C E N A 5 0 0 d i n - L e t o X L I - š t . 4 4 K r a n j , t o r e k 7 . j u n i j a 1 9 8 8

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

S e j e m o p r e m e i n c i v i l n e z a š č i t e

Kranj, 7. junija — Šestnajsta prireditev, edina tovrstna v Evropi, kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju, je namenjena predvsem prikazu izdelkov in novosti s področja opreme za osebno in širšo varnost. Sejem bo danes odprl predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Nikola Filipovič, trajal pa bo do petka, 10. junija. Med 560 proizvajalci opreme na sejmu jih je 15 iz tujine, ki pred­stavljajo predvsem zadnje elektronske dosežke na področju zaščite. V sejemskih dneh bo v Kranju tudi več spremljajočih prireditev; med njimi tudi seminar o zašči­ti in reševanju rastlin in rastlinskih proizvodov ter vaja reševanja iz višin (jutri, v sredo, ob 13. uri na Cesti JLA). Za mladino in študente je ogled sejma brezplačen.

s t r a n 9

VOJNA JE VZELA BAKER, VRAG PA PLOČEVINO

s t r a n 1 6

PRIPRT UREDNIK MLADINE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske

S v e ž veter v o s r č j u E v r o p e Delovna skupnost Alpe Jadran je v

Petek in soboto v s e v e r n o k o r o š k e m me­stu Millstat proslavila desetletnico de­lovanja skupnosti. D u h in akcije te skupnosti so danes ž e realnost v š t i r i h evropskih d r ž a v a h : v Jugoslaviji, Italiji, Zvezni republiki N e m č i j i , Avstriji in na M a d ž a r s k e m . Š t i r i n a j s t regij, d e ž e l , re­publik in pokrajin iz teh d r ž a v s skoraj 40 milijoni prebivalci je ž e v č l a n j e n i h v to skupnost in to marsikaj pomeni.

Pomeni, da je regionalno povezova­nje v Evropi stvarnost, da je to eden od korakov k n a č r t o v a n i z d r u ž e n i Evropi >n da so skupnosti, v Srednji Evropi de­lujeta razen Alpe Jadran š e dve, pristen n a č i n sodelovanja ljudi in z d r u ž e v a n j a njihovih interesov, na katere so pogoste centralne vlade gluhe.

V delovni skupnosti Alpe Jadran so­delujeta sedaj iz Jugoslavije dve repu-jjuki: Slovenija in Hrvatska. V prete­klosti niso bila redka n a p a č n a pojmo-V a n J a tega sodelovanja tudi pri nas.

T a k š n a pojmovanja so rojevala plodna tla za razna s u m n i č e n j a , da se ž e l i t a ti republiki iztrgati iz Jugoslavije, in kar je bilo š e s t r a š n e j e , spremeniti d r ž a v n e meje. Delovna skupnost pa ž e od vsega z a č e t k a poudarja, da so vsa ta s u m n i č e ­nja neosnovana in da, gre za sodelova­nje in skupne akcije ob strogem upo­š t e v a n j u priznanih meja in tudi razlik v p o l i t i č n i h ureditvah posameznih dr­ž a v , iz katerih so č l a n i c e skupnosti. Millstatska izjava, ki so jo v soboto podpisali n a š zvezni sekretar za zuna­nje zadeve Budimir L o n č a r , avstrijski podkancler in zunanji minister Alois Mock, m a d ž a r s k i zunanji minister Pe­ter Varkonv, italijanski d r ž a v n i podse­kretar Giovanni Manzol in i in zahodno-n e m š k i ambasador na Dunaju Dietrich von Bruh i , potrjuje dosedanje delo skupnosti in p r i ž i g a zeleno l u č za pr i ­hodnost. V izjavi je izrecno poudarjeno, da je regionalno sodelovanje v okviru Alp in Jadrana tudi interes vlad teh dr­

ž a v in da ostaja skupnost š e naprej odprta. Lombardija je na primer od so­bote dalje nova redna č l a n i c a te skup­nosti, aktivni opazovalki pa sta postali dodatno š e dve m a d ž a r s k i ž u p a n i j i .

