I. ZVUCNA SKOLA I 1 ZAKLAVIRSKU HARMONIKU I

I. ZVOCNA SOLA ZAKLAVIRSKO HARMONIKO I. 3B~HA WKOM 3AKl\ABVlPCKAt APMOHltiKAt

I M IODRAG TODOROVIC KRNJEV~CM~O.QPArTO.QOPOB~KKPI-bEBAU

I

-

i f

.,

;;-.' /f5f~

. - , .

. .~ ;.;- ~ .-'c'.:.

~2- '" "0 ,~~:-~/:...,-"'; - -

48'140 BASOVA BASOV 5ACOBH

I. MIODRAG TODOROVIC-KRNJEVAC ~ MMOAPAf TOAOPOBMK-KPI-bEBALl

Prva zvucna skola za klavirsku harmoniku Prva zvocna sola za klavirsko harmoniko npba 3bY4Ha WKOAa 3a KAabupCKQ apMOHUKQ 48-140 basova basov 6acobu

Kr u sev o c, /973.

MIODRAG TODOROVIC-KRNJEVAC

PRVA ZVUCNA SKOLA ZA KLAVIRSKU HARMONIKU

Izdavac: Produkcija gramofonskih ploca Radio Krusevca - Krusevac

Urednik izdanja: BORISAv MITROVIC

Dizajn: STEVAN OGNJENOVIC

Tehnicki urednik: MIODRAG VUKOTIC

Prevod na slovenacki jezik: IZIC MILICA

Prevod na makedonski jezik: TIMCO APOSTOLOV

Lektura i korektura autora

Stampa: GRAFICKO PREDUllECE "KULTURA"

......

r

:c 11.1 ni

t 1.1 nc "11. D

...;u

r1..

;l sa \c

kc -a

\c n( "1l )

fl.( CE )(

.n

k( i :i V(

'~

II

Predgovor - npegiobop Godine 1946. po ceo sam sa davanjem casova na harmonici. Moji ucenici su bili poeetnici na harmonici ili oni koji su vee svirali po sluhu, Neki StL zeleli da uce samo po sluhu narodnu muziku, a neki da se muzicki opismene, jer su kroz to videli bolju buduCnost i nezavisnost. Za ucenje po notama koristio

sam Bajerovu skolu za klavir i inostrane skole za klavirsku harmoniku. U poslednje vreme sam radio po nekim domaclm udzbenicima. Ponekad sam pisao vezbe, ili zapisivao nase narodne pesme i igre i koristio ih kao gradivo za nastavu. Dvadeset petogodiSnji rad mi je doneo veliko iskustvo, pa sam odlilcio da napisem ovu Skolu. To iskustvo me je uputilo i na sledeee: kakva treba da bude wvremena skola za klavirsku harmoniku. Ova Skola sadrzi istorijat i

konstrukciju instrumenta. Pisana je dobrim delom na bazi r.arodne muzike nasih i drugih naroda, a sadrzi i celokupni materijal opste teorije muzike. Od samog pocetka je podeljena no casove, koji su svaki za sebe celina, ali se mogu, po potrebi, podeliti ili spojiti. Skola je namenjena za apsolutne pocetnike, a mogu je koristiti i oni koji vee sviraju, a zele da se muzicki opismene. Posto je nastava podeljena na casove, a cela skola od dve knjige pruza srednje muzicko obrazovanje, po-

Leta 1946. sem pricel poucevati harmoniko. Moji ucenci so bili za'cetniki na harmoniki, ali pa tisti, ko so ze igrali po posluhu. Nekateri so zeleli uciti po posluhu samo ljudsko glasbo, nekateri pa da se g?asbenD izobraze, ker so v tem videli bolito prihodnost in neodvisnost. Za poucevanje po notah sem

uporabljaI Bajerjevo solo za klavir in inozemne sole za klacirsko karmoniko. Vzadnjih casih sem delal po nekaterih domaCih ucnih knjigah. Vcasih sem pisal vaje, ali pa zapisoval nase ljudske pesmi in plese ter jih uporabljah za solski pouk, Delovna iskusnja v preteklih pet in dVlIjsetih letih, me je poucila da napisem to Solo. Ta izkusnja mi je pokazala kakena naj bi bila sodobna sola za klavirsko harmoniko,

Ta Sola vsebuje zgodovino in konstrukcijo inStrumenta. Napisana je v 9lavnem na osnovi ljudske glasbe nasih in drugih narodou, vsebuje pa tudi celotno gradivo splosne glasbene reorije. Podeljena je od samega zacetka na ure, katere so vsaka ZCL sebe celota, lahko jih pa po potrebi de limo, ali pa spojimo. Sola je namenjena samo zacetnikom, lahko jo pa uporabijlJ tudi tisti, ki ze igrajo in zelijo, da se glasbeno izobraze. Ker je pouk razdeljen na ure in cela sola v dveh knjigah daje srednjo glasbeno izobrazbo, je moz

1

I'oincna 1946. no"maa oa oaaa.M. "iacoau un ap.M.OUu1

stoji moquenost da se koristi za nastavu u mueickim. skolamao Po obimu gradiva, svaku knjiga bi se radila dve godine. Zahvaljujuci snimljenim ve

zbama, ueenici ce moti samostalno da obraduju gradivo uz povremenu pomoe struenog lica.

AUTOR

nost, da se koristi za pouk tudi 1) glasbenih solah. Po obsegu gradiva vsaka knjiga naj bi se delala dve leti.

S pomoiiio posnetih vaj, ueenci bodo lahko samostojno obdelovali gradivo z obiiaeru: ponoejo strokovnjaka.

AVTOR

U oa ce KOpUCTU 3a naCTaaa ao ~LY3U"iKUTe Y"iUJl,UWTa. ITo 06eMOT na zpainusoro, cexoja Knuui 6u ce y"ie.n.a no dse zoounu.

B/I,azooapejICu na cnUMenUTe se:c6u y"ienuu,UTe ICe Mo:caT

~aMocTojno oa zo 06pa60TyaaaT ~paouBoTo co nOBpeMena 710\WW na neKoe cTpy"inO Jl,uu,e.

ABTOPOT

Predgovor izdavoia - Predgovor izdajatelja npegiobop na u3gaba4ow

Prva zvuena skola za harmoniku jedinstven je pokusaj, kako svojim oblikom, tako i pedagoskim metodom, da elementarna znanja 0 harmonici ueini ilostupnim. najsirem krugu interesenata.

Ova skola, koju izdaje Produkcija gramofonskih ploea Uadio Kruseoca sinteza je izvanerdnih interpretatorskih i pedagoskih kvaliteta doajena --;'. M iodraga Todorovica Krnjevca.

lstovremeno ovom Skolom harmonike Produkcija gramofCJnskih ploea Radio Kruseoca predstavlja se kao izdavae jedmstoene pedaqoik: zvuene literature. Nesumnjivo da ce bas ovo izdanje doprineti afirmaciji izdauaca i posla kojim se kao mlada diskografska kuca . bavi. Prvom zvuenom skolom za

harmonika ostaju trajno zabelezcni kvaliteti autora Miodraga Todorovica Krnjevca, ciji je dosadasnji pedagoski rad stvorio niz uspesnih interpretatora na harmonici.

Prva zvoena sola za harmoniko je tako po svoji obliki kot glede na pedaqoiko metodo edinstveni poskus, ki priblizuje temeljno poznavanje harmonike najsirsemu krogu ljudi, ki .jih veseli ta instrument.

Ta ucbenik, ki ga izdaja ProdtLkcija gramofonskih plose radui Kruseuac, je sinteza izjemnih in pedagoskih kvalitet doyena Miodraga Todorouiea Krnjevca. Hkrati se s to Solo harmonike

Produkcija gramofonskih plose ra.dia Kruseuac PTedstavlja kot izdajatelj ,edinstvene qlasbene literature. Ni dvoma, da bo prav ta izdaja prispeoala. k uveljavitvi izdajatelja in dela, s katerim se ta mlada diskografska hisa ukvarja.

S pruo . zooimo solo za harmoniko bodo tako ostale kvalitete' avtorja Miodraga Todorovica Krnjevca, ki je ze pripomogel k uveljavitvi stevilnim harmonkiarskim interpretom, za vedno zapisane.

IIpBaTa 3ay"ina WKOJl,a 3a apMonUKa, e eduncTBcH 06uo" KQ;KO co CBOjOT 06Jl,UK. TaKa u. no neoaZOWKaTa uetooa, eJl.e.M.enTapnUTe 3na1ba 3a ap.M.OWlf7caTa oa ?U nanpaB'U oocTannu na najwupoKUOT KPY7. 3aunTepeCu.panu. 'OBaa WKOJl,a, oia ja U30aBa

IIpooyKu,ujaTa na zpa.M.oe;PoncKU nJl.o"iU na Paouo Kpyweaau, ,cunTe3a e na BonpeonUTe uu,'TepnpeTaTopCKU U neoaZOWKU KBaJl.UTeTU na ooajenoT - Muoopa? TOOOPOBU~ -' Kp1beBau,.

MCTOBpe.M.enO co osuc llixona 3a ap.M.OHUKa IIpooyKu,ujara na ,zpa.M.0rP0nc1CU nJl.o"iU na Paouo i KpyweBau,ce npercraeuea U

~ xaKO U30aBa"i na eouncTBena .neoazowKa 3ay"ina J1.uTepaTypa. .Heco.ssieno oeKa TOK.M.y osc 'U3:oimue lCenpuoonece 3a aepup;.M.au,ujaTa 'I-La U30aBa"iOT U pa'60TaTa co Koja Ka1CO .M.J1.aoa OU'CKozpaepC1Ca KY~ci ce 6aBU. ' ! Co npaaTa 3By"ina ill'KoJl.a. 3a ,ap.M.onU'Ka oCTanyBaa,T Tpalno ,3a6eJl.e:llcenu 'KBaJl.UTeTUTe na aBTopoT Muoopa? TOOOPOBU~

:-- Kp1beBav., ~LUja ooceza1LLna neOaZOUL'Ka pa60Ta CTBOpU nU3a ycnewnu unTepnpeTaTopu na ,ap.M.onU'Ka.

2

Gramofonska ploca, sastavni i neodvojivi deo ovog udioenika logicna je zvucna animacija metoda ucenja.

Dvaj komplet ucila jedinst:ven u nas i u svetu provereno je sredstvo za brzo i lako savladavanje osnovnih znanja 0 instrumentu harmonici.

IZDAVAC

Gramofonska plosca je sasstavni in nedeljivi del tega ucbenika in tako logicna zooima animacija metode poucevanja.

Ta garnitura ucil je pri nas edinstveno, v svetu pa ie preuerjeno pomagalao za hiiro in lahko pridobivanje temeljnih znanj 0 harmoniki.

IZDAJATELJ

fpa.M.ocPoUC'IcaTa nJl.o"ia, coCTaBeH u UeOeJl.UB OeJl. ua OBOj y"ie6UUK e Jl.OZU"iHa 3BY"iHa U1iu.M.uu-uja Ha .M.eTOaaTa 3a Y"ie1be.

DBa; KO.MnJl.eT 00 Kuuza u nJl.O"iU eaUUCTBeU Bo HaC U BO CBeTOT e npoaepeuo cpeocreo 3a 6P30 U Jl.ecuo coesuunjean; ua OCUOBUUTe 3Uae1ba 3a UUcTpy.M.eUTOT ap.M.OuuKa.

H3)'{ABAtJ

HARMONIKA - APMOHYtKA

Harmonika je vrlo mlad muzicki instrument. Prvu harmoniku je konstruisao-izumeo, 1822. godine, berlinski muzicar i instrument-majstor Friderik Buschmann, (Fridrik Busman).

Svakako da harmonika u to vreme nije izgledala kao danas. Prve harmonike su bile sa jednim redom dugmadi i nekoliko basova, a zvale su se dijatonske. Pritiskom na jedno dugme pri razvlacenju-sirenju harmonike, svirao je ton jedne visine, a pri vracanju-skupljanju, ton druge visine. Kasnijim usavrsavanjem Wielhem Lubich, (Vilhem Lubih), proizvedene su harmonike sa dva i tri reda ("dvoredne" i "troredne").

Pocetkom 20-og veka poeinje proizvodnja prvih harmonika hromatskog sistema sa 3, 4 i 5 rr-dova, troglasnih i cetvoroglasnih, od 12-120 basova, sa fiksnim akordima, (Hohner, Dallape, Guerrini, Soprani, Scandalli i dr.),

Klavirske harmonike, kakve su sada u upotrebi, (3, 4-5 glasoya u primu, 120-140 basova, od 7-20 pa i vise registara), kao i harmonike sa dugmadima, sa kojima se mogu imitirati razni muzicki instrumenti, proizvode se od 1930. godine.

I dalje se radilo na tehniekom usavrsavanju harmonike. Poslednjih godina se proizvode i elektronske harmonike. Ima ih dye vrste: samo elektronske (bez glasova) i u kombinaciji sa

Harmonika je zelo mlad glasbeni instrument. Prvo harmoniko je, leta 1822, konstruiral-izumel, Friderik Buschmann, (Fridrik Busman), berlinski glasbenik in instrument-mojster.

Vsekakor harmonika ni bila takrat taksna kot je danes. Prve harmoinke so imele eno vrsto gumbov in manjse stevilo basoy in so se imenovale diatonske. Pri razvlacenju-sirjenju harmonike pritisk na en gumb je proizvajal ton ene visine, pri vracanju-krcenju pa ton druge visine. Pozneje, ko jih je izpopolnil Wielhem Lubich, (Vilhem Lubih) so izdelane harmonike z dvemi in tremi vrstami ("dvovrsne" in II trovrstne").

V zacetku 20-ega stoletja so zaceli izdelovati prve harmonike hromatskega sistema s 3, 4 in 5 vrstami, s tremi in stirim! glasovi, s 12-120 basi in s fiksr.imi akordi (Hohner, Dallape, Guerrini, Soprani, Scandalll in dr.),

Klavirske harmonike, ki jih danes uporabljajo, (3, 4-5 glasoy v primu, 120-140 basov, 7-20 in vee registrov), kakor tudi in harmonike z gumbi, S katerimi se lahko imitiralo razlieni glasbeni instrumenti so v proizvodnji od 1930. leta.

Harmoniko so se naprej izpopolnjevali v tehnicnem pogledu, V zadnjih letih izdelujejo tudi elektronske harmonike in sicer v dveh vrstah: sarno elek-

ApMoHHKaTa e MHory MJIaA My3W1KM J1HCTpyMeHT. IIpBaTa apMOHJfKa je KOHcTpYJ1paJI-OTKpJ1J1' 1822 rOAJ1Ha, 6epJIJ1HCKJ1OT My3W1ap J1 J1HCTpyMeHT Maj":TOp Fnderik Buschmann, (cflpHAPJ1K ByuIMaH).

