UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

ANJA ERJAVEC

ZGODOVINA

SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

Diplomsko delo

Ljubljana 2007

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

ANJA ERJAVEC

Mentor: izr. prof. dr. ZLATKO JANČIČ

ZGODOVINA

SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

Diplomsko delo

Ljubljana 2007

Iskrena zahvala izvrstnemu mentorstvu dr. Zlatka Jančiča,

ki me je navdušil za obravnavano tematiko do te mere,

da jo želim razvijati še v bodoče.

Hvala za koristne napotke, pomoč in usmerjanje

pri pisanju diplomskega dela.

Iskreno se zahvaljujem g. Tonetu Majcnu

iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana,

ki me je pri poglobljenemu raziskovanju arhivskega gradiva

spremljal in mi nesebično pomagal.

Posebna zahvala tudi vsem mojim najbližjim in najdražjim

za razumevanje in podporo

ter predvsem izjemno potrpežljivost.

Zgodovina slovenskih oglaševalskih agencij

Vsako poglavje ima svoj začetek in svoj konec. Lahko se celo zgodi, da pravega konca ni,

kar nas prikrajša za ustrezen zaključek celote, oz. ga niti ne moremo pričakovati, ker se

proces dogajanja še ni zaključil, še več, celo konstantno se izpopolnjuje. Podobno zgodbo

lahko izpeljemo na podlagi razvoja oglaševalskih agencij, ki je potekal v smeri

neprestanih nadgrajevanj. Oglaševalske agencije vnašajo v proces oglaševanja številne

prednosti in ugodnosti, nenazadnje so danes postale kar vodilni izvajalec oglaševalskih

storitev. Da pa bi razumeli njihov razvoj skozi čas, je potrebno poznavanje delovanja

prvotnih oblik. Radovednost me je vodila v raziskovanje začetka slovenskih oglaševalskih

agencij, da bi s tem dodala prispevek k mozaiku slovenske zgodovine oglaševanja.

Diplomsko delo nudi celoten pregled razvoja oglaševalskih agencij na Slovenskem v prvi

polovici 20. stoletja, ki pa ga ne bi bilo mogoče preučevati brez upoštevanja

družbenopolitičnih in gospodarskih razmer, ki so krojile pogoje za delovanje

(oglaševalskih) podjetij kakor tudi pogoje za oglaševanje.

Ključne besede: oglaševalske agencije, oglaševanje, reklama, prva polovica 20.

stoletja.

History of Slovenian advertising agencies

Each chapter has its own beginning and its ending. It might even happen the story does

not reach a conclusion as the process has not been completed yet. Furthermore, the

course is constantly making improvements. The course of advertising agencies'

development is carrying out many resemblances as it was leaning towards

supplementing. Advertising agencies are carrying in the advertising process several

advantages and benefits as a matter of fact they turned out to be a leading performer of

advertising services. In order to understand their development through time, operation of

agencies' primary forms must be exposed. Curiosity led me into comprehensive research

of origins of Slovenian advertising agencies, wishing to contribute significant share to

that field that has not been discovered yet. My degree represents complete overview of

development of Slovenian advertising agencies in the first half of 20th century. Research

only has to be carried out considering social, political and economic circumstances, which

were placing conditions for operating of (advertising) companies as well as conditions for

advertising.

Key words: advertising agencies, advertising, publicity (advertisements), the first half of

20th century.

5

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................ 7

2. TEMELJI RAZVOJA OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ..................................................... 9

2.1 OGLAŠEVANJE ......................................................................................... 9

2.2 OGLAŠEVALSKA AGENCIJA ...................................................................... 10

2.3 ZAČETKI ............................................................................................... 11

3. REKLAMA IN NJEN RAZVOJ (V SMERI OGLAŠEVANJA) NA SLOVENSKEM .............. 14

3.1 PRVOTNA TERMINOLOGIJA...................................................................... 14

3.1.1 INSERAT ........................................................................................ 14

3.1.2 REKLAMA........................................................................................ 17

3.2 ZGODOVINA REKLAME............................................................................ 18

3.3 PRVI SLOVENSKI OGLASI........................................................................ 19

3.4 SMERNICE ZA RAZVOJ............................................................................ 20

4. RAZVOJ SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ.............................................. 22

4.1 GOSPODARSKO IN DRUŽBENOPOLITIČNO OZADJE..................................... 22

4.2 ZAMETKI SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ ..................................... 25

4.3 PALETA AKTIVNOSTI OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ ........................................ 25

5. PREGLED SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ (PO LETU USTANOVITVE) ....... 31

5.1 F. NUČIČ, I. kranjsko podjetje za reklamo................................................. 31

5.2 Časopisni in anončni biro, Albin Orehek..................................................... 33

5.3 Prvo in največje podjetje za plakatiranje in reklamno podjetje, Peter Matelič . 33

5.4 Anton Karbl, reklamno podjetje................................................................ 35

5.5 Fran Perdan in Fran Perdan mlajši ............................................................ 35

5.6 Alojzij Smole ......................................................................................... 36

5.7 Fran Smole............................................................................................ 36

5.8 Štefan Weilgony..................................................................................... 36

5.9 Adolf Švara, reklamno podjetje ................................................................ 37

5.10 Fran Parkelj ........................................................................................... 37

5.11 Emil Navinšek ........................................................................................ 37

5.12 Marija Wider .......................................................................................... 38

5.13 Edvard Kristan ....................................................................................... 38

5.14 Milan Mulley .......................................................................................... 38

5.15 Aloma Company..................................................................................... 40

5.16 Drago Beseljak, Anončni in informačni zavod ............................................. 54

5.17 Franc Rožanc ......................................................................................... 56

5.18 Anončni in informačni zavod Vedež........................................................... 56

5.19 Leopold Majntinger, Anončni in reklamni zavod Hermes .............................. 57

5.20 Mihael Mihelič, moderni korespondenčni zavod Mokorez .............................. 58

6

5.21 Fedor Fedorovič Leonov .......................................................................... 58

5.22 Josip Zorman, anončno in reklamno podjetje ............................................. 59

5.23 American, družba z o. z. ......................................................................... 60

5.24 Anton Arzenšek in drugovi, družba z o. z................................................... 61

5.25 Oglasni zavod Ivo Sušnik ........................................................................ 62

5.26 Teloreklam, družba z o. z. ....................................................................... 63

5.27 Alojzij Smrekar, anončno in reklamno podjetje .......................................... 64

5.28 Yugoslave-Express-Reclame Company, družba z o. z., Ljubljana .................. 64

5.29 Ivan Hribar in Bogomil Milko Ivan Hribar ................................................... 65

5.30 R. Grajsserja nasl. Hinko Sax................................................................... 65

5.31 Miroslav Rudolf, anončna in reklamna pisarna............................................ 66

5.32 Novinski biro ......................................................................................... 66

5.33 Jože Rozman ......................................................................................... 67

5.34 Gospodarski Procvit ................................................................................ 68

5.35 Jugoreklam ........................................................................................... 68

5.36 Jelovšek & Co., založniška in propagandna družba Adana............................ 70

5.37 Reklama Saturn ..................................................................................... 71

5.38 Universal, trgovska in industrijska delniška družba ..................................... 73

5.39 Etiketa Drag. V. Samardžič...................................................................... 73

5.40 Franc Soklič, anončna pisarna.................................................................. 74

5.41 Mila Simonišek, plakatiranje in vršitev reklame .......................................... 74

5.42 Extern Propagandabureau, družba z o. z. .................................................. 74

5.43 Marija Meterc, plakatiranje in anonsiranje ................................................. 75

5.44 Mariborska tiskarna, d. d......................................................................... 75

5.45 Josip Čemažar ....................................................................................... 75

5.46 Umetniška propaganda, družba z o. z. ...................................................... 76

5.47 Panreklam, družba z o. z......................................................................... 77

5.48 Alojz Schöner, zavod za plakatiranje reklam Eos ........................................ 77

6. UGOTOVITVE................................................................................................ 78

7. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 80

8. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 81

KRATICE

• ARS: Arhiv Republike Slovenije

• CK: Cankarjeva založba

• INZ: Inštitut novejše zgodovine

• MK: Mladinska knjiga

• NUK: Narodna in univerzitetna knjižnica

• ZAL: Zgodovinski arhiv Ljubljane

7

1. UVOD

»To, da smo imeli ves čas oglaševanje,

kakršnokoli je že bilo,

pomeni za nas ogromno konkurenčno prednost

pred drugimi vzhodnimi državami«

(Jančič 1999a: 3).

Čas je poskrbel, da lahko danes govorimo o oglaševanju kot sodobnem fenomenu.

Njegov vpliv dosega vse pore družbenega življenja in presega zgolj poslovno okolje.

Deluje namreč kot neke vrste socializator, ki oblikuje vrednote, prenaša nove ideje in,

kar je bistvenega pomena, usmerja družbo k marketinškemu vedenju. Ob tem si pomaga

s celotno paleto komunikacij, ki jo skupaj s kreativno naravnanostjo oblikuje v enovito

strategijo.

Oglaševanje se je hitro razširilo na vse ravni človeškega delovanja, najpomembnejšo

vlogo pa je igralo v tržnem gospodarstvu. To logiko so kmalu spoznale oglaševalske

agencije, ki stopijo med oglaševalce in medije, vsi skupaj pa vstopajo na trg v želji po

čim višji dobičkonosnosti.

Kot je pri razpravi vsakršne teme odločilnega pomena poznavanje njenih začetkov in

razvijanja skozi zgodovino, tako je pri preučevanju razvoja oglaševalskih agencij na

Slovenskem pomembna obravnava njenih prvotnih oblik, ki ostaja nerazkrita in je na

žalost zanemarjena. K zapolnitvi te vrzeli sem skušala prispevati tudi sama.

Prvi sklop diplomskega dela je namenjen teoretičnim osnovam obravnavane stroke in

zgodovinskemu razvoju oglaševalskih agencij v svetu, ki je pomemben za razumevanje

začetkov na Slovenskem.

V nadaljevanju sem se posvetila izrazoslovju oglaševanja in oglaševalskih agencij

takratnega obdobja, ki danes ne velja več za primerno, zato sem na kratko pojasnila tudi

to področje. Kljub sodobnemu nasprotovanju izrazu reklama je še vedno zaznati njegovo

prisotnost v ljudski rabi. Razloge za takšno »zasidranost« sem našla v relativno dolgi in

bogati tradiciji reklame na Slovenskem.

Zanimalo me je tudi gospodarsko ozadje prve polovice 20. stoletja in kako gospodarski

cikli vplivajo na oglaševanje in posledično oglaševalske agencije.

8

V drugem, raziskovalnem delu naloge pa sem se posvetila izčrpnemu kronološkemu

pregledu vseh delujočih oglaševalskih agencij vse od prvih zametkov do sredine 20.

stoletja. Pregled vključuje nastanek, razvoj in delovanje teh agencij ter njihov konec.

Raziskava je zaradi pomanjkanja podatkov potekala v dveh stopnjah. Sprva sem se lotila

pregledovanja periodičnega in priložnostnega tiska. V celoti sem pregledala naslovnike,

adresarje in imenike širšega časovnega okvira, na podlagi katerih sem prišla do podatkov

o delujočih obrtnikih in podjetnikih, ki so se ukvarjali z oglaševanjem. Zatem sem

preverjala njihov obstoj in delovanje v ohranjenih arhivskih dokumentih (registri podjetij,

obrtni registri, notarski zapisi, spisi in podobno).

Namen predloženega diplomskega dela je predstaviti izvor in razvoj oglaševalskih agencij

na Slovenskem skozi zgodovino ob sočasnem prikazu gospodarskih in družbenopolitičnih

razmer ter jih primerjati s svetovnim razvojem. Diplomsko delo je sicer širše po obsegu,

to pa z razlogom, da zaobjema popoln pregled oglaševalskih agencij na Slovenskem v

prvi polovici 20. stoletja.

Predpostavljam, da so se oglaševalske agencije na Slovenskem v primerjavi s svetovnimi

razvile z zamikom.

9

2. TEMELJI RAZVOJA OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

2.1 OGLAŠEVANJE

Najzgovornejše zrcalo modernega kapitalističnega gospodarstva je oglaševanje. Je

najuspešnejše in najmočnejše sredstvo, s katerim lahko ponudniki povečajo

povpraševanje po svojih proizvodih in storitvah in dosegajo rentabilno proizvodnjo.

Oglaševanje ima svoje korenine že v času antike, njegova oblika pa se je z gospodarskim

in kulturnim napredkom pojavljala v vse popolnejših oblikah (Podbrežnik 1926a: 97).

Jefkins (1994: 1) meni, da je oglaševanje tako staro kot sama civilizacija, in dodaja, da

je bil pomen oglaševanja dolga leta razumljen zgolj kot komunikacijsko sredstvo

izražanja potrebe po nakupu ali prodaji. Moderen industrijski svet je tako potegnil za

seboj razvoj moderne oblike oglaševanja,1 zato lahko potemtakem zaključimo, da je

sodobno oglaševanje pojav novejše dobe, pa vendar se cilji niso spremenili, vse odkar

obstaja trgovska menjava. V taki obliki in razmerah, v kakršnih ga poznamo zadnje

stoletje ali dve, prej namreč ni bilo poznano. Poprej je prihajal trgovec oz. ponudnik v

neposreden stik s potrošnikom. Če je hotel kupiti npr. milo, si je le-to po lastnem

občutku izbral izmed kopice ponujenih. Lažje je bilo s proizvodi, ki jih je kupec lahko

pokušal in na koncu izbral tistega, ki mu je najbolj ugajal.

Z razvojem množične proizvodnje pa je ta oseben stik postal praktično nemogoč. Med

ponudnika in potrošnika je stopil posrednik, zato je bila potrebna nova vez med temi

tremi akterji. To vez predstavlja oglaševanje. Razvoj oglaševanja (in posledično

oglaševalskih agencij) pa je neizogibno povezan »z razvojem množične proizvodnje,

množične potrošnje in množičnih medijev« (Kamin 2000: 163).

»Pojav množičnega« (Kamin 2000: 164) je silil ponudnike k iskanju različnih možnosti, s

katerimi bi lahko opozorili na svojo ponudbo in stopili korak pred konkurenco. Ker je bil

razvoj inovativnih in bistveno diferenciranih izdelkov zaradi hitrega napredka proizvodnje

težko dosegljiv, so ponudniki spretno izkoriščali oglaševanje, s katerim so poudarjali tudi

najmanjše prednosti svoje ponudbe pred konkurenčno (Kamin 2000: 167).

Pomemben dogodek, ki je življenje in življenjske navade ljudi v precejšnji meri zasukal in

spremenil, je bila industrijska revolucija. Industrializacija, napredek tehnike, izkoriščanje

naravnih bogastev v kolonijah in povečanje produktivnosti so privedli do razcveta

gospodarstva in posledično oglaševanja. S tehnološkim napredkom je prišlo do radikalnih

sprememb v hitrosti širjenja informacij predvsem po zaslugi tiskarskega stroja in razvoja

prvih časopisov (Podgoršek 1927a: 247).

____________________ 1 Po Jefkinsu je oglaševanje vedno »odsev družbe tistega časa« (1994: 1), zato taka vzročna zveza.

10

2.2 OGLAŠEVALSKA AGENCIJA

Znotraj oglaševalskega trikotnika igrajo pomembno vlogo vsi trije subjekti

oglaševalskega procesa, ki med seboj tesno sodelujejo. Jefkins (1994: 51) celo meni, da

zaseda oglaševalska agencija središčno (povezovalno) pozicijo med oglaševalci, torej

tistimi, ki želijo oglaševati, in mediji, ki posredujejo oglaševalska sporočila javnosti.

Agencije imajo v odnosu do oglaševalcev posredniško vlogo, saj jim ponujajo

oglaševalske storitve visoko usposobljenih strokovnjakov, ki jih načeloma izvajajo bolj

profesionalno kot oglaševalec. Prednost agencije pri sami izvedbi oglaševalske aktivnosti

je tudi objektivnost do oglaševanega izdelka ali storitve (pogled od zunaj). Na drugi

strani pa omogočajo agencije medijem »ekonomičen način zakupa oglasnega prostora in

časa« (Jefkins 1994: 54). S tem olajšujejo delo medijem, ki bi se sicer morali

individualno pogajati s številnimi oglaševalci.

Ameriško združenje oglaševalskih agencij (American Association of Advertising Agencies

– AAAA) opredeljuje oglaševalsko agencijo kot neodvisno organizacijo, katere jedro

predstavljajo »kreativni in poslovni posamezniki, ki za naročnike razvijajo, pripravljajo in

umeščajo oglaševanje v oglaševalske medije z namenom, da le-ti pridobijo potrošnike za

svoje proizvode in storitve« (Russell in Lane 1993: 113). Prav zato Russell in Lane

menita, da predstavlja sposoben človeški kapital vodilo agencijskega posla.

Oglaševalske agencije so se pojavile na podlagi potreb (in za potrebe) oglaševalca, ki mu

je snovanje oglasa in iskanje najprimernejšega medija predstavljalo odvečno skrb in

delo. Poleg tega je utopično pričakovati, da bi bil podjetnik hkrati tudi strokovnjak

oglaševalske stroke.

Oglaševalske agencije so prevzemale celotno korespondenco z domačimi in tujimi mediji,

ki je bila pri velikih oglaševalskih akcijah preobsežna za oglaševalca. Navadno so mu

nudile tudi prevod oglasnega besedila v tuje jezike, v kolikor je le-ta želel doseči bralce

tujih časopisov (Lavrič 1919a: 2).

Dandanašnje oglaševalske agencije so se razvile iz posebnih pisarn, ki so v določenih

krajih in mestih posredovale ponudbe in povpraševanja. Prva taka je bila leta 1628

ustanovljena v Parizu pod okriljem podjetja Bureau d'adresses et de rencontre. Tovrstne

pisarne so služile kot nekakšen posredovalni in informacijski zavod. Vse do 18. stoletja so

posredovalnice ponudb same ustvarjale časopisne oglase, medtem ko so nemške pisarne

celo izdajale t. i. Intelligenzblätter, ki so bili pravzaprav tudi prvi oglasni časopisi.

V Veliki Britaniji se ustanovitev posredovalnic ni obnesla, se pa zato lahko Britanci

pohvalijo s prvima časopisoma: The English Mercuria (1583) in Intelligencer (1637). V

11

slednjem se je namreč že leta 1649 pojavil »prvič napisan tekst za plačilo« (Uhliř 1935a:

479).2 Koncept plačanih oglasov se je počasi pojavljal tudi drugod po svetu.3

Tudi Russell in Lane (1993: 11) trdita, da so se oglaševalske agencije izoblikovale po

modelu zastopnikov, ki so sprva za časopise zbirali oglase in za svoje delo prejemali

provizijo. Zastopniki so se sčasoma razvijali v nekakšne pisarne, ki so posredovale in

prodajale medijski prostor. Te posredovalnice naj bi kupile večje količine časopisnega

prostora in ga tržile oglaševalcem kot oglasni prostor. Kasneje so prevzemale svetovalno

vlogo glede oglaševanja in obogatile svojo ponudbo z dodatnimi storitvami. Oglaševalcem

so nudile planiranje učinkovitih oglasov, njihovo izdelavo in umestitev v najprimernejše

medije.

Lavrič (1919a: 2) pojasnjuje, da so se te organizacije kmalu opremile z različnimi

grafičnimi prvinami ter pomagale oglaševalcem pri samem oblikovanju oglasov. Povezale

so se z najboljšimi grafičnimi strokovnjaki, ki so po njihovem naročilu sestavljali oglasne

grafične vzorce, ki so podjetjem služili kot zaščitni znaki. Ti grafični oblikovalci

sestavljajo, poleg ilustratorjev, slikarjev in tiskarjev ter kasnejših tekstopiscev in tržnih

raziskovalcev, dodaten, četrti sklop udeležencev oglaševalskega procesa. Govorimo o t. i.

»prodajalcih« (Wells in drugi 2006: 16) oz. ponudnikih podpornih oglaševalskih storitev

(vendors), ki sodelujejo v oglaševalskem procesu kot njegov sestavni, četrti element.

Vloga tega subjekta je podporna ostalim akterjem oglaševalskega procesa, saj pomagajo

oglaševalcem, medijem in predvsem oglaševalskim agencijam pri oblikovanju oglasnega

sporočila.

2.3 ZAČETKI

Prva oglaševalska agencija je bila ustanovljena okoli leta 1800 v Londonu. Agencija

White's se je sprva ukvarjala z oglaševanjem državne loterije, kasneje je postala

»oglaševalski agent« (Jefkins 1994: 51) različnih javnih uradov. Njene dejavnosti so bile

povečini usmerjene v državi podporno oglaševanje (recrutment advertising).

V ameriški zgodovini oglaševalskih agencij pa za začetnika velja Volney B. Palmer, ki je v

štiridesetih letih 19. stoletja realiziral poslovno idejo o trženju časopisnega oglasnega

prostora. Russell in Lane (1993: 114) imenujeta Palmerja za prodajalca oglasnega

prostora (space salesman). Podjetjem in posameznikom, ki so želeli oglaševati, je

____________________ 2 Izdajatelj lista Intelligencer je prejel ponudbo za objavo poročila o izgubljenih konjih proti plačilu.

Izdajatelj je bil sprva proti vsakršnim finančnim prispevkom, češ da ta sporočila ne nosijo vrednosti. 3 V Avstriji so zaživeli oglasi v časopisu Wienerische Diarium, ki je dvakrat tedensko izhajal od leta 1703.

Amerika beleži prve plačane oglase šele leta 1704, ko so začeli izhajati v časopisu The Boston New Letter. Kitajska in Japonska sta sicer že pred Evropo poznali trgovske oglase, vendar so se le-ti pojavljali brezplačno med objavami posredovalnih pisarn.

12

prodajal oglasni prostor v časopisju, na drugi strani pa izdajateljem časopisa ponujal

posel z objavo tega oglasa in se z njimi pogajal za čim višjo provizijo. Svoje poslovalnice

je odprl v Filadelfiji, New Yorku in Bostonu.

Poslovno idejo posredovanja časopisnega oglasnega prostora je v petdesetih letih 19.

stoletja unovčil tudi Filadelfijčan George P. Rowell, ki je zakupil večje količine oglasnega

prostora in ga v manjših formatih prodajal oglaševalcem. Temu tudi naziv grosista

oglasnega prostora (space wholesaler) (ibid.).

Z napredkom publicističnega tiska, ko je ta postajal vse bolj oblikovno dovršen, so se

izpopolnili tudi oglasi. Agencije, ki so do tedaj le posredovale oglasni prostor, so

prepoznale tržno priložnost in širile svoje dejavnosti na ponudbo pisanja in oblikovanja

oglasnih sporočil (Jefkins 1994: 51).

V zgodnjih sedemdesetih letih so se tako agencije razvijale v kreativne centre. Charles

Austin Bates velja za prvega tekstopisca (copywriterja), medtem ko sta njegova

zaposlena dve desetletji kasneje ustanovila lastno agencijo Calkins & Holden. Ta je

svojim naročnikom ponujala celovite oglaševalske storitve; od načrtovanja oglaševanja

do pisanja in oblikovanja oglasov. Njuna agencija je nadaljnjo polovico stoletja beležila

velik uspeh, hkrati pa močno vplivala na razvoj oglaševalskih agencij kot »centrov

kreativnosti, ki razvijajo oglaševalske ideje« (Russell in Lane 1993: 115).

