 2098 (Kučel b. M a r g a r e t h e n in U.K., Glasper len weil3, grunti , blau, violett u. Schwarz). Objavila jo je Vladimira

Ber tonee l j -Kučar pod napačnim imenom Kucelj oziroma Kučelj pri Šmarju (Margarethen ni Šmarje, ampak Šmar je ta ! ) . 1 4 6 Druga je bila oči tno že na razstavi zd ružena z neko ogrlico s Sv. G o r e pri Rovišču. Miillner ju je inventariziral pod št. 2626 (HI. Berg b. Watsch, Glasper len diverse, die ganz kleinen von Kučel b. M a r g a r e t h e n ) . Z d a j ju ni več mogoče ločiti.

DODATEK 2 POZNOANTIČNO GROBIŠČE V VOVKOVEM VINOGRADU

NA VINJEM VRHU

Drugo pomembno grobišče iz 6. st. je bilo odkrito prav na robu velikega že leznodobnega gradišča Veliki Vinji vrh na Vinjem Vrhu, in sicer na parceli št. 1640,147 ka tere lastnik je bil Jože Vovko, kovač in posestnik iz Druž inske vasi. Marca leta 1898 je dal le-ta p rekopa t i svoj opuščeni vinograd na tej parceli , da bi na n je j posejal repo. Pri tem je delavec Avguštin Kaplan naletel na štiri okos t ja , od ka te r ih je imelo e n o ob glavi štiri m a j h n e pravokotne zlate ploščice, okrašene s filigranom.148

R u t a r v s v o j e m p o r o č i l u m o r e b i t n i h d r u g i h p r ida tkov iz tega g roba sicer ne o m e n j a , zelo ve r j e tno pa so bile v n jem še vse tiste na jdbe , ki jih je o b e n e m s ploščicami kupil od najdi te l jeve ž e n e 20. 3. 1898 Ignac K u š l j a n in ki so b i le inventarizirane kot pridatki enega groba: pozlačena s rebrna ptičja f ibula z a lmand inom, dve bronas t i pravokotni sponki, št ir je manjši srebrni predmet i (dva s r eb rna obročka s po dvema zan k ama in dva t rakas ta okova) ter šest s teklenih jagod. 1 4 9

Kušljan je pr ida tke 29. apri la, po tem ko je bil o njih obvestil Mii l lnerja in Deželni odbor in ko

1 4 5 Deschmann (op. 142) 50: Untcre Reihe: Mcnschcnschadel (...) 2.) aus den Reihengrabern am Kutzel bei St. Margarethen; I Hi: Merowingische Zeit. Die untere Half te dicserTafel enthiilt Funde aus den allcmanischen Reihengrabern, in den Zei traum vom 5. bis zum 8. J ah rhunde r t fal lend, die man in Krain an niehreren Or ten aufgedeckt hat , so z. B. auf dem h. Berg unter der Kirche, auf dem Gor janzberge ober Michowo michst Feistenberg, auf dem Hiigel Kuzel nachst dem Bade Topliz in der Pfarre St. Margare then . (...) 3.) Thon- und Glasperlen, meist vom h. Berg, cinigc kleinere vom Kuzel bei St. Margare then.

1 4 6 V. Bertoncelj-Kučar, Nakit iz stekla in jan tar ja , Arh. vest. 30, 1979, 264, št. 5 in 6, t. 1: 4,9. 1 4 7 B. Teržan, A. Zwittcr , Vinji vrh nad Šmar je to , Var. spom. 17-19/1, 1974, 194, si. 117. 1 4 8 .1. Szombathy, Tagebucher, Buchlein Krain I, 10; S. Rutar , Mi«. Anthr. (les. 29, 1899, (27): Auf dem Rucken des Vinivrh

selbst, unweit von der St. Johannes-Kirche, land man auf einem aufgelassenen Weinberge (jetzt Rtibenacker) des Schmiedes Josef Vovk, Parcelle Nr. 1640, in der Ecke einer Terrasse, vier Leichcngrfiber aus der I lal ls tat ter (!) Periode. Eine der Leichen hat te goldene Riemcnbeschlagc beim Kopfe; sic bef inden sich im k. k. naturhistorischen Hofmuseum in Wien. Auf der nžim-lichen Parcelle fing B. Pečnik am 4. October zu graben an und fand mehrere Graber , die aber aus spSterer (slaviseher?) Zeit zu scin scheinen. Bei einem vvciblichen Skelette (Kopf gegen Westen) fand er ein schoncs Armband, versehiedene seltsame I lalsperlen und einen Kamni aus Bein. Am 28. October fand er wieder bei einer Kindesleiche einen Bcinkamm und eine kleine, an den vier Ecken durchlocher tc und vergoldete Bronzeplat te . Die Grabungen wcrden fortgesetzt und die Funde an das k. k. naturhistorisehe Hofmuseum abgeliefert .

1 4 9 Kušljan (op. 11) str. 26: 20. merca v Vini vrhu od koplana sem kupil 4 tablice zlate 6 koravd dva šnodlčka ena srebrna fibula 4 mali srebrni predmet i za vse to sem dal 13.35; I. Pirkovič, Langobardi v panonski fazi,Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 179, op. 25; Pečnikovo pismo Szombathyju 8. 5. 1898: jetzt hat wieder so gemacht , der Bauer hat wollen die Funde mir Bringen, kommt der Kušlan kaufte von seiner Frau, welchc hat kein recht nicht gehabt zum verkaufen, es war diese Goldblii tchen und eine Fibula, einige Korallen.. .

tadva nista ustrezno reagirala, poslal Szombathyju v Naravoslovni muzej na Duna j . Tam so jih inven-tarizirali šele leta 1934. Kot smo že povedali , so jih razen zlatih ploščic vpisali skupa j kot g robno celoto, ki pa so j i dodali še neka j prazgodovinskih najdb: glinasto dvojnostožčasto vretence, dve bro-nasti in dve jantarni jagodi (inv. št. 62877-62891).150

Te najdbe je javnosti predstavil Joachim Werner1 5 1

z napačnim poda tkom, da jih je duna j skemu mu-zeju prodal Pečnik. Z la te ploščice (si. 13) pa so bile inventarizirane posebej kot posamezna najdba z Vinjega vrha (65618). Kot take jih je v svojem katalogu objavila A n j a Dular . 1 5 2

Oktobra istega leta je na tej parceli kopal Jernej Pečnik. Našel je pet okostnih grobov, od kater ih sta imela samo dva pr ida tke : grob 2 b ronas to za-pestnico, ogrlico iz j an ta rn ih in s teklenih jagod in koščen glavnik, g rob 4, v ka t e r em je bil po Pečniku pokopan desetletni otrok, pa koščen glav-nik in poz lačeno b ronas to p ravokotno ploščico, ok rašeno v živalskem slogu.1 5 3 Apri la in v prvi polovici maja leta 1899 je Pečnik na tem grobišču izkopal še tri grobove. Tudi tokrat sta bila dva brez najdb, tretji pa je imel pr idano železno pašno spono.1 5 4 Ker leži grobišče na robu železnodobne-ga nasel ja , seveda ni presenet l j ivo, da je Pečnik pri kopan ju odkril tudi že leznodobne naselbin-ske os tanke . V Szombathyju pos lanem seznamu izrecno navaja tri glinasta vretenca in lepo črepinjo. Prav zaradi tega, ker je bila spona inventarizirana skupa j z vretenci in č repin jo , jo je bilo možno določiti .1 5 5 Rentgenski posne tek spone, ki je bil po zaslugi kolega Antona Kerna napravl jen juni ja t. I., je pokazal , da je zelo ve r j e tno tavširana.

Če drži naša domneva , da so bile zlate plošči-ce odkr i te v istem grobu kot ptičja f ibula in dru-ge zgora j o m e n j e n e na jdbe , po tem so vsebovali p r ida tke samo štir je od skupno dvanajst ih okost-nih grobov, kol ikor jih je bilo v letih 1898 in 1899 izkopanih na parceli Jože ta Vovka (4 + 5 + 3).

SI. 13: Zlati okovi z grobišča v Vovkovem vinogradu na Vinjeni Vrhu. M. = 2:1. Abb. /.?: Goldbeschlage vom Graberfe ld im Vovkov vinograd auf Vinji Vrh. M. = 2:1.

1 5 0 Pirkovič (op. 149) 179 in sl„ op. 26. 151 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien (1962) 124 s, 159, Taf. 36: 5-20.

Dular (op. 143) 102, St. 194, t. 75: 1-5 - poleg štirih celih je ohran jen še odlomek pete . 1 5 3 Rutar (op. 148); seznam Pcčnikove pošiljke Szombathyju 28. I I . 1898; Werner (op. 151) 159, Taf. 42: 5; 67: 7-9. 154 Pečnikovo pismo Szombathyju 9. 4. 1899: und haben wir gcgrabcn oben auf dem Berge, dot t wo die ersten Slaven begra-

ben sind, dort vvo diese Goldbl&tchen gcfundcn vvaren, Dort ist aber tief zu graben, und haben wir 2 Skelete gefunden ohne bcigaben, aber dort muss Ich jedenfalls noch weiter Graben, viclleicht kommen wir auf einige Funde noch, dort ist nachgcschiit-tet iiber 2 Metier tief, weil Priihistorische Wohnung war...; seznam Pečnikove pošiljke Szombathyju 15. 5. 1898: von Weinber-gen oben in Priihistorische Wohnung ausgegraben 3 Slaven griiber aus 6 Jahrhundcr lc , keine bcigaben, nur 1 hat gehabt 1 Eisenschnalle, dort gelunden 3 Spinnwirtl, I Stiick von schone Sehcrben.

1 5 5 Dular (op. 143) 102, št. 199, t. 75: 10.

Der TVemissis des Kaisers Zeno und die spatantike Befestigung Gradec bei Velika Strmica

Ubersetzung

ENTDECKUNGSGESCHICHTE

Fran jo Jarc, der seit 1874 Kaplan in Leskovec pri Krškem und von 1882 bis 1904 P f a r r e r in Mirna in D o l e n j s k o war , besaB eine groBe Sammlung romischer Miinzen, die fast alle in der Nahe von Drnovo bei Krško en tdeckt wurden , dor t , wo in der romisehen Zeit die pannonische Stadt Neviodunum lag.1

Die Sammlung enth ie l t im Jahr 1883 nur eine einzige Miinze aus spa te ren J a h r h u n d e r t e n : e inen go ldenen Tremissis des byzantinischen Kaisers Zeno. Die Miinze wurde von Jarc zuerst 1880 in e iner Notiz in der Z e i t u n g N o v i c e erwiihnt2 und dann ausfi ihrl ich 1883 im Verzeichnis der Sammlung besehr i eben . ' Die Goldmiinze kam sicher nicht bei Drnovo zutage. Ihr genauer Fundor t war Ja rc j eden fa l l s u n b e k a n n t , da er schreibt , daB die Miinze bei S m a r j e t a , in der Nahe von S m a r j e t a bzw. in der U m g e b u n g von Smar je ta g e f u n d e n wurde . Sie wird heu te im Numismatischen Kabinett des Nat ionalmusems in Ljubljana au fbewahr t .