Delovna skupnost Alpe Jadran se ozira predvsem v prihodnost. Nekatere, č i s t o stvarne skupne akcije so bile do­govorjene v petek in soboto na K o r o ­š k e m (le-ta je sedaj p r e d s e d u j o č a v skupnosti, jeseni pa bo v Benetkah predsedstvo prevzela Lombardija). V Splitu bo poleti posvetovanje skupnosti o naravnem varovanju Jadrana. I z š l a

bo skupna ocena p o l o ž a j a gospodarska predstavitev v Sovjetski zvezi ter orga­nizacija skupne gospodarske razstave.

Delovna skupnost utripa ž i v a h n o in v n a š a s v e ž veter v na trenutke š e vedno m r a č n o p o l i t i č n o o z r a č j e na tem po­d r o č j u , k i pa ga medsebojno spoznava­nje in zaupanje ž e preganjata.

J . K o š n j e k

Prehodna zastava gre v Gorje — 14. T o n č k o v tabor, na katerem so se mla­di iz sedmih razre­dov radovl j i ške ob­č i n e seznanjali z v o j a š k i m i v e š č i n a ­mi, je v celoti uspel. Največ točk je dosegel 2. vod osnovne š o l e Gor­je, drugi je bil 4., tretji pa 5. vod os­novne šo l e Rado­vljica. V kulturnem programu so se najbolje izkazali učenc i iz I,esc. — Foto: I). Dolenc

Posvetovanje madžarskih in naših strokov­njakov o pridobivanju urana

Primerjav ni bilo moč potegniti Škofja Loka, 2. junija — Strokovnjaki m a d ž a r s k e g a rudnika urana Mecsek in n a š e g a rudnika urana Žirovski vrh so na dvodnevnem posvetovanju govorili o dosedanjih i z k u š n j a h pri rudarjenju. V m a d ž a r s k e m rudarijo že 32 let, torej imajo dosti v e č i z k u š e n j kot v n a š e m , toda žal so bili š e bolj skrivnostni, kot so naš i strokovnjaki, dobrih primerjav ni bilo m o č potegniti.

v p r a š a n j e m , k i zadevajo nj ihovo delo, posvetovanje je potekalo v g e o l o š k i , r u d a r s k i i n predeloval­n i akc i j i .

Dvodnevno posvetovanje se je z a č e l o s p l e n a r n i m zasedanjem, k i je b i lo namenjeno tudi javno­st i , saj so ga napoln i le s p l o š n e teme o dosedanj ih i z k u š n j a h p r i rudar jenju in z n j i m povezani s k r b i za l judi i n okol je . V nada­l jevanju pa so s t rokovn jak i po­zornost posvet i l i p o s a m i č n i m

S i °venska kmečka zveza

Glasu množice ni mogoče preslišati , Ustanovi tev k m e č k e zveze«

k m e č k

S lovenske in Zveze s loven-

mlad ine je v seka toš u n n u J P ° m o m b n e j š i h le Slovoi P ° l i t i f n i h d o R o d k o v v

sceno ? V e niji . Krm-1,

in se

dogodkov v so »stopili na

organiziran, se Preden so i z p o l n i l i vse i -Prav ob to pa se s t rogi fonna l i sti najbolj spot ikajo " i za t r iu jejo, da zakon o d r u š t v i h vel ja *a vse in da za zdaj š e ne mo remo govoriti o s tanovsko pol i u č n e m o rgan i z i r an ju kmetov , c e š da se m o r a p r i nas v s a k a skupina l jud i , k i se želi o rgan i z »rati v d r u š t v o , pre to lc i Drek dolgih sk ih

1 , 1 zaple tenih birokrat. 0 D

P ° t l : l f U*'t i m o r a n a t a n č n o

s t a t m i e n D r o « r a , n d«!« "> Uradn' n u j m u n J dva tedna pred

° ustanovitvijo mor,, ja

vno najavi t i us tanovni zbor . . .Kmet je so precej teh po­ti z aobš l i , men i l i so (tudi v bo­j a z n i , da nj ihove pobude ne b i kdo zatolkel) , da je govorjenja že dost i in so j avno k m e č k o tr i­buno A l i mora kme t res le ubo­gati? n e p r i č a k o v a n o razg las i l i za us tanovni zbor S lovenske k m e č k e zveze in Zveze sloven­ske k m e č k e mlad ine .