Pomembnejšo prelomnico v zgodovini oglaševalskih agencij zaznamuje pojav novih

medijev. Leta 1925 je javnost postala bogatejša za radijski medij, ki je kmalu postal del

njenega vsakdana. V kriznih trenutkih zloma newyorške borze in II. svetovne vojne je

poslušalcem predstavljal edini stik s svetom in oporo oglaševalskim agencijam, ki so se

zaradi posledic gospodarske recesije znašle v velikih težavah. Kmalu se je radiu pridružil

še televizijski medij (1952), ki je v petdesetih letih veljal za najhitreje rastoči medij in

hkrati osrednji oglaševalski kanal mnogih agencij. Pojav elektronskih medijev (1956) pa

je povzročil razvoj marketinških in raziskovalnih oddelkov v agencijah (Russell in Lane

1993: 116). Izsledki raziskave trga in medijev so kmalu krojili strukturo televizijskega

programa, napredne agencije pa so na podlagi medijske statistike razvile dodatni storitvi:

medijsko planiranje in marketing (Jefkins 1994: 52).

Osemdeseta in devetdeseta leta so v agencije prinašala »koncept integriranih storitev«

(Russell in Lane 1993: 117). Spremembe na trgu (globalizacija in vse močnejša

konkurenca) so prisilile ponudnike h koriščenju aktivnosti celostnega marketinškega

sklopa. Zaradi potreb naročnikov so agencije v svojo ponudbo vnesle še ostale elemente

tržnega komuniciranja. Med drugimi so dale največji poudarek odnosom z javnostmi,

promociji, neposrednemu trženju in celostni podobi. Tako imenovane agencije celovite

13

storitve (full-service agency) so, v želji po obvladanju množičnega trga in čim večjega

števila oglaševalskih aktivnosti, po celem svetu vzpostavljala podružnice.

In nenazadnje, čemu so oglaševalske agencije sploh postale pomembne? Russell in Lane

pripišeta oglaševalskim agencijam, celo njihovim zametkom, pomembno vlogo pri

razvoju oglaševalske industrije, saj delujejo kot »gonilna sila razvoja oglaševanja in

marketinga« (1993: 11).

Prednost agencij je namreč v njihovi dodani vrednosti celotnega oglaševalskega procesa.

Wells (in drugi 2006: 47) meni, da ustvarjajo percipirano vrednost blagovne znamke, ki

je onstran sposobnosti proizvajalcev samih. To pa dosežejo z izbranim načinom

komuniciranja, ki razširja osnovno razumevanje oglaševanega, ustvarja o njem

nepozabno predstavo, mu doda osebnost in ga tako jasno loči od konkurence.

14

3. REKLAMA IN NJEN RAZVOJ (V SMERI OGLAŠEVANJA) NA

SLOVENSKEM

3.1 PRVOTNA TERMINOLOGIJA

3.1.1 INSERAT

Inserat je po navedbah Uhliřa »vsak oglas, objavljen v periodični ali priložnostni

publikaciji po naročilu in za plačilo« (1935a: 479), s čimer iz te opredelitve izključuje

kakršnekoli neplačane in nenaročene oblike oglasov.

Pomen inserata je v prvi vrsti gospodarske narave, saj spodbuja ponudbo ter

povpraševanje in je nagnjen k večji informiranosti tako ponudnikov kot njenih

odjemalcev.4 Inserentu, torej tistemu, ki »naroča objavo inserata« (ibid.), omogoča

enostaven in razmeroma poceni stik z bralci določenega tiskanega medija, medtem ko

slednjim vsaj deloma pomaga razbremeniti stroške, povezane s tiskanjem. Inseriranje je

torej v veliki meri prispevalo k razvoju novinarstva, saj so založništva časopisov s

finančnimi prispevki zniževala ceno samih časopisov in širila njihov obseg.

Po Uhliřu (1935a: 479–481) sta razvoj inserata in novinarstva med seboj močno

povezana. Do iznajdbe tiskarskega stroja so za novice in pisana obvestila skrbeli sli

(sluge). Vsebini teh novic in obvestil sta bili predvsem politika ter kronika in torej nista

služili trgovskim namenom. Tiskarstvo je omogočilo sistematično informiranje prek

časopisov. Trgovska hiša Fugger iz Augsburga je v 60-ih letih 16. stoletja začela prva

izdajati časopis, ki je slonel predvsem na trgovskih obvestilih. Tako imenovani ordinari so

poleg različnih političnih in svetovnih novic vključevali tudi oglase, ki so poznanemu

krogu trgovcev ponujali informacije o cenah blaga in posebnih trgovskih ponudbah.

Prve inserate lahko po obliki in vsebini enačimo z današnjimi malimi oglasi. Vsebovali so

kratke informacije o priložnostnih nakupih, izgubah, najdbah, med njimi najdemo tudi

ženitne ponudbe5 ter ostale trgovske informacije. Tiskani so bili z malimi črkami, brez

kakršnihkoli oblikovnih prvin. Namen prvih inseratov je bil zlasti priložnostne narave.

Množičnost in dovršenost inseratov se pojavi šele ob uvedbi obrtniške svobode, proste

konkurence in veleindustrije sredi 19. stoletja, saj so bili ponudniki za pospešitev

menjave prisiljeni izkoristiti vsa sredstva. Podjetja so kmalu spoznala nujno potrebo po

inseriranju. Inserat jim je predstavljal »sistematičnega posrednika ponudbe najširšim

slojem« (Uhliř 1935a: 480).

____________________ 4 Zanimivo je, da je Uhliř že sredi 30-ih let prejšnjega stoletja opozarjal na vse pomembnejši vpliv

oglaševanja pri vzgoji, spreminjanju potrošniških navad in dvigovanju življenjskega standarda. 5 Kot zanimivost prilagam enega prvih oglasov, na katerega sem naletela ob skrbnem raziskovanju in

zbiranju gradiva. Oglas za Veliko prebiranje nevest, objavljen v Jugoslovanskem reklamnem listu, je bil zagotovo naročen in plačan, saj je uredništvo lista navedeno kot kontaktna oseba za vse nadaljnje informacije. Oglas se mi je vtisnil v spomin, ker sem se ob branju vsebine prav od srca nasmejala (slika 3.1.1.1).

15

Slika 3.1.1.1: Oglas ženitne ponudbe

Pozor! Pozor!

Veliko prebiranje nevest! Sloven'c, um slikar, ki mu ljudsko

mnenje pripisuje razne vrline, v najlepšem cvetu svojih let išče primerno nevesto priznano dobrih predvojnih kvalitet. Telesne kvalitete: čim bolj se

kandidatka približuje idealu Venere Milanske, tem ljubše; starost od 16 do 26 let; popolno zdravje, kolikor ga zdravo, krepko materinstvo, zdravju zaroda zahteva. (Atletke izključene!!) Dušne kvalitete: dokaz o temeljiti

izobrazbi na visoki šoli za srce; zdrava, razvoja zmožna pamet (brez ošabnosti!); veselje do dela; varčnost; veselje do materinstva; da zna brez znatne škode na zdravju, če treba, molčati magari eno celo uro; primerna zaloga humorja, ki prenese nezlo hudomušnost kandidatovo, – in včasih tudi njegove nenevarne, iz poklica izvirajoče muhe in mušice. Primerna temperatura: ne sme biti

ne prehladna, ne prevroča. Kandidatka mora ljubiti civilno

obleko bolj nego n. pr. častniške uniforme. Vpoštevati mora, da je umetniku

Muza tudi zakonska žena. Sitna sme biti le toliko, kolikor ji je

po pravici in po razmerah pred Bogom in ljudmi dovoljeno. Če ljubi dobro vince, naj ga:

ampak kvaliteto bolj nego kvantiteto. V umetnosti kuhanja mora biti

dobro podkovana, – v pripravljanju močnatih jedi mora pa briljirati. Ne sme zlorabljati glasbil,

svojega glasu v mučilne svrhe! In slednjič – ogromno – težka

zahteva: da se ne zna dolgočasiti! Velika dota ni napota, radikalna

zahteva pa ni! – Priglase (če mogoče s sliko) pod

šifro »Zdaj ali nikoli, vse ali nič!« na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Kandidatki, ki se ji zde te

zahteve previsoko napete, kandidat molče odgovarja: »V. U. M. P !« »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li!«

Vir: Jugoslovanski reklamni list 1919: (1), 3.

16

Večji, oblikovno bolj dovršeni ter privlačnejši inserati za branje so se pojavili proti koncu

stoletja, hkrati z razvojem ilustriranih listov. Inserat je vse hitreje pridobival na vrednosti

in samem smislu za inserenta. V prvih treh desetletjih 20. stoletja je postal inserat s

»prodajo označenega blaga trajno reklamno sredstvo za povečanje prodaje« (Uhliř

1935a: 480). Temu pripisujem tudi velik razmah slovenskih oglaševalskih agencij v prvi

polovici 20. stoletja.

Posledično so strokovnjaki pričeli z raziskovanjem njegove učinkovitosti in odkrili, da je

učinek inserata odvisen ne le od njegove zunanje oblike, temveč tudi od samega

(psihološkega) sporočila, ki ga je nosil.6 Strokovnjaki so opozarjali tudi na

»razsvetljensko« vlogo inserata, ki je potrošnikom svetoval glede uporabe in načina,

kako izboljšati življenjski standard (Uhliř 1935a: 481).

____________________ 6 Uhliř nadalje poudarja bistvene elemente besedila, s katerimi kar se da prepričljivo vplivamo na bralca.

Besedilo mora biti prijetno predstavljeno in razumljivo, napisano z lahko čitljivimi črkami in oblikovano tako, da vzbuja pozornost. Vsekakor odsvetuje inserate z udarnimi, senzacionalističnimi napisi, saj jih smatra za neučinkovite.

17

3.1.2 REKLAMA

Izraz reklama je latinskega izvora (reclamare: klicati, vpiti) in pomeni javno ponujanje in

priporočanje določenega proizvoda ali storitve. Veliki slovar tujk celo odpira slabšalni

prizvok besede reklama, ki pomeni »vsiljivo, pretirano hvalisanje« (2002: 983).

Prof. Jančič razlaga, da lahko napačna raba strokovne terminologije povzroči »izkrivljena

posploševanja, stereotipe in predsodke« (Jančič 1995: 24) in tako stroki onemogoči

doseganje poslovne odličnosti. V ta namen je oglaševalski kodeks že leta 1994 sprejel in

opredelil osnovno terminologijo te stroke, ki za svoje izhodišče uporablja termin oglas.

Gre za »izvorno formo novinarskega sporočanja, ki se od redakcijskih prispevkov

razlikuje po izstopajoči kreativnosti in specifični obliki« (Jančič 1995: 25) in odgovarja

zahtevam množičnih medijev. Oglaševanje je plačana oblika komuniciranja, katere

naročnik je jasno prepoznaven, saj želi v procesu menjave z nasprotno stranjo

vzpostaviti relativno trajen in kvaliteten odnos. Oglaševanje se torej ne ukvarja le s

hvaljenjem ponudbe, kot to počne reklama, temveč je njegova skrb predvsem v

»popolnosti izpolnjevanja danih obljub« (Jančič 1995: 24).

Izraz reklama je torej nepotrebna tujka, ki je pojmovno preozka za celoten sklop

marketinškega komuniciranja, razlog za trajno prisotnost tega pojma v ljudski rabi pa

najverjetneje izvira iz nepoznavanja stroke in strokovne terminologije, kot meni prof.

Jančič (ibid.).7

Stilistika in izrazoslovje slovenskega knjižnega jezika se opuščanju izraza reklama sicer

na nek način pridružujeta, s tem, ko skrbita za pravilno tvorjenje besedne družine

strokovnega izraza oglas, vendar po drugi strani utemeljujeta »ohranitev izraza reklama

s potrebo po imenovanju pristopa k oglaševanju z vidika teorije govornih dejanj«

(Korošec 2005: 15). V tej smeri razvije prof. Korošec definicijo oglasa, ki izvzema

nekatere nujne prvine oglaševalske stroke in predvsem poudarja njegovo informacijsko

komponento. To pa počne na tak način, da »opozarja, ustvarja vedenje, prepričuje in

nenazadnje dela reklamo« (Korošec 2005: 16) bodisi o oglaševanem proizvodu, storitvi

ali ideologiji.

Za pojasnitev celotne slike oglaševanja je zato potrebna širša razlaga, pojasnjuje prof.

Jančič (2000a: 148). Znotraj oglaševanja je možno razpoznati različne nagovore, ki se jih

poslužujejo oglaševalci v želji po doseganju marketinške odličnosti. Oglaševalski nagovor

je zaradi urejene zakonodaje povezan s stvarnimi obljubami, medtem ko reklamni

nagovor združuje predvsem pretirana in vsiljiva izhodišča prepričevanja s ciljem večje

prodajne uspešnosti. Ideološka naravnanost oglaševalcev, ki razširja nauke na podlagi

težko izpolnjivih obljub, pa predstavlja propagandni nagovor.

____________________ 7 Prof. Jančič njen pomen celo primerja z dejavnostjo »krošnjarjev, ki vsak dan prodajajo v drugem mestu«

(1999a: 3), ob tem pa z glasnim vpitjem opozarjajo nase.

18

Ker slednja nagovora ne vzdržita »temeljnih zahtev po izpolnjevanju stvarnih obljub, je

njuna prisotnost v kontekstu oglaševanja glavni vzrok etičnih problemov stroke« (Jančič

2000a: 148). Etičnost pa postaja v današnji družbi pogoj uspešnosti.

Oglaševalska stroka je izraz reklama v obdobju protiliberalizma v 70-ih letih postopoma

opustila. Izraz je nadomestila s takrat politično ustreznejšim (ekonomska propaganda8),

ki ga je desetletje kasneje zamenjal izraz oglaševanje. Širše poimenovanje različnih

načinov komuniciranja organizacije z okoljem pa je prevzelo termin tržno komuniciranje.

Ta zaobjema celoten sklop dejavnosti marketinškega komuniciranja: »oglaševanje,

pospeševanje prodaje, osebno prodajo, publiciteto, odnose z javnostmi, sponzorstvo in

donatorstvo, sejme in razstave, embalažo, celostno grafično podobo, opremo prodajnih

mest, neposredno trženje, ustno širjenje vesti in internetno komuniciranje« (Jančič 2002:

390).

Izraz tržno komuniciranje sicer po mnenju prof. Jančiča (1999a: 3) ni idealen, saj izhaja

iz besede trženje (ta pa je prevod besede marketing9), ki pravzaprav pomeni kupčevanje

in prodajanje, marketing pa presega tovrstno opredelitev.10 Prof. Jančič (1995: 24) zato

predlaga vse pogostejšo uporabo izraza integriranega oz. celovitega marketinškega

komuniciranja.

3.2 ZGODOVINA REKLAME

Kljub sodobnemu nasprotovanju izrazu reklama ima le-ta na Slovenskem dolgo tradicijo.

Reklama se je hitro razširila na vse ravni človeškega delovanja, najpomembnejšo vlogo

pa je igrala v gospodarstvu. Številni strokovnjaki so že v prvih letih 20. stoletja opozarjali

na njen (gospodarski) pomen in s tem k oglaševanju spodbujali tako podjetja kot

obrtnike.

Je pa zanimivo, da so nekateri strokovni listi že takrat svarili oglaševalce, naj se v oglasih

ne poslužujejo besed dvomljivega pomena, saj je s tem reklama pridobila negativen

prizvok. Ljudje so postali previdni in so take oglase povečini namenoma prezrli, kar pa je

predstavljalo največjo škodo tistim oglaševalcem, ki so ponujali pošteno blago, a

napačno izbirali besede. Höfler (1909: 52–53) vidi rešitev v tem, da se oglaševalci pri

sestavi oglasnega sporočila obrnejo na strokovnjake za reklamo.

Začetek trgovske reklame predstavlja razstavljanje predmetov, ki so bili naprodaj, sprva

na poljubnem prostoru na cesti ali pred stanovanjem. Trgovci so nad vrati prodajalne

____________________ 8 Ekonomska propaganda je nastala kot različica politične propagande na gospodarskem področju. Prof.

Jančič meni, da je odveč tudi beseda propaganda, saj pomeni »prej širjenje naukov kot pa izpolnjevanje obljub« (1999a: 3).

9 Zanimiva se mi zdi ugotovitev, da besede marketing ne prevajajo niti Francozi ali Nemci. 10 Po Drückerju (v Jančiču 1999a: 3) naredi »marketing prodajo odvečno, ker se izdelek prodaja sam«.

19

izobesili tudi reprezentativne znake. Tako je kovač najpogosteje izobesil podkev,

gostilničar je svojo obrt oznanil kar z vinsko trto. Z ustanovitvijo večjih podjetij enake

dejavnosti v istem kraju pa ti znaki niso več služili svojemu namenu, saj je bilo

nemogoče razločevati med številnimi ponudniki. Zato so izdelali tablice in poimenovali

svoja podjetja (od tu torej izvirajo zametki naziva oz. firme podjetja) (Zelenik 1927:

125).

Vse močnejša konkurenca je silila ponudnike h konstantnemu opozarjanju nase.

Iznajdljivi podjetniki in obrtniki so si celo omislili predstavitev ponudbe v izložbenem

oknu. Razvoj trgovske reklame pa naj bi pospešil podjeten Žid. Ta je začel ponujati svoje

blago na ulici po celotni okolici. Domači trgovci so ga morali posnemati in zato uvedli

potovanje. Sprva so se dela lotili sami, kasneje so na pot pošiljali svoje zaupnike. Tak

način poslovanja poznamo še danes, le da zaupnike prepoznamo pod imenom trgovski

potniki (Podbrežnik 1926b: 161).

Trgovska reklama je bila do tedaj omejena na ustno hvalo in izobešanje blaga na

stojnicah. Z iznajdbo tiska se je pojavil pisani plakat, ki je imel neprecenljivo reklamno

vrednost. Kupcu se je blago hvalilo tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Med širšo javnost pa

se je vpliv tiskane reklame zanesel šele z razvojem časopisja. Prvotni namen časopisja je

bil objavljanje izključno političnih in strokovnih člankov, sčasoma pa so uredniki

časopisov spoznali dodaten pomen oglasov, ki je poleg informativne komponente tudi

pomemben vir financiranja tiska (Podbrežnik 1926b: 162).

Temu naj dodam še ugotovitve prof. Jančiča, ki meni, da se z nastankom komercialnega

tiska »splete trdna, a nenačelna koalicija med novinarstvom in oglaševanjem« (2001:

96), katere vodilo je zaradi kapitalnih vložkov prej pripisati oglaševalcem. Oglaševanje

pomaga medijem pri doseganju rentabilnega poslovanja, kar pa pravzaprav postaja

razlog, da se slednji »vsebinsko prilagajajo potrebam oglaševalcev« (2001: 95).

3.3 PRVI SLOVENSKI OGLASI

Oglaševanje na Slovenskem je ves čas spremljalo in povzemalo vzorce razvitega sveta.

Prvi oglasni sestavki, sicer z nepopolnimi slovenskimi besednimi prvinami, so se pojavili

že konec 18. stoletja, natančneje leta 1776, v nemških časopisih Wochentliches

Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain, po letu 1783 tudi v časopisu Laibacher Zeitung

(Jančič 2002: 391).

Slovensko oglaševanje, kot tržno naravnana dejavnost, pravzaprav za evropskim

oglaševanjem časovno ni kaj dosti zaostajalo, če upoštevamo »sorazmerno velikost trga

in družbeno osamosvojenost slovenščine kot knjižnega jezika« (Korošec 2005: 15).

Prof. Korošec (1999: 381–391) dokazuje, da izvira prvo slovensko oglaševalno besedilo

iz leta 1794, njegov avtor je bil Valentin Vodnik. Spisano naj bi bilo v obliki »oglasnega

lista, ki je kot samostojni letak oglaševal izid prve Vodnikove Velike pratike« (1999:

20

381). To pa tudi ni vse: Vodnikovo ime povezujemo s prvim slovenskim časopisom

(Lublanske novice), ki ga je izdal leta 1797, istočasno je sestavil tudi prvi slovenski

časopisni oglas.

3.4 SMERNICE ZA RAZVOJ

Uhliř pojasnjuje, da je razlog za obstoj reklame prav v neizenačeni ponudbi s

povpraševanjem oz. večji proizvodnji od potrošnje. Kot primer navede I. sv. vojno, ko je

reklama skoraj usahnila zaradi pomanjkanja blaga. Po koncu vojne se je proizvodnja

zopet zagnala in kolikor hitro je »produkcija presegla prodajo« (1935b: 484), je z njo

ponovno zaživela reklama.

Kot pojasnjuje Ivanovič (1920: 3), reklama ni namenjena le pospeševanju prodaje,

temveč zasleduje tudi cilj seznaniti javnost s svojo ponudbo in z lastno prisotnostjo na

trgu. Dobra reklama se vtisne v spomin in bo poskrbela, da se potrošnik ob poznejših

priložnostih spomni blagovne znamke. Vendar pa opozarja, da so za tak cilj potrebna

podobna načela kot pri učenju; pogosteje ko se snov ponovi, močneje se vtisne v

spomin.

Ob tem morajo biti naročniki pozorni, da je reklama stvar ugodja in hkrati razumljiva, saj

je namenjena širokemu krogu javnosti, ki je povečini povprečno izobražena. Omahen

(1929: 85–86) svetuje reklamo, ki je v vsebini in ideji enostavna, a kar se da

najugodnejša v obliki in barvi.11 S tema dvema prvinama lahko namreč dosežemo

ugodje, ki ga prinaša reklama. Zato apelira na oglaševalce, naj reklamo zaupajo

anončnim ekspedicijam, ki se na to stroko spoznajo. Omahen ugotavlja, da je razvoj

oglaševanja na slovenskih tleh otežen prav zaradi tega, ker oglaševalci ne prepuščajo

dela strokovnjakom. Zgleduje se po tujini, kjer oglaševanje izjemno napreduje in se

smatra že za vedo. Kot argument navede velik razmah strokovnih šol, seminarjev in

fakultet po svetu.

Tudi Höfler (1909: 52–53) opozarja na počasen razvoj oglasov v tiskanih medijih,

pravzaprav meni, da oglasi zaostajajo za tiskom, ki je bil v prvih letih prejšnjega stoletja

v polnem razmahu. Oglaševalcem priporoča, naj opustijo konzervativne oblike oglasov in

prevzamejo moderen slog oblikovanja oglasov, ki bo hitreje opažen, ob tem pa bo služil

svojemu namenu, ki je, kot meni Höfler, opozarjanje ljudstva na potrebe, ki bi jih še

lahko zadovoljili. Ali kot razlaga njihov pomen Martelanc, ki pravi, da je reklama »dihalni

organ napredka narodnega gospodarstva, ker ustvarja potrebe« (1930: 103) ter s tem

____________________ 11 Podbrežnik (1926a: 97–98) celo predlaga zabavno in šaljivo reklamo, ki se zaradi lahkotne vsebine hitreje

in za dlje časa vtisne v spomin. Kot zgled navaja Američane, ki so iz nje naredili pravo umetnost.

21

krepi ponudbo, pospešuje menjavo in veča potrošnjo narodnogospodarskih dobrin. Kajti

osnovna sila v narodnem gospodarstvu je zakon o ravnovesju povpraševanja in ponudbe

in reklama predstavlja sijajen regulator tega ravnovesja. Piko na i doda Gerdenc (1909:

103–104), ki meni, da se mora nezadovoljstvo potrošnikov celo vzpodbuditi. Pravi, da je

reklama primeren instrument, kako vzgojiti zahtevnega potrošnika, ki z osnovno dobrino

oz. storitvijo ne bo več popolno zadovoljil lastnih potreb.

Pospešenemu razvoju oglaševanja je doprinesel tudi Ljubljanski velesejem. Uprava

Ljubljanskega velesejma se je zavedala pomena oglaševanja pri pridobivanju tako

domačih kot tujih razstavljavcev in obiskovalcev. V ta namen so razpošiljali članke v vsa

večja dnevna časopisja, izdajali lastno glasilo (sejemski vestnik) ter zainteresirali domač

in tuj tisk za izdajo ilustriranih in strokovnih listov. V Ljubljano so želeli pripeljati čim več

tujih razstavljavcev, da bi pospešili konkurenčnost domačega gospodarstva. Cilj so

dosegli s »sugestivno psihološko učinkovito moderno reklamo« (Rihter 1930: 61), za

katero so menili, da je »najboljše mednarodno sredstvo za pridobivanje« (ibid.).