Alle bisher igen E r w a h n u n g e n in der a rehaologisehen und numismat i schen Li te ra tur bez iehen sich auf diese Notiz ode r auf das Verzeichnis von Ja rc und f i ihren folglich als Fundor t Šmar je ta oder seine Umgebung an.4 Das gilt auch fiir den Aus-s te l lungskata log aus dem Jah r 1991, wo die Miinze e rs tmals in Farbbildern mit der Vorder- und Riickseite vorgestellt wurde.5

Auf der Vorderse i te triigt sie die Biiste Z e n o s mit der Um-sehrift DN Z E N O P E R P AVC und auf der Riickseite ein Kreuz im L o r b e e r k r a n z mit de r Inschrif t C O M O B im Abschn i t t .

Durch e inen gli icklichen Zufa l l ist es uns vor drei J a h r e n ge lungen , nach m e h r als hunde r t J a h r e n den g e n a u e n Fund-ort der Goldmi inze fes tzus te l len . Der Schliissel zur Losung lag aber nicht in de r Fachl i te ra tur , sonde rn in der Geschichte der Pfurre von Šmarjeta, verfasst vom Pfa r re r von Šmar j e t a , Janez Volčič, und herausgegeben im Jahr 1887 in Novo mesto.1 ' Beim Durchbl i i t tern des Biiehlcins von Volčič stieBen wir auf Sei te 81 auf die V e r m u t u n g des Verfassers , de r in mit telal-terlichen Urkunden erwahnte Hof Kozjak habe auf dem Gradec ges t anden , de r am linken Ufc r des FluBchens Radu l j a h in te r dem Berg Koglo liegt. Dor t fand man, wic er schreibt , be im D u r c h g r a b e n de r R u i n c die oben e rwahn te Goldmi inze von Z e n o , a l tes G e m a u e r und sehr groBe M e n s c h e n k n o c h e n . Er fragte sich aber o f fenbar nicht, wic eine Goldmiinze vom Ende des 5. Jhs. u. Z. in die Ruine e ines mi t te la l te r l ichen H o l e s gclangte.7

Volčič's Angaben und ein Gespriieh mit dem Kollegen Janez Dular , de r in der U m g e b u n g von Šmar je ta die arch&ologischc L a n d e s a u f n a h m e durchgef i ih r t hat , mach ten es zur GewiB-heit , daB es sich dabe i um den G r a d e c u n t e r h a l b von Velika Strmica handelte. Interessanterweise kannte den Fundort schon Jernej Pečnik; nach seiner Meinung bes tanden auf dem Gradec e ine vorgeschicht l iche S ied lung und im Mi t te la l t e r e ine ge-m a u e r t e Befes t igung." Er hat die im Jah r 1887 e r s eh i enene Beschreibung von Volčič offenbar nie gelesen. Andemfal l s hiitte er die hicr a u s g e g r a b e n e Go ldmi inze Z e n o s sicher erwiihnt und auch das gut s ichtbare Gemiiuer sehr wahrscheinlich nicht dem Mi t t e la l t e r zugewiesen .

Die Besichtigung von G r a d e c am 21. und 22. Februa r 1993 hat keine Zwcifel da ran a u f k o m m e n lassen, daB hicr nicht ein mittelalterlicher I lof oder Festung aus dieser Zeit lagen, sondern e ine spa tan t ike Befes t igung. Diese Z e i t b e s t i m m u n g wurde sowohl durch die auf dem Gel i inde s ich tbaren Arch i t ek tu r -res te als auch durch die Keramik- und Me ta l l f unde vol lkom-men besta t ig t .

Der Tremissis von Z e n o war nicht die einzige Goldmiinze , die hier ans Tageslicht gebrach t wurde . Ivan Šašelj hat nam-lich schon 1880, als er in Slovenski narod die E n t d e c k u n g des groBen H o r t f u n d e s romischer Miinzen in Pričinska hosta bei Mokronog beschrieb, 9 auch erwiihnt, daB ihm der Lehre r von Trebelno, Lavrič, e rzahl te , daB vor einigen J a h r e n bei Velika Strmica eine romisehe Goldmiinze ge funden wurde , und zwar an der Stelle, wo nach Volks i iber l ieferung einst ein SchloB stand.1" Die Angabe, daB sie auf ihrer Riickseite die Umschrif t Victoria trug, schlieBt die Moglichkeit aus, daB es sich bei dieser Miinze um den vorher e rwahn ten Tremissis von Z e n o gehan-delt haben konn te .

DaB auf dem G r a d e c bei Velika Strmica zwei Goldmi in-zen gefunden wurden, erfuhr auch Ignac Kušljan aus Šentjernej ." Da seine Nachr ich t aus d e m Jah r 1900 s t ammt , ist es durch-aus moglich, daB damit nicht die Goldmi inze von Z e n o und die Goldmi inze mit der Umschr i f t Victoria gemein t sind, die ja be ide schon vor 1880 g e f u n d e n wurden , sonde rn zwei an-dere , spiiter en tdeckte (eine davon soli sich noch im Jahr 1900 im Besitz eines D o r f b e w o h n e r s b e f u n d e n haben) . Das wiirde b e d e u t e n , daB schon E n d e des 19. Jhs. auf dem G r a d e c min-des tens vier romisehe Goldmi inzen ausgegraben wurden . Es ist zu f r agen . ob es sich hierbei nicht sogar um e inen Hor t -fund gehande l t hat , der im R a h m e n e iner spi i tant iken Befe-st igung ans Tageslicht kam.

BESCHREIBUNG DER BEFESTIGUNG

Gradec liegt nordostlich des Dorfes Velika Strmica auf dem stei len l inken Ufc r des FluBchens Radul ja , n u r w e n i g e Kilo-mete r nordwest l ieh von Šmar je ta . Fiir die Befes t igung wurde eine ziemlich ungewohnliche Stelle auf dem gegen die Schleife von Radulja zu abfallenden 1 lang ausgewiihlt. Die steilen Hiinge, die die Befestigung von drei Seiten umgeben, boten einen vor-ziiglichen nat i i r l ichcn Schutz , de r durch das FliiBehen in de r Talenge noch verstiirkt wurde .

GroBere Baueingr i f fe wurden nur auf der nordwest l ichen Seite der Befest igung vo rgenommen , wo man auf e inem liing-lichen natur l ichen 1 Higel e ine li ingsverlaufende Befestigungs-m a u e r mit vo rge lage r t em G r a b e n e r r i ch te t e . O b auf der von N a t u r gut g e s c h i i t z t e n N o r d - und S i id se i t c a u c h e i n e Be fe s t i gungsmaue r o d e r abe r nur ein s t a rke re r Wall mit ei-ner Pal isade bes tand , kann man o h n e Ausgrabung nicht sa-gen. Auf de r Os t se i t e waren solehe Eingr i f fe auf j eden Fall nicht niitig, da die Stei lhei t des G e l a n d e s und die teilweise s enk reeh t en Felsen e ine wirkungsvol le Abwehr b i lde ten .

Eine zusatz l iche Verst i i rkung der ctwa 95 x 45 m groBen Befestigung steilen gemauer te Gebiiude am Rand dar, die trotz der nicht sehr typischen Form als Verteidigungsti irmo gedeu-tet we rden ki innen. Ilire D i m e n s i o n e n sind aus dem G r u n d -riB der Befes t igung (Abb. I I ) ers icht l ich, die g e n a u e n Aus-maBe und die F o r m e n wird man erst nach sys tcmat ischcn Forschungen ode r nach B o d e n w i d e r s t a n d s m e s s u n g e n ange-ben kiinnen. Ein kleines Ciebiiude liegt unmi t t e lba r nordos t -lich des Si idturms und ist durch eine gut s ichtbare kleine Tcr-rasse gekennze ichne t . Ost l ich des Gipfe l s liegen auf e inem kleinen P la teau Reste e ines Gebi iudes , das sich durch seine GroBe von den ande ren Bauten abhcbt . lis isi gegen Siidosten ger ich te t . Seine Liinge ist nicht klar, da sein nordwcs t l i cher AbschluB vom Schutt ties Stei lhangs i iberlagert wurde . Nord-ost I ich dieses Geb i iudes liegt e ine groBerc Ver t ie fung, die

o f f e n b a r mit ihm eng v e r b u n d e n war. In diesen Res ten diir-fen wir auf G r u n d zahlre icher Analogien eine fr i ihchrist l iche Kirche mit de r dazugehor igen Z i s t e rne sehen . D e r E ingang in die Befes t igung ist nicht ganz klar; hochs twahrschein l ich lag er aber an derse lben Stelle wie heute . Dafi i r sprechen der teilweise mit der Befest igungsmauer parallel ver laufende Weg, der mogliche Angreifer zwang, mit ihrer rechten, ungeschutzten Seite an de r Befes t igungsmauer en t l ang zu laufen , und der Ver te id igungs turm, der dort liegt, wo der Weg ins Inne re der Befes t igung eintr i t t .

Nach einer griindlichen kleintopographischen Untersuchung des G e l a n d e s haben wir die b e o b a c h t e t e n G e b a u d e - und Mauer re s t e in den Vermessungsplan e inget ragen und gleich-zeitig mit zwei Meta l l suchgera ten das Innere und die n a h e r e U m g e b u n g der Befest igung abgesucht . Alle Funde werden in Dolenjsk i muzej in Novo mes to au fbewahr t ; nur die Gold-miinze des Kaisers Z e n o und ein paa r Bronzemi inzen liegen im Numismat i schen Kabinet t des N a t i o n a l m u s e u m s in Lju-bl jana.

6. N a c k e n f r a g m e n t e iner Eisenaxt . 7. E i senmesse r mit zwei Klingen. 8. Bandfo rmige r E i sengegens tand mit rechteckig gedreh-

ten E n d e n . 9. E i se rne r Sensenr ing . 10. G e w o l b t e r r e c h t e c k i g e r E i s e n b e s c h l a g mit zwei Lo-

chern . 11. F ragmen t e ines ge lbb raunen ge r ipp ten TongefaBes. 12. F ragmen t e ines dunke lg r auen po rosen groben Tonge-

faBes mit e iner waage rech t en Rille und Wellenl inie. 13. Fragment e ines schwarzgrauen Deckels mit viel beige-

meng tem Sand.

Miinzen

LJ Numisma t i s ches Kab ine t t des N a t i o n a l m u s e u m s in Ljubl jana

D M N M Dolenjsk i muze j in Novo mes to

KATALOG DER FUNDE Hadr i anus

1 S 117-138 Rom RIC?

Tafel 1

1. Bi ige l f ragment mit R o h r e n s c h a r n i e r e iner s i lbernen Kniefibel. Erhalten ist der Nadelansatz. Die Achse ist aus Eisen.