Pa ne gre le za to, a l i zveza formalno obstaja ali ne (glasu L500 kmetov, k i so se / b r a l i na j a v n i t r ibun i , tudi formal i s t i ne morejo p r e s l i š a t i ) , bolj po membno je v p r a š a n j e , k a k š n o mesto bo dob i l a znotraj snciah s t i č n e zveze. V s e v e č je t i s t ih , k i meni jo , da zveza ne more delovat i kot d r u š t v o in da bi bi l za to organizaci jo , k i namera

va povezati interese celotnega s tanu, preozek o k v i r delova­nja. M o r d a bi b i l a za z a č e t e k š e najbolj sp re jeml j iva ideja, k i jo je bi lo m o g o č e s l i ša t i tudi na nedavni seji sveta za orga­niz i ranost , razvoj i n kadrov­sko pol i t iko pr i r e p u b l i š k i kon­ferenci S Z D L , č e š da bi bi lo t reba v r e p u b l i š k i s k u p š č i n i sprejet i poseben zakon o k m e č k i zvezi , zakon , k i bi dal p ravno jamstvo njeni samo­stojnost i , in o b l i k a m sodelova­nja v p o l i t i č n e m ž iv l jen ju . S i cer pa je del Jugos lav i je , kjer t rava demokra t i zac i j e raste p o č a s n e j e kot v S loven i j i , v sk rbeh , a l i ni k m e č k a zveza že ka r nova p o l i t i č n a s t r anka v n a š i r epub l ik i in če š e ni — al i se ne bo v to i z rod i l a .

C . Zap lo tn ik

N a p l ena rnem zasedanju so s t rokovn jak i r u d n i k a u r a n a Ži­rovsk i v r h spregovor i l i o bolj a l i manj znan ih s tvareh, na pr i t i ­ske j avnos t i o z i r o m a ekologov so j i h mora l i z las t i v zadnj ih le­t i h že v e č k r a t po jasn i t i , saj je r udn ik u rana poleg jedrske e lek t ra rne mesto, k a m o r ekologi zastavljajo v p r a š a n j a , k i zade­vajo uporabo j ed r ske energi je i n izpos lova l i mora tor i j . R u d n i k a u r a n a pa se do t ika tudi vse v e č raz i skav , saj s k r b i o njegovem v p l i v u na okol je z a k o n s k o pred­pisano redno spremljanje n ika ­kor ne morejo r a z b l i n i t i . Pove­da t i ve l ja le to, d a se bo poleg I n š t i t u t a Jože f Š t e f a n v m e r i t v i v p l i v a r u d n i k a na l judi in okolje vk l j uč i l a tudi podobna n e m š k a s t rokovna ins t i tuc i ja iz M u e n c h -na.

P r a v i h p r imer jav torej n i bi lo m o č potegnit i in posvetovanje je tako ostalo v mejah izmenjave zgolj r u d a r s k i h i z k u š e n j .

M . Volč jak

Zadovol jn i po s r e č a n j u v Mi l l s ta tu . O d leve proti desni gene­ra ln i k o n z u l Jugoslavije v Ce lovcu B o r u t M i k l a v č i č , p r e d ­sednica s lovenskega komiteja za m e d n a r o d n o sodelovanje Cvetka S e l š e k , zvezni sekretar za zunanje zadeve B u d i m i r L o n č a r in predsednik s lovenskega i z v r š n e g a sveta D u š a n Sinigoj . — Foto: J . K o š n j e k

V Bohinju pričakujejo uspešno turistično sezono

Bohinj ne bi smel zaostajati za Bledom

Ob t rd i tv i , da je Boh in j l ahko enakovreden B l e d u , da lah­ko boh in j sk i t u r i z e m ravno tako postane z n a n po svetu, š e da­nes m a r s i k d o o d k i m a z glavo. Neka j sto k v a l i t e t n i h postelj v ho te l ih i n lepa o k o l i c a p a č niso dovolj za razvoj , k i b i bohinj ­s k e m u t u r i z m u l ahko p r inese l t a k š n o slavo i n b i v Boh in j p r i ­pel ja l i n a j z a h t e v n e j š e goste iz vsega sveta.