Poleg tega je uprava Ljubljanskega velesejma k samemu razvoju oglaševanja spodbujala

z raziskovanjem »metod za reklamo« (ibid.), delila lastne izkušnje med ljudstvom in

izvajala oglaševanje za manjša podjetja, ki so si plačilo oglasa težje privoščila. Z

navedenimi aktivnostmi je uprava Ljubljanskega velesejma postavila smernice za razvoj

oglaševanja na Slovenskem.

Vse te spodbude strokovnjakov k razvoju reklame (oglaševanja) na Slovenskem, bodisi v

obliki pisnih nagovorov ali konkretno s samimi aktivnostmi, se ujemajo z razmahom t. i.

anončnih ekspedicij oz. oglaševalskih agencij na začetku prejšnjega stoletja. Čeprav je

njihov razvoj v času obeh vojn trpel, je trdoživost oglaševalskih agencij dokazala, da so s

svojim obstojem nujno potrebne.

22

4. RAZVOJ SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

Pomembnejši premik razvoja slovenskega oglaševanja stroka pripisuje gospodarski

reformi iz leta 1965, ko se je končalo plansko gospodarstvo. Odprle so se meje,

omogočen je bil dostop do tujih tržišč. Gospodarstvo in z njim povezano oglaševanje je

bilo v razcvetu. Pomemben napredek v smeri razvoja slovenskega oglaševanja je

prispeval še leta 1973 ustanovljen Studio za marketing in propagando pri ČGP Delo

(danes preimenovan v Studio marketing JWT) (Jančič 2002: 391). Slednji še danes velja

za prvo in najstarejšo slovensko oglaševalsko agencijo, ki je kmalu »pometla s hrvaškimi

agencijami« (Apih 2003: 20) in od njih prevzela velike slovenske oglaševalce. Kot

monopolističen ponudnik kakovostnih oglaševalskih storitev v tedanji Jugoslaviji je

nadaljnje desetletje krojila oglaševalsko stroko in postavljala njene kriterije.

Vsekakor je za razumevanje razvoja slovenskih oglaševalskih agencij pomembno prav

poznavanje njenih fundamentalnih oblik. Teh pa ni mogoče preučevati samostojno,

temveč v sklopu tako gospodarskih kot političnih dejavnikov, ki so vplivali na njihov

razvoj skozi zgodovino.

4.1 GOSPODARSKO IN DRUŽBENOPOLITIČNO OZADJE

Slovensko gospodarstvo je v času industrializacije, ki se je začela po koncu napoleonskih

vojn (tj. dvajseta leta 19. stoletja) in trajala nadaljnje stoletje vse do izbruha I. sv.

vojne, doživelo korenito modernizacijo in napredek. Industrializacija, leta 1851

ustanovljena Trgovinska in obrtna zbornica (kasneje Zbornica za trgovino, obrt in

industrijo v Ljubljani) ter sprejet obrtni zakon iz leta 1859 so omogočili razvoj

neagrarnega gospodarstva in predvsem ustanavljanje in posodabljanje obrtnih delavnic.

Vrhunec gospodarskega razvoja predstavljajo zadnja desetletja Avstro-Ogrske, ki jih

označujemo za »dobo klasičnega liberalnega kapitalizma« (Fischer 2005a: 77). Zanjo je

značilna pospešena urbanizacija, vzpostavitev prometne in informacijske infrastrukture,

električnega omrežja in bančnega sistema. Kljub temu so korenite spremembe v socialni

strukturi prebivalstva in množično izseljevanje povzročile, da je v tem obdobju slovensko

gospodarstvo začelo zaostajati za razvojem čeških in avstrijskih dežel.

Začetek I. sv. vojne je za slovenski gospodarski razvoj pomenil velik korak nazaj. Večina

obratov je zaradi splošnega pomanjkanja prenehala z delovanjem, kar je bil tudi razlog

za množična odpuščanja. Gospodarstvo se je postopoma preoblikovalo v vojno

gospodarstvo, oblasti pa so s številnimi uredbami urejale in predvsem omejevale osebno,

ekonomsko in družbeno življenje (Fischer 2005b: 148–150).

23

Novo upanje za gospodarski razvoj se je pojavilo z odcepitvijo Slovenije od avstro-ogrske

monarhije in ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (29. oktober 1928), ki je

bila pravzaprav prva suverena slovenska država in predhodnica Kraljevine Srbov,

Hrvatov in Slovencev. Samostojna politična moč je omogočila nadzor nad gospodarskimi

zmogljivostmi. Narodna vlada je večino svojih interesov usmerila v gospodarstvo in tako

izpolnila ključne gospodarske zahteve, ki so bile podlaga razvoju (Perovšek 2005: 186–

200).

Državne spodbude so omogočile vzpon novih podjetniških in obrtnih dejavnosti ter

razcvet že uveljavljenih. Slovenija je tako postala najrazvitejša regionalna enota v novi

Jugoslaviji (Lazarević 2005: 450).

Slovensko gospodarstvo so takrat obvladovali mali podjetniki, ki so največkrat v obliki

družb z omejeno odgovornostjo zaposlovali majhno število delavcev in bili zato usmerjeni

zlasti v jugoslovanski trg (Lazarević 2005: 453).

Ostali predeli Jugoslavije so močno zaostajali za Slovenijo, zato je celotna Jugoslavija

navzven kazala podobo izrazito nerazvite, agrarne države. Slovenija je bila (in je še

vedno) zaradi svoje idealne geostrateške lokacije privlačna za tuje investitorje, kar so

modro izkoristili predvsem češki in avstrijski podjetniki. S prenosom kapitala in

tehnologije so reševali problem prevelikih domačih zmogljivosti. Prihod tujih

»zaslužkarjev« in velika gospodarska kriza na začetku tridesetih let 20. stoletja sta bila

vzroka za ponovno upočasnitev razvoja domačih podjetij (Lazarević 2005: 454).

Ta se je nadaljeval vse do izbruha II. sv. vojne, ko je Kraljevina Jugoslavija postopno

začela uvajati vojno gospodarstvo na podlagi izkušenj iz prejšnje vojne (Ferenc 2005a:

506).

Slovensko ozemlje Jugoslavije, (do) takrat imenovane Dravska banovina, je bilo takoj po

okupaciji leta 1941 razdeljeno med tri okupatorje.12 Med temi tremi okupiranimi ozemlji

so potekale državne meje, ki so bile strogo nadzorovane in so tako pretrgale življenjske,

kulturne in gospodarske povezave znotraj slovenskega etničnega ozemlja. Vsak od

okupatorjev je zasedeno slovensko ozemlje podredil lastnim interesom in ga vključil v

svoj gospodarski sistem. Po različnih okrožjih so oblasti namestile delovne urade, ki so

usmerjali delovno silo v določene gospodarske panoge in na različna območja (Ferenc

2005b: 592).13

Po koncu II. sv. vojne je slovensko ozemlje prešlo pod okrilje federativne Jugoslavije.

Osvoboditev izpod okupatorjev je poskrbela za obnovo gospodarskih aktivnosti. Po

____________________ 12 Štajerska, severni del Dolenjske, Mežiška dolina in Gorenjska so pripadale Nemčiji, večino Dolenjske,

Notranjske in Ljubljano so si prilastili Italijani, medtem ko je Prekmurje in slovenski del Medžimurja pripadal Madžarski (Ferenc 2005c: 575–578).

13 Nemški Rajh je zaradi dolgotrajne vojne usmerjal celotno gospodarstvo v oborožitveno industrijo, vojno proizvodnjo in industrijo za široko porabo. Zasedbeno slovensko območje pod Italijo je doživelo največji gospodarski zaostanek, saj je bilo z izjemo Ljubljane že sicer gospodarsko manj razvito in siromašno z naravnimi bogastvi. Nič boljše pa se ni pisalo madžarskemu zasedbenemu območju, ki je v času okupacije zašlo v precejšnje gospodarske težave (Ferenc 2005b: 592–601).

24

sovjetskem zgledu so ponovno vzpostavili prometne poti in prenovili tiste vrste

gospodarstva, ki so bile v interesu države. Oblast je namreč želela svojo politično moč

podkrepiti z gospodarstvom, zato je po zgledu »marksistične teorije in sovjetske prakse«

(Prinčič 2005a: 873) podržavila celotno gospodarstvo, sprva le pomembna in kapitalsko

donosna podjetja, kasneje celo majhne in individualne podjetnike v obrti. Kljub

obnovitvenim aktivnostim na gospodarskem področju pa le-to (vsaj v prvem petletnem

obdobju socializma) ni doseglo predvojne ravni. Dovolj zgovoren vzrok tega je bila

materialna pomoč Slovenije, namenjena oživljanju in pospeševanju gospodarstva ostalih

federalnih enot (Prinčič 2005b: 872).

V mnogih primerih so se oglaševalske agencije na Slovenskem razvijale v sklopu male

obrti. Nekateri večji obrati so registrirali celo družbe. Mala obrt je bila »oblika zasebnega

podjetništva« (Prinčič 1996: 183), ki jo je komunistična oblast dovoljevala, saj je bilo

njeno dejavnost težko nadomestiti z industrijsko proizvodnjo. Splošno pomanjkanje v

vojnih časih in prvih povojnih letih je bilo ključen razlog, zakaj so se mnoge obrti v tem

času tudi zaprle. Poleg tega oblast zanje ni bila poslušna in so napredovale bistveno

počasneje kot ostale dejavnosti. Ko so bila do konca leta 1946 nacionalizirana večja

podjetja, je bilo veliko obrtnikov prisiljenih zapreti svoje obrate in se zaposliti v industriji

oz. tistih gospodarskih organizacijah, ki so prešle v last splošnega ljudskega premoženja.

Za slednje ni bila več pristojna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, zato je vlada LRS

leta 1948 sprejela sklep o njeni likvidaciji.14

S prenehanjem delovanja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo leta 1948 sem časovno

omejila pregled slovenskih oglaševalskih agencij na prvo polovico prejšnjega stoletja.

____________________ 14 Napredek v smeri obrtnega gospodarstva je obljubljala septembra 1950 ustanovljena Obrtna zbornica

LRS, vendar vse do leta 1953 brez večjega uspeha. Taki pogoji pa so bili pisani na kožo za razvoj šušmarstva.

25

4.2 ZAMETKI SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

Prvotno poimenovanje oglaševalskih agencij je nastalo kot izpeljanka izraza anonsa, ta

pa je pomensko opredeljeval vsak oglas v tisku. Posledično so se organizacije, podjetja in

obrtniki, ki so se ukvarjali z oglaševanjem, poimenovali anončne ekspedicije, saj je bilo

oglaševanje omejeno predvsem na tiskane izdaje (Uhliř 1935a: 38).

Trgovsko-gospodarski leksikon iz leta 1935 opredeljuje anončne ekspedicije kot

organizacije, ki pri oglaševalskih aktivnostih asistirajo zasebnikom in podjetjem ter jim

ob tem olajšujejo delo. Pomen anončnih ekspedicij je predvsem v podpori in svetovanju

glede oglaševanja, nenazadnje tudi pri oblikovanju oglasa (oz. sestavi oglasa kot to

imenuje Uhliř). Anončne ekspedicije skrbijo prioritetno za oglaševanje v različnih

publikacijah (ibid.).

Izraz reklamna pisarna, tudi reklamno podjetje, je bil ves čas v tesni povezavi z

izrazom anončna ekspedicija. Okoli leta 1920 in kasneje oba vse pogosteje nadomeščata

prvotno označevanje oglaševalskih agencij. Prav tako kot anončna ekspedicija je tudi

dejavnost reklamne pisarne (in reklamnega podjetja) spadala med proste obrti (Uhliř

1935b: 489).15

4.3 PALETA AKTIVNOSTI OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ

Da je bila reklama že v prvih desetletjih 20. stoletja dobro razvita, dokazuje široko

področje njenega obravnavanja. Razvejanost reklamne stroke v pet različnih vrst lahko

služi kot primeren vpogled v razvoj možnih oglaševalskih aktivnosti prvih agencij.

Reklama se je delila na obratno reklamo, reklamo na prostem ter prostorno, anonsno in

demonstracijsko reklamo. Vsaka izmed naštetih kategorij pa je združevala sorodna

reklamna sredstva (Bücher v Podgoršek 1927a: 248).

Med obratno reklamo se uvrščajo vsa sredstva, ki potrošnika predvsem informirajo.

Mednje spada razpošiljanje cenikov, katalogov, vzorcev in ilustriranih knjižic,

razdeljevanje letakov in daril, izobešanje cen in izdelkov v izložbenih oknih, in kar je

najpomembneje, obratna reklama vključuje tudi stalno opozarjanje potrošnika z

blagovno znamko, zaradi česar »vidi ponudnika kot odgovorno osebo« (ibid.).

____________________ 15 Kakor so se z razvojem oglaševanja razvile prve anončne ekspedicije, tako so se z razvojem plakata

ustanavljali posebni zavodi za plakatiranje, ki so prav tako spadali med proste/svobodne obrti (Uhliř 1935b: 310).

26

Reklama na prostem se tako že v svojem poimenovanju opredeljuje na zunanje

oglaševanje. Plakat16 in zidni napisi predstavljajo najpogostejša statična reklamna

sredstva, medtem ko štejemo v to kategorijo tudi potujoče napise in slike. Mednje

štejemo svetlobno reklamo, oglase na »zunanji strani vozov cestne železnice« (Bücher v

Podgoršek 1927a: 249) in pospeševalce prodaje, ki »nosijo naokrog plakate in blagovne

vzorce« (ibid.).

Nasprotna reklami na prostem je prostorna reklama, ki se omejuje na oglaševanje v

zaprtih javnih prostorih. V to kategorijo reklame uvrščamo oglaševanje v gostilnah,

gledališču in kinu, na javnih zaprtih površinah in v javnih prevoznih sredstvih: v kočijah,

omnibusih, železniških vagonih ipd. (Bücher v Podgoršek 1927b: 277).

Anonsna reklama17 se od ostalih razlikuje v tem, da krajevno ni omejena. Njeno »mesto«

je v oglasnem (anonsnem) delu tiskanih medijev. Najdemo jo v časopisih, revijah,

strokovnih listih, katalogih in naslovnikih (ibid.).

Demonstracijska reklama pa se najbolj približuje današnjemu poimenovanju osebne

prodaje. Njen namen pride do izraza, ko je treba potrošnike podrobneje poučiti bodisi o

samih proizvodih ali njihovi uporabi. Izobraževanje potrošnikov poteka v sklopu

predavanj, prodajnih predstavitev in razstav komponirano z elementi pospeševanja

prodaje (vzorci, navodila za uporabo, mnenja in izjave strokovnjakov, brošure, prospekti

idr.) (ibid.).

Čeprav je bil prvi slovenski radio ustanovljen že leta 1928 (Radio Ljubljana) in kljub

temu, da je že v 30-ih letih prejšnjega stoletja ta medij prepoznal svojo moč in vlogo v

oglaševanju, se ga slovenske oglaševalske agencije tistega časa niso posluževale kot

sredstva oglaševanja. Najverjetneje tudi zato, ker se je radio osredotočal predvsem na

politično propagando (glej Kovačević 2002: 54–61).18

Glede na razvitost medijev tistega časa, torej izvzetost televizijskega in elektronskega

medija, lahko sklenem, da je razvoj reklamnih sredstev sovpadal z dandanašnjimi orodji

integriranega marketinškega komuniciranja. Nekatere oblike so se do danes le nekoliko

____________________ 16 Uhliř meni, da je plakat eden izmed najstarejših in najučinkovitejših pripomočkov gospodarske, politične in

kulturne propagande. Plakat omogoča oglaševalski industriji prilagodljivost glede same lokacije oglaševanja. Omejiti je mogoče določene kraje, mestne dele, okraje, celo države. Plakati se izobešajo na vnaprej določenih površinah (plakatne stene, kioski, zidovi, fasade …), ki so v lasti ali najemu plakatnih zavodov. Pod izrazom plakat se je označevalo kakršnokoli oglaševalsko gradivo, »tiskano na papir stenskih formatov in določeno za lepljenje na javnih prostorih« (1935b: 311). Oblikovno in pomensko podobna oglaševalska sredstva so »oglasi, izveski in svetlobna reklama« (ibid.).

17 Izraz anonsa izvira iz francoske besede annonce in označuje vsako objavo (najpogosteje govorimo o oglasu) v periodičnem ali priložnostnem tisku (Uhliř 1935a: 38).

18 Med II. svetovno vojno pripisujejo pomembno vlogo propagandnemu radiu Kričač. Sredi leta 1944 ustanovi Propagandna komisija izvršnega odbora Osvobodilne fronte Radio Osvobodilna fronta – ROF, po osvoboditvi (11. maj 1945) pa začne delovati Radio Svobodni Maribor.

27

izpopolnile in se prilagodile modernim tržnim razmeram.

S pomočjo podrobne raziskave zgodovine oglaševanja na Slovenskem sem ugotovila, da

izvirajo prvi zametki oglaševalskih agencij že iz zgodnjih let 20. stoletja, ko je takrat

inovativna podjetnica iz Ljubljane pričela z neke vrste WC-oglaševanjem. Avtomate za

toaletni papir in ovitke zanje je iznajdljivo tržila kot oglasni prostor.

Prva polovica 20. stoletja je bila z vidika razvoja oglaševalskih agencij poleg številnih

manjših obrtnikov zanimiva tudi za večje družbe, saj je pestro gospodarstvo omogočalo

idealne pogoje za oglaševanje. Med njimi vsekakor ne moremo spregledati Alome

Company.

Prva oglaševalska agencija oz. tistikrat imenovana anončna ekspedicija na slovenskih

tleh je po zapisu Alojzija Mateliča (1921: 2) Aloma Company, ki naj bi se razvijala vse od

leta 1897 pa do obdobja po I. sv. vojni. Kljub temu Alome Company, vsaj uradno, ne

moremo šteti za prvo, lahko pa jo vsekakor štejemo za vodilno. Ne le da je bil njen

položaj dominanten na celotnem jugoslovanskem trgu in širše ter zato tudi eden

najuspešnejših, temveč je Aloma Company pomembna predvsem zaradi vloge, ki jo je

odigrala v slovenski družbi. Spodbujala je slovenske podjetnike in obrtnike k

oglaševanju, povzpela slovenske ilustratorje in grafične umetnike med oblikovalce

oglasnih sporočil, dostojno zastopala slovensko gospodarstvo v tujih medijih, delila

izkušnje z ostalimi oglaševalskimi agencijami tistega časa in nenazadnje izobraževala

svoje kadre in še bi lahko naštevala. Njen doprinos k razvoju slovenskih oglaševalskih

agencij je bil resnično neizmeren.

Aloma Company je bila organizirana v več oddelkov. Med njimi naj omenim

najpomembnejše: anončna pisarna, oddelek za risanje in izdelovanje načrtov za

reklamne plakate, plakatiranje, zastopstvo velesejmov in koncertna pisarna (Matelič

1921: 1–2).

Aloma Company je bila vsako leto prisotna na Ljubljanskem velesejmu in bila

pooblaščena za zbiranje oglasov, ki so se kasneje objavili v katalogu razstavljavcev.

Zastopala je tudi ostale velesejme jugoslovanskega trga. Sprejemala je oglase za različne

periodične in priložnostne liste, kataloge in koledarje. Skrbela je za oglaševanje in

plakatiranje doma in v tujini, in kar je izrednega pomena, v sodelovanju z najboljšimi

slovenskimi umetniki je izdelovala načrte za umetniške plakate in embalažo (slika

4.3.4).19 Delček dejavnosti je razviden iz priloženih oglasov.

____________________ 19 Podjetjem je nudila tudi izdelavo reklamnih znamk in etiket s potiskom bodisi njihovega imena ali znaka.

Na številnih prometnih križiščih v Ljubljani je imela lastne površine za plakatiranje, v najemu večino hišnih pročelij, ki jih je oddajala svojim naročnikom.

28

Slika 4.3.2: Oglaševana ponudba Alome Company

Vir: Jugoslovanski reklamni list 1919: (1), 4. Vir: Jugoslovanska borza 1920: (13), 7.

Slika 4.3.3: Oglas Alome Company za tuje tržišče

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (21), 2.

Slika 4.3.4: Oglas, ki potrjuje sodelovanje z domačimi umetniki

Vir: Jugoslovanski reklamni list 1919: (1), 5.

Slika 4.3.1: Oglaševana ponudba Anončne ekspedicije Al. Matelič

29

Slika 4.3.5: Oglaševana ponudba Anončne ekspedicije Al. Matelič (2)

Slika 4.3.6: Oglaševana ponudba Alome Company (2)

Slika 4.3.7: Oglaševana ponudba Anončne ekspedicije Al. Matelič (3)

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (14), 1.

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (14), 3. Vir: Jugoslovanska borza 1921: (14), 8.

30

Slika 4.3.8: Oglaševana ponudba Alome Company (3)

Slika 4.3.9: Oglaševana ponudba Alome Company (4)

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (22), 2. Vir: Jugoslovanska borza 1921: (22), 3.

Njene storitve predstavljajo praktično celoten sklop oglaševalskih aktivnosti tistega

obdobja in ni odveč omeniti, da so se po njej zgledovale številne domače, jugoslovanske

in tuje agencije.

31

5. PREGLED SLOVENSKIH OGLAŠEVALSKIH AGENCIJ (PO LETU

USTANOVITVE)

5.1 F. NUČIČ, I. kranjsko podjetje za reklamo

Slika 5.1.1: Glava dopisnega lista

Vir: ZAL.

Prvi zametek oglaševalske agencije lahko pripišemo

iznajdljivi podjetnici Frančiški Nučič20 iz Ljubljane.

5. januarja 1904, takrat še ne 23-letna »inovatorka«, je

na Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane vložila

prošnjo za dodelitev obrtnega dovoljenja. Prošnja za

obrtno dovoljenje se je navezovala na prodajo higienskega

patentiranega toaletnega papirja, združeno z

oglaševanjem.

Toaletni papir kakor tudi avtomate samogibe za omenjeni

papir je dobavljala od dunajskega podjetja Bellmond &

Comp. Nučičeva je sprva namestila avtomate (slika 5.1.2)

po različnih hotelih, restavracijah in kavarnah21 v Ljubljani

in okolici, s tem pa je zavezala stranke, da so toaletni

papir kupovale le pri njej.

Hkrati je ovojno vrečico papirja (slika 5.1.3) in avtomate

koristno tržila kot oglasni prostor za objavo oglasov

različnih podjetij.

23. januarja 1904 se je obrt »prodaja higieničnega klosetnega papirja ter razširjanje

obrtnih oznanil potom avtomatov« tudi vpisala v obrtni register.22 Obrtnica Frančiška

____________________ 20 Frančiška Nučič, rojena 10. februarja 1881 s priimkom Šmon, žena Viljema Konrada in mati sinu Ignaciju. 21 Restavracija Južni kolodvor, Hotel Južni kolodvor, Hotel Graiser, Hotel Loyal, Restavracija pri malicu,

Restavracija Puntigamstler pivnica, Restavracija pri Rozi, Kavarna Evropa, Kavarna pri Slonu, Kavarna Kasino, Narodna kavarna, Kavarna Valvasor, Kavarna Austria, Restavracija Fantini …

22 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (23/leto 1904), 318. Ljubljana: ZAL.

Slika 5.1.2: Avtomat samogib

Vir: ZAL.

32

Nučič, s sedežem podjetja na Privozu 3 v Ljubljani (tj. doma), je zanj prejela tudi obrtni

list.23

Slika 5.1.3: Ovitek toaletnega papirja

Vir: ZAL.

