40 din - Leto XXXVIII - Š t 37 K R A N J , t o r e k , 1 4 . 5 . 1 9 8 5

! © E M c J J M I G L A S GLASILO

SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

»delili priznanja ob dnevu varnosti — Ob dnevu varnosti, 13. maju, so v Kosovi graščini na Jesenicah

^pTavili slovesnost za predstavnike v gorenjskih organih za notranje zadeve. Ob tej priložnosti so najzasluž-^sim delavcem notranjih zadev in zunanjim sodelavcem podelili državna odlikovanja in priznanja zaslug pJ^rnost, 12 nagrajencev je prejelo državna odlikovanja, podelili so 23 zveznih plaket varnosti, 2 republiški ilb a n ^ o r 9 a n o v z a notranje zadeve, 9 zlatih, 5 srebrnih in 14 bronastih znakov ter 18 pismenih pohval za-J~0 ^a varnost. Nagrajence je pozdravil načelnik Uprave za notranje zadeve v Kranju Ludvik Slamnik, slav-^frio besedo je povzel predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, zbranim je spregovoril tudi »Sedanji sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec, eden od nagrajencev ob dnevu var­ati _

J f c s e c m l a d o s t i : i g r i v i n r a z n o l i k e c a mladosti mladi že dolgo ne

o več s formalnimi sloves-m govori. Maj je bolj vesel,

Of^.-en, igriv, poln družabnosti in !do tekmovanj. Slednja so se le-(e^fcla povsod na Gorenjskem že i^i • večino ostalih prireditev pa je 5«ovati od 17. do 25. maja, ko bodo W; s l o v e s n o stopili v mladinsko

Racijo.

^ tek*U z a č e n 3 a J ° 1 6 - m a J a z občin-m ° v a n j e m mladih »Kaj veš o

^r e^*' nadaljujejo 24. maja s ple­l i 1 0 v'Z "Gorenjska pleše«, nato pa Jj 0 L S a k dan kaj dogajalo. Vrh doga-

mesecu mladih bo množična ^ <*v 25. maja, ko se bo z dejav-luPredstavila vrsta tržiških mla-

klubov in društev. Dva dneva

bodo namenili računalništvu, en večer v Kurnikovi hiši pa glasbi.

V Škofji Loki bodo športne igre šele junija, kajti dan pred dnevom mladosti pričakujejo v mestu mlade goste iz vse Slovenije. V Loki bo namreč »domija-da«, srečanje dijakov iz vseh sloven­skih dijaških domov, ki se bodo nasled­njega dne pridružili škofjeloški mladi­ni na osrednji prireditvi na Mestnem trgu. Otroške risbe na asfalt, predsta­vitev mladih dramatikov, glasbenikov in recitatorjev bodo najlepše obeležili Titov rojstni dan.

Radovijičani maja poneso dve lokal­ni štafeti, jelovško in zvezno planinsko štafeto, ki sta se nekdaj priključevali zvezni štafeti mladosti. Ob dnevu mla­dosti bodo na Linhartovem trgu celovi­to predstavili mladinsko kulturo v obči-

11 l^šnji, XVII. zbor aktivistov in borcev, ki bo 9. junija v t JJUi, bo obenem tudi zbor begunjskih zapornikov, bor-L . .°krškega in Gorenjskega odreda, Prešernove brigade, cJ^Jev in vezistov Gorenjske, Koroških partizanov, bor-D y» bataljona VDV in Jeseniško-bohinjskega odreda —

pjev in vezistov Gorenjske, Koroških partizanov, bor-

«lft^?v,jiška občina bo borcem Kokrškega odreda podelila U|*icil

\ Radovljica — XVII . zbor aktivistov, begunjskih zapornikov in * C 6 v b o v nedeljo, 9. junija, ob 11. uri v Krpinu pri Begunjah. Da bi z &0ro°m P r i m e r n o počastili tudi 40-letnico osvoboditve begunjskih za-*wv> so se organizatorji zbora, Občinska konferenca socialistične H^j e Radovljica, predsedniki družbenopolitičnih organizacij občine d l ° vljica, predsednika skupščine in izvršnega sveta Radovljica ter ftijJ^ti vseh enot, odločili za skupno praznovanje aktivistov, be-! e i > l | s kih zapornikov in borcev Kokrškega in Gorenjskega odreda, Pre-V c ° V e D rigade, kurirjev in vezistov Gorenjske, Koroških partizanov,

^ V. bataljona V D V in Jeseniško-bohinjskega odreda. 1% tn V n ° s t n i govornik bo narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun. $0(}gj Priložnost pripravljajo bogat kulturni program, v katerem bodo g0(j, l°vali mladi pevci osnovnih šol z Bleda in iz Bohinjske Bistrice, D ^ 0 ^ a pihala iz Gorij, dva dramska igralca, skupaj okrog 240 nasto-

H l ^ a slovesnosti bo predsednik skupščine občine Radovljica po-domicil borcem Kokrškega odreda.

veselo tovariško srečanje pa bo popoldne poskrbel naš znani S ^ b e l Avsenik.

'o^g a XVII. zbor aktivistov sta že pripravljena značka in plakat, Za-"s^j Komunist pa bo ob tej priložnosti izdala brošuro Begunje. D. D.

ni. V Šivčevi hiši bodo razstavljali mla­di likovniki iz Slovenije in zamejstva, v prostorih Delavske univerze bodo upri­zorili filmsko gledališče o ekologiji in mirovnih gibanjih, stojnice na trgu bo­do razstavljali brigadirji, mirovniki, iz­delovalci izvirnih spomenikov in vozil.

Center za prosti čas pri občinski konferenci mladine v Kranju od 17. do 25. maja prireja teden mladih, ko bo na kranjskih ulicah na ogled široka paleta dejavnosti društev in klubov, v katerih je čutiti mlade. Sklenili ga bodo na dan mladosti s šaljivim bolšjim sejmom. Konec maja bodo kranjski mladinci so­delovali tudi na tradicionalnem festiva­lu bratstva in enotnosti v Bitoli.

Jeseničani so v mesecu mladosti odprli klub mladih. 17. maja bodo pri­redili množično športno in kulturno srečanje mladih, kjer bo videti taborni­ke, računalnikarje, radioamaterje, ple­salce, ekshibicijske nogometaše . . . Šo­le bodo pripravile razstave o dejavno­sti svoje mladine, šolarji, vojaki in mladina bodo sodelovali na kvizu o NOB, pripravljajo orientacijski pohod za memorial Marka Domevščka, sreča­li se bodo nekdanji interniranci. Za dan mladosti pa pojde jeseniška mladi­na na pohod na Pristavo. D. Ž. f i—>

C e s t n i z a p o r i Na magistralni cesti med

Kranjsko goro in Korenskim sed­lom se je v četrtek, 9. maja, poru­šila bankina. Desni vozni pas, gledano v smeri Korenskega sed­la, je v dolžini 15 metrov spodko­pan, tako da je promet možen le v eni smeri. Delavci Cestnega pod­jetja iz Kranja so poškodovani del ceste zavarovali s cestno si­gnalizacijo. Od četrtka poteka promet enosmerno, z omejitvijo hitrosti 40 kilometrov na uro, za avtobuse in tovornjake pa je ce­sta zaprta.

Od sobote, 11. maja, je delna zapora tudi na cesti Kranj—Na­klo pri Polici. Promet je v dolžini 600 metrov enosmeren, urejen s semafori. Zapora bo trajala do 24. maja.

V SREDIŠČU POZORNOSTI

D a n v a r n o s t i

Časopisne strani odsevajo podobo današnjega sveta: številni narodi so v vojni, nad človeštvom visi zlovešča grožnja atomskega orožja, le redke so oaze miru. A tudi te niso idilična podoba varnosti in notranjega ravnovesja.

Kaj nam pomeni varnost? Le sodobnega orožja in vešče armade, ki nas bosta varovala sovražne agresije, prav gotovo ne. Našemu današnjemu človeku je nedvom­no najpomembnejša tista varnost, ki mu zagotavlja delo in kruh. Vami smo tudi, če nam ogenj ne ogrozi domačije, če iz pipe priteče čista, neonesnažena voda. Varni smo, če je naše družinsko premoženje varno pred tatinskimi dol-goprstneži, če naš otrok srečno pride čez cesto, če naš mla­doletnik ne zaide na krivo pot. Varnost je dobra, če se iz tovarniškega skladišča blago ne seli protizakonito v za­sebne roke, če nas na črni borzi ne ogoljufajo, če vodstvo ne sklepa škodljivih pogodb, če nam notranji sovražnik ne krati svobodnega življenja, če lahko mirni in brez skrbi pred poškodbami delamo za svojim strojem . . .

Včeraj so praznovali pripadniki varnostnih služb, ti­sti, ki so v velik'i meri odgovorni za našo varnost. Vendar skrbi za naše varno življenje ne gre docela prevaliti na njihove rame. Tudi naloga vsakogar izmed nas je, da pri­demo varno čez cesto, da nam ne ukradejo denarnice, da v kuhinji ne izbruhne ogenj ali eksplodira plin. Temu se ni težko privaditi. Če smo okradeni ali če nam vlomijo v av­to, se vemo kam obrniti. Kaj hitro pa na ta naslov pozabi­mo, kadar se v tovarni praznijo skladišča in družbeno pre­moženje roma prek tovarniške ograje v roke preprodajal­cev. Če tovarna spusti v reko nevarne odplake, smo morda načelno ogorčeni, morda pa se mirno obrnemo stran. Ka­dar pa sosed v bližnjem potoku pere cisterno zagnojnico, znamo preprečiti njegovo početje. Tudi glede varnosti smo še preveč ujeti za domače plotove. In ujeti bomo, dokler ne doženemo, da je družbena škoda naša, moja škoda, ki lah­ko ogrozi naše, moje mirno in varno življenje za domačim plotom.

D. Z. Žlebir

IZREDNO ZANIMIV BOJI — Podljubelj je na svoji motokros progi v nedeljo gostil tekmovalce iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Za medna­rodni pokal Alpe-Jadran so se potegovali v kategoriji do 250 ccm, v kategoriji do 125 ccm pa so vozili za republiške naslove in v spomin na Lada Košička. V tem razredu je odlično vozil tudi član AMD Kranj Robert Rendulič (številka 40), ki prehiteva sotekmovalca Janeza Ple­ska (štvilka 50, člana AMD Šentvid). Dobre mednarodne vožnje sije v lepem vremenu ogledalo šest tisoč gledalcev. Dirki sta bili tudi gene­ralka za svetovno prvenstvo, ki bo 1. junija 1986. leta na tej progi. Vse o tekmovanju na 7. strani, (-dh) — Foto: F. Perdan

Za humanitarne namene Jesenice — Jeseničani so se po­

vsem spontano odločili, da podprejo prizadevanja jeseniške bolnice, da nabavi sodobne medicinske aparatu­re tudi s pomočjo njihovih prispev­kov. Že nekaj časa ljudje prispevajo

l o . s e j e m m a l e g a g o s p o d a r s t v a k r a n j . 1 4 . - 1 8 . 5 . 8 5 3 5 l e t C l T l r prireditveni

>Hška razstava inovacij za Mzacijo Boris Kidrič —

tovitel) Ljubljanska banka, >na banka

industrijska kooperacija izvoz in uvozna substitucija inovacije poslovna srečanja in poslovni dnevi

v e č n a m e n s k a dvorana

p r t o d 9 . d o 1 9 . u r e .

Samo v času sejma je vsa gorenjska proizvodnja pripravila na enem mestu prodajo izdelkov po tovarniških cenah tekstil, konfekcija, metrsko blago, obutev, volna, avtopnevmatike, gospodinjski in električni aparati, čolni in oprema za šport, izdelki kroparske kovaške obrti

h a l a A

jeseniški bolnici denar, ki bi ga sicer namenili za cvetje in vence za grob umrlih sorodnikov in znancev, za če­stitke, obdarovanja ob osmem mar­cu . . . Skupna vsota zbranega denar­ja znaša 626 tisoč dinarjev, k i ga bo bolnica prav gotovo znala koristno uporabiti, saj j i je ob nenehnih po­dražitvah in dragem zdravstvenem varstvu vse težje kupiti sodobnejše medicinske aparature. D S.

K R E T A 8 5 VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ

tel.: 28-472 28-473

K O M P A S J U G O S L A V I J A

G L A S 2 . STRAN NOTRANJA POLITIKA

PO JUGOSLAVIJI

* Pot-spomenik Ljubljane Letošnjega pohoda Po poteh par­

tizanske Ljubljane, letos so ga pri­pravili že devetindvajsetič, se je udeležilo okoli 63 tisoč pohodni-kov. Pohodniki so sklenili 34 kilo­metrov dolg obroč okoli Ljubljane. Letos je pot prvič v celoti potekala po Poti spominov in tovarištva, ki so jo ljubljanske delovne oranizaci-je, mladina in vojaki gradili deset let.

Kopaonik spet prizadel potres

Po podatkih seizmološkega zavo­da Srbije je Kopaonik v soboto zve­čer spet prizadel potres z močjo 7,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Na­slednji dan so občutili še več manj­ših potresov. Potres je povzročil še večjo gmotno škodo kot lanski. Ta­ko so močno poškodovani objekti, ki so jih začasno usposobili za bi­vanje. V številnih krajih so poško­dovani vodovodi in je voda neupo­rabna. Najbolj je prizadeta občina Brus.

Slu v nos t v Topolščici Več tisoč občanov velenjske obči­

ne in od drugod se je zbralo konec tedna v Topolščici, kjer so skupaj z nekdanjimi borci, pripadniki JLA in teriorialnih enot ter mladino proslavili 40-letnico osvoboditve. Zbrali so se na kraju, kjer je bila 9. maja 1945. leta v štabu četrte ope­rativne cone podpisana brezpogoj­na kapitulacija južnoevropske sku­pine armad nemške vojske. Slavno­stni govornik general Ivan Bolni­čarje poudaril, daje nemška arma­da položila orožje pred armado, ki je v okupirani deželi nastala prav v času okupacije. To je bil izjemen dogodek v zgodovini svetovnih vojn.

Za krajevne skupnosti in bolnišnico

V postojnski občini so izglasovali nov prispevek. Zbrani denar bodo porabili za razvoj vseh 18 krajevnih skupnosti ter za razširitev in poso­dobitev bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Postojni.

D o m i c i l K o k r š k e m u

o d r e d u t u d i v R a d o v l j i c i Radovljica — Delegati radovljiške

občinske skupščine so v sredo, 8. maja, sprejeli odlok o podelitvi do­micila partizanski enoti Kokrški odred. Tržiški in kranjski občini se je torej pridružila še radovljiška in Kokrškemu odredu podelila domicil za zasluge v NOB in osvoboditev 632 zapornikov v begunjskih zaporih.

Listino o podelitvi domicila in trak na bojno zastavo bodo Kokrškemu odredu podelili na skupni proslavi aktivistov in borcev NOV partizan­skih enot Gorenjske, ki bo 9. junija v Begunjah.

Kokrški odred je deloval v dveh fazah. Prvič je bil ustanovljen junija 1942. leta na Kališču pod Storžičem, kjer je deloval do konca leta 1942. Obnovljen je bil 27. avgusta 1944 v Dragi pri Begunjah in je operativno deloval na območju občin Jesenice, Radovljica, Tržič in Kranj. Odred je štel 600 borcev, med njimi jih je bilo okoli 90 z ožjega območja Radov­ljice.

Borbeno delovanje odreda je bilo zelo težavno, ker je bil teren pokrit z močnimi nemškimi in belogardisti-čnimi postojankami in relativno do­bro komunikacijsko mrežo. Na ob­močju delovanja odreda so bili trije cestni in en železniški prehod, ki so bili za okupatorja strateškega po­mena.

Odred je v obdobju 1944/45 mobili­ziral nove borce ter izvedel mnoge bojne in divezantske akcije. Skupaj z O F in partijo je s svojimi kadri ne­nehno politično deloval med ljudmi. V zadnjih dneh vojne je izvedel eno večjih akcij, 4. maja je prisilil nem­ško posadko v Begunjah, da so iz za­porov izpustili 632 zapornikov. Pred tem pa je bil štiridnevne boje z mo­čnejšimi okupatorskimi silami, ki so se preko cestnih prehodov umikale v Avstrijo.

Srečanje starejših občanov

TRŽIČ — Občinski odbor Rde­čega križa Tržič bo letos že dru­gič priredil srečanje starejših ob­čanov. Srečanje bo v četrtek, 16. maja, ob 15. uri v Domu Petra Uzarja v Tržiču. V kulturnem programu bodo sodelovali tržiški citraši, Marjan Perko ter pionirji in mladina iz osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. V Tržiču pravijo, da bodo ta sreča­nja ob tednu Rdečega križa v Tr­žiču postala tradicionalna.

dd

la Nova knjigarna v Radovljici — V sredo so v Cankarjevi ulici v R^ tj vljici odprli novo knjigarno Državne založbe Slovenije. Nakup prosW \LZ rov je omogočilo obrtno grafično podjetje Knjigoveznica-tiskarna W. J 1

dovljica, ureditev knjigarne pa je veljala 18 milijonov dinarjev. W U 162 kvadratnih metrov. Kako pomembna pridobitev za Radovljico^ ! e j C

okolico je nova knjigarna, pove primerjava, da je stara knjigarn^' ^ mestu lahko sprejela le 5000 knjig, nova pa do 12.000 knjig, razen te$ ^ pa prostor omogoča organiziranje literarnih večerov, pogovorov s f ^ sci, predstavitve knjig in njihovih avtorjev in podobno. Otvoritev f J{

rmneotril kulturni nmnfnm E V , * „ . r> r> i i " popestril kulturni program. — Foto: F. Perdan

S v e č a n o s t v s p o m i n n a

a l p i n i s t a B e r g a n t a TRŽIČ — V petek, 10. maja 1985,

je bila v tržiški osnovni šoli Heroj Bračič žalna svečanost v spomin na Boruta Berganta, člana odprave Ja-lung Kang 1985, ki se je smrtno po­nesrečil ob spustu z vrha te gore. Svečanosti so se poleg svojcev ude­ležili predstavniki Planinske zveze Slovenije s predsednikom Tomažem Banovcem na čelu, člani domačega planinskega društva in gorenjskih društev, mnogi slovenski alpinisti, delavci šole Heroj Bračič, družbeno-

Med žalno svečanostjo v spornih Borutu Bergantu v tržiški osnovni šoli He­roj Bračič — Foto: F. Perdan

politični delavci, občani Tržiča in drugi prebivalci.

Zbranim se je za udeležbo zahva­lil sekretar občinske konference ZKS Tržič in predsednik telesnokul-turne skupnosti občine Tržič Slavko Teran. Žalni nagovor pa je imel na­čelnik alpinističnega odseka pri PD Tržič Dušan Markič.

»Žalostni smo obnemeli,« je med drugim dejal govornik, »ob novici o nesreči in nismo hoteli doumeti, da te ne bo več med nami. Imel si toliko načrtov in ciljev; mi smo držali pesti zate, da bi jih dosegel. Tako radi bi se s teboj veselili uspeha, ki si ga do­segel z vzponom na Jalung Kang. Žal ne bomo nikoli zvedeli, kaj se je zgodilo, da si ostal na gori.«

Zatem je Dušan Markič opisal bo­gato alpinistično pot Boruta Ber­ganta, na katero je stopil 1970. leta. Na njej je zapisanih približno 450 plezalnih vzponov, kot prvi Juguslo-van je ponovil zadnje tri probleme Alp, udeležil pa se je tudi mnogih naših alpinističnih odprav v tuja gorstva. S prizadevnim delom si je priboril naziv zaslužnega športnika Jugoslavije, bil je gorski vodnik in reševalec, za telesno vzgojo je uspo­sabljal in navduševal mladi rod, sam pa se je ljubiteljsko predajal smu-škim tekom in atletiki.

Žalno svečanost so sklenili z obve­stilom, da bo pogrebna slovesnost za Boruta Berganta nekaj dni po vrni­tvi naše alpinistične odprave v do­movino. .

S. Saje

S e j e m r a b l j e n e

p o č i t n i š k e

o p r e m e

Škofja Loka — Po sejmu rabljenih koles, k i so ga aprila priprayili v škofjeloški Nami, ta teden priprav­ljajo sejem rabljene počitniške opre­me. Trajal bo od četrtka do sobote. Ljudje, ki bi radi prodali rabljene šo­tore, opremo za taborjenje, čolne, ja­dralne deske in druge stvari za leto­vanje, j ih bodo lahko od četrtka zju­traj do sobote opoldne prinesli na vrt pred nekdanjo Odejo, kjer jih bodo lahko tudi razstavili. Sejem bo vodil kolesarski klub Janez Peternelj, ka­terega strokovnjaki bodo opremo ocenili. Svojo opremo pa bo lahko prodajal vsak sam in to po ceni, ki jo bo sam določil. Na sejmu bo moč prodati tudi kolo ali še kaj drugega, kar spada k rekreaciji in prostemu času.

Hkrati pa bo Nama pripravila tudi prodajo nove počitniške opreme. Ta se bo začela v sredo z razstavo opre­me na dvorišču blagovnice. Prodaja­li bodo tudi vrtne sedežne garniture.

Na sejem so povabili turistično agencijo, ki bo dajala podatke o mož­nostih za letovanje, poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo, razpoloženje pa bo spodbujala še glasba.

Enak sejem organizira blagovnica v Cerknem v sodelovanju s kolesar­skim klubom Sloga iz Idrije. Tam bo dan večji poudarek kolesom, za go­stinsko ponudbo pa bo poskrbel ho­tel ETA.

Sejem v Škofji Loki bo v vsakem vremenu.

L. B.

X S e j e z b o r o v

s k u p š č i n e Jesenice — V četrtek, 16. »"JjtJ

se bodo zbrali delegati vseh K C. zborov skupščine občine Je s ea in na ločenih sejah največ P°v* nosti namenili problemu vzgoje in izobraževanja, pot o uresničevanju družbeneg*! na razvoja v letu 1984 ter #j znanili z gospodarjenjem v n treh mesecih letošnjega let*-J

V nadaljevanju sej bodo " gati spregovorili o vkljuČeV* Gornjesavske doline v pl8*, dokumente in o pripravah like zimske športne priredij , uresničevanju dogovora o c\& M ni usmeritvi razporejanja d vj ka v lanskem letu ter o pred'( ^ sklepa o potrditvi zakl jučni 8 p čuna davkov občanov za l a . n l ' j % zornost bodo namenili tudi P' logu odloka o družbeni koi^ ^ cen v občini Jesenice ter osni* odloka o ustanovitvi s*Jf stavbnih zemljišč ter p r e _ odloka o ugotovitvi, kateri ^ urbanističnega programa »". črta so v nasprotju s sredfl), čnim družbenim planom * n

re sestavine zazidalnih in urbanističnih načrtov so v * protju s srednjeročnim d ^ nim planom občine Jesenice R'

p, > t>*"

ilK1''-'

KDOR JE NAROČEN NA G O R E N J S K I G L A S , VARČUJE D E N A R I N Č A * f

B o l j š e z d r a v j e z a v s e

Na 4. kongresu zdravnikov splošne medicine na Bledu so se udeleženci zavzeli za hitrejše uveljavljanje in usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, s tem pa tudi vloge zdravnika splošne medicine

Nehvaležno je opredeljevati nek kongres za prelomnega, ko pa se za takšnega navadno izka­že šele čez čas. Kljub temu so nekateri udeležen­ci 4. kongresa zdravnikov splošne medicine Ju­goslavije, ki je minulo soboto na Bledu zaključil svoje tridnevno delo, govorili tudi o tem — na­mreč o prelomnicah. Brez dvoma se prav sedaj zdravstveno varstvo pri nas nahaja na poti, ki bo v nekaj letih pripeljala do krize. Nenehno pada­nje življenjskega standarda — posebno v zad­njih šestih letih — nezaposlenost in inflacija, vse to se utegne drastično odraziti na zdravstvenem stanju prebivalstva. O tem je podrobneje govoril v svojem referatu tudi dr. Slaven Letica. Upada­nje deleža za zdravstveno varstvo, v Sloveniji mu sicer odmerjamo trenutno 4,5 odstotka na­rodnega dohodka, se bo najprej odrazilo na zdravju dojenčkov. To pa pomeni, da lahko v na­slednjih nekaj letih pričakujemo večjo umrlji­vost dojenčkov, slabšanje njihovega zdravja sploh; posledice se bodo odrazile tudi v povečani

V Jugoslaviji imamo okoli 15.000 zdrav­nikov splošne medicine. V povprečju pride v osnovnem zdravstvu na enega zdravnika 1600 prebivalcev: v Sloveniji, na primer, na enega zdravnika 1553 prebivalcev, na Koso­vu pa 2181 prebivalcev. Od vseh stroškov zdravstvenega varstva pri nas je 30 od­stotkov namenjenih porabi v osnovnem zdravstvu, za zdravila je namenjenih dobrih 13 odstotkov sredstev, ostalo gre za bolniš­nično zdravljenje in druge dejavnosti.

obolevnosti srca in ožilja, povečala se bo obolev­nost zaradi duševnih in psihonevrotskih bolezni, več bo tudi socialno patološke problematike. Takšnega slabšanja zdravja pri nas ne bo mogo­če zaustaviti, če ne bo družba namenjala za zdravstveno varstvo vsaj 6 odstotkov narodnega dohodka.