2. Bronzene Ringf ibel . Die Nadel fehl t . 3. B r o n z e n e S c h e i b e n f i b e l . Teilweise s ind winkl ige Fas-

sungen e r h a l t e n , in w e l c h e n sich urspr i ing l ich Glas - o d e r A l m a n d i n e i n l a g e n b e f a n d e n . Auf de r Ri icksei te ist ein Teil d e r E i s e n s p i r a l e e r h a l t e n .

4. Btigel e ine r e i se rnen Gi i r te lschnal le . Der Dorn fehl t . 5. Fragmentier ter Beschlag einer bronzenen Giirtelschnalle.

Er ist mit d o p p e l t e n W u r f e l a u g e n , zweifachem e inger i tz tem R a h m e n und d ichten Kerben am Liingsrand verzier t .

6. F r agmen t i e r t e b ronzene Gi i r te lschnal le . Der Dorn ist nicht e rha l t en .

7. B ronzene r k reuz fd rmige r Anhi inger . dessen Ober se i t e mit dicht e ingepunz ten Punk ten verzier t ist.

8. F ragmen t i e r t e Bronzenade l mit Polyederkopf . 9. Dre ieckiger Bronzegegens tand mit Mit tel loch und ei-

ner Kerbe auf de r Un te r se i t e . 10. Bronzer ingle in . 11. Verbogenes Bronzepl i i t tchcn. Der massivere Kern ist

mit e inem Blechbelag i iberzogen, de r auf der Obe r se i t e mit e iner Reihe u n t c r e i n a n d e r v e r b u n d e n e r , per la r t ig heraus -ge t r i ebene r R h o m b e n verziert ist.

12. Fragment e ines groBeren Bronzegef&Bes mit Loch. 13. R a n d f r a g m e n t e ines BronzegefaBcs . 14. Bronzene r R iemenver te i l e r . 15. Massiver b r o n z e n e r Doppc lknopf . 16. Bronzcnie t . 17. Bronzcnie t . 18. Bronzenage lchcn mit hoh lem halbkugel igem Kopf . 19. Spinnwir te l aus Blei. 20. Spinnwir te l aus Blei. 21. Blcikegel mit e iner Dellc in der Mit te de r G r u n d f l a -

che und drei Del len un te r dem Rand . 22-25. E ingero l l te Ble ip la t tchen . 26. Verbogenes Ble ip la t tchen .

Tafel 2

Severus Alexander 2 S 231-235 Rom R I C 635d

Licinius I. 3 Num 313-315 Sis R I C 4

Cons t an t inus I. 4 Num 310-311 Sis R I C 209

Cons t an t inus I. (Cons tan t inopol i s )

5 Cen 330-337 ? R I C ?

Cons tan t ius II. 6 Cen 341-348 Sis R I C 191

Valens 7 A E 3 364-378 ? R I C ?

Valent in ianus II. 8 A E 2 383-387 Sis R I C 32a

Z e n o (zweite Reg ie rung) 9 Tre 476-491 Med D O C 681

U n b e s t i m m b a r 10 A E 1 2.H.4.Jhs. ? R I C ?

1 LJ 7866. G.: 16,88 g. 2 D M N M . G.: 21,54 g. 3 D M N M . G.: 2,00 g. 4 D M N M . G.: 4,22 g. 5 D M N M . G.: 1,95 g. 6 D M N M . G.: 1,33 g. 7 D M N M . Typ: Secur i tas Reipubl icac . G.: 1,14 g. 8 LJ 7522. G.: 3,98 g. 9 LJ 5294. FMRSI I 248-1. G. : 1,46 g. 10 LJ 7521. G.: 4,70 g.

1. E i senmesse r mit e iner cngen Rille auf e iner Seite de r Klinge.

2. Feue r s t ah l f r agmen t . 3. S t ab fo rmigc r E i sengegens tand . 4. Eisenr ing. 5. Klingentei l e ine r Eisenaxt .

ANALYSE DER FUNDE

Die Mehrzah l der M e t a l l f u n d e , die beim Absuchen de r O b e r f l a c h c en tdeck t und in den Vermessungsplan e inget ra -gen wurden , s t ammt aus de r unmi t t e lba r en Niihe de r Befe-stigung, vor allem vom Abhang unter dem c rhoh ten Rand auf

der Sudseite. Im Inneren wurden nur drei Miinzen, das Silber-f ibelfragment , zwei f ragment ier te Giirtelschnallen, das Nadel-f r a g m e n t , das verz ie r te Bronzep la t t chen (Taf. 1: 1,4,6,8,11) und zwei Eisengegenstiinde (Taf. 2:8,9) gefunden. Knapp unter dem Sud tu rm am Befes t igungsrand en tdeck te man zwei cha-rakter is t i sche Funde (Taf. 1: 3,14). Die an den A b h a n g e n un-te rha lb der Befes t igung au fgesammel t en G e g e n s t a n d e stam-men zwei fe l sohne von dor t oben und ge langten hauptsi ich-lich durch Eros ion nach un ten . Es gibt ke ine Anze ichen fu r e ine Bes ied lung auBerha lb der Befes t igung.

Fibeln

Silberne Kniefibel

Unter den Funden verdienen zuerst drei fragmentierte Fibeln Beach tung . Eigent i imlich ist das F r agmen t e iner s i lbernen Knief ibel (Taf. 1: 1). E rha l t en sind de r n i e r en fo rmig ausge-spar te Biigel und das R o h r e n s c h a r n i e r mit E isenachse . Ahn-liche Ausspa rungen sind fiir die Knief ibeln der Variante 12 E nach Werne r Jobs t typisch.12 U n t e r d ieser Variante sind sol-che Knief ibe ln mit Spiralhti lse zusammenge faB t , die e ine n i e r en fo rmige Bi igelaussparung, v i e r " bis sechs Liingsrillen am Biigelumbruch, e inen volutenar t igen Sporn am Ubergang des Biigels in den FuB, je e ine schriige Rille auf den Biigel-seiten und einen langsgestel l ten Nadelha l te r aufweisen (Abb. 1). Ihre E n t s t e h u n g setzte Jobst an das E n d e des 2. o d e r an den Anfang des 3. Jhs. Nach Astrid Bohme wurden solche Fibeln wegen des langsgestell ten Nadelhal ters in einer pannonischen Werkstat t hergestell t .1 4 DaB die Werkstat t nicht unbedingt in Pannonien gesucht werden muB, zeigt eine Zusammens te l lung aller Kniefibeln mit Spiralhiilse aus dem norischen Lauriacum. Tatsachlich uberwiegen hier die Fibeln mit que rges te l l t em Nade lha l t e r , j edoch bc t rag t de r Ante i l der Fibeln mit liings-ges te l l tem N a d e l h a l t e r 33 % (9 von 27).15 Kn ie f ibe ln mit Spiralhiilse und liingsgestelltcm Nade lha l t e r k o m m e n also in Pannon ien und in Nor icum vor.

Da bis jetzt nur sehr wenige Fibeln der Variante 12 E nach Jobst bekannt sind und je zwei in Lauriacum und in Carnun tum gefunden wurden. hat Emilie Riha diese Variante fiir die norisch-p a n n o n i s c h e Form der Knief ibe ln mit Spiralhii lse crklar t . " ' Jobs t hat ihr neben den Fibeln aus Laur iacum noch dre i Fi-beln aus Eng land , je e ine aus R e g e n s b u r g " und Augst1* und zwei aus C a r n u n t u m zugeschr ieben . Die Fibeln aus England stel len j edoch z u s a m m e n mit je e iner Fibel von Z u g m a n t e l , Osterburken und Lauriacum eine eigene Variante dar mit rutider, o f f e n e r Bi igelaussparung (Variante 21 d nach Bohme bzw. 12 D nach Jobst).1 ' ' Auch e ine von zwei Fibeln aus C a r n u n t u m hat im Un te r sch ied zu den ande ren Fibeln der Variante 12 E nach Jobst einen quergestell ten Nadelhalter. '" Der behandel ten Variante g e h o r e n aber s icher zwei f r a g m e n t i e r t e Fibeln aus Vi runum an. die 1985 bzw. 1987 en tdeck t wurden. 2 1 D e r Va-r iante 12 E der Knief ibeln mit Spiralhiilse konnen also insgc-samt sieben Fibeln zugeschrieben werden: je zwei aus Lauriacum (Abb. 1: 1,2) und Vi runum (Abb. 1: 5,6) in Nor icum und je eine aus Augst (Abb. 1: 3) in Obergermanien, Regensburg (Abb. 1: 4) in Ra t i en und C a r n u n t u m in Pannon ien .

Die Knief ibel aus Velika Strmiea hat keine Spiralhii lse, sonde rn ein R o h r e n s c h a r n i e r und muB desha lb zur Variante 17 des lvps 22 (Kniefibeln mit Rohrenscharnier) nach Dragoljub Bojovič geziihlt werden. 2 2 Dieser Variante konnen insgesamt vier Bronzcfibeln (zwei fundor t lose , die Bojovič publiziert hat, e ine vollst&ndige aus Siscia2 ' und e ine , die 1990 in de r Niihe von Le i t hap rode r sdo r f in Burgen land en tdeck t wurde 2 4 ) und das Fragment e ines s i lbernen Exempla res aus Velika Strmiea zugeschr ieben werden (Abb. 2; Taf. 1: 1). Diese Fibeln unter -sche iden sich von den Fibeln de r Variante 12 E nach Jobs t , d ie ebenfa l l s e ine n i e r en fo rmige Bi ige laussparung bes i tzen , nicht nur durch die Spira le , sonde rn auch durch die Verzie-

rung am Biigelumbruch, durch den quergestel l ten Nadelhal ter und durch das Fehlen des vo lu tenar t igen Spornes am U b e r -gang des Bugels in den FuB. Der Fibel aus Velika Strmiea sind nach Verz ierung bzw. Form am ahnl ichs ten drei von den an-gef i ihr ten Fibeln, und zwar die Fibel aus Siscia, die auf dem Bugel gleichfal ls mit zwei Q u e r k e r b e n verzier t ist, e ine de r zwei fundo r t l o sen Fibeln,2 5 die e inen gleichen engen FuB mit t r a p e z f o r m i g e m Q u e r s c h n i t t be s i t z t , und die F ibe l aus L e i t h a p r o d e r s d o r f mit g le ichem FuB und gle icher Biigel-verz ie rung (Abb. 2: 1,3,4). Die Fibel aus Velika Strmiea ist k le iner als die Vergleichssti icke aus Bronze , was nicht iiber-rascht , da die Knief ibe ln aus Silber (Abb. 3) in der Regel zu den kle ins ten gehoren . 2 6 Bei den s i lbernen Knief ibe ln mit Rohrenscharnier aus Velika Strmiea, Siscia und aus unbekanntem Fundor t , die zu ve r sch iedenen Typen g e h o r e n , ist die Liinge de r R o h r e fast gleich: zwischen 1,9 und 2 cm (Abb. 3: 3,4; Taf. 1: 1).