30. septembra istega leta je Frančiška Nučič zaprla svoj obrat, obrt pa je z naslednjim

dnem, 1. oktobra 1904, nadaljeval njen mož, Viljem Konrad Nučič.24 Reklamno podjetje

je vodil dobri dve desetletji, vendar na žalost drugih dokumentov o podjetju gospoda

Nučiča ni ohranjenih.

Slika 5.1.4: Zapis v obrtnem registru (Viljem Konrad Nučič)

Vir: ZAL.

____________________ 23 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane je za navedeno obrt 19. januarja 1904 izdal obrtni list (št.

2379). 24 Podjetje se je vpisalo v obrtni register z dejavnostjo reklamnega podjetja. Sedež podjetja je bil na

Dunajski cesti 11, torej ne več doma kot prej sedež ženinega podjetja. 27. novembra 1928 se je podjetje izbrisalo iz obrtnega registra (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (187/leto 1904), 318. Ljubljana: ZAL). Slika 5.1.4.

33

5.2 Časopisni in anončni biro, Albin Orehek

Doprinos k razvoju oglaševalskih agencij lahko pripišemo tudi Albinu Orehku, ki je 4.

oktobra 1905 registriral reklamno podjetje Časopisni in anončni biro, Albin Orehek.25

Hribarjev naslovnik iz leta 1907 podjetje navaja med »anončnimi sprejemalnicami za

časopise«.26 V nadaljevanju naslovnika zasledimo celo Orehkov oglas, iz katerega je

razvidna ponudba podjetja (slika 5.2.1). Anončni biro je skrbel za hitro in poceni

oglaševanje v domačih in tujih tiskanih medijih. Podjetjem je brezplačno svetoval o izbiri

medijev in gostoti oglaševanja, nudil pa je tudi visoke popuste pri večjih naročilih.

Podjetje je poleg oglaševanja opravljalo tudi posle časopisnega biroja; skrbelo za naročila

in dostavo domačih in tujih časopisov.

Podjetje je poslovalo še dobro desetletje in se 6. decembra 1920 izpisalo iz registra.

Slika 5.2.1: Oglas Časopisnega in anončnega biroja Albina Orehka

Vir: Hribarjev splošni naslovnik 1907: 120.

5.3 Prvo in največje podjetje za plakatiranje in reklamno podjetje, Peter

Matelič

Z dejavnostjo »plaketovanja oznanil in reklamnega podjetja« se je 3. julija 1906 v obrtni

register vpisal podjetnik Peter Matelič iz Ljubljane.27

____________________ 25 Podjetje je imelo sedež na Rimski cesti 2 v Ljubljani (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski

obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (163/leto 1905), 367. Ljubljana: ZAL). 26 Hribarjev splošni naslovnik 1907: 26. 27 Mateličevo podjetje je imelo sedež na Škofji ulici 14 v Ljubljani (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti

rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (128/leto 1906), 394. Ljubljana: ZAL).

34

Podjetje zasledimo v Adresarju za Kranjsko iz leta 1912 pod zaznamkom trgovin in obrti

na Kranjskem, in sicer med plakaterji in reklamnimi podjetji.28 V tem času je Peter

Matelič preselil svoj obrat na Škofjo ulico 10. V Adresarju za Ljubljano29 istega leta pa

najdemo celo njegov oglas.30

Slika 5.3.1: Oglas podjetnika Petra Mateliča

Vir: Adresar za Ljubljano 1912: 163.

Mateličevo podjetje se je sicer podpisovalo kot Prvo in največje podjetje za plakatiranje

lepakov in reklamno podjetje, rahlo nenavadno pa je, da je isto podjetje oglaševal kot

Zavod za snaženje stanovanj in oken. Slika dobi jasnejšo podobo, ko ugotovim, da je P.

Matelič že leta 1898 registriral omenjeno obrt.31 Iz tega lahko sklepam, da zgolj neke

vrste nepremičninska agencija zanj ni bila dovolj dobičkonosen posel in je tekom let

preusmeril svojo dejavnost v oglaševanje.

Leto kasneje, natančneje 30. septembra 1913, sta obe obrti črtani iz obrtnega registra.

____________________ 28 Adresar za Kranjsko 1912: 45. 29 Podjetje je bilo zavedeno med zavodi za plakatiranje, tudi tokrat z novim sedežem na Škofji ulici 10, poleg

pa je pripisana tudi telefonska številka (155). 30 Podjetje je ponujalo posredovanje za nakup in prodajo hiš, zemljišč in stanovanj. Priporočalo se je tudi za

druge obrti (slika 5.3.1). 31 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (149/leto

1898), 201. Ljubljana: ZAL.

35

5.4 Anton Karbl, reklamno podjetje

Drugega julija 1906. leta je avstrijski

državljan Anton Karbl pri Trgovski in obrtniški

zbornici v Ljubljani zaprosil za obrtni list,32

čeprav je bival v takratnem okolišu Štajerske

oblasti. Dobra dva meseca kasneje,

natančneje 13. septembra, mu je ljubljanska

oblast obrtni list za reklamno podjetje tudi

podelila ter ga vpisala v obrtni register pod

zaporedno številko 153.

Karbl je opravljal obrt kar doma, in sicer na

Cerkveni ulici 21 v Muti. Vendar ne za dolgo.

Že 1. februarja naslednjega leta, v letu

njegovega abrahama, je reklamno podjetje

zaprl, poslovno pot pa še istega leta (1907)

nadaljeval s plakatiranjem.

5.5 Fran Perdan in Fran Perdan mlajši

24. maja 1907 je na Gosposki ulici 3 odprl svojo obrt plakatiranja oznanil tudi Fran

Perdan.33 Vendar je pomembnejši kot on sam njegov sin Fran Perdan mlajši, ki se je tako

kot oče tudi sam ukvarjal s plakatiranjem oznanil, obenem pa bil namestnik očetovega

podjetja.

Prav to podjetje najdemo v različnih adresarjih. V Adresarju za Kranjsko 1912, za

Ljubljano 1912 in Adresarju za Slovenijo 1923 je Fran Perdan ml. naveden med obrtniki,

ki se ukvarjajo s plakatiranjem.

Njegov prispevek k razvoju oglaševalskih agencij je večjega pomena, saj je 3. februarja

1909 kot obrt registriral reklamno podjetje (in plakatiranje oznanil) v Novem mestu.34

Slabo desetletje kasneje (16. julija 1917) je Perdan mlajši zaprl svoj obrat, medtem ko je

____________________ 32 Iz obrtnega lista je razvidno, da spada reklamno podjetje pod prosto obrtno vrsto številka 345, tj. stroka

reklama, plakaterstvo in anonce (AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 169. Ljubljana: ARS) (slika 5.4.1).

33 Sprva se je verjetno srečeval z nemalo težavami, saj so mu obrt zarubili kar dvakrat: 26. novembra 1908 in 18. januarja naslednje leto. Izbris iz obrtnega registra je beležen na dan 9. junij 1921 (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (74/leto 1907), 423. Ljubljana: ZAL).

34 Obrt je registrirana na ime Fran Perdan jun. (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (14/leto 1909), 22. Ljubljana: ZAL).

Slika 5.4.1: Obrtni list reklamnega podjetja Karbl Antona

Vir: ARS.

36

očetovo podjetje obratovalo še nadaljnja štiri leta.

5.6 Alojzij Smole

Reklamno podjetje in obrt plakatiranja oznanil je registriral 6. julija 1907.35 Obrt je

opravljal na Krojaški ulici 6 v Ljubljani. Ljubljanski magistrat mu je leta 1908 dodelil

prisilnega upravitelja Petra Mateliča. Še istega leta je Smole ponovno prevzel upravljanje

svoje obrti. Naslednje leto mu je bil ponovno dodeljen prisilni upravitelj, tokrat Fran

Kristan. Obrtni register ne beleži ponovnega Smoletovega prevzema obrti, zato lahko

sklepamo, da jo je nadalje vse do 14. marca 1928vodil Fran Kristan.

5.7 Fran Smole

Na Šalenburgovi ulici 6 v Ljubljani je 7. aprila 1908 odprl enako obrt tudi Fran Smole.36

Pomanjkanje podatkov mi ne dovoljuje, da bi med Franom in Alojzijem lahko vzpostavila

kakršnokoli sorodstveno vez. Posel najverjetneje tudi zanj ni bil dovolj donosen, saj je že

naslednje leto, 2. junija leta 1909, obrt zaprl.

5.8 Štefan Weilgony

Dejavnost oglaševalskih agencij oz. njenih predhodnih oblik reklamiranja je obsegala

številne podvrste. Med njimi zasledimo tudi obrt nabiranja in razširjanja oznanil, kar

pomeni, da so tovrstne registrirane obrti sprva pridobivala razna podjetja za oglaševanje,

nato pa njihove oglase oz. oznanila širila po različnih domačih in tujih medijih. Obseg

medijev je bil povečini odvisen od obrtnikovih poznanstev.

Razmeroma dolgo se je v Ljubljani s tovrstno obrtjo ukvarjal Weilgony Štefan.37 Obrtni

register šteje polnih dvajset let njegovega delovanja, vendar, žal, ni zaslediti nikakršnih

Weilgonyjevih uspehov.

____________________ 35 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 9. Prosti rokodelski obrt III./3, 12. 8. 1885–31. 12. 1907, (104/leto

1907), 427. Ljubljana: ZAL. 36 Smole Fran, reklamno podjetje in plakatiranje oznanil (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti

rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (43/leto 1908), 7. Ljubljana: ZAL). 37 Obrtni list za dejavnost nabiranja in razširjanja oznanil je Weilgony pridobil že 28. decembra 1908,

opravljal jo je na Poljanski cesti 20 (Novi Vodmat) v Ljubljani vse do 15. februarja 1929, ko je bila obrt črtana iz registra (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (13/leto 1909), 22. Ljubljana: ZAL).

37

5.9 Adolf Švara, reklamno podjetje

Nič kaj slabše ni šlo Švarinemu reklamnemu podjetju.38 Polnih dvajset let, z izjemo

začasne ustavitve leta 1916, je njegovo podjetje delovalo na Kolodvorski 2 v Ljubljani.

5.10 Fran Parkelj

Parkelj je odprl reklamno podjetje in obrt plakatiranja oznanil 9. junija 1909, kar je en

teden po zaprtju enake obrti Frana Smoleta.39 Najverjetneje je Parkelj prevzel Smoletovo

obrt, saj je nadaljeval z obrtjo na isti lokaciji, tj. Šalenburgovi ulici 6 v Ljubljani. Poleg

reklamiranja se je Parkelj ukvarjal tudi s »snaženjem« oken in stanovanj, kar priča o

dejstvu, da reklamiranje v tistih časih le ni bilo dovolj donosno. Obe dejavnosti je

začasno ustavil sredi julija 1915, vendar je z njima vsaj formalno nadaljeval vse do leta

1929, ko sta naposled črtani iz registra.

Podjetje zasledimo v številnih adresarjih, naslovnikih in drugih imenikih. V Adresarju za

Kranjsko 1912, Adresarju za Ljubljano 1912 in Adresarju za Slovenijo 1921 je Parkelj

vpisan med obrtnike, ki se ukvarjajo s plakatiranjem. V naslednjih nekaj letih je očitno

dajal večji poudarek na oglaševanje, saj je v Adresarju za Slovenijo iz leta 1923 že

vpisan med reklamne zavode.

Že leta 1927 je Parkelj svojo obrt ponovno vpisal v kasnejši obrtni register, tokrat le z

dejavnostjo reklamnega podjetja in plakatiranja ter s spremenjenim sedežem obrata na

Tavčarjevi ulici 2.40 Najverjetneje je bilo to tudi vodilno podjetje v času obratovanja, saj

je kljub začasni ustavitvi med vojno delovalo od leta 1909 pa vse do 7. oktobra 1944, ko

se je tudi izbrisalo iz registra.

5.11 Emil Navinšek

Dopolnilne dejavnosti reklamnemu podjetju je opravljal tudi Emil Navinšek. 25. marca

1909 je na Krakovskemu nasipu 10 registriral obrt s sledečo dejavnostjo: reklamno

podjetje, preskrbovanje oznanil v časopisih in posredovanje pri naročanju in oddaji

časopisov naročnikom.41 Obseg dejavnosti je najverjetneje tudi razlog za dve desetletji

____________________ 38 9. februarja 1909 se je podjetje vpisalo v obrtni register, bilo začasno ustavljeno 1. julija 1916 in črtano iz

registra 20. februarja 1929 (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (16/leto 1909), 22. Ljubljana: ZAL).

39 8. junija 1909 je Parkelj registriral dejavnost snaženja oken in stanovanj, dan kasneje pa reklamno podjetje in plakatovanje oznanil. 26. februarja 1929 sta bili obrti izbrisani iz obrtnega registra (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (82–83/leto 1909), 32. Ljubljana: ZAL).

40 Parkljevo reklamno podjetje je za opravljanje dejavnosti prejelo tudi obrtno dovoljenje št. 17597 z dne 9. julija 1909 (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 68. Obrtni register Ljubljana IV., 1923–1936, (1563/leto 1927), 313. Ljubljana: ZAL).

41 Navinškova obrt se je iz registra izbrisala 4. decembra 1929 (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (94/leto 1909), 33. Ljubljana: ZAL).

38

dolgo obratovanje.

5.12 Marija Wider

Uspešnega leta 1909 naj omenim še Marijo Wider iz Ljubljane, ki je prva registrirala

anončno pisarno.42 Upravljala jo je še nadaljnji dve desetletji, sprva na Levstikovi ulici 2,

kasneje na Frančiškanski ulici 8. Njeno obrt zasledimo v Adresarju za Kranjsko iz leta

1912, navedeno med anončne pisarne.43 Enak zapis se pojavi tudi v Adresarju za

Ljubljano 1912.

5.13 Edvard Kristan

Od januarja 1911 in nadaljnji slabi dve leti je Kristan vodil anončno pisarno in obrt

nabiranja inseratov.44 Sedež obrti je prijavil na Kolodvorski ulici 41 v Ljubljani, leto

kasneje je obrt preselil na Sodno ulico 9. Tudi Kristanovo obrt najdemo v Adresarju za

Kranjsko 1912 ter Adresarju za Ljubljano 1912, v obeh primerih med anončnimi

pisarnami.

5.14 Milan Mulley

25. julija 1911 je Mulley registriral tri obrti, ki jih je opravljal na Sodni ulici 4 v

Ljubljani.45 Poleg obrti upravljanja hiš, zemljišč in nepremičnin ter trgovske agenture

zasledimo tudi anončno in reklamno podjetje. Še istega leta so Mulleyeve obrti prešle v

likvidacijo ter se navsezadnje 26. septembra 1912 tudi izbrisale iz obrtnega registra.

Pred tem, natančneje 20. avgusta 1911, je Mulley pri Zbornici za trgovino, obrt in

industijo v Ljubljani prijavil podjetje Pisarna Universalagenture M. Mulley.46

Dejavnost podjetja je med drugim obsegala tudi ekspedicijo in upravljanje anonc ter

____________________ 42 Marija Wider, stanujoča na Wolfovi ulici 5, je upravljala anončno pisarno med 12. oktobrom 1909 in 14.

februarjem 1929 (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (128/leto 1909), 38. Ljubljana: ZAL).

43 Adresar za Kranjsko 1912: 32. 44 Obrt je registriral 23. januarja 1911, decembra 1912 pa beležimo prenehanje dejavnosti (Zbirka

rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1. 1. 1908–27. 2. 1919, (14/leto 1911), 70. Ljubljana: ZAL).

45 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 11. Prosti rokodelski obrt III./5, 1.1.1908–27.2.1919, (79–81/leto 1911), 81. Ljubljana: ZAL.

46 Podjetje je bilo vpisano v ljubljanski register trgovskosodno protokoliranih družabnih tvrdk (v nadaljevanju register družabnih tvrdk). Dejavnost je obsegala »placiranje koncesioniranih obrti, blagovno zastopstvo in trgovska naročila, izkazovanje trgovskih faktur, administracijo entitet, poravnavanje insolome in konkurzov, posredovanje hipotekarnih posojil in osebnega kredita, ekspedicijo in upravljanje anonc ter uvajanje reklame« (AS 448. TOI/244, (230), 188. Ljubljana: ARS).

39

uvajanje reklame. Kot lastnik podjetja je bil na pravni podlagi zapisan Milan Mulley,

trgovec iz Ljubljane, Blaž Kamenšek pa je bil imenovan kot prokurist podjetja.

Z 31. oktobrom 1911 je v podjetje kot drugi lastnik vstopil Miro Kamenšek, zasebni

uradnik v Ljubljani. Podjetje je postalo javna trgovska družba in se glasilo Pisarna

Universal agenture Mulley in Kamenšek. Dejavnost družbe se rahlo okrni, vendar ne

na škodo oglaševalskih poslov.47

Med drugimi je podjetje Universal izdalo tudi Adresar za Kranjsko leta 1912. Poleg

uporabnih informacij o takrat delujočih trgovinah in obrteh na Kranjskem najdemo tudi

dva oglasa omenjenega podjetja.48

Slika 5.14.1: Oglas Pisarne Universal

Vir: Adresar za Kranjsko 1912: 112.

____________________ 47 Blagovno zastopstvo in trgovska naročila, administracija entitet, ekspedicija in upravljanje anonc ter

uvajanje reklame (AS 448. TOI/244, (230), 188. Ljubljana: ARS). 48 Družba Universal je bila vpisana med anončne pisarne in reklamna podjetja. V oglasih je bila navedena

celotna ponudba družbe (sliki 5.14.1 in 5.14.2).

40

Slika 5.14.2: Oglas pisarne Universal

Vir: Adresar za Kranjsko 1912: 145.

Podjetje je zapisano tudi v Adresarju za Ljubljano 1912 med anončnimi pisarnami.

16. januarja 1913 sta Mulley in Kamenšek opustila dejavnost.

5.15 Aloma Company

Kmalu po I. svetovni vojni je zaživela največja slovenska oglaševalska agencija prve

polovice 20. stoletja. Predhodnica družbe Aloma Company je bila obrt Alojzija Mateliča.

17. junija 1919 je registriral anončno pisarno s sedežem na Kongresnem trgu 3 (slika

5.15.1).49

Slika 5.15.1: Oglas razkriva Alomino predhodnico

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (21), 2.

___________________ 49 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (97/leto 1919), 11. Ljubljana: ZAL.

41

Iz spisov je razvidno, da je v poslovni svet povabil tudi svojega brata Miroslava, ki mu je

kmalu zaupal poslovodstvo nad anončno ekspedicijo, sam pa kot njen lastnik bdel nad

obrtjo.

Januarja 1921 je Alojzij odprl še trgovino50 z galanterijskim blagom in papirjem na

debelo, s katero je oskrboval lastno anončno pisarno in ostala takrat delujoča podjetja, ki

so se pri oglaševanju srečevala s potrebo po tem blagu.

Med ohranjenimi imeniki najdemo Telefonski imenik mesta Ljubljane iz leta 1920, ki ga je

izdala Anončna ekspedicija Al. Matelič.51 Imenik ponuja spisek telefonskih naročnikov ter

različne informacije o obstoječih obrteh. Med anončnimi ekspedicijami, poleg lastne,

omenjajo tudi Anončni in informačni zavod Draga Beseljaka.

Alojzij Matelič je 11. marca 1921 pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani

registriral družbo, vpisal pa jo je tudi pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo.

Poimenoval jo je Aloma Company, anončna, reklamna, nakupovalna in prodajna

družba z o. z., sedež katere je bil na Kongresnem trgu 3 v Ljubljani.52

Družba je temeljila na notarskem zapisu družabne pogodbe53 z dne 17. februarja 1921,

sklenjene za dobo desetih let oz. do 31. decembra 1930, na podlagi katere je bil Alojzij

Matelič tudi imenovan za lastnika. Družba je imela poleg lastnika še dva družabnika, in

sicer Alojzijevega brata Miroslava Mateliča in trgovca Bogomirja Lovšina.

Aloma Company je opravljala vse običajne posle anončne ekspedicije in reklamnega

podjetja, registrirano pa je imela tudi dejavnost nakupa in prodaje reklamnega

galanterijskega blaga in papirja. Posledično se je družba delila na dva oddelka; anončni

in reklamni oddelek s poslovodjo Miroslavom Mateličem na čelu ter trgovski oddelek, ki

ga je vodil Bogomir Lovšin.

Osnovni kapital družbe je znašal takratnih 500.000 kron. 300.000 kron je vplačal njen

lastnik, poslovodji pa po 100.000 kron. Iz družabne pogodbe je razvidno, da je od čistega

dobička anončnega in reklamnega oddelka pripadalo Alojziju Mateliču 75 odstotkov,

preostala četrtina bratu Miroslavu, medtem ko se je čisti dobiček trgovskega oddelka delil

sledeče; 90 % Lovšinu, preostalih 10 odstotkov lastniku.

____________________ 50 Trgovina je delovala med 29. januarjem 1921 in 11. januarjem 1929. Dva meseca po odprtju družbe

Aloma Company se je trgovina selila na Poljansko 12, najverjetneje, ker ni sovpadala z ostalimi dejavnostmi (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (113/leto 1921), 184. Ljubljana: ZAL).

51 Matelič je obrt najpogosteje podpisoval z Anončna ekspedicija Al. Matelič. V Telefonskem imeniku mesta Ljubljane 1920 je omenjena obrt zapisana kar petkrat (pod črko A; Anončna ekspedicija Al. Matelič, pod črko R; reklame vseh vrst ipd.). Al. Mateličeva obrt je zapisana tudi v Adresarju za Slovenijo 1921 med anončnimi pisarnami in plakaterji.

52 LJU-88. RGC I., (58), 118. Ljubljana: ZAL. AS 448. TOI/245, (436), 265. Ljubljana: ARS. 53 LJU-88. RGC I. 118, Knj. pril. I. (121), Notarska družabna pogodba 17. 2. 1921. Ljubljana: ZAL.

42

Hkrati z družbo Aloma Company se je odvijala tudi zgodba obrti. Z odprtjem družbe je

Alojzij zaprl anončno pisarno, namesto nje pa je v obrtni register vpisal družbo Aloma

Company, saj je zanjo pridobil obrtna dovolila. Ljubljanska oblast mu je 16. februarja

1922 podelila obrtne liste za anončno pisarno, adresno pisarno in plakatersko obrt.54

Tudi registracija obrti je za svoje opravljanje zahtevala t. i. namestnika.55 Za vse tri

registrirane obrti je do 7. marca 1925 skrbel Alojzij Matelič. S tem dnem pa je obveznost

preložil na Josipa Rozmana. 19. septembra 1927 se je vloga namestnika podelila Gorazdu

Vladimirju, ki je obrti vodil vse do 8. marca 1948, ko se je Alomo izbrisalo iz obrtnega

registra.

Dokaz, da je bila Aloma Company v tistem času največja oglaševalska agencija, ki je

poleg mnogih poslovodij in družabnikov zaposlovala56 tudi delojemalce, priča zapisnik o

potrjenih delavskih spričevalih. Med 1. decembrom 1921 in 20. decembrom 1922 si je pri

Alomi služil kruh Franc Tomažin (slika 5.15.2).57 O njegovih delovnih nalogah žal ni

podrobnejših podatkov, vendar je dovolj že samo dejstvo, da je ta zapis edini med

ohranjenimi zapisniki med delodajalci oglaševalske stroke.

Slika 5.15.2: Oglas za zaposlitev kadra

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (28), 6.

____________________ 54 Aloma Company je bila vpisana v dva obrtna registra, ker je z dolgim obratovanjem zaobsegla obe obdobji

(Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (231–233/leto 1922), 265. Ljubljana: ZAL; Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 68. Prosti obrt IV., 1923–1936, (1608–1610/leto 1932), 322. Ljubljana: ZAL; AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 365, 367–368. Ljubljana: ARS).

55 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list IV., 4493/25. Ljubljana: ARS; Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (231/leto 1922), 265. Ljubljana: ZAL.

