Sestavila : Karmen Kristan ( foto : Matjaz Malezic idr.) viri : Oražem, France; Govorica bogoslužnih znamenj, Krscanski simboli-

Nazaj k koreninam- Rakova steza1, Skavtski molitvenik, Moliti s telesom, dušo in duhom.- Ivan Platovnjak, Jože Roblek

Človek je bitje znamenj. Vsa ZNAMENJA so odvisna od etnološkega in kulturnega okolja

Znamenje je čutom dostopna stvar, s katero se drugemu sporoča neki pomen.

Primer:Pri znamenju miru in sprave Kristjan ve, da stisk roke pomeni odpuščanje, medsebojno zbliţanje in ne samo običajni vljudnostni pozdrav.

Naravna znamenja: imajo

splošen značaj: dim

pomeni ogenj, jok pomeni

bolečino, solze – žalost,

smeh – veselje, voda –

očiščenje itd.

• Dogovorjena znamenja: so stvari, ki so jih

ljudje izbrali, da označujejo stvarnosti s

katerimi nimajo nobene naravne povezanosti.

Tako npr. črna barva pomeni žalost, priklon

pomeni spoštovanje, pisna znamenja za razne

glasove…

Prekrižane roke in povezanost : znamenje bratstva-sestrstva v Kristusu in skavtstvu.

Znamenje : POZOR – TIŠINA Znamenje : žival …=D

Dogovorjeno znamenje

SIMBOL je stvar, ki jo zaznamo s čutili, v mislih pa nas vodi na drug pojem ali drugo misel, npr. belina = simbol čistosti, lisica = zvijačnost= mir,

voda = življenje, itd.

ljubezen vera upanje čistost pravičnost

Simbol je vedno prispodoba. Simbol je ožji pojem kot znamenje. Vsak simbol je znamenje, ni pa vsako znamenje že obenem tudi simbol.

Znamenje pripada fizičnemu svetu, simbol pa duhovnemu svetu.

V človekovem življenju imajo znamenja in simboli pomembno mesto, ker je človek hkrati telesno in duhovno bitje.

Bogoslužna opravila, ki človeka povezujejo z Bogom, so stkana iz mnogih znamenj in simbolov, ki jih moramo prav dojeti in vrednotiti samo v luči vere.

Sv. Avguštin pravi: "vera, živa vera je tista, ki me nagiba, da padem na kolena pred oltarjem svojega Boga ali v molitvi dvigam roke in oči proti nebu".

Brez vere v vstalega Kristusa, ki je navzoč pri bogoslužju in deluje po svojem Duhu, bi bila vsa bogoslužna dejanja samo človeške besede, morda glasbena umetnina in goli obredi.

V življenju morejo kretnje povedati več kot živa beseda. Spomnimo se samo naših snidenj in slovesov. Ko ne znamo ali ne zmoremo več govoriti, si stisnemo roko in s tem izrazimo vse v besedi, neizraženo veselje in sočutje, srečo in stisko, soglasje in zaupanje, prošnjo in zahvalo.

To resnico je jasno izrazil Kristus: "Kajti česar polno je srce,

to usta govore" ! (Lk 7,45).

Pa ne samo usta, tudi oko, obraz, roke in

vse človeške kretnje govorijo o njegovi

notranjosti, jo razodevajo.

Čim bolj notranje doživljamo svojo molitev, bogočastje, vdanost, tem bolj bomo pri bogoslužju pristno in iskreno sodelovali tudi z zunanjimi telesnimi držami in kretnjami. Telesne drţe in kretnje morejo pomagati k zbranosti in poglabljanju notranjega razpoloţenja.

Morejo pa kajpak telesne kretnje in drže postati le škodljiva formalnost, če ne razumemo njihovega pomena in jih ne

ponotranjimo.

Pokončna stoja izraža spoštovanje in pripravljenost narediti korak k uresničitvi slišanega. Uporablja se pri slovesnem nagovoru, poslušanju evangelija, molitvah in sprejemanju poslanstva. Tako stojimo pri bogoslužju pred Gospodom v notranji spoštljivosti, zbranosti za notranje poslušanje in sprejemanje.

MOLITVENE DRŽE

Klečanje na kolenih je drža, ki izraža globoko čaščenje, zbranost in molitev, zato običajno klečimo pri čaščenju evharistije. Klečanje pomeni spokorno držo.

Je znamenje, da nas je greh vrgel na tla. "Čisto majhen sem pred teboj, o moj veliki Bog in ves sem od tebe odvisen."

Klečanje pri maši pri spremenjenju je

naraven izraz naše združitve s Kristusovo daritvijo. Izraža tisto tiho in

popolno vdanost, ki jo je pokazal naš Gospod, ki je sam sebe izničil in bil pokoren Očetu, pokoren do smrti, smrti na križu.Prim.: Flp 2,7-8.