CeKaKo AeKa apMOHJ1KaTa BO Toa BpeMe He J13rJIeAallle KaKo zteaec, IIpBJ1Te apMOHJ1KJ1 6J1JIe co ezrea pezt na KOWIJ1lba J1 HeKOJIKy 6aCOBJ1 J1 ce BJ1KaJIe AJ1jaToHCKJ1. Co rrpJ1TJ1CHYBalbeTo Ha eAHO KOWIe rrpJ1 pa3BJIeKYnassero-mapeisero na apxorraxara, ce nojaayaa,n TOH OA ezraa BJ1CO'tlJ1Ha, a IlpJ1 apaxarseroC06J1paIDeTO, TOH OA ztpyra BJ1CO'tlHHa. Co rrOHaTaMOlllHOTO vcoapnryaarse Wielhem Lubich, (BJ1JIXeM JIy6J1x) rrp0J13seneaa ce apMOHJ1KH co ABa 11 TpJ1 pezroan ("ABope;:vm" H .TpJ1pe.n:HJ1").

Co rrO'tleTOKOT na 20-0T BeK sanoxayaa np0J13BOACTBOTO na npBJ1Te apMOHJ1KM co xposrarCKJ1 CJ1CTeM co 3, 4 J1 5 peztoax, TporJIaCHJ1 H 'tIeTBOporJIaCHJ1, OA 12-120 6aCOBJ1, co

obinom harmonikom. Najzapaeniji proizvoa elektronskih harmonika je amerika firma Cordovox", po ijoj se li

" cenci proizvode u Italiji, Nemakoj i drugim zemljama. S obzirom na tehnike i izvoake mogunosti, (ima melodijsku i basovnu stranu), harmonika je postala narodni instrument jer je vrlo pogodna zz. izvoenje narodne muzike (u mnogim zemljama sveta, pa i u naoj.) Kod svih jugoslovenskih naroda, harmonika je najrasprostraniji i najomiljeniji mu

ziki instrument. Bez nje se ne mogu zamisliti narodni obiaji, veselja, svadbe, priredbe i koncerti narodne muzike, narodni orkestri i dr. Iako se harmonika kod nas i

u svetu odomaila kao narodni instrument, na njoj se izvode i druge vrste muzike: klasina, zabavna i dez muzika. Komponuje se i specijalna muzika za harmoniku i piu transkripcije na ve poznate melodije. Postoje muziko-izdavake kue, koje tampaju-izdaju note za harmoniku-solo, duete, tria, kvartete, pa, ak i za orkestre harmonika.

Koliko je harmonika znaajan instrument vidi se i po tome, to se svake godine, od 1950. odrava svetsko takmienje harmonikaa-solista. Godine 1970. odrano je jubilarno XX svetsko prvenstvo u Teplicama (ehoslovaka), a pobednik je dvadesetogodinji italijan Maurizio Co~amosca.

tronsko (brez glasov) in kombinirano z navadno harmoniko. Najbolj znan proizvajalec elektronskih harmonik je amerika fl rrna "Cordovox", po katere licenci jih izdelujejo v Italiji,

Nemiji in v drugih deelah. Glede na tehnine in izva

jalne monosti (ima melodijsko in basno stran). je postala harmonika ljudski intrument, ker je zelo ugodna za izvajanje ljudske glasbe (v tevilnih deelah sveta, kakor tudi pri nas). Pri vseh [ugoslovanskih narodih je harmonika najbolj razirjen in najbolj priljubljen glasbeni intrument, Brez nje se ne morejo zamisliti ljudski

obiaji, veselja, svatbe, prireditve in koncerti ljudske glasbe, ljudski orkestri in dr. Ceprav se je harmonika odomaila kot ljudski intrument pri nas in v svetu z njo lahko izvajamo tudi druge glasbe: klasino, zabavno in dez glasbo. Komponirajo tudi specialno glasbo za harmoniko in piejo transkripcije za e znane melodije.

Glasbene zalobe tiskajo note za harmonike-solo, duete, tria, kvartete in celo za orkestre harmonik. Da je harmonika znailen in

trument vidimo tudi po tem, da se od 1950. leta vsako leto prireja svetovno tekmovanje harmonikarjev-solistov. 1970. leta je bilo organizirano XX svetovno prvenstvo v Teplicah (Cekoslovaka) na katerem je zmagal talijan Maurizio Colamosca.

l1Ma nae BpCTl1: cazro eJIeKTpOHCKl1 (6e3 rJIaCOBl1) l1 BO KOM6l1narnrja co 06wma apMOHl1Ka. Hajn03HaT np0l13Be~YBaq Ha eneKTpOHCKl1Te apMOHl1Kl1 e araepxxancxa'ra q:mpMa "Cordovox", no ql1ja JIl1~eH~a ce

np0l13Be~YBaaT l1 BO }fTaJIl1ja, I'epxaazja l1 npynrre 3eMjl1. Co orrren Ha TeXHJ1qKl1Te l1 l13Be~YBaqKl1Te MO}I(HOCTl1, (xMa MeJIO~l1CKa l1 6ac crpana), apMOHl1KaTa CTaHa napoztea l1Hcrpyxear (saroa IlITO e MHOry noronaa aa l13Be~YBaIbe Ha HapOAHaTa My3l1Ka) BO MHory 3eMjl1 on CBeToT, na l1 BO Haurara, Kaj Cl1Te jyrOCJIOBeHCKl1 napona, apMOHl1KaTa e najpacnpocrpaaeraor H Hajcaxanaor MY3J1qKl1 l1HCTpyMeHT. Be3 nea He MOR

TEORIJSKI DEO

ZVUK

Svaki spoljni nadraaj koji primamo ulom sluha, zove se zvuk. Zvuk nastaje treperenjem neke elastine ili vrste materije (ice, metalne ili drvene ploE: i dr.). Postoje odreeni (arti.kulisani) i neodreeni (neartikulisani) zvuci. Zvuci odreene visine upotrebljavaju se u muzi.ci i zovu se tonovi.

TON Muziki ton je zvuk koji

ima odreenu visinu, jainu, trajanje i boju. Tonovi se dele na duboke, srednje i visoke, ija visina zavisi od brzine treperenja materije. Ukoliko je treperenje bre, ton je vii, ako je treperenje sporije, ton je nii.

MUZIKA

Muzika je umetnost koja se slui tonovima kao sredstvom svog izraza.

NOTE Muzika, odnosno muziki to

novi, mogu se zapisivati-beleiti. Znaci kojima se belee tonovi zovu se note. Note su jajas-

TEORETSKI DEL TEOPV1JCKV1 AE/\

ZVOK

Vsak zunanji draljaj ki ga dobirno s utom posluha imenujemo zvok. Zvok nastane s tresenjem nekatere elastine ali pa trdne tvari (strune, kovinske ali pa lesene ploe in dr.). Obstojijo doloeni (artikulirani) in

nedoloeni (neartikulirani) zvoki. Zvoke doloene viine uporabljamo v glasbi in jih imenujemo toni.

TON Glasbeni ton je zvok z doloeno viino, mojo, barvo in 7. doloenlm trajanjem. Tone deirmo na globoke, srednje in visoke, katerih viina je odvisna od hitrosti tresenja tvari. Kolikor je tresenje hitreje, ton je viji, e pa je tresenje poasneje ton je niji.

GLASBA

Glasba je umetnost ki uporablja ton kot sredstev izraza.

NOTE Glasba oziroma glasbeni toni

se lahko zapiejo. Znamenja s katerimi jih piemo imenujemo note. Note so v jajasti ali pa

3BYK

Cexoe aazraopennro aanpasnynarse Koe ro npJ!MaMe npexy cernaoro aa CJIyx, ce BHKa 3BYK. 3ByKOT HacTaHyBa co TpenepelheTo Ha nexoja eJIaCTJflIHa HJIH IJ;BpCTa MaTepHja (:m:J.mH, MeTaJIHH HJIH p;pBeHH nJIOqH H zrp.). Ilocrojar onpenemr (aprnKyJIHCaHJ1:) H aeorrpenemr (HeapTHKyJIHCaHH) 3BYIJ;H. 3BYIJ;HTe co onpenena BHCOqHHa ce

ynorpeyaaar BO My3HKaTa H ce BHKaaT TOHOBH.

TOH MY3Jfl1KHOT TOU e 3BYK KOj

HMa onpezteaa BHCOqHHa, [axaHa, Tpaelhe H 60ja. TOHoBHTe ce nenar Ha p;.r.ra60KH, cpezraa H BHCOKH, qHja BHCOqHHa 3aBHCH op; 6p3HHaTa Ha rpenepersero Ha MaTepHjaTa. ,l(OKOJIKy TPenepersero e n06p30, TOHOT e nOBHcoK, a axo e TPenepelheTo

rroasao, TOHOT e HH30K.

MY3:v.IKA

My3uKaTa e YMeTHOCT xoia ce CJIy>KH co TOHOBH xaxo cpenCTBO aa CBOjOT H3pa3.

HOTJ1 My3HKaTa, OP;HOCHO My3Jfl1

KHTe TOHOBH, Mo:m:aT p;a ce samnnyaaa'r-aaeneacyaaar. 3HaIJ;HTe co KOH ce op;6eJIe:m:yBaaT

6

tog ili okruglog oblika: O

Ovaj notni deo zove se "glava note". Glavi note se po potrebi dodaje sa gornje ili donje strane uspravna crtica, koja se zove "notni vrat", J r notnom vratu se dodaje jedan ili vie "barjaia". J> ~ Radi boljeg pregleda i breg zapisivanja, umesto jednog ili vie

barjaia, dva ili vie notna vrata, mogu se spojiti sa jednum ili vie punijih crta.

n u Jffi Te crte se zovu "rebra".

MUZICKA AZBUKA U muzici su u upotrebi se

dam osnovnih tonova. Svaki ton ima svoje ime. Tonove imenujemo po redosledu, a pomo

u osnovnih imena, koja glase u alfabetu (azbuci) :

Cita se

U nekim zemljama Francuskoj, SSSR-u i azbuka glasi. ovako: o, re, mi, fa, sol,

NOTNI LINIJSKI SISTEM

Bere se: Ce 'HiTa:

(Italiji, dr.) ta la, si.

Note se belee u linijski sisstem, koji sainjavaju pet ravnomerno razmaknutih, vodoravnih linija:

etiri praznine izmeu linija: I in tiri praznin med rtami, 51 1

Linijski sistem se na poetku trtni sistem se v zaetku sespaja sa crtom-spojnicom: stavi s rto-spojnico:

okrogli obliki. O. Ta okrogli del imenujemo "notna glava". Notni glavi se po potrebi na zgornji strani ali pa na spodnji doda navpina rtiea, ki jo imenujemo "notni vrat", J r notnemu vratu pa dodamo eno ali ve;

Zaradi

boljega pregleda in hitrejega zapisovanja, namesto ene ali ve zastavic, dva ali ve notnih vratov, lahko sestavimo z eno ali ve bolj debelih rt.

"zastavic".

Te rte imenujemo "rebra".

GLASBENI CRKOPIS V glasbi se uporabljajo sedem

osnovnih tonov. Vsaki ton ima svoje ime. Tone imenujemo po vrstnem redu z osnovnimi imeci, ki se v alfabetu (rkopisu)

e, d, e, f, g, ce, de, e, ef, ge, ne, 11.e, e, ecll, re,

V nekaterih deelah (Italiji, Franciji, SSSR-u in dr.) ta se

rkopis glasi takole : do, re, mi, fa, sol, la, si.

NOTNI CRTNI SISTEM

Note se piejo v Ttni sistem, ki ga sestavljajo pet enakomerno razmaknjenih vodoravnih rt:

6

1

TOHOBYfTe ce BJ1KaaT 1WTU. HoTJ1Te J1MaaT 06JIJ1K Ha xpyr J1JIJ1 jajne. O .OBOj HOTeH ,o;eJI ce BJ1Ka "rJIaBa Ha HOTaTa". Ha rJIaBaTa Ha HOTaTa no nOTpe6a J1 ce ,o;o,o;aBa 0,0; ropaara J1JIJ1 ,o;OJIHaTa cTpaHa BepTJ1KaJIHa QpTWIKa, Koja ce BJ1Ka "HoTeH spar", J r a Ha HOTHJ10T spar ce noztaaaar enaor J1JIJ1

ncseke ,,6apjaqJUba". J> ~ 3a no,o;06ap nperJIe,o; J1 n06p30 aamnnyaarse, HaMeCTO ezmo J1JIJ1 noseke apjaaxa,a, nsa J1JIJ1 noaeke HOTHJ1 BpaTOBJ1, MOMaT zra ce coezmar co enaa HJIH noneke nOJIHJ1 I..\PTJ1QKH.

n u Jffi OBJ1e I..\pTH ce BHKaaT "pe6pa".

MY3J1LIKA A3BYKA Bo My3J1KaTa ce BO ynorpea

ce,o;yM OCHOBHJ1 TOHOBJ1. Cexoj TOH HMa csoe HMe. TOHoBJ1Te rH J1MeHyBaMe no pe,o;ocrre,o;, a co nOMoLU Ha OCHOBHJ1Te J1MJUba, iWJ1 rJ1'aCaT BO aJL

Ker itni sistem ne zadostujePoto je linijski sistem nedovo Kaxo JIJ1HJ1CKJ10T CJ1CTeM e Heljan da bi se zabeleile sve no da bi zapisali vse note, ki se ~OBOJIeH BO Hero ~a ce 3a6eJIete, koje su u upotrebi, onda se uporabljajo, se pod niirn in nad }KaT CJ1Te HOTJ1, KOJ1 ce BO yno

rpea, aan J1 non Hero ce nonanjim dodajo pomone rticeBaaT nOMOIlIHJ1 qpTWIKJ1 - no

ispod i iznad njega dodaju popomonice. One se uporabjajomone crtice-pomonice. One

.4t01U1iU't'X:U. TJ1e CJIy}KaT Mefyda bi se med njimi in na njihslue da bi se izmeu njih i na mm J1JIJ1 Ha HJ1B ~a ce 3a6eJIenjima beleile potrebne note: zapisovale potrebne note. }KaT nOTpe6HJ1Te HOTJ1:

Njihovo rastojanje je isto kao i kod linija u linijskom sistemu a moe ih biti, po potrebi, jedna ili vie njih.

KLJUCEVI

Da bi se notama u linijskom sistemu odredilo ime prema

muzikoj azbuci, belei se znak na poetku svakog linijskog sistema, koji se zove klju. Za sviranje na harmonici upotrebljavaju se dva kljua i to:

Razdalja med pomonicami je enaka razdalji med rtami v

rtnem sistemu in jih je po potrebi lako ena ali pa ve.

KLJUCI

Da bi se notam v rtnem sistemu doloilo ime po glasbenem rkopisu, se v zaetku vsakega rtnega sitema zapie znamenje, ki ga imenujemo klju. Za igranje na harmoniki uporabliamo dva kljua in to:

HJ1BHOTO pacrojaaae e J1CTO xaxo J1 Kaj JUfHJ1J1J1Te BO JIJ1HJ1CKJ10T CJ1CTeM J1 MO}Ke ~a ni HMa, no rrorpea, enaa J1JIJ1 noseke.