56 Potrebo po delovni sili je javno objavila z oglasom (slika 5.15.2). 57 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 46. Zapisnik o potrjenih delavskih spričevalih II., (22/leto 1922), 15.

Ljubljana: ZAL.

43

Slika 5.15.3: Delovno spričevalo Franca Tomažina

Vir: ZAL.

4. septembra 1922 se je družba Aloma povezala s podružnico Slavenske banke v

Ljubljani, sklepamo lahko, da zaradi likvidnostnih težav. Iz tega je sledilo, da sta k Alomi

pristopila družbenika dr. Vekoslav Kisovec, prokurist podružnice Slavenske banke, in

bančni uradnik Evgen Lovšin. Njun vložek je povečal osnovni kapital družbe na skupno

vsoto 900.000 kron.

To pa tudi niso vse spremembe, ki so bile vpisane v notarski zapisnik58 z dne 4.

septembra 1922. Dodaten človeški in materialni kapital sta prispevala k širjenju

dejavnosti. Poleg oglaševalskih aktivnosti je odslej Aloma Company skrbela tudi za

snovanje trgovskih družb, preskrbo stanovanj in obrtnih lokalov, oskrbo potnikov in

turistov glede prehrane, zastopstvo tujih držav in preskrbo vizumov, organizacijo javnih

prireditev (koncertov, predstav, razstav, športnih prireditev) in društvenih izletov.

Opravljala je tudi dejavnosti potovalne in adresne pisarne ter posredovala pri nakupu in

prodaji nepremičnin.

V drugem notarskem zapisu59 z dne 4. septembra 1922 je razviden odstop Bogomirja

Lovšina in prenos poslovnega deleža na Evgena Lovšina. S tem postane Evgen Lovšin

poleg Alojzija Mateliča in Vekoslava Kisovca tretji poslovodja Alome Company, medtem

ko so za družabnike imenovani Alojzij in Miroslav Matelič ter podružnica Slavenske banke

v Ljubljani.60

Med različnimi spisi, notarskimi zapisi in družbenimi pogodbami pa mi je uspelo izbrskati

tudi Alomino bilanco stanja z dne 31. decembra 1922 (slika 5.15.4).61

____________________ 58 Družbena pogodba se je po novem sklepala za nedoločen čas (LJU-88. RGC I. 118, Knj. pril. I. (121a),

Notarski zapis (1385) 4. 9. 1922. Ljubljana: ZAL). 59 LJU-88. RGC I. 118, Notarski zapis (1384) 4. 9. 1922. Ljubljana: ZAL. 60 LJU-88. RGC I. 118, Seznam poslovodij 4. 9. 1922 in Lista družabnikov 4. 9. 1922. Ljubljana: ZAL. 61 LJU-88. RGC I. 118, Bilanca 31. 12. 1922. Ljubljana: ZAL.

44

Slika 5.15.4: Bilanca stanja družbe Aloma za leto 1922

Vir: ZAL.

Iz bilance je razvidno, da je bila družba Aloma Company v svojem delovanju precej

aktivna. Če sklepam po višini vloženega kapitala, ki je znašal 900.000 kron, so aktivnosti

na letni ravni znašale skoraj polovico tega zneska. Problem neplačevanja, s katerim se

srečujejo tudi današnja podjetja, je očitno tudi Alomi predstavljal velike likvidnostne

težave, zaradi katerih se je morala zadolževati pri drugih posojilodajalcih in za to

plačevati ogromne obresti.

Naslednja štiri leta je bila lastniška struktura Alome zelo pestra. 5. julija 1923 je izstopil

Evgen Lovšin, družbi pa se je pridružil Adolf Ribnikar, zasebnik iz Ljubljane.62 24.

septembra istega leta je Alomo zapustil še Kisovec, njegovo mesto poslovodje pa nasledil

Rudolf Rozman, ki je bil do tedaj šef knjigovodstva poštnega čekovnega urada v

Ljubljani.63 Iz seznama poslovodij je torej razvidno, da so od tega dne dalje (tj. 24.

septembra 1923) Alomo vodili tri poslovodje, in sicer Alojzij Matelič, Adolf Ribnikar in

Rudolf Rozman.64

K družbi je 18. aprila 1924 pristopil Vaso Suyer, prokurist podružnice Slavenske banke v

Ljubljani, od nje pa se je poslovil Adolf Ribnikar. Na seznamu poslovodij se je Suyerjevo

ime vpisalo na mesto Ribnikarja.65

Zapisnik66 s seje občnega zbora 24. novembra 1924 potrjuje otvoritev podružnice Alome

Company v Beogradu.

____________________ 62 LJU-88. RGC I. 118, Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 5. 7. 1923. Ljubljana: ZAL. 63 LJU-88. RGC I. 118, Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 24. 9. 1923. Ljubljana: ZAL. 64 LJU-88. RGC I. 118, Seznam poslovodij 24. 9. 1923. Ljubljana: ZAL. 65 LJU-88. RGC I. 118, Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 18. 4. 1924. Ljubljana: ZAL. 66 LJU-88. RGC I. 118, Zapisnik seje občnega zbora 24. 11. 1924. Ljubljana: ZAL.

45

Slika 5.15.5: Oglas za podružnico v Beogradu

Vir: Jugoslovanska borza 1923: (1), 10.

Po trditvah poslovodje Suyerja se je podružnica formalno vpisala v trgovski register v

Beogradu že leta 1922, vendar tega zaznamka še niso vpisali v trgovski vpisnik pri

Deželnem sodišču v Ljubljani. Predlog je bil na seji soglasno sprejet.67

Slika 5.15.6: Oglas za podružnico v Zagrebu

Vir: Jugoslovanska borza 1923: (1), 10.

____________________ 67 V Adresarju i trgovačkem putokazu za kraljevinu S.H.S. iz leta 1922 zasledimo zanimiv podatek, da ima

Aloma Company že vzpostavljeno in delujočo podružnico v Zagrebu, in sicer na Dugi ulici 33. Podružnica je zapisana pod dejavnostjo oglaševanja in nabiranja oglasov. Med ohranjenimi dokumenti družbe pa žal ni uradnih evidenc o podružnici v Zagrebu (Adresar i trgovački putokaz za kraljevinu S.H.S. 1922: 59). Kot dokaz, da je podružnica le obstajala, prilagam oglas (slika 5.15.6).

46

Ista seja pa se je usodno končala za Alojzija Mateliča. Za pomembnejši odstop smatram

slednjega. Sklep občnega zbora družabnikov je z večino glasov odpoklical idejnega

ustanovitelja in lastnika Alome Company, Alojzija Mateliča. Kot razlog za njegov odstop

so navedli Mateličevo poslovanje družbe, ki je vodilo v izgubo v vrednosti 60.000 kron.

Mateličevo ravnanje je bilo namerno in proti volji ostalih poslovodij, saj se je želel hitro, a

nepošteno okoristiti.68 Seznam poslovodij na dan 25. novembra 1924 je tako štel le

Rozmana in Suyerja.69 Spomnim naj le, da je Alojzij ostal Alomin družabnik, kar mu je

omogočal vložen poslovni delež.

15. novembra 1925 je Aloma zaprosila za obrtno dovoljenje dodatne obstranske obrti, ki

sicer ni bila povezana z oglaševalskimi aktivnostmi, vendar jo omenjam, ker je z njo

zaposlila novega delavca. Informacijska pisarna, ki je nudila informacije o kreditnih

razmerah, sicer ni potrebovala koncesije za opravljanje obrti, vendar je morala biti zanjo

imenovana usposobljena oseba. Zahtevam je navidezno ustrezal Jože Rozman.70

Najverjetneje se je Rozman pred prihodom na Alomo izdajal za visoko usposobljenega

strokovnjaka, kar se je kasneje izkazalo za nasprotno (več v nadaljevanju).

Notarski zapis71 občnega zbora z dne 21. avgusta 1926 razkriva soglasno odstopitev

družabnika Vase Suyerja. Omenjeno je tudi, da se za poslovanje Alome niti ni zanimal.

Prisotni so se dotaknili tudi finančnega stanja družbe, ki je razkrival slabo poslovanje. Kot

razlog so navedli visoke obresti, notranje nesporazume in družabniške spore. Poleg tega

pa je piko na i dodal še strokovno neusposobljen knjigovodja Jože Rozman, ki je bil sicer

vešč papirjev v odvetniški pisarni, vendar to ni bilo dovolj za prevzem knjigovodstva.

Njegova usoda na Alomi žal ni znana, sklepam lahko le, da je bila kariera dokaj kratka.

Družbo je dalje vodil Rudolf Rozman kot edini poslovodja, kar je razvidno tudi iz seznama

poslovodij z dne 28. avgusta 1926.72

Podružnica Slavenske banke v Ljubljani je 20. oktobra 1927 sestavila odstopno pogodbo

in jo na seji občnega zbora (4. decembra) vložila v obravnavo, kjer je bila tudi potrjena.

Poslovodja Rudolf Rozman je nato obvestil Deželno sodišče v Ljubljani, da je Slavenska

banka odstopila poslovni delež Maksu Hrovatinu, tiskarju iz Ljubljane.73 Lista družabnikov

razkriva poslovne deleže, razdeljene med Alojzija Mateliča, Miroslava Mateliča in Maksa

Hrovatina.74 Alojzij si je lastil preračunanih 60.000 dinarjev vložka, Miroslavova vloga je

____________________ 68 LJU-88. RGC I. 118, Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 25. 11. 1924. Ljubljana: ZAL. 69 LJU-88. RGC I. 118, Seznam poslovodij 25. 11. 1924. Ljubljana: ZAL. 70 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 174. Ljubljana: ARS. 71 LJU-88. RGC I. 118, Knj. pril. I. (121b), Notarski zapis (5025) 21. 8. 1926. Ljubljana: ZAL.

Odstop Suyerja je potrjen v notarskem zapisniku javljanja sprememb (LJU-88. RGC I. 118, Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 28. 8. 1926. Ljubljana: ZAL).

72 LJU-88. RGC I. 118, Seznam poslovodij 28. 8. 1926. Ljubljana: ZAL. 73 LJU-88. RGC I. 118, (21) 4. 11. 1927. Ljubljana: ZAL. 74 LJU-88. RGC I. 118, Lista družabnikov 4. 11. 1927. Ljubljana: ZAL.

47

znašala 40.000 dinarjev, Maksova pa kar 125.000 dinarjev oz. prejšnjih 500.000 kron,

prenesenih od Slavenske banke. Hrovatin na občnem zboru družabnikov 30. januarja

1928 prenese polovični poslovni delež na novega družabnika Rudolfa Rozmana, ki do

tedaj še nima deleža v Alomi.75

Naposled se je kot družbenik odločil odstopiti Alojzij Matelič. Po sklepu Okrajnega sodišča

v Ljubljani z dne 24. novembra 1928 je svoj poslovni delež prodal Angeli Rozman,

zasebnici iz Ljubljane oz. ženi Rudolfa Rozmana.76 Pa tudi Miroslav ni več dolgo vztrajal v

Alomi. Svoj poslovni delež je prodal Rudolfu Rozmanu, ki je povečal svojo vlogo na

102.500 dinarjev.77

S tem se je končala poslovna pot Mateličev, povezana z oglaševanjem. Da na kratko

zaključim njuno zgodbo, saj je njun doprinos k razvoju slovenskih oglaševalskih agencij

velik in zato izrednega pomena za mojo diplomsko nalogo.

V prvem obdobju po izstopu iz Alome njunih imen ni zaslediti. Šele konec leta 1936 je

Miroslav odprl trgovino s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami na drobno.78 Leto

kasneje se mu je pridružil tudi Alojzij, zato sta registrirala skupno podjetje, imenovano

Torpedo.

Na podlagi notarskega zapisa z dne 30. decembra 1935 je razvidno, da so od družbe

odstopili vsi trije družabniki: Makso Hrovatin, Rudolf Rozman ter njegova žena.79

Poslovne deleže so odstopili Rozmanovima hčerama, Rudi Kuhar in Vlasti Rozman, tako

sta si obe lastili polovični delež. Z odstopom Rudolfa z mesta poslovodje sta tudi to

zavzeli Ruda in Vlasta.

Družba je z nekaj aneksi k družbeni pogodbi delovala vse do leta 1936, medtem pa je

zamenjala še dve lokaciji.80 Decembra 1925 se je iz Kongresnega trga 3 selila na

Cankarjevo nabrežje 1, od julija 1927 dalje pa je ostala na Aleksandrovi ulici 2 v

Ljubljani.

Družba Aloma Company in njena predhodnica, obrt Alojzija Mateliča, se pojavljata v

____________________ 75 Prenos poslovnega deleža je zabeležen na obrazcu Premembe pri že vpisani firmi (LJU-88. RGC I. 118,

Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 4. 2. 1928. Ljubljana: ZAL). 76 LJU-88. RGC I. 118, Potrdilo Okrajnega sodišča v Ljubljani 15. 12. 1928. Ljubljana: ZAL. 77 LJU-88. RGC I. 118, Lista družabnikov 28. 5. 1930; Sklep: Prememba pri že vpisani tvrdki 2. 6. 1930.

Ljubljana: ZAL. 78 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 68. Obrtni register Ljubljana IV., 1923–1936, (169/leto 1936), 499.

Ljubljana: ZAL; Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 69. Obrtni register Ljubljana IV./1, 1936–1955, (9/leto 1938), 44. Ljubljana: ZAL.

79 LJU-88. RGC I. 118, Knj. pril. I. (121č), Notarski zapis (1097) 30. 12. 1935; Sklep: Izprememba pri že vpisani firmi 30. 12. 1935; Lista družabnikov 30. 12. 1935 in Seznam poslovodstva 30. 12. 1935. Ljubljana: ZAL.

80 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list IV., 718/26. Ljubljana: ARS.

48

skoraj vseh ohranjenih adresarjih, imenikih in naslovnikih tistega časa.81 V veliki večini

primerov najdemo njune oglase in teh ni malo. Ta vseprisotnost dokazuje vodilni položaj

Alome Company na širšem jugoslovanskem trgu.

Izmed ohranjenih del hrani Kartografska in slikovna zbirka (v NUK) dva primera Alominih

reklamnih plakatov. Izoblikovala je reklamni plakat za slovensko tekstilno podjetje Gričar

in Mejač ter gumarsko industrijo Vulkan iz Kranja.82 Slednji dokazuje, da je Aloma

Company oblikovala oglase tudi za tuje trge. Reklamna plakata je izdelala med letoma

1930 in 1939. Zanimivo pa je, da se v obeh primerih kot avtorica podpisuje na oglasno

sporočilo.

Aloma Company je zaobjemala tudi redakcijo in upravo informativnega lista za trgovino,

obrt in industrijo. Ta je začel izhajati junija 1919 in se je sprva imenoval Jugoslovanski

reklamni list, septembra se je preimenoval v Jugoslovansko borzo. Informativni list je

izhajal dvakrat mesečno vse do leta 1923. Trgovcem, obrtnikom in podjetjem je nudil

koristne informacije glede najprimernejšega oglaševanja, jih k samemu oglaševanju tudi

spodbujal in jim nenazadnje omogočal, da so svoj glas razširili med široko publiko.

Posamezni izvodi Jugoslovanke borze so bili napolnjeni z oglasi najrazličnejših

oglaševalcev. To je omogočalo upravi lista, da je izvode razpošiljala brezplačno in s tem

dosegla najširšo možno publiko.

____________________ 81 V Adresarju za Slovenijo 1923 je navedena pod anončne zavode, plakatiranje in reklamne zavode. Z

dejavnostmi anončnega in reklamnega podjetja, plakatiranja ter inseriranja je zapisana tudi v Adresarju mesta Ljubljane in okolice 1928. Omenja jo tudi Splošni strokovni adresar mesta Ljubljane in okolice 1931, Splošni strokovni adresar Velike Ljubljane 1938, tudi tokrat med anončnimi in reklamnimi podjetji, ter Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933 med delujočimi reklamnimi podjetji in adresnimi pisarnami.

82 Aloma Atelje (1930–1939). Vulkan: Fabrika svih proizvoda od gume. Reklamni plakat. Ljubljana: NUK. Slika 5.15.7. Aloma Atelje (1930–1939). Gričar & Mejač: Konfekcija za dame=gospode in otroke. Reklamni plakat. Ljubljana: NUK. Slika 5.15.8.

49

Slika 5.15.7: Reklamni plakat Vulkan

Vir: Kartografska in slikovna zbirka, NUK.

50

Slika 5.15.8: Reklamni plakat Gričar & Mejač

Vir: Kartografska in slikovna zbirka, NUK.

51

Izločila sem nekaj oglasov, za katere lahko zagotovo trdim, da jih je zasnovala Aloma

Company. Prvi oglas s podpisom Alome je oglas podjetja Svetla ljubljanskega podjetnika

Janka Pogačarja, ki je ponujalo telefonske aparate.83 Oglas je bil prvič objavljen julija

1920 in se še mnogokrat pojavi v kasnejših izdajah (slika 5.15.9).84

Slika 5.15.9: Zasnovan oglas za podjetje Svetla

Vir: Jugoslovanska borza 1920: (13), 8.

Pogačar je bil očitno zadovoljen bodisi z oglasom ali pa odzivom nanj, saj je kmalu

naročil oglase tudi za ostale proizvode (svetila).

Slika 5.15.10: Oglas za svetila

Vir: Jugoslovanska borza 1920: (17), 8.

____________________ 83 Podjetje Svetla je zastopal Janko Pogačar, sodeloval pa je z zagrebškim podjetjem Lovro Effenberger &

Co. 84 V desnem spodnjem kotu črke A na oglasu vidimo Alomin podpis.

52

Slika 5.15.11: Oblikovno spremenjen oglas za svetila

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (3), 2.

Sledila so naročila drugih oglaševalcev. Marca 1921 je Jugoslovanska borza prvič objavila

oglas za podjetje Balkan, ki ga zasledimo še v mnogih poznejših izvodih.

Slika 5.15.12: Oglas za podjetje Balkan

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (11), 1.

53

Kreativne zasnove oglasa si je zamislilo tudi celjsko podjetje Prvan, ki je izdelovalo

kravate. Naročilo je več (oblikovno) različnih oglasov z enakim sporočilom. Prvikrat je bil

oglas objavljen aprila 1921.

Slika 5.15.13: Oglas za podjetje Prvan

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (14), 4.

Slika 5.15.14: Oblikovno spremenjen oglas za kravate

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (16), 4.

54

Leta 1921 so se naročila za oglase bistveno povečala. Med drugim najdemo še oglas za

podjetje Vulkan iz Kranja, ki je naročilo več različno oblikovanih oglasov za gumijaste

podplate, pa oglas za Smoletovo parketno loščilo Blisk in še mnogo drugih.

Slika 5.15.15: Oglas za podjetje Vulkan

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (27), 6.

Slika 5.15.16: Oglas za parketno voščilo Blisk

Vir: Jugoslovanska borza 1921: (30), 6.

5.16 Drago Beseljak, Anončni in informačni zavod

V prvih povojnih letih se je Alojziju Mateliču pridružil konkurent Drago Beseljak. 28.

avgusta 1919 je Beseljak registriral anončno pisarno v obrtnem registru.85 Slednja je

oglaševala svojo ponudbo v Telefonskem imeniku mesta Ljubljane iz leta 1920.86

Beseljakov anončni zavod se je priporočal za naročilo oglasov v različne domače in tuje

časopise, ob tem pa nudil brezplačen prevod v tuje jezike.

____________________ 85 Obrt anončne pisarne je iz obrtnega registra izbrisal 30. aprila 1927, kar pa ne pomeni, da je Beseljak

povsem prekinil z oglaševalskimi dejavnostmi, saj je bil še vedno aktiven v anončnem zavodu, ki ga je pred tem registriral kot družbo (Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (354/leto 1919), 63. Ljubljana: ZAL).

86 Telefonski imenik mesta Ljubljane 1920: 17.

55

Anončno pisarno je vodil sam na Cankarjevem nabrežju 5 vse do 1. marca 1921, ko je

kot drugi lastnik vstopil Konrad Korybut - Daszkiewicz in podjetje sta registriraaa kot

javno trgovsko družbo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. 9. aprila istega

leta se je podjetje Anončni in informačni zavod Drago Beseljak in drug vpisalo v

Trgovski vpisnik s sedežem na Cankarjevem nabrežju 5 v Ljubljani.87 Istega dne se je

podjetje vpisalo tudi v ljubljanski register družabnih tvrdk pri Zbornici za trgovino, obrt in

industrijo v Ljubljani.88 Dejavnost podjetja je obsegala anončno ekspedicijo, kreditne

informacije ter urejanje, izdajanje in razpečevanje periodične naslovne knjige trgovcev in

obrtnikov z naslovom Adresar za Slovenijo. Slednji je doživel dve izdaji, leta 1921 in

1923.

V obeh adresarjih so lastno podjetje zapisali med takrat delujoče anončne pisarne na

Kranjskem. Adresarja pa omenjam tudi zato, ker se je v njiju oglaševal Beseljakov

zavod.

Slika 5.16.1: Oglaševana ponudba Anončnega in informačnega zavoda Draga Beseljaka

Vir: Adresar za Slovenijo 1923: 16.

____________________ 87 Iz ohranjenih spisov zasledim, da je Beseljak stanoval na Železniški ulici 165, Korybut - Daszkiewicz pa je

bil pred tem po poklicu civilni inženir. Kot zanimivost še podatek o občni pristojbini, za katero je bila družba obdavčena, in je znašala 532,80 kron letno (LJU-88. RGA IV. 15 (727). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGA IV. 15, Poziv k priglasitvi firme 21. 12. 1920 in Predlog za vpis tvrdke 8. 3. 1921. Ljubljana: ZAL).

88 AS 448. TOI/245, (440), 269. Ljubljana: ARS.

56

12. avgusta 1921 sta družabnika oblastem sporočila spremenjeno lokacijo družbe, ki sta

jo preselila na Sodno ulico 5. 89

Že 1. oktobra istega leta sta Beseljak in Korybut - Daszkiewicz sklenila pogodbo, na

podlagi katere je slednji izstopil iz družbe. Beseljak je tako nadaljeval samostojno

poslovno pot, iz česar je sledil prenos podjetja v register trgovskosodno protokoliranih

posameznih tvrdk (v nadaljevanju register posameznih tvrdk) znotraj Zbornice za

trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.90

Beseljak je vodil podjetje brez večjih sprememb vse do 13. aprila 1940, ko je oblastem

podal zahtevo za izbris podjetja iz registra, saj je prenehal s poslovanjem.91

5.17 Franc Rožanc

Med manjšimi obrtniki naj omenim še anončno pisarno Franca Rožanca, registrirano 30.

septembra 1919, ki jo je vodil skupaj s komisijsko trgovino na Sostrski 10/II.92 Ne ob eni

niti ob drugi obrti ni dolgo vztrajal, saj je obe hkrati zaprl 14. avgusta naslednje leto.

5.18 Anončni in informačni zavod Vedež

Z veliko gotovostjo lahko trdim, da je okrog leta 1920 deloval tudi Anončni in informačni

zavod Vedež v Mariboru. Med ohranjenimi uradnimi zapisi namreč nisem našla

Vedeževih, zasledila pa sem zapis zavoda med telefonskimi naročniki omrežja Maribor in

lastne tri oglase v Imeniku telefonskih naročnikov na Koroškem, Štajerskem in v

Prekmurju iz leta 1920.

Oglasi razkrivajo ponudbo zavoda, ki je obsegala razpon različnih informacij (informačni

zavod) in sprejemala oglase za vse jugoslovanske in tuje časopise (anončni zavod). Poleg

omenjenih aktivnosti je zavod izdal tudi prej omenjeni imenik.