Leţanje na tleh Človek je že po svojem telesu

ustvarjen tako, da hodi pokonci. Človek je že po naravi gospodar. Vendar pa je nad njim še višji gospodar: Bog. Pred njim je človek kakor prah. Zato ni proti njegovemu dostojanstvu, če se pred Bogom vrže na tla, temveč je to le priznanje vse resnice.

Sklenjene roke pomenijo povezanost, zbranost, pozornost na to, kar se dogaja v naši duši, združujejo vse misli v eno samo središče, iskanje srečanja z Bogom, soglašanje naše volje z Božjo voljo. Razprostrte – dvignjene roke:Razprostrte roke simbolizirajo našo molitev, ki se dviga k Bogu. Dvignjeni roki v višini glave z dlanmi obrnjenimi navzgor izražata slavljenje, zahvaljevanje, veselje in obenem prošnjo ter pripravljenost na sprejemanje darov od zgoraj, od Boga.

Molitvena drţa rok

Poleg obraza je roka najbolj poduhovljen del telesa. Z njo izražamo svoje misli in svoja čustva.

TROJNI KRIŢ pri evangeliju ima posebno simboliko. Ko

se Kristjan pokriža na čelu, pokaže, da je pripravljen z razumom sprejeti Božjo besedo, na ustnicah v znamenje, da jo bo z govorjenjem širil, na prsih pa da bo božjo besedo v srcu nosil in po njej tudi živel.

Bogoslužne kretnje - Znamenje križa

VELIKI ALI LATINSKI KRIŽ S tem križem zaznamujemo svoje telo

z znamenjem odrešenja in ljubezni, kličemo navzočnost Troedinega

Boga.

V IMENU OČETA - povabim Boga Očeta - stvarnika, začetnika

vsega življenja – na čelo : najvišje in najplemenitejše mesto, mesto

uma .

IN SINA – ta linija kaže na sestop Sina - Oče je poslal Sina, Sin se je

učlovečil, da me odreši in moje duhovno srce pripada njemu.

IN SVETEGA DUHA zavem se navzočnosti Svetega Duha, ki

prebiva v meni. Vodoravna linija širine ramen, pomeni prostranost

sveta, kjer deluje Sveti Duh, ki povezuje in zedinja mene samega s

seboj, z drugimi in s troedinim Bogom.

Kadar Bog blagoslavlja sam ali po drugih, vedno obljublja svojo pomoč,

napoveduje milost in oznanja zvestobo do sklenjene zaveze. Kadar pa blagoslavljajo ljudje, hvalijo Boga in izpovedujejo, da je dober in usmiljen.

BLAGOSLOVI Kristjan ne pokriža samo sebe, temveč prekriţa –blagoslavlja tudi drugega. Blagoslavljati druge ljudi je dobra stvar. Če na primer vidiš vozeči se vlak, prosi za božji blagoslov za vse ljudi, ki sedijo v njem. (Robert Baden-Powell) Blagoslavljamo tudi svoje sovražnike, kajti tudi njih ljubi naš Nebeški oče.

Pokaditev je znamenje Božje bližine, zato ta obred uporabljamo ob raznih slovesnostih.

KADILO je prispodoba molitve, ki se pobožno dviga k Bogu. V

molitvi namreč zberemo v ogenj ali vsaj v ogenjček ljubezni do Boga vse svoje bitje: misli, želje, dejanja, sebe vsega in vse svoje. V goreči "kadilnici" ljubečega srca se vse to očisti, spremeni, poduhovi in dvigne kot prijeten vonj k Bogu.

Dim in vonj kadila nevidno prevzame in prepoji ves prostor, vse predmete, obleko, zrak in naša čutila. Podobno lastnost ima tudi molitev. Če je prava, prepaja človeka in vso naravo in ji daje nov smisel, novo vrednost in vtisne ne samo človeku, temveč vsem stvarem pečat Božjega.

PRINAŠANJE DAROV

Prinašanje darov ima velik simbolični pomen, saj izraža dejstvo, da je vse

stvarstvo in vse človeštvo vključeno v Kristusovo skrivnost - tudi naše "hostije",

naši darovi, ko darujemo Bogu, na primer svoje delo, napore in velikodušnost

preteklega tedna, svoje sedanje hotenje in razpoloženje.

Cerkev nekatere predmete posvečuje, druge blagoslavlja.

Z blagoslovom postanejo sveto znamenje – zakramental.

VODA Voda je skrivnostna. Preprosta je in čista. Pripravljena je, da umije, kar je

umazano, da poživi kar trpi žejo.

Blagoslov vode

Molimo. Gospod, naš Bog, vodo si

ustvaril,da dela zemljo rodovitno,

nas pa poživlja in očiščuje. Podeli

milostno vsem, ki se bodo s to vodo

kropili in po njej prejeli tvoj sveti

blagoslov,da bodo rešeni vsakega

zla in polni tvoje milosti. Po Kristusu,

našem Gospodu. Amen.