Zdravniki se seveda na svojem kongresu niso mogli ukvarjati s problemi finančne narave, ki sicer lahko tako usodno krojijo razvoj zdravstve­nega varstva, temveč so predvsem v osrednji kongresni temi namenjali pozornost organizaciji splošne medicine pri nas. O novi vlogi osnovne zdravstvene dejavnosti sicer govorimo že dolgo časa in tudi mnenja o tem, da je treba prav to de­javnost hitreje in bolj usposabljati, sploh niso več deljena. V svetu so že pred tem ugotovili, da mora osnovna zdravstvena dejavnost zavzeti osrednje mesto v sistemu zdravstvenega varstva in da mora biti sposobna zadovoljiti vsaj 85 od­stotkov vseh potreb prebivalstva. Al i splošna me­dicina pri nas že ima takšno vlogo? V konceptu slovenskega zdravstvenega varstva, na primer, splošna medicina že ima pomembnejšo vlogo, njeno uresničevanje pa seveda ne poteka tako gladko, čeprav ne brez rezultatov. Ti se že kažejo v zmanjševanju bolniških postelj in obsegu bol­nišničnega zdravljenja, zmanjšuje pa se tudi šte­vilo specialističnih pregledov.

Znano je, to je pokazal tudi kongres, da so pri nas prevladujoče razlike v razvitosti splošne me­dicine, pa tudi odnos do tega vprašanja je v posa­meznih republikah različen. Kongres ob svojem zaključku ni formalno sprejel kongresnih skle­pov, pripravila jih bo posebna skupina. Toda brez dvoma bo osrednjega pomena za razvoj splošne medicine pri nas, če bo med kongresni­

mi sklepi ostal tudi predlog, naj bi do leta 1990 ne bilo delovnega mesta v splošni medicini, ki ga ne bi zasedal zdravnik — specialist splošne me­dicine.

Na ta način je bila še enkrat poudarjena zah­teva po širokem teoretičnem znanju in znanju veščin, kar naj bi bilo lastnost zdravnika v osno­vni zdravstveni dejavnosti. Fakulteto zapušča le zdravnik, medtem ko lahko zdravnik splošne medicine postane šele s podiplomskim študijem in specializacijo, pa še kasneje ne gre brez stal­nega strokovnega izpopolnjevanja in hkrati po­vezovanja s specialistično dejavnostjo. Kongres se je opredelil za pot razvoja, ki se razlikuje od dosedanje, ko so se razvijali dispanzerji za posa­mezne skupine prebivalstva oziroma za posame­zna obolenja (na primer za diabetike, hipertoni-ke in podobno). Zdravljenje v ozkem specialisti­čnem krogu je manj uspešno — do tega spozna­nja so prišli hrvaški zdravniki, o tem pa so raz­pravljali tudi na lanskem slovenskem kongresu zdravnikov. Najbolj učinkovita je organizacija splošne medicine, s katero zdravnik splošne me­dicine temeljito spoznava populacijo, za katero skrbi, in tudi vse socialne in naravne vplive, ki jim je podvržena. To spoznanje je sicer prevlada­lo, očitno pa pota nove organiziranosti ne bodo uresničljiva kar čez noč. Kajti zaustaviti pospe­šen razvoj bolnišničnega in specialističnega zdravljenja, ki je značilen za nekatera področja v Jugoslaviji, in se obrniti k doslej doljaj zane­marjenemu razvoju splošne medicine, ni enosta­ven in hitro rešljiv problem.

Tudi porabi oziroma predpisovanju zdravil so zdravniki splošne medicine na Bledu namenili veliko časa. Še posebej zato, ker večino zdravil predpišejo prav zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zakaj takšna pozornost, zdravilom? Medicina dobro ve, da ima vsako zdravilo poleg svojih zdravilnih lastnosti tudi spremljajoče ne­želene pojave, saj se lahko od primera do prime­ra spreminja odnos med koristnostjo uporabe zdravila in rizikom ob tem. Zato je pomembno, da tudi zdravniki splošne medicine neprestano širijo svoje znanje o možnostih in škodljivosti

zdravil. Kajti zdravstvena zaščita prebil . odvisna ne le od zdravnikovega poznavaj zni, temveč tudi od znanja o zdravilih, i z * ' s teh področij, odvisna je tudi od dobreg8

nikovega poznavanja bolnika. Kajti v n ^ ^ šem primeru lahko pride tudi do tega, &u lvQ

nik ne pozdravi bolezni, temveč lahko z C j ) celo povzroče bolezen. Prav zato je tudi j f

tega področja med teme letošnjega k° ^ U lahko opozorilo in napotilo na neprestan0^ j . 1

nost in razmišljanje o zdravilu, sicer taK j , «i nem, a tudi nevarnem pripomočku zdrav'y ^

Kongres, ki je v soboto z razpravo °di * čnih degenerativnih boleznih gibal zaklj1! J * je delo, še ni uradno sprejel zaključkov1 j * pov. Pripravila jih bo posebna skupina ' i obliki programa objavila v strokovnem I Praxis medici. Vendarle pa lahko kot z^J) I izzveni spoznanje, da aktualni problefl^J stvenega varstva pri nas nimajo ne spl 0 .^ 1 skupnih vzrokov, še manj enostavnih *e*iJ nje. Recept, uporabljiv ob vseh razlikah e*. $ % skega položaja zdravstva pri nas, zato flJ tudi ne more biti rezultat blejskega s A* zdravnikov; sam razvoj splošne medici 1 1^ veda ne bo mogel brez prizadevanja zC*rL — bolj odločnega kot doslej. Kongres je ^ za takšno usmeritev tudi zdravnikom d° bud. m

1*

So najbolj bolni dojenčki? To sklepali po tem, da zdravniki pri n*? šejo na prebivalca kar 6 receptov, d

4

kom pa 14 — podatek je za leto l9*^ stika pravi, da zdravniki v osnovne^1

cialističnem zdravstvu pri vsakem °K J ordinaciji predpišejo po en recept, P*1$ | obiskih pa celo 2,6 recepta na diag1^ i starostjo se število receptov veča j 11 65. letu starosti dobi Slovenec povpi* 13 receptov za zdravila. > s. . ± 1 ' I

14. MAJA 1985 GOSPODARSTVO

| ° v e n s k i ( g o r e n j s k i ) ž i č n i č a r j i o p o z a r j a j o

o s p o d a r j e n j e o d d a n e s d o j u t r i

.3 . STRAN @ ® S I S S 5 y j § 5 E n G L A S

so slovenski žičničarji Par leti ustanovili poslovno

vPnost za žičnice Slovenije, je glas čedalje močnejši. K

J*i organiziranosti so j ih silile Qysem gospodarske razmere in *Jnost, k i je pri nas še vedno

zakoreninjena: žičničarstvo [^Pomembna ali malo pomemb-la®Javnost, ki naj zato tudi sama

s.kupaj z občinsko skupnostjo a l e težave. Žičničarji hočejo do-

Prav nasprotno: da je to de-

lbi bil °st širšega pomena, brez kate-

zimski turizem krepko osi-*sen, delovni ljudje in občani

£ r ikrajšani za zdravo sprostitev ^avi. Želijo prepričati odgovor­

i l a za žičničarstvo, ki ima pri d? nj Položaj gospodarske dejavno­st i Q ' ^ morejo veljati enake obvez-p. : 1 1 kot, denimo, za težko indu-0 J ° . da je njihov dohodek zelo j i" je. 0 odvisen od prizadevnosti in a ' storilnosti zaposlenih,

V e č predvsem od debeline sne-f, j) :° d eJe in vremenskih (ne)prilik,

l' bč v t a ^ š n i h okoliščinah nemo­či6 začrtovati dohodek, naložbe,

^ | ^ročni razvoj . . .

Žičničarji zahtevajo dolgoročne, sistemske rešitve, k i bi j im zagoto­vile poslovanje brez izgub tudi v neugodnih zimah. Za kakšne reši­tve gre, se je treba ozreti le prek državnih meja, v Italijo in Švico, na primer, kjer razvoj smučarskih središč izdatno podpira državna oziroma kantonalna oblast. Pri nas sicer nekaj poskušajo s samou­pravnimi sporazumi in z ustana­vljanjem konzorcijev, vendar pod­pisniki krojijo sporazume po svoji koži in (praviloma) ne uresničujejo sprejetih obveznosti.

Minula smučarska sezona je ži-čničarje potisnila v še težavnejši položaj kot lanska. Čeprav je prvi sneg zapadel že decembra in je zi­ma še maja opletala z repi ter nav­zlic velikemu številu obratovalnih dni, so smučarji zaradi neugodnih vremenskih in snežnih razmer smučali precej manj kot običajno. Na Kobli je bilo le 65 dni ugodnih za smuko, na Krvavcu 85, na Veliki planini 61. Temu primeren je bil tudi izkupiček. V Kranjski gori so sprva načrtovali za letos 140 milijo­nov dinarjev prihodka, vendar so

M i z a r j i v n o v i h p r o s t o r i h

Sn,n*k J e n a Grencu zgradil nove prostore, kamor so že pre-- 1 1 mizarsko delavnico — Hkrati so se izboljšale razmere za

•jij —«no enoto — Računajo, da b do v naslednjih letih v nove fSi store preselili tudi steklarje, ki sedaj delajo v prizidku Pu-

skega gradu

p r a v o s m e r f & j k v o

!1l j & o ^ . k o k a — Čeprav so v začetku ^ b ^ * * celo nekateri delavci, so pri

f*enP

u l e zgradili nove delavnice v N*vv" * n v esticijska vrednost nove

4 % , ? l c e je nekaj nad 50 milijonov f 'ko J ^ v - Vanjo so že preselili mizar­ji' ^ijrr m c o — strojno in ročno — \ H k ° i n P i s a r n o z a vodstvo eno-

^ d f t i a t i so se izboljšale razmere Ji Vadbene enote, k i se je pre

selila v Blaževo ulico. Steklarji pa so ostali v prizidku Puštalskega gradu. Prav zato upajo, da bodo že v nasled­njem srednjeročnem obdobju proiz­vodne prostore povečali in na Grenc preselili tudi steklarje. Skoraj celot­no investicijo so pokrili z lastnim de­narjem. Imajo le 4,8 milijona dinar­jev kreditov.

Obrtnik iz Škofje Loke je organi­zacija, ki opravlja zaključna in obrt­na dela v gradbeništvu s področja parketarstva, steklarstva, polaganja podov in stopnic, keramičarstva, tr­govine z gradbenim materialom na drobno in tehničnega sodelovanja z obrtniki. Pri njih je mogoče popravi­ti najrazličnejše lesene predmete in naročiti izdelavo tehnične dokumen­tacije, ukvarjajo pa se tudi s pridobi-, vanjem in komunalnim urejanjem stavbnih zemljišč za zasebno in blo­kovno gradnjo, pripravo zemljišč za zidanje, odstranjevanjem objektov, sanacijskimi deli in podobnim. Hkrati pa so pooblaščena organiza­cija za vzdrževanje družbenih stano­vanj v Škof j i Loki.

Pr i njih je zaposlenih 80 delavcev. Razen mizarjev, steklarjev, zidarjev, pečarjev in drugih, ki so zaposleni v obrtni dejavnosti, so pri Obrtniku v delovnem razmerju tudi kurjači in hišniki iz stanovanjskih sosesk ter delavci stanovanjske zadruge. Lani so ustvarili 320 milijonov dinarjev celotnega prihodka, za letos pa ga planirajo 450 milijonov dinarjev. Lanski dohodek je znašal 76 milijo­nov dinarjev, letos pa računajo na 107 milijonov dinarjev. V poslovni sklad so dali lani 14 milijonov dinar­jev in letos računajo na enako vsoto. Osebni dohodki so bili lani v pov­prečju 29.000 dinarjev, letos v prvem tromesečju pa 39.800 dinarjev.

Hkrati z izgradnjo mizarske de­lavnice za Obrtnik so rešili tudi pro­blem Komunale, ki je imela prej pro­store na Novem svetu. Ob Obrtniko­vi delavnici so zgradili upravno po­slopje, skladišča in garaže. V nekda­njih prostorih Komunale so uredili delavnice za srednjo šolo kovinarske usmeritve.

L. Bogataj

Ah ]**QTe°tPred leti nekateri dvomili, .so pri Obrtniku zgradili nove delovne

• *oto; F. Perdan

kasneje številko znižali na 110 mi­lijonov. V prvem četrtletju so iztr­žili 90 milijonov in če bo smuka možna tudi novembra in decem­bra, bodo leto sklenili brez izgub, sicer se bodo otepali z rdečimi šte­vilkami. Na Zatrniku so od načrto­vanih 30 ustvarili le 18 milijonov dinarjev prihodka in če ne bo za­služka še v zadnjih dveh letošnjih mesecih, bodo bržčas prigospodari-li 8 do 9 milijonov dinarjev izgube. Na Krvavcu so od 140 milijonov di­narjev, kolikor so načrtovali za le­tos, do maja iztržili le dobro polovi­co. Na Voglu so predvidevali za le­tos 120 milijonov dinarjev prihod­ka; 50 milijonov so zaslužili v prvih štirih letošnjih mesecih, približno toliko bo prinesla še letna sezona, nekaj bo verjetno tudi izgube. Še najbolj so z minulo smučarsko se­zono zadovoljni v delovni organiza­ciji Šport in rekreacija v Škofji Lo­ki , kjer so v prvem četrtletju celo presegli načrtovani prihodek, pred­vsem zavoljo polovico večjega pro­meta na Soriški planini. Ob tem ne gre pozabiti, da bi bila tudi Stari vrh in Soriška planina v težavnem gmotnem položaju, če jima ne bi škofjeloška telesnokulturna skup­nost namenila 13 milijonov dinar­jev.

Nezavidljiv položaj žičničarjev je tudi slabo izhodišče za načrtovanje srednjeročnega in dolgoročnega razvoja. V vseh gorenjskih smučar­skih središčih imajo lepe načrte, kako bi izboljšali smuko in odpra­vili ozka grla; prav povsod pa tudi poudarjajo, da teh načrtov sami ne bodo zmogli uresničiti — tudi z iz­datnimi podražitvami smučarskih kart, ki so j ih sprejeli pred krat­kim, ne. V Sloveniji je v tem pogle­du edina izjema Rogla, za katero stoji trdno podjetje Unior Zreče. Krvavec, ki je opredeljen kot smu­čišče za rekreativne smučarje, si bo moral zagotoviti denar za na­daljnji razvoj s pomočjo združene­ga dela iz kranjske in ljubljanskih občin; Vogel, Zatrnik in Kranjska gora, kjer smučajo tudi hotelski gostje z Bleda, iz Bohinja in Kranj­ske gore, predvsem v povezavi z gostinsko-turističnimi organizaci­jami. C. Zaplotnik

Porabili več elektrike V Sloveniji je marca poraba elek­

trične energije znašala 813 milijonov kilovatnih ur, kar je 4,7 odstotka več kot marca lani. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je znašala 2.459 milijonov kilovatnih ur, kar je za 6,1 odstotka več kot v lanskem prvem četrtletju.

Vodne elektrarne so k skupni po­trebni količini prispevale le 505 mili­jonov kilovatnih ur, kar pa je ven­darle 18,9 odstotka več kot lani v tem času, ko so reke imele še manj vode.

Iz drugih republik smo prejeli 197 milijonov kilovatnih ur električne energije in tja poslali 90 milijonov kilovatnih ur. Iz uvoza pa je Sloveni­ja dobila 13,5 milijona kilovatnih ur ter v tujino oddala 47 milijonov kilo­vatnih ur električne energije.

S p r e m l j a j o č i

s e j e m s k i p r o g r a m Med 10. mednarodnim sejmom ma­

lega gospodarstva, ki bo od 14. do 18. maja, bodo na programu tudi na­slednje prireditve:

V torek, 14. maja, ob 14. uri bo v kon­ferenčni dvorani seja izvršnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije.

V sredo, 15. maja, ob 10. uri bo v kon­ferenčni dvorani seja odbora za sejme in ekonomsko propagando Zveze obr­tnih združenj Slovenije, ob 11. uri se bo začel poslovni dan delovne organi­zacije Merkur, ob 12. uri pa poslovni dan Obrtne zadruge VE-GO iz Velike Gorice.

V četrtek, 16. maja, ob 10. uri bosta v konferenčni dvorani predavanje in ra­zgovor o carinskih predpisih, pred­vsem o drobnem gospodarstvu in prav­nih oblikah kooperacijskega sodelova­nja med samostojnimi obrtniki ter or­ganizacijami združenega dela. Preda­vanje in razgovor prireja šola za poslo­vodne kadre pri Gospodarski zbornici Slovenije. V drugi konferenčni dvorani pa bo prav tako ob 10. uri seja odbora za izobraževanje pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije: Ob 13. uri pa bo v dvorani B Obrtno združenje Kranj predstavilo poklice v drobnem gospo­darstvu.

V petek, 17. maja, ob 9. uri se bo za­čela okrogla miza, ki jo pripravlja Medobčinska gospodarska zbornica, ob 10. uri pa bo v dvorani B posvet de­lovne skupnosti Zveze obrtnih zdru­ženj Slovenije.

V soboto, 18. maja, bo Lovska druži­na Udenboršt pripravila srečanje in tekmovanje slovenskih lovcev-obrtni-kov.

Svečanost ob 20-letnici — V Servisnem podjetju v Kranju je bila v pe­tek, 10. maja, slavnostna seja delavskega sveta in organizacij ob 20-letnici obstoja in delovanja te delovne organizacije. Ob ustanovi­tvi je bilo v podjetju 20 zaposlenih, danes pa to delovno organizacijo sestavlja sedem storitveno-proizvodnih delovnih enot, v katerih je okrog 110 kvalificiranih delavcev. Tako je danes Servisno podjetje Kranj sposobno prevzemati vsa obnovitvena dela v stanovanjskih in gospodarskih objektih. Slavnostne seje, na kateri so 15 članom kole­ktiva podelili priznanja za 20-letno delo, se je udeležil tudi predsed­nik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Miha Rauter, ki je kole­ktivu zaželel tudi v prihodnje čim več uspehov. — A. Ž.

O d l o č b a o r e d n i l i k v i d a c i j i

K r e d e Radovljiška občinska skupščina je sprejela odločbo o redni likvi­daciji blejske delovne organizacije Kreda, ki se ukvarja s prido­bivanjem in predelavo jezerske krede v Radovni — Računajo, da bodo po pravnomočnosti odločbe s postopkom lahko začeli s 1. julijem

Radovljica — Delegati zbora zdru­ženega dela in zbora krajevnih skup­nosti radovljiške občinske skupščine so na zasedanju 8. maja sprejeli odločbo o redni likvidaciji blejske delovne organizacije Kreda. Predla­gal jo je občinski izvršni svet, ki dru­ge rešitve ne vidi več. Če bi odlašali z ukinitvijo pridobivanja in predela­ve jezerske krede v Radovni, bi le povečevali izgube in naredili dodat­ne stroške.

Postopek redne likvidacije bo opravilo Temeljno sodišče v Kranju, kjer je Kreda vpisana v sodni regi­ster, pri čemer bodo smiselno upora­bili zakonske in druge predpise o ru­darstvu. Med drugim to pomeni tudi ustrezno ureditev ukinjenih izkopov jezerske krede v dolini Radovne. Oklic uvedbe o postopku redne likvi­dacije morajo objaviti v Uradnem l i ­stu S F R J in SRS, zoper odločbo pri­tožbe ni, možno je sprožiti le upravni spor s tožbo na Vrhovnem sodišču SRS. Z upoštevanjem pravnomočno­sti odločbe tako računajo, da bodo s postopkom lahko začeli s 1. julijem.

Razmere v blejski delovni organi­zaciji Kreda je občinski izvršni svet spremljal že nekaj let, saj so se vztrajno slabšale. Izgubo so prvič iz­kazali v lanskih devetih mesecih, vendar sprejeti sanacijski program ni bil uresničen. Na izredno slabo gospodarjenje v Kredi je opozarjal tudi Občinski sklad skupnih rezerv, kjer si je Kreda iz meseca v mesec sposojala denar. Občinski izvršni svet se je za redno likvidacijo odlo­

čil, ko ni uspela tudi zadnja možnost — dogovori s Colorjem iz Medvod. Povedati velja še, da je tudi Splošno združenje rudnikov in industrije ne­kovin Slovenije pred kratkim sporo­čilo, da jim ni uspelo najti sanatorja.

Blejsko delovno organizacijo Kre­da je ustanovil Okrajni ljudski odbor Jesenice 28. decembra 1947, ukinje­na bo torej po slabih štirih desetlet­jih dela. Njen obstoj so že v tekočem družbenem planu radovljiške občine pogojevali s širšo družbeno presojo o varovanju doline Radovne, ki danes spada v Triglavski narodni park. Drugi pogoj pa je bilo sovlaganje ke­mične industrije v posodobitev pre­delave krede, saj delovna organizaci­ja sama za to ni imela denarja. Gle­de tega se je v zadnjem času nakazo­vala možnost za preselitev predelave Krede v Dvorsko vas, kjer bi zem­ljišče odstopila Izolirka iz Ljubljane. Ta je namreč pred leti prevzela opuščeno opekarno, vendar njena proizvodnja tam ni stekla. Toda pri­pravljenosti kemične industrije ni bilo, saj jezersko kredo zaradi uvoza nekaterih drugih sestavin vse manj uporablja. Večje pridobivanje krede v dolini Radovne, posebej pa obna­vljanje in širjenje obratov za prede­lavo, pa ni v skladu z varovanjem okolja in določili zakona o Triglav­skem narodnem parku. Dotrajanost naprav Krede pa je tolikšna, da jo lahko ukinejo brez večje škode in se izognejo še večjim izgubam.

M . Volčjak

P o n u d b a z a m a l o g o s p o d a r s t v o Danes se v Kranju začne 10. mednarodni sejem malega gospo­darstva

Kranj — Predsednik komiteja za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije Jože Strle *bo danes (torek) ob 10. uri v Savskem logu v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski se­jem odprl 10. mednarodni sejem ma­lega gospodarstva v Kranju. Na tra­dicionalni prireditvi, ki jo bodo zapr­li v soboto, 18. maja, tokrat sodeluje prek 220 razstavljavcev. Med njimi j ih je tudi 15 iz tujine: iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Danske, Nizozemske in Švice.

Letošnja prireditev bo s posebno razstavo prikazala slovenske inova­cijske dosežke v minulem letu. Delo­vne organizacije, med katerimi še posebej izstopata Sestavljena orga­nizacija združenega dela Iskra in Že­lezarna, bodo predstavile izdelke, za katere iščejo kooperante. Takšnih organizacij, ki bodo na sejmu pred­stavile svoje ponudbe za malo gospo­darstvo, bo kar 18. S tem v zvezi bo­do organizirana tudi poslovna sreča­nja in poslovni dnevi nekaterih raz­stavljavcev oziroma organizacij.

Novost, ki bo tokrat prvič (na sej­mih v Jugoslaviji) potekala v hali A, bo tako imenovana industrijska pro­daja izdelkov. Dvanajst delovnih or­ganizacij bo namreč prodajah svoje izdelke; med njimi tudi Sestavljena Organizacija združenega dela Iskra.

Prireditelj še posebej vabi, da si

sejem ogledajo mladi, ki so pred odločitvijo za poklice. Za šolsko mla­dino je vstop prost. A. Ž.

K m e t j e s i ž e l i j o

n a s v e t e Jesenice — V občini si že nekaj

časa prizadevajo, da bi KŽK iz Radovljice organizirala zadružno enoto tudi na Jesenicah in tako kmetom zagotovila večjo pomoč pri strokovnih nasvetih in oskrbi z materiali. KŽK se trudi, da bi bili kmetom pospeševalci vedno na voljo, vendar so bile v minu­lem obdobju predvsem kadrovske težave. Letos pa bodo zaposlili še eno pospeševalko, ki bo kmetom svetovala na Blejski Dobravi in Žirovnici. V naslednjem srednje­ročnem obdobju pa morajo tudi v jeseniški občini doseči normativ, ki predvideva enega pospeševal­ca na sto kmetij. Zato so se odlo­čili za štipendiranje, da bi tako s pospeševalno službo dobili in uresničili proizvodni program za vsako krajevno skupnost, spozna­li vsako kmetijo in njene tržne možnosti, spodbudili pašne skup­nosti in dali kmetijstvu pravo ve­ljavo in pomen. D. S.