KJIYQEBJif 3a na ce oztpezns HMeTO Ha

HOTJ1Te BO JIJ1HHCKJiOT CJ1CTeM npesra MY3WIKaTa asyxa, aa nO'leTOKOT Ha cexo] JImmCKJi CJ1CTeM ce CTaBa eztea 3HaK, KOj ce BHKa 7Uty't. 3a CBJq>eH>e Ha apMOHMKa ce ynorpeysaar .n;Ba KJIyqa J1 roa:

G - klju (Ili violinski klju) F - klju (ili bas kljUi G - klju (ali violinski klju) F - klju (ali bas klju) G - KnY'! (KnK BKonHHCKK KnY'!) F - KnY'! (Km{ 6ac KnY'!)

za desna ruka, za leva ruku, za desno roko, za levo roko, aa ;r(ecuaora paKa, aa neBaTa paKa,

Ako obe ruke treba jednovremeno da sviraju, onda se dva linijska sistema spajaju sa znakom, koji se zove akolada:

Ce morajo obe raki istoasno igrati, se dva rtna sistema sestavita z znamenjem, ki ga imenujemo akolada:

' AKO zrsere pane Tpe6a J1CToapexeao ~a cBJ1PaT, Toram ABaTa JIJ1HJ1CKH CJ1CTeMH ce CBP3Ysaa'r co 3HaKoT, KOj ce BKKa a'X:oJtaoa:

Svirati desnom rukom (melodiju) +-- Igrati z desno roko (melodijo)

CBKPK co ;r(eCHaTa paxa (Meno;r(Kja)

Svirati levom rukom (basove) Igrati z levo roko (base) CBMPM co neaare paxa (6acoBM)

8

BELEZNJE NOTA POG-KLJUCU

Note se imenuju i belee po G-kljuu u linijskom sistemu na sledei nain:

Ka linijama su note: Na rtah so note: Ha JU1HJ1J1Te ce aaoraar HOTW:

6 2 3 4: :

1: J) f

Ispod linijskog sistema je nota d, Pod rtnim sistemom je nota d,

rro~ JIJ1HJ1CKJ10T CJ1CTeM ce aaora HOTaTa d,

NAPOMENA:

Za sada nema potrebe uiti ceo tonski sistem, koji je vei od prikazanog, (kada bude potrebno, usle

die objanjenje sa primerima).

OBLIK NOTA

U upotrebi je est nota razliitog oblika: cela nota, polovina note, etvrtina note, osmina note, esnaestina note i tridesetdvojka. Note po obliku izgledaju ovako:

cela nota, cela nota, o I\eJIa HOTa,

polovina note, polovica note, nOJIOSHHa HOTa,

etvrtina note, etrtinka note, J 'l:eTSpTJ1Ha HOTa,

osmina note, osminka note, OCMJ1Ha HOTa,

I ZAPISOVANJE NOT PO G-KLJUCU

Note se v rtnem sistemu imenujejo in zapisujejo po G

-kljuu na naslednji nain:

O,IJ;BEJIE2KYBAIhE HA HOTHTE ITO G-KJIyqOT

HOT~Te ce MMeHyBaaT ~ o~6eJIeLKyBaaT no G-KJIyqOT BO JI~H~CKMOT c~cTeM Ha cne~H~OT Ha'iIDI:

D

.....

e

PRIPOMBE:

Zaenkrat ni tonski sistem, predstavljenega, trebno sledilo merji).

U prazninama su note: V prazninah so note: Bo npa3HJ1HJ1Te ce naofaar HOTI!:

4 a2 il

potrebno uiti cel ki bi bil veji od

(kadar pa bo pobo pojasnilo s pri

OBLIKA NOT

Uporabljamo est not v razlinih oblikah: celo nato, polovica note, etrtinko note, 08minka note, estnajstinko note in dvaintridesetinko. Po obliki note izgledajo tako:

beli krui (jaj astog oblika), beli kroec (jajaste oblike), 6eJI xpyr (06JIJ1K Ha jajI\e),

F A e E

.'

......

A

3ABEJIEmKH:

3a cera HeMa nOTpe6a ~a ce Y'l:H I\eJIJ10T TOHCKJ1 CJ1CTeM, KOj e noroJIeM o~ npJ1Ka:lKaHJ10T, (Kora Ke 6J1~e

norpeao, Ke ~a~eMe o6jacHyaalba co npJ1MepJ1).

cf>OPMA HA HOTJ1TE

Bo yrrorpea ce aaoraar nrecr HOT~ co pa3JIWIHa epopMa: nena nora, nOJlOB~Ha HOTa, 'ieTBpTHHa nora, oCM~Ha nora, nrecnaecernaa nora, Tp~eceT~ojKa. HOTHTe no epopMa H3rJIe~aaT saxa:

beli krui sa notnim vratom, beli kroec z notnim vratom, 6eJI xpyr co HOTeH apaT,

crni krui sa notnim vratom, rni kroec z notnim vratom, npa xpyr co HOTeH apar,

crni krui sa notnim vratom i jednim barjaiem ili rebrom, rni kroec z notnim vratom in eno zastavico ali rebrom, I.:\PH xpyr co HOTeH apar J1 e~HO 6apja'l:e HJIH pe6po,

9

esnaestlna note, crni krui sa notnim vratom i dva barjaia: ili rebra, estnajstinka note, rni kroec z notnim vratom in dvemi zastavicarni ali rebri,

QPH xpyr co HOTeH apa-r J1 p;ae 6apja'lJ1Jha J1JIJ1 pefipa,urecaaeceraaa HOTa,

crni krui sa notnim vratom i tri barjaia ili rebra.tridesetdvojka note, rni kroec z notnim vratom in tremi zastavicami ali rebri.dvaintridesetinka note,

TpJ1eCeTp;aojKa nora,

Notni vrat se belei do tree linije sa desne strane notne glave nagore, a od tree linije sa leve strane, nadole :

-

TRAJANJE, BROJANJE I SADR2AJ NOTA

Svaka nota ima svoje, odreeno trajanje. Cela nota traje dok se odbroji do 4 (etiri). Polovina do 2 (dva), a etvrtina do 1 (jedan). Brojanje do etiri se vri na ovaj nain:

1 2 3 4 Pr-va, dru-ga, tre-a, e-ta Pr-va, dru-ga, tre-tja, e-ta IIp-aa, aro-pa, rpe-ra, 'le-Ta

Brojanje i sviranje se izvodi na sledei nain: pritiskom na jednu dirku, (bilo koju) drei je dok odbrojimo do 4 (etiri) pa podignemo prst. To znai da smo odsvirali jednu, celu notu. Uinimo li isto, a odbrojimo do 2 (dva), onda smo odsvirali jednu polovinu note. Ako odbrojimo do 1 (jedan), onda smo odsvirali jednu etvrtinu note. Iz ovoga se moe

zakljuiti, da za vreme trajanja jedne cele note, mogu da se odsviraju dve polovine ili etiri

etvrtine note. Evo prikaza iz kojega se vidi sadrina i odnos, svih notnih vrednosti:

QPH Kpyr co HOTeH apar J1

Notni vrat se do tretje rte zapie na desni strani notne glave navzgor, od tretje rte na levi strani pa navzdol :

TRAJANJE. STETJE IN VSEBINA NOT

Vsaka nota ima svoje doloeno trajanje. Cela nota traja dokler se odteje do 4 (tiri). Polovica note do 2 (dva), etrtinka pa do 1 (ena). tetje do tiri se opravlja na ta nain:

TpJ1 6apja'l>1Jha >1JI>1 pe6pa.

HOTHHOT BpaT ce 3a6e~e)KYBa no rperara m1H~ja OA zrecaaTa crpaaa Ha HOTHaTa rnasa aarope, a OA rperara ~~HHja OA .nena'ra crpaaa nazto.ny:

TPAEIbE, BPOEIbE M CO,n;PLKMHA HA HOTJ1;TE

Cexoja HOTa HMa enoe oztpeneno Tpaelbe. Ile.nara HOTa Tpae AOAeKa ce ~36po~ AO 4 (qeT~'M). Ilo.noaanara AO 2 (ABa), a xe'raprxnara AO 1 (ezrea), BpoelbeTO AO xerxpa ce BPIII~ Ha OBOj aaxna:

Stetje in igranje se izvaia na naslednji nain: s pritiskom na eno tipko (marksikatero) ki traja dokler se ne odteje do 4 (tiri) potem pa vzdignemo prst. To pomeni da smo odigrali celo noto. Ce naredimo isto in odte- [erno do 2 (dva) smo odigrali polovico note. Ce odtejemo do 1 (ena) smo odigrali etrtinko note. To pomeni da med trajanjem ene cele note lahko odigramo dve polovici ali tiri

etrtinke note. Iz naslednjeg prikaza vidimo vsebino in odnos vseh notnih vrednosti:

Bpoersero ~ caapersero ce ~3BeAyBaaT Ha c~eAH~oT Haq~H: co . rrp~T~cHYBalbeTo Ha eAHa znrpxa (6~~0 Koja) AP)KejK~ Aoztexa ~36po~MO AO 4 (qeT~p~) rra ro nonaraexe rrpcror, Toa

3Haq~ AeKa cMe orcaapxne enHa, nena HOTa. AKO 1'0 nanpa

B~Me ~CTOTO a ~36poHMe AO 2 (ABa), ToraIII 3Haq~ nexa cxe OTcBKp~~e ncaoaaaa HOTa. AKO

6po~Me AO 1 (enea) - xeraprnHa HOTa. DA OBa MO)Ke Aa ce saxrryxa, nexa sa spexe Ha rpaeisero Ha eznra nena HOTa, MO)KaT Aa ce OTCBKp~T ABe no

~OB~HH ~~~ qeT~pH qeTBpT~HH Ha HOTaTa. EBe ro rrpHKa30T ozt Koro MO)Ke Aa ce BHA~ coAP)K~aTa H OAHOCOT, Ha care

I HOTHH BpeAHOCTH:

10

Cela nota sadri: Cela nota vsebuje: U;eJIaTa HOTa CO~P>lU[:

2 polovine ili 2 polovici note ali 2 nOJIOBI1HI1 11J111

4 etvrtine ili 4 etrtinke ali 4 QeTBpTI1HI1 11J111

8 osmina ili 8 osmink ali 8 OCMI1HI1 I1JII1

16 esnaestina ili 16 estnajstnik ali 16 weCHaeCTI1HI1 11J111

32 tridesetvojke 32 dvaintridesetink 32 rpxecerzraojxa

PAUZE (OBLIK I TRAJANJE)

/"""/""" 1\ 1\ /~

/\ /\ /\ /\

Kao to note slue za sviranje, isto tako postoje znaci za privremeni prekid sviranja a zovu se pauze-odmorke. Pauze, takoe, imaju svoj razliiti oblik i trajanje. Isto kao i kod nota, postoje cele pauze, polovine, etvrtine, osmine, esnaestine i tridesetdvojke. Njihovo trajanje je, takoe, isto kao i kod odgovarajuih nota. Evo njihovog oblika:

cela pauza cela pavza QeJ1a rrayaa

-

osmina pauze osminka pavze OCMI1Ha nayaa

,. Evo prikaza nota i pauza, kao i njihovog trajanja:

"

1. 2..

PAVZE (OBLIKA IN TRAJANJE)

Isto kot sluijo note za igranje prav tako imamo znamenja za zaasno prekinitev igranja. ki jih imenujemo pavze-odmorke. Pavze imajo ravno tako svojo razlino obliko in trajanje. Kakor pri notah, so ravno tuko cele pavze, polovice, etrtinke, osminke, estnajstinke in dvaintridesetinke. One trajajo .oliko, kolikor odgovarjajoe note. Oblike pavz so:

polovina pauze polovica pavze n0J10BI1Ha nayaa

-

esnaestina pauze estnajstinka pavze weCHaeCeTI1Ha nayaa

DAY3J.1 'OPMA 11 TPAElDE)

KaKO lllTO HOTJ1Te CJIYJKaT aa caaperse, ~CTO TaKa rrocrojar ~

3Ha~~ sa rrpxspesreao npexnHyBalhe Ha caapersero ~ ce B~KaaT nay3u - O~MOp~. IlaysaTe, ~CTO, raxa, ~aaT csoja pa3JIWIHa cPopMa ~ rpaerse, MCTO KaKO ~ Kaj HOT~Te, 1l0CTDjar ~eJI~ naysn, 1l0JIOB~H~,

!eTBpT~, OCMVIHVI, nrecaaecerVIH~ ~ Tp~eceT~BojK~. HJ.mHO'0 Tpaelhe, e VICTO raza, KaKO ~ 'mj coorsermrre HOT~. EBe rVI HJ.m~Te cPOPMl1: etvrtina pauze etrtinka pavze QeTBpTI1Ha nayaa

tridesetdvojka pauze. dvaintridesetinka pavze Tpl1eceT)tBojKa nay3a,

Prikaz not in pavz ter njihovo EBe ro npxxasor Ha HOTVITe VI trajanje: nayarrre, KaKO VI HVIBHOTO Tpa

elhe:

~. 1. 2.. 3. +.... 1. 2.. 3. 4.t

~ -.

t,1 1. 2.. 3. +. 1. 2. 3. +. 1. 2. 3. 4.

11

- -

TAKT ITAKTICA

Svaka muzika kompozicija (veba, pesma, igra i dr.) je podeljena na jednake ritmike delove, koji se zovu taktovi. Jedan takt od drugog odvojen [e uspravnom crticom, takticom.

TAKT IN TAKTICA

Vsaka glasbena skladba (vaja, pesem, ples in dr.) je podeljena na enake ritmine dele, ki jih imenujemo takti. Takti so drug od drugega podeljeni z navpino rtico, taktico.

I :.;; "'"-- II: T A H T

I

CeKoja MY3~Ka KOMn03~ja (Be)K6a, necaa, J1rpa J1 zrp.) e none.nena Ha e)J;HaKBJ1 PJ1TM~KJ1 .n;eJIOBJ1, KOJ1 ce BJ1KaaT Ta?

dobi estdelni sestavljeni takt. Tpo.n;eJ1'HU, ce .n;o6l1Ba nreeronerrea TaKT. Ha 'l'Oj Ha'rnH Hac

delni, sloeni takt. N a taj nain Na ta nain nastanejo (pravilnastaju (pravilno) sloeni takto TaHyBaaT (rrpaaxmro) CJlO:>Ke

vi i to: no) sestavljeni takti in to: HUTe TaKTOBU u Toa:

Cetvorodelni: SestodeIni, itd. Stiridelni: Sestdelni, itd. tIeTBopoeJte'K: lllecroenen, UT'K.

4 4

etiri etvrtine, tirl etrtinke, '1eTHpH '1eTBpTHHH,

Od svih oznaka za taktove, jedino se takt +(etiri etvrtine) oznaava na jo jedan nain i to slovom C. Ovakva oznaka

znai isto, da je svaki takt sadran u etiri etvrtine. Muzika kompozicija moe da pone u dvodelnom taktu a da nastavi II trodelnom (i obratno), to zna

i da ne mora cela biti u istom taktu.

ZNACI ZAVRSETKA

Muzika kompozicija moe imati dva, ili vie delova-stavova. Na kraju dela-stava belee se dve tanke, uspravne crtice, koje razdvajaju jedan deo od drugog. Na pr:

Na zavretku muzike kompozicije, belee se dve crte, tanja i deblja. One oznaavaju zavretak muzike kompizicije. Na pr:

4 6 6 8 4 8 etiri osmine, est etvrtina, est osmina, itd. tlrl osminke, est etrtink, est osmink, itd. '1eTHpH OCMHHH, nrecr '1eTBPTJfHH, nreer OCMHHH, HTH.