Knief ibeln aus Silber sind i iberhaupt sehr se l ten. U n t e r den insgesamt 236 publ iz ie r ten Exempla ren aus Laur i acum. Siscia und S ing idunum sind 227 aus Bronze , vier aus Silber . zwei aus Blei27 und drei aus Eisen2 8 (Tab. 1).

Bojovič hat die Kniefibeln der Variante 22/17 in das 3. und in die ers te Ha l f t e des 4. Jhs. da t ie r t , ohne d a f u r Belege zu bringen.2 9 Etwas abweichend davon meint er, Fibeln des Typs 22 (Kniefibeln mit Rohrenscharnier ) seien fiir das 2., vor allem abe r fiir das 3. Jh. typisch und im 4. Jh. noch immer im Ge-brauch. 3 0 Es ist klar . daB es sich dabei um e ine re ine A n n a h -me handelt. da doch Bojovič selbst zugibt, daB verlaBlich datierte Exempla re gar nicht bekann t sind. Die Fibel aus Siscia, die, nach der vorziiglichen Erha l tung zu schlieBen, sicher aus dem FluBbett der Kupa s t a m m t , " ist genausowenig da t ie r t . Das gleiche gilt fiir die Fibel aus Le i t hap rode r sdo r f , die o f f e n b a r mit e inem Meta l l suchgera t g e f u n d e n wurde . Fiir die Dat ie-rung der Fibeln der Variante 22/17 nach Bojovič s tehen uns also nur Fibeln der Variante 12 E nach Jobst mit gle icher n ie renformiger Aussparung zur Verfiigung, deren Ents tehung Jobst an das E n d e des 2. und an den A n f a n g des 3. Jhs . ge-stellt hat . Da Jobst von de r En t s t ehungs - und nicht von de r I lerstellungszeit spricht und einige Kniefibeln mit Spiralhiilse bis zur Mit te des 3. Jhs . in G e b r a u c h waren , ' 2 schlagen wir fiir die Dat ie rungder Kniefibeln der Variante 22/17 nach Bojovič das E n d e des 2. und die e rs te Ha l f t e des 3. Jhs. vor.

Knief ibe ln de r Var ianten 12 E nach Jobst und 22/17 nach Bojovič. die als g e m e i n s a m e s Merkmal e ine n i e r en fo rmige Ausspa rung aufwe i sen , un t e r sche iden sich nicht nur nach m e h r e r e n typologischen M e r k m a l e n (Spira le , Nade lha l t e r , Verzierung), sondern auch nach ihrer Verbrei tung. Die ersten sind am hiiufigsten in Noricum (je zwei Vertreter in Lauriacum und in Vi runum) . AuBerha lb d ieser Provinz sind uns nu r je ein Exemplar aus Ratien (Regensburg), Obergermanien (Augst) und Pannon ien ( C a r n u n t u m ) bekann t . Die zwciten hingegen sind bis jetzt nur aus pannonischen (Le i thaprodersdor f . Siscia und Velika S t rmiea) und obcrmos i schen F u n d o r t e n nachge-wiesen (die zwei fundo r t l o sen Fibeln aus dem Museum der Stadt Beograd stammcn hochstwahrscheinlich aus Obermosien). Die ers te Variante (Abb. 1) di i rfen wir d e m n a c h fur noriseh halten (im Gegensa t zzu Astrid Bohme, die sic als pannonisch, und zu Emilie Riha, die sic als nor i sch-pannonisch e rk l a r t e ) und die zweite (Abb. 2) fiir pannon i sch-obcrmos i seh .

Nach Bohme ersche inen Kniefibeln mit Rohrenscharn ie r , zu welchcn auch die Variante 22/17 nach Bojovič gehdr t , in ge rmanischcn Provinzen und in Rat ien gar nicht , in Nor icum und Pannon ien ehe r s e l t e n . " In O b e r m o s i e n s tel len sic den-jen igen 'typ dar , der un te r alien Knief ibeln am stSrksten ver-t re ten ist.14 Sehr aufschluBreich ist das Verhal tn is zwischen ihnen und den Kniefibeln mit Spiralhiilse, die auch Fibeln der Variante 12 E nach Jobst umfassen . In Laur i acum betragt es 0 :29 , " in Siscia 3:5,'" in S ing idunum aber 56:1 . " Die s i lberne Knief ibel vom G r a d e c bei Velika Strmiea (Taf. 1: I), die in Slowcnien noch keine Verglciche hat, ist also nach ihrer brei-

t e ren Zugehor igke i t zu den Knief ibeln mit R o h r e n s c h a r n i e r und nach ihrer engeren zu den Fibeln der Variante 22/17 nach B o j o v i č e i n e t y p i s c h e E r s c h e i n u n g des p a n n o n i s c h -obermos i schen Gebietes.3 7"

Laur iacum Siscia Singidunum zusammen

Bronze 84 42 101 227 Silber 2 1 1 4 Blei 0 1 1 2 Eisen 1 2 0 3

zusammen 87 46 103 236

Tab. 1: Hauf igke i t der Knief ibe ln nach dem ve rwende t en Metali .

Bronzenc Ringfibel

Die zweite Fibel ist besser e rha l t en (Taf. 1: 2). Es hande l t sich um eine groBe b ronzene Ringfibel mit dekora t iv be ton -tem Ansatz. Wie Ibolya Sellye gezeigt hat, kommen Ringfibeln mit Ansa tz am hauf igs ten im pannon i schen Geb ie t vor.38 Sie hat die 127 dor t igen Exempla re , die meis tens aus G r a b e r n bzw. aus da t i e r t en Teilen der Gr i iber fe lder s t a m m e n , in 14 Typen e ingete i l t . E ine groBere Anzahl solcher Fibeln mit verschiedenart ig gestal tetem Ansatz wurde in Ptuj gefunden. 3 9

Jobst hat seine Variante 36 B, zu der diese Fibeln geho-ren, in das 3.-4. Jh. u. Z. datiert.4" Nach Sellye waren alle Typen in versch iedenen Geb ie t en der Provinz Pannonien gleichzei-tig in Mode , und zwar von de r zweiten Hiilfte des 3. bis zur Mit te des 4. Jhs . U n t e r die iiltesten Exempla re vom A n f a n g des 3. Jhs. re iht sie e ine Fibel aus Ge ru l a t a ein.41

Die Fibel aus Velika Strmica hat in de r Mit te des Ansa-tzes ein ha lb rundes Pliittchen. das von t i c rkopf formigen Aus-wiichsen f lank ie r t wird. M e h r e r e verg le ichbare Fibeln wur-den in den nor i schen und pannon i schen Stiidten an de r Do-nau g e f u n d e n , z. B. in Laur i acum (Abb. 4: l) ,4 2 V indobona , Briget io (Abb. 4: 2) und Intercisa (Abb. 4: 3).43 Ein wei te res Exempla r s t ammt aus Savaria.4 4 Ahnl iche t i e rkopf fo rmige Auswiichse z ieren auch zwei Fibeln aus Poetovio, bei denen der Ansatz a l lcrdings etwas ande r s ges la l te t ist.45 Fiir c ine Da t i e r ung der angef i ih r ten Stiicke, die der Fibel aus Velika Strmica am bes ten en t sp rechen , schon in die zweite Hiilf te des 3. Jhs. und nicht erst in das 4. Jh. spricht der U m s t a n d , daB vergle ichbare t i e rkopf fo rmige Auswiichse auch a u f e i n i -gcn Kniefibeln der Variante 13 B nach Jobst46 anzutreffen sind, die von Ciglenečki in die Mit te und ins dr i t tc Viertel des 3. Jhs. da t ie r t wurden. 4 7

Bronzene Scheibenfibel

Fiir die Dat ie rung der Baures te auf dem Gradec bei Velika Strmica isl besonders die Scheibenfibel mit ausgefal lenen Ein-lagen wichtig (Taf. I: 3), die ins 6. Jh. gehort .4" Verwandtc Fibeln e rsche inen in Fraucngrabern aus dieser Zeit in Kranj , Bled und auf dem Rifnik in Slowenien; e ine wurde auch in der befest igten 1 lohens iedlung Korinjski hrib entdeckt.4 ' ' De r Fibel aus Velika Strmica kommt sehr n a h e das Exempla r aus G r a b 33 der Nekropole in Dravlje bei Ljubl jana, die von Slabe in die ers te Hiilfte des 6. Jhs. da t i e r t wurde.5"

Krcuzanhiinger und spiilantikc Hangelcui-hten

Kreuzunhiinger an* Velika Strmica mul aus Podzemelj

Den in teressantcs ten und im slowenischen Gebie t iiuBerst se l tcncn l ;und stcllt der b ronzene KreuzanhUnger dar (Taf I:

1). In Slowenien wurde ein ahnl ich ge fo rmte r , j edoch aus Silberblech hergestellter Anhanger im Presbyterium der oberen fr i ihchris t l ichen Kirche auf dem Kučar bei Podzemel j ge fun -den (Abb. 5: l).51 Im Osta lpenraum sind solche Anhanger nicht haufig. Hiiufiger kommen Kreuzf ibeln vor. Ein Vergleich mit kreuzformigem Schmuck, der schon mehrmals zusammenfassend bea rbe i t e t wurde , weist auf e inen Z e i t r a u m vom A n f a n g des 5. bis ins 7. Jh. hin.52 Kleine K r e u z a n h a n g e r mit e inem Loch auf dem obe ren Arm wurden als Pektora le getragen 5 3 ode r z ier ten die Hi ingeleuchten in Kirchen sowie in wicht igeren p r o f a n e n Gebauden . 5 4 Da dem B r o n z e a n h a n g e r aus Velika Strmica ein A u f h a n g e h a k e n fehl t , war er mogl icherweise ein Pektoral . DaB er auch die Z ie rde einer Leuchte gewesen sein konn te , legt ein A n h a n g e r nahe , der im G r a b e n neben der Nordmauer der spatantiken Basilika in Vrba in Glamočko polje (Feld von Glamoč) ausgegraben wurde (Abb. 5: 2)55 und dem A n h a n g e r aus Velika Strmica sehr ahnel t . Er ist j edoch etwas groBer und hat im Loch einen Niet . Die F u n d u m s t a n d e eines ahnl ichen Kreuzes aus Bronzeblech , das in Gamzigrad ent-deckt wurde und etwas langere hor izonta le A r m e hat , sind le ider nicht bekannt . 5 6

Das s i lberne Kreuz vom Kučar hat vier a n n a h e r n d gleich lange, gegen die Enden zu verbre i te r te Arme. Im Loch steckt ein S- formiger A u f h a n g e h a k e n , und die R a n d e r sind mit ge-t r i ebenen Punk ten verzier t . Nach de r Meinung Bie rb raue r s wurde es als Pektoral getragen. 5 7 Ein sehr iihnliches Silber-kreuz mit gle icher Randve rz i e rung und gleichem Aufhange -haken hat Vinski publ iz ier t ; von ihm ist j edoch nur bekann t , daB es in Istrien g e f u n d e n wurde.5 8