G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 14. MAJAj i

A r t i l e r i j s k i p r a p o r z a š k o f j e l o š k i m u z e j

Ob 40-letnici osvoboditve in 41-letnici ustanovitve artilerije IX. korpusa bo 26. maja v Trnovem nad Gorico zbor nekdanjih artilerijcev — 1. divizion je svoj prapor, s katerim je šel skozi vse borbe, namenil škofjeloškemu muzeju NOB

Č R T O M I R Z O R E Č

P O P R E Š E R N O V I H S T O P I N J A H !

V K R A N H i

Škofja Loka — Rojstni dan topni­štva slovenske partizanske vojske je 24. julij 1943, ko sta Gubčeva in Can­karjeva brigada začeli svoj znameni­ti napad na žužemberško italijan-sko-belogardistično postojanko. Vsa­ka brigada je imela po en protitan­kovski top, ki ju je s Hrvaške pripe­ljal tovariš Kardelj. Primorski parti­zani pa so se se ob kapitulaciji Itali­je opremili z zaplenjenimi topovi. 14. junija 1944 je bila osnovana arti-lerija pri IX. korpusu, ki se je borila največ na Primorskem in gorenj­skem. 41-letnico ustanovitve bodo nekdanji artilerijci IX. korpusa praznovali skupaj s krajani Trnove­ga v Trnovskem gozdu, ki 25. maja praznujejo svoj krajevni praznik. Tu bo vsak borec artilerijske enote IX. korpusa dobil spominsko odličje, po­deljenih pa bo tudi 31 plaket; slednje bo dobilo osem krajevnih skupnosti v krajih, kjer so se partizanski arti­lerijci največ zadrževali, razen tega pa tudi občini Idrija in Škof j a Loka, pevski zbor »Topničar« iz Trnovega nad Gorico, nekateri posamezniki, ki pišejo njihovo zgodovino, in ured­ništvo jeseniškega Železarja, ki je dobre pol leta objavljal članke o arti­lerijski enoti IX. korpusa.

Ob tej slovesnosti v nedeljo, 26. maja, v Trnovem, bodo kopijo

bojne zastave artilerije IX. korpusa dali muzeju NOB Nova Gorica, origi­nalno bojno zastavo 1. diviziona arti­lerije IX. korpusa, ki so jo izvezle mladinke iz Zalošč v Vipavski dolini, pa bodo izročili predstavnikom Škof­je Loke z namenom, da jo uvrste v redno zbirko muzeja NOB v Škofji Loki . Tako so se borci odločili zato, ker je bil ta divizion ustanovljen pod Blegošem, v Slugovi dolini ; in ker je tudi vrsto najtežjih bojev bil prav v občini Škofja Loka: dvakrat je napa­del Železnike, vodil akcijo v Kranju v sestavu Prešernove brigade, tri­krat napadel Gorenjo vas, Hotavlje, Poljane, Sv. Mohor, Zakriž itd. Ta di­vizion je pognal Nemce iz Cerknega, ko so januarja 1944 napadli tukajš­njo partijsko šolo. Poleg tega pa je bil 1. divizion sestavljen v glavnem iz Gorenjcev, Jeseničanov je bilo v njem okrog 80, bili pa so tudi iz Škof­je Loke, Radovljice in Kranja.

V svojem največjem sestavu leta 1944 je bila artilerija IX. korpusa se­stavljena iz 1. in 2. diviziona, inže­nirske čete, voda za zvezo, zaščitne­ga bataljona, intendature in drugih enot. Skupno je štela 450 borcev in imela kar 45 glav vprežne živine, od orožja pa dve havbici, dva protitan­kovska topova, brzostrelni top in dva gorska topova.

Vsak borec artilerije IX. korpusa bo na proslavi v Trnovem 26. maja do­bil takŠ7io spominsko odličje

Skupaj z artilerijci bodo v Trno­vem praznovali tudi vezisti IX. kor­pusa. Do takrat bo verjetno stiskana tudi monografija artilerijcev IX. kor­pusa in bodo borci tu dobili tudi knji­ge.

Ta zapis velja tudi za obvestilo vsem borcem, artilerijcem in vezi-stom IX. korpusa, da se proslave v Trnovem v nedeljo, 26. maja, zagoto­vo udeleže, četudi ne dobe osebnega vabila.

D. Dolenc

P o d a l j š a n a z a p o r a v z h o d n e o b v o z n i c e

Komisija je na tehničnem pregledu ugotovila, da križišče pri Mlekarni ni varno za kolesarje — Različna mnenja

Kranj — Kaže, da bo novembra la­ni od križišča pri Mlekarni do brni­ške ceste zgrajena vzhodna obvozni­ca v Kranju še nekaj časa zaprta. 29. aprila se je namreč sestala komi­sija za tehničnipregled in ugotovila, da ceste še ni moč odpreti zaradi ne­katerih pomanjkljivosti.

Že pri inšpekcijskem ogledu vzgodne obvoznice 28. novembra la­ni je bilo zapisano, »da so bile ugo-tovljne nekatere pomanjkljivosti, ki so takega značaja, da vplivajo na varnost prometa.« Ker je bilo zaradi zgrajene, vendar zaprte obvoznice, več vprašanj, tudi delegatskih, je bi­lo pred dobrim mesecem v odgovoru pojasnjeno, da zaradi zime izvajalec ni uspel odpraviti vseh pomanjklji­vosti. Rečeno je bilo tudi: »takoj, ko bodo normalni vremenski pogoji za gradbena dela, bodo pomanjkljivosti odpravljene, izvršen bo tehnični pre­gled in cesta bo dana v promet (pred­vidoma v prvi polovici aprila).«

Kje oziroma zakaj se je torej zdaj spet zataknilo?

Že v začetku aprila smo v Gorenj­skem glasu v odgovoru na javno vprašanje v zvezi z vzhodno obvozni­co zapisali, da je cesto gradilo Ce­stno podjetje Kranj točno po doku­mentaciji in jo zgradilo do določene­ga roka. Takrat smo zapisali, da je vse ugotovljene pomanjkljivosti z in­špekcijskega ogleda konec novem­bra Cestno podjetje odpravilo še pred zimo, da pa se precej pripomb nanaša na križišče pri Mlekarni, kar bo najbrž terjalo še precej dela.

To se je tudi zgodilo na tehničnem pregledu konec aprila letos. Križišče pri Mlekarni je bilo zgrajeno 1981. leta. Lani zgrajena vzhodna obvozni­ca pa se zdaj priključuje na to križi­šče. Vendar pa je takrat zgrajeno križišče takšno, da ne zagotavlja varnega prometa za kolesarje. To pa še toliko bolj, ker so od križišča da­lje kolesarske smeri dobro urejene,

v samem križišču pa je kolesarski promet, ki se bo nedvomno povečal, utesnjen. Zato je komisija menila, da je za varno odvijanje kolesarske­ga prometa treba urediti oziroma dograditi kolesarske površine v kri­žišču.

S takšnim mnenjem komisije se na tehničnem pregledu ni najbolj

strinjal predstavnik investitorja — Skupnosti ceste Slovenije. Poudaril je, da je priključek vzhodne obvozni­ce na križišče pri Mlekarni zgrajen v skladu s potrjeno tehnično doku­mentacijo in da je bilo uporabno do­voljenje za križišče izdano že 1981. leta. Menil je tudi, da se motorni promet lahko normalno odvija po vzhodni obvoznici, da pa ureditev kolesarskega prometa terja izdelavo posebnega projekta, prestavitev ne­katerih semaforjev, drogov za javno razsvetljavo in razširitev stez. Za to pa bodo potrebni precejšnji stroški. Njegov predlog je bil torej, da se ce-sta,odpre za promt, kolesarska steza na obvoznici pa začasno zapre.

Predstavnik Projektivnega podje­tja Kranj, ki je izdelalo tehnično do­kumentacijo, pa je celo menil, da je »ureditev, kot je predvidena s pro-

Z odločitvijo komisije za tehni­čni pregled vzhodne obvoznice Mlekarna-Primskovo v Kranju se je v četrtek, 9. maja, na izredni seji seznanil tudi izvršni svet ob­činske skupščine. Ugotovili so, da bi ureditev prometa za kolesarje v križišču pri Mlekarni veljala po nepopolni oceni približno staro milijardo dinarjev. Ker pa tega denarja ni, so na seji menili, naj se vzhodna obvoznica odpre za promet z motornimi vozili. Še na­prej pa bi veljala zapora za kole­sarje.

jektno dokumentacijo, zadovoljiva; zato je objekt možno izročiti upora­bi, tudi kolesarsko stezo.« Za boljšo ureditev kolesarskega prometa na območju križišča pa bi bila potrebna dela, ki bi trajala najmanj tri do štiri mesece.

Ob tako različnih mnenjih je ko­misija menila, da križišča pri Mle­karni ni moč obravnavati ločeno od zgrajene vzhodne obvoznice. Ker pa je imel predstavnik projektanske or­ganizacije drugačno mnenje kot ko­misija, bo moral strokovno oceniti o tem, ali se obvoznica lahko odpre ali ne, Prometno-tehnični inštitut pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeni­štvo in geodezijo ali druga ustrezna ustanova.

Kakorkoli že, vzhodna obvoznica bo še nekaj časa zaprta. Lahko se zgodi, da se bo po njej najprej začel odvijati samo motorni promet in kasneje še kolesarski, ali pa bo tre­ba čakati dlje časa, da se križišče uredi tudi za kolesarje. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako so pravza­prav projektirali, ko so začeli graditi to križišče. Saj so vedeli, da je v na­

daljevanju čez čas predvidena tudi iz­gradnja vzhodne obvoznice!

A. Žalar

(21. zapis) Konradov starejši brat Janez

(1808—1881) je napravil na Dunaju doktorat iz živinozdravništva in sodne medicine (s tega področja je napisal kar enajst strokovnih knjig v nemščini in slovenščini). Po vrnitvi v domovino (leta 1824) je postal tajnik Kmetijske družbe, urednik Novic in predsednik Slovenskega društva v Ljubljani. Še vrsto drugih funkcij, časti in odgovor­nosti je tedanja družba zaupala mlade­mu, ambicioznemu in izobraženemu politiku, ki je sčasoma postal »oče slo­venskega naroda« in to ostal prav do nastopa mladoslovencev, ki so jih vodi­li predvsem Levstik, Stritar in Jurčič. Zaradi vsesplošne dejavnosti na mno­gih področjih, katerih naštevanje bi zavzelo cel odstavek, ki mu jo je omo­gočala skoraj čebelja marljivost, stro go in trezno, prav asketsko osebno živ­ljenje, previdna zadržanost in aristo­kratski nastop, je bil leta 1881 povzdi-gnjen v plemiški stan, z naslovom vitez Trsteniški, po kraju, od koder je izviral njegov trden, žilav in zdrav kmečki rod, ki se ga Pleiweissovi niso nikoli sramovali.

Janezov sin, dr. Karel Bleivveis, je ohranil sporočilo iz svojih otroških spominov. »Tedaj (t. j . v prvi polovici 19. stoletja) in še pozneje je bila v Kra­nju navada, posedati ob večerih pa tudi ob nedeljah dopoldne na klopeh pred hišami. Klopce, lesene ali kamnite, so stale skoro pred vsemi meščanskimi stavbami, navadno tik ob veznih vra­tih. Na taki klopi pred hišo, v današnji Tavčarjevi ulici št. 25 (na kamnitem portalu sta še vidni inicialki Valentina Pleivveissa, V. P., in stara številka hiše 166), sta v enih letih, ko je živel Preše­ren že v Kranju, presedela z mojim očetom marsikatero urico. Rad sem ju poslušal in tudi sosedje ter mimoidoči so se večkrat pridružili. Prešeren je znal, s svojimi duhovitimi pripombami in šegavimi opazkami vso družbo živo zainteresirati in zabavati. Da sta živela moj oče in pesnik v dobrem prijatelj­stvu, izpričuje tudi to, da sta se bratov-sko tikala. Pa tudi Prešernovo pismo mojemu očetu z dne 21. januarja 1847 je eden takih dokazov.«

Ohranjeno je tudi poznejše sporoči­lo, da je doktor Janez Bleiweis skupaj z baronom Antonom Zoisom obiskal Prešerna v zadnjih mesecih življenja in mu razen kulinaričnih dobrot prine­sel tudi sto goldinarjev, ki jih je zanj izposloval pri Slovenskem društvu kot podporo v stiskah bolezni. Ker pa po­nosni Ribič niti v skrajni sili ne bi ho­tel sprejeti ponižujoče podpore, ga je Bleivveis pomiril s tem, da mu prinaša le del izkupička od prodanih Poezij.

Najstarejši sin Valentina Pleivveissa dr. Janez Bleivveis (oče in oba sinova trgovca, Konrad in Valentin, so se pod­pisovali po starem, z začetnico P ih dvojnim s na koncu — pač, da se ohra­ni že slovito ime firme; oba šolana si­nova, živinozdravnik Janez in duhov­nik Jožef, pa sta si nadela jezikovno to-čnejši priimek Bleivveis) je bil tudi po-

T e k m o v a n j e

h a r m o n i k a r j e v v B e g u n j a h Turistično društvo Begunje bo 2. junija v Krpinu pri Begunjah pripravilo tekmovanje harmonikarjev, veščih igranja na diatoni-čno harmoniko — Amaterske melodije 85, kakor si prireditev poimenovali.in jo pripravljajo že sedmo leto zapored, so vključe­ne v praznovanje 40-letnice osvoboditve, pokrovitelj je Kokrški odred, legendarni osvoboditelj begunjskih zaporov

Komisija na zgrajeno vzhodno obvoznico ni imela bistvenih pripomb. Kri­žišče pri Mlekarni je bilo tehnično pregledano in zanj izdano uporabno do­voljenje 1981. leta. Obvoznice pa konec aprila vseeno niso odprli, ker v kri­žišču promet za kolesarje ni primerno urejen. Dejansko bi bili kolesarji v križišču precej *>utesenjeni«. ~

Begunje —- Turistično društvo Be­gunje bo letos že sedmo leto zapored pripravilo Amaterske melodije — tekmovanje harmonikarjev na diato-nični harmoniki. Prireditev bo v ne­deljo, 2. junija, z začetkom ob 10. uri v Krpinu pri Begunjah. V primeru slabega vremena bo prestavljena na 16. junij.

Letos bo posebej slovesna, saj je vključena v praznovanje 40-letnice osvoboditve. Pokrovitelj prireditve bo Kokrški odred, legendarni osvo­boditelj begunjskih zaporov, ki so mu v radovljiški občini pred časom dali domicil. Tekmovanje harmoni­karjev pa bo takorekoč najava letoš­njega zbora borcev in aktivistov NOV Gorenjske, ki bo na istem kra­ju teden dni kasneje, torej 9. junija.

Osnovni namen Amaterskih melo­dij je zbujanje zanimanja za harmo­niko, zlasti med mladimi. Poseben poudarek pa dajejo negovanju tradi­cij partizanske harmonike in parti­zanske pesmi.

Na prireditvi lahko nastopi vsa­kdo, ki zna igrati na diatonično har­moniko, ne glede na starost, glasbe­no izobrazbo, narodnost. Predstavi se z dvema melodijama, prva s tema­tiko NOB, drugo lahko izbere sam. Nastopajoče bo ocenila strokovna ži­rija, sestavljena iz priznanih glasbe­nikov in glasbenih pedagogov, ter ži­rija občinstva. Nastopajoči bodo raz­deljeni v .tri starostne skupine: otroci

(do 18. leta starosti), odrasli (od 19. do 59. leta) in veterani (od 60 let na­prej). Znotraj teh uvrstitev pa bo v absolutni konkurenci na podlagi do­seženih točk izračunana posebna uvrstitev, ki bo veljala kot neuradno gorenjsko prvenstvo. Pravico do uvr­stitve na gorenjskem prvenstvu bo­do imeli harmonikarji, ki stalno pre­bivajo na območju gorenjskih občin.

Vsi udeleženci tekmovanja bodo prejeli spominske diplome, spomin­ke in praktične nagrade, ki j ih na­menjajo delovne organizacije, usta­nove in zasebniki. Zmagovalci v po­sameznih kategorijah pa bodo poka­le prejeli v trajno last.

Prireditelji letos posebej vabijo otroke oziroma mladino, ki bo tek­movala v svoji kategoriji.

Prireditev bo potekala po že usta­ljenem sporedu. Med nastopi tekmo­valcev bodo zabavne točke, harmoni­karji bodo imeli tudi skupni nastop, rezultate bodo slovesno razglasili. Popoldne pa bo za zabavo s plesom igral priznani narodnozabavni an­sambel.

Dodatne informacije dobite pri predsedniku organizacijskega odbo­ra Tonetu Triplatu, Rodine 30/c, tefon 064/80-369 in tajniku Marjanu Gašperinu, Begunje 69, telefon 064/23-458 (v službi). Pošto pa spre­jema Turistično društvo Begunje.

M. Volčjak

Dr. Janez Bleiweis (1808—l88l)X^ budnik akcije za postavitev nd9 nika Prešernu budnik akcije za postavitev dostoi nagrobnika in prenos pesnikovih skih ostankov s prvotnega prostor J«Vs pokopališkem zidu na sedanje 111

ob srednji poti. J Ob tej priložnosti moram P 0 ^ ? 6

zmotno mnenje, da je bil prvotni gj kov grob na manj častnem mestu-j Jv bovi ob pokopaliških zidovih so ' . no bolj cenjeni kot v sredini — j najlepših mavzolejev je prav na 1 , ^ mestih. (Po tradiciji je veljalo zfl.^i ^ gleden prostor le mesto izven z ' > Prekop Prešernovega trupla in nyj<tik stitev novega groba ob osrednji V° ^ narekovala bolj oblika naročeneč8.^ grobnika, ki ne bi pristojal i n jjf učinkoval ob zidovju. Ker pa je z 4 prvega groba vsrkala pesnikov^ slednje človeške sokove in nudi'8 p njegovemu neiztrohnjenemu s f C %

'ta prostor zasajen kot cvetlična g 1^ Tako bo spoštovanja vreden del ze j varen pred oskrumbami, ki jih K$ deležen doslej. Na mali beli mJJljjf nati plošči, pritrjeni na zid, pa **-et novi častilci lahko preberejo, ^8A(< počivalo pesnikovo truplo od 10- * arja 1849 do 18. junija 1852. ^

Dr. Bleivveis je akcijo za V°f^^ primernega spomenika začel že i po pesnikovi smrti. Toda stvar ^ tistih nemirnih in negotovih čas1 vlekla za cela tri leta. Kako trda ] e

za denar in kako nehvaležno nal°« je zadal Bleivveis, nam priča piS I I^oi kršno je moral komaj leto dni PfeJjl kritjem nagrobnika razpošiljat' jI vednim in skopim »domorodcem*^ veda je moral vsa pisma pisati z (

J

Naj sledi vsebina takega pism8,

spoznamo Bleivveisov trud: pi »Prečastiti gospod! Za neravno r.

krasni, vunder za našiga pervi£8J<j nika dohtarja Prešerna spodobni t p ni spominek nam še denarja m 9 Jjf Tudi Vašiga imena še manjka v ^ tistih domorodcev, ki so že k ten 1 ^ miniki kaj darovali. Vemo, da Vi.^ir za blagor in čast domovine vnet ^ ljub, ste le dosihmal pozabili se ^ žiti te domorodne naprave v slo^° ^ merjočiga domačiga pevca. ^t°y} Vas tedaj za blagovoljni donesek. bi še ktere domorodce svoje b l J» okolice v ta namen nagovorili, hI8*, re pa v enim tednu meni poslali; k j mudi, da še to jesen pride svoro^j, grob v Krajnju, kjer naš Prešern,^ va. Z Bogom! V Ljubljani, 5. 1 1851.« .J

Splet naključij je dodelil dr. Vfj su še to čast, da je bil do leta 1876 * j sni hranitelj Prešernove literat i puščine in tudi večletni varuh G° steinovega pesnikovega portreta-

Domače dobrote v Transturistu

Če vam je do starih gorenj 5 ^ slovenskih dobrot, obiščite t* škofjeloški hotel Transturist- 1 tek, 10. maja, se je namreč tu teden domačih jedi. Naj vam JL* štejemo le nekaj, za katere mO1^ niti slišali niste: želodec z ajdo f i

ko, smatanova juha s sirovim1, keljčki, klobasa z ajdovo kašo gobami, mežarli in podobno. kali pa se boste lahko z aj** štruklji, belimi štruklji s sk** makovo potico, (dd)

Društvo upokojencev Bled slavi

:P0(

Bled — Društvo upokoje**' ym Bleda praznuje 35. obletnico d ^ $ nja. Jubilej bodo člani druš t%/ stojno proslavili. Pripravljajo ^ ^ vanj a v balinanju, kegljanju »n ^ obiskali bodo bolne tovariše rišice, pripravljajo pa t u d i v

s ' ° f j / sejo članov društva. Vse je že M g vljeno za zanimivo razstavo i z . A upokojencev, k i jo bodo odpeti boto, 18. maja, ob 17. uri v av»/ valne dvorane na Bledu. Odp do 25. maja. Na otvoritvi bodo lovali mladi plesalci in pevci- ^

:K, 14. MAJA 1985 KULTURA .5. STRAN ( ^ j m S S S o J J g J M C a L A S

'ko Bohinec, predsednik KUD Matija Valjavec:

! r a s p o d b u d i l a k u l t u r n o d e j a v n o s t sddvor — Starejši krajani Pred-

Jfa in okoliških vasi se še spomi-; kaj vse se je nekdaj dogajalo • • —**J v 3C JC lltnUUJ UUguJU'U

sedanjega doma družbeno-jT^n ih organizacij. Pelo, plesalo KHfralo se je, da je bilo veselo in so It"!? o tistem še dolgo govorili. Po-B y l e vse skupaj zamrlo, oder se je

Y pajčevino in kar se je zadnji E r " e t J i dogajalo v kraju na kultur­ah Področju, je treba pripisati os-

šoli Matija Valjavec, turisti-j r^U društvu in deloma tudi mla-T^ki organizaciji.

obnovo nekdanjega kulturnega ^£? a in z ureditvijo odra v njem je v

® u Ponovno poraslo zanimanje za Ijttno dejavnost. Člani sveta kra-

* skupnosti so izzvali kulturni-naj oder ne bo le za okias,

rfCi^ n a J s m z i svojemu namenu. R L l a Jen ko, poznamo jo predvsem ig10 5. P^zadevno kulturno delavko na

C^jem Brniku, je po preselitvi v n lim 0 r v n e s l a v e č v o I J e d o d e l a t u " P reddvorske kulturnike. Na-

1

ra^ V* ^ e s t l k e z r e z i s e r J e m Silvom ni«5* Domkom ter zbrala igralsko skupi-

starejših krajanov, ki so že ) r 3\i f ^ đ v eč desetletji skusili preddvor-

°drske deske, je privabila 60-let-i, GjJ ^ Franca Tičarja, Gašperja iz No-iav L a s i . poleg njega še mlade: Urško dtf SaJ s Hriba, "Alenko Tičar, Valeri-

[ • ^ U s t e r - Kondija Pižorna in Marka l ? \ inC& i z P r e d d v o r a - v k r a J u s e 3 e

2' * r u zvedelo, da domačini pripra-j* tih i° * g r o ~~ p r v 0 p o skoraj dvaj še­

stih. Kamorkoli so se kasneje

obrnili za pomoč — k vaškemu mi­zarju, da bi izdelal sceno, h gasil­cem, da bi posodili avto za prevoze, k frizerju . . . — vsepovsod so naleteli na razumevanje. Premiera je samo še potrdila, da si v kraju želijo takš­nih in podobnih prireditev.

Ko so se člani kulturnoumetniške-ga društva Matija Valjavec zbrali aprila na občnem zboru, so trdno sklenili, da ne bo ostalo le pri kome­diji Nicole Manzanija Naši ljubi otroci. Že kmalu po novem letu se bodo domačemu občinstvu predsta­vil i z novo igro. V dramsko skupino bodo skušali do tedaj privabiti poleg mladih, ki zapuščajo osnovno šolo, še katerega od nekdanjih igralcev. Gašper je prebil led in prav bi bilo, če bi mu sledili še drugi.