Simbolika kruha je bogata še posebno zato, ker ga je Kristus uporabil kot podobo, pod katero ponavzočuje svojo ţivljenjsko daritev in se z nami najtesneje zdruţuje. Kruh iz nebes je hrana nesmrtnosti. Hrani nas z ţivim Bogom in stori v nas, da smo v njem in on v nas.

KRUH Kruh je simbol naše, bistvene hrane. Zato nas ob besedi kruh prevzame,

morala bi nas prevzeti nekakšna spoštljivost.

V kruhu je zgneteno človeško delo in nakopičena, blagoslovljena moč zemlje.

SVEČA Sveča je zelo preprosta stvar in

vendar je v svoji simboliki zelo bogata - s svojo svetlobo prižiga v človeku upanje, da bo v njegovo življenje posijala nova luč.

Goreča sveča je podoba Kristusa.

Sama sebe použiva, okrog sebe

pa širi svetlobo in toploto. Zase ne

ohrani nič. Dokler je le trohica

moči v njej, gori, sveti, greje in

ožarja.

OGENJ je vir svetlobe in toplote, privlači nas, razveseli, dvigne, navda z

zaupanjem in pogumom.

Brez svetlobe in toplote ni ţivljenja, kakor ga ni brez vode. Zato so mnogi narodi imeli sonce in ogenj za božanstvo in so ju kot vira svetlobe in toplote po božje častili. Ogenj ima moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega. Za njim ostaja le pepel kot znamenje minljivosti in ničnosti. Zato je razumljivo, da je ogenj, podobno kot voda, simbol očiščevanja, pa tudi uničenja. Od tod tudi predstave o vicah in peklu z očiščujočim ognjem.

KRIŢ

Križ simbolizira bistvo krščanstva, tu je simbol Križanega, simbol vere in odrešitve

Križ je znamenje trpljenja in

smrti. Po nedoumljivem

božjem sklepu je to znamenje

trpljenja in smrti postalo

znamenje Božje ljubezni,

saj je na njem umrl sam božji

Sin. Prav zaradi njegove

smrti je postal križ kristjanom

sveto znamenje, ki nam

govori o neskončni ljubezni

Boga do človeka. Bodimo

pripravljeni vsak dan znova

vzeti svoj križ in ga nositi za

Kristusom, v službi bratom in

sestram.

Foto: Matjaž Maležič

BARVE VIJOLIČNA Kot krščanski simbol ponazarja upanje in pričakovanje. BELA Predstavlja čistost in veselje. Je tudi simbol rojstva in preroda. ZLATA Je kraljevska barva in predstavlja moč in oblast, zato je zlata barva že od nekdaj

prispodoba Boga. ZELENA Je barva preroštva, zato se pogosto pojavlja ob prerokih. V krščanski liturgiji se uporablja

za čas med letom. Zaradi povezovanja zelene barve s pomladjo je pogosto tudi simbol življenja.

RDEČA Zaradi barve krvi je rdeča barva povezana z mučeništvom. V liturgiji se pojavlja ob

praznovanju godov mučenikov. Na drugi strani rdeča barva predstavlja tudi ogenj in ljubezen.

ČRNA Je simbol kaosa in niča, ki se je pojavljal pred stvarjenjem sveta. Predstavlja tudi smrt. MODRA V krščanstvu jo, še posebej v kombinaciji z belo, pogosto povezujemo z Marijo.

ŠTEVILA 1 barva polnosti in nerazdeljivosti,simbolizira monoteizem – vero v enega Boga, simbolizira tudi združenost Cerkve v eno

je simbol individualnosti in univerzalnosti

simbol polnosti

3 simbolizira sv. Trojico (Oče, Sin in sv. Duh), simbol vseobsežnosti in dopolnitve

4 v Svetem pismu imamo 4 evangelije, ki so jih napisali 4 evangelisti, katere označujejo 4 podobe (Matej – mladenič, Marko

– lev, Luka – vol in Janez – orel)

4 črke JHVH, ki v hebrejščini označujejo ime Boga

7 je število popolnosti, harmonije, zaključenega ciklusa (Bog ustvari Zemljo v 7 dneh)

7 zakramentov, 7 darov sv. Duha

10 imamo 10 zapovedi, 10 Egiptovskih nadlog

predstavlja celotno Cerkev

12 št. Izraelovih rodov, št. Apostolov

40 let v puščavi – izraelsko ljudstvo, dni v puščavi – Jezusov post, dni na gori Sinaj – preden je Mojzes prejel 10 zapovedi

dni nastajanja vesoljnega potopa – Noe, let kraljevine Salomona in Davida

UPORABA KRŠČANSKIH SIMBOLOV V SKAVTSKI PRAKSI

Krščanski simboli so v skavtski praksi prisotni že sami po sebi, saj je del skavtske prakse tudi duhovnost, ki temelji na katoliških vrednotah.

Jaslice

Ročno izdelano razpelo : delo skavta Ivija Hrastnika

V znamenju križa na vseh taborih.