Zavod Vedež je deloval na Gregorčičevi ulici 6 v Mariboru, njegov zastopnik pa je bil Jos

Simčič.93

____________________ 89 LJU-88. RGA IV. 15, Vpis spremembe zastopništva in sedeža 12. 8. 1921. Ljubljana: ZAL. 90 LJU-88. RGA IV. 15, Predlog 25. 11. 1921. Ljubljana: ZAL; AS 448. TOI/234, (1551), 191. Ljubljana: ARS. 91 LJU-88. RGA IV. 15, Izbris firme 13. 4. 1940. Ljubljana: ZAL. 92 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (360/leto 1919), 64. Ljubljana: ZAL. 93 Vedež je omenjen tudi v Adresarju za Slovenijo 1921, in sicer med anončnimi pisarnami na Štajerskem.

Poleg tega najdemo tudi Vedežev oglas (1921: 9).

57

Slika 5.18.1: Oglaševana ponudba Anončnega in informačnega zavoda Vedež

Slika 5.18.2: Vedeževa oglaševana ponudba (2)

5.19 Leopold Majntinger, Anončni in reklamni zavod Hermes

17. januarja 1921 je Leopold Majntinger pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani

registriral Anončni in reklamni zavod Hermes s sedežem v Gornji Šiški.94 Podjetje se

je tako vpisalo v Trgovski vpisnik, hkrati pa tudi v ljubljanski register posameznih tvrdk.95

Leto in pol kasneje je k podjetju pristopil Roman Golebiowski kot javni družabnik, ki je do

tedaj služil kruh s knjigovodstvom na Starem trgu 19 v Ljubljani.96 S tem je 26. julija

1922 Majntingerjev zavod postal javna trgovska družba. Sledila je sprememba imena

(Anončni in reklamni zavod Apolo R. Golebiowski & Komp.) in pa sedeža podjetja iz

Gornje Šiške v Ljubljano na Stari trg 19.97

Čeprav je že pri samem imenu družbe slutiti, da se je njen ustanovitelj umikal, lahko

slednje potrdimo šele z uradnim obrazcem98 z dne 9. januarja 1923. Majntinger je izstopil

iz družbe, Golebiowski pa postal edini lastnik vse do julija 1923, ko je tudi sam zapustil

podjetje. Anončni in reklamni zavod je prevzel ing. Veljko Nikolić, trgovec iz Ljubljane.99

____________________ 94 LJU-88. RGA III. 117 (650). Ljubljana: ZAL. 95 Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je podjetje sprva vpisano v register posameznih tvrdk, saj je

njen edini lastnik Majntinger (AS 448. TOI/234, (1358), 93. Ljubljana: ARS). 26. julija 1922 je k podjetju pristopil javni družabnik Golebiowski, družba je postala javna in se zato prenesla v register družabnih tvrdk (AS 448. TOI/246, (557), 104. Ljubljana: ARS). Družbo sta nato pol leta vodila oba lastnika. 12. januarja 1923 je iz družbe izstopil Majntinger, podjetje pa se je pod edinim lastništvom Golebiowskega preneslo v register posameznih tvrdk (AS 448. TOI/234, (1676), 253. Ljubljana: ARS).

96 LJU-88. RGA III. 117, Premembe pri že vpisani firmi 29. 7. 1922. Ljubljana: ZAL. 97 Družba Apolo je omenjena v Adresarju za Slovenijo 1923 in Jugoslavenskem informativnem adresarju

1924 pod zaznamkom anončnih in reklamnih zavodov. Zanimivo pa je, da je v slednjem adresarju zapisan tudi Anončni in reklamni zavod Hermes, čeprav je bil v tistem času že preimenovan v Apolo. Slednje pripišem slabši informiranosti.

98 LJU-88. RGA III. 117, Priglasitev k trgovskemu registru 9. 1. 1923. Ljubljana: ZAL. 99 LJU-88. RGA III. 117, Predlog 9. 7. 1923. Ljubljana: ZAL.

Vir: Imenik telefonskih naročnikov na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju 1920: 1.

Vir: Imenik telefonskih naročnikov na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju 1920: 2.

58

Dve leti kasneje (maja 1925) je izstopil tudi Nikolič, lastništvo pa se je preneslo na

Golebiowskega.100 Konec leta 1927 je družba prešla v stečaj in bila naposled 28. avgusta

1928 tudi izbrisana tako iz registra kakor tudi Trgovskega vpisnika.101

5.20 Mihael Mihelič, moderni korespondenčni zavod Mokorez

Slabe pol leta, in sicer med 23. majem in 3. novembrom 1921, je deloval tudi Miheličev

moderni korespondenčni reklamni zavod na Wolfovi ulici 12 v Ljubljani.102 Žal pa te obrti

ne zasledimo v nobenem adresarju niti poslovnem imeniku, najverjetneje zaradi kratkega

roka obratovanja.

5.21 Fedor Fedorovič Leonov

Znotraj oglaševalske stroke pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je zaslediti tudi

prošnjo za obrtno dovoljenje obrti svetlobne reklame.103 Slednjo je 22. decembra 1921 v

odobritev vložil Leonov, po rodu ruski državljan. Vpisal se je v obrtni register in pričel z

delom na Rimski cesti 6 v Ljubljani. Leto in pol kasneje se je odločil razširiti svojo

ponudbo oglaševalskih storitev, zato je odprl še reklamno podjetje.104

Adresar za Slovenijo 1923 omenja Leonovo podjetje pod obrtjo reklamnih zavodov.

Konec leta 1929 je obrt svetlobne reklame sicer zaprl, vendar nadaljeval z reklamnim

podjetjem vse do 27. februarja 1948, ko je bilo podjetje tudi formalno izbrisano iz

obrtnega registra.

Z zaprtjem obrti svetlobne reklame je Leonov podjetje preselil iz Rimske na

Gosposvetsko cesto 5. Selitev dejavnosti je 19. februarja 1930 javil tudi Zbornici za

trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.105

____________________ 100 LJU-88. RGA III. 117, Priglasitev k trgovskemu registru 23. 5. 1925. Ljubljana: ZAL. 101 LJU-88. RGA III. 117, Izbris firme 28. 8. 1928. Ljubljana: ZAL. 102 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (179/leto 1921), 197. Ljubljana: ZAL. 103 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 111. Ljubljana: ARS. 104 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (56/leto 1922), 230. Ljubljana: ZAL;

Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 68. Obrtni register Ljubljana IV., 1923–1936, (17/leto 1933), 378. Ljubljana: ZAL.

105 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list IV., 33. Ljubljana: ARS. Slika 5.21.1.

59

Slika 5.21.1: Sprememba sedeža Leonovega reklamnega podjetja

Vir: ARS.

5.22 Josip Zorman, anončno in reklamno podjetje

Skoraj štiri leta je na Gledališki ulici 2 v Ljubljani ponujal storitve anončnega in

reklamnega podjetja tudi Josip Zorman. 12. marca 1922 je podjetje vpisal v obrtni

register.106 Žal sta datuma odprtja in zaprtja podjetja večji del podatkov, ki nam jih

ponuja uradna zabeležka podjetja v registru.

Zormanovo podjetje je moralo biti v svojih časih izredno aktivno. Leta 1923 je bil v

Adresarju za Slovenijo vpisan med takrat delujoče ljubljanske anončne zavode. Le eno

leto kasneje zasledimo iz oglasa v Jugoslavenskem informativnem adresarju kar tri

»podružnice« Zormanovega podjetja, in sicer v Celju, Splitu in v Beogradu, vendar o

statusu teh podružnic ne morem soditi (slika 5.22.1).

Podjetje se je iz obrtnega registra izbrisalo 12. februarja 1926.

____________________ 106 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 12. Prosti obrti III./6, 1919–1922, (87/leto 1922), 236. Ljubljana: ZAL.

60

Slika 5.22.1: Oglas Zormanovega zavoda s sedežem v Ljubljani in tremi podružnicami

Vir: Jugoslavenski informativni adresar 1924: oglasni del adresarja.

5.23 American, družba z o. z.

Med večjimi podjetji naj omenim družbo American, katere dejavnost je bila sicer

informacijska pisarna, agentura in zastopstvo, vendar je v sklopu le-teh moč najti tudi

dejavnost trgovske reklame v Jugoslaviji in tujini.

Družba je bila ustanovljena107 4. novembra 1922, njene poslovodje pa so bili dr. Riko

Fux, magistratni tajnik, ter trgovca Vladimir Kmet in Franc Veranič.108 Iz sodniških

spisov109 je zaslediti, da se je maja 1924 od družbe poslovil dr. Fux, s čimer je družba

izgubila poslovodjo, njegovo mesto med družabniki pa je bilo zamenjano z Veraničem.

Med ohranjenimi dokumenti družbe American ni zaslediti uradne objave prenehanja

poslovanja, vendar ozirajoč se na listo poslovodij in družabnikov110 iz leta 1924 lahko

trdim, da je to leto tudi njen konec. Družba namreč ni imela nobene poslovodje več. Z

odhodom Fuxa sta ostala le še Kmet in Veranič. Pod prvim imenom je pripisano »umrl«,

pod slednjim »v Ameriki«. Nič bolje ni bilo z družabniki, katerih vloga vendarle ni bila

poslovanje družbe. Izmed štirih sta ostala le še dva (naj spomnim, da sta bila Kmet in

Veranič tudi lastnika poslovnih deležev), večinski lastnik pa je bil izseljen v Ameriko.

Tako je ostal le Bohinjec (njegov poslovni delež je znašal le desetino osnovnega

kapitala), ki pa je že bil zaposlen kot zavarovalniški agent.

___________________ 107 LJU-88. RGC I. 192 (96). Ljubljana: ZAL; AS 448. TOI/246, (570), 117. Ljubljana: ARS. 108 Osnovni kapital družbe je znašal 60.000 kron in predstavljal polovico lastniškega deleža Leona Zakrajška,

slovenskega izseljenca v New Yorku. Najverjetneje je bil ameriški kapital tudi povod za poimenovanje družbe. Preostala polovica lastniškega deleža je bila porazdeljena med dr. Jožeta Bohinjca, zavarovalniškega agenta, ter med poslovodji, Vladimirja Kmeta in dr. Rika Fuxa (LJU-88. RGC I. 192, Sklep: Vpis družbe z omejeno zavezo 14. 10. 1922; Lista družabnikov 14. 10. 1922; Lista poslovodij 14. 10. 1922; Vpis družbe z omejeno zavezo 4. 11. 1922. Ljubljana: ZAL).

109 LJU-88. RGC I. 192, Sklep: Prememba pri že vpisani firmi 13. 5. 1924. Ljubljana: ZAL. 110 LJU-88. RGC I. 192, Lista poslovodij 13. 5. 1924; Lista družabnikov 13. 5. 1924. Ljubljana: ZAL. Sliki

5.23.1 in 5.23.2.

61

Slika 5.23.1: Lista družabnikov družbe American

Slika 5.23.2: Lista poslovodij družbe American

Vir: ZAL. Vir: ZAL.

5.24 Anton Arzenšek in drugovi, družba z o. z.

Prvo podjetje oglaševalske stroke zunaj ljubljanske oblasti je bilo celjsko, ustanovljeno

11. aprila 1923. Družbo so pri Okrožnem trgovskem sodišču v Celju ustanovili Anton P.

Arzenšek, koncesioniran posredovalec za promet z nepremičninami, ter trgovca Karel

Breznik in Franjo Jager.111 Osnovni kapital družbe je znašal 7.500 takratnih dinarjev,

družbena pogodba pa je opredeljevala dejavnost družbe, ki je, poleg Arzenšku že

poznanih poslov nepremičninske agencije, vključevala tudi dejavnost sprejemanja

oglasov za domače in tuje časopise, izvrševanja vsakovrstne reklame in plakatiranja

letakov.112

Septembra 1936 je družba prešla v likvidacijo ter se marca 1937 izbrisala iz celjskega

registra družabnih tvrdk.

____________________ 111 AS 448. TOI/252, (130), 140. Ljubljana: ARS. 112 Podjetje zasledimo v Adresarju za Slovenijo 1921, in sicer med anončnimi pisarnami na Štajerskem.

62

5.25 Oglasni zavod Ivo Sušnik

Čeprav tudi v tem primeru nisem našla uradnih zabeležk podjetja, lahko z veliko

gotovostjo trdim, da je med leti 1923 in 1935 deloval Oglasni zavod Iva Sušnika.

Sušnikov zavod je sprva omenjen v Adresarju za Slovenijo iz leta 1923 med mariborskimi

anončnimi zavodi, kasneje ga zasledimo tudi v Jugoslavenskem informativnem adresarju

iz leta 1924 (anončna ekspedicija in pisarna). Niti Mariborski adresar 1925 ga ne izpusti

med navajanjem takrat delujočih anončnih in reklamnih zavodov.

Leta 1926 je Sušnik celo izdal Splošni mariborski koledar in adresar v lastni založbi.

Zavod se je zapisal med takrat delujoče anončne in reklamne zavode, poleg tega pa nase

opozoril še z oglasom (slika 5.25.1).

Slika 5.25.1: Oglas Sušnikovega zavoda

Vir: Splošni mariborski koledar in adresar 1926: 35.

Sušnik je oskrboval podjetja s pestro oglaševalsko ponudbo. Zagotavljal je oglaševanje v

domačih in tujih časopisih, poleg tega je imel zakupljenih več oglasnih tabel v vseh večjih

industrijskih krajih, ki jih je tržil kot oglasni prostor.

Sedež Sušnikovega zavoda je bil vse do (oz. najkasneje do) leta 1934 na Slovenski ulici

12-1 v Mariboru. Privredni adresar kraljevine Jugoslavije 1934/35 je napravil celoten

63

pregled takrat delujočih, med njimi tudi v oglaševalsko stroko spadajočih, podjetij.

Mednje je uvrstil tudi Sušnikov oglasni zavod na Slovenski cesti 15 v Mariboru.

Sledila je vojna in sklepam lahko, da je to pomenilo konec Sušnikovemu zavodu.

5.26 Teloreklam, družba z o. z.

Izum Teloreklam sekcijskega svetnika (v pokoju) dr. Karla Rieblerja je bil povod, da je

Josip Skalar113, računski nadsvetnik (tudi upokojen) iz Ljubljane, konec leta 1923

ustanovil poimensko enako družbo.114 Skalarjevo podjetje je izkoriščalo izum Teloreklam

v oglaševalske namene; pravzaprav je kar celotna dejavnost slonela na Rieblerjevem

izumu.

Reklamna pisarna je nudila storitve celotnega sklopa tržnega komuniciranja tistega časa

za domač (trg Kraljevine SHS) in tuj trg. Izvrševala je propagando in reklamo za različna

podjetja, skrbela za nakup, izdelavo, prodajo in najem raznoraznih oglasnih produktov

ter posredovala pri vseh ostalih aktivnostih, ki so spadale v oglaševalsko stroko.

Osnovni kapital družbe je znašal 30.000 dinarjev, sedež podjetja je bil na Resljevi ulici

13. Na podlagi zapisa družbe iz Privrednega adresarja kraljevine Jugoslavije 1934/35

lahko trdim, da se je družba do leta 1934 vsaj enkrat preselila. V letih izdaje adresarja je

obratovala na Krekovem trgu 10.

Iz dopisa115 družbe z dne 7. decembra 1940, ki je bil naslovljen na Okrožno sodišče v

Ljubljani, je razvidno, da je družba Teloreklam leta 1935 začasno prenehala z

obratovanjem. Kot razlog za začasno ustavitev dejavnosti so navedli preobremenjenost

poslovodje. Dodali so še, da želijo poslovanje, predvsem reklamne posle, ponovno

zagnati, vendar se ob tem srečujejo z neugodnimi pogoji (tj. II. sv. vojna).

Deželno sodišče so o ne-spremembah obvestili še nadaljnji dve leti, torej lahko sklepam,

da je družba Teloreklam le obnovila poslovanje. Kasnejših dokumentov družbe žal ni

ohranjenih, ne poznamo niti datuma dokončnega zaprtja družbe.

____________________ 113 Skalar je bil sicer edini poslovodja družbe, vendar si je ob ustanovitvi pomagal s finančnimi vložki dr.

Rieblerja in Tovarne električnih žarnic Volta iz Maribora (LJU-88. RGC II. 112, Predlog za vpis družbe 31. 10. 1923; Notarski zapis 31. 10. 1923; Seznam družabnikov 31. 10. 1923; Seznam poslovodij 31. 10. 1923. Ljubljana: ZAL).

114 LJU-88. RGC II. 112 (155). Ljubljana: ZAL; AS 448. TOI/246, (702), 253. Ljubljana: ARS. 115 LJU-88. RGC II. 112, Odgovor na poziv 7. 12. 1940. Ljubljana: ZAL.

64

5.27 Alojzij Smrekar, anončno in reklamno podjetje

Podjetja in obrtniki so morali vsako spremembo v delovanju, bodisi spremembo

dejavnosti, zamenjavo poslovodij ali le spremembo naslova, v pisni obliki javiti

ustreznemu organu. Med temi obrazci najdemo tudi dokument Alojzija Smrekarja,

lastnika anončnega in reklamnega podjetja.116 23. septembra 1924 je javil spremembo

sedeža podjetja. Obrt je preselil iz Spodnje Šiške 312 na cesto Sv. Petra 2/II.

Zagotovo lahko torej trdim, da je Smrekarjevo anončno in reklamno podjetje delovalo že

pred tem datumom, čeprav ni ohranjenih zapisov o registraciji obrti.

5.28 Yugoslave-Express-Reclame Company, družba z o. z., Ljubljana

26. januarja 1925 sta združila poslovno pot inženir Marko Kranjec in upravnik Miro

Jankole, oba iz Ljubljane. Ustanovila sta družbo Yugoslave-Express-Reclame

Company z osnovnim kapitalom 300.000 dinarjev, katere dejavnost je poleg

zastopništva in ekspedicije obsegala nabiranje oglasov, reklamo in plakatiranje.117

Leto in pol kasneje (julija 1926) je od družbe odstopil Kranjec, vodstvo družbe je tako

prevzel Jankole kot edini poslovodja.118 Kmalu zatem je Jankole družbo preimenoval v

Yerc, komercialna družba z o. z., s tem pa ukinil večino oglaševalskih aktivnosti, ki jih

je izvajala njena predhodnica.119 Družba Yerc se je ukvarjala predvsem s komisijsko

prodajo ter z izvozno in uvozno trgovino, izmed oglaševalskih poslov pa je ohranila zgolj

gospodarsko in anončno pisarno za lastne potrebe.

Januarja naslednje leto je sledila še druga sprememba tako imena kot dejavnosti

družbe.120 Efektna banka M. Jankole, družba z o. z. Ljubljana je sicer ohranila vse

dejavnosti družbe Yerc, vendar se je v prvi vrsti ukvarjala z bančnimi posli. Dodatno

širjenje dejavnosti očitno le ni bilo dovolj donosno, saj je družba v oktobru leta 1927

prešla v stečaj in se junija naslednje leto izbrisala iz registra.

____________________ 116 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list IV., 11631/24. Ljubljana: ARS. 117 LJU-88. RGC II. 193 (196). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGC II. 193, Notarski zapis 22. 1. 1925. Ljubljana:

ZAL; AS 448. TOI/247, (772), 21. Ljubljana: ARS. 118 LJU-88. RGC II. 193, Notarski zapis 14. 7. 1926. Ljubljana: ZAL. 119 LJU-88. RGC II. 193, Notarski zapis 7. 8. 1926. Ljubljana: ZAL. 120 LJU-88. RGC II. 193, Notarski zapis 12. 1. 1927. Ljubljana: ZAL.

65

5.29 Ivan Hribar in Bogomil Milko Ivan Hribar

21. februarja 1925 sta Hribarja pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zaprosila za

obrtno dovoljenje, vezano na anončni in reklamni zavod. Aprila jima je ljubljanska oblast

obrtni list121 podelila in njun zavod, Ivan in Milko Hribar, anončni in reklamni zavod,

s sedežem na Aleksandrovi cesti 8 vpisala v register prostih obrti. Poleg tega sta pridobila

koncesijo še za 3 druge obrti, in sicer trgovino s knjigami, potovalno pisarno in

informačni zavod za ponujanje informacij o kreditnih razmerah. Vse tri obrti sta prav tako

aprila 1925 vpisala v register koncesioniranih obrti.122

Mesec kasneje se jima kot družbenik pridruži še dr. Vojteh Strnad, zato so skupaj

ustanovili trgovsko družbo Vera, v katero so združili vse štiri obrti.123 19. maja 1925 se

je družba Vera vpisala v register tvrdk kot obče prometna, informacijska, propagandna in

potovalna pisarna. Med opisom dejavnosti je zaslediti tudi oglaševalske aktivnosti.

Družba je skrbela za domačo gospodarsko propagando v tujini, izdajala razno

oglaševalsko gradivo, sprejemala oglase za različne medije in izvrševala različne

reklamne posle.

23. novembra 1926 je družbo zapustil Strnad, vendar to ni omajalo poslovne poti

Hribarjevih podjetnikov.

Njuno ime se je pojavilo še pri enem podjetju v istem registru. Že novembra 1924 sta

ustanovila podjetje Milko Ivan Hribar in drug, Ljubljana, agentura in komisijska

družba z o. z.124, vendar je med komisijskimi in trgovinskimi aktivnosti zaman iskati

sledi oglaševanja.

Njuna poslovna pot se je zaključila aprila 1933, ko sta izbrisala vse 4 obrti iz obrtnih

registrov, maja 1933 pa sta obe njuni družbi prešli v likvidacijo in se kasneje tudi izbrisali

iz registra tvrdk.

5.30 R. Grajsserja nasl. Hinko Sax

Obstransko dejavnost oglaševanja si je okrog leta 1925 omislil tudi idrijski podjetnik

Hinko Sax. Čeprav tudi v tem primeru nisem zasledila uradnih dokumentov, ki bi se

navezovali na Saxovo podjetje, mi v potrditev trditve služi oglas podjetja v Mariborskem

adresarju iz leta 1925 (slika 5.30.1).125

____________________ 121 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 134. Ljubljana: ARS. 122 Zbirka rokopisnih knjig Cod XX., 55. Koncesionirani obrti, 1892–1932, (1808–1810/leto 1925), 89–90.

Ljubljana: ZAL. 123 Vera, trgovska družba z o. z., obče prometna, informacijska, propagandna in potovalna pisarna je bila

ustanovljena z osnovnim kapitalom 15.000 dinarjev. Njene poslovodje so bili Ivan Hribar, minister n. r. (na razpoloženju), in njegov sin, trgovec Bogomil Milko Ivan Hribar, oba s Ceste na Rožnik 41 iz Ljubljane, ter dr. Vojteh Strnad, prav tako iz Ljubljane (AS 448. TOI/247, (790), 42. Ljubljana: ARS).

124 AS 448. TOI/247, (761), 10. Ljubljana: ARS. 125 V omenjenem adresarju je podjetje vpisano med anončne in reklamne zavode.

66

Slika 5.30.1: Oglas Sušnikovega zavoda

Vir: Mariborski adresar 1925: 76.

Sax je prevzel podjetje od R. Gajsserja (temu tudi razlog za sam naziv podjetja) in ga

vodil na Grajskem trgu 8 v Mariboru. Podjetje se je ukvarjalo z aktivnostmi anončne

ekspedicije, v upravi je imelo časopise in trgovalo je s papirjem.

5.31 Miroslav Rudolf, anončna in reklamna pisarna

Drugi mož, ki je prispeval k razvoju oglaševalske stroke v Celju, je Miroslav Rudolf, po

rodu Slovenec, rojen v Slovenskih goricah. 9. februarja 1926 je pri mariborski oblasti, ki

je med drugim pokrivala tudi Celje, zaprosil za obrtni list anončne in reklamne pisarne.126

Oglaševanje se je izvajalo po naročilu strank v domačih medijih in z Rudolfovim

podpisom pod oglasom. 2 tedna kasneje je Rudolf prejel obrtni list in začel poslovati na

Kocenovi ulici 14 v Celju.