23-letni Marko Bohinec iz Pred­dvora, novi predsednik kulturno-umetniškega društva Matija Valja­vec, razkriva tudi ostale načrte: »Preddvor je poznan predvsem kot turistični kraj — z lepim hotelom, s čudovito okolico, vendar s preskrom­nim kulturnim življenjem. Enkratte-denski nastop domače folklorne sku­pine, k i ima zadnje čase še težave s pomanjkanjem plesalcev, ne more zapolniti vrzeli. Razmišljamo, da bi skupaj s turističnimi delavci pripra­vil i »kresno noč« (na kateri bi se vr­stili igralci, plesalci, muzikantje, pevci) ali kakršnokoli drugo kultur-no-zabavno prireditev, s katero bi

flavtistka Maja Gogala ob klavirski spremljavi P o p u l a r n a f l a v t a p o n o v n o n a

k o n c e r t n e m o d r u V dvoranici Glasbene šole Kranj smo bili ponovno priča nastopu

jj°Pularnega glasbenega recitala; tokrat ne toliko zaradi odigrane in k° .s luš a n e glasbe ali izvajalcev, temveč zaradi popularnega in prilju­dnega instrumenta-flavte.

.. Flavtistka Maja Gogala, ki končuje študij na ljubljanski Akademi­ja glasbo, je ob klavirski spremljavi pianistke Vlaste Doležal-Ruso-

} odigrala Sonati za flavto in klavir F. der Grossa in R. Štora ter ^obcena flavtna dela s klavirsko spremljavo ali za samo flavto Vival-s

J a ' Saint-Saensa, Honeggerja, Alojza Ajdiča ter Caselle. Dokaj proscena flavtna igra Gogalove je imela precej več muzikalnih impul-

t©k Y v

d r u g e m delu recitala, ko je igrala glasbeno moderno. Predvsem hnično niansiranje flavtnega tona pa tiste drobcene ter nepotrebne

Ha^K6 . z v o l c e zaklopk, dihanje ter podobne probleme je Gogalovi še «Jbolje uspelo premagati v solistično koncipiranih delih — Honegger-

2 ^ Danse de la chevre in Alojza Ajdiča Zvočnem pejsažu. Glasbeno i o ^ m h / ° koncipirani deli sta zazveneli v povsem novi izvajalski luči . Maja Gogala jima je znala navdihniti polno flavtne mladostne sve­ža*6 *n- z zanesljivo spominsko igro na pamet utrdila svoje, sicer šele del n i š k o koncertantno mesto. Flavtistkina igra je bila tudi v prvem

oiu ter v soigri s pianistko Vlasto Doležal-Rusovo dokaj suverena, tu ™ tam pa so seveda malce le motila malo manj znana ali včasih celo l i 9 K m a n J glasbeno vredna dela. Prav slednje očitke bi lahko pripisa-jj obrobnima in najtehtneje koncipiranima deloma — Sonatama za

«vto in klavir Grosseja in Stohra. Včasih je tehnična zapletenost jj a s benih stavkov obeh del že mejila na problematične interpretacije, tan+S* k° m * a d a u m e t n i c a prav gotovo morala v nadaljnjem koncer-sto izkazovanju priboriti vsaj z izborom drugih del. Tudi taka po-j Pnost je prav gotovo del umetniškega zorenja in na zahtevnih ter Sod , e S P r e d v s e m popularnih glasbenih področjih (flavta prav gotovo ^Oi mednje) povsem nujna zakonitost takega umetniškega zorenja e

n e nazadnje nadaljnjega napredka. Maja Gogala je prav gotovo U^ 0 2 a dn j ih odkritij koncertantnega odra Gorenjske in zato j i velja že

t e J stopnji potrditi vse zapisane dosežke. F R A N C KRIŽNAR

Ob v ' "7 Savska folklora je na Planini pred nabito polno dvorano in ČJc&tt, • *3U> v katerem, je publika navdušeno skandirala tudi med to-teJc l > s celovečernima nastopoma slovenskega programa minuli pe-Pt0

n s°boto proslavila 20. obletnico neprekinjenega delovanja. Poleg gV^6' mlajše, srednje in starejše plesne skupine ter skupine biv-

P^c-Vnih plesalcev so večer pestrih še vokalni oktet, ljudski godci s &ki o'i}7^0 citer s pevci, narodno instrumentalni kvintet in tambura-ptp^ *ester Bisernica. Mlajša plesna skupina je tokrat prvič nastopila lokrQPubliko, novosti v programu pa sta bili še nova koreografija be-«o do^S^^ P^esov * n k r s t n a izvedba dolenjskih plesov. Na slovesnosti Ui^ • L9°letni člani skupine za svoje delo prejeli 32 bronastih, 12 srebr-UH- fef1^ zlate značke Združenja folklornih skupin Slovenije, predsed-

priložno-najvišje savsko

ttfjc doj zlate značke Združenja folklornih skupin Slovenije, *l* h m t S k e a a sveta DO Save Kranj Jože Kopač pa je ob tej ; ^krian-7710 u m e t n ^ J c e m u društvu Sava Kranj izročil najviši

Je, kipec gumarja. Tekst: D. Šeško, folo: F.'Perdan.

J

popestrili turistični in kulturni utrip kraja.«

»Po razpadu pevskega zbora na Beli so nekateri predlagali, da bi zbor ustanovili v Preddvoru, ker se bodo sicer pevci priključili skupi­nam na Visokem, v Kranju ali dru­god. Dobro so nam poznane težave s pevovodji in zato še ne vemo, kako se bomo odločili,« pravi Marko Bohi­nec. »Pa ne gre le za zbor. V razgovo­ru s krajani bomo morali ugotoviti, ali je zanimanje še za katero drugo kulturno dejavnost. Kot vemo, se ne­kateri vaščani Preddvora in okolice ukvarjajo v prostem času tudi s sli­karstvom, kiparstvom in s fotografi­jo.«

C. Zaplotnik

Ob pesniški zbirki Mojce Gradišek Zbuditi se v svojem naročju

P e š n a P a r n a s V Mladinskem kulturnem centru

na Jesenicah je konec aprila sred­nješolka Mojca Gradišek predstavi­la svojo prvo pesniško knjigo Zbudi­ti se v svojem naročju, ki jo je natis­nila tiskarna Gorenjskega tiska, ure­dil Valentin Cundrič, opremil pa Marko Smrekar. Lično knjižico je avtorica izdala v samozaložbi, njeni starši, ki so izdajo financirali, pa so morali seči globoko v žep, saj je knji­ga izšla na dragem brezlesnem pa­pirju in v razmeroma visoki nakladi 600 izvodov. (Višje si ne privoščijo niti velike založbe za uveljavljene pesnike!)

Žal pesmi ne opravičujejo samo­stojne knjižne izdaje, pa tudi ne po­hvalne spremne besede V. Cundriča, ki nas skuša prepričati, da so kljub »preprostosti« in »neobremenjeno­sti« prenekateri njeni verzi »parna-sovsko elegantni« in da »imamo pred sabo močno osebo, ki je prelisičila in presegla celo polbogove ...«• — »Mo­je pesmi so le dolgo naslovi mojih razmišljanj«, nam zatrjuje avtorica. T i »naslovi« so res dolgi, vsekakor predolgi za tisto malo izv irnih misli in pristne poezije, ki se nam ponuja­jo pod njimi. Verzifikacije M . Gradiškove namreč v nobenem pogledu ne presegajo ravni množi­čnega najstniškega stihokleparstva in bi bile morda primerne za objavo v srednješolskem glasilu. Prej ali slej se bo izkazalo, da je bila naložba v samostojno ?' ko zgrešena, saj slabi knjigi ne rejo pomagati ne bogati meceni velikodušni ured­niki ne podkupljeni kritiki. V poeziji je pač tako kot v vsaki drugi umet­nosti: veliko poklicanih in malo izvo­ljenih. Pegaz je polnokrvni konj, ki se ne pusti zajahati boječim, neve­ščim in malokrvnim. Peš pa na Par­nas žal ni mogoče.

Edo Torkar

U m e t n o s t s temat iko N O B

Ljubljana — V četrtek, 25. aprila, so na pobudo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in pod pokrovi­teljstvom R K SZDL Slovenije v L i ­kovnem razstavišču Riharda Jakopi­ča odprli razstavo Umetnost na temo NOB v letih 1945—85. Prikazana so izbrana dela, ki so med slovenskimi umetniki nastala v 40 letih. Del raz­stave je še v Mestni galeriji in Gale­riji revolucije. Na ogled so spomeni­ške plastike, fotografije fresk in mo­zaikov, osnutki skulptur, slike v tem­peri in v olju ter risbe in grafike 69 slovenskih avtorjev. Skupaj je raz­stavljenih 80 risb in grafik, 64 olj ter 40 fotografij spomenikov in 20 osnu­tkov. Razstava, ki je odprta v poča­stitev 40-letnice osvoboditve in zma­ge nad fašizmom, bo odprta do 25. maja, kasneje pa bo na ogled š$ v Mariboru, Novi Gorici in v Novem mestu. —• dd

Zmago Puhar razstavlja v galeriji Nova O d r e a l i z m a d o a b s t r a k c i j e

Pri razvoju abstraktnega slikarstva so biološke in krajinske sesta­vine poleg figuralnih in predmetnih velikokrat igrale pomembno vlo­go. Nemalokrat so služile kot izhodišče pri prenosu realističnih oblik v abstraktno sfero. Razvoj te vrste opažamo tudi pri nekaterih gorenj­skih slikarjih od Henrika Marchela do Kamila Legata, od Alenke Kham Pičmanove do posameznih Novinčevih platen.

Tudi Zmago Puhar ravna podobno. Biološko izhodišče njegovega slikarstva predstavljajo trave, ki prekrivajo dno slikarskega prostora. Tla nakazuje vodoravno položena črta, ki se kasneje izkaže kot zelo pomemben člen v kompoziciji slike, saj postane eden od nosilcev koor­dinatnemu križu podobne gradnje kompozicije.

Navpični člen tega sistema se razvije iz navpično usmerjene tra­vne bilke, ki se, vsaj zdi se tako, povsem slučajno izlije iz goste podrasti.

Na koordinatni križ se lepi obilje trav, najprej na vodoravno, po­tem pa tudi na navpično os.

Ploskoviti slikarski sestavi Zmaga Puharja dobivajo kasneje ved­no bolj izrazite prostorske razsežnosti, najprej v smislu neomejenega prostora, zatem pa njegovega nasprotja, ko jih prestreže okvir pravo­kotne oblike. Ta prostorska determiniranost je bolj navidezna, kot de­janska. Okvir je malodane prosojen, lahek in na eni od slik celo negi­ran z diagonalno potekajočo rdečo črto. Ta črta ali črtovje, ki predsta­vlja neke vrste osnovni motiv v vrvežu različnih, barvno manj izstopa­jočih linij, se preseli tudi v vodoravno sfero koordinatne kompozicije in silovito razgiba oblikovno že bolj ali manj ohromljeno maso trav. Pričakovali smo, da bo biološka tvarina počasi zapolnila tudi kotne po­vršine v sliki in s tem izničila ostrino dane kompozicijske sheme. Ven­dar se to ni zgodilo. Polnilni element segmentnih površin je postala povsem indiferentna barvna masa oziroma amorfne lise, ki so se po strukturi povsem ločevale od kompozicijskega stržena.

Seveda pa ni rečeno, da je proces polnitve slikarske ploskve s tem končan in da se pasivni del kompozicijske tvarine ne more nenadoma spremeniti v aktivno igro barvnih gmot, ki bodo lahko hitro omajale moč osrednjih nosilcev kompozicije in spremenile slikarsko prizorišče v enakomerneje razgiban, amorfen, vendar barvno enako učinkovit organizem.

C E N E AVGUŠTIN

K r a n j s k i k u l t u r n i k i v

R i v o l i j u V okviru dolgoletnega sodelovanja

med pobratenima občinama Kranj in Rivoli je prišlo do zanimivega po­vabila našim kulturnikom za sodelo­vanje na proslavi 40-letnice osvobo­ditve v Italiji v dneh od 26. do 29. aprila. Zamisel o programu proslave in celotne kulturne izmenjave je or­ganizacijsko zelo uspešno izpeljal Komitet kvarta Aeronautica iz Tori­na, seveda v povezavi z občino Rivoli in njegovim mešanim pevskim zbo­rom Castelpasserino in borčevsko organizacijo ANPI .

V Kranju smo bili povabila veseli, saj je to nedvomno veliko priznanje za našo uspešno amatersko kulturo. Ob pomoči občine in Z K O Kranj sta na proslavo potovala Oktet Vigred iz Predoselj (umetniški vodja Nace Gorjanc) in folklorna skupina Iskra Kranj (umetniški vodja Jože Šenk), z zanimivim in pestro sestavljenim kulturnim programom. Skupini pa sta spremljala še Milan Batista kot uradni prevajalec in predstavnik Z K O Kranj — Miha Plajbes.

Glavna proslava s kulturnim pro­gramom je bila v petek zvečer ob 21. uri v gledališču Massaua v Tori­nu. Poleg naše folklore in okteta je sodeloval še mešani pevski zbor Ca­stelpasserino iz Rivolija, ki ga vodi Jvonne Garbellini, zato je program trajal preko polnoči. Ponovitev kon­certa v nekoliko skrajšani obliki je bila v soboto ob 15.30. V nedeljo ob 17. uri pa so Rivolčani organizirali nastop za naši dve skupini v novo odprti koncertni dvorani rivolskega gradu. O njej smo vsi po vrsti ugota­vljali, da bi podoben sodobno oprem­ljen koncertni prostor močno potre­bovali tudi v Kranju.

Za vse tri koncerte lahko zapišem, da so zelo dobro uspeli, saj se vsi na­ši predstavniki ob takih gostovanjih zavedajo svoje odgovornosti in se tu­di zelo potrudijo. Zato ploskanje med izvajanjem ni biia zgolj pozor­nost, ampak resnično priznanje. Ok­tet se je še posebej izkazal s svojo zvočnostjo v odlično akustični dvora­ni Rivolskega gradu, folklora pa je prišla bolj do veljave na večjem odru gledališča Massaua v Torinu.

Ob nastopu Rivolskega mešanega pevskega zbora, ki smo ga pred tre­mi leti imeli priložnost poslušati tudi v Kranju in je zanj značilno, da goji predvsem operno zvrst, pa smo po­leg velike želje po potrditvi pred to-rinskim občinstvom opazili tudi res velik kvaliteten napredek, ki ga je zbor pokazal na obeh koncertih.

Poleg kulturnega dela našega obi­ska smo se v soboto dopoldne udele­žili tudi svečanosti ob odkritju na­grobne plošče padlemu partizanu v Torinu, nato pa smo bili gostje tam­kajšnjega župana, ki nam je ob tej

DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS

priložnosti podelil posebna spomin­ska priznanja.

V nedeljo dopoldne smo potovali v Rivoli, kjer nas je sprejel županov tajnik. Ogledali smo si restavrirani rivolski grad, k i je dopolnjen z raz­stavo likovnih del sodobnih ustvar­jalcev na mednarodni ravni. Ob tem se je še posebej izkazal naš Milan Batista kot strokovni poznavalec l i ­kovne umetnosti, tako da uradnega vodiča skoraj nismo potrebovali.

Pred nastopom v Rivoliju smo bili gostje tudi v Klubu komiteta Aero­nautica, kjer smo se za izkazano go­stoljubje oddolžili s kratkim kultur­nim sporedom.

Gostovanje se je zaključilo v prija­teljskem srečanju z domačim zbo­rom v Castelpasserinu, ki je prav le­tos praznoval 5-letnico obstoja. Po prijetnem večeru smo si ob izmenja­vi spominskih daril zaželeli še veliko uspehov in se zahvalili za izkazano gostoljubje z obojestransko željo, da bi imeli še nadaljnje možnosti za so­delovanje in krepitev prijateljstva.

Miha Plajbes

S knjižne police P e t d e s e t

n a s l o v o v

z b i r k e H r a m Marsikdo se še spominja za tedanje

knjigotrške razmere dokaj elitne zbir­ke izključno domačih avtorjev — Naše besede, ki jo je pred leti izdajala Mla­dinska knjiga. V končni obliki je ta zbirka dosegla naklado v višini 42.000 izvodov, kar je bilo pravo razkošje v primerjavi s sedanjim položajem knji­ge in njenih stroškov realizacije.

Tako je nova knjižna zbirka Mladin­ske knjige izključno domačih sloven­skih avtorjev z naslovom HRAM zače­la svojo pot do bralca v številčno bi­stveno okrnjeni obliki — le s šest tisoč izvodi za vsak naslov. Da je čas knjigi nenaklonjen, zgovorno priča tudi dej­stvo, da je ' o za zbirko sprva zamiš­ljenih sto naslovov, v končni fazi pa je izdajatelj moral to številko drastično zmanjšati — na zgolj petdeset naslo­vov. Vseeno pa nova zbirka, katere pr­vih pet del že lahko prebiramo, utegne zbuditi dovolj zanimanja prav zaradi tehtnih, novih spremnih študij tudi mlajših literarnih kritikov in literarnih zgodovinarjev. Takšna celotna podoba knjige je namreč zbirki Naša beseda dobesedno ušla iz rok, kar je bilo na predstavitveni tiskovni konferenci no­ve zbirke tudi posebej poudarjeno.

Prvi paket nove zbirke Mladinske knjige predstavljajo dela SREČA V NESREČI Janeza Ciglerja, CIKLA MEN in AGITATOR Janka Kersnika, ŠENTPETER Juša Kozaka, MENUET ZA KITARO Vitomila Zupana in GA­LJOT Draga Jančarja. Tudi iz te vse binske zasnove je razvidno, da bode zarudi okrnjenosti zbirke odpadla kraj­ša dela iz sodobne slovenske književ­nosti.

Drugi paket iz zbirke lahko pričaku­jemo že kmalu.

Boria Bogataj

G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK. 14. MAJAjfS

D e j a v n o s t ,

p o m e m b n a z a p r o m e t n o v a r n o s t

Avto-moto društvo v Kranju praznuje 40-letnico delovanja — Na 4. seji skupščine delegatov društva so pregledali opravljene nalo­ge in začrtali smernice bodočega dela — Velika plaketa občine Kranj prizadevnemu društvu

Kranj — V letu ob osvoboditvi do­movine je v Kranju delovala pri športnem društvu Triglav moto-sek-cija, iz katere je 1946. leta nastalo samostojno avto-moto društvo. Od ustanovitve naprej je društvo skrbe­lo za usposabljanje voznikov, vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter športno dejavnost. Večina dela je bi­la zasnovana na prostovoljnem sode­lovanju, za uresničevanje nalog pa so imeli na razpolago skromna ma­terialna in finančna sredstva. Velika prelomnica je bila zgraditev lastne­ga doma 1973. leta. Poslej se je de­

javnost društva znatno razvila in utrdila.

V društvu se je do danes izšolalo prek 20 tisoč voznikov. Med njimi je več kot tisoč mladincev, ki so svoje znanje s pridom izkoristili tudi v ar­madi. Po osnovnih šolah je društvo priredilo blizu tisoč predavanj o var­nosti v prometu. Takšna predavanja so imeli tudi v vzgojnovarstvenih ustanovah in srednjih šolah, za nji­mi pa so izvedli tekmovanja s preiz­kusi znanja. V organizacijah združe­nega dela so organiziali poprečno po 25 predavanj na leto.

Poročilo o 40-letnem razvoju in lanskem delu društva je prebral predsednik AMD Kranj Ivan Hrovatin — Foto: F. Perdan

J u b i l e j Z v e z e s l o v e n s k i h

o r g a n i z a c i j n a K o r o š k e m Ljubljana — Tridesetletnice usta­

novitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, osrednja prireditev je bila konec aprila v Celovcu, so se spomnili tudi na razširjeni seji ko­misije za manjšinska in izseljeniška vprašanja, pri predsedstvu republi­ške konference SZDL. Ljubljano je ob tej priložnosti obiskala delegacija te slovenske organizacije na Koro­škem, ki jo je vodil inž. Feliks Wie-ser, predsednik te organizacije. De­legacija je seznanila komisijo pred­sedstva R K SZDL z bojem naše na­rodnostne skupnosti na Koroškem za svoje pravice in enakopravnost.

Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je naslednica Osvobodil­ne fronte slovenskega naroda in s svojim političnim programom in de­lovanjem ohranja njeno izročilo. Je nadstrankarska organizacija in združuje vse Slovence ne glede na nazorsko prepričanje. V veliko oporo j i je matični slovenski narod in nje­gova država, prav tako pa ima orga­nizacija vedno več somišljenikov med avstrijskimi demokratičnimi si­lami.

Glavni politični cilj boja Zveze slo­venskih organizacij na Koroškem je dosledna in dokončna uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe in zagotovitev pogojev za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skup­nosti, kot so razvoj dvojezičnega šol­stva in dvojezičnih otroških vrtcev, gospodarski in kulturni napredek ter dvojezično obveščanje s pravico uporabe materinega jezika še pose­bej na radiu in televiziji.

Čeprav avstrijski, še zlasti pa ko­roški deželni politiki zatrjujejo, da je 7. člen izpolnjen, resnični položaj priča nasprotno. Asimilacija se stop­njuje. Od 800 dvojezičnih krajev ima dvojezične napisne table le še 90 manjših naselij. Le tretjina Sloven­cev lahko pri javnih službah ali ura­dih uporablja materin jezik. Ljudska štetja pričajo o upadanju števila Slo­vencev. Sedaj j ih je le še borih 16.000. Naselja, nekdaj povsem slo­venska, izgubljajo slovenski videz in značilnosti. To je podoba asimilacije, ki ni v čast avstrijski demokratični državi.

Zveza slovenskih organizacij na Koroškem še posebej poudarja po­men akcijske enotnosti vseh Sloven­cev, kar se zadnja leta vedno bolj ka­že v uspešnem sodelovanju in dogo­varjanju z drugo organizacijo Slo­vencev na Koroškem, Narodnim sve­tom koroških Slovencev. Enotnost se odraža tudi pri posebnih dejavnostih na področju gospodarstva, šolstva, kulture in letovanja otrok.

Dejavnost, polna zavzetosti in odločnosti, kaže pripravljenost boriti se do konca za svoje pravice in ostati zvest svojemu poreklu. Izreči je tre­ba priznanje organizatorjem in no­silcem boja, njihovi strokovni uspo­sobljenosti in razgledanosti. Ti mo­čno pomlajeni kadri so porok, da bo Zveza slovenskih organizacij skupaj z Narodnim svetom in demokratični­mi silami Avstrije dosegla svoje ci­lje. Pri tem bo morala pomagati ma­tična domovina. O tem se bo treba še bolj podrobno pogovarjati tudi v go­renjskih SZDL.

Kaj bo s smetišči v Prebačevem? — Takšno vprašanje si zastavljajo nekateri prizadeti v krajevni skupnosti Voklo v naselju Prebačevo. Tu sta namreč dve precej veliki odlagališči odpadkov, ki razen tega, da kvarita izgled kraja, že kar precej ogrožata okolico. Po mnenju kraja­na, ki se je oglasil v uredništvu, bi se tega problema morali v krajevni skupnosti temeljito lotiti. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

»Sedanja društvena dejavnost,« je med drugim seznanil udeležence 4. redne seje skupščine predsednik A M D Kranj Ivan Hrovatin, »poteka v komisijah za organizacijo in član­stvo, za vzgojo in varnost v cestnem prometu, za gospodarstvo in za šport ter v šolskem in nadzornem odboru. Naši člani so povezani v de­vetih aktivih po krajevnih skupno­stih, žal pa ta oblika organiziranosti ni povsem zaživela; uspeli smo orga­nizirati le pet predavanj o preventivi in cestno prometnih predpisih za približno 200 udeležencev.«

Lani je bilo v društvu 3632 članov, kar je 330 več kot leto poprej. Tako je A M D Kranj eno od redkih društev izmed 90 v Sloveniji, ki so glede na plan A M Z S uspela včlaniti prek 25 odstotkov lastnikov osebnih vozil. Več pa bodo morali storiti, kot je na-glasil predsednik, za pridobivanje mladih k sodelovanju v društvu.

Vzgoji mladine za varnost v cest­nem prometu namenjajo v društvu nenehno veliko skrbi. Lani so v os­novnih šolah pripravili dva tečaja o cestno prometnih predpisih za kole­sarje; izpit je opravilo 54 učencev. V vseh vrtcih so izvedli tekmovanja s skiroji, na javnem tekmovanju v Kranju pa je nastopilo 33 tekmoval­cev. Razen tega so organizirali kviz Kaj veš o prometu, k preventivnemu delu pa so sodili tudi pregledi koles osnovnošolcev. Tako kot v preteklo­sti so lani sodelovali pri organizaciji preventivnega predavanja za občane ter poskrbeli za obnavljanje znanja cestno prometnih predpisov za voz­nike.