T o d a boh in j sk i t u r i s t i č n i de lavc i so se odloči l i , da razvoja n j ihovega k ra j a i n okol ice ne bodo več p r e p u š č a l i n a k l j u č j e m . P o g u m j i m je dalo dejstvo, da se v B o h i n j v r a č a j o d o m a č i gostje (letos j i h je b i lo nekaj t i soč v e č kot lani) i n da v sezoni p r i č a k u j e j o tud i o k o l i 20 odstotkov v e č tu j ih gostov. K l j u b te­m u da so agenci jske cene za tuje goste p o v i š a l i za 20 odsto­tkov je zan imanje tujcev za Boh in j precej v e č j e od lanskega .

Seveda te š t e v i l k e niso n a k l j u č n e . L a n i so n a m r e č v B o h i ­nju adap t i ra l i hotel Be l l evue , zg rad i l i nov apa r tma j sk i objekt T r i g l a v v S t a r i F u ž i n i , d i sko teko v hote lu Jezero , n a m e n i l i precej pozornost i i zg radn j i č i s t i l n i h naprav, te dn i pa zak l ju ­ču j e jo tudi s prenovo hotela K o m p a s v R i b č e v e m lazu . T u d i o rgan iz i ranos t boh in j skega t u r i z m a se je sp remen i l a , saj so d o m a č i n i dob i l i d o m a č o gos t insko organizac i jo . K a r pa je š e posebno spodbudno, je dejstvo, da se B o h i n j c i spet v r a č a j o k t u r i z m u in da se m l a d i ponovno od loča jo za gos t inske pokl ice . T u d i o b č u t e k d o m a č i n o v , da j i h z a š č i t e n T r i g l a v s k i park ome­juje, se sp remin j a v resnico, da je pa rk t i s ta lepota, s katero se boh in j sk i t u r i z e m l ahko i n m o r a p o n a š a t i .

B o h i n j c i se spet zavedajo, da so s svo j im j eze rom, čudov i ­to okol ico , š t e v i l n i m m o ž n o s t i m za š p o r t i n rekreac i jo , l ahko v t u r i s t i č n i ponudbi š e k a k o enakovreden par tner B l e d u . Z ved­no zagotovljeno z i m s k o s m u k o na V o g l u , l ahko ponudbo Ble ­da tudi dopolnjujejo. Nj ihove š t e v i l n e t u r i s t i č n e p r i red i tve so z a n i m i v e tako za tuje in d o m a č e goste, kot n a k l j u č n e obisko­valce B o h i n j a . T r d n o p a so tud i o d l o č e n i , d a bodo z a s l u ž e n o t u r i s t i č n o b o d e č o n e ž o č i m p r e j s p r e m e n i l i v nagel j .

V . S t a n o v n i k

Zdaj tudi Selščica

D K 0 V N 0 S P E C I A L I Z I R A N A J U G O S L O V A N S K A P R I R E D I T E V — celovit prikaz jugoslovanskih dosež­

kov in seznanitev z novitetami na po-droč|U opreme in sredstev civilne za­ščite protipožarna zaščita

- medicinska, kemična zaščita transportna sredstva

- telekomunikacijski sistemi signalizacija

- demonstracije

•6 S E J E * | O P R E / M E 1 »