Od vseh oznab za takte samo se takt +(tiri etrtinke)

oznauje e na drug nain in to s rko C. Takno znamenje pomeni ravno tako, da je vsaki takt vsebovan v tiri etrtinke. Glasbena skladba se lahko zane v dvodelnem taktu in nadaljuje v trodelnem (in nasprotno) kar pomeni da ne mora cela biti v istem taktu.

ZNAMENJA ZA KONEC

Glasbena skladba lahko ima dva ali ve delov-stavk. Na koncu dela-stavke se vpiejo dve tenki navpini rtici, ki delijo en del od drugega. Na pr.:

Na koncu glasbene skladbe se vpiejo dve rti, ena boli tenka in druga bolj debela. Te rtice oznaujejo konec glasbene skladbe. Na pr.:

Ozt CUTe 3HaKOBU sa TaKToBH, 4

e.n;JfHCTBeHO TaKTOT -4-(qeTHpU qeTBpT:mrn) ce 03HaqYBa Ha ynrre enerr HaqUH u Toa co 6yKBaTa C. BaKBaTa oaaaxa 3aH'lU HCTO, zrexa cexoj TaKT ce COCTOU on 'leTupU qeTBpTUHU. MY3J1:qKaTa xosrrroaxnaja Mome ,!l;a nOqHe BO ,!l;Bo.n;eJleH TaKT a .n;a npO,!l;OJl:>KU BO TpO,!l;eJleH (u cnporsrano), nrro 3Ha'iU ztexa He Mopa nena ,!l;a 6u,!l;e BO UCTUOT TaKT.

3HAKOBM3A 3ABPIIIYBAEbE

MY3J1:qKaTa KOMrr03~uja MO:>Ke zta JKyBaaT zme TaHKJf BePTJ1:KaJIHU, IJ;PTJ1:qKU, KOU ro pasnenyaaa-r e,!l;HUOT ,!l;eJI O,!l; ,!l;pyrHOT. Ha rrp.:

Ha xpajor on MY3J1:qKaTa KOMn03UIJ;uja, ce 3a6eJIe:>Kysaar nse IJ;PTJ1:qKH, nOTeHKa u

rrozteena. Tue ro oaaaxyaaar aaapnryaaa.ero Ha My3WtKaTa KOMn03UIJ;Hj a. Ha np.

13

OBJANJENJA O INSTRUMENTU IZGLED HARMONIKE I NAZIVI GLAVNIH DELOVA

SAVREMENI INSTRUMENT KOJI JE NAJCESCE U UPOTREBI OVAKO IZGLEDA:

POJASNILA O INTRUMENTU PODOBA HARMONIKE IN IMENA GLAVNIH DELOV.

SODOBNI INSTRUMENT KI SE NAJVEC UPORABLJA IMA TAKSNO PODOBO:

OBJACHYBAIhA 3A HHCTPYMEHTOT J13rJIE,1J; HA APMOHJ1KATA J1 HA3J1BJ1 HA r JIABHJ1TE ,1J;EJIOBH

COBPEMEHJIlOT JIlHCTP'YMEHT KOJ HAJqECTO E BO 'YIIOTPEBA JIl3rJIE.n;A BAKA:

Nazivi njegovih ~Iavnih delova su:

1. - Melodijska (desna) klavijatura (prim)

2. - Registri melodijske strane. 3. - Bradni registar (ukljuuje sve

glasove). 4. - Poklopac klapni (dekli) 5. - Drai kaieva 8. - Kuite glasova (korpus) me

lodijske strane 7. - Meh 8. - Kuite glasova (kurpus) ba

sovne strane 9. - Bas-registri

10. - Bas-klavijatura, basovi (leva strana)

Nazivi glavnih delov harmonike so:

1. Melodijska (desna) klaviatura. (prim)

2. Registri melodijske stranice 3. Bradni register (vsebuje vse

glasove). 4. Klapni pokrov (dekli) 5. Draji jennenov 6. Ohije glasov (korpus) melodij

ske stranice 7. Meh. 8. Ohije glasov (korpus) basne

straniCP 9. Bas-registri

10. Bas-klaviatura, basi (stranica) leva)

HlL3HBHTe aa HeroBHTe rnaB_ ~enOBH ce:

1. - MeJlO,l\HCKa ~ecHa) KnaBHjarypa (npasra)

2. - PerHCTpH Ha MeJlO;ltHCKaTa cTpaHa

3. - Bpa,l\eH perHcTap (rn BKJIyqy-Ba CHTe rnacoaa).

4. - 3aTBapa'! KRaneH ~eKnH) 5. - .n;p1Ka"lH aa KaHIIDfTe 6. - KYK:HwTe Ha rJIaCOBHTe (KOp

nyc) Ha MeJIO,l\HCKaTa CTPaHa 7. - MeB 8. - KYK:HwTe Ha rJIaCOBHTe (KOp

nyc) H.a 6aCOBHaTa crpaaa 9. - Bac - perncTpH .

10. - Bac - KJIaBHjaTYPa. 6aCOBJf (neaa crpaaa)

14

KAKO SE PROIZVODI ZVUK-TON KAKO SE PROIZVAJA ZVOK-TON

KAKO CE np0J..13BEAYBA 3BYK-TOH Glasovi harmonike su srne

teni u kuita. To su elina. perca, ugraena na metalnim ploama, koje su poreane po odreenoj visini i privrene na fasenima (delovima od drveta za koje ne postoji odgovarajui naziv u naem jeziku). Faseni su privreni na patosu, (metalnoj ploi) koji ima proreze kvadratnog oblika. Sa spoljne strane, ispod poklopca klapni, nalaze se klapne, koje pokrivaju razreze patosa. Klapne su polugama povezane sa dirkama-dugmadima.

Jednovremeno, razvlaenjem-irenjem meha harmonike i pritiskom na ma koju dirku-dugme, klapna se podie, a vazduh spolja prolazi kroz razrez patosa. Strujanje vazduha

pokree elino perce, koje treperi i proizvodi ton.

Glasovi harmonik so spravljeni v ohijah. To se jeklena peresca vgrajena na kovinskih ploah, ki so porejene na doloeni viini in pritrjene na fasenah (to so leseni deli za katere ni od

govarjajoega naziva v naem jeziku). Faseni so pritrjeni na podu (kovinski ploi) na katerem so line v obliki kvadrata. Na zunanji strani pod klapnim pokrovom so klapne, katere pokrivajo razporeke poda. S po

mojo palic so klapne povezane s tipkami-gumbi.

Istoasno, raztegovanjern-irjenjem meha harmonike in s pritiskom na marsikatero tipko-gumb, se klapna vzdiguje in zunanji zrak gre skozi razporek na podu. Kroenje zraka pomika jekieno peresce, ki se trese in proizvaja ton.

r~acoBMTe Ha apMoHKKaTa ce csrecreaa BO KyK~IIITeTo. Toa ce '9:e~WIH~ nepna, nrpane

H~ Ha MeTa~H~ II~O'9:K~, KO~ ce nonpezteaa lIO onpezteaa ancaaa ~ IIP~UBpcTeH~ Ha

TABE

LA D

ESNE

KLA

VIJA

TURE

(pr

ima)

TABE

LA D

ESNE

KLA

VIA

TURE

(pr

ima)

HO

LAN

DSK

Q-NO

RVES

KI I

BEC

KI

SIST

EM

NIZ

OZE

MSK

O-N

OR

VES

KI

IN D

UN

AJS

KI

SIST

EI\[

(sa o

sno

vn

im to

nom

"C"

II 3

re

du)

(z o

sno

vn

im t

onom

"C"

v

3 v

rsti)

TABE

llA H

A ,

UECH

ATA

KJIA

BH}A

TYPA

(np

aaa)

X

OJI

AH

.nCK

O-H

OPB

EIII

KM

M E

EtIK

M C

MCT

EM

(Co O

CHO

BHH

OT

TOH

"C

" B

O 3

pen

)

Red

ovi

RE

GIS

TR

I-P

ErH

CT

PH

Vrs

te

'),-&

Pe

AOBI

I ~ ~

=

VI

G\

lt

00

00

00

0

:ru lt

0>t.1

lC

Q_

"l:

.~

~ V

"CI

"'"~>

c.~

..

::

e-

e

e III

..., ... 3

Q cl

Q

=

EE

:I!...f

IV

Q cl

Q

OI

c.c

.l:

e

.

.

. , c~

:c

.If.

.

= ..

-

~ II

Itoo

l

0

00

00

00

0' >1,

) if.

:r

t)lt

ID

Q

'" Q

s:

'tI~

~f

II

f >

cl

.... ..

@

00

0@

0

_,,:r

'- -r.

e: e

: :z:

.If.

>>

III

e Q

QQ

'-,

e: e

: :z:

oo

oou

o I

0

00

8

08

@

00@

00.

-----------------

TABE

LA B

AS K

LAVIJA

TURE

TA

BELA

BAS

KLA

VIATU

RE

OD 48 -

140 BASO

VA

OD 48 -

140

BASO

V

TABE

nA H

A B

AC K

nABH

JATY

PATA

j

O)]; 48 -

140 BA

COBJ

1

\-;.

_,~.

~---

' "-;'--

,

ee

e .,e

::I

....

;:lp>

....

p> til ...

.til

.,

.,

....

p>

::I

p>

p>

;:l

p>

oo

N'tl

IJ'I

e .,e~

::I

;:l....

....

p>

p>

tiltil

....

....

.,

.,

p>

p>

::I

;:l

'"'l

J;;<

oe

'l:l:.I

::::

p>p>

--

OBJASNJENJE O PRSTOREDU

Desnom rukom se svira na desnoj klavijaturi-primu, a levern na bas klavijaturi. Iznad ili ispod nota bie oznaeno brojem sa kojim prstom treba svirati. Evo prikaza obe ruke sa brojevima. Desna ruka slika l, a leva slika 2.

3 4

~

--==-:::;/

-=

POJASNILA O PRSTNI VRSTI

Z desno roko igramo na desni klaviaturi-primu, z levo roko pa na bas klaviaturi. Nad notami in pod notami bo s tevilko zaznamovano s katerim je prslom treba igrati. Tu je prikaz obeh rok s tevilkami. Desna roka slika l, leva roka slika 2.

OBJACHYBAIhA 3A IIPCTOPE,1J;OT

Co ztecaara paxa ce CBJ1IH1 Ha zrecaara KJIaBJ1jaTypa-rrpJ1MoT. a co JIeBaTa Ha 6ac KJIaBJ1jaTypara, Hazr J1JIJ1 nozt HOTJ1Te Ke 6J1,l:\e 03Ha'tJ:eHO co KOj rrpcr Tpe6a zta ce CBJ1pJ1. EBe ro npxxa30T Ha ,l:\BeTe f.~ue co 6pOeBJ1. ,l];ecHaTa paxa Ha CJIJ1KaTa 6p. l, a JIeBaTa Ha CJIJ1KaTa 6p. 2.

~ -=

.;] $-/~.

-=-

~ ~ ...::.... ..--:: ~

...:::::::v

Slika 2 CnJ'IKa

OZNACAVANJE BASOVA

U I koli, basovi e biti oznaeni slovima i to: osnovni basovi velikim slovima: C, F, G

OZNACEVANJE BASOV

V I oli, basi bodo oznaeni s rkami in sicer: osnovni basi z velikimi rkami: C, F, G itd.,

Slika 1 CJIHKa

03HA-qYBAIhE HA BACOBMTE

Bo I IlIKOJIa, 6aCOBJ1Te Ke 6J1,l:\aT 03Ha'tJ:eHJ1 co 6YKBJ1 J1 Toa: OCHOBHJ1Te 6aCOBJ1 co rOJIeMJ1

18

itd., a durski akordi malim: e, f, g itd. Notni tekst e se pratiti vizuelno (gledanjem), zbog trajanja notnih vrednosti. Basklju e se uiti II II koli i onda e se svirati po notama.

BROJANJE ITAKTIRANJE

o brojanju, trajanju notnih vrednosti i pauza, ve je objanjeno, ali bismo eleli objasniti o taktiranju, prilikom brojanja i sviranja. Prilikom sviranja taktiranje nogom je vrlo prak- .

tino i mnogo pomae u ravnomernom brojanju i izdravanju notnih vrednosti. Ovaj nain taktiranja nogom, mnogo e olakati uenje kraih notnih vrednosti: osmina, esnaestina i dr. Evo naina kako e se to initi: na svaki prvi slog, prilikom brojanja, noga se spusti dole, a na drugi, podigne gore. Sledeim objanjenjem bie jo Jasnije.

Dok se broji:

durski akordi pa z malimi rkami: e, f, g itd. Notno besedilo bodo uenci zaradi trajanja notnih vrednosti spremljali vizuelno, (gledanjem). Bas-klju bodo uili v II oli in tedaj bodo igrali po notah.

STETJE IN TAKTIRANJE

o tetju, trajanju notnih vrednosti in pavz je e dato pojasnilo, rad bi pa nekaj povedalotaktiranju pri tetju in igranju. Pri igranju, taktiranje z nogo je ze lo praktino in zelo pomaga pri enakomernem tetju in zadrevanju notnih vrednosti. Ta nain taktiranja z nogo bo olajal uenie krajih notnih vrednosti: osmink, estnajstink in dr. To se bo delalo takole: na vsaki prvi zlog pri tetj u se noga spusti dol, na drugi pa zlog se noga dvigne gor, Naslednje pojasnilo bo bolj jasno.

1 2 3 pr-va dru-ga tre-a

Dokler se teje: pr-va dru-ga tre-tja ,!J;OJ:\eKa ce 6POH: np-Ba arc-pa rpe-ra

Noga se nalazi: dole-gore dole-gore dole-gore Noga se nabada: dol-gol' dol-gol' dol-gol' lIoraTa ce naora: ,!{oJIy-rope ,!{oJIy-rope ztony-rope

RUKOVANJE INSTRUMENTOM

Instrument treba pravilno pripremiti, uzeti i zauzeti korektan i odgovarajui stav pri

MANIPULIRANJE Z INSTRUMENTOM

Intrument je treba pravilno pripraviti, vzeti in zavzeti korekten in odgovarjajoi poloaj

6yKBJ1: C, F, G J1TH. a ztypcrorre axopzm co MaJIJ1: C, f, g, J1TH. HOTHJ10T TeKCT Ke ce nparn BJ13yeJIHO (co r.nezran,e) aapann TpaefbeTo Ha HOTHJ1Te apermoCTJ1. EaC-KJIyqOT Ke ce yqJ1 BO II llIKOJIa J1 TorallI Ke ce CBJ1DJ1 no HOTJ1.