Šola za voznike, ki je skupna za A M D Kranj, Šenčur in Cerklje, je la­ni usposobila 525 kandidatov za voz­nike B kategorije. Gospodarska ko­misija je imela največ skrbi s stroški poslovanja; med drugim se je odloči­la za preureditev ogrevanja v stavbi A M D s trdimi gorivi, kar bo največja letošnja naložba. V okviru športne komisije nastopa šest tekmovalcev v cestno hitrostnih dirkah in motokro-su; več pa bo komisija morala storiti za množični šport.

Na seji so sprejeli tudi smernice prihodnjega dela, finančni načrt za 1985. leto in predloge sprememb sta­

tuta. Predsedniško dolžnost bo še na­prej opravljal, kot so se odločili dele­gati, Ivan Hrovatin, podpredsedni­ško pa Janko Košnik. Za častne čla­ne so imenovali Ivana Hrovatina, Mira Hočevarja, Ivana Vrečka in Rajka ter Franca Nadižarja. Njim so podelili spominske diplome, 17 čla­nov pa so za dolgoletno delo nagradi­li s knjigami.

Skupščino A M D Kranj, ki so se je poleg 49 članov udeležili predstavni­ki občinske skupščine, Socialistične zveze, Združenja šoferjev in avtome-hanikov ter Zveze organizacij za teh­nično kulturo, je ob jubileju zaokro­žila podelitev velike plakete občine Kranj prizadevnemu društvu in po­sebnega priznanja ZOTK Kranj. Slo­vesnost pa so popestrili člani dram-sko-recitatorske sekcije in pevskega zbora iz osnovne šole France Preše­ren v Kranju, ki so zbranim pripra­vili pester in domiseln kulturni spo­red.

S. Saje

K A M E N SPOTIKE Neurejena avtobusna postajali­šča — Samoupravna komunalna skupnost je poskrbela za pokrita avtobusna postajališča na pro­gah mestnega avtobusnega pro­meta v Kranju. Streha nad glavo pa še ni vse. Prav bi bilo, da bi postajališča čim prej dokončno uredili. Eno takšnih, aa pol ure­jenih postajališč, je tudi na Labo-rah pri Kranju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

S l i k e k r a n j s k i h š o l a r j e v

v C a n k a r j e v e m d o m u Ljubljana — Še do konca maja bo v sejni sobi II. preddverja

karjevega doma v Ljubljani na ogled razstava risb otrok iz osnovne le Simon Jenko v Kranju. Tu so namreč razstavljena dela pedagog" ki so v svetovnem merilu dosegli največ. In Kranj se ponaša z enini njih, z Jolando Pibernik, ki se že dolga leta posveča likovnemu obli*1

vanju otrok. Učenci so pod njenim mentorstvom prejeli že vrsto grad. Zadnja nagrada je prišla iz Toruna na Poljskem, Grand Prix Matjaža Druškoviča iz 6. c. razreda, ki je razstavljal na 4. svetovni P stavi otroške grafike. Čakajo pa tudi nagrado iz Indije, in sicer drU — srebrno nagrado SICC, ki jo je v New Delhiju dobila Teja Stare 8. c.

Postavitev razstave otroških del iz Kranja v Cankarjevem don11! je zanimiva. Slike so obešene tako, da se barve pospešujejo. Slika pomaga, da izgleda topla od vsakih vrat, kjer pač začneš z ogledo"1 nicj razstave in prehaja v hladnejše barve. Kot pravi prof. Pibernikova, P0" trebujejo nekatere slike več tišine, več intimnosti, da jo lahko prav de 1 ž i v i m o .

Slike kranjskih otrok v Cankarjevem domu spominjajo na imp1*-

sioniste, čeprav le na ravni osnovne šole. Skupna tema so igre. Kaže, da otroci iz osnovne šole Simon Jenko v Kranju pri lik°v'

nem ustvarjanju ne poznajo počitka. Poljska je pred kratkim razpis8' is la natečaj »Barve prijateljstva« in tudi za ta natečaj bodo otroci izf8 »1 šole poslali svoja dela. Odzvali pa se bodo tudi na natečaj revije Kurij" J ček, ki mladež prav tako navdušuje za barve. Pod vodstvom svoj''1 ^ mentorjev sledijo vsem likovnim smerem, z navdušenjem sodeluje]0 ^ na vseh natečajih v domovini in tujini, žanjejo tudi uspehe. . 0pr

In kdo so mladi umetniki, ki imajo čast, da tako mladi razstavlja0 \ v Cankarjevem domu? To so Dušan Križnik, Miha Perčič, Darja Pol9"' ^ Žiga Vrstovšek, Jana Kristane, Mitja Kregar, Aleš Sotelšek, Jasnafdr i

Bertoncelj, Aljoša Kloboves, Mojca Pavlic, Živa Rogelj, Mateja And& jašič, Matjaž Bitenc, Franci Zupan, Polonca Pavlin, Radmila Brutf-Metka Pire, Sergej Bukovnik in Vera Jakaro. Čestitamo!

D. Dolenc

V e č k o t 2 0 0 0 o t r o k v

z d r a v s t v e n i h k o l o n i j a h Za razmeroma poceni letovanje v zdravstveni koloniji je bij* tos še več zanimanja kot prejšnja leta — Gorenjsko letovi^ Novigradu in na Stenjaku bo polno od 1. junija do konca ^ tembra

tel

Kranj — Tako hitro kot letos men­da še nobeno leto niso bila izpopol­njena prosta mesta v zdravstvenih kolonijah predšolskih in šolskih otrok za Novigrad in Stenjak. Pri Za­vodu za letovanje Kranj zadnjih pet let ugotavljajo vse večje zanimanje za letovanje otrok iz vseh gorenjskih občin v Gorenjskem letovišču v Istri. Vzrok za takšno zanimanje je prav gotovo še vedno dokaj ugodna cena za tritedensko bivanje na morju, ra­zen tega pa so se prav v zadnjih letih razmere za bivanje v obeh letoviščih močno izboljšale.

Kot vsako leto bodo prvi letovali že od 1. junija naprej otroci iz vrtcev. Okoli 570 najmlajših bo letovalo dva tedna, zanje pa starši prispevajo od 842 do 4627 din, odvisno od dohodka družine, otroci iz družin z najnižjimi dohodki pa bodo letovali brezplačno. Tako kot za zdravstveno kolonijo tu­di k letovanju otrok iz vrtcev svoj de­lež sredstev k ceni oskrbnega dne primaknejo tudi skupnosti otroške­ga varstva, kranjska skupnost celo dve tretjini, ostalo pa starši po svo­j ih zmožnostih. Druge skupnosti otroškega varstva glede na sredstva, ki jih imajo, prispevajo manj, tako da je delež staršev večji, približno dve tretjini cene oskrbnega dne.

Sezona se bo kasneje nadaljevala z zdravstvenimi kolonijami tako v Pineti kot na Stenjaku. Že lani je iz vseh gorenjskih občin letovalo v

obeh letoviščih 1990 otrok, leV** bo 2047. Največ otrok za zdravsjjl kolonije je skoraj vedno iz k r ^ | občine, najmanj iz jeseniške, *• je razumljivo, saj ima ta občin8• svoje otroško letovišče. Cena ^ tedensko letovanje v koloniji 3e

13.000 din. Vendar pa je, tako ^ vsa leta doslej, delež staršev z a >, vanje le tretjinski, plačilo pa j e ^ ^ sno tudi od dohodka družine: s j *Q bodo prispevali le od 3000 do fc( «i din, ostalo pa zdravstvena in iz°M^ ževalna skupnost in skupnost s \ j « r nega skrbstva. Več otrok, safl^|y kranjske občine 125, bo l e t ° brezplačno.

Kaže, da Gorenjsko letovi5 , Istri ponovno odkrivajo tudi n e . re šole, saj je letos rezerviraj i | stor za šolo v naravi več š o l ' . ^ renjskih občin kot doslej. ^° 1\ bo prostora za šole iz drugih > so zaradi dosedanjega m ^ , povpraševanja iz gorenjskih s ° imele na voljo ta prostor. Le okoli 2000 gorenjskih šolarjev niški niso všteti) imelo šolo V n. A \ v enem od obeh letovišč. Zanje veda za vse druge so letos na $ ^ jj ku razširili pokrit prostor za J6/ co, povsem nared pa so tud športna igrišča — za odbojko,11

ko, rokomet, nogomet, tako kot * vigradu, v obeh letoviščih pa 0 ^ žno igrati tudi namizni tenis- ^

G o s t j e o s t a j a j o l e t r i d n i Podatki o turističnem prometu niso spodbudni — Gostje » šajo živahnejšo in izvirnejšo turistično ponudbo, premalo r tudi turističnih zmogljivosti

Kranjska gora — V občinski reso­luciji so na Jesenicah dali prednost razvoju turizma, saj si želijo, da bi se turistični promet povečal. Veliko povedo podatki, da je bilo lani v turi­stični Kranjski gori in drugih krajih domačih gostov manj, manj je doma­čih nočitev, turistični promet upada v hotelih, skrajšuje se doba bivanja.

Čeprav se je število tujih gostov lani povečalo kar za 13 odstotkov, gre večji tujski promet pripisati veči­noma le veliki razliki med dinarjem in konvertibilnimi valutami. Dejstvo je, da je turistična ponudba še pre­več razdrobljena in neprilagojena željam gostov. Ni težko opaziti, da je turistična ponudba pičla, dokaj siro­mašna, zato zahtevnejših in petičnih gostov ni. V turizem se trgovina pre­malo vključuje, tako na Jesenicah kot v Gornjesavski dolini.

Bolj problematična kvaliteta go­stinskih storitev kot v gornjesavski dolini je na Jesenicah, čeprav so pre­novili nekatere gostinske objekte. Vendar pa bi morali v prihodnje več denarja vložiti v turistično infra­strukturo, še posebej, ker načrtuje­mo gradnjo karavanškega predora.

Temeljna organizacija Kompas iz Kranjske gore je uresničila vse svoje

»i to % I % K

JU H

investicijske načrte in začela i J \ restavracijo v Jasni. Hotelsko rjp, tj tje Gorenjka je vložilo invesf r \ \ dinar v adaptacijo hotela A 3 j e^ ' izgradnjo bistrojev Ciklama .J ^ nicah in Karavanke v K r a n j s ^ 1 V našem najbolj znanem s&J} \J skem središču so uspešno ^ tudi izgradnjo druge faze ž»c ^ Podkorenu.

Zanimivo je, da ima Kranj sj^ ra iz leta v leto uspešnejšo Ppitj™ turistično sezono, saj je v jjl ^ največ gostov julija in avgus* '^K. več turističnega prometa — ? .Ji, 1 '^! tkov vseh gostov — imajo k ^ f / H drugem mestu so počitniški d

t ^ ki so tudi slabše zasedeni šnja leta. Za tiste goste, ki P 1" 1^. J (največ jih je iz Zvezne reP ^ Nemčije, Velike Britanije,

— J » • J ' nc\>» ske, Avstrije in Italije), pa Pu

Qtf vse bolj zanimive zasebne £. ^ zasebna gostišča ter kampi. * p

D

K

ni zabeležili znatno več profl1 6 V leto prej. u - n ^ P l

Tako je lani jeseniška obci'^ ^ ^ jela skupaj 67 tisoč tujih go s t " v f \ x

tisoč domačih, ki so ostajal1 y prečju po tri dni.

Š P O R T I N R E K R E A C I J A .7. STRAN d ® I S I S S S J ] © I S n G L A S

i i^. 7 7 1 ^ za pokal Alpe-Jadran so bili na startu tekmo-12 Avstrije, Italije in Jugoslavije.

Zmagovalec republiškega prvenstva v razredu 125 ccm je bil član AMD iz Lukavice Janez Juhant.

a m e d n a r o d n a d i r k a motokros is tov za p o k a l A l p e - J a d r a n

| W s t r i j e c H e l m u t

f a u w a l n e r z m a g o v a l e c In — Znamenita moto-

Proga v Podljubelju je bila v nede-Lu^Zorišče dokaj velike mednarodne CJ^ros dirke. V kategoriji do 250 |lijJ e bila prva dirka za pokal Alpe-

n : na njej so nastopili tekmovalci

;tWIL t e9 , o ryi do 125 ccm se je odlično ' T ' ?fa^ t u ^ R o o e r t Rendulič, ki je

°beh vožnjah drugi.

SROČILI STE NAM

^ik p r v P m a J s k i veleslalom na hJ]\ ,~~ Športno društvo Lom je

Ja-\\r[\". ~~ °purino arusrvo uom je pri-

? T C J 0

0 1 - maja na planini Javornik tra-^'[len 0 tekmovanje v veleslalomu.

i 25o m s o n č n e m vremenu je nastopi-[i]^ smučarjev in smučark iz Med-

^^ržiča, Loma in z Jezerskega. n v a l i so: Urška Ude (Tržič) pri ci-4nlf uue \ i

^ V m ? h ' I z i d o r Jerman (Tržič) pri ci-ie^hi*! Z d e n k a Simon (Medvode) pri J Jfc, !rkah, v™i^ T o^o^o K r a n j s k a g o r a s e p r e d s t a v l j a n a

k o n g r e s u F I S i 4 S i r f K H > V o j k ° L a P a J n a (Tržič), pri ^ ^ ' h A ^ a m K r č ( J e z e r s k o ) P r i m l a

i

i JSZ. Janškovec (Lom)

M\ 1 A T J J vx-iw.ii, F i i vejici » ° Z a H J a d n i k (Lom) pri vetera-Io| 0 r i 'Milan Rozman Lom) pri članih, Kranjska gora je že večkrat kandidirala za organizacijo svetov-

J t a « 5 e h a r c (Tržič) pri članicah in n e g a prvenstva v alpskem smučanju in tudi letos se predstavlja v Vancouvru — Resni kandidati tudi Vail iz ZDA, Jasna s Češko­slovaške in Borovec iz Bolgarije

, pri veteran-fol/Kikel

d o m a c m i zmagovalci — Na-T'že n i š k a s e k c i j a TVD Partizan ^ r J ? organizirala občinsko rekrea-

v kateri je letos igralo deset rfkLlagala je ekipa TVD Partizan I

Pred-Veterani, Heavy Metalom, V ' showom in drugo ekipo iz Kr i -T>J J- Kikel ejs^' strelsko tekmovanje — Na

Avstrije, Italije in Jugoslavije. Dirkači do 125 ccm pa so imeli dirko za republi­ško prvenstvo, ki je bila organizirana tudi v spomin Lada Košička. Dve do­kaj kvalitetni in drzni vožnji si je ogle­dalo nad šest tisoč gledalcev. Že po na­vadi so Tržičani spet skrbno in odlično organizirali prireditev, ki je bila hkrati tudi generalka za dirko svetovnega pr­venstva, 1. junija leta 1986 na tej progi.

Čeprav so dirko začeli vozniki, ki so se borili za republiško prvenstvo, je bi­la vsekakor najbolj zanimiva vožnja do 250 ccm v obeh nastopih. V ospredju je bil Avstrijec Helmut Frauvvalner, ki je že v prvi vožnji povedel pred našima Marjanom Avbljem in Marjanom Zdovcem. Čeprav ni startal tako, kot si je zamišljal, pa je že v četrtem krogu prevzel vodstvo in zmagal z dokaj veli­ko prednostjo. Dolgo sta ga zasledova­la Avbelj in Zdovc, a je bil Avstrijec hi­trejši in je zasluženo zmagal.

Tako kot v prvem nastopu, je bilo nato tudi v drugem. Razlika je bila le v tem, da je zmagovalec prve vožnje Hel­mut Frauwalner povedal že takoj po startu in si nabiral veliko prednost pred našima in Italijanom Piccom. Njegova druga zmaga je bila še pre­pričljivejša kot prva in s tem si je pri­boril tudi končno prvo mesto. Avbelj in Zdovc sta ga napadala, a mu nista mo­gla do živega. V enajstem krogu se je s padcem na startni ravnini od tekmova­nja moral posloviti Marjan Zdovc.

Lukovčan Janez Juhant se ni dal presenetiti

Tako kot je že v navadi, so silovito-začeli tudi dirkači za republiško prven­stvo v kategoriji do 125 ccm. Začelo se je zanesljivo, a pozneje smo videli ne­kaj padcev in nekaj zablokiranih mo­torjev. Toda težjih padcev ni bilo. V pr­vi vožnji je vodstvo prevzel član AMD Bled Davorin Urevec pred Andrejem Rus,om in poznejšim zmagovalcem Ja-

Član jugoslovanske reprezentance Alpe-Jadran Marjan Avbelj je bil v obeh vožnjah drugi najboljši v kate­goriji do 250 ccm.

nezom Juhantom. Že v tretjem krogu je vodstvo prešel Juhant in ga ni več spustil iz rok. Tesno za petami mi je bil ves čas Robert Randulič iz AMD Kranj, a več kot drugega mesta ni mo­gel osvojiti.

Že po startu druge vožnje je potegnil Juhant in iz kroga v krog si je nabiral prednost pred vsemi zasledovalci. Še najbolj se mu je približeval Rendulič, vendar je bil Juhant boljši in nato tudi končni zmagovalec. Po nekaj letih sta spet tekmovala člana AMD Tržič Želj-ko Čuk in Marko Pernuš.

Vrstni red — kategorija do 250 ccm: 1. Frauvvalner (Avstrija) 40, 2. M. Av­belj (Jugoslavija) 34, 3. Picco (Italija); 1

do 125 ccm: 1. Juhant (Lukovica) 40, 2. Rendulič (Kranj) 34, 3. Urevec (Bled) 26, 4. Benda (Titovo Velenje) 22; 5. Rus (Slovenija avto).

D. Humer Foto: F. Perdan

,<fftw*em tekmovanju, ki ga je v poča delavskega praznika pripravila

* r % 2 a d r u ž i n a Stefe Anton-Kostja, J*VM 3 9 tekmovalci pri ženskah zrna-h k a t a š a Gorjanc pred Anico Teran

*Jdo Laibacher ter med moškimi ^ ^°mšak pred Tomažem Kosma-

(SL O I v o m Gorjancem. - J. Kikel - ' V i u n ^ a v a s : 2 4 u r košarke — V po-

* v 15-letnice košarke v Gorenji se domači igralci pomerili v

v So

t ^ i tekmi z ekipo Ete iz Cerkna. W i i j i v ° ' s 1 6 2 5 : 1 4 3 4 (731:713), so * d o r r » a č i n i , za katere so največ

% dali: Jani Bogataj (216), Oblak ^elak (134), Pajer (133) in Z. Bo­

j i Do V 1 2 ) - Tisoči koš za Gorenjo vas ^(JSio* urah igranja dosegel 18-letni

r».:.2 Dei ' mšar. Domači košarkarji so ~ - i i odločilno prednost v dru-

a }u' ker so bili kondicijsko bolje Ubrali

taljeni od gostov. Po maraton-<s}v°boju je predsednik skupščine

£ k ° i ja Loka Branko Selak predal t j najboljšemu strelcu Janiju Bo-Ku' ^ r e n e r j u domače ekipe Izidorju \ r ' n gostujoči ekipi. — I. Selak

Loka: prvič Gorenjska predil-'TSHT ^ 0 n č a l o se je tekmovanje v ob-A Rekreacijski namiznoteniški ligi. Nw . uPini je zasluženo slavila ekipa ;%J ske piedilnice pred lanskim pr-L V 1 LTH, Poletom I, Iskro iz Želez-

v ri^ajstkratnim občinskim prva-"jPK^ttdorjem I. Jelovico, Poletom II *W'*t> J e m H- Zadnjeuvrščeni ekipi

l \ ^ d l i i z i i g e i n bosta prihodnje le-V .^Pali v B skupini. Najboljši igra-

^P'ž£ i e b i l l e t o s J a n o R a n t (LTH)-

Jesenice — Kranjska gora je že več­krat kandidirala za organizacijo sve­tovnega prvenstva v alpskem smuča­nju. Pred desetimi leti so kandidaturo prijavili na kongresu FIS v San Fran-ciscu in vsi kandidati, ki so tedaj sode­lovali ob Kranjski gori, so to prvenstvo že dobili — zadnji je bil Bormio.

Smučarska zveza Slovenije in Smu­čarska zveza Jugoslavije sta ohranjali kandidaturo Kranjske gore od kongre­sa do kongresa in se odločili,da letos spet poskušajo dobiti svetovno prven­stvo leta 1989.

Letos so poleg Kranjske gore kandi­dati za svetovno prvenstvo Vail iz Združenih držav Amerike, Borovec iz Bolgarije in Jasna s Češkoslovaške. Strokovnjaki smučarske zveze ocenju­jejo, da »ta naj resnejša kandidata Vail in Kranjska gora. Ta ima velike pred­nosti v ceni organizacije, saj visoki stroški bremenijo vse reprezentance.

Proge za tekme svetovnega pokala v alpskih disciplinah sta si že ogledala inšpektorja FIS, ki sta ugodno ocenila naše možnosti. Na Kobli naj bi pripra-

Balinarski Cuševi dnevi

Škofja Loka — Balinarski klub Loka 1000 prireja v spomin na nekdanjega člana kluba in nestorja škofjeloških balinarjev Jožeta Čuša-Pepeta prve Čuševe dneve, v okviru katerih bodo pripravili občinsko balinarsko prven­stvo. Tekmovanje se bo začelo danes ob 16. uri na balinišču Loke 1000 s kva­lifikacijami za posameznike in nada­ljevalo jutri ob isti uri s finalom. V če­trtek, prav tako ob 16. uri, bodo kvalifi­kacije za dvojice in v petek še finale. V soboto ob 17. uri bo razgovor o razvoju balinanja v škofjeloški občini in v ne­deljo ob devetih dopoldne še tekmova­nje četverk. Najboljši bodo prejeli po­kale Zveze telesnokulturnih organiza­cij Škofja Loka.

Š a h i s t i M u r k e v z v e z n e m f i n a l u Bled — Ekipa leske Murke, za kate­

ro so nastopili Osterman, Cuderman, Praznik, Grosar in Železnik, je na slo­venskem moštvenem šahovskem festi­valu med 16 najboljšimi članskimi eki­pami osvojila drugo mesto in se uvrsti­la v zvezno finale za pokal maršala Ti­ta, ki bo v Puli od 20. do 25. maja. V pomlajenem leškem moštvu — manj­kala sta Planinec in Mencinger — je odlično igral mojster FIDE Rudi Oster­man, ki je na prvi deski dobil vseh pet partij. Ekipa Šahovskega društva Kranj (Jokovič, Ule, Rakovec, Krek, Si-mončič) je bila peta.

Članice so tekmovale za pokal Ša­hovske zveze Jugoslavije. Ekipa Mur­ke, v kateri je poleg Petkove nastopila še mlada Razingerjeva, je osvojila tre­tje mesto, kar ni zadoščalo za uvrstitev v zvezno finale. Kranjske šahistke (Er-iavec, Orel, Čebela) so bile sedme in je-

V petek telovadni nastop

KRANJ — Partizan Kranj, dru­štvo za športno rekreacijo in tele­sno vzgojo, bo tudi letos pripravil telovadni nastop. Prireditev bo v petek, ob 18. uri v športni dvorani na Planini.

Poleg redne rekreativne vadbe za odrasle društvo skrbi predvsem za telesno vzgojo otrok. Na tej stopnji imata pomembni mesti športna in ritmična gimnastika. Prav to delo je odlično organizirano v dveh sku­pinah od cicibanov naprej. Prizade­vne vaditelj ice so posebej za ta na­stop pripravile nekaj skupinskih ritmičnih vaj. Prav zato bo nastop še bolj privlačen in zanimiv. Prepri­čani so, da si ga bodo ogledali tudi tisti, ki nimajo prave volje in zani­manja za gimnastiko.

-dh

V a t e r p o l o

F i n a l e

m l a d i n s k e g a

p o k a l a

v K r a n j u KRANJ - Vaterpolo klub Tri­

glav bo od petka do nedelje v let­nem bazenu organizator letošnjega finalnega dela mladinskega jugo­slovanskega vaterpolskega pokala. Otvoritev bo v petek ob 17.30.

Za naslov se bodo potegovala mladinska moštva najboljših klu­bov iz Jugoslavije. Borila se bodo moštva Kotorja, Juga iz Dubrovni­ka, Solarisa iz Šibenika, Mornarja iz Splita, Mladosti-Studenta iz Za­greba, Partizana in Crvene zvezde iz Beograda in domačega Triglava. Konkurenca za prvaka bo res kvali­tetna, saj prav iz mladinskih vrst prihajajo v članske naši najboljši vaterpolisti. -dh

seniške (Nada in Viktorija Marušič) osme.

Mladinci so prvič tekmovali za pokal Šahovske zveze Slovenije. Zmagali so mariborski šahisti pred ljubljanskimi in ekipo šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja, za katero so igrali Zorko, Šlibar, Sajovic in Arzenšek. Mladinci Murke (Šimnic, Drinovec, Rogelj in Prestrl) so bili sedmi.