27. marca 1930 je oblastem javil spremenjen naslov.127 Obrat je preselil na Dolgopolje 1,

a ostal v Celju. Dve leti in pol kasneje (15. september 1932) pa je anončno in reklamno

pisarno zaprl.

5.32 Novinski biro

Dokaj dolgo poslovno pot je »prehodila« družba dveh ljubljanskih zasebnikov: Disederija

Mizerita in Ele Križmanove. 27. oktobra 1926 sta z vložkom 5.000 dinarjev ustanovila

podjetje Novinski biro, družba z o. z.128, ki se je ukvarjalo z distribucijo različnih

časopisov in revij, s trženjem teh publikacij med potencialnimi naročniki in pridobivanjem

___________________ 126 AS 448. Stroka 345, 332 (Celje), Števni list I., 33. Ljubljana: ARS. 127 AS 448. Stroka 345, 332 (Celje), Števni list IV., 7/30. Ljubljana: ARS. 128 LJU-88. RGC III. 83, Notarski akt 1. 10. 1926. Ljubljana: ZAL.

67

oglasov zanje.129

Novinski biro je kmalu ostal brez enega ustanovitelja. 23. februarja 1928 sta družabnika

spisala kupno pogodbo,130 na podlagi katere je Mizerit prodal Križmanovi svoj poslovni

delež. S tem je postala Križmanova edina lastnica in edina poslovodja družbe.131

Družba je odtlej brez zabeleženih sprememb poslovala nadaljnje desetletje vse do leta

1938, ko je na dan 3. decembra zabeležena notarsko overovljena spremenjena družbena

pogodba.132 Ta preimenuje Novinski biro v Jugo – Patent, družba z o. z., ki je v

ospredje porinila skrb za jugoslovanske patente. Oglaševalske aktivnosti je zreducirala na

založbo časopisov in propagandne literature o izumih in novostih.133 Poleg tega je iz

družbe izstopila Križmanova, njeno mesto poslovodje pa je nasledil ljubljanski trgovec in

posestnik Oskar Černe.

Konec marca 1941 se je od družbe poslovil tudi Černe, Jugo - Patent pa je prevzela

Mizeritova žena Gabrijela, rojena Križman.134 Brez sprememb je družbo vodila do maja

1948, ko je le-ta prenehala delovati in prešla v likvidacijo.135

5.33 Jože Rozman

Še preden je Jože Rozman začel s samostojno obrtjo, si je izkušnje nabiral v podjetju

Aloma Company. 7. marca 1925 je pristopil k Alomi, kjer je skrbel za različne zadolžitve

v informacijski pisarni. Naložene so mu bile tudi različne administrativne naloge, vendar z

njimi ni opravil po pričakovanju poslovodij. Najverjetneje se je zato tudi odločil, da bo

poslovno pot nadaljeval samostojno. 2. junija 1927 je pri Zbornici za trgovino, obrt in

industrijo v Ljubljani zaprosil za obrtni list in registriral anončno in reklamno pisarno ter

plakatersko obrt. Teden dni kasneje mu je bil obrtni list podeljen in hkrati zabeležen v

obrtnem listu.136

Rozmana lahko štejemo za prvega obrtnika oglaševalske stroke gorenjskega rodu (rojen

v Bohinjski Bistrici), čeprav je svojo obrt navsezadnje odprl v Ljubljani na Poljanskem

nasipu 10.

____________________ 129 Družbo zasledimo v Adresarju mesta Ljubljane in okolice 1928 med takrat delujočimi anončnimi podjetji. 130 LJU-88. RGC III. 83, Notarski akt 23. 2. 1928. Ljubljana: ZAL. 131 LJU-88. RGC III. 83, Seznam poslovodij 23. 2. 1928; Seznam družabnikov 23. 2. 1928. Ljubljana: ZAL. 132 LJU-88. RGC III. 83, Notarski akt 3. 12. 1938. Ljubljana: ZAL. 133 Dejavnosti Jugo – Patenta sta poleg omenjenih bili še: nakup in prodaja patentiranih predmetov ter

tehničnih in galanterijskih novosti na lasten in tuj račun ter unovčevanje patentov in izumov doma in v tujini (AS 448. TOI/247, (864), 127. Ljubljana: ARS; LJU-88. RGC III. 83 (258). Ljubljana: ZAL).

134 LJU-88. RGC III. 83, Premembe pri že vpisani firmi 29. 3. 1941; Seznam družabnikov 29. 3. 1941; Seznam poslovodij 29. 3. 1941. Ljubljana: ZAL.

135 LJU-88. RGC III. 83, Likvidacija firme 27. 5. 1948. Ljubljana: ZAL. 136 AS 448. Stroka 345, 331 (Ljubljana), Števni list I., 189. Ljubljana: ARS; Zbirka rokopisnih knjig Cod XX.,

68. Obrtni register Ljubljana IV., 1923–1936, (1565/leto 1927), 313. Ljubljana: ZAL.

68

Najverjetneje je Rozman leta 1928 selil svojo pisarno, saj je v Adresarju mesta Ljubljane

in okolice iz tega leta zapisan kot ponudnik storitev anončnega podjetja in plakatiranja,

katerega sedež je bil na Miklošičevi ulici 6 v Ljubljani. Rozman je ostal na isti lokaciji vsaj

še tri leta, kar potrjuje zapis njegove obrti anončne pisarne in reklamnega podjetja v

Splošnem strokovnem adresarju mesta Ljubljane in okolice iz leta 1931. Omenjen pa je

tudi v Privrednem adresarju kraljevine Jugoslavije 1934/35 s ponovno preseljeno obrtjo

na Čopovo ulico 21.

Julija 1941 je svojo pisarno začasno ustavil in jo z novembrom tudi zaprl.

5.34 Gospodarski Procvit

Med večjimi podjetji, vsaj po obsegu dejavnosti, naj omenim še družbo Gospodarski

Procvit, trgovsko družbo, obče prometno, informacijsko, propagandno in

potovalno pisarno, ustanovljeno oktobra 1927 v Ljubljani. Družbena pogodba se je

sklenila za nedoločen čas med Pavlo Tejkal, profesorjevo soprogo, in Josipom Skalarjem,

višjim računskim svetnikom. Med številnimi dejavnostmi, ki jih je opravljala družba,

najdemo bore malo tistih, ki so se navezovale na oglaševalsko stroko. Pa vendar:

Gospodarski Procvit je opravljal gospodarsko propagando za proizvode doma in v tujini,

sprejemal oglase za različne časnike in skrbel za ostale reklamne posle.137

O sami uspešnosti družbe kakor tudi njenem zaprtju pa žal ni ohranjenih zapisov.

5.35 Jugoreklam

Družba Jugoreklam je bila ustanovljena na podlagi družbene pogodbe z dne 19. januarja

1928.138 Njena ponudba je obsegala trgovske informacije ter različne storitve oglaševanja

in plakatiranja za jugoslovanski trg. Konec januarja je bila družba Jugoreklam vpisana v

Trgovski vpisnik in ljubljanski register tvrdk.139 Družbo je zastopal njen ustanovitelj, Josip

Uran, trgovec in posestnik, stanujoč na Mestnem trgu 11 v Ljubljani.140 Ana Golebiowska,

soproga trgovca Romana Golebiowskega, pa se je s finančnim vložkom (poleg Urana)

vpisala med družabnike družbe.141

___________________ 137 Osnovni kapital družbe je znašal 7.000 dinarjev s strani Tejkalove in Skalarja. Čeprav sta živela na istem

naslovu, Resljevi cesti 13, ne morem sklepati o kakršnihkoli sorodstvenih ali zakonskih razmerjih (AS 448. TOI/247, (924), 196. Ljubljana: ARS).

138 LJU-88. RGC III. 200, Prijava 19. 1. 1928. Ljubljana: ZAL. 139 Družba je bila ustanovljena za nedoločen čas, njen osnovni kapital pa je znašal 5.000 dinarjev (AS 448.

TOI/247, (944), 217. Ljubljana: ARS; LJU-88. RGC III. 200 (322). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGC III. 200, Vpis družbe z omejeno zavezo 28. 1. 1928).

140 LJU-88. RGC III. 200, Seznam poslovodij 19. 1. 1928. Ljubljana: ZAL. 141 LJU-88. RGC III. 200, Seznam družabnikov 19. 1. 1928. Ljubljana: ZAL.

69

Družbo Jugoreklam zasledimo v Adresarju mesta Ljubljane in okolice 1928 med takrat

delujočimi anončnimi podjetji. Kot sedež podjetja je naveden naslov Stari trg 19. V

naslednjih treh letih se je najverjetneje intenzivneje ukvarjala z oglaševanjem, saj je v

Splošnem strokovnem adresarju mesta Ljubljane in okolice 1931 vpisana med anončne

pisarne in reklamna podjetja. V teh letih je spremenila tudi lokacijo na Gosposvetsko 10.

Že konec leta 1928 se je Uran poslovilo od Jugoreklama. Svoj poslovni delež je odstopil

edini družabnici, Ani Golebiowski, ter ji predal vodenje družbe.

Iz dopisa z dne 7. novembra 1928 je razvidno tudi, da je bil za prokurista imenovan

Roman Golebiowski, med letoma 1922 in 1923 bolj znan kot poslovodja Anončnega in

reklamnega zavoda Apolo.142

Tako sta družbo Jugoreklam dalje vodila oba zakonca, vendar njena usoda, vsaj iz

uradnih dokumentov, ni znana. Edini oprijemljivi podatki, ki dokazujejo, da je bila družba

aktivna vsaj do leta 1959, so zapisi iz adresarjev, kjer je družba Jugoreklam zapisana

med takratne ponudnike reklamnih storitev.143 V adresarjih iz leta 1956 in 1959 pa

najdemo celo njene oglase (sliki 5.35.1 in 5.35.2). Iz njih je razvidno, da se je družba

vsaj do leta 1959 ukvarjala z oglaševalskimi posli.144

Slika 5.35.1: Oglas za družbo Jugoreklam iz leta 1956

Vir: Gospodarski adresar LR Slovenije 1956: 57.

___________________ 142 LJU-88. RGC III. 200, Sklep: Prememba pri že vpisani firmi 7. 11. 1928. Ljubljana: ZAL. 143 Leta 1953 je Jugoreklam ponovno deloval na spremenjeni lokaciji, tokrat na Kidričevi ulici 3. V naslednjih

šestih letih se je družba selila še dvakrat, vendar je menjala le hišne številke: leta 1956 Kidričeva 5–6, leta 1959 Kidričeva 4–5 (Gospodarski adresar glavnega mesta Ljubljane 1953).

144 Zaradi časovne omejenosti raziskave tu zaključujem s podrobnejšim raziskovanjem delovanja družbe Jugoreklam, kar lahko služi kot iztočnica za nadaljnjo poglobitev v zgodovino slovenskih oglaševalskih agencij.

70

Slika 5.35.2: Oglas za družbo Jugoreklam iz leta 1959

Vir: Veliki adresar glavnega mesta Ljubljane 1959: 505.

5.36 Jelovšek & Co., založniška in propagandna družba Adana

Velik doprinos k razvoju oglaševalske stroke lahko pripišem tudi družbi Adana iz

Ljubljane, ki je bila registrirana 21. marca 1928.145 Njen ustanovitelj je bil Jožko

Jelovšek, industrialec in posestnik z Vrhnike. Poleg vseh običajnih poslov anončnih in

reklamnih podjetij je Adana tudi izdajala različne publikacije, adresarje in filme, prek

katerih je tržila oglasni prostor in nudila podjetjem možnost snovanja oglasov.

Med izdanimi publikacijami sem zasledila le Adresar mesta Ljubljane in okolice iz leta

1928. Lastno podjetje je zapisala med anončna podjetja, obrt plakatiranja, reklamna

podjetja ter med ponudnike inseriranja. Poleg je pripisala, da izvaja vse aktivnosti, ki

spadajo v oglaševalsko stroko, pod najugodnejšimi pogoji.146

Konec leta 1930 je z vodilnega položaja odstopil Jelovšek, njegovo mesto pa je nasledil

Franc Bulc, posestnik in trgovec z Mirne. Njegov prevzem je z vidika razvoja

oglaševalskih agencij pomenil korak nazaj, saj se je lotil postopnega ukinjanja vseh

oglaševalskih aktivnosti. Januarja 1931 je podjetje preimenoval v Bulc & Co.,

založniška in propagandna družba Adana, in ga preselil na Cesto Sv. Petra 2/II. Že

maja istega leta je sledila sprememba dejavnosti, posledično tudi imena družbe. Bulc je

vse aktivnosti Adane preusmeril v industrijo emajlnih izdelkov in kot taka je družba

delovala vse do leta 1939.147

___________________ 145 Adana je bila ustanovljena za nedoločen čas z osnovnim kapitalom 15.000 dinarjev (AS 448. TOI/247,

(952), 226. Ljubljana: ARS; LJU-88. RGC III. 207 (327). Ljubljana: ZAL). ZAL žal ne hrani sodnih spisov družbe Adana, ker so jih ob selitvi pomotoma zavrgli.

146 Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928: 516. 147 Družba se je zaradi spremenjene dejavnosti preimenovala v Bulc & Co., industrija emajlnih izdelkov

Adana. O razmeroma slabem poslovanju priča podatek, da je bil Bulcu oktobra 1934 zarubljen poslovni delež. Podrobnejših podatkov o poslovanju družbe žal ni zabeleženih.

71

5.37 Reklama Saturn

Med leti 1928 in 1938 je zagotovo delovala tudi družba Reklama Saturn, čeprav njenega

zapisa ne najdem v nobenem registru.148

Družba je omenjena v Adresarju mesta Ljubljane in okolice 1928 med takrat delujočimi

reklamnimi podjetji s sedežem na Rimski cesti 6 v Ljubljani. Poleg tega je najti tudi več

oglasov družbe. Družba Reklama Saturn je svoje podjetje, ki se je ukvarjalo z

oglaševanjem, oglaševala v vseh kinematografih in časopisih ter izdajala različne oglasne

tiskovine, strokovne adresarje ter uradne kataloge Ljubljanskega velesejma in

pokrajinskih razstav.

Po vsej verjetnosti je družba Saturn okrog leta 1930 preselila svojo dejavnost na

Gosposvetsko ulico 5, saj je v kasnejših izdajah adresarjev navedena s spremenjenim

sedežem podjetja (sliki 5.37.1 in 5.37.2).

Sliki 5.37.1 in 5.37.2: Oglaševana ponudba Reklame Saturn

Vir: Splošni strokovni adresar mesta Ljubljane in okolice 1931: 6, 83.

V okviru založniških dejavnosti je izdala Strokovni adresar Ljubljane za leto 1931 in 1938

____________________ 148 Navidezno povezanost, morebiti medsebojno kooperativnost, najdem med družbo Saturn in Leonovo

obrtjo svetlobne reklame (ter kasnejšim reklamnim podjetjem). Ujemata se namreč v času obratovanja in sedežu podjetja (sprva obe na Rimski cesti 6, po letu 1930 na Gosposvetski 5). Družba Saturn je med drugimi aktivnostmi skrbela tudi za oglase in umetniške diapozitive v kinematografih, kar bi lahko uvrstili v sklop svetlobne reklame.

72

ter Industrijski in obrtni adresar Dravske banovine 1936. V obeh ljubljanskih strokovnih

adresarjih napravi obširen pregled podjetij, ki so se v tistem času ukvarjala z

oglaševanjem. Lastno podjetje pa je zapisala med reklamna podjetja.149

Od drugih adresarjev se Saturnov razlikuje v tem, da je edini objavil seznam reklamnih

grafičarjev, ki so se sicer le obstransko ukvarjali z oglaševanjem, vendar je njihova vloga

vseeno pomembna, saj so po naročilu oglaševalskih agencij zanje oblikovali oglase.150

Med pomembnejšimi aktivnostmi družbe naj omenim še snovanje oglasov. V lastni režiji

je ustvarjala reklamne risbe, klišeje in umetniške diapozitive. Med njimi je najverjetneje

ustvarjala tudi lastne, dva izmed njih sta razvidna iz oglasov (sliki 5.37.3 in 5.37.4).

Slika 5.37.3: Grafična zasnova oglasa Reklame Saturn (1)

Vir: Splošni strokovni adresar mesta Ljubljane in okolice 1931: 26.

___________________ 149 V Splošnem strokovnem adresarju mesta Ljubljane in okolice 1931 se je podala v veliko oglaševalsko

akcijo lastnega podjetja. Adresar je napolnila s kar sedmimi oglasi. 150 Omenja več reklamnih grafičarjev; Milka Bambiča, Bogomila Gorazda, J. Kocjančiča (delal je v

Jugoslovanski tiskarni), Ivana Miklavca, Hinka Smrekarja, Sašo Šantela, Rajka Šubica, Janeza Trpina, Ivana Vavpotiča in Lojzeta Žagarja (zaposlenega v Jugoslovanski tiskarni).

73

Slika 5.37.4: Grafična zasnova oglasa Reklame Saturn (2)

Vir: Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928: 271.

5.38 Universal, trgovska in industrijska delniška družba

Čeprav je družba Universal večino svojih dejavnosti usmerjala v trgovske aktivnosti, jo

omenjam zaradi njene obstranske dejavnosti. Skrbela je za oglaševanje, medijsko

podobo in popularizacijo različnih domačih podjetij ter njihovih proizvodov. V lastni režiji

je tiskala in razpošiljala oglaševalsko gradivo. Med njimi najdemo novice, adresarje,

reklamne časopise in cenike.

Družba Universal je bila ustanovljena 12. aprila 1930 s šestčlanskim upravnim svetom.151

Že junija 1932 je prenehala z delovanjem in prešla v likvidacijo.

5.39 Etiketa Drag. V. Samardžič

Med manjšimi podjetniki naj omenim še Dragotina V. Samardžiča, stanujočega na Vegovi

ulici 8 v Ljubljani. Poslovno zamisel je usmeril v izdelovanje etiket z oglaševalsko vsebino

za različna podjetja. Žal ni znano ali je bil Samardžič le izvajalec izdelave teh etiket ali je

bil njegov prispevek tudi oblikovalski, vsekakor pa je bil edini, ki je skrbel za te vrste

oglaševalski material.

Družbo Etiketa Drag. V. Samardžič je registriral 26. januarja 1931 s sedežem v

Ljubljani.152 Sedem let kasneje, natančneje 5. aprila 1938, je njen obrat opustil.

___________________ 151 Osnovni kapital družbe je znašal milijon dinarjev v protivrednosti tisočih delnic. Upravni svet družbe je

sestavljal šest članov; Franc Brumen (prokurist), Milan Skaberne (veletrgovec), Josip Ivančič (industrialec konfekcijskega blaga), Anton Ravnikar (trgovec), dr. Slavko Borčič in Vladimir Sergejev (generalni ravnatelj), vsi iz Ljubljane (LJU-88. RGB III. 45 (112). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGB III. 45, Dovoljenje za vpis 22. 2. 1930; Pravila trgovske in delniške družbe Universal v Ljubljani 22. 2. 1930; Likvidacija delniške družbe 13. 6. 1932; Izbris firme 14. 3. 1938. Ljubljana: ZAL).

152 AS 448. TOI/245, (2124), 42. Ljubljana: ARS.

74

5.40 Franc Soklič, anončna pisarna

1. marca 1931 je Soklič Franc odprl anončno pisarno na Bledu, natančneje na Ljubljanski

ulici 86, kjer je tudi stanoval. Pred tem (17. februarja 1931) je ljubljansko oblast zaprosil

za obrtni list,153 saj je bil v tistem času pod upravo ljubljanske oblasti tudi okraj

Radovljice, podnjo pa je spadala blejska občina.

Koliko časa je Soklič vztrajal kot obrtnik, ni znano, kakor tudi ne beležimo njegovih

uspehov, razen tega, da je med letoma 1934 in 1935 omenjen v Privrednem adresarju

kraljevine Jugoslavije. Njegova anončna pisarna je bila takrat edina tovrstna obrt na

Bledu.154

5.41 Mila Simonišek, plakatiranje in vršitev reklame

Slabih sedem let je v Celju obratovala pisarna Mile Simonišek. Sprva je delovala na

njenem domačem naslovu, na Ralzikovi ulici 2, kasneje je obrt selila na Masarykovo

nabrežje 5, prav tako v Celju. Za dejavnost plakatiranja in vršitev reklame je obrtni list

prejela 21. avgusta 1931.155

Okrog leta 1934 je po vsej verjetnosti ponovno selila obrt, tokrat na Vrvarsko 2 v Celju,

saj je pod tem naslovom in dejavnostjo oglasnih reklamnih zavodov zapisana v

Preivrednem adresarju kraljevine Jugoslavije 1934/35. Aprila 1938 je Simoniškova obrt

zaprla.

5.42 Extern Propagandabureau, družba z o. z.

Opaziti je trend specializiranja oglaševalskih agencij. V dokaz tej trditvi naj navedem

družbo Extern Prapagandabureau iz Ljubljane, ki sta jo 12. avgusta 1931 ustanovila

trgovec Janko Žirovnik in Karl Vegecsany.156 Družba je sicer opravljala različne

oglaševalske aktivnosti, a se je osredotočala predvsem na propagando domačih letovišč v

tujini. Na kakšen način ter kje je družba oglaševala, pa žal ni ohranjenih zapisov. Družba

je bila iz registra izbrisana 15. junija 1934.157

____________________ 153 AS 448. Stroka 345, 331 (ljubljanska okolica; Radovljica), Števni list I., 35. Ljubljana: ARS. 154 Privredni adresar kraljevine Jugoslavije 1934/35: 43. 155 AS 448. Stroka 345, 332 (Celje), Števni list I., 49/31. Ljubljana: ARS. 156 Osnovni kapital družbe je znašal 5.000 dinarjev (AS 448. TOI/248, (1211), 176. Ljubljana: ARS; LJU-88.

RGC V. 7 (494). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGC V. 7, Vpis družbe z omejeno zavezo 12. 8. 1931. Ljubljana: ZAL).

157 LJU-88. RGC V. 7, Dopis 15. 6. 1934. Ljubljana: ZAL.

75

5.43 Marija Meterc, plakatiranje in anonsiranje

Verjetno najstarejša obrtnica oglaševalske stroke je bila Marija Meterc iz Trbovelj. Kar 52

let je štela, ko je 2. oktobra 1931 zaprosila za obrtni list. Slednji ji je bil teden dni

kasneje za obrt plakatiranja in anonsiranja tudi podeljen.158 Obrt je opravljala kar doma,

na Lokah 337. Žal zopet brez podrobnejših zapisov o delovanju.

5.44 Mariborska tiskarna, d. d.

Mariborska tiskarna,159 vpisana v mariborski register tvrdk, sicer z vidika razvoja

oglaševalskih agencij niti ni pretirano zanimiva, pač pa je pomembna zaradi dodatne

registrirane obrti reklame in plakaterstva.160 Obrtni list zanjo je pridobila 23. februarja

1932. Zanjo je bil zadolžen poslovodja Robert Vukmanič, ki je prihajal iz Zagreba,

omenjeno obrt pa je opravljal na Jurčičevi 4.

Omembe vrednih uspehov oglasnega oddelka tiskarne žal ne beležimo, razen tega, da je

v Privrednem adresarju kraljevine Jugoslavije 1934/35 ta oddelek tudi omenjen med

takrat delujočimi.

5.45 Josip Čemažar

Z razcvetom oglaševalske stroke se je razvijala tudi litografska obrt. Med pomembnejšimi

litografi naj omenim Josipa Čemažarja, ki je 4. junija 1932 registriral podjetje, ki se je

ukvarjalo z litografsko obrtjo ter skrbelo za nakup, prodajo in založništvo spadajočih

proizvodov.161 Podjetje se je nahajalo na Igriški ulici 6 in delovalo pod vodenjem

Čemažarja vse do leta 1946, ko je po odločbi Okrajnega sodišča v Ljubljani prešlo v last

FLR Jugoslavije.