BPOEH>E YI TAKTYBAH>E

Bpoersero, TpaelheTo Ha HOTHJ1Te Bpe,n;HoCTJ1 J1 naysara, BeKe rJ1 06jaCHJ1B, HO 6J1 CaKaJI na ro ojacaasr TaKTyBalheTo, npn 6poelheTo J1 caapen.ero. IIpJ1 CBJ1pel-heTO, TaKTynalheTo co Hora e MHory npaKTJ1QHO J1 MHory noxromyaa BO paxmoMepHoTo 6poelhe J1 npxcea.ero Ha HOTHJ1Te Bpe,n;HoCTJ1. OBOj HaQJ1H Ha TaKTyBalhe co Hora, MHory Ke ro OJIeCHJ1 YQefbeTO Ha KyCJ1Te HOTHJ1 Bpe,n;HoCTJ1: OCMJ1Ha, llIeCHaeCeTJ1Ha J1 np. EBe HaQJ1H xaxo Toa na ce npaBJ1: Ha cexoj npn CJIor, rrpn 6poeisero, norara ce cnynrra ,n;OJIy, a Ha BTOpJ10T, ce xpesa rope, Co CJIe,n;HoTo ojacayaan,e cero oaa Ke 6J1,ll;e ynrre nojacao.

4 e-ta

e-ta 'le-Ta

dole-gore dol-gol' ,!{oJIy-rope

PAKYBAH>E CO YIHCTPYMEHTOT

J1HcTpyMeHToT rpea npaBJ1JIHO na ce no,n;rOTBJ1, na ce sexre J1 3aB3eMe xopexren J1 co

1~

sviranju. Ako se to uini ovim redosledom, onda e se uenik prijatno i komotno oseati pri sviranju. Kaie od harmonike treba namestiti tako, da je levi

krai, a desni dui. Harmoniku treba prvo staviti na kolena (slika 1), onda staviti desni kai (slika 2), pa najzad levi (slika 3).

pri igranju. Ce to naredi po naslednjem vrstnem redu se bo

uenec pri igranju prijetno in udobno poutil. Jermene od harmonike je treba postaviti tako, da bo levi kraji, desni pa dalji. Harmoniko je treba postaviti najprej na kolena (slika l), nato postaviti desni jermen (slika 2) in konno levi (slika 3).

oTBeTeH CTaB IIpJ1 caapen.ero. AKO Toa ce nanpaan no OBOj penocnen, Toraw y"tJ:eHJ1KOT npxjarno J1 y.n.06HO Ke ce "tJ:Y-.:rl:SyHa rrpn CBJ1pelbeTO. KaJ1UIJ1Te on apMOHJ1KaTa Tpe6a na ce HaMeCTaT raxa, JleBJ10T na e noxyc, a p;eCHJ10T nono.nr. ApMOHJ1KaTa rpea rrpso zta ce CTaBJ1 Ha KOJleHJ1U:J1 (CJlJ1Ka 1), nOToa ce CTaBa p;eCHJ10T KaJ111I ,CJH1Ka 2), J1 HajnOCJIe JleBJ10T (CJll1Ka 3).

Slika 1 CJU1Ka

Odgovarajui i korektni stavovi pri sviranju su sledei: se

dei stav (slika 4) i stojei (slika 5).

Slika 2 CJI~Ka

Odgovarjajoi in korektni poloaji pri igranju so naslednji : poloaj sede (slika 4) in poloaj stoje (slika 5).

Slika 3 CJI~Ka

COOTBeTHJ1Te J1 KopeKTHl1 CTaBOBJ1 npn CBJ1pelheTO ce CJlep;HJ1Te: cene-nor CTaB (CJIJ1Ka 4) J1 CToe"tJ:KJ1 (CJlJ1Ka 5).

Slika 4 CJll1Ka Slika 5 CJII1K

RAZVLACENJE I VRAANJE MEHA HARMONIKE

Razvlaenje i vraanje-skupljanje meha harmonike mora biti jednosmerno iravnomerno. Nelogino je u koli oznaiti do kojega takta e se razvlaiti i vraati meh, jer svi instrumenti nisu istog kvaliteta. Neki imaju veu potronju vazduha, a neki manju. Uenik treba sam, a prema svom instrumentu, da uskladi da li e jedan, ili vie taktova razvlaiti i vraati meh. Za instrument nije dobro da se

razvlai ceo meh. Najbolje je polovinu meha razvui, onda vraati. Notne vrednosti se ne smeju prekidati radi meha. Prelaz sa vuenja na vraanje meha i obratno, moe se uiniti iz

meu taktova.

VAZNA NAPOMENA!

Radi dobrog uspeha i lakog savladavanja materijala u praktinom delu, uenik mora, besprekorno, da

naui teorijski deo koji je dovde objanjen, pa tek onda da pree na

praktini deo. S obzirom da je ovo zvuna kola, da je novina, predloio bih sledee: uenik bi trebalo prvo da uje as sa gramofonske ploe, taktirajui i brojei (bez instrumenta). Zatim, da veba bez plo

e, a na kraju, kada osigura i naui bez zastoja i greaka da svira, da produi isti as, vebajui sa gramofonskom ploom istovremeno.

RAZTEGOVANJE IN VRAANJE MEHA HARMONIKE

Raztegovanje in vraanjekrenje meha harmonike mora biti enosmerno in enakomerno. Ni logike da se v oli doloi du katerega takta se bo meh raztegoval in vraal, zato ker vsi intrumentl nimajo enako kvaliteto. Nekateri rabijo ve zraka, nekateri pa manjo Uenec mora sam, glede na svoj intrument vskladiti ali bo en ali ve taktov raztegoval in vraal meh. Za intrument se ne priporoa da se cel meh razteguje. Najbolje je raztegniti polovico meha. potom pa vraati. Notne vrednosti se zaradi meha ne smejo prekidati. Prehod od vleerija meha na vraanje in nasprotno se lahko naredi med takti.

ZNACILNA PRIPOMBAl

Da bi dosegel lep uspeh in lahko obvladal gradivo v praktinem delu mora uenec brezhibno nauiti pojanjeni del teorije in ele potem lahko preide na praktini del. Glede na to, da gre za zvono ola, ld predstavlja novino predloil bi naslednje: prvi naj poslua uenec ure posneto na gramofonski ploi in pr' lem naj taktira in teje (brez instrumenta). Potem naj dela vajc brez ploe, in konno, ko bo nauil igrati brez napak in zastoja, naj nadaljuje isto uro in dela vaje isto

asno z gramofonska ploo.

PA3BJIEKYBAIbE yi BPAKAIbE HA MEBOT HA APMOHYiKATA

Pa3BJIeKYBaJbeTO H npakan.e-ro-coaparse-ro Ha MeBoT Ha apMOHJ1KaTa Mopa Aa 6J1Ae eAnocraepnc H paanoraepno. HeJIOrJ1qHO e BO urxo.nara Aa ce 03HaQH Ao KOj TaKT Ke ce pa3BJIeKyBa H npaka MeBoT, saroa urro crrre J1HCTpyMeHTH He ce on HCT KBaJl'HTeT. HeKoH HMaaT nOrOJIeMa norpomyaa-nca Ha B03AYX HeKOJ1 nOMaJIKy. YQeHHKOT Tpe6a cax, H rrpesra CBOjOT HHcTpyMeHT, Aa ycOrJIaCH AaJIH eAeH HJIH noseke TaKTOBH Ke 1'0 pa3BJIeKyBa H spaka MeBOT. 3a HHcTpyMeHToT He e ziopo Aa ce pa3BJIeKyBa ~eJIHOT MeB. Hajzropo e nOJIOBHHaTa OA MeBOT Aa ce pa3BJIeQe, a norca Aa

I ce BpaKa. HOTHJ1Te BpeAHOCTJ1 He CMeaT Aa ce nperornyaaar aapazm MeBOT. IIpeMHHoT OA arrexerse Ha B pakalbe Ha MeBOT H cnpOTHBHO, MO)Ke Aa ce Hanpaan rrovery TaKTOBJ.1Te.

I BA>KHA 3ABEJIEllIKAl

3apa.l(I1 .l(00p110T ycnex 11 noneCHOTO coananyaan,e Ha MaTepl1jaJloT BO npaKTI1'iHI10T zie.n, Y'ieHI1KOT Mapa, fiecnpexopno, ,Il.3 ro Hay'il1 Teo;:JI1CKI10T ne.n KOj .1(0 OB.Ae e ojacner, na nVDI1 roraui Aa npesnrae Ha rrpaxTI1'lH110T ne,n. Co or.nen Ha Toa aexa osa e sayxna nrxnna, 11 HOBI1Ha, 011 ro npe,llJloJKI1J1 11 CJle.l(HOTo: Y'ieHI1KOT 011 TpeOaJlO rrpao .l(a ro cnymae 'iaCOT 0.1( rpaM0cP0HCK03.Ta rrnoxa, Ta

.~TYBajKI1 11 opoejKI1 (oe3 I1HCTpyrear). Iloroa .Aa BeJKOa oe3 rmo-ra, I Ha xpajor, Kora Hay'il1 oe3 aacro] I rpeurxx na CBl1pl1, .Aa ro npononaca ICTI10T xac, BeJKOajKI1 co rpaxorpoa

':Karo nnoxa I1CToBpeMeHo.

1 Z 3 -4 5

O~ O O \' e-e d e f g

21

..

PRAKTICNI DEO

PRAKTIEN DEL nPAKTIII4EH .QEJl VEBE ZA DESNU RUKU VAJE ZA DESNO ROKO

BE}f{6~ 3A .QECHATA PAKA:

I eAS URA "lAC CELE NOTE r.u;JIM HOTM

l prst 1 npcr E ~

-e- -e- .e'e &

o o

2

>fr\ 1. 2. 3. ~.3 1 2 1 Z 4 2

I J~ o o o~ 5 3 6 1 & a l

fl o I o I I o Io o ~

-& o .e

4- 8 1 2 a 7 e l. o 4. II I I I' Io ~ o4 9 fi 10. a ~E o I e I e I o I ,. I o II

1 2 8 tl 8 2 o~e

-& o e I o I I e o

1

I .e

1

-e

22

2 CAS URA 'lAC 1 .- 2 S

II CJ e1"1 I o I O o I e I I .e

5 1 2~e o I o 1 I t, I o o -e-

If)

13~ll O l I 1 f I O I ~-Q. ~ ~

1 5 .- 3 2 I I4~

] o b ') o u ~ -e..

5~E 2 1 J l I I ZEJ 5 o I O -e- o&- -e- -e

1 .6~e e5 I "

E I Z E -e- ii .e- I

-& .e-

3 CAS URA 'lAC CELE NOTE I PAUZE CELE NOTE IN. PAVZE I.J;EJHf HOTH Jf IIAY3Jf s 5 1 1~E 1 I e I o - - I ~ -e

1.

I 171\ = 2. 3. 4, 12.;,. +. . 1 a 5

I ~ -e

-

o - e

'1.2.3." . POLOVINE NOTE 'POLOVICE NOTE IIOJIOBHHA HOTJf

3~ , " , .

'I. 2. 3....

4.~' . 4 . ti .14 O ~ .,. 4 4 . .ti'.

5 c.

2 1 . a ... 5 5 1.\ 3 2i 6~E_ 23

I

POLOVINE NOTE I PAUZE POLOVICE NOTE IN PAVZE IIOJIOBJ1HA HOTA J1 IIAY.3A 6'-' Z

f\ ~ ~ - ~ - ~ - ~ - ~ - ~--I 3.4.

POLOVINE I CELE NOTE POLOVICE IN CELE NOTE IIOJIOBJ1HA J1 IJ;EJIA HOTA 1 5. 3. 3 23 Z 3:P:Ji2E~o~~ U ~~o~~ U

5 3 3 I 3 Z

c,4~G: ~ ~ e ~ o ~ 1

l6~e ~ S e AS' URA , 'lAC CETVRTINE NOTE CETRTINKE NOTE 't.JETBPTJ1HA, HOTA

~ 1 1 1 l e

of. 1.3 ......

~ 1 3 e

CETVRTINE I POLOVINE NOTE CETRTINKE IN POLOVICE NOTE 't.JETBPTI1HA VI rrOJIOBJ1HA HOTA 1Z8 2 8.' . '

:1 -=~ 1. 2.3.4.

~ 1 .6 c "

" 1. 2.'5. 4. . 24

6 CAS CETVRTINE,POLOVINE I CELE NOTE CETRTINKE, POLOVICE IN CELE NOTE URA 'lAC QETBPTHHA, rrO~OBMHA M ~E~A HOTA ~ 1Z34 535 Z 3 4

1=We e~-e-~44 1 Z 345

2 =C ~~o~~~~I~ ~~-&

7 CAS URA fl+. 'lAC 5431 2 S 3 l~c e ~I -e

2 ~ 5 4 3 4. 5 . '~e~1

4~e~_e~ ~ 3 1 2 4 Z 5~c~o

25

8 eAS URA 'lAC l ~ '! 13 d ~ 3 E5~e~~ 4$ 5 4c. ~~= - ~t:n ~~JLS SI

-e

;2; tfi 8 1 z 6 3 4 2 . fi 3 3~C ~ ~'~~I

9 eAS VEZBE SA CETVRTINSKIM I POLOVINSKIM PAUZAMAURA 'lAC VA.JE S CETRTINSKIMI IN POLOVICNIMI PAVZAMI BmKBM CO ~ETBPTMHCKM M ITO~OBMHA ITAY3M

4 fi 3 3231 l~ o ~". ~ 1. 2. 3. +.

-4 r 2. fi. 2~C o. 1. 2. 3. 4.

.~ 6 al. 2 . 3 1 3 6 z 3~G~o~ ~~ 'I. 2.3. 4.

_~I =i. 3 fi 4 z' Z 4 . 3 5~e ~Ilj

1. 2. 3. of.

4 5 3 26.~e ... I 'I. 2. 3 .....

26

10 eAS URA 'lAC 1 1~1) E~~I

1. 2. J ..

1

5 2 4- 3 ~~-m- II ~-2 6 3 4- 5 5 2 4- 1 3 2 14;e - ~ - ]gj o - - - 1$ IT\ ft iJ ~ ~

f. Q. 1.4.

5 ~

z6~- ~-

VEBE ZA LEVU RUKU VAJE ZA LEVO ROKO

BEH l I t I F ~ e

27

lj2 tf e o 4

o

4 o

4

o o " Eo I

q- f

3 :J: e 4 4 o o F e

POLOVINE NOTE

. r f===::=44 t): e :4e f

NAPOMENA!

Sledee vebe imaju po dva reda. Drugi red treba nastaviti bez prekida i u istom ritmu.

CETVRTINE NOTE

7~; G e

~ ci

?J: 4 4 A J f If

ci ~ F

4 II

o E o G' e F

POLOVICE NOTE

e lt e

PR1POMBAl Naslednje vaje imata vsaka po dve vrsti. Drugo vrsto je treba nadaljevati brez prekinitve in v istem ritmu.

CETRTINKE NOTE

F ci

F cf

e Gcl

' II 4o ci q. e

IIOJIOBMHA HOTM

f ~ e

3ABEJIEIIIKAl

CJIe~HHTe Be:lK6H HMaaT no ,l(Ba pena. BTOPClHT pe~ Tpe6a ~a ro npo,l\0JI:lKHTe 6e3 npeKHHYBalbe H BO HCTHOT pHTaM.