Obwohl nach Bierbrauer Kreuze mit Aufhangehaken bzw. -ket te , zu welchen auch das Kreuz vom Kučar gehor t , Pekto-rale darstellen,5 ' ' bestat igen die Fundums tande diese Deu tung nicht . Sie wurden v ie lmehr auf den Leuch ten au fgehang t . B ie rb raue r s D e u t u n g s tu tz te sich auf die A n n a h m e Vinskis, daB das Silberkreuz mit Aufhangehaken vom Fundor t Crkvina bzw. G r u d i n e beim Dorf Čipul j ič in der Niihe von Bugojno6" in e iner fr i ihchrist l ichen G r a b k a m m e r en tdeckt wurde,6 1 und auf die Vermutung , daB es sich beim Kreuz vom Kučar um e inen S ied lungsfund hande l t . Im le tz teren Fall s tu tz te sich Bierbrauer auf den An sst e 11 u n gs k a t a I og Pism o brez pisave, wo die genaue Fundstelle des Kreuzes nicht angefuhrt ist. Es wurde j edoch , wie schon oben gesagt , im Presbyter ium der o b e r e n Kirche auf dem Kučar entdeckt.62 Auch die verwandten Bronze-kreuze mit Aufhangehaken bzw. -ket te vom Fundor t Crkvina in Galovac in der Niihe von Z a d a r s t a m m e n nach Beloševič nicht aus G r a b e r n , sonde rn wurden auf die Leuch ten in de r dort ausgegrabenen friihchristl ichen Kirche aufgehiingt.63 Aus der Beschreibung von Jozo Petrovič geht klar hervor , daB das S i lberkreuz von der Crkvina bei Čipul j ič kein G r a b f u n d ist, wie Vinski behauptete. Die Grabkammer stand auf einem Kanal, de r mit groBen Ziegeln i iberdeckt war. In i h r l and man drei Skelet te (Mann , Frau, Kind), die keine Beigaben ha t t en . Das Kreuz wurde zusammen mit Glas- und Keramikscherben auf e iner Stelle in der u n m i t t e l b a r e n Niihe de r G r a b k a m m e r en tdeck t . die nach Petrovič als Abfa l lp la tz diente.6 4

Spatantike Glashangelampen

Die Annahme, daB das Kreuz von Čipuljič zu einer Leuchte gchor t e , die sich in der dor t ausgegrabenen Kirche65 b e f a n d , wird durch drei auf dem Abfal lplatz entdeckte Glas f ragmente bekraftigt.66 Sie riihren offenbar von typischen Glashangelampen her , die neben den Lus te rn die f r i ihchr is t l ichen Kirchen be-leuchteten und mit einer besonderen Aufhiingevorrichtung aus Bronze versehen waren . Die Lampe in Form eines Blumen-tiegels ha t t e e inen t rop fen f f l rmig verd ick ten Rand , e inen kegclformigcingcwdlbtcn Boden und drei randstandige, meistens cnge Henke l mit e iner groBen, ovalen U n t e r a t t a s c h e . Lam-pen dieser Arl sind bczcugt vom Nahen Os ten iiber den Bal-

kan bis nach Italien und Tirol.67 Die Aufhangevorrichtung hatte zuobers t e inen A u f h a n g e h a k e n , der un ten mit e iner Schlaufe abgeschlossen war, in welcher drei D r a h t e oder band fo rmige Pla t tchen h ingen . Diese ha t t en an den un t e r en E n d e n drei Traghaken,68 die in die Henkel der Glaslampe eingesteckt waren. Die Henke l sind i ibl icherweise zu eng, um die F inger durch sie zu s tecken. In dieser Zei tschr i f t wurden schon zwei solche Vorrichtungen, die in Istrien entdeckt wurden, publiziert , eine aus Celega in der Nahe von Novigrad und eine aus dem soge-nann t en C a s t r u m auf den Bri juni-Inseln. 6 9

Eine ahnliche Aufhangevorr ichtung wurde im Apsisbereich der un t e r en Kirche auf d e m Ajdovski g radeč bei V r a n j e en t -deckt.711 Sie setzt sich aus einem Aufhangehaken und vier Ketten z u s a m m e n ; die u n t e r e n drei werden in das etwas groBere Endgl ied der obe ren Ket te e ingehangt . Das Fehlen de r Trag-haken an den u n t e r e n E n d e n de r drei Ket ten b e d e u t e t , daB diese Vorr ich tung nicht e ine d re ihenke l ige Glas l ampe , son-dern e inen Bronzeli is ter , Polykandelon, trug, auf dem anders g e f o r m t e G l a s l a m p e n befes t ig t waren . 7 '

Uberreste einer friihchristlichen Kirche unter der gotischen St. Martin-Kirche in der Nahe von Tabor nad Knežakom

In Slowenien sind neben der Aufhangevo r r i ch tung e ines spa tan t iken Lus ters von V r a n j e auch F ragmen te von Glas-hange lampen bekann t . Nada Osmuk hat im Presbyter ium der Fil ialkirche St. Mar t ins nahe Tabor nad Knežakom eine halb-runde Apsis ausgegraben. Im Unter te i l des Schuttes im Apsis-inneren wurden unter anderem einige Glasf ragmente entdeckt , d a r u n t e r zwei Henke l und ein kege l formig e ingewdlb te r Bo-den, die sicher zu Hiingelampen gehorten.72 Das Glas hat Osmuk in die romische Zeit . die Apsis hingegen in die Romanik datiert. Auch nach Me inung von Mar i jan Z a d n i k a r , de r die romani -schen Ki rchenbau ten in Slowenien zusammenfassend behan-delte, s tammt die Apsis von der romanischen Vorgiingerin der got ischen Kirche. 7 ' Die Arch i t ek tu r r e s t e und die Funde aus dem Aps i s inneren e rmogl i chen abe r ein a n d e r e s Urte i l : Es handelt sich um eine fruhchrist l iche Kirche aus der Spiitantike. Z u r se lben Fes ts te l lung sind schon vor uns unabhang ig Josip Stošič vom Institut fiir Kunstgeschichte in Zagreb und Vladimir Sokol vom Muze j Pr igor ja in Sesvete bei Z a g r e b g e k o m m e n . Die 55 cm dicke Aps i smauer hat auf der AuBensei te zwei nur 20 cm dicke Pilaster , die wohl zu diinn sind, um Stii tzen zu sein. Es hande l t sich o f f e n b a r um Lisenen. die bei den Apsi-den de r f r i ihchris t l ichen Kirchen keine besonde re Sel tenhci t sind. Z u m Vergleieh soli hier nur die Kirche auf de r Insel S t ipanska bei Solta in D a l m a t i e n angef i ihr t werden. 7 4 Auch die mit g robem Mor te l v e r b u n d e n e n Bruchs tc ine , die in de r Siidhiilfte de r Apsis paral le l zur I n n e n f r o n t der Aps i smaue r aufge leg t und von O s m u k als e ine Art Auff i i l lung gedeu tc t wurden , konnen nach unse re r Ansicht nur cin Ubcr rc s t de r Pr ies tc rbank (subsellium) s e i n . " Das Bild wird noch vervoll-stiindigt durch die A n g a b e von O s m u k , daB in de r Apsis ne-ben den G l a s f r a g m e n t e n , un te r welchcn wir dre i F r a g m e n t e der spatantiken 1 langclampen erkannt haben, auch einige Stiickc rot gef i i rbtcn Verputzes lagen. In der o b e r e n Kirche auf dem Ajdovski g r adeč o b e r h a l b von V r a n j e bei Sevnica und in der Kirche auf de r A j d n a o b e r h a l b von Potoki wurden niimlich zahlreiche Fragmente des gelarbten Wandverputzes ausgegraben, auf denen die ro te Farbe iibcrwiegt.71 '

Pfcrdegeschirr

Unter den Funden vom Gradec bei Velika Strmiea sind drei, die zum Pferdegeschirr gehoren. Der bronzene Riemenverteiler (Taf. 1: 14) ahne l t drei Ver te i lern , die an romischen Fundor -ten in Os te r re i ch en tdeck t w u r d e n (Abb. b: 1,2,4).77 DaB sol-che Knopfe wirklich als Riemenver te i le r d icn tcn , beweist die

Lage ganz ahnl icher K n o p f e (Abb. 6: 3) an Schadeln der Z u g p f e r d e in e inem Wagengrab , das in Kozarmis leny in der Baranya in U n g a r n ausgegraben wurde.7 8

D e r massive b r o n z e n e D o p p e l k n o p f (Taf. 1: 15) hat zwei gleich groBe Knopfe von 2,2 cm Durchmesse r ; der obe re ist j edoch s ta rker gewolbt als der un te re . Nach Oldens te in wur-den ahnliche Doppelknopfe beim Pferdegeschirr und bei Giirteln mit Ringschnal le gebraucht.™ D e r G e b r a u c h beim Pfe rdege-schirr ist durch ihr Vorkommen in Wagengrabern , in P fe rde -g rabern und in P f e r d e g e s c h i r r h o r t f u n d e n ges icher t . Diese Funde inhe i t en s t a m m e n vornehml ich aus de r zweiten Ha l f t e des 2. und aus de r e r s ten H a l f t e des 3. Jhs.8" Nach Bishop und Couls ton waren solche Knopfe Bes tandte i le der Mili tar-gurtel im 3. Jh.81 D o p p e l k n o p f e aus Spanien wurden kurzlich e r schopfend von A u r r e c o e c h e a F e r n a n d e z bearbe i te t . 8 2 Aus der Lage der D o p p e l k n o p f e in einem Pferdegrab , das auf der Halbinsel Tihany in Ungarn entdeckt und von Palagyi ans Ende des 2. und an den A n f a n g des 3. Jhs. da t ie r t wurde,8-' geht hervor , daB sie an versch iedenen Stellen gebraucht wurden.8 4

Mit zwei Knopfen waren die Zi ige lenden an den Ringen der Trense befest igt .8 5 D e r D o p p e l k n o p f vom G r a d e c bei Velika Strmiea wurde nach den dat ier ten Vergleichsstiicken im 2. oder im 3. Jh. herges te l l t . Das b e d e u t e t abe r nicht zwingend, daB er schon in dieser Zei t auf den G r a d e c gebracht wurde . Es ist durchaus moglich, daB er erst dann dor th in gelangte , als dort schon eine gemaue r t e Befest igung bes tand, d. h. am Ende des 5. und im 6. Jh. DaB D o p p e l k n o p f e aller Wahrscheinl ichkei t nach als Altst i icke und zu e inem a n d e r e n Zweck noch im 6. Jh. hie und da geb rauch t wurden , beweisen zwei Gri iber aus dieser Zeit . Im Frauengrab 48 des Gn ibe r fe ldes Lajh in Kranj wurde ein Doppe lknopf (Dm. 1,8 cm) z u s a m m e n mit e inem Bronzer ing auf der Brust des Skele t tes entdeckt ; 8 6 in G r a b 84 des Graber fe ldes Knin-Grebl je lag ein solcher Knopf (Dm. 1,6 cm) zusammen mit e inem Feuers tah l an der linken Hi i f te eines Madchenskele t tes . 8 7