I N S R E D S T E V H

C I V I L N E Z 4 S C I T E |BB

K * A N J , 7. -10.6. '88

Pomor rib v Sori Železn ik i , 2. junija — »To je prava morija in kaj takega se v Se l šk i Sori š e ni zgodilo. Pred leti smo v naš i r ibiški d r u ž i n i že imeli pogin o« I Pod r oš t u do D a v š k e g a mostu in m a n j š e g a v Ž e l e z n i k i h od Teh­tnice navzdol. Sedanji pogin pa je, kot k a ž e , segel vse do Škofje Lo­ke, saj so popoldne ribe pobirali iz vode tudi v Soteski, ki je že na o b m o č j u sosednje r ib iške d r u ž i n e Sora Škofja l o k a . Š k o d a je ned­vomno velika, saj so poginile vse p o t o č n i c e , š a r e n k e in lipani, ki smo jih tudi vlagali. Š e večja pa je, ker je strup u n i č i l tudi vse rast­linske in Ž iva l ske organizme v vodi, ki so ribja hrana. Tri leta na­m r e č traja, da voda spet »oživi«, je v če tr tek z v e č e r povedal predsed­nik Rib i ške d r u ž i n e Že lezn ik i Anton Žbontar . (Več o zastrupitvi na zadnji strani).

V A Š B U T I K

T U R I S T I Č N I H

U S L U G

KOMPAS JUGOSLAVIJA

K O M P A S

L E T A L I Š Č E

B R N I K TEL.:22-347

@ < M 2 S S 3 S g E 0 I G l A S 2 . STRAN N O V I C E I N D O G O D K I Torek, 7. junija

TOMAŽ GERDINA

ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

Obdobje pragmatičnosti K o z a č n e t a veliki s i l i z m a n j š e v a t i obseg j e d r s k e g a i n moreb i t i

tudi drugega orožja , ko se ev ropske d r ž a v e povezujejo v eno v e l i k o skupnost, ko k takim p r o c e s o m tež i jo š e n i k o l i zadovol jn i i n na prepir vedno pripravljeni a r a b s k i r e ž i m i ( k r i v d a za n j ihovo t a k š n o vedenje ni zgolj njihova), l a h k o r e č e m o , d a se vodi te l j i d r ž a v po vsem svetu v tem trenutku o b n a š a j o n o r m a l n o .

Ker proces, k a k r š e n se zdaj odvi ja , n i d o k o n č e n , v e č e n i n u n i ­verzalen, ostajajo povsod š e spopadi , k o p i č e n j e o r o ž j a , nas i l je , stradanje in podobno, pa v e n d a r je era , v k a t e r i ž i v i m o , bolj kot kdajkoli naklonjena miru i n p o s k u s o m ož iv i tve gospodarstev i n s tem ž i v l j e n j s k e ravni.

Tako smo zadnje mesece p r i č e u m i k u sov je t sk ih enot iz A f g a ­nistana. T a strategija, to je p o p r e j š n j i dogovor m e d ve l e s i l ama , naj bi bila vzorec š e za druga k r i z n a o b m o č j a , venda r je v ide t i , da ve l i ­kima voditeljema za to zman jku j e č a s a i n da s ta p r i m a r n o zainte­resirana le za t o č k e dnevnega reda, k i se neposredno n a n a š a j o na njun p r o r a č u n in d r ž a v n i saldo. U m i k iz A f g a n i s t a n a tja s icer n i prinesel miru, se je pa i z okupac i je zadeva s p r e m e n i l a v d o m a č prepir.

Pred nedavnim smo v e l i k o p i s a l i o m i r o v n i h p roces ih v L a t i n ­ski Ameriki in prv ič po d o l g i h deset le t j ih se je dogajalo, da so vod i ­telji sprtih držav sedeli z a isto m i z o i n celo b i l i o k a k i zadevi ena­kega mnenja. Sestajajo se celo s and in i s t i i n pro t i r evo luc ionar j i . Arabske d r ž a v e so ob p a l e s t i n s k i vs ta j i z a č e l e k a z a t i z n a m e n j a spoznanja, da neenotnost š k o d u j e le n j i m s a m i m . M a g r e b s k e d r ž a ­ve celo n a č r t u j e j o odprav l jan je mej za l jud i i n tovore (vzor j i m je gotovo evropska skupnost). Č e p r i š t e j e m o š e poskuse in tenz ivne j ­š e g a balkanskega sode lovanja i n p r edvsem g r š k o - t u r š k e g a p r i b l i ­ž e v a n j a in na primer nekaj znan i l cev ta janja l edu m e d K i t a j s k o i n SZ, nas povsem u p r a v i č e n o l a h k o zajame nekaj o p t i m i z m a (če se­veda ignoriramo d o m a č e zadeve i n smo pozorn i samo na dogodke zunaj n a š i h meja).