~ETBPTJ1HA HOTA

VEZBE SA URSKIM AKORDIMA VAJE Z URSKIrvIl AKORDI Akord e nalazi se do osnovnog Akord e se nahaja takoj poleg

basa C; akord g do osnovnog basa osnovnega basa C; akord g poleg G; akord f do osnovnog basa F (Vidi osnovnega basa G; akord f poleg os

novnega basa F (Glej sliko!). urovesliku!). urske akorde ~beleavamo akorde beleimo z malimi rkami

malim slovima ispod svakog akorda pod vsakim akordom a igramo s 3. a sviramo sa 3. prstom. prstom.

12 eAS URA CELE NOTE ~EJIJ1 HOTJ1 'lAC prst 3 npcr 33 3 3

-Q-e- 8

-& -e-II II n1~J: e E! I e f e 9 e

3 3 3 3 ft II2 =v: e E! .e- d 3

~ 9 f e 9 f

3 3 3 3 -&- -o

3 -'): e i B n j tFil 3

f e 9 e f POLOVICE NOTEPOLOVINE NOTE

4~: e e e ef 9

e9 f

6~ f e 9 Cf 9 e 9 f 9 cf 9 G

29

BE)KBM CO )l;YPCKMTE AKOP)l;H

AKOP,D;OT e ce rraora ,D;O OCHOBHHOT 6ac C; aKop,D;OT g ,D;O OCHOBHHOT 6ac G; aKOp,D;OT f ,D;O OCHOBHHOT 6ac F (BH,D;H ja CJII1KaTa!). )l;YPCKI1Te aKOp,D;H rl1 3a6eJIe:lKYBaMe co ..ItaJtu 6Y1