ŠLIBAR DRUGI, ROGELJ ČETRTI Bled — Na pionirskem šahovskem

prvenstvu je med 32 igralci zmagal Je­len iz Ljubljane pred Kranjčanom Šli-barjem, ki je vodil do zadnjega kola. Jure Rogelj iz Radovljice je bil četrti, Arzenšek iz Kranja peti in Tomaž Ro­gelj, prav tako iz Kranja, deseti. Med 28 pionirkami je bila Viktorija Marušič z Jesenic peta in Tanja Tušek iz Škofje Loke 15. V. Perovič

K o l e s a r s k i s e j e m

n a K o k r i c i Kokrica — Če imate doma na pod­

strešju, v garaži ali v drvarnici staro kolo, ki ga ne potrebujete več, ali se odločate za nakup novega, navadnega ali športno-dirkalnega »jeklenega ko­njička«, oglasite se na Kokrici pri Kra­nju, kjer bo v soboto in v nedeljo, 18. in 19. maja, od 9. do 19. ure že peti sejem novih in rabljenih koles ter kolesarske opreme (oblačil, obuval, rokavic, prt­ljažnikov, bidonov, tabularjev itd.). Na sejmu se boste lahko včlanili v kolesar­sko sekcijo športnega društva Kokrica, ki danes šteje že več kot 250 članov s Kokrice in še iz številnih drugih krajev Gorenjske in Slovenije. »Sejmarji« bo­do sprejemali rabljena kolesa in opre­mo že v petek od 16. ure dalje v kultur­nem domu.

Lani si je tovrstni sejem na Kokrici ogledalo 2500 ljudi. Na njem so prodali več kot dvesto novih koles, lastnike pa so zamenjala tudi vsa rabljena kolesa, med katerimi so bila nekatera že mu­zejske vrednosti.

U s p e š e n z a č e t e k

a t l e t s k e s e z o n e Kranj — Nova atletska sezona se je

za tekmovalce kranjskega Triglava za­čela uspešno. Aleš Mencinger je nasto­pil kot član slovenske mladinske repre­zentance na troboju avstrijske Štajer­ske, Slovenije in Železne županije v avstrijskem Hartenbergu, kjer je z me­tom kopja 61,76 metra in z osvojenim drugim mestom veliko prispeval k pre­pričljivi zmagi slovenskih atletov.

V Mariboru je bilo finale atletskega pokala Slovenije za starejše mladince in v Celju za mladinke. Kranjsko za­stopstvo je na obeh tekmovanjih osvo­jilo četrto mesto, med posamezniki pa sta se z zmago izkazala Rejc v skoku v višino in Škraba v skoku v daljino.

Pomembnejši dosežki kranjskih at­letov in atletinj: starejši mladinci — 100 m: 4. Ravnik 11,3, višina: 1. Rejc 195, 3.-4. Hribernik 190, daljina: 1. Škraba 661, krogla: 5. Čulig 12,32, disk: 3. Janežič 35,00, kopje: 2. Mencinger 59,32, 5. Krajne 46,94; mladinke — viši­na: 4. Rajgelj 160, krogla: 4. Kuralt 11,10, disk: 4. Simčič 31,12.

vili smuk, medtem ko naj bi bila rezer­vna proga za smuk na Vršiču, v Kranj­ski gori pa tehnične discipline. Smuči­šča na Kobli in v Kranjski gori so praktično zgrajena, ponovno pa bo tre­ba začeti z akcijo za izgradnjo turisti­čnih in tekmovalnih smučišč z Vršiča, ki je vključen v študijo srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Kranjske go­re.

Ob koncu maja se bo torej Kranjska gora kot kandidat predstavila na kon­gresu v Vancouvru. S seboj bodo vzeli turistično-propagandni material ter predstavili tehnično-organizacijske plati organizacije svetovnega prven­stva. Na kongres bodo odšli dobro pri­pravljeni, še prej pa bodo o kandidatu­ri spregovorili vsi trije zbori občinske skupščine na Jesenicah.

Če bi jeseniška občina skupaj z Ble­dom in Bohinjem v radovljiški občini dobila kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smu­čanju leta 1989, bodo morali pripraviti program vseh pomembnih nalog in ga enakovredno vključiti v srednjeročni plan razvoja jeseniške občine.D. Sedej

Tek okoli Blejskega jezera

Bled — Zveza telesnokulturnih or­ganizacij Radovljica prireja na dan mladosti, v soboto, 25. maja, tek okoli Blejskega jezera. Start in cilj bosta pred hotelom Park. Udeleženci bodo razdeljeni v devet skupin po starosti in spolu. Pionirji in pionirke bodo tekli na 2 in vsi ostali na 6,8 kilometra dolgi progi. Prvi bodo startali ob 17.30, drugi pol ure kasneje. Prireditelj bo spreje­mal prijave na dan tekmovanja od pol petih do pol šestih popoldne pri hotelu Park. Štartnine ni. Vsi udeleženci teka prejmejo značko, prvi trije v vsaki ka­tegoriji kolajno in najboljša ekipa po­kal.

NAŠI ŠPORTNIKI

M a r k o P o l a n c :

l e p a k o l e s a r s k a

p r i h o d n o s t KRANJ — Med kolesarji kranj­

ske Save je v članski vrsti tudi dva­indvajsetletni avtoelektričar Marko Polanc. Je med tistimi, ki tvorijo okostje državne reprezentance in moštva Save. Njegov trener in zve­zni kapetan ga je uvrstil tudi v re­prezentanco, ki naj bi nastopila na letni olimpiadi v Seulu leta 1988. Na pravkar končani dirki Alpe-Jadran je bil Marko Polanc med tistimi, ki so diktirali tempo in bili vedno v os­predju. Bil je tudi med tistimi Sav-čani, ki so prikolesarili Jugoslaviji končno zmago. V generalni razvr­stitvi je bil dvaindvajseti. Letno Marko Polanc s treningi in dirkami prevozi od petindvajset do trideset tisoč kilometrov.

»Bilo je leta 1077, ko sem začel kolesariti kot pionir na Kokrici. Že naslednje leto sem prišel v vrste pionirjev Save pod vodstvo trenerja Francija Plestenjaka. Ko sem pri­šel v mladinske vrste, je bil trener tega moštva Nejc Kalan in nato v članski ekipi Franci Hvasti.

V pionirskih vrstan ni bilo vidnih uvrstitev; boljše so se začele v mla­dinski konkurenci. Leta 1981 sem osvojil državni mladinski naslov in bili smo tudi moštveni prvaki. Tega leta sem bil kot reprezentant tudi na balkanskih igrah v Bolgariji sed­mi med posamezniki. Ob tem sem imel tudi v mednarodni kor.kurenci solidne nastope.

To je moja četrta sezona v član­skem moštvu. Začetek v tej konku­renci je bil leta 1982 dober, saj sem bil na mednarodni kolesarski dirki Po Jugoslaviji na osemnajstem me­stu, nekaj je bilo tudi uspešnih mednarodnih dirk. Sredi te sezone sem odšel v JLA in prišel leta 1983 spet v članske vrste. Zmagal sem tudi na dirki za Veliko nagrado Si-porexa v Puli. Lani me je mučila kriza. Ni šlo tako, kot sem si zami­slil. Slabe vožnje so se vrstile od dirke do dirke.

Letošnjo sezono sem začel dobro. Na vseh dirkah pri nas sem bil med prvo deseterico. Upam, da bo šlo še bolje, saj se je sezona komaj začela. Čaka nas še veliko domačih in med­narodnih dirk. Tudi dvaindvajseto mesto na dirki Alpe-Jadran je solid­no in v drugi etapi od Borovelj do Variana sem bil med tistimi, ki so pobegnili in vlekli. Na cilju sem bil dvanajsti, saj sem se moral prilago­diti vožnji našega moštva.«

D. Humer

G L A S 8. STRAN. KRONIKA

R e s e n j a m a r m o r a b i t i

p r i p r a v l j e n t u d i z a

r e š e v a n j e Na seminarju za jamarske reševalce se je zbralo 36 jamarjev iz 13 društev —- Teoretični del v Poljčah, praktično urjenje na Bo­hinjski Beli — Nujna izenačenost usposobljenosti in poenotenje dela reševalcev

»Danes se urimo,« je opisal vaje v steni dolgoletni jamar Davo Preisinger iz Kranja, »v snemanju tovariša z vrvi; gre za pomoč ob manjši poškodbi. Ta­ko pomoč mora obvladati vsak jamar. Z drugo vajo bomo preizkusili razne tehnike navpičnega transporta pone­srečenca z nosili, kar je v jamah dokaj težavno. V nedeljo sta na sporedu vaji v horizontalnem in poševnem tran­sportu. Pri nas, na srečo, nezgode ja­marjev niso pogoste, vendar je nujno, da smo se začeli usposabljati za reše­vanje. Vsak resen jamar mora biti pri­pravljen tudi za reševanje, saj nikoli ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč. Iz kranjskega društva nas je prišlo kar sedem. To je obenem priložnost za spoznavanje med jamarji in izmenjavo izkušenj.«

Med vajo smo se srečali še z dvema članoma Društva za raziskavo jam iz Kranja. Prvi je Jože Tomazin iz Lju­bljane, sicer tajnik Jamarske zveze Slovenije, ki je med drugim povedal, da so za seminar izdali priročnik o ja­marskem reševanju. Le-ta bo veliko pomagal pri nadaljnjem usposabljanju jamarjev. Matjaž Drašak iz Kranja pa je pohvalil dobro tehnično izurjenost članov v njihovem društvu, k čemur je veliko prispeval instruktor Zvone Ko-renčan. Seznanil nas je tudi, da je kranjsko društvo med prvomajskimi prazniki izvedlo s 15 člani tečaj za re­ševanje iz jam. Obenem je ocenil, da je z republiškimi seminarji treba izenači­ti usposobljenost jamarskih reševalcev in poenotiti njihovo delo.

Sobotni popoldan se je že nagibal v večer, vendar so jamarji še vztrajali v steni. Drug za drugim so preizkušali sv.oje veščine v nuđenju tovariške po­moči in skupina za skupino je hotela dokazati, da zna dvigniti ponesrečenca z nosili. Drugače pač ne gre, če hočejo biti pripravljeni za zaščito stanovskih tovarišev v nevarnosti in varovanje svojih življenj v koristni, a nevarni de­javnosti pod zemljo. Stojan Saje

TOREK. 14. M /UAj fe

Tovariška pomoč ponesrečenemu je osnovna veščina, ki jo mora obvla­dati vsak jamar Foto: S. Saje

Bohinjska Bela — Na skalah nad Bohinjsko Belo so se minulo soboto po­poldan in v nedeljo dopoldan pojavili čudni plezalci. Bil i so precej drugače oblečeni in opremljeni kot gorski reše­valci, njihovi postopki v strmi steni pa so izdajali, da gre za podobno dejav­nost.

»Semkaj smo prišli udeleženci semi­narja za jamarske reševalce, ki ga je med 10. in 12. majem 1985 priredila Ja­marska zveza Slovenije ob sodelova­nju republiškega sekretariata za ljud­sko obrambo SRS v Poljčah pri Begu­njah. Praktični del usposabljanja pote­ka tukaj, na Bohinjski Beli,« je pojas­nil vodja komisije za reševanje iz jam pri JZS Marko Paternu iz Ljubljane.

To komisijo so ustanovili šele pred dobrim letom. Njena osnovna naloga je bila, da sestavi skupino jamarjev iz slovenskih klubov, ki bi bila pripravlje­na za reševanje iz jam. Lani je komisi­ja organizirala vajo Šolnovo Brezno, s katero so preverili organizacijo obve­ščanja jamarjev in možnost prihoda na kraj nesreče, pa vajo Najdena Jama, med katero so se praktično preizkusili v reševanju iz 80 metrov globoke jame. Spoznali so, da je le nekaj članov, ki so se že usposabljali v tujini, sposobnih za samostojno reševanje, večini jamar­jev pa primanjkuje znanje in izurje­nost za te zahtevne naloge.

»Z namenom, da dobimo sposobne reševalce, ki bodo svoje znanje prena­šali tudi nadruge jamarje,« je še pove­dal vodja Paternu, »smo letos prvič or­ganizirali seminar za jamarske reše­valce. Seminarju bodo čez približno mesec dni sledili izpiti. Ko bomo izur­jeni na prostem, se bomo za reševanje usposabljali v jamah; razvijali bomo tudi reševalsko dejavnost med jamar­ji-potapljači. Končni cilj je, da bi imeli po zgledu GRS v vsaki pokrajini po eno reševalsko skupino. Pomemben je tudi prvi tesnejši stik s telesi za ljud­sko obrambo. Upamo, da bodo v njih spoznali splošno koristnost naše de­javnosti in jo pomagali razvijati.«

Seminarja se je udeležilo 36 jamar­jev iz 13 društev. Za informacijo naj mimogrede zapišemo, da je v Sloveniji 34 jamarskih društev s prek tisoč člani.

Med teoretičnim delom seminarja v republiškem centru za obrambno uspo­sabljanje so se jamarji v petek zvečer spoznali z analizo nesreč v tujih in do­mačih jamah. V soboto dopoldan so imeli predavanja o prvi medicinski po moči, tovariškem reševanju s priročni­mi sredstvi, tehniki reševanja iz jam, taktiki reševanja in o obveščanju ter sistemu alarmiranja reševalcev. Ogle­dali so si tudi diapozitive o reševanju iz jam.

Na kraju nesreče jamarski reševalci najprej skrbno namestijo poškodo­vanca v posebna nosila

*k M* <- ..... v i f ^ cJ Navpični transport nosil s ponesre­čencem je zahtevno opravilo

NESREČE

PREHITER MOTORIST Jesenice — Zaradi prevelike hitro­

sti se je v soboto, 11. maja, na Jese­nicah ponesrečil voznik motornega kolesa Jože Pernuš, star 31 let, z Zgoše pri Radovljici. Na Cesti mar­šala Tita je zapeljal čez pločnik in se zaletel v drog javne razsvetljave. V nesreči je bil hudo ranjen. POVOZIL OTROKA

Jesenice — V četrtek, 9. maja, je voznik osebnega avtomobila, 26-letni Bojan Kogoj z Jesenic, v bližini jese­niške osnovne šole Tone Čuf ar povo­zil otroka. 6-letna Špela Novak je ne­nadoma pritekla na cesto, voznik pa jo je kljub zaviranju zadel. Padla je in se laže ranila. Odpeljali so jo v je­seniško bolnišnico. AVTO ZANESLO S CESTE

Črnivec — Voznica osebnega avto­mobila italijanske registracije Cri-stina Rovis, stara 23 let, iz Trsta, se je v nedeljo, 12. maja, peljala proti Jesenicam. Blizu Črnivca jo je zara­di vožnje preblizu cestnega roba za­čelo zanašati, zaradi česar se je vozi­lo prevrnilo. Laže ranjeno voznico so odpeljali v jeseniško bolnišnico. MOTORIST Z A D E L K U P K A M E N J A

Poljče — 27-letni Silvester Legat z Rodin je v nedeljo, 12. maja, z motor­nim kolesom vozil iz Begunj proti Rodinam. V Poljčah se je zaletel v kup kamenja, padel prek krmila na cesto in tam obležal hudo ranjen. Ranjenca so odpeljali v bolnico na Jesenice. D. Z.

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

POLJSKI ŠKODLJIVEC Poljske škodljivce običajno za­

tirajo s kemičnimi sredstvi, to­krat pa je bilo drugače. Pomagati je morala milica. Sicer pa tudi škodljivec ni bil povsem običa­jen. Neprivezan pes je tekal po koritenskih njivah in delal ško­do. Kazen ne bo zadela živali, temveč njenega lastnika.

VSAKEMU ENO KLOFUTO Tudi v Tržiču se oživlja družab­

no življenje. Iz Taverne so kar dvakrat klicali po pomoč. Prvi­krat, ker bi jo bil kmalu skupil lastnik, ker je bil eden od gostov preveč razgret; drugič pa je sku­pina razgrajačev vzela v precep dva gosta. Kljub številnejšim na­padalcem sta jo še kar poceni od­nesla, vsak z eno klofuto.

S STOLOM PO GLAVI V jeseniško bolnišnico so spre­

jeli mlajšega moškega, ki jo je skupil v pretepu. Znancu je na­mreč preveč očitno hodil v zelje in mu zapeljeval ženo, zato ga je oni pričakal. V gostilni Majolka sta se spopadla in ljubimec jo je od moža dobil s stolom po glavi.

NOČE V SOLO Sosedje so javili na milico, da

se v spodnjem stanovanju prete­pajo in razbijajo. Jeseniški mili­čniki so bili spet enkrat priča družinskemu obračunu. Tokrat so se starši spravili nad sina, ki noče in noče hoditi v šolo. Očitno ga zlepa niso mogli prepričati.

Lani 52 požarov Jesenice — V jeseniški občini je

bilo lani 52 požarov in med njimi kar 23 takšnih, za katere sta bila kriva malomarnost in neznanje. 32 poža­rov je bilo v gradbenih objektih, trije v avtomobilih, pet je bilo gozdnih in sedem travniških. Za dvanajst poža­rov je bil kriv tehnološki postopek, za osem pa kratek stik na električni napeljavi. Štiri požare so povzročili otroci, pri dveh je bil vzrok namerni požig, pri enem pa je prišlo do samo­vžiga.

P o g o s t e j š i

s a m o m o r i Lani so si ljudje na Gorenjskem

kar devetdesetkrat stregli po življe­nju: 59 samomorilcev je umrlo, 31 sa­momorov je ostalo le pri poskusih. Uprava za notranje zadeve Gorenj­ske ugotavlja, da si pogosteje sodijo moški, kar 41 jih je umrlo, žensk 18. 10 ženskam samomor ni uspel, mo­ških, ki so se skušali ubiti, je bilo še enkrat več.

V Škof j i Loki so našteli 17 samo­morilcev, v Kranju 14, v Radovljici 13, na Jesenicah devet in v Tržiču šest. Največ je bilo samomomorov z obešenjem, skokom skozi okno, re­zanjem žil in skokom čez most.

Ta suhoparna statistika ne govori o razlogih, ki številne ljudi pahnejo v tolikšen obup, da si vzamejo življe­nje. Tudi analiza vzrokov, ki so lani botrovali tem tragičnim dogodkom, ne pove veliko. Le toliko, da je bilo med lanskimi samomorilci največ al­koholikov, bolnikov in tistih, k i ni­majo urejenih družinskih razmer.

Otrok utonil v jezu

Kranj — Pri zapornicah elektrar­ne na Savi so v soboto, 11. maja, na­šli otroško truplo. 5-letni Dalibor Di-mić iz Kranja se je skupaj z vrstniki tega dne igral ob Savi, kakih 500 me­trov nad jezom. Nenadoma mu je spodrsnilo^ ^djsnij je_v,vodo in reka ga je oda« sla do jezu.

S SODIŠČA

Z a d o l ž e n o b r t n i k n i v r a č a l d o l g o v Obrtnik si je sposojal denar, da bi vračal dolgove — Za e*j kaznivih dejanj goljufije je bil obsojen na enotno kazen dve"A zapora

Kranj — Na enotno kazen dve leti zapora je bil pred Temeljnim sodiš­čem v Kranju 32-letni Ivan Žarn ob­sojen zaradi več goljufij. Kot zaseb­ni obrtnik-zidar si je namreč v letih 1981 in 1982 od več ljudi sposodil de­nar, vračal pa ga ni.

Žarn je začel delati kot zasebni obrtnik zidarsko-fasaderske stroke in za polaganje zidnih in talnih oblog leta 1979. Vendar so se .mu kmalu začeli kopičiti dolgovi; oblju­bljal je strankam, da bo delo opravil, pa ga ni, težave so nastajale tudi z nabavo materiala.

Ker se ni mogel rešiti dolgov, obe­nem pa je kupoval tudi stroje, se je Žarn lotil goljufije. Nekaterim je natvezil, da j im bo opravil zidarska dela, vendar potrebuje tudi nekaj predujma za material. Ko so mu stranke denar izročile, dela ni opra­vil , pa tudi denarja ni vrnil. Pr i ne­katerih pa je do denarja prišel tako, da si je izprosil posojilo, ki naj bi ga kmalu vrnil. Toda nekaterim denar­ja ni vrnil niti po nekaj letih, tako da so ga ljudje morali tudi tožiti.

Največjo vsoto si je Žarn izposodil pri J . B. Obljubil mu je,da lahko ce­neje od uradnega tečaja preskrbi nemške marke. Zato mu je J . B. izro­čil 147.000 din, za kar naj bi Žarn v dveh tednih prinesel 7000 nemških mark. Vendar pa Žarn sploh ni imel namena kupovati mark, saj je ta de­nar takoj dal nekomu drugemu, pri katerem si je sposodil precej denar­ja za nakup strojev. J . B. je sicer Zarna od leta 1982, ko mu je izročil denar za devize, nekajkrat opozar­jal, toda niti do danes še ni dobil ne dinarjev ne deviz.

Podobno se je dogajalo tudi z dru­gimi. Tako je maja leta 1982 v Na­klem prejel kot predplačilo za obla­ganje ploščic po balkonu od J . S. 55.000 din. Vendar pa Žarn ni kupil materiala, kot je bilo dogovorjeno, pač pa je opravil dela in porabil ma­teriala le za 5000 din, ostali znesek pa je še dolžan. Tako se je zgodilo tudi stranki, ki je pri njem naročila oblaganje stopnic z marmorjem in

mu je zato izročila kot predu) 30.000 din. Toda obrtnik marfl»° ni kupil, niti ni opravil dela. ,»

Julija 1981 se je Žarn dogovo^ di za nakup Elanovega čolna G l j s Tomosovim motorjem za lSjjj za kar naj bi lastniku B. V. izr 0^ naslednjem mesecu kupnino v v> , 100.000 din. Kljub temu da ga A V. nekajkrat po telefonu opoz^ naj poravna kupnino, je Žarn znova našel izgovore, da nirfl8.; narja in naj počaka. Nekajkrat5' sposodil denar z izgovorom,

da »*j no potrebuje določen znesek, W> bo kmalu vrnil. Tako je leta Lescah prosil R. L., če mu V° i 150.000 din, vendar pa je imel?? sebi prav tedaj le 10.000 din, 1% jih je tudi posodila, vrnjenega d& j a pa seveda ni dobila. y

Sodišče je ugotovilo, da je p kriv enajstih kaznivih dejanj g°\* je. Žarn je bil prezadolžen, znova si je sposojal denar, da »l • nil del dolgov, zato je vedno z»- -lažnivim prikazovanjem Pre?} sljt; ljudi, da so mu posojali veČini manjše zneske. Do svojega de^ j so kasneje prišli le, če so ga tožn1,^ * pa j im ga še doslej ni vrnil. So je pri odmeri kazni upoštevalo, bil za enako kaznivo dejanje P časom že obsojen — sicer na P0', no kazen — ki mu jo je tudi P r e {™ lo in upoštevalo pri izreku eTl0jS kazni. Oškodovancem pa mora P° niti dolžne zneske.

i

rt

V postopku šest zasebnikov

Jesenice — Lani je inšpektor °^ ^ Uprave inšpekcijskih služb za - J renjsko v jeseniški občini opraj%^ pregledov. Pri sodniku za P / ^ ^ J je predlagal postopek proti še*J? zasebnikom zaradi nespoštov^j predpisov o varstvu pri delu, ^tiS vičnosti pri izplačevanju osebni^ hodkov in zaradi neprijavljeni/1 jfi lavcev pri Zavodu za socialno jI kojninsko zavarovanje. Enem u

zasebnikov-koperantov je zal' brezbrižnosti do varstva pri dej1' dal tudi odločbo o prepovedi del8'

Zavarovalna skupnost Triglav

Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje

Š k o d a p o

» n e z n a n e m «

p o v z r o č i t e l j u

Kako boste ukrepali, če vam na parkirnem prostoru med vašo odsotnostjo nekdo poškoduje avto? Pri Gorenjski območni skupnosti

Kranj, Zavarovalni skupnosti Triglav, so lani obravnavali skoraj 500 škod na avtomobilih po tako imenovanem »ne­znanem« povzročitelju. Iz naslova za­varovanja avtomobilske odgovornosti je bil to vsak deseti primer oziroma kar 1 odstotek vseh registriranih mo­tornih vozil na Gorenjskem. Po podat­kih za letošnje prve štiri mesece pa je bilo takšnih primerov že okrog 250.

Za kaj prav zaprav gre? Recimo, da greste na pot, sesta­

nek, po opravkih . . . in svoje vozilo pustite na parkirnem prostoru. Ko se vrnete, neprijetno presenečeni ugoto­vite, da vam je med vašo odsotnostjo nekdo poškodoval avto. Vse kaže, da je pri obračanju ali drugače s svojim avtomobilom zadel v vašega.