Giotovo pa ne moremo m i m o dejstev, da na p r i m e r Pa l e s t i nc i š e vedno ž iv i jo pod okupac i jo , d a i r a š k o - i r a n s k i vo jn i , ko t k a ž e , š e ne bo kmalu konec, d a ostajajo p r o b l e m i K a m p u č i j e , S r i L a n k e , J u ž n e Afrike in lakote po v e l i k e m de lu č r n e cel ine , da š t e v i l n i d ik­tatorski sistemi ostajajo n a oblas t i , d a d r ž a v e , k i se otepajo z lako­to, govorijo o miru, pa vseeno raje kupujejo o r o ž j e kot živi la , č e na­š t e j e m o le nekatere p r i m e r e ne rac iona lnos t i .

Proces sve tovnega ta janja napetost i ža l n i i d e n t i č e n na p r i m e r ohlajanjem zemlje, ko so se po v u l k a n s k i h i z b r u h i h z a č e l e ustvar­jati za ž i v l j en je ugodne r a zmere . Z a pes imis te torej sedanje obdob­je pomeni kratek premor p red n o v i m i v e č j i m i i z b r u h i ego izma i n pod iv janos t i , za optimiste p a je z a č e t e k procesa, k i bo na svetovno oblast pripeljal r a z u m . Spodaj podp isan i sodi m e d prve .

T o m a ž G e r d i n a

Noč kratkih nožev P o d n a s l o v o m A l i se je v S l o v e n i j i res p r i p r a v l j a l v o j a š k i u d a r

v Poletu V l a d i m i r S p a s i č m e d d r u g i m p i š e , da i m a M l a d i n i n o l ans i ­ranje te teme l a h k o v e l i k o v e č j e p o l i t i č n e posledice od t i s t ih , k i j i h j e i z zva lo imenovan je M a m u l e za t rgovca s smrt jo. O m e n j a j avno v p r a š a n j e , objavl jeno v M l a d i n i , obeh u n i v e r z i t e t n i h konferenc L j u b l j a n e i n M a r i b o r a i n p r a v i , da odgovor s lovenskega republ i ­š k e g a k o m i t e j a za i n fo rmi ran j e na to v p r a š a n j e prav gotovo n i b i l j a s en i n podroben, ko t so zah teva l i š t u d e n t j e . In k a k š n e so posledi­ce? Č e so m o r a l i v o d i l n i s l ovensk i funkc ionar j i p r e p r i č e v a t i Z S L O i n ne le njega, d a nov ina r j i v S l o v e n i j i niso agentje C I A , potem bi b i l o l o g i č n o , da so to de l a l i , da bi se i zogn i l i n a p a č n i m reakc i j am. S o d e č po t i s t em, k a r v odgovoru R K za in fo rmi ran je n i d i r ek tno pi ­salo, se zd i , d a se je udar p r i p r a v l j a l .

P o d r u g i s t ran i p a je scenar i j uda ra n e l o g i č e n . Are tac i j e i n ek-sekuc i je naj bi n a m r e č i zvede l R S N Z Sloveni je , p o m o č J L A pa bi b i l a samo v s a m o z a š č i t i ( z a š č i t a ka sa rn , vo jakov i n v o j a š k i h for­maci j ) . V o j s k a ne b i hod i l a iz kasa rn , zato bi b i l za to akci jo pr i ­m e r n e j š i naz iv »pol ic i jski« i n ne »vojaški« udar .