CETVRTINE NOTE CETRTINKE NOTE 'JETBPTMHA HOTA

~.3 ..~,7 !J= e

e f e 9

~ e f 9 lj

8 t': e

7': f 3 e f 9 f 9 e

~ e e9 f 9 e f 9 cf 9 cf

J4E=J a==!tM ~ f f e e Er 9

7': pt~~~~ e e Ff ft' 9 e e

333 333 333 333

4. 4 . .6 tre e e (j 9 F f ej 9

e e F f ct 9 e e "

~~~~ f f e e ~ S e e

e e

31

VEBE ZA DESNU I LEVU RUKU ZAJEDNO VAJE ZA DESNO IN LEVO ROKO OBENEM BEH

e

5

e

4 331

e

" ~ t.) --6- "" a CI -) 1.1. 3.4. ! 3 i-e 4 -A -R~ -e -e--z-,..

'OJ ......

4

3

-

-e

4

Z 4

V

-R

- e9 e e e ecl

5 ~

~ eCf f

4

e

2

3 1 5 .~ 5 3 4 2 1 3 4 2

..t - .... - -eJ. t ,,: "2". ~. .....

fl 1 ~ 5 2

f )5 (

-

. -

,\~ -e-: 1.'1.~.'4-.

.

. 3

-fl'-'

~ -

-e

u

-e

"-' U e e e e

l 6 ~

~ G

"f o

5

fee

~ 1 3

.. -o- I \ u ~ ~ u .e-1\ of.!2.. 3.4, \ / ~ ~ R- e- ~ ~ - fl. 19-

p r- l r-C 9 e e 9 e

7

e e q. e G=F Ef

9

5

9f

" 1 3

~ to 11 ~ u ~ ..... u 6-I ) e

1.2.. 3.4: ~~ \ I H- 9- Q- ~ f3- B- o-~

I'-'" ~ r-c e e

16 eAS URA -lAC

f Fe

9 cre

1 2 3 -4 ( ... 1 i - ..

--

2

3

~ 3 2 4 3 Z 5 4 .\

~ .. ... < l l- +- +- ... ~

e e f

-

l- I- l- I- ,... ~ ~ ~ ~ ~ If- ...

~ ,. ,.,- ee F

,. 5 3"

~ll -

.. ....-~ -< 3

( -(II-e-

l.- ... .- . ...~ ~ -l- I- l,

ee e ee e

,. 5 3 1 ~ ~ ...

c..... ~ , ~J .... -- . -< 3I ~ .,.. ,.. .- .... ...- ~-fl* .... l- I- I... +~

e e e e e e

" 1 3 5 4 2 1

~ V ... -< 3

.:...~

,

e e

.. -&

.... .... ... ,.. ... .. ... l- I- l- I- .. ~ 19-I

e e e e

( .

.

~

...

1

5

45'"

3

.. - .. ... -Q.

:3 i~ ~ ..,.. .. l- I- l- I ~ .. .. .. 9

e e e e e e

5

f9 e '"

~ 1 .-. 2

( () ... - .. .., 3

t :.- t- .. ll- I- --t#- .... I-

e e ~ e e e(j f

9+

5III Z

t tJ -

-,

..) J-i lIP .. .. ... ~ I-

.

e ~ e ~ e e e e e ef

---

ZNAK ZA _.. PONAVLJANJE REPETICIJA

Vebu sa ovim znakom treba ponoviti odnosno, odsvirati je

dva puta.. .

17 eAS URA . ."lAc-'.- ...- .. ., .-1

"

-&~ " l < 4 ~ 4 J

~ ee

" 5

~

---

'l 1

~ il ~ 3 -<

3

~ ... . ..f

e e e e e e e e

, :'I

u ..... -e .u -

..... ...~ ... ... . ... ..' .. '---.

e eq 9e ee c

IIII f :'I

.~ tJ 4 ..... ..... u -e~

~ . ~ ..:.. ~ 4 .... ~ ... ... .... ..

z 3"

...U~ t u 4 )

.. ...... ..i- ...

~ ~

""":

... ..,..

e c. e ecr 9 e o

~ z .. ti 1

~ ....utj Q~

-e~ 33

-a- ...... ~..... ...

~ ... ...3 ~

~

-- - - eijo 9 G e q- 9 e e cr 9 r: c: e

" 1 3

( tJ ... ... 5 '<

~ s. .... ~

ee e 9 c

--

---

-- --

---

6

"2 4 :.lo ~ 3 2 1

---j-( uu ...." )

)

( of). 4- ... .... ..4 .lJ-A-e9 e o e

NAPOMENA! Sledee tri vebe, l, 2, i 3, imaju

po etiri reda. Sa jednog reda na drugi treba nastavljati bez prekida i u istom ritmu. Trei i etvrti red treba jo i ponoviti, jer ima znak za ponavljanje-repeticiju.

18 eAS URA 'lAC ~ 5 a 1

( t -

... ...

l -< ( 4 ! ~ e e

s ~ .

t o ~ O ... - - .e~ 3 ( 4 .... -- ... ... 4 J .Jo o 9 e e 9

PRIPOMBA! Naslednje tri vaie, l, 2, in 3 Irnajo

po tiri vrste. Iz ene vrste v drugo je treba nadaljevati brez prekinitve in v istem ritmu. Tretjo in etrto vrsto je treba ponoviti, ker ima znamenje za ponavljanje-repeticija.

~ S 4

o

........ -&

9 9

~ tJ o<

t ~-o

1

-....

4

e

!-I

-

J

'"

-

.

F

A

f

..

.....

40

S

....

Z

...

.e ,

... ....

e e

e e e e

3ABEJIEIIIKA! CJIeAHHTe TPH Be1K6H, l, 2, H 3.,

HMaaT no '1eTHpH pena, DA eAHHoT peA Ha .zwyrHOT Tpe6a Aa ce npoAOJI1KH 6e3 rrpexanyaarse H BO HCTHOT pmaM. TpeTHOT H 'ieTBpTHoT pen Tpe5a yurre H Aa ce rroaropar, aaroa WTO HMa 3HaK 3a nOBTOPYaaa.e.

3

""'

.... .

e e

- -

- -

--

.. 3 5

V

4

4 Z 5 32 4

Q V ~ o(

... -(/I-I- .J ~ -flt ---

_----'---o

q 9 e e q 9 e e

1 3 5 5" (

to ...

)I -

...,... ..- ....

4 -:.~

.. ..e e F f

.e

.

..

.. ' . 4I -:.- -b- -

_.L.

q S e e e

~ 1 3

..

.... ...

-

-

.... ....

....

... ...

...

- -

5 Z 4 3 5 4 Z

..tj~ 2 ) 4 J

~

e e e e

55 ~ 1 5 4 ZII

.. ..- ... .e\ o

l 4 ~ 4

4.....

-&.... ....J- ....~

o e T f q. 9 e e e 3 53 15'I

-

, ({

.. ...

3 4 ~ -tr of*

-- ....-~.------,-....

-

-ft

e e e ee e

..

.. ...

.. ..

.. -e

.... -& .l .

- - ee e f f q 9 e

'I

~ .. -?

3 4 .. ...

41

--

1 3 5

4

'l

.. .. ~

..J3 o< 3

-&- -& 4.

.fl. .... .... of*- ... ... .~

.. .. .. ..

f f q 9 e e f f

5 Z .fl.II

, .. ....~ '< 3

..... 4..... ... .. ....fl. ... ... ~ .. .. .. ..

- e ef f F f

(. ~ 3 ll l 5 Z

4)

-

A. .: 4

... ...

..

..

..

~ .

....

oo(

.. ...., ....( .. ..

.. - eF f cf 9 e F f

'"

.. ..~ v

oo(

.fl. -i- -&-. ..... ... ~

-.- ..-q 9 f f ff f

.

.

.. -

3

... ~ .. ~ .. oe e

f

42

--

- - -

VEZBE U DRUGOJ - SREDNJOJ OKTAVI (od c2 _ g2)

19 eAs VAJE V DRUGI - SREDNJI OKTAVI (od C2_~)URA 'lAc BE)KBJ1 BO BTOPATA-CPE,1J;HATA OKTABA (OA c2 _ g2) 5 ~ 1 Z 3 ". n

\ ~ 3 z

l o( ~

.

3 4 ~ -R -e -e -il -- ~ -El

':!' U U ""e e ee e e

5 1 Z 3 -.. z n n :-.

-

2

"

Q-

v

fC CI f e F e

- -

- -

5

e eG e9

.

.

3 ~ R 9-f* 1* -fl' fip r- C e

~ 1-

.-

~ tJ 4 o( 34

~ ..

9

3

a--fl- 9-I"

ee e

... ...-fl ~ 12~ r- vG e e e feq F

5 llIl 3 n 3 2 D 1

~ V '< }

4 ,i.. ... .... ~

e e e e e e(j

" - - -

51 3 Z 3 ~

~ tJ 5 -<

4 .:... ... ....r -a- .... .... .... ..--e e & 9 e e

~ . - ( ..

4, )

~ ... .... ...... ... .. "fl- l -fle e f f e e

.

.

44

------

53

z 1 ..;. 1 ."

t.~ 6(< . 34 e e e e G 9

5

t )I

... ~ -

9F f

TAKT : DVE CETVRTINE . TAKT : DVE CETRTINKI

-a .... -&--

.... ....

_.

1z13'"

t

4 ~ ..... ....

2 .U -4- taktu ukupna vrednost nota i pauza iznosi, Ii.' svakom taktu dve etvrtine; prema tome brojimo do dva:

20 CAS URA 'lAC

V -42 taktu skupna vrednost. not in pavz znaa, v vsakem taktu dve etrtinki; zato tejemo do dve.

-

.. z

9

53.

-a

.

.... r ... .

.,..

e e

. . 2 .T~T"4 ,n;BE 'iETBPTHHI1

BO-24 . TaKT BCKymraTa. Bpe)\HO~ Ha HOTKTe J{ naysrcre H3aecysa, BO caxoj TaKT ;IJ,Be ":leTBpT11lm; crropezr Toa 6poKMe )\0 Ma. '"

VEZBE ZA DESNu RUKU VAJE ZA DESNO ROKO BE2KEJ1 3A .D;ECHATA PAKA.

~~:I . 1. 2..

VEZBE U SREDNJOJ -OKTAVI VAJE V SREDNJI O~TAVI BE.)KBJ1 BO CPE,lI;HATA .QJ(TABA ~ l .2 5 2.

4 Aj 45

I

5 f4i :1 6 :1

VEZBE ZA LEVU RUKU VAJE ZA LEVO ROKO BE)KBJ1 3A JIEBATA PAKA

7:':1 ,~~~~~~ ~~'~~4~'~~:1

e e e e e e e e1= ej F G-

a

8 ~: I .--------'":_ G e F f e c (f 9 F f e e &-9 e

VEZBE ZA OBE RU,KE VAJE ZA OBE ROKI BE)KBJ1 3A OBETE PAtiE

" 1 53

~ ~

~ 9

~ :

t ........... 1 2.; 4 l

U

.....

~ ... ...

-

.

~

u

..

.fl).

, ~

-..

- -o e e e F f cf 9 e e e e

~ 10

~ e G f e e

ee

1

efG

z5z'I 1

t .. .. .. .. .. 4-< 3

4 ~ .... 11*- .... ... -I- . 1/!- ~ ..

-..

- -

21 eAS URA "lAC 5

( .(

( e e fr 9 C e G' 9 e e

1 -.; 3

q 9C e;:f -

"

t

4 .:.- ... .... .. ... .. .... ..

.

.. -

46

I

l

V I

-

51 3 z n'" ~

PRODUAVANJE NOTA SA TACKOM

Svaka notna vrednost moe da .se produi u trajanju-izdravanju. Ako se sa desne strane notne glave nalazi taka, onda se ta nota produuje za polovinu due, nego to se do tada izdravala-brojala. Polovina note produena sa takor,n e se izdrati-brojati do tri, a cela nota do est, to znai za polovinu due, nego to obino traje. Na primer:

~. 1.2..'.4. 5.6.22 eAS I" ..........1. 2.. 3.URA 'lAC

1 5 Z 4

PODALJEVANJE NOT S PIKO

Vsaka notna vrednost se lahko podalja v trajanju-zadrevanju. Ce je na desni strani notne glave pika, se ta nota po

alja za polovico dalje, kot se do tedaj zadrala-tela. Polovica note podaljana s piko se ba zadrala-tela do tri; cela nota, pa do 6, kar pomeni za polovico' dalje, kot po navadi traja. Na:' primer:

] ~~

IIPO,n:OJDKYBAI-hE HA HOTJ1TE CO TOLIKA

Cexoja HOTHa apermocr MO:>Ke zra ce npono.nxcu BO TpaelheTo-onpacyaaisero. AKO on necnaTa cTpaHa Ha HOTHaTa rnaBa ce aaora TO'fKa Toraru Taa HOTa ce npono.nxcyaa aa nOJIOBI1Ha ozt nejanaara ,n;oJI:>Ki,ma, Hero nrro no Toraru ce onpscyaana-poeJIa. ITOJIOBI1HaTa HOTa npo,n;oJIceaa co TO'fKa Ke ce onpacysa

poa zto Tpl1, a ue.nara HOTa )\0 rue CT, nrro 3Ha'fl1 aa nOJIOBI1Ha on ,n;OJI:>KI1HaTa, OTKOJIKy urro 06J1'fHO Tpae. Ha npxxrep:

3 Z 1 l~ G ~. Jfj. ~ o fg1. j :1m ~. -e-I4\

1.t. s. 4,

1 3 t o

4 5 C. .,2"f e f' ~ [W' E] ' t=V' 51 o ~ :1

1 Z 3 4. ~

1. 2.'1.4. -

e e e e 9 9 5~ .

.. .,

. -

4 ;. .. .,J "

( ~ )

.. .......... 4I

e o f e e 9 f f

.

-e-3 ~ 9-

=

e e e e

5~

( to - -e- Q ~ -3

~ 4 ~ ... ~ ~ .. .. -a -I - -

4

48

---

- -

2~ 1 3

( ...

u

.... 4

-tl 4' 5 -< ( 4 3 .........

" "

--

.. .. e e e ef f cf 9

~. 3 52.-. 1

. ..... u~ ..J .. .... - ...e

o( ( 34 " .....3 ,*" -\ .... .-.-ft- ... 4- -&.. ..

e e F f e e e

5 l'I 1 n 3 a i-o. "

-( ~ 6< 3

.-. ~ -(II ~ ~ ~ " e \ e e e f f

3

~.... .... R-: "

...

-

.. ~

- " "

( to~ 3 ~ 9-".... -a.-. ..:- of# ...... .*"" " "

.. .. --e e F f q 9 ee

49

fl 1 ......

~ .. )7 4- .,...~ I ....

.~ e e -

.. e e e

- ..

3 ~ .,... -J-... -I- - -f

5

ee eee9f

" -

n. -

~ ~ -ei 3 J--i- ..- .,... .,... .. ... 4- ~.II. tI.

.. .. - -

.

TAKT .: TRI ETVRTINE TAKT: TRI ETRTINKI 33 V -4- taktu skupna vrednostU -r taktu ukupna vrednost

not in pavz znaa, v vsakemnota i pauza iznosi, u svakom taktu tri etrtinki; zato tejetaktu tri etvrtine; prema tome mo do tri.brojimo do tri.

23 eAS ~~~ VEZBE ZA DESNU RUKU ~AJE ZA DESNO ROKO1_'_~~j _ I I I of. 2. 3.

TAKT : TPl1 LJETBPTl1Hl1 3

Bo -4- TaKT BCKyIIHaTa spezt-HOCT Ha HOTHTe M nay3HTe M3necysa, no cexoj TaKT Tpl1: xerBpTMHJf; cnopen Toa 6poJ!Me p;o TpU.

BE)KBJ1 3A ,n;ECHATA PAKA

.. II

BE)KBJ1 3A JIEBATA PAKA VEZBE ZA LE~U ~UKU VAJE ZA LEVO ROKO. .II. 3

4 . 4;';l~ .

Cc e Ff Cc &-9 Ff Cc q.S Ce

50

,=1

BE:>KBJ1 3A OBETE PAUEVAJE ZA OBE ROKIVE.ZBE ZA OBE RUKE

7

e g e etl 9e e

5

e GJe

1jII

, . n. 3

. . .

.

-t

J 4~l .... ~1*- ..... ... .... -

.....

..-..,.. . .,..,..

--

3 51 2

: ~ .. 8 <

4 ~.. .,..,... .... ..... .l

-,

e e e e Gr 9 e e e e G' 9 e e

--

. .:

....J.. -

4~ ~ . ..,.. ~ ... ..... .

5 5

9 4

e e q 9 cf 9 e e e e e e cr 9 e e

24 eAS URA QAC

e e e e e e e e e e q 9 e e

51

l

5

e e q 9 e eF f F f e e cr 9 e e

3

e e e cr 9

..5

..- "

4< ~

e e .c e

tT 9 e e e e q 9 q 9 G e

.( , s.4 s. .:..

.

..

-- .... -&

I

~ .,... ~ ......... .

1\ 5.. ..

- -o

, ~ .

1 .. 4 ~ .... .... ..... .... .... . .....

4 3 -1' J.

.

e e (j 9 e e

52

e

- ... ...... -. u ~ 3

~ ..".. ~ (lJ- I- a- I- l- I- l- I- a ,.. f* EJ-

.

...

1 #o

( tT 5<

~

9e cf

3"

. .........u~ to

6 3.-. ....... ....... ....... .... ..........

f e e e e -~. 9 e e e G

OSMINA NOTE I PAUZE

osmina note osminka note OCMHHa HOTa

Osmina note .i pauze je po .vrednosti-trajanju upola manja od etvrtine note ili pauze. To znai, da svaka etvrtina note ili pauze, sadri dve osmine note ili pauze. Ve je napomenuto u teorijskom delu da su, radi boljeg pregleda, dve ili vie osmina spojene crtom-j.rebrom" koje slui umesto barjaia. Poto jedna etvrtina note sadri dve osmine note, .onda bi trebalo obe osmine da se odsviraju za vreme trajanja jedne etvrtine note. To znai da se prve dve osmine sviraju na prva i to: prva osmina na pr a druga na va. Druge dve .osmine na dru i ga itd. Uenik moe za izvesno vreme da taktira i nogom uporedo sa brojanjem i to na sledei na

in: za prvu osminu jednovrerneno kae pr i spusti nogu-stopalo (prednji deo stopala, dok peta ostaje nepomina) za drugu osminu kae va i podigne nogu-stopalo gore itd.

OSMINKA NOTE IN PAVZE

Osminka note in pavze po vrednosti je na pol manja kot etrtinka note ali pavze. To pp,meni da vsaka etrtinka note ali pavze vsebuje dve osminki note ali pavze. V teoretskem delu je e omenjeno, da so zaradi boljeg pregleda dve ali

ve osmink spojene s rto-j.rebrom", ki slui namesto zastavic. Ker ena etrtinka note vsebuje dve osminki note, 000 osminki je treba igrati v istem asu koliko traja ena etrtinka note. To pomeni, da se prvi dve osminki igrata na prva in to: prva osminka na pr, druga pa na Val. Drugi dve osminki na dru in ga itd. Uenec lahko nekaj asa taktira z nogo vsporedno s tetjem in to na naslednji nain: za prvo osminko istoasno ree pr in spusti nogo, stopalo (samo prednji del stopala, medtem ko peta ostane nepremina) za drugo osminko ree va in dvigne nogo-stopalo gor itd.

e e

Q I.e.-

e e

...... ....

e G

... ....

.'

OCM11HA HOTA 11 IIAY3A

osmina pauze osminka pavze OCMHHa naysa

OCl)'MHa Ha HOTaTa Mnayaa-ra no speznrocr Ha rpaersero e aa

nO~OBMHa nOMa~a O~ qeTBpTMHa HOTa J1.Jl'M nayaa, Beke e cnOMeHaTO BO TeopMcKHOT ~e~, ~eKa 3ap~M no~o6pa nper~e~HOCT, zrse M~M noaeke OCMMHM enoeHM ce co "pe6po" Koe c~y)KM HaMt!'CTO 6apjaqe. Kaxo eznra qeTBpTUHa Ha HOTara CO~PJKM zrse OCMMH:H:, roram 6M rpeano

~BeTe oCMMaH ~a ce OTcBMpaT aa apexe Ha 1'paelbeTO Ha eznra qeTBpTMHa O~ HOTaTa. Toa 3Ha'IM ztexa npasrre zrse OCMMHM ce CBMpaT Ha npea M roa: npsara OC'MlJma Ha np a aropara Ha aa. BTopMTe zrse OCMMHM Ha apy H ta MTH. 'YqeHMKOT aa H3BecHO apesre MOJKe ~a TaKTyBa M co aorara, napanermo co 6poelbeTO K Toa Ha c~e~HMOT HaqMH: aa rrpsara oCMMHa MCTOBpeMeHO

Be~M np H ja cnynrra aorara-: CTona~OTO (npe~HMOT zten Ha

CTona~OTO, ~o~eKa nerara OCTaHyBa HenOMp~HaTa) aa BTOpaTa OCMKHa ce Be~M aa K ce nO~MrHYBa norara-cronaaoro narope MTH.

53

l 25 CAS URA 'lAC U TAKTU' e (414) V TAKTU e (414) ~O .~AKTOT 9 (4/4)

1 5

I~e ~~. , I .J- I .., .L

Pr. - va., dn)., - 90.. I 11'q. - co-, cz .: I a.

2~~ . \ I . l \ . . Pf.Va. d1'l.19a. t,'lL-~ ~tCN

I ' I

8~ . . . 9 ~c~ U TA:KTtJ 314 V TAKTU 314II BO TAKTOT 3/4 . lO~ ;1

I I I. \ . . P,'.'I'a. d,u.oa. t,'a..~o., ,,-,

26 CAS URA 'lAC l .. 1 . . . 2 1 -~

=1

54

5 ~ ----====-C::::==:=::::::'_I M ~ 1L+d. .~~ ~---~=r . ~--_._---:._~ ~ VEZBE U TAKTU 214 V 2/4 TAKTU

. BO TAKTOT 2/4 8 7~'1 ~ I I I \

P1' - VCl. dl'l.~-9(), VEZBE SA OSMINSKIM PAUZAMA VAJE Z OSMINSKIl\iII .pAVZAMI BE)KBJ1: CO OCMJ1HCKJ1 IIAY3J1

.

.

9 oo

5 .

VEZBE ZA LEVU RUKU

3 3 3 ll~ e e e e

VAJE ZA LEVO ROKO BE:>KBJ1 3A JIEBATI\ "P"AKA

3 12~ e e

13 .\

e

3 3 3 3 14~~~~~~=9: B e e e e

55

.\

J e e

e

---

3 15~5'~:C-W y~~t~ e e e ~ . g S tf se e

27 eAS URA 'lAC

,J~ I e e e e

BE~Bi1: 3A OBETE PAIJ.E VAJE ZA OBE ROKI. 5 5 Z 4

VEZBE ZA OBE RUKE .

l

31

e e 9

e

5 1\ . - a

I

:) t. , , I , I I I I' I I I' , I .....4 3---.

.

--

3 Z lS Z t- -

a2 ... -~... 4 ....

., - ee e e e ef f e

5 e e e

56

3

--

~ 1 -( -

t. ':""" -, , I ,

3 4 " .,.. ..,.. .... ~

-

4

_ a - .,

-

3

.... ... ~+- 1* .. e ee e e 9 e

5

e

'" 1 ..5 .. .-

-( ~

4 ~ ....~ ..6( .. e e e e f f 9

3..5 .- 1 z"l .:. ..

~ ~ -.( 3

44 ~ -I ~ I ...( .. e e 9 e e G

e

57

28 eAS URA 'lAC

5.. ..

" ~ ~)

-

.~A i- ~ ~

........~ ~. e e -e e

.~f ~ 9 e e ~. g e e

3

3

I----

.1- .~ ..

e e f ff q. 9

5

e e

" 3

-2

( -tJ -

3

4 t. ~. t .1 .. .. t- I~ ~

- t:--- l-- ......... c- 9

l

2

5

q-. 9

" 5

,.,.~ -

3

.. -

33, .

4- .,.. . .. -I ~ .

-Ci. e f 9 .C e 5 3

~ , ...

.

3 .....

..

.. ~ -

.... ---.:

. ......

G e f f (1" e e 58

ecg'9e

5 3

ee

1l\

( t. ... - ... .. .. -. .. ~ 4 s. ~ .... ... .. ... ... ...,.. ( ..

-

4

II. 1 5 3 .

. ,. - ..

--=9-"( ... .. ...

< 3 8 ..... ......... "-a- .a... ...

.( .. " - e ee e 9

. "

( ~ .-: -

-

35 ~ 3 3 ..I.. .. .. ..(

-

r e e - e e

.II. 5 , 3 Z

, t.

8.. l- I-~ '4-

r-

..

8,

.

.C e e e e

li! ..5 1 - 2 -

~ t 6 3

.4 .... ....4 .. -&- .... ... .... ~

- - - e eG e cf 9.

-

. J:. ..... l- I I .~ ,.. ~ --f

r-

-. . . ---::s::

.... ... '1 l- I4

.. '

-

.

r ..1---

e

59

---

PRODUAVANJE ETVRTINE NOTE SA TAKOM Kao to je ranije bila produe

na polovina note sa takom, tako . e od sada biti produena

etvrtina note sa takom. Poto jedna etvrtina note sadri dve osmine note, a taka je produuje jo za polovinu njene vrednosti-trajanja, onda e etvrtina note sa takom sadrati tri osmine note i toliko' e se izdravati-brojati.

PODALJSEVANJE ETRTINKE NOTE S PIKO

Kot je prej bila podaljana polovica note s piko, tako bo odslej podaljana tudi etrtinka note s piko. Ker ena etrtinka note vsebuje dve osminki note, pika pa jo podalja e za eno polovico njene vrednostitrajanja, etrtinka note s piko bo vsebovala tri osminke note in se bo toliko zadrevala-tela.

IIPO,n;OJDKYBAI-hE HA qETBPTMHA HOTA CO TOqKA

Kaxo ll1TO nopaao erne rrpop;OJUKeHa rrOJIOBMHaTa HOTa co TO'fKa, TaKa M cera Ke 6Mp;e rrpOp;OJI}KeHa qeTBpTMHaTa HOTa co TOqKa. Kaxo emra qeTBpTMHa op; HOTaTa COP;p}KM zme OCNIJ1HM op; HOTaTa a TOqKaTa ja npop;OJI}KyBa ynrre aa rrOJIOBMHa ozt Hej3MHaTa apezmocr-rpaen.e, TOrall1 qeTBpTMHaTa HOTa co TOqKa COP;p}KJ1 TpJ1 oCMMHa op; HOTaTa J1 TOJIKy Ke ce '6~p:m:y-' aa-fipon.

5 1

. ..( "

a

I .< I

~I

4I' ... "- ,,

' ..

, I...4 ... 3... .. ... ... ~.. ..~ ~ ~ ~ .....-

-e e e e e e e e e

fi3

.

-~ ~

5

" 1

~ .J .... '''':w fJ" W . .. ..... I I I

< s I I l

I

:.. l

.. .... ... -&-( . -... '1*- I ... ~ e e

ll'

.

-~ "

< 'S

.. til(

e e

s'l. 3 1

6 (

OSMI~SKI TAKTOVI

3 (tri ine) o"8 osmme 1

4 ( t' . '0)8 cetm osmine Pre prelaska na uenje osmin

skih taktova, preporuuje se ueniku da. proveri znanje o

.taktovima, koje se nalazi u teorijskom delu ove knjige, na poetku. Onda e mu biti jasniji prelaz sa etvrtinskih taktova na osminske. Sve dosadanje vebe su bile u etvrtinskom . taktu, + (etiri etvrtine) ili C taktu, .~ (tri etvrtine) i {-(dve etvrtine): U tim

---.

-." .,... . .. ..

--

... -II ..

-

9 9

f

. ,.. '

. OSMINSKI TAKTI

. : (tri osminke) in

4 (ti . . k ) 8 S 11:'1 OOImn e

Preden zane uiti -osminske takte se priporoa uencu naj prekontrolira svoje znanje o taktih iz teoretskega dela te

knjige. Tedaj mu bo prehod iz' etrtinskih taktov na -osminske bolj jasen. Vse dosedanje vaje so bile v etrtinskem taktu, + (tiri etrtinke) ali' C taktu, +.

. (tri etrtinke) in+(dve etrtinki). V teh taktih je enota za tetje bila etrtinka note.. Vsa

61

e e

e e

.

e

OCMlifHCKlif TAKTOBJ1

83 (Trlil OCMIDIIil)' Iil

84 qeTlilplil OCMIilHIil).

Ilpen na npeMlilHeMe Ha1il3yxyaarsero Ha OCMIilHCKIilTe TaKTOBIil, My ce nperropaxyaa Ha yxenaxor na rlil rrponepa 3Hae~aTa aa TaKToBIilTe,. KOIil ce HaoraaT BO TeoplilCKIilOT p;eJI op; oaaa xmrra, Ha rroxeroKOT. Toranr cexaxo zrexa Ke My 61ilp;e rrojacno npeMIilHyBaH>eTO op; qeTBpTIilHCKIilTe TaKToBIil Ha OCMIilHCKIilTe. Care ztocerannor . Be~61il 6ea BO qeTBpTIilHCKIil

4TaKT'4(qeTlilplil qeTBpTIilHIil) IilJni

3 . C TaKT, 4 (rpx qeTBpTIilfIIil) Iil +

(. " . I \ I I \" . <

. 1'1-va.,drlA. - 90):"'-(;0.,04. - ta. S

~ .,.. """"

... l- I- l- I- l- I- l- I .. ... ... .... "

e e

2

taktovima jedinica za brojanje je bila etvrtina note. Svaka

:etvrtina note se brojala na je,dan ili na prva itd. Po tome su se taktovi i zvali etvrtinski. Od sada e biti vebe i u osrninskim taktovima,' gde e osmina note biti jedinica za brojanje. ,U vebama sa osminskim taktovima note se izdravaju-broje na sledei nain: osmina note, (kao

'jedinica takta) broji se na jedan ili prva, (kao etvrtina' do sada II etvrtinskom taktu). Cetvrti-, na note se broji jedan, dva ili .prva, . druga" (kao"polovina u

ctvrtinskom. taktu). etvrtina sa takom se broji do tri, a polovina do 'etiri, Jo je [asnije uz napomenu 'da se svaka nota broji onoliko,' koliko sadri os'mina, jer je osmina: jedinica za brojanje. Za sada e biti vebe u taktovima + (tri osmine) i+ (etiri osmine).

30 ~~~ TAKT 3/8 ..

ka etrtinka note se je tela na eden ali na prva itd. Po tern so se takti tudi imenovali etrtinski. ' Od sedaj ,bodo vaje tudi v osminskih taktih, kjer bo enata za tetje osminka note.'V vajah z osminskirni takti note se zadrijo-tejejo na' naslednji na

in: osminka note (kot' enata takta) se teje na eden ali prva, (kot dosle] etrtinka v etrtinskem taktu). etrtinka note se teje eden, dva ali prva, druga (kot polovica note vetrtinskom taktu). etntinka note s piko se teje do tri, polovica note pa do tiri. Se bol~ jasno bo e reemo, da' se vsaka nota teje tolik6,koji~0 vsebuje osmink, ker osminka . predstavlja enoto za tetje; 'Za sedaj bodo vaje v taktih.+(tri osminke) in +(ti- , ri osminke). '

'5

(zrse qeTBp~YIHJ1). Bo TJ1e TaKTOBJ1 e.n;J1HJ1~aTa aa poea.e fienre qeTBpTJ1Ha o,n; HOTaW. Cexoja ' qeTBpTJ1Ha Ha HOTaTa ce 6poeille Ha e,n;eH'J1JIJ1 npsa J1TH. Ilo Toa J1'TaKTOBJ1Te ce HapeqyBaa QeTBpTJ1HCKJ1., Oncera aaraxy ke J1Ma Be>K6H' J1 BO OCMJ1HCKJ1 TaKTOBJ1, xazre nrro oCMMHa ozt HOTaTa :Ke 6J1,n;e e,n;J1HJ1l~a aa 6poelbe. \ Bo Be>K6J1Te' co ocMJ1HCKJ1 ',TaKTOBJ1 HOTJ1Te, ce o.n;p>KyBaaT - pojar Ha' CJIe.n;- ' HJ10T HaQJ1H: OCMJ1HaHOTa, (KaKO e.n;J1HJ1~a Ha TaKT()T) ce 6p0J1 Ha enea J1JIJ1 npaa, (KaKO qeT-, BpTJ1HaTa .n;ocera BO QeTBpTJ1HCKJ10T TaTKT). tIeTBpTJ1HaTa Ha HOTara ce 6p0J1 ezren, zrna J1JIJ1 npna, aropa, (KaKO nOJIOBJ1Ha BO ,QeTBpTI1HCKJ10T' TaKT). 't:J:eTBpTJ1HaTa co TOQKa ce 6p,0J1 no Tpl1, a nOJIOBJ1HaTa ,n;o QeTJ1pJ1. YillTe e nojacao c03a6eJIeillKaTa nexa cexoja no-ra ce 6p0J1 TOJIKy, KOJIKy llITO co.n;P>KJ1 ocMJ1HaTa, saroa lUTO OCMJ1HaTa e

e,n;J1HJ1I~a aa poea.e,: 3acera Be>K6J1Te ke 6J1,ll;aT BO TaKToBH;-':' 3 ,,' , 4 Te -S(TpH OCMI1HI1) J1 s(QeTJ1pH OCMJ1H~).

l~ ~ ~~.~~i~~ , I t I" I1\\ " 1.1.3. 1.~. 3. 1. 2. 3.

TAKT 4/8 5 ,

, 1.' ~. ;,.~. 1. 2. ~...... ,

3 . 3 3 4

3~ ~

62

5

2

53

e e eAS URA31 'lAC

e e e e e e .

---

P A Z N J A! TAKT JE CETVRTINSKI ! P~Z O__RJ TAKTE JE CETRTINSKI! BHMMAHME! TAKTOT E '

ARTIKULACIJA

Pojedini tonovi, ili grupe tonova u jednoj vebi ili kompoziciji, mogu se izvoditi na vie

naina. Razliiti naini izvoenja zovu se artikulacija. Glavni znaci za artikulaciju su: legato - vezano staccato (stakato) - odvojeno, kratko portato - odvojeno, dugako, pre

neseno

tenuto - izdrano (kao portato samo malo naglaena)

Legato-vezano je:

Ako su dve ili vise nota razliite visine vezane lukom-ligaturom, onda ih sviramo na taj

nain to svaku notu drimo neprekidno dok ne preemo na

sledeu. Tako se bez prekida prelazi sa jedne na drugu, sve dok su vezane lukom.

Staccato-odvojeno, kratko je:

Ako se ispod ili iznad glava nota nalaze take, onda te note treba svirati odvojeno jednu od druge, tj. krae za polovinu njihove vrednosti, a prste odseno .dizati sa dugmadi ili dirke,

Partato-odvojeno, preneseno je:

ARTIKULACIJA

Posamezni ~oni ali skupine tonov se veni vaji ali skladbi lahko izvajajo na ve nainov.

Razlini naini izvajanja sc irnenujejo artikulacija. Glavna znamenja za artikulacije so: legato - vezano staccato (stakato) - loeno, kratko portato - loeno, dolgo, preneeno

tenuto - zadrano (kot portato, samo malo poudarjeno)

Legato-vezano je:

e so dve ali ve not z razlino viino vezane z lokom-Iigaturo, potem jih igramo na ta

nain, da vsako noto drimo nepretrgano dokler ne preidemo na naslednjo. Na ta nain gremo brez prekinitive iz ene note v drugo tako dolgo dokler so one vezane z lokom.

Staccato-loeno, kratko je:

~~ Ce so nad notnimi glavami in

pod njimi pike, potem jih je . treba igrati loeno drugo od druge, tj. za polovico njihove vrednosti kraje, prste pa od

lono dvigati od gumbov ali tipk.

Partato-loeno, preneeno je:

I APTI1KYJIA~J1JA OAeJIHJ1 TOHOBJ1, J1JIJ1 rpymr

Ha TOHOBJ1 BO ezraa Be:>K6a J1JIJ1 KOMn03J1~J1ja, MO:>KaT Aa ce J13sezryaaar Ha noaeke Ha'iJ1HJ1. Pa3JIJ1'iHJ1Te Ha'iJ1HJ1 Ha J13BeA6a ce BJ1KaaT apTuKy.n,au,uja. rJIaBHJ1Te 3HaKOBJ1 Ha apTJ1KY

JIa~J1jaTa ce:

legato - nOBp3aHo staccato (ere-ecro) - pa3,l:\BoeHo,

KpaTKo

portato - pa3,l:\BOeHo, ,l:\0Jlro, npeHeceHa

tenuto- - O,l:\pJKaHO (KaKO portato casro MaJlKY aaraaceao)

Legato-noBp38HO e:

AKO ABe J1JIJ1 noaeke HOTJ1 co pa3JIJ1'iHa BJ1CJ1Ha ce nOBp3aHJ1 co JIaK-JIJ1raTypa, roraur rJ1 CBJ1pJ1Me Ha TOj Ha'iJ1H IlITO ceKoja HOTa ja AP:>KJ1Me aenpexaHaTo ce AOAeKa He npeMJ1HeMe Ha CJIeAHaTa. Taxa 6e3 npexnayaarse ce npesraayaa OA enaa Ha ztpyra, ce AOAeKa ce nonpaaHJ1 co JIaK.

Staccato-pa3Jl;BOeHO, xpa'rxo e:

AKO nOA J1JIJ1 Hap; r.naaara on HOTaTa ce aaofa TO'iKa, TOrant TJ1e HOTJ1 rpea Aa ce CBJ1paT pa3ABoeHo eAHa OA APyra, T.e. noxparxo aa nOJIOBJ1Ha OA HJ1BHaTa spenaocr, a npCTJ1Te Tpe6a OACe'iHO Aa ce AJ1raaT on KOn'iJ1lbaTa J1JIJ1 AJ1pKJ1Te.

Portcto-paanaoeao, npenece-HO e:

~~ . . . .-J

.......

Ako su note oznaene takama i lukom vezane zajedno, onda note treba svirati odvojene jednu od druge ali u punoj vrednosti po trajanju. To znai: dugake kao legato, a kratke kao staccato.

Ce so note, oznaene s pikami in lokom, sestavljene skupaj, potem jih je treba igrati loeno drugo od druge, ampak v polni vrednosti trajanja. To pomeni: dolge kot legato, kratke pa kot staccato.

65

AKO HOTJ1Te ce 03Ha'ieHJ1 co TO'iKJ1 J1 co JIaK ce nOBp3aHJ1 aaeztao, TorallI HOTJ1Te rpea Aa ce CBJ1paT pasnaoeno emra on APyra HO BO nOJIHaTa BpeAHocT ozt -rpaersero. Toa 3Ha'iJ1: AOJIro xaxo legato, a xparxo KaKO staccato.

Tenuto':'izdrano je: Tenuto-zadrano je: Tenuto-o~p}f{aHO e:

~~ Ako ispod ili iznad glava no Ce so pod notnimi glavami AKO non J1JUf nan r.naaara o~

ta stoje crtice, te se note sviraju in nad njimi rtice potem te HOTaTa crojar ~PTJ1'IKJ1, rra HOnote je treba igrati ravno tako TJ1Te CeCBJ1paTJ1CTO KaKOisto kao portato, samo su malo kot portato, le da so hekaj pou portato, casro co .MaJIO HafJIacy-.

naglaene. darjene, aasse,

32 eAS URA ':lAC legato l~~~~

staccato

3~e~ ~ . . . l 5 a 25

.

. .. . .....,. ... . . .

4 .

portato

I

r

tenuto

4