V zavarovalnici takšne primere obravnavajo pod delovnim naslovom: škoda po »neznanem« povzročitelju. Vendar pa je škodo moralo povzročiti motorno vozilo oziroma je za škodo odgovoren voznik neznanega motor­nega vozila. Če je škoda nastala kako drugače (na primer z ostrim predme­tom, iz objestnosti. . .), potem jam­stva ni. Če pa je bilo vozilo parkirano na kraju, kjer je parkiranje prepoveda­no, gre v takšnih primerih za sokrivdo.

Pri nas zavarovalnica škodo po »ne­znanem« povzročitelju povrne, pone­kod v tujih državah pa ne. Povrnejo samo tako imenovano nematerialno škodo (za bolečine in podobno). Tudi pri nas so dali takšen predlog, vendar ni bil sprejet.

Kaj morate torej storit', da vam bo zavarovalnica priznala š k o d o 7 Najprej

morate dogodek prijaviti postaji rf| ce, ki si praviloma na kraju dogo<j. ogleda nastalo škodo. Na zavarova'^ ci morate izpolniti obrazec o odšk" ninskem zahtevku in zapisnik o P, škodbah na vozilu. Delavec zavaro^ niče — cenilec — pa bo vozilo oZ | f

ma škodo pogledal in ocenil. Ker je zadnje čase na ta račun Pr*,

cej zlorab, zavarovalnica obravnava ključno primere, ko je lastnik P°š^< dovanega vozila oziroma oškodo. nec prijavil nastalo škodo postaji 1m ce in je bilo poškodovano vozilo 1 . pregledano. Zato nasvet: VsakoK^ ko se vrnete na parkirni prostor, si bro oglejte, če avto ni morda poš^$ dovan. Če boste namreč šele čez , ugotovili, da vam je nekje nekdo P| škodoval avto, boste težko uveli3

zahtevek za povrnitev škode. ^ Žal prometna kultura pri nasJ>e,0t

takšna, da bi tisti, ki je zadel vaš a . pustil tudi obvestilo z naslovom a" ^ svojo številko zavarovalne polipe

flj !me zavarovalnice. V takšnem P r ' ^ bi bilo uveljavljanje povrnitve šK veliko enostavnejše.

Zadeva pa je enostavna v prime . če je vaš avto kasko ali delno ka5^, zavarovan. Ob tako sklenjenem z a

fi

rovanju zavarovalnica vedno P ° v ^ škodo. Iz naslova kasko ali delr^jj kasko zavarovanja pa se krijejo škode zaradi tatvin, vlomskih in r 0 ^ j skih tatvin, zaradi ropov, zaradi P r^, pravnega odvzema vozila, zaradi ta^ posameznih deiov vozila, zaradi ^°& mernega oziroma objestnega der t in podobno. J

\

K&L 14. MAJA 1985 OBVESTILA, OGLASI ,9. STRAN @ ® M § S S S © I S S G L A S

M E R K U R k r a n j

P O S L O V N A E N O T A Z A

S O D E L O V A N J E Z D R O B N I M

G O S P O D A R S T V O M

• posreduje kooperacijo z industrijo • ugotavlja t r ž n e potrebe po izdelkih iz o b r t n i š t v a • nabavlja repromaterial za obrtnike preko

specializiranih poslovnih enot • organizira prodajo gotovih izdelkov in

polizdelkov za industrijo na d o m a č e m t r ž i š č u • organizira izvoz izdelkov na zunanja t r ž i š č a • zastopa drobno gospodarstvo na sejmih in

razstavah

O B I Š Č I T E R A Z S T A V N I P R O S T O R

N A S E J M U M A L E G A G O S P O D A R S T V A

V K R A N J U ( n o v a h a l a )

15 & h i š a v a š e g a n a k u p a , Elita h i š a v a š e g a n a K

c "O 0)

B A B Y ,

T i tov trg 23

P r i p o r o č a m o v a m u g o d e n

n a k u p :

o t r o š k e p i ž a m e 2—16 let

o d 1 . 0 4 0 d o 1 . 8 7 2 d i n

o t r o š k e maje 2—16 let

o d 3 5 0 d o 6 0 0 d i n

otroški kompleti (kratke h l a č e in maja),

od 1 do 2 leti po 5 0 0 d i n o t r o š k e spodnje majice od 6 mesecev

h : do 2 leti po 2 0 0 d i n

'ta hiša v a š e g a nakupa, Elita hiša v a š e g a naku — N

m

(/><

< «>< (D

(O 0) 3 0) 7? C

T J 0) m Q>

0)

K0GP - T0ZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče

Material pri proizvajalcih je najcenejši dobava takoj!

*7 modularni blok, pregradni blok, porolit, zidak, tuljave, N O R M A o p e č n i m o n t a ž n i strop

"~ betonski blok, vogalniki, s trešniki izotekt, bitumen, ibitol, s t r e š n a lepenka, sti-ropor, kombi p l o š č e , lendapor cement, apno, armaturne m r e ž e , SCHIEDEL dimnik

^°žnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z Jtodvigalom. Hr<>daja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195

^UPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVA-

j^R SLOVENIJI K*anj K s t?m' sija za delovna razmerja strokovne službe objavlja pro-

1 4 dela in naloge

ob- ENJE POSLOVNIH PROSTOROV -{ ne delovne enote v Kranju za nedoločen čas s polnim

°vnim časom in s poskusnim delom 60 dni. 1 0 se opravlja v popoldanskem času.

nJL?e vloge naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na 0ht° V Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, -<^Kranj, Stara cesta 11.

s i ? Y l N S K A DELAVNICA BLED, bliska cesta 4 b cesta 4 b

0r*usija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge i' JEHNICNEGA VODJE * KV KLJUČAVNIČARJA - več delovnih mest za nedolo­

čen čas p *n < udati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

a L — višja šola strojne smeri s 5 let delovnih izkušenj ali srednja šola s 7 let delovnih izkušenj,

— strokovni izpit iz varstva pri delu, — izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta;

2. -_ poklicna šola, poskusna doba 3 mesece. UaHftVe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji *si 0 v v 15 dneh po objavi.

^didate bomo o izbiri obvestili v 40 dneh po končanem po-.^Pku.

M e r c a t o r

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska,

T0ZD Komercialni servis, Kranj

SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371

G R A D I T E L J I !

Po izredno ugodnih cenah vam nudimo:

— m o d u l a r n o o p e k o — a r m a t u r n e m r e ž e — b e t o n s k o ž e l e z o

Na zalogi imamo š e salonit p lošče , eternit in ves ostali gradbeni material.

Se priporočamo!

T E K S T I L I N D U S K B A K H J

I N F O R M A T I V N O P R O D A J N I C E N T E R

Od 14. do 18. maja prodajamo svoj celotni asortiman tkanin, obogaten z letno kolekci­jo, tudi na gorenjskem sejmu v Kranju.

Oglejte si bogato izbiro.

i = z a v a r o v a l n a s k u p n o s t t r i g l a v Gorenjska območna skupnost Kranj

Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEB­

NEGA SEKTORJA, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ v zastopu TRŽIC-DOLINA

2. VODENJE ANALITSKIH KNJIGOVODSKIH EVIDENC 3. KONTROLA PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH

ZAVAROVANJ NA PE Jesenice Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom: — pod 1. za nedoločen čas, s poskusnim delom do 60 dni — pod 2. za določen čas (nadomeščanje delavke za čas porod­

niškega dopusta) — pod 3. za določen čas (pribl. 4 mesece, za čas odsotnosti de­

lavke zaradi bolezni). Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpol­njevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: — pod 1.: da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj

poklicno šolo, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, posebno veselje za delo z ljudmi in terensko delo;

— pod 2.: da imajo popolno srednjo šolo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj;

— pod 3.: da imajo popolno srednjo šolo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj.

Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska c. 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objav-nega roka.

V Z G O J N O V A R S T V E N A O R G A N I ­Z A C I J A R A D O V L J I C A obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1985/86 20., 21. in 22. maja 1985. Vpisovanje bo od 8. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bi­strica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica, Sred­nja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta. Isto­časno bo vpis otrok od 8. meseca do 2. leta starosti za jasli v Lescah in za varstveni družini na Bledu in Posavcu. Evident­no bo vpis otrok v tej starosti tudi v Bohinjski Bistrici. Vpis otrok bo tudi za skrajšani program priprave otrok na šolo —- 600 urni program. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav za otroke ne bo mogoče upoštevati.

KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1

TOZD Komunala, b. o. objavlja prosta dela in naloge Š O F E R J A - G R O B A R J A

Pogoji: — osemletka in vozniški izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisi­ja za delovna razmerja TOZD Komunala, Mirka Vadnova 1, Kranj ali naj se zglasijo v kadrovskem oddelku. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa.

s a o a

U r a r o

SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o.

Za potrebe sektorja zavarovanja DO iščemo kandidate za opravljanje dela

VRATARJA — potrebujemo več delavcev Pogoji: — poklicna izobrazba tehnične smeri z enim letom

delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec.

GASILCA - VOZNIKA Pogoji: — gasilec z izpitom C kategorije ali voznik tovornja­

ka z enim letom delovnih izkušenj. Ostali pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — odslužen vojaški rok, — delo je v turnusu, — voznik tovornjaka bo moral v dogovorjenem roku zaključi­

ti šolo za poklicne gasilce.

Za potrebe tozda TOVARNA avtopnevmatike Sava rit iščemo:

Sempe-

STROJNE TEHNIKE za konstruiranje strojev, orodij, izdelkov in za izvajanje poizkusov

DELAVCE za troizmensko delo v proizvodnji Začetni osebni dohodek od 35.000 do 45.000 din z možnostjo kasnejšega napredovanja v smislu višjega OD Pogoji: — zaključena osnovna šola,

— starost nad 18 let, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene spo­

sobnosti. Kandidate vabimo, da se zglasite osebno v kadrovskem sek­torju v ponedeljek, 20. maja 1985, ali pošljite pisno ponudbo v 8 dneh po (bjavi. S seboj prinesite tudi dokazila o izobrazbi.

G L A S 10. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I , O B J A V E TOREK, 14. MAJA

a l p l e s i n d u s t r i j a p o h i š t v a

Ž e l e z n i k i , t e l . 0 6 4 / 6 7 - 1 2 1 Želite sodobno in lepo pohištvo? Želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov?

ffiM T R I G L A V

Naše proizvode razstavljamo in prodajamo na 10. sejmu malega gospodarstva od 14. do 18. maja v hali A. Na sejmu kupljeno pohištvo brezplačno dostavimo na dom in montiramo!

Pohištvo za danes in jutri — pohištvo Alples iz Železnikov.

t o v a r n i š k a p r o d a j a l n a

ODetepca v a m n u d i l

SKRB ZA VASE UDOBJE širok izbor

modne obutve I I Z K D L E K C I J E Š T "

po ugodnih cenah

Gor!

Obiščite naš paviljon na 10. sejmu ma­lega gospodarstva od 14. do 18. maja v Kranju,

k j e r b o m o r a z s t a v l j a l i

i n p r o d a j a l i

n a š e k v a l i t e t n e i z d e l k e .

Ne zamudite priložnosti!

Ž e n s k e o b l e k e ,

k r i l a , p r t e ,

p r t i č e i n r o b c e l a h k o p o

z n i ž a n i h c e n a h k u p i t e n a

1 0 . s e j m u m a l e g a

g o s p o d a r s t v a v K r a n j u . Obiščite nas!

K O V I N S K A D E L A V N I C A

B L E D S e l i š k a c e s t a 4 b T e l e f o n (064) 7 7 - 4 1 6

O b i š č i t e n a š razstavni prostor na 10. s e jmu malega gospodarstva * Kranju.

Vse razstavljene izdelke lahko naročite v našem podjetju na Bledu.

; A

5*K

s -

Stui

roda

Pfoda

*?P ftods vA ioo

Ini enj;

55? rod

Jn-od ^Lo %oc *gj

*o<la

h<

G O R E N J S K A O B L A Č I L A K R A N J

O b i š č i t e n a s n a 1 0 . s e j m u

m a l e g a g o s p o d a r s t v a v

K r a n j u , k j e r b o m o p r o d a j a l i

r a z n a m o d n a o b l a č i l a p o

t o v a r n i š k i h c e n a h .

Z A R J A J E S E N I C E

Na 10. sejmu malega gospodarstva prodajamo po sejemskih cenah izdelke naših kooperantov Izdelki so namenjeni za g r a d b e n i š t v o , pri manjših opravilih doma, za kmetijstvo i td.

Obiščite nas!

i v e z e n i n e b l e d

K u p u j e t e v e z e n e p r t e ,

z a v e s e a l i d r u g e

d e k o r a t i v n e i z d e l k e ?

Obiščite naš prodajni prostor ^ 10. sejmu malega gospodarstva v Kr&' nju, kjer bomo vse naše izdelke pfO' dajali po maloprodajnih cenah.

T r g o v s k a in g o s t i n s k a D O »ŽIVILA« K R A N J , n . s o l . o. T O Z D G O S T I N S T V O K R A N J , n . s o l . o.

HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR

Sporočamo, da smo zopet odprli obnovljeno GRAJSKO GOSTILNO v Gradu Hrib. Odprta je vsak dan, razen ob ne­deljah in praznikih, od 18.—23. ure. Nudimo dobrote doma­če kuhinje. Imamo primerne prostore za zaključene družbe (poslovna kosila, poroke, valete, obletnice, seminarje in po­dobno).

R e z e r v a c i j e p o t e l e fonu 064 45-680. Priporoča se kolektiv hote/a Bor — Grad Hrib Preddvor..

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj.

OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO P O S T A J O v K R A N J U vam po konkurenčnih ce­nah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bo-vivit, koruzo, rženi droblje-nec, ječmen, oves, jajca in olje.

Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652

M e r c a t o r

MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI

KOMBINAT GORENJSKE

TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje tel.: NC 064-23-059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372 direktni tel.: 24-778, 23-485

Vabimo vas na ogled našega razstavnega prostora na sejmu malega gospodarstva v Kranju od 14. do 18. maja 1985.

Predstavljamo vam sestavne dele iz našega proizvodnega programa, ki vam ga nudimo v kooperacijsko proizvodnjo.

Podrobnejše informacije o sodelovanju

z nami lahko dobite na upravi tozda.

*nie

s

i * 1

s

Agromehanika Kranj

14. M A J A 1985 M A L I O G L A S I , O S M R T N I C E 11. STRAN ( m i m m m m G L A s

OGLASI

^27-960

^ODAM JNda ,a m OTROŠKO KOLO za sta-

4 d o 7 let in kroparski L E -^^.(luster) . Telefon 26-503 -h u l' c. Sorlijeva 9 5537

h "°am manjše in večje PRAŠIČ-^anonik, Log 9, Škofja Loka

hM

5 5 5 1

^DPOM m n o v fischer RADIOKASE-( ."N stereo, 2x l5W. Telefon h«A Popoldan 5905 '°aam trajnožarni ŠTEDILNIK

ijfoi n o centralno ogrevanje ITPP ifl. ca> rabljen dve sezoni, prime-

vgradnjo v kuhinjo. Tone Ma-$ n- Poljanska c. 51, Škofja Loka

5906 S'iS? m n o v a l e v a VRATA in OK-1^0x140. Ivan Kalan, Bukovica iS* 5907

iju d a r n VILE za nošenje sena za k * r 730 in kombinirano PEČ za v r^co. Just Potočnik, Studor 7, tLn

nja vas 5908 l^°<Jam jalovo KRAVO, TROSI-

Umetnega gnoja, SEJALNICO lO^osno kiper PRIKOLICO, nosil-

u 4 tone. Jezerska c. 65, Kranj IV^ 5 9 0 9

{C" a m rabljen PRALNI STROJ C n Je. Anica Mihajlovič, Janeza $ ^ a 7, Kranj 5910 JiOl am novo žensko in moško

Cadovlje 1, Golnik 5911 i sodno prodam zelo malo rabljen V v i v K A V Č i n d v a FOTELJA. • Jenkole, Zasavska 8, Kranj L . . 5912

fcl'Oaam dobro ohranjen PEG Kff VOZIČEK in POSTELJICO. 1,7"«» Zorzut, Savska c. 24, Kranj, l i u 5913

fram malo rabljeno MOTORNO Wy stihi 051. Mače 3, Preddvor * |W, 5914 <b * 0 ' n o v o SALONITNO KRITI-ijJ.Za celo hišo, približno 40 x 60 cm, 1 ^ a m. Kranj, tel. 22-604 popoldan L . 5915

fa/oaam motorni ČOLN znamke E7 s °n za 15 SM. Franci Smolej, Ži-^a vas 59/A, Tržič 5916

J* k

8 o d no prodam nerabljen OKVIR ^ L n maraton, sprednje in zadnje

s Platišči za seniorja, 26 col. gon 28-516 5917

"Hks m n o v ŠTEDILNIK (3 elek-p*' PHn). Telefon 49-016 5918 X 7

r o dam GRAMOFON, ojačevalec J"'zvočnika za 4 SM. Ivo Levstik, j?e Pijadeja 9, Kranj 5919

{ o d a m nov plinski ŠTEDILNIK &Rac ' Plinska pečica). Telefon

C

N d am 5920

;- čistokrvnega NEMŠKE-toUj CARJA, starega 3 mesece, j^aniška 6, Kranj 5921 *ni, o p A Ž , deb. 16 mm in tri-Mi.1 50-litrski MEŠALEC. Telefon * "dopoldan 5922

^am 1150 kosov STREŠNE , , čajanka in korita, STROJ SrivTn*0 betonskih kvadrov, 400

D ^ ° D E L O V za strešnik, 2 do 3 llm'^ETONSKEGA železa, od 6 do 15 Po 100 din. Telefon 49-164 po

?$8

5923 )9 VX, sansui

5924

u ? d a r n ZVOČNIKE JBL S C l Z r - ' i n KASETOFON

D 1 °0- Telefon 064/21-021

^ D 0 d a m litoželezno KOPALNO W d o l ž i n a 170 cm, in 80-litrski i^Mdft1 BOJLER, OKNO <l'tvii 0 C m z r ° l e t o z dvojno zaste-

D ° m i n i k Zaletelj, Sr. Bitnje l f i n i c a 5925

W i m 1 4 d n i starega BIKCA ši­fer c a i c a in semenski KROMPIR

W ^ S l r e " Z8- B i t n J e 3 0 5 9 2 6

p o c e n i Prodam STREŠNO OT; • ' v ratna krila, akumulacijsko *«k f' n ^roparske okenske rešetke. t °n 064/78-355 5437

k\,^dam ZIMO. Šiškovo naselje 25, V ^ 4 0 3 5927

' e fon° l a m 0 V C E na Dolenjskem. Te-K^64/69-503 5928

sifc S am plemenske OVCE. Jože f e ni« i / a d n Ja vas 7, Begunje na Go-

m 5929 S m d a , m l a ž J ° KRAVO s prvim te-^ l C a

a'» brez. Rihtaršič, Lajše 19, 5930

Co ^am brako K A M P PRIKOLI­C O , rabljeno 30 dni. Telefon v f W 3 0 Popoldan 5931 NQ Jdam eno leto staro DIRKAL-W / u LO maraton. Dolenja vas 28, 4 4 H X 5932

p športno KOLO, 10 prestav, *Hr j " ZVOČNIKE, 120W, ugod-

t w a m - Telefon 064/75-609 5933 'Ojf^am novo STREŠNO OPEKO

in železne palice, premera h - Telefon 75-010 — int. 222 5934 •>i„ l a m »PREKLE« za fižol. Franc C ' Cirče 31, Kranj 5935

V p * « * PLETILNI STROJ stan-?SlvpuPer> dvoredni, v garanciji za tem l r» otroško POSTELJICO z jogi-l 9 - i i* 7 0 0 0 d i n - Telefon 61-385 po

K 5936 fo^^am nov ZX spectrum 48 K. In-

K^ l Je po tel. 28-670 5937 hr - m AVTOSEDEŽ { STOLČEK

steii a nJGnje, trikolo, dvojno jogi po-J0> radio »Niš«. Telefon 50-136

5938

M A R I J A

P R I M C Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal . Se priporočam!

Prodam BALKONSKA VRATA »Kli Logatec« 100 x 230, 15 litrov TR-DILCA za perlit, kombiniran ŠTE­DILNIK (4 plin, 2 elektrika). Bojan Polenšek, Predmost 34, Poljane nad Škofjo Loko' 5939

Prodam KOMAT, gramofon in star mlin za starino. Jože Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Križe, popoldan 5940

Prodam več novih O K E N Jelovica, širina 100, višina 180 cm. Miro Sta-nonik, Predmost 35, Poljane nad Škofjo Loko 5941

Prodam ŠIVALNI STROJ PFAFF 262. Telefon 50-792 dopoldan 5942

Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama. Ivanka Rešek, Trnje 13, Škofja Loka, tel. 62-145 5943

Prodam črnobeli TELEVIZOR go­renje s 16 kanali, star dve leti. Igor Tratnik, Grad 15, Cerklje 5944

Prodam OBRAČALNIK vogel-not za pasqvalio. Ciril Šubic, Bukov vrh 21, Poljane 5945

Manjšo JADRNICO tipa sunflo-wer, ugodno prodam. Telefon 061/445-187 5946

Prodam 4 m 1 smrekovih PLOHOV, 8 cm. Naslov v oglasnem oddelku.

5947 KASETOFON korting C-300 pro­

dam. Informacije popoldan po tel. 21-104 5948

BAS KITARO tajfun s stojalom in kablom prodam. Telefon 064/69-334

5949 Prodam 4 leta staro KRAVO, ki je

tri tedne po telitvi. Miro Ambrožič, Poljšica 32, Zg. Gorje, tel. 77-583 -int. 19 dopoldan 5950

Ugodno prodam OTROŠKO ZI­B E L K O z vložkom. Benedik, Šempe-trska 50, Kranj — Stražišče 5951

Prodam rabljeno STREŠNO OPE­KO. Blaž Bajželj, Ješetova 22, Kranj, tel. 23-892 5952

Prodam dobro ohranjene MODU­L E za večji sobni kamin. Klockl, Ka-juhova 8, Radovljica 5953

Prodam 4000 kosov rabljene ce­mentne STREŠNE OPEKE. Jaka Če-bulj, Potok 1, Komenda 5954

Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Predoslje 12, Kranj 5955

Ugodno prodam MATERIAL za gradbeno barako in rabljeno OPE­KO zidak 25 x 12 x 6 in modularec 25 x 25 x 14. Kokrica, C. na Belo 19

5956 KUHINJO s kombiniranim ŠTE­

DILNIKOM in bojlerjem, odlično ohranjeno, 11 let, prodam. Telefon 60-103 od 20. do 22. ure 5957

Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, četrto tele, težko 550 kg. Jagodic, Šenturškagora21 5958

Prodam ZAMRZOVALNO SKRI­NJO ZS-380 LTH. Simon Krajcer, Tončka Dežmana 6, št. 35, Kranj

5959 KUPIM

Kupim SADILEC za koruzo, 2 ali 4 vrstni, znamke FK. krobath. Telefon 65-005 5960

Kupim rabljen TRAKTOR od 20 do 40 K M s kosilnico. Kepic, Zg. Br­nik 37, Cerklje 5961

Kupim 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. Telefon 63-162 popoldan

5962 Kupim ročni »KNAKER«. Telefon

064/61-686 5963 Kupim OTROŠKO KOLO. Telefon

22-532 5964 Kupim dobro ohranjeno OTRO­

ŠKO POSTELJICO, STAJICO in športni VOZIČEK. Št. telefona v oglasnem oddelku. 5965

VOZILA Prodam motor avtomatik. Lojze Primožič, Groharjevo 58, Škofja Loka (60-832)

Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978. Niko Krmelj, Sv. Duh 45, Škof­ja Loka 5646

Prodam BMW touring, letnik 1973, za 32 SM ali menjam za Z-101. Slav­ko Kokot, Podreča 91, Mavčiče 5665

Poceni prodam pet novih AVTO GUM 165 x 13 ter dva kubika pakira­ne steklene VOLNE. Kovačičeva 5, Kranj 5678

Prodam VISO super. Kranj, Gre­gorčičeva 15, Kranj 5687

Prodam WARTBURG caravan, le­tnik 1977. Čirče 17, Kranj 5688

Prodam FIAT 125-P, letnik 1978, prevoženih 20.000 km. Rudi Jeraj, Ziganja vas 60, Duplje 5709

f \—ALPETOUR

HOTEL TRANSTURIST V ŠKOFJI LOKI v a s v a b i v p e t e k , 17 . m a j a 1 9 8 5 , z z a č e t k o m °t> 2 0 . u r i n a

Š K O F J E L O Š K O N O Č

o t v o r i t v i l e t n e g a v r t a . ^ d e l u j e t a a n s a m b l a L A Č N I F R A N Z in

Z A H V A I J V

Ob nenadni izgubi naše drage mame

J U L I J A N E G L O B O Č N I K roj. KERN

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste ji podarili cvetje, nam pisno izrazili sožalje, se poklonili njenemu spominu ter jo tako šte­

vilno pospremili na njeni zadnji poti.