Einen Hinweis, daB auch der Bronzenage l mit hoh lem halbkugel igem K o p f ( 7 a / 1: 18) zum Pferdegeschi r r gehor te , l iefern vo l lkommen e n t s p r e c h e n d e , nur k le inere und silber-ne Nagel , die neben ande ren Pferdegeschi r r te i len am Skelett eines Rei tpfe rdes lagen, das in Grube 2 des Hiigels 2 bei Inota in Transdanubien begraben wurde.8 8 Ube r dem Pferdeske le t t be fanden sich aul dem Sche i te rhaufen ve rbrann te Metall tei le e ines Wagens."" Palagyi hat Hiigel 2 ans E n d e des 1. und in die e rs ten J a h r z e h n t e des 2. Jhs . datiert. '" '

Gerate

Das beschad ig te E i senmesse r (Taf. 2: 1) weist auf e iner Klingenseite eine sehr enge, mit dem Riicken parallel verlau-fende Rille auf. Die Gr i f fange l verbrei te t sich stark gegen die Klinge zu. Der U b e r g a n g zur Klinge ist oben ve rha l tn i sma-Bigscharf, unten aber flieBend. Drei volliggleiche Messer wurden in der H o h e n s i e d l u n g Kappe le bei J ade r sdo r f in Karn t en en tdeck t . Solche Messer werden in die zweite H a l f t e des 5. und ins 6. Jh. datiert ."1

Das Feuers tahl f ragment ( T a f . 2: 2) gehor t zu den Funden , die in den spa tan t iken S ied lungcn che r sel ten a u f g e f u n d e n werden. Ein fast vollstandiges Exemplar wurde auf dem Korinjski hr ib ausgegraben." 2 Hiiufiger sind sic in G r a b e r n anzu t r e f -fen. Als Vergleichssti icke zum Fragment aus Velika St rmiea sollen zahlre iche ahnl iche Feuers tahle angef i ihr t werden , die den GrUbern des 6. Jhs. in Lajh in Kranj beigegeben wurden." '

Un te r den Funden aus Velika Strmiea erscheinen auch zwei A x t f r a g m e n t e . Das ers te ( T a f . 2: S) stcllt den Klingcntcil mit de r Schne ide dar , das zweite (Taf. 2: 6) den ver l i ingcr ten Nackcnte i l . Vcrschieden groBe Blatt- und Bar tax te mit ver-l angcr tem Nacken sind typisch lur die spa t romischc und die spi i tant ike Zeit (3. - 6. Jh. u. Z.) . Zu den am frUhesten publi-z ier ten Exempla ren gehor t die Axl, die in der Niihe der Rui-

ne des St. Bar tho lomaus-Ki rch le ins bei Gorn j i Z e m o n ent-deckt und von Alfons Miillner dem Naturh is tor i schen Muse-um in Wien geschenkt wurde.9 4 Man f indet solche Axte in romisehen Stadten, 9 5 L a n d e s g e h o f t e n , 9 6 Befes t igungen im Rahmen des Limes,97 Grabern 9 l i , Ge ra t eho r t funden im FluB Ljubl jan ica 100 und besonde r s hauf ig in Hohensiedlungen. 1 " 1

Ein GroBteil de r in Slowenien en tdeck ten Exemplare (in den letzten J a h r e n wurden viele beim Absuchen der Siedlungen mit Meta l l suchgera ten und beim Tauchen in de r Ljubl jan ica g e f u n d e n ) ist noch unpubl iz ier t . Die Blatt- und Bar taxte mit ve r l ange r t em Nacken haben ein enges ode r ein l appenar t ig verbre i t e r tes Schaftloch.1"2 Das Fragment aus Velika Strmica ist zu klein, um en t sche iden zu konnen , zu welcher Variante es gehor t e .

Beim s te igbi igel formigen Eisenr ing (Taf. 2: 9) hande l t es sich ohne Zweifel um einen gut e rha l tenen Sensenring. In der spatromisehen und spatant iken Zeit waren die Sensen mit nur einem Ring auf den Holzstiel befestigt. so wie z. B. beide Sensen aus dem ins 4. Jh . da t i e r t en H o r t f u n d von Povir,'"•' o d e r mit de ren zwei, was bei den drei langen Sensen von de r Gur ina bei Del lach im o b e r e n Gai l ta l der Fall ist.104 Die Axte von der Gur ina wurden bis jetzt in die Spat la teneze i t bzw. an den Anfang des 1. Jhs. u. Z. datiert.1"5 DaB sie jedoch spatromisehen ode r spa tan t iken Al te rs sind, beweist die gut da t i e r t e Sense desse lben ( ehe r se l t enen) Typs, die in e inem H o r t f u n d aus dem Ende des 6. Jhs. in der spa tant iken Hohens ied lung Tinje o b e r h a l b von Loka pri Žusmu en tdeck t wurde.10 ' '

Die Sensenringe gehoren zu solehen Gebrauchsgegenstanden. die sich im Laufe der Zei t nicht viel i inderten. Trotzdem zeigt der Vergleich zwischen dem Ring aus Velika Strmica und den latenezeitlichen Sensenringen aus dem Oppidum von Manching107

sowie dem Sensenr ing aus dem Ger i i t eho r t fund von Modre j , de r in die zweite Hiilfte des 1. Jhs . v. u. Z. da t ier t wurde,1"* daB sich de r e rs te von den a n d e r e n in E inze lhe i t en doch un te r sehe ide t . Der Sensenr ing aus Velika Strmica wurde aus einem dicken Eisenband hergestel l t . Am Unter te i l , das innen ge rade ist, ist er am dicks ten . wcil sich liier die B a n d e n d e n i iberlappen. Die Bandbre i te wiichst vom Unter te i l , wo sie nur 1,6 cm betri igt . bis zum Ringschei te l , wo sie 2,5 cm er re ich t . Ein Rand des Ringes ist schriig abgef lacht . Mit diesen Eigen-hei ten iihnelt d ieser Sensenr ing sehr den Sensenr ingen auf den oben e r w a h n t e n zwei Sensen aus Povir (4. Jh . ) und den zwei Sensenr ingen de r f r a g m e n t i e r t e n Sense aus dem Hor t -lund von T in je o b e r h a l b von Loka pri Ž u s m u ( E n d e des 6. Jhs.).1119 Bleiben wir bei e inem bre i te ren Ze i t r ahmen , konnen wir sagen, daB der Sensenr ing aus Velika Strmica s icher in die Zei t vom 3. bis zum 6. Jh. u. Z. gehor t .

Gewolhte rechtcckige Eisenhcschliigc init zwei Lochern

Beschlagc dieser Art kennt man von zahlreichen spatantiken H o h e n b c f e s t i g u n g e n in Slowenien . Bis jetzt wurden die Ex-emp l a r e vom Rifnik bei Šentjur,1 1" von Tin je o b e r h a l b von Loka pri Žusmu,1 1 1 vom Korinjski hr ib o b e r h a l b von Veliki Kor in j , " 2 vom Tbnovcov grad bei K o b a r i d " 1 und vom Zidan i gaber o b e r h a l b von Mihovo" 4 publ iz ier t (Abb. 7). In vorlie-gendem Aufsa tz werden zum ers ten Mai die Beschlagc vom Grad i šče o b e r h a l b von Bašelj und von de r D o n a č k a gora veroffent l icht (Abb. X). AuBerhalb Slowenicns hat Ciglenečki zwei solche Beschlagc in G r a b 35 des l angobard i schen Grii-be r fe ldes in Schwechat in Niederos te r re ich nachweiscn kiin-nen (Abb. y ) . " '

Die Beschlage aus Teurnia und vom Ajdovski g radeč bei Vranje, die ergleichfal ls in diese Gruppe eingereiht hat, weisen bes t immte U n t e r s c h i e d e auf . Der e rs te ist k le iner (nur 8,6 cm lang), nicht gewolbt und im Ouerschni t t keilfOrmig."" Der zweite ist langer (seine l.iinge miBt 21,3 cm) und mit zwei Reihen ge t r i ebene r P u n k t e verz ic r t . " 7

Die Liinge de r ganzen Beschliige schwankt meis tens zwi-

schen 10 (Abb. 7: 9 ;S : 2) und 14 (Abb. 7: 4) cm und die Brei-te zwischen 4 (Abb. 7: 9) und 5 (Abb. 7: 6) cm. Enge r sind je ein Beschlag vom Korinjski hr ib (Abb. 7: 3) und vom Rifn ik (Abb. 7: 5). Alle Beschlage sind en tweder symmetr isch (Abb. 7: 6,8,9; 9) ode r asymmetr isch (Abb. 7: 1-5,7; S) gewolbt . An e iner der Langssei ten (auf den Z e i c h n u n g e n immer die lin-ke) sind zwei in der Regel runde Locher , die aber nicht in der Mitte liegen, sondern etwas gegen die obere Schmalseite versetzt sind. Bei e inigen Exempla ren ist die Langssei te , an der die Locher sind, zur i ickgebogen (Abb. 1: 8) ode r r o h r e n f o r m i g eingerol l t (Abb. 7: 4,6,7,9; 8: 2).

Zu welchem Zweck diese Beschlage dienten, ist noch nicht geklar t . Nach Adler gehor t en die Beschlage aus G r a b 35 von Schwechat zur Sche ide , " 8 was nicht wahrscheinl ich ist. Die Vermutung Ciglenečkis, daB die Beschlage von Tinje zu e iner Arl gehor ten , basiert auf dem Vorhandense in einiger Metal l-teile der Arl (Pf lugschar , Pf lugket te und vielleicht Stockring) im H o r t f u n d . " 9 Ciglenečki hat solche Beschlage ins 6. Jh. datiert.12" Die Datierung stiitzt sich auf den Hor t fund von Tinje, der hiichstwahrscheinlich am Ende des 6. Jhs. vergraben wurde, und auf das l angobard ische G r a b aus Schwechat aus der er-sten Hiilfte des 6. Jhs.

In te ressan te rweise gibt es in den Lochern der Beschlage ke inen einzigen Nagel . Wir mdch ten auch darauf a u f m e r k -sam machen. daB alle Locher von der Innenseite der Beschlage e ingeschlagen sind.