~~~~~~~~~n~~1 33 2:: 'lAC

82 lS.-. 3 2

.~ -~ ..- ... ~ "1*

51 8~ -

( ~ ....~ ~4

-< .-. ~ ~ ~ l"1*( .

l

e e e e e e

e e - e e

2 5 8 1

e e e e

67

- -

. .55 1~ . ... .. ..:. .. -

( v < 34

.... .... ....

--

-e ..~~ ~ --, , , - -

2

e e cf 9 e e e e e e

e e

e e

Z 5

cr 9

3

e eti 9

1

e e

~ , . , ..:.. .. ..:. . . . , , ~ , , " , ~ .

~ 4!) -

~ 3 ( 4 -J... ~ ... -fil ... ... -fl 4 . o-

5

( ~ . . . , _. ..., .~'-------"

< 4 3 -& .....( ~ -fl .. "t# . ..3

cr 9 cf 9 e e e e

'I

(

,(

e e

~ 3

tJ ':"~~ 4 ~ ... ..

. Q

.... ...~

- -

5

lli!' "':"'~ .

... ....

3 t

. ~

.... .... .....

i -e

9 e e

-

f

31 -

f f

qq 9 q 9Ce ._.

- -

5 z

f

(: II)i

---

3

51fl

.

.. l!" ":" ~ 7' ~ v:tJ

~...~ l i

I 4 ~ ... ..,.............

-e e I e e 9 e e 2

~ 1

..~"!" . '!' ":' '!' ~-9-.~I' .... ..,..~ ....4 ... .....:- ...l

e e e e 9 e e 1'1 1 - .. . .. . o ':::. .:.. .. . .. - . o ...

, ~ 2

~ fl-I--I- 1-- .-:::~

e e ee

3 4 ~ fl .. ~~ ~ ..

o

e

l- l- I I fT

e

Z 5 4 1 5 3

~ .

1 __ .........

..:. . . -~ z......-- ~ ~ o ....~

"

( t e e EJ e

MALI PIJAC

e e ct 99 q. 9 e e ef f e """""

~

~ .. ..

,

..

t- O -- 3 -< 4J. .. .. ~ l- I- .. ~ . , .

e- ........... .. ~ ~T;;- l,...oooo' e- ....--. e

SRBIJAZiv Ije Bolj ivo IIoJICUBO 4 5 3 Z 1 1 4 5 1 2 3 4~ -

14--

1

( to

3 ~ ,

.~ ........

e e C:

SEAS LI SE ...

e qS e ee e

- .. - ...... 3 34"" .. I- .. .. .. .. .,.. t .... ... ~ ..

~ """"'"

e- ..... """"" -""""'"

~ ...... e- ...-.

4

Umereno 4

Zmerno 3 Z

Y.M.epe'H.o 3, 1 3

77

DODATA NOTA h

Dodavanjem note h, JOs se vie proiruje obim nota. Nota hl svira se etvrtim prstom.

Predvebe Predvaje

IIpedBeJIC6u

,l(O,l(ATHA HaTA hDODANA NOTA h Co ~O~aBaH>eTO Ha HOTaTa h,

ynrre noneke ce npoumpyaa Z dodaj anjem note h se ob

seg not e polj raziri. Nota h oesror Ha BOTHTe. HOTaTa h, se igra s etrtim prstom. I ce CBHpH co l.J:eTBpTHoT npcr.

o

1

=1

3~ 4.9~~f~C3&

5 . - 5

~ 3 1 5 35

78

5

- -

4 I eAS URA 'lAC PRED SENKINOM KUCOM ... Lagano Poasno SaSHO

SRBIJA

e

5

eeG

." 3 -

I 31

~ - -~

..

-4. 3 ... ... ... ...1*" ... ...

--~

- e

l

5-,3 I~ 1 .

-( t -< 4 J,. ..,.. ... ...I ~

(

.

e e 9 e

3

G

.... I ...