____________________ 158 Občina Trbovlje je spadala pod politični okraj Laškega, ta pa je bil del ljubljanske oblasti (AS 448. Stroka

345, 331 (Laško), Števni list I., 82. Ljubljana: ARS). 159 Mariborska tiskarna je bila ustanovljena 2. junija 1920 kot delniška družba. Njene poglavitne dejavnosti

so bile različne tiskarske, knjigoveške in založniške aktivnosti, ustanavljanje, nakupovanje in upravljanje drugih tiskarskih podjetij ter pridobivanje obrtnih dovoljenj za tiskarsko in knjigoveško obrt (AS 448. TOI/254, (92), 137. Ljubljana: ARS).

160 AS 448. Stroka 345, 332 (Maribor mesto), Števni list I., 36. Ljubljana: ARS. 161 AS 448. TOI/235, (2177), 68. Ljubljana: ARS.

76

Slika 5.45.1: Oglas za Čemažarjev umetniški zavod za litografijo

Vir: Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933: 503.

5.46 Umetniška propaganda, družba z o. z.

Pa vendarle je bilo med oglaševalsko stroko tudi nekaj lastnikov plemiškega izvora.

Graščak Uhliř Hugo in njegova soproga Marica iz Rude pri Zidanem Mostu sta konec

oktobra 1932 ustanovila družbo Umetniška propaganda.162 Obratni predmet podjetja je

bila založba knjig in umetnin. Ali spadajo oglasi pod umetnino, nisem uspela izvedeti.

Družba se je zaprla 14. oktobra 1940 in prešla v likvidacijo.

____________________ 162 Družba je bila ustanovljena za nedoločen čas z osnovnim kapitalom 21.000 dinarjev (AS 448. TOI/248,

(1289), 270. Ljubljana: ARS).

77

5.47 Panreklam, družba z o. z.

Zadnja med velikimi, družba dveh profesorjev, se je imenovala Panreklam.163 5.

novembra 1932 sta jo registrirala Slavko Kranjc in Anton Krošl. Panreklam je nudila

takrat najširšo paleto oglaševalskih storitev tako doma kakor tudi v tujini. Poleg tega je

izdajala različne vrste publikacij, med njimi najdemo zlasti brošure, koledarje, časopise,

lepake, letake, propagandne in druge filme, slike, fotografije ipd.

Dokaj obsežna je bila lastna oglaševalska akcija družbe Panreklam v Adresarju mesta

Ljubljane in okolice 1933. Več začetnic naslovnika je spretno uporabila za iztočnico in iz

nje izpeljala oglasno sporočilo. Takih besednih oz. črkovnih iger najdemo kar pet.164

Slika 5.47.1: Oglas v adresarju pod črko P

Vir: Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933: 142.

Konec leta 1939 se je od Panreklama poslovil Kranjc, kar pa je bilo za družbo očitno

usodno, saj se je v bližnji prihodnosti tudi zaprla.165

5.48 Alojz Schöner, zavod za plakatiranje reklam Eos

Celjski mestni plakater Alojz Schöner je 4. septembra 1934 registriral svojo obrt kot

zavod za plakatiranje reklam Eos.166 Po naročilu podjetij je plakatiral njihove oglase, zato

ga lahko kot takega štejemo za pomožnega izvajalca oglaševalskih aktivnosti.

Žal o uspešnosti poslovanja kakor tudi prenehanju delovanja ni ohranjenih zapisov.

____________________ 163 Panreklam je bila ustanovljena za nedoločen čas s sedežem na Pražakovi 8/1. Njegov osnovni kapital je

znašal 10.000 dinarjev. Poleg oglaševalskih aktivnosti se je ukvarjala tudi s povsem administrativnimi deli – od vodenja trgovinskih bilanc do samega prevajanja, med drugim tudi oglasov (AS 448. TOI/248, (1293), 265. Ljubljana: ARS; LJU-88. RGC V. 95 (557). Ljubljana: ZAL; LJU-88. RGC V. 95, Vpis družbe z omejeno zavezo 4. 11. 1932. Ljubljana: ZAL).

164 Kot primer naj navedem oglasno sporočilo pod začetnico L: »Lepo, lično reklamo Vam napravi za mal denar Panreklam« (Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933: 113). Kot primer tudi oglas pod črko P (slika 5.47.1).

165 LJU-88. RGC V. 95, Odlok: Premembe pri že vpisani tvrdki 7. 11. 1939: Lista poslovodstva 7. 11. 1939; Seznam družabnikov 7. 11. 1939. Ljubljana: ZAL.

166 AS 448. TOI/240, (520), 265. Ljubljana: ARS.

78

6. UGOTOVITVE

Na podlagi opravljene raziskave sem prišla do naslednjih ugotovitev:

• Prvi zametki slovenskih oglaševalskih agencij segajo v zgodnja leta 20. stoletja.

• Frančiško Nučič iz Ljubljane štejemo za začetnico, ko je leta 1904 registrirala I.

kranjsko podjetje za reklamo.

• V mnogih primerih so se oglaševalske agencije na Slovenskem razvijale v sklopu

male obrti, nekateri večji obrati so registrirali celo družbe.

• Slovenske oglaševalske agencije zaostajajo za razvojem svetovnih za slabo

stoletje. Vzrok temu je po obsegu manjši trg v primerjavi z ameriškim, katerega

aktivnosti menjave so manj intenzivne in zato manj naklonjene oglaševanju;

počasnejši gospodarski napredek; dokaj zaprta ekonomija ter nesamostojnost

Slovencev.

• I. in II. sv. vojna ter gospodarska kriza (zlom newyorške borze) so povsem

ohromile delovanje tako svetovnih kot slovenskih agencij, s to razliko, da so

posledice vojne celo bolj prizadele slednje.

• Razvoj slovenskih agencij je primerljiv vzorcu razvoja svetovnih agencij. Sprva so

se pojavili različni (manjši in samostojni) posredniki, ki so prodajali oglasni

prostor, kasneje beležimo večje družbe, ki so razvile več oddelkov. Ko se v

zgodnjih sedemdesetih letih 19. stoletja svetovne agencije razvijajo v kreativne

centre, se pol stoletja kasneje odrazijo smernice tudi v slovenskih agencijah. V tej

smeri nudijo pisanje in oblikovanje oglasnih sporočil. Pri oblikovanju se povezujejo

s strokovnjaki, kamor v zgodbo agencij vpletejo grafičarje, ilustratorje, litografe in

ostale oblikovalce.

• Pri oglaševalskih aktivnostih so uporabljale vse takrat razvite oblike oglaševalskih

orodij. V obravnavanem časovnem obdobju se agencije niso posluževale radia kot

sredstva komuniciranja oz. se niso ukvarjale z oblikovanjem in ustvarjanjem

radijskih oglasov, čeprav je imel radio velik odziv med ljudstvom. Je pa res, da je

radijski medij v vseh svojih začetkih širil predvsem politično propagando.

• Znanje in izkušnje so se povečini prenašale iz roda v rod znotraj manjših obratov,

medtem ko so večje agencije celo usposabljale svoje zaposlene (Aloma

Company). Pomemben prispevek k razvoju agencij pripisujem tudi številnim

strokovnjakom, ki so spodbujali ponudnike k oglaševanju in posluževanju storitev

agencij (snovanje oglasa, oblikovanje …), jih izobraževali o primernem

oglaševanju ter z njimi delili izkušnje.

• Za največjo in vodilno oglaševalsko agencijo lahko štejemo Alomo Company. Med

njene poglavitne uspehe lahko štejemo mnoge izvedene oglaševalske akcije ter

odprtje dveh podružnic (Zagreb in Beograd). V 30-ih letih je bila vodilna in

79

najuspešnejša agencija na jugoslovanskem trgu. Organizirana je bila v več

oddelkov (anončna pisarna, oddelek za risanje in izdelovanje načrtov za reklamne

plakate, plakatiranje, zastopstvo velesejmov, koncertna pisarna …).

• Krovna inštitucija gospodarskih podjetij kakor tudi oglaševalskih agencij je bila

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki jo je takratna oblast leta 1948 zaprla

zaradi neokapitalističnih usmeritev. Nadaljnjih pet let je bilo slovensko

gospodarstvo v pomanjkanju tega organa. To se je, poleg nacionalizacije večine

podjetij in predvsem usmerjanja v plansko gospodarstvo, odrazilo na popolnem

zatonu oglaševanja in redkih agencij, ki so še delovale takrat. Edina, za katero

lahko trdimo, da je tedanje razmere niso prizadele v tolikšni meri, da bi prenehala

delovati, je Jugoreklam.

80

7. ZAKLJUČEK

Oglaševanje izvira že iz samih začetkov civilizacije, njegovo moč pa občutimo v času

kapitalizma, ko postaja silno učinkovito orodje poslovanja. Kot sodobna oblika

družbenega diskurza predstavlja temelj ekonomski menjavi, s katero poskušata

zadovoljiti potrebe oba pola gospodarskega sistema.

Zgodovinsko gledano so se kot najmlajša sestavina sodobnega oglaševanja razvile

oglaševalske agencije, ki skrbijo za stvaritev oglaševalskega sporočila in njegov prenos

do potrošnikov prek množičnih medijev.

Razvoj oglaševalskih agencij pred pojavom takrat imenovanega Studia za marketing in

propagando na Slovenskem predstavlja skoraj neraziskano področje, kljub temu da je

prva polovica 20. stoletja beležila bliskovit gospodarski napredek in z njim povezan

razvoj oglaševanja, ki se je sicer zaradi obeh vojn in gospodarskih kriz pojavljal v

različnih intervalih. Prav v tem obdobju so se namreč pojavili prvi zametki slovenskih

oglaševalskih agencij, ki se, razen redkih izjem, niso razvile v pravem pomenu agencije,

kot jih poznamo danes, vendar je njihov nastanek kot »gobe po dežju« primerljiv z

obdobjem po osamosvojitvi.

Razvoj oglaševalskih agencij na Slovenskem je pogojno primerljiv s svetovnim, če

odmislimo časovne zamike pri prenosu smernic s svetovnega v slovensko okolje. Ključni

razlog temu je bila odsotnost politične in gospodarske samostojnosti Slovencev. Razmere

so se še poslabšale v času obeh vojn, vendar je trdoživost oglaševalskih agencij

dokazala, da so s svojim obstojem nujno potrebne. Kljub temu diplomskega dela ne

zaključujem s »srečnim koncem«, saj doleti oglaševalsko stroko okrog petdesetih let

popoln mrk oglaševalskih aktivnosti (zaradi svojega kapitalističnega predznaka). Pa

vendarle se je v zgodovino slovenskih oglaševalskih agencij zapisal Jugoreklam, ki je

prebrodil ta gospodarski zaton.

Za izpolnitev celotne vrzeli zgodovine slovenskih oglaševalskih agencij je treba raziskati

še drugo polovico 20. stoletja do osamosvojitve Slovencev, pri čemer lahko kot izhodišče

služi Jugoreklam, ki je zagotovo deloval vsaj do leta 1959.

81

8. LITERATURA IN VIRI

SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE

• Gardner, Herbst S. (1989): The advertising agency business. Lincolnwood: NTC

Business books.

• Jančič, Zlatko (2000b): Oglaševanje. Članki in drugi prispevki. Ljubljana: FDV.

• Jefkins, Frank (1994): Advertising. Tretja izdaja. London: Pitman publishing.

• Jones, John Philip, ur. (1999): The advertising business. Thousand Oaks: Sage

publications.

• Korošec, Tomo (2005): Jezik in stil oglaševanja. Ljubljana: FDV.

• Kovačević, Milka (2002): Zgodovina radijskega oglaševanja. Ljubljana: FDV.

• Leiss, William, Stephen Kline, Sut Jhally in Jacqueline Botterill (2005): Social

communication in advertising: consumption in the mediated marketplace. Tretja

izdaja. New York: Routledge.

• Malefyt, Timothy Dwight deWaal in Brian Moeran, ur. (2003): Advertising cultures.

Oxford, New York: Berg.

• Russell, Thomas J. in Roland W. Lane (1993): Kleppner's advertising procedure.

Dvanajsta izdaja. New Jersey: Prentice Hall.

• Štepec, Marko, ur. (1998): Obrt v našem kraju. Ljubljana: Zveza prijateljev

mladine.

• Uhliř, Hugo (1935a): Trgovsko–gospodarski leksikon. I. del. Ljubljana: Umetniška

propaganda.

• Uhliř, Hugo (1935b): Trgovsko–gospodarski leksikon. II. del. Ljubljana:

Umetniška propaganda.

• Wells, Williams, Sandra Moriarty in John Burnett (1989/2006): Advertising:

Principles & practice. Sedma izdaja. New Yersey: Pearson Prentice Hall.

ČLANKI

• Apih, Jure (1993): Direktor Studia marketing. Intervju Jernej Repovš. MM 12(1),

9–11.

• Apih, Jure (2003): Prispevki k zgodovini slovenskega oglaševanja. MM 23(263),

20.

• Čepič, Zdenko (2005): Organizacija gospodarstva. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 878–881. Ljubljana: MK in INZ.

• Dobnikar, Meta (2002): Reklama. V Dušan Voglar (ur.): Enciklopedija Slovenije,

162. Ljubljana: MK.

• Ferenc, Tone (2005a): Priprave na vojno v gospodarstvu. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 506–509. Ljubljana: MK in INZ.

82

• Ferenc, Tone (2005b): Gospodarstvo pod okupacijo. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 592–601. Ljubljana: MK in INZ.

• Ferenc, Tone (2005c): Druga svetovna vojna na Slovenskem 1941–1945. Ozemlje

in ljudje. V Jasna Fischer (ur.): Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 575–

578. Ljubljana: MK in INZ.

• Ferenc, Tone (2005č): Razmere v Sloveniji jeseni 1943. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 686–696. Ljubljana: MK in INZ.

• Fischer, Jasna (2005a): Razvoj obrti, industrije in trgovine. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 77–83. Ljubljana: MK in INZ.

• Fischer, Jasna (2005b): Gospodarstvo v vojnih razmerah. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 148–150. Ljubljana: MK in INZ.

• Gerdenc, Franc (1909): Reklama in razvoj našega obrta. Tiskarski obzornik 1(7),

103–104.

• Höfler, Alojzij (1909): O oglasnem stavku. Tiskarski obzornik 1(4), 52–53.

• Ivanovič, Ivan (1920): Reklama pred vojno in sedaj. Jugoslovanska borza 2(4), 3.

• Jančič, Zlatko (1981): Oglas naš vsakdanji (1). Zgodba o oglasu. MM 1(1), 5.

• Jančič, Zlatko (1983a): Oglaševanje za boljši jutri. MM 3(12), 8–9.

• Jančič, Zlatko (1983b): Učimo se po angleško. David Ogilvy o zakonitostih oglasa.

MM 3(9), 8–9.

• Jančič, Zlatko (1985): Antitezi »reklame« na rob. MM 5(12), 20–21.

• Jančič, Zlatko (1995): Ustavite reklamo! MM 15(8/9), 24–25.

• Jančič, Zlatko (1999a): Najprej spremeniti miselnost. Dnevnik 41(347), 2–3.

• Jančič, Zlatko (1999b): Zakaj bi bili bolj papeški od papeža. MM 19(4), 20–21.

• Jančič, Zlatko (2000a): Marketinška usmeritev in etično oglaševanje. Vregov

zbornik (Javnost) 7(suplement), 143–151.

• Jančič, Zlatko (2001): Novinarstvo in meje oglaševanja. Vatovčev zbornik

(Javnost) 8(suplement), 95–101.

• Jančič, Zlatko (2002): Tržno komuniciranje. V Dušan Voglar (ur.): Enciklopedija

Slovenije, 390–391. Ljubljana: MK.

• Jančič, Zlatko (2006): O jeziku in stilu oglaševanja. MM 26(3), 56.

• Kamin, Tanja (2000): Oglaševanje v preobrazbi množičnega trga. Vregov zbornik,

(Javnost) 7(suplement), 163–172.

• Korošec, Tomo (1996): O nekaterih poimenovalnih vprašanjih v oglaševanju. V

Anton Kramberger (ur.): Slovenska država, družba in javnost, 257–266.

Ljubljana: FDV.

• Korošec, Tomo (1999): Prvo slovensko oglaševano besedilo iz l. 1794 in njegov

avtor Valentin Vodnik (1758–1819). Slavistična revija 47(4), 381–391.

• Lavrič Janko (1919a): Anončne ekspedicije. Jugoslovanski reklamni list 1(2), 2–3.

83

• Lavrič, Janko (1919b): Kaj je in kako se je razvila reklama. Jugoslovanski

reklamni list 1(1), 6–8.

• Lavrič, Janko (1919c): Reklama. Jugoslovanski reklamni list 1(1), 2.

• Lazarević, Žarko (2005): Industrializacija, obrt, trgovina. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 450–459. Ljubljana: MK in INZ.

• Ložar, Rajko (1931): Reklama. Ilustracija 3(12), 424–426.

• Martelanc, Ivan (1930): Reklama in njen pomen. Narodni gospodar 31(6), 103–

106.

• Matelič, Alojzij (1921): Reklamni zavodi na Ljubljanskem velikem vzorčnem

sejmu. Jugoslovanska borza 3(34), 1–2.

• Novak, Jana (1998): Oglaševanje skozi zgodovino. Panika 3(3), 12–13.

• Omahen, Janko (1929): Naročnikom grafične reklame. Slovenski tisk 1(6), 85–86.

• Perovšek, Jurij (2005): Slovenska samostojnost v Državi SHS. V Jasna Fischer

(ur.): Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 186–200. Ljubljana: MK in INZ.

• Podbrežnik, Fran D. (1926a): Zanimivost reklame. Trgovski tovariš 23(5), 97–98.

• Podbrežnik, Fran D. (1926b): Reklama kot znanost in v praksi. Trgovski tovariš

23(7-8), 161–165.

• Podgoršek, Anton (1927a): Gospodarska reklama. Trgovski tovariš 24(11), 246–

249.

• Podgoršek, Anton (1927b): Gospodarska reklama. Trgovski tovariš 24(12), 277–

279.

• Prinčič, Jože (1996): Ustanovitev republiške obrtne zbornice. V Drago Bajt (ur.):

Slovenska kronika 20. stoletja: 1941–1995, 183. Ljubljana: Nova revija.

• Prinčič, Jože (2005a): Podržavljanje gospodarstva. V Jasna Fischer (ur.):

Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 873–878. Ljubljana: MK in INZ.

• Prinčič, Jože (2005b): Obnova. V Jasna Fischer (ur.): Slovenska novejša

zgodovina 1848–1992, 868–873. Ljubljana: MK in INZ.

• Prinčič, Jože (2005c): Načela gospodarske politike v prvi petletki. V Jasna Fischer

(ur.): Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 881–883. Ljubljana: MK in INZ.

• Rihter, Ivan (1930): Propaganda Ljubljanskega velesejma doma in v inozemstvu.

V Milan Dular (ur.): Ljubljanski velesejem ob desetletnici 1921–1930, 59–61.

Ljubljana, Uprava Ljubljanskega velesejma.

• Zelenik, Fran (1927): Reklama in trgovina. Trgovski tovariš 24(6), 124–125.

INTERNETNI VIRI

• ARS (1999): Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije. Dostopno na

http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik2.pdf

(28. avgust 2007).

84

VIRI

• Adresar i trgovački putokaz za kraljevinu S.H.S. 1922. Zagreb: Ivan Klemenčić.

• Adresar Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca za industriju, obrt, trgovinu i

poljuprivredu 1929. Beograd: Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D.

• Adresar mesta Ljubljane in okolice 1928. Ljubljana: Adana.

• Adresar mesta Ljubljane in okolice 1933. Ljubljana: Tiskarna grafika.

• Adresar za Kranjsko 1912. Ljubljana: Universal agenture.

• Adresar za Ljubljano: Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno

stolno mesto Ljubljano 1912. Ljubljana: Štefan Lapajne.

• Adresar za Slovenijo 1921. Ljubljana: Anončni in informačni zavod Drago Beseljak

in drug.

• Adresar za Slovenijo 1923. Ljubljana: Anončni in informačni zavod Drago Beseljak

in drug.

• Arhiv reklamnih plakatov. Ljubljana: Kartografska in slikovna zbirka NUK.

• Gospodarski adresar glavnega mesta Ljubljane 1953. Ljubljana: Turistični urad v

Ljubljani.

• Gospodarski adresar LR Slovenije 1956. Koper: Nova proizvodnja.

• Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov

deželnega stolnega mesta Ljubljane ter Vojvodine Kranjske 1907. Ljubljana:

Dragotin Hribar.

• Imenik telefonskih naročnikov na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju 1920.

Ljubljana: Anončni in informačni zavod Vedež.

• Industrija in obrt v Dravski banovini 1936. Ljubljana: Reklama Saturn.

• Jančič, Zlatko (2006): Zapiski s predavanj pri predmetu Oglaševanje. Ljubljana:

FDV.

• Jugoslavenski informativni adresar 1924. Zagreb: Informacioni biro Jugo – istok.

• Jugoslovanska borza: informativen vir za trgovino, obrt in industrijo 1919–1923.

Ljubljana: Konzorcij.

• Jugoslovanski reklamni list: mesečnik za reklamo in organizacijo 1919. Ljubljana:

Konzorcij.

• Kline, Miro (2006): Zapiski s predavanj pri predmetu Integrirano tržno

komuniciranje. Ljubljana: FDV.

• Korošec, Tomo (2006): Zapiski s predavanj pri predmetu Jezik in stil oglaševanja.

Ljubljana: FDV.

• Mariborski adresar 1925. Maribor: Knjigarna in veletrgovina Vilko Weixl.

• Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani (LJU-88). RG A-C. Ljubljana: ZAL.

• Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani (LJU-88). Trgovski vpisnik. Ljubljana:

ZAL.

85

• Privredni adresar kraljevine Jugoslavije 1934/35. Beograd: Zavod za

unapređivanje spoljne trgovine pri Ministrarstvu trgovine i industrije.

• Reg. I., t. e. 1483, XV./4, 1904. Ljubljana: ZAL.

• Splošni mariborski koledar in adresar 1926. Ptuj: Oglasni zavod I. Sušnik.

• Splošni strokovni adresar mesta Ljubljane in okolice 1931. Ljubljana: Reklama

Saturn.

• Splošni strokovni adresar Velike Ljubljane 1938. Ljubljana: Reklama Saturn.

• Tavzes, Miloš, ur. (2002): Veliki slovar tujk. Prva izdaja. Ljubljana: CK.

• Telefonski imenik mesta Ljubljane 1920. Ljubljana: Anončna ekspedicija Al.

Matelič.

• Veliki adresar glavnega mesta Ljubljane 1959. Ljubljana: Zveza slepih okrajni

odbor Ljubljane.

• Zbirka rokopisnih knjig: Cod. XX. Obrtni register 9, 11, 12, 46, 55, 58, 67, 68 in

69. Ljubljana: ZAL.

• Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, 1850–1948 (AS 448). Register

trgovskosodno protokoliranih tvrdk; Družabne tvrdke LJ2 (244), Družabne tvrdke

LJ3 (245), Družabne tvrdke LJ4 (246), Družabne tvrdke LJ5 (247), Družabne

tvrdke LJ6 (248), Družabne tvrdke LJ7 (249), Družabne tvrdke CE1 (252),

Družabne tvrdke MB1 (254), Posamezne tvrdke LJ2 (233), Posamezne tvrdke LJ3

(234), Posamezne tvrdke LJ4 (235), Posamezne tvrdke CE1 (240). Ljubljana:

ARS.

• Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, 1850–1948 (AS 448). Kataster

za ljubljansko oblast (331): Stroka Reklama, plakaterstvo, anonce (345).

Ljubljana: ARS.

• Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, 1850–1948 (AS 448). Kataster

za mariborsko oblast (332): Stroka Reklama, plakaterstvo, anonce (345).

Ljubljana: ARS.