Der Beschlag aus Velika Strmica (Taf. 2: 10) ist asymme-trisch gewolbt . Seine linke Seite ist wie bei den Beschlagen vom Korinjski hrib, bei e inem der Beschlage vom Rifnik, beim Beschlag vom Grad i šče o b e r h a l b von Bašel j und bei den Beschlagen aus Schwechat (Abb. 7: 2,3,5; 1; 9) weder zuriick-gebogen noch rohrenformig eingerollt . Beide linke Ecken sind au fgebogen , und die rech te Seite ist - iihnlich wie bei den Beschlagen aus Haus 3 vom Rifnik (Abb. 7:4) und vom Gradišče obe rha lb von Bašelj (Abb. 8: 1) - in der Mit te e ingekerb t . Die Entdeckung eines gewolbten rechteckigen Beschlages mit zwei Lochern auf dem Gradišče oberha lb von Bašelj ist besonders wichtig, weil dies zeigt, daB dieser Fundort ohne Zweifel schon in der Spa tan t ike eine Rolle spielte.121

Goldmiinzen des Kaisers Zeno in Slowenien

Peter Kos hat in se inem Buch iiber den Ge ldumlau f im si idostalpinen Gebie t von 300 v. u. Z. bis 1000 u. Z. eine Liste der in Slowenien zufiillig ge fundenen Goldmiinzen des 5. Jhs. publ izier t . Darin e r sche inen drei Goldmi inzen des Kaisers Zeno,122 alle drei Tremisses, aus folgenden Fundorten: Šmarjeta (Abb. 10: I; dieser stammt in der Tat, wie am Beginn des Aufsatzes er l i iuter t , vom G r a d e c bei Velika St rmica) , Hras t j e nordos t -lich von Ljubl jana 1 2 ' und Tin je obe rha lb von Loka pri Žusmu (Abb. 10: 2).124

Diesen drei Tremisses des Z e n o konnen noch zwei ange-schlosscn werden . Der ers te , auf de r Ulaka bei Stari trg pri Ložu g e f u n d e n , wurde schon im Jah r 1878 von Miillner kurz erwiihnt.125 In einem Manuskript des Historikers Peter Hicinger hat sich eine Beschre ibung erhal ten,1 2" die e ine g e n a u e r c B e s t i m m u n g ermogl iehte . 1 2 7 D e r zwei te w u r d e h e u e r bei Ausgrabungen in der U m g e b u n g des groBen Gebi iudes mit Anbau auf dem Tonovcov grad bei Kobar id g e f u n d e n (Abb. 10: 3).

Drei de r fiinf TVemisses ( G r a d e c , T in je , Tonovcov grad) wurden in Mcdiolanum gepriigt, e iner (Ulaka) in Mediolanum ode r in Ravenna ; beim Tremissis von Hras t j e ist die Priige-st;itie wegen de r sch lech ten E r h a l t u n g nicht zu bes t immen . Nur le tz te rer s t ammt von e inem F lach land fundor t . Die iibri-gen vier wurden in I lohenbefestigungen (Ulaka, Tinje, Tonovcov grad) bzw. in e iner Befes t igung mit ungewohnl icher Lagc ( G r a d e c ) en tdeck t . Es i iberrascht nicht, daB alle Tremisses, bei d e n e n die Priigestiitie bekann t ist, in Nordi ta l ien gepriigt

wurden , g e h o r t e doch das Geb ie t Sloweniens in de r Zei t ih-rer P ragung zum Staat O d o a k e r s .

GRABER IN DEN SPATANTIKEN SIEDLUNGEN

Pfarrer Volčič hat nach eigenen Worten sehr groBe Menschen-knochen gesehen , die auf d e m G r a d e c ausgegraben w u r d e n . Diese Angabe wird wohl bedeuten, daB die Raubgraber Skelett-graber entdeckten. In den spatantiken Hohensiedlungen stellen solche G r a b e r ke ine Se l tenhei t dar . In ve r sch iedenen Riiu-men fast aller f ruhchr i s t l i cher Kirchen, die dor t ausgegraben wurden , fand man namlich G r a b e r mit e inem oder mehre ren . meis tens be igabenlosen Skele t ten . Die G r a b e r sind verschie-denar t ig au fgebau t . Es k o m m e n G r a b k a m m e r n . Steinsiirge und Steinkisten sowie schlichte, nur von Steinen eingeschlos-sene G r a b e r vor.138

N e b e n den Bes t a t tungen in den Kirchen f inde t man ein-zelne G r a b e r auch an a n d e r e n Stellen der Hohens i ed lungen . So wurde 1994 in der Siedlung Tonovcov grad bei Kobarid im Sočatal ein Skele t tgrab an der siidwestlichen AuBenwand des Anbaus des groBen Gebiiudes entdeckt .1 2 ' In der Siedlung Log bei Pod tu rn in D o l e n j s k o fand man ein mann l i ches Skelet t an der Innenf ront des Siidteils der Befestigungsmauer.1 3" Auch auf de r A j d n a o b e r h a l b von Potoki in G o r e n j s k o wurde bei den Ausg rabungen des Ins t i tu tes fiir Archi iologie 1992 im Inneren des Wohngebiiudes, das neben der Kirche s tand, links vom Eingang das Skelett eines Kleinkindes entdeckt . Alle drei Skele t te waren be igabenlos .

Da sich auf dem G r a d e c bei Velika Strmiea hochs twahr -scheinlich eine fr i ihchrist l iche Kirche be fand , konnen die von Volčič erwiihnten Menschenknochen in einem der Graber gelegen h a b e n , d ie im I n n e r e n d e r Ki rche zu e r w a r t e n s ind , o d e r a b e r in e i n e m G r a b , da s w o a n d e r s in d e r S i e d l u n g ange -legt w u r d e .

ANALYSE DER ARCHITEKTUR

Der Grundr iB de r Befes t igung (Abb. 11), de r durch die G e b a u d e r u i n e n und teilweise durch die Befes t igungsmauer , die bei a l ten G r a b u n g e n freigelegt wurde , angezeigt wird. ist charakteristisch genug, um cine engere zeitliche und funktionelle Zuwei sung der Befes t igung zu e rmogl ichen . E inen ganz ver-wandten GrundriB hat die Befestigung, die wir auf dem Korinjski hrib o b e r h a l b von Veliki Kor in j e r forsch t h a b e n . " 1 Teilweise entspricht er dem Limberk;" 2 Ahnlichkeiten sind auch auf dem Zidan i gaber o b e r h a l b von Mihovo festzustel len. 1 3 3 In diese Gruppe diirfen wir vicllcicht auBerdem die Befestigung Gradišče bei Velike Malence e inre ihen, die zwar schon fr i iher ents tand, aber wahrscheinl ich im 6. Jh. mit e iner schl ichten Kirche mil Apsis versehen wurde. Befestigungen dieser Art hat Ciglenečki in se iner z u s a m m e n f a s s e n d e n B e h a n d l u n g der spa tan t iken H o h e n b e f c s t i g u n g e n von den a n d e r e n ge t r enn t . Typisch fu r sie sind s tarke Ver t e id igungse lemen te , e ine Kirche im Inne-ren und in de r Regel e ine Lage an wicht igeren s t ra teg ischen Ste l len ." 4 In dieser Hinsicht ist besonder s aufschluBreich der Vcrgleich mil ve rwand ten Kastcl lcn auf den da lmat in i schcn und auf Kvarne r - lnse ln (Kor in t i j a , Sve to jan j , Sveti D a m j a n , Ž i r j e ) 1 " und mit den Limeskas te l lcn am Eise rnen "Tor.""

Die En tdeckung der Befestigung Gradec bei Velika Strmiea scheint b e s o n d e r s wichtig zu sein, da sie mit ihrer Lage in e iner schat t igen Schlucht e rneu t darauf hinweist , daB es sich hier nicht um e ine geschlossene Siedlung iiblichen Typs han-delt, wie man sie in einer groBen Zahl gerade im siidostalpinen Gebiet kennt (Gradec bei Prapretno, Tbnovcov grad bei Kobarid, A jdna obe rha lb von Potoki , Polhograjska gora) , sondern daB sie aus a n d e r e n , vor allcm s t ra teg ischen G r u n d e n hier ange-legt worden ist ."7 Wit k o n n e n vicllcicht an den Schutz de r nahen , damals wichtigcn StraBe Siscia-Aquileia oder aber des

vermut l ich auch b e d e u t e n d e n U b e r g a n g e s liber die R a d u l j a denken . Die vor allem auf Ti i rme konzen t r i e r t e Befes t igung und die kleine, ganz schlichte Kirche mit Z i s te rne an heraus-gehobener Stelle bilden einen Mindes tbes tand an Bauten, um einer besche idenen Besa tzung einen er t ragl ichen Aufen tha l t zu ermoglichen. Die bis jetzt bekannten Funde weisen auf eine k u r z d a u e r n d e Bes iedlung hin.

Die Arch i t ek tu r de r Befes t igung mit zah l re ichen Ana lo-gien und die Funde e r l auben es, den Ausbau dieser Anlage an das E n d e des 5. ode r vielleicht noch an den A n f a n g des 6. Jhs. zu datieren, wie es Ciglenečki fiir die Befestigung Korinjski hr ib tat . Es bleibt unklar , ob wir die iilteren Funde , vor allem zwei Fibeln (Taf. 1: 1,2), Pferdegeschi r r te i le (Taf. 1: 14,15,18) und Bronzemiinzen, als Spuren fr i iherer Besiedlung oder eines ki irzeren A u f e n t h a l t e s d e u t e n k o n n e n ode r ob es sich, was wahrsche in l icher ist, um Al ts tucke hande l t , die vor allem im 6. Jh. hiiufig gesammelt , gebraucht und iiberarbeitet wurden.138

In Hinsicht auf die Abnu tzung der Miinzen und den f ragmen-tar ischen Z us t and der Fibeln erscheint die zweite Moglich-keit wahrscheinl icher . Ein abschlieBendes Urteil werden aber nur sys temat ische Forschungen e rmogl ichen . Noch umstr i t -t ene r ist die von Pečnik v e r m u t e t e vorgeschicht l iche Besied-lung vom Gradec . Die vorgelegten Kle in funde und spar l iche Keramiksche rben , die ober f lach l ich au fgesammel t werden konnen , geben dafi ir keine A n h a l t s p u n k t e . Eine D a t i e r u n g in vorgeschicht l iche Ze i t hat bei G e l a n d e b e g e h u n g e n schon Janez Dular vernein t (miindl iche Nachr ich t ) . Genausowen ig gibt es Funde . die auf e ine Kontinuit i i t des Fundor t e s bzw. auf eine Besiedlung in spiiteren Perioden hinweisen. Wir konnen mit Sicherhei t b e h a u p t e n , daB sich auf dem G r a d e c keine mit te la l ter l ichen Uber re s t e be f inden . die das Bes tehen e iner Burg auf diesem Platz bes ta t igen wurden .