VSI NJENI

Cerklje, 27. aprila 1985

Sorodnikom in znancem sporočamo, da je v 75. letu starosti umrl naš mož, oče in stari oče

A N D R E J U R B A N Č Pogreb pokojnika bo v sredo, 15. maja 1985,ob 15. uri

na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI.

Kranj, 13. maja 1985

LADO 1200, letnik 1973, zadaj ka-rambolirano, prodam celo ali po de­lih. Ogled možen vsak dan. Igor Lo-gonder, Suška c. 20, Škofja Loka

5966 Prodam LADO, letnik 1973. Cesta

talcev 4, Škofja Loka 5967 OPEL REKORD karavan, letnik

1976, prodam. Gantar, Moše Pijadeja 44, tel. 23-180 5968

Prodam LADO 1200 po delih. -Tele­fon 45-291 5969

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974'. Šumrada, Jake Platiše 3, Kranj

5970 Prodam VW 1303, letnik 1976.

Ogled možen vsak dan od 15. ure da­lje. Tenetiše 54, Golnik 5971

Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, prva registracija 1976, cena 140.000 din. Telefon 064/62-082 od 16. ure dalje 5972

Prodam ŽAGANJAČ za TAM 2001 in AKUMULATOR za ZASTAVO 101. Kranj, Golniška 14, tel. 23-547

5973 Prodam R-4, letnik 1978 — novem­

ber. Dušan Vidmar, Zlatnarjeva 7, Stražišče, Kranj 5974

Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1977, registrirano do 26. januarja 1986. Marjan Kržišnik, Šutna 3, Žab-nica 5975

LADO 1200, letnik 1979, ugodno prodam za 40 SM. Jože Zlate, Praše 22, Mavčiče, tel. 40-051 5976

Ugodno prodam vozno ŠKODO, le­tnik 1974. Moste 17, Žirovnica, tel. 80-225 popoldan 5977

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, neregistrirano, vozno, I. regi­stracija 1976. Hafner, Sv. Duh 164, Škofja Loka 5978

Prodam CITROEN GS club, letnik 1973, 1015 ccm, dodatno opremljen. Ogled v soboto 18. maja 1985. Tele­fon 80-429 5979

Ugodno prodam nov TOMOS 15 SLC. Aljaž, Zapoge 34, Vodice 5980

Prodam ZASTAVO mediteran, september 1979. Telefon 064/74-836 po 19. uri 5981

VW HROŠČ, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam celega ali po delih. Delavska 13/A, Mojstrana 5982

Prodam TOVORNO PRIKOLICO. Drago Peteh, C. 4. julija 25, Tržič, tel. 22-221 - int. 22-79 dopoldan 5983

Ugodno prodam obnovljeno SIM-CO 1100, letnik 1974. Berce, Podlub-nik 40, Škofja Loka 5984

ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 26-402.

STANOVANJA Zamenjam dvosobno STANOVA­

NJE z dvema kabinetoma s central­no za starejše trisobno STANOVA­NJE brez centralne. Informacije po tel. 28-970 od 12. do 15. ure 5849

Oddam enosobno STANOVANJE. Šifra: Predplačilo 5985

Iščem GARSONJERO ali enosob­no STANOVANJE. Šifra: Predplačilo K 5986

Mamica z otrokom išče STANO­VANJE. Ljubica Marjanovič, Pšev­ska 21 pri Krstič, Kranj 5987

Prodam dvosobno STANOVANJE v Železnikih. Telefon 66-221 5988

ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLE­

SKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 5870

Zaposlim delavca za priučitev splošne K L E P A R S K E stroke. Tele­fon 75-814 — Radovljica 5871

Zaposlim KUHARICO, honorarno ali redno, stanovanje zagotovljeno. Zglasite se v gostišču »DRAGA« v Begunjah na Gorenjskem 5872

Zaposlim KV ali PKV SLIKOPLE-SKARJA in delavca za priučitev. Bi­zant, Britof 9, Kranj 5873

V redno delovno razmerje sprej­mem DELAVKO. Zlato Vodišek, Pla­nina 38, Kranj 5989

Zaposlim DELAVCA za ključavni­čarska DELA z znanjem varjenja. Repovž, Strahinj 34, tel. 47-409; sta­novanje 47-504 popoldan 5990

HONORARNO sprejmem na dom kakršnokoli pomožno ŠIVILJSKO DELO. Delo opravljam kvalitetno. Telefon 25-456 od 14. do 15. ure 5991

OBVESTILA TELEFONSKE NAPRAVE (apara­

ti, zvočni in optični, indikator pozi­va, avtomatski preklopnik za dva te­lefona, telefonske centrale itd ...) vzdržujem, montiram z vrednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266

ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter POPRAVILA, naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra­dovljica, tel. 75-610 5286

PREVOZ LESA vam opravim hitro in solidno. Telefon 77-854 5880

Obveščam, da bom odprla FRI­ZERSKI SALON v Šenčurju na Kranjski c. 11.

Delovni čas: ponedeljek zaprto, to­rek od 8. do 14. ure, sreda, četrtek, petek od 13. do 19. ure, sobota od 6. do 10. ure 5992

Cenjene stranke obveščam, da sem pričel s kemičnim ČIŠČENJEM tapisoma, itisona ipd . . . na vašem domu. Izidor Arih, Črnivec 8, Brezje

5993 TV ANTENE, elektronske meritve,

montaža in popravila. Mihelič, Go­renjska c. 30, Radovljica, tel. 75-271

5994

PRIREDITVE

PLESNI KLUB Kranj vas vabi v PLESNE TEČAJE v Delavski dom -vhod VI., Kranj. Pričetek tečajev v NEDELJO, 12. 5. Vaje bodo dvakrat tedensko (nedelja — torek). PRI-ČETKI: Začetni ZA MLADINO IN STAREJŠE ob 17.30; NADALJE­VALNI ob 19. uri; IZPOPOLNJE-VALNI ob 20.30. Vpis pol ure pred pričetkom tečaja 5885

IZGUBLJENO V okolici Kranja se je izgubil

NEMŠKI OVČAR, ki sliši na ime Medo. Je svetlejše barve, srednje dolgodlaki. Kdor ga najde, naj sporo­či po tel. 23-005 ali Vidmarjeva ul. 3, Kranj (švabska vas) 5995

Izgubila se je PSIČKA koker špa-njelka, črne barve. Tel.: 28-144

NAJDENO *

Na Zlatem polju pri trgovini sem našel ZELENO PELERINO z oznako PD Kranj. Dobi se popoldan. Vuko-vič, Gubčeva 6, Kranj 5996

Našli smo POROČNI PRSTAN. Mirko, tel. 75-045 5997

OSTALO

MLADE MUCKE oddamo. Telefon 064/21-706 5998

V poletnih mesecih oddam mirni 4-članski družini komfortno STA­NOVANJE v Izoli. Ponudbe z naved­bo termina pod: Primorje 5999

ZAHVALA

Ob smrti naše drage mame, sestre, tete, stare mame in P tašče

M A R T I N E Ž N I D A R Š I Č roj. JAKŠE

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za iz­rečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opra­vljen pogrebni obred ter pevcem Društva upokojencev.

ŽALUJOČI VSI NJENI

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodela­vec v pokoju iz tozda Gumeno-tehnični izdelki v DE

Transportni trakovi

A N T O N F L O R J A N Č I Č roj. 1910

Od njega smo se poslovili v nedeljo, 12. maja 1985, na pokopališču v Šenčurju.

Sindikalna organizacija SAVA Kranj

Umrla je naša draga mama, sestra, teta, stara mama in tašča

G R E T A Z U P A N Č I Č roj. GEISTER

Od nje smo se poslovili v sredo, 8. maja 1985, v ožjem družinskem krogu na kranjskem pokopališču.

ŽALUJOČI VSI NJENI

ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta in svaka

F R A N C A M A L O V R H A se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in dobrim so­sedom za vzajemno nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni delavcem carinske službe v Kra­nju in Ljubljani in kolektivu LTH za vsestransko pomoč, ka­kor tudi pevcem in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Andreja, sinova Peter in

Klemen Škofja Loka, Puštal

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate žene, mamice, stare mame, sestre in tete

A L B I N E S A G A D I N rojene BENDA

se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za nese­bično pomoč, ki ste nam jo izkazali, nam izrekli soža­lje, ji poklonili toliko cvetja, ter v velikem številu spre­mili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in duhovniku za lep obred ter krajevni skupnosti Čirče.

ŽALUJOČI: mož Lojze, otroci Bina, Milka, Brigita in Lojze z družinami, sestra Angela, Ana in drugo sorodstvo

Kranj, 4. maja 1985

ZAHVALA V 33. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in bratranec

S T A N K O M A L E Š Senčev iz Viševice št. 1

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospre­mili na zadnji poti. Zahvala mladini Šenturške gore, Mizarstvu Šenk, cerkvenemu pev­skemu zboru, zboru Solidarnost iz Kamnika za petje žalostink, obema govornikoma za

besede slovesa, zvonarjem ter obema župnikoma za 1 p pogrebni obred. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM, KI STE NAM

KAKORKOLI POMAGALI IN NAM V TEH DNEH STALI OB STRANI! ŽALUJOČI: mama Marija in brat Tone z družino

Viševica, Šenturška gora, 7. maja 1985

f G L A S O V A A N K E T A O l i m p i a d a t r e h d e ž e l

V Beljaku, Trbižu in Kanjski gori so župani mest slovesno podpi­sali piedlog o kandidaturi za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1992 — Zanimiva ideja, da bi tudi mali narodi treh razli­čnih sistemov pripravili olimpiado

Kranjska gora — Mesta Beljak, Trbiž in Jesenice, ki ležijo na trome-ji z Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, so s slovesnim podpisom uradnega predloga za kandidaturo zimskih olimpijskih iger leta 1992 minuli če­trtek, 9. maja, v hotelu Kompas v Kranjski gori potrdila dolgoletno pe­stro in uspešno sodelovanje. Mesta mejnih pokrajin Furlanije — Julij­ske krajine, Koroške in Slovenije so skupaj posredovala mednarodnemu olimpijskemu komiteju zanimivo in izvirno idejo o skupno organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 1992 ali 1996. Predstavniki treh dežel so pre­pričani, da je ideja uresničljiva še to­liko bolj, ker bi se s takšno organiza­cijo še bolj utrdila olimpijska ideja, da šport združuje narode ne glede na etične, politične in gospodarske razlike?

Podpis uradnega predloga v Belja­ku, Trbižu in v Kranjski gori je bil zelo slovesen, deležen podpore pre­bivalstva treh dežel. Za mesto Trbiž je uradni predlog podpisal župan Vi­to Anselmi, za Beljak župan dr. Leo­pold Hrazdil in za Jesenice predsed­nik občine dipl. inženir Franc Bre-lih. Ob podpisu so dejali:

Vito Anselmi iz Trbiža: »Upamo, da bo ideja dobila vso podporo in da bomo imeli možnost za organizacijo olimpijskih iger v tem prelepem ko­tičku sveta. Ze sama ideja, da igre organizirajo narodi treh različnih političnih ureditev, je vredna pozor­nosti in bo v olimpijskem gibanju prav gotovo dobila ustrezno mesto.«

Dr. Leopold Hrazdil iz Beljaka: »Mislim, da je ideja nadvse izvirna, v skladu z olimpijskim gibanjem. Vsi upamo, da se bo tudi praktično uresničila. Hvala vsem, ki ste idejo pomagali razširjati in ji najti odziv med prebivalstvom treh dežel.«

Inž. Franc Brelih z Jesenic: »V le­tu dni priprav smo analizirali vse možnosti, velikih tehničnih preprek za organizacijo olimpiade ni. Ce bi imeli možnost za organizacijo leta 1992 ali 1996, ob stoletnici olimpij­skega gibanja, bi se uresničila velika ideja in potrdila zamisel, da so tudi majhni narodi dali olimpijskemu gi­banju novo vrednost.«

Zamisel o spremembi pravil Med­narodnega olimpijskega komiteja in organizaciji olimpiade treh dežel je bila povsod navdušeno sprejeta, v

Za oborožitev oklepnih enot je bilo med obiskovalci razstave veliko zanima­nja — Foto: F. Perdan

a n i m i v o g l e d o b o r o ž i t v e

Kranj — Pripadniki Ljubljanske­ga armadnega območja so pripravili v počastitev 40-letnice osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom razstave oborožitve in tehnične opremljenosti enot JLA v več sloven­skih krajih. Taka prireditev je bila v soboto, 11. maja 1985, tudi v Kranju.

Ob 9. uri so se zbrali v Poslovno prireditvenem centru Gorenjski se­jem predstavniki armade, teritorial­ne obrambe, civilne zaščite in druž­benopolitični delavci na kratki slo­vesnosti ob odprtju razstave. Ob tej priložnosti je udeležence pozdravil poveljnik enote JLA, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, Špiro Nikovič. Čestital jim je ob dnevu zmage, v svojem nagovoru pa je med drugim dejal: »Razstavo smo pripra­vili v spomin na leta, ko so naši lju­dje hudo trpeli. Velike so bile žrtve v nesmiselni drugi svetovni vojni, zato svobodo še bolj cenimo. K miru smo mnogo prispevali. Ne smemo dovoli­ti, da bi se spet morali boriti zanj.«

Zatem so gostje obšli razstavo, na kateri so poleg oborožitve in opreme oborr^enih sil predstavili opremlje­

nost enot civilne zaščite in nekatere dejavnosti v njih. Pozornost je prite­gnila zlasti opremljenost in usposo­bljenost jamarjev, potapljačev in članov kinološkega društva, ki sesta­vljajo posebne enote v združeni ob­činski enoti civilne zaščite.

Razstavo si je ogledalo veliko šte­vilo prebivalcev Gorenjske, od mla­dih do starejših. Največ je bilo šol­ske mladine, prihajale pa so tudi or­ganizirane skupine rezervnih voja­ških starešin in članov drugih druž­benih organizacij. Kot ponavadi je bilo tudi tokrat med mladimi največ zanimanja za težko oborožitev, pred­vsem tank, za aviacijo, helikopter Gazela. Pri enotah civilne zaščite pa so veliko pozornosti zbudili vodniki šolanih psov, ki so prikazovali njiho­ve veščine.

Prireditev je bila ponoven^okaz podružbljanja našega sistemT splo­šne ljudske obrambe in družbene sa­mozaščite. Obenem je bila potrditev zavesti, da naši prebivalci sprejema­jo priprave za obrambo domovine kot eno sestavnih nalog v vsakda­njem delu in življenju. s Saje

Julijski krajini in na Koroškem je bil predlog podprt v vseh mestnih or­ganih. Iniciativni odbor v Trbižu je že dobil 10 milijonov lir za pripravo kandidature, na Koroškem pa sogla­sje, da stroške vključijo v predračun turističnih organizacij dežele. V Slo­veniji je predlog podprl tudi svet za kulturo pri Predsedstvu republiške konference SZDL in republiške družbenopolitične organizacije. Predlog bodo obravnavali tudi zbori skupščine občine Jesenice: nadalje­vali bodo s prizadevanji za enako­pravno vključitev Slovenije v pro­gram kandidature treh dežel.

D. Sedej

Posvetovanje o p o v r š i n s k i z a š č i t i

Podnart — Kemična tovarna iz Podnarta bo 15. in 16. maja pripravi­la v Festivalni dvorani na Bledu strokovno posvetovanje o površinski zaščiti. Posvetovanje je že tradicio­nalno, saj ga organizirajo vsaki dve leti. Tokrat bodo predstavili nove tehnološke postopke in izboljšave ter izmenjali izkušnje s področja po­vršinske obdelave in zaščite s stro­kovnjaki iz delovnih organizacij, s katerimi Kemična tovarna iz Pod­narta poslovno sodeluje. Poleg sed­mih strokovnjakov iz domače tovar­ne bodo predavali še Branko Hri-stovski iz Crvene zastave, Gorana Lipnjak iz zagrebške tovarne Nikola Tesla in Hans Jiirgen Erlich iz Sche-ringa Berlin.

Kemična tovarna Podnart s po­močjo posvetovanja skuša svoje kupce vsestransko seznaniti s svo­jim delom. S kemikalijami za povr­šinsko obdelavo pokriva okbli 70 od­stotkov jugoslovanskih potreb. Ne­kaj tudi izvozijo, saj morajo okoli 15 odstotkov surovin kupiti na tujem.

Ciril Rozman

Borcem brigad, ustanovljenih v Z S S R !

Odbor skupnosti borcev brigad, usta­novljenih v Sovjetski zvezi, poziva čla­ne, da takoj prijavijo odboru udeležbo na proslavi ob 40. obletnici osvoboditve na Poljani. Vsak prispeva za prevoz in zakusko 1200 dinarjev. Takojšnje pri­jave so nujne zaradi zagotovitve avto­busnega prevoza. Po proslavi bo občni zbor skupnosti z volitvami novega od­bora, nato pa tovariško srečanje.

Prav tako odbor obvešča borce, ki še niso prejeli spominskih listin, značk in knjig, naj to sporočijo s prijavo. Podeli­li jih bodo po proslavi na Poljani. Za borce, ki so padli ali umrli, velja obve­stilo svojcem, ki bodo listine, značke in knjige prejeli v njihovem imenu.

Prijave pošljite na naslov: Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v ZSSR, Snediceva 12, Kranj, 64000

SREČANJE BORCEV II. BRIGADE VDV-NO

Odbor II. brigade VDV-NO vabi bor­ce te enote na jubilejno srečanje, ki bo 26. maja v Kobjeglavu na Krasu. Ob devetih dopoldne bodo zbori skupnosti borcev brigade, nato pa bodo podelili spominske znake brigade in priznanja za udeležbo v NOB. Opoldne se bo za­čela spominska svečanost, na kateri bo govoril generalpolkovnik Branko Jer-kič. Proslavi bp sledilo tovariško sreča­nje. Prireditev bo tudi v slabem vreme­nu. Za udeležence, ki bodo prišli na proslavo z vlakom prek Nove Gorice ali Sežane, bo na železniški postaji Štanjel organiziran prevoz do Kobje-glave in nazaj.

D o b r a i n s l a b a p l a t t r e h

d e j a v n o s t i Jesenice — Komunalno podjetje

Kovinar na Jesenicah je bilo usta­novljeno pred 25 leti za opravljanje komunalnih dejavnosti in nizkih gradenj v jeseniški občini. Danes je v tej delovni organizaciji blizu 300 zaposlenih. Prvotnima dvema de­javnostma se je čez čas pridružila še kovinska predelava oziroma pro­izvodnja armaturnih mrež. Tako danes Kovinar opravlja komunalne dejavnosti, nizke gradnje in kovin­sko proizvodnjo.

Minulo poslovno leto so, kot sami pravijo, sklenili solidno. Rdečih šte­vilk jim ni bilo treba vpisovati v za­ključnem računu. Vendar rezultat vseeno ni bil takšen, kot bi si ga že­leli: predvsem zaradi dokaj skrom­nih oziroma podpovprečnih osebnih dohodkov. Zato je eden glavnih le­tošnjih ciljev, ki so si jih zadali, da pri vseh treh dejavnostih dosežejo rezultate, s katerimi bi bistveno iz­boljšali sedanje vrednotenje del za­poslenih. V komunali in v nizkih gradnjah jim bo to najbrž težje uspelo, precejšnje rezerve pa vidijo v kovinski predelavi. Prepričani so, da je prav v slednji še precej notra­njih rezerv, k boljšemu rezultatu pa naj bi pripomoglo predvsem večje poslovno sodelovanje.

Precejšnje težave jim v zadnjih letih povzroča tudi izredno velika fluktuacija delavcev. V konferenci osnovnih organizacij sindikata v podjetju so ocenili, da bi zato mora­li v prihodnje namenjati večjo skrb poleg osebnega tudi družbenemu standardu zaposlenih. Tako name­ravajo ustanoviti poseben sklad za reševanje posameznih socialnih problemov. Ena od tovrstnih oblik pa je bila tudi nedavna proslavitev delovnih jubilejev. Konec aprila so na svečanosti v kolektivu podelili priznanja in nagrade 26 delavcem za 10-, 20- in 30-letno delo.

• Franc Berčič z Javornika: »Delam na vzdrževanju v dejavno­sti nizkih gradenj v podjetju. Imam 30 let delovne dobe in dolga leta sem delal v Železarni. Tam me je predvsem motilo delo na tri izmene in tudi osebni dohodki niso bili naj­boljši. Ze precej let je tega, ko sem se zaposlil v Kovinarju. Delo je eno-izmensko, vendar zadnja leta ni najbolje plačano. Najbrž je glavni vzrok to, da imamo v naši delovni organizaciji razen proizvodne še komunalno in gradbeno dejavnost.

Č i s t i l n a naprava Jesenice — Letos ima samoupra­

vna komunalna skupnost jeseniške občine v programu več del, ki jih na­črtuje že nekaj let, vendar se sred­stva zbirajo počasi. Tako predvide­vajo, da bodo uredili kanalizacijo v Kranjski gori ter začeli s prvo fazo izgradnje čistilne naprave. Kanaliza-

Mislim, da imata prav slednji dve

dejavnosti zadnje čase velike tez*' ve in da sta nasploh preslabo vred' noteni. Razmišljal sem že, da bi # zaposlil kje drugje; pa sem ocen"' da ne bi kaj prida prebral.«

• Magda Novak iz Gorij: »Dobrni leto sem v Kovinarju, nagrado ?*] sem dobila za deset let delovne d<H be. Zdaj delam prav na področji osebnih dohodkov. Čeprav smo »| primerjavi z nekaterimi delovni^ organizacijami in panogami trenu«' no slabše plačani, me delo vesel1-! Prepričana sem, da sedanje težaV^ ne bodo trajale v nedogled. V celot' nem kolektivu smo si namreč zad8' li nalogo, da naredimo vse, da bi bi'1

rezultati čim boljši. Tudi priznanj* delavcem, ki so bila podeljena k°' nec aprila, so del teh prizadevanj-'

• Janez Knific z Jesenic: sindikalni konferenci — kjer sen» predsednik — v naši delovni org&' nizaciji smo se še posebej zavzel1; da poleg osebnega naredimo tu<* čim več na področju družbeneg standarda naših delavcev. Tudi tem bomo zmanjšali sedanjo flulcj tuacijo, ki je pred tremi leti skorw nismo poznali. Po svoje je slabo, d

v podjetju združujemo tri razli**1

dejavnosti, saj sta, na primer, munala in gradbeništvo nasploh težavah. Po drugi plati pa nam pra. to pomaga k vsaj deloma večji spe1

alni varnosti zaposlenih. Dvajse

let delovne dobe imam in od teg. skoraj polovico v Kovinarju. Prepfl. čan sem, da bomo z dobro organih cijo in zavzetim delom sedanje & zultate izboljšali.«

A. Žalar

V« »Ji Ve, kle

Wcl

tal

k

S

Si

N

i S \ 'H i S ,

! ta

i So cijo je treba urediti na Jesenicah-Mojstrani in v Zabreznici ter p0/1 j gati pri izgradnji pokopalisf Kranjski gori, na Dovjem in v 29 nici. V planu imajo tudi dokončaj del pri pokopališki stavbi na BleJj| Dobravi ter izgradnjo vodovooi omrežij Žirovnica in Blejska D° D I va

G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojim Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računo­vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1250 din

Precej denarja bo treba n a n ? e ^ | tudi za odlagališče komunalnih padkov ter za distribucijski cente. testne prostore za vročevod. SkJjL bodo za vsa dela namenili 250 m) -nov dinarjev, nadaljnjih 160 rn11

nov dinarjev pa za nujna vzdrz^ na dela po krajevnih skupnog Krajani po posameznih obmoČj' najbolj želijo asfalt in ureditev in cest. P

n a m a v Škofji Loki na vrtu stare Odeje

S E J E M N O V E I N R A B L J E N E O P R E M E Z A T A B O R J E N J E

v Cerknem pred blagovnico

16. maj: prodaja nove opreme 17. in 18. maj: sejem rabljenih šotorov in ostale opreme za taborjenje in navtiko ter prodaja nove opreme

17. in 18. maja: poleg sejma opreme za taborjenje tudi SEJEM KOLES

Prinesite rabljeno opremo, v Cerknem tudi k&lesa, strokovnjak vam jo bo ocenil, da jo boste dobro prodali in bo nakup nove opreme cenejš i .

17. maj — dan proizvajalcev v Nami c e n a n e k a t e r i h i z d e l k o v t a d a n p o v s o d v N a m i n i ž j i d o 30 % .