In te ressan t ist auch das wei tere Besiedlungsbi ld im Ge-biet von Šmar ješke Toplice in der Spii tantike. Ein Gri iber le ld aus dem 6. Jh. wurde schon 1883 auf dem Kicelj nahe G o r e n j a vas pri Šmar je t i teilweise ausgegraben (Anhang 1). Am Ende des 19. Jhs . e n t d e c k t e man noch ein zei tgle iches Gr i iber fe ld mit langobardisehen Elementen auf dem alten eisenzeit l ichen Ringwall Veliki Vinji vrh ( A n h a n g 2). Fiir die Kenntn is de r Besiedlung in der zweiten Ha l f t e des h. Jhs. ist der in Vrh pri Pahi a u f g e f u n d e n e Miinzschatz wichtig.13 ' ' Einige Ki lometer westl ich vom G r a d e c bei Velika Strmiea liegt, gleichfal ls an de r Radu l j a , Log bei Pod tu rn , e ine de r wenigen spa tan t iken Fliehburgen in Slowenien.14" Diese Fundorte ergiinzen das Bild der spa tan t iken Bes iedlung im Hin t e r l and von Novo mes to , obwohl sie fiir e ine gr i indl ichere Rekons t ruk t ion der Besied-lung und vor allem der inneren S t ruk tu r noch nicht ausre i -chen. Einen besche idenen Bci t rag dazu leistet die zwar klei-ne, abe r wicht ige spii tantike Befes t igung G r a d e c bei Velika Strmica.

ANHANG I SPA I AN TIKES GRABERFELl) AUF DEM KICELJ NAHE

GORENJA VAS PRI ŠMARJETI

1 lier sollen kurz zwei wichtige spiitantike Fundorte besehrie-ben werden , die schon am E n d e des ve rgangenen J a h r h u n -der t s en tdeck t wurden . In be iden Fallen geht es um Skele t t -gr i ibcrfelder .

Vida Stare hat in ihrem Bucli iiber die Vorgesehichte von Šmar je ta auch sechs Bronzeohr r inge vorgestcl l t , die im Rah-men de r e i senze i t l i chen Funde u n t e r dem F u n d o r t n a m e n Š m a r j e t a inventar is ier t wurden.1 4 1 lis hande l t sich um zwei Ohr r inge mit ha lbkrc is formiger bzw. quadra t iseher Ose, drei O h r r i n g e mit Wurfe l , de r mit Wi i r fe laugen verzier t ist, und e inen O h r r i n g mit Polyeder. Diese O h r r i n g e wurden schon 1888 un te r den Funden aus den Hal l s ta l tgrabhi ige ln in de r U m g e b u n g v o n Š m a r j e t a im damal igen kra in isehen Landes -museum in L jub l jana ausgestellt .1 4 2 Nach dem Zwei ten Welt-

krieg wurden sie zwar des o f t e ren erwahnt , der genaue Fund-ort blieb j edoch unbekannt . 1 4 3

Mit Hilfe de r Angaben in den handschr i f t l i chen Berich-ten des Museumsprapara tors Schulz und des Kustos Dežman144

konn ten wir ihn e rmi t te ln . Am 2. O k t o b e r 1883 grub Schulz auf dem Hugel Kicelj

siidwestlich von Gorenja vas pri Šmarjeti (auf der Katastralmappe ist der N a m e Na Kutzel e inge t ragen) . Auf se iner H o h e be-fand sich ein Grabhiigel , den Bauern schon vorher aufgedeckt hat ten. Auf dem Plateau westlich des Grabhiigels grub Schulz acht unterschiedlich ausgerichtete Skelettgraber aus. Die meisten waren mit k le inen S te inp la t t en umgeben und zugedeckt . Es werden folgende Beigaben erwahnt : Ohrr inge , eigenti imliche Glasperlen (nach Schulz waren einige blau) und Eisenmesserchen. Da die Gri iber flach im Sandboden lagen, waren die Skelet te gut e rha l t en .

Von der Ausgrabung bis zur Eroffnung der neuen Ausstellung im Jahr 1888vergingen fiinf Jahre. Es ist unklar, wie die Ohrringe un te r die Funde aus den Grabhuge ln gera ten sind. Die Scha-del und die Ha l ske t t en vom Kicelj wurden aber in der Aus-s te l lung kor rek t zugeordne t und in D e ž m a n s Fi ihrer zu t re f -fend beschrieben. 1 4 5

Zwei Ha l ske t t en vom Kicelj t rug Miil lner , de r bei der Inventar is ierung der A n o r d n u n g in der Ausstel lung folgte, in das Inventarbuch der romisehen Sammlung ein, und zwar die ers te mit 48 Pcr len (Abb. 12) un te r de r Nr. 2098 ("Kučel b. Margare then in U.K., Glasper len weiB, griinn, blau, violett u. Schwarz") . Vlad imira Ber tonce l j -Kučar hat sie un te r dem falsehen N a m e n Kucelj bzw. Kučel bei Šmar je ( M a r g a r e t h e n ist nicht Šmar j e , sonde rn Š m a r j e t a ) publiziert. '41 ' Die zweite wurde o f f e n b a r schon in der Ausste l lung mit e iner Halske t te von der Sv. Gora bei Rovišče vereinigt. Beide wurden von Miillner un te r der Nr. 2626 ("HI. Berg b. Watsch, Glaspe r l en diverse, die ganz kle inen von Kučel b. M a r g a r e t h e n " ) inventar is ier t und sind heu te nicht m e h r zu t r ennen .

A N H A N G 2 SPATANTIKES GRABERFELD IM VOVKOV

VINOGRAD AUF VIN JI VRH

Das zweite wichtige G r a b e r f e l d aus dent 6. Jh. wurde am Rand des groBen e isenzei t l ichen Ringwalls Veliki Vinji vrh auf Vinji Vrh auf der Parzelle Nr. 1640 entdeckt,'47 deren Besitzer damals de r Schmied Jože Vovko aus Družinska vas war. Im Miirz 1898 licB er dor t se inen a u f g e l a s s e n e n Weinga r t en i ibergraben, um einen Riibenacker anzulegen. Dabei sticB der Arbe i t e r Avguštin Kaplan auf vier Skele t te . Eines ha t t e am Schadel vier mit Filigran verzierte rechteckige Goldplattchen.14* Ruta r e rwahnt in sc inem k n a p p e n Bericht keine wci te ren Beigaben des G r a b e s ; es enthie l t j edoch sehr wahrscheinl ich

die Funde , die z u s a m m e n mit den Go ldp la t t chen am 20. 3. 1898 durch Ignac Kušljan von der Frau des F inders gekau f t und als Beigaben e ines G r a b e s inventar is ier t wurden : e ine vergoldete si lberne Vogelfibel mit Almandinauge , zwei recht-eckige Bronzeschnallen, vier kleinere Silbergegenstande (zwei Ringlein m i t j e zwei ge r ipp ten band fo rmigen Schlaufen und zwei rechteckige Beschlage) sowie sechs Glasperlen. 1 4 9

Kušljan hat von der wichtigen Entdeckungzuers t den Kustos des L a n d e s m u s e u m s in Ljubl jana , Miil lner , und dann auch den LandesausschuB benachr ich t ig t , die aber nicht en t sp re -chend reag ie r ten . Desha lb hat er die wertvol len Funde am 29. Apri l ins Naturh is tor i sche Museum nach Wien geschickt. Dor t wurden sie aber erst 1934 inventarisiert . Wie schon oben erwahnt, wurden sie mit Ausnahme der Goldplattchen zusammen als G r a b e i n h e i t e inge t ragen und noch einige vorgeschicht l i -che G e g e n s t a n d e hinzugefi igt , namlich ein doppe lkon i sche r Spinnwirtel , zwei Bronze- und zwei Berns te inper len (Inv. Nr. 62877-62891 ).'s" Diese Funde hat Joachim Werner publiziert,151

al lerdings mit der fa lschen Angabe , daB sie Pečnik dem Wie-ner Museum verkauft hatte. Die Goldplattchen (Abb. 13) wurden gesonder t als E inze l fund vom Veliki Vinji vrh inventar is ier t (Inv. Nr. 65618) und als solche im Kata log von An ja Dula r publiziert.152

Im O k t o b e r 1898 hat auf derse lben Parzelle J e rne j Pečnik gegraben . Er en tdeck te fiinf Ske le t tg raber , von welchen nur zwei mit Beigaben ausges ta t t e t waren . In G r a b 2 f and er ei-nen Bronzearmr ing , e ine Halske t te aus Bernste in- und Glas-per len sowie e inen K n o c h e n k a m m und in G r a b 4, wo nach Pečnik ein zehnjiihriges Kind begraben wurde, einen Knochen-kamm und eine kleine rechteckige , im Tierstil verz ier te , ver-goldete Bronzeplatte.1 5 1 Im April bzw. in der ersten Maihal f te 1899 hat Pečnik hier nochmals drei Gri iber f re igelegt . Auch diesmal en th ie l t en zwei keine Beigaben; im dr i t ten fand sich nur eine eiserne Giirtelschnalle.'54 Da das Graberfeld am Rande der eisenzeitlichen Siedlung liegt, iiberrascht es nicht, daB Pečnik bei se iner Ausgrabung auch Siedlungsres te aus dieser Zei t entdeckte. Im dem an den Wiener Kustos Szombathy geschickten Verzeichnis erwahnt er ausdriicklich drei Tonspinnwirtel und eine schonc Scherbe. Gliicklicherweise wurde die Eisenschnalle zusammen mit den Spinnwir te ln und der Scherbe inventar i -siert . so daB sie p rob lemlos ident if iz ier t werden konn te (Inv. Nr. 56665).155 Eine R o n t g e n a u f n a h m e , die dank dem f r eund-lichen E n t g e g e n k o m m e n des Kollegen An ton Kern im Juni 1995 gemacht wurde , zeigt, daB sie o f f e n b a r tauschier t ist.

Wenn unsere A n n a h m e richtig ist, daB die Go ldp la t t chen in demse lben G r a b wie die s i lberne Vogelfibel und die ande-ren oben e rwahn ten Funde lagen, en th ie l t en nur vier von insgesamt zwolf Ske le t tg rabe rn , die in den J a h r e n 1898 und 1899 auf der Parzelle des Jože Vovko freigelegt wurden (4 + 5 + 3), Beigaben.

Dr. D r a g a n Božič Inšti tut za a rheo log i jo Znans tvenoraz i skova lnega cent ra SAZU Gosposka 13 SI-61000 L jub l j ana

Dr. Slavko Ciglenečki Inštitut za a rheo log i jo Znans tvenoraz i skova lnega cen t ra SAZU Gosposka 13 SI-61000 L jub l j ana

T. 1: Gradec pri Veliki Strmici. I s rebro in železo; 2,5-1S bron; 3 bron in železo; 4 železo; ll)-2(> svinec. M. = 1:2. Taf. 1: Gradec bei Velika Strmica. 1 Silber und Eisen; 2,5-18 Bronze; 3 Bronze und Eisen; 4 Hišen; l')-2(> Blei. M. = 1:2.

2: Gradec pri Veliki Strmici. 1-10 železo; 11-13 glina. M. = 1:2. Taf. 2: Gradec bei Velika Strmica. 1-10 I£isen; 11-13 Ton. M. = 1:2.