T a r a z l i k a pa n i neb is tvena , ke r je R S N Z Sloveni je podrejen r e p u b l i š k e m u vods tvu . Č e b i i zvrš i l udar , bi to pomeni lo , da udar i zva ja r e p u b l i š k o vodstvo. J I . A pa je i n š t r u m e n t federacije, i n če b i i zved l a udar , b i b i l a to in t e rvenc i j a ostale Jugos lav i j e prot i Slove­n i j i , k a r b i nedvomno v p l i v a l o na porast s lovenskega nac iona l i zma i n s epa ra t i zma . Za to je tembolj neverjeten s a m scenar i j , k i naj bi s i g a z a m i s l i l i v g e n e r a l š t a b u v Beogradu .

N a i s t i s t r an i pa Pole t ob jav l ja p r i spevek D a v i d a T a s i č a pod n a s l o v o m S l u t n j a , s lu tn ja , v ka te rem navaja , d a je te dn i s s loven ske par t i j ske konference p r i š l a in fo rmac i j a , da se š i r i jo govorice o tem, d a se p r i p r a v l j a v o j a š k i udar i n da je v e č j e š t e v i l o l judi na se z n a m u za aretaci jo . T a s i č p r av i , da je ta in fo rmac i j a č u d n a , saj n i t i ne pojasnjuje n i t i ne d e m a n t i r a , pa tudi ni povsem jasno, k a k š n a je n jena funkc i j a . Nadal ju je , da je nekaj pred tem po L j u b l j a n i k r o ž i l s t enogram, baje s seje C K Z K J 29. 3. 1988 in T a s i č ga v nada l j evan ju c i t i r a . Z a k l j u č u j e , da ni jasno, kdo je govor i l besede na s t enogramu, d a pa l ahko s lu t imo. Prav tako ni jasno, kako se je po­j a v i l s t enogram, pa prav tako l ahko s lu t imo. T u d i ni jasno, / t ikaj je t ako resen o rgan , kot je R K za in formi ran je , ob jav i l tekst, k i de m a n t i r a govor ice z ul ice , l a h k o pa vendar tudi to s lu t imo.

mmmsmEUGLAS Ob 35 — letnici izhajanja je k o l e k t i v t i o ren j skega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice G o r e n j s k e g a glasa so o b č i n s k e konference S/1)I Jesenice, Kranja, Radov l j i c e , š k o f j e Poke i n T r ž i č a

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje G l a s K r a n j , t i ska L j u d s k a p rav ica Ljubljana

Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: B o r i s B a v d e k

Gorenjski glas urejamo in p i š e m o : Š t e f a n Žargi (glavni urednik in direk­tor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednicu), J o ž e K o š n j e k (notranja politika, špor t ) , Marija Vo lč jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zulur (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), l-eu Mencinger (kultura), Helena J e l o v č a n ( i z o b r a ž e v a n j e , iz š o l s k i h klopi, Škof ja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (ra/.vedrilo. .lese n i č e ) , Danica Dolenc (tradicije NOB, naš i kraji, za doni in d r u ž i n o ) , Sto-Jan Saje ( d r u ž b e n e organizacije in d r u š t v a , S L O IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), D u š a n Humer (šport ) , Vi lma Stanovnik

St ž i č , turizem). Vine B e š t e r (mladina, kultura), Franc Perdan m Gorazd nik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc U r o š lli/.jak

( t e h n i č n o urejanje) in Marjeta V o z l i č (lektoriranje).

N a r o č n i n e za 1. polletje 15.000 d i n .

Naslov u r e d n i š t v a in u p r a v e : K r a n j , M o š e Pi jadeja I - T e k o č i račun pri S D K 51500 603 - 31999 T e l e f o n i : d i r e k t o r i n glavni urednik 28 463, n o v i n a r j i i n odgovorna u r e d n i c a 21 860 in 21 - 835, ekonomska p ropaganda 23 - 987, r a č u n o v o d s t v o , n a r o č n i n e 28 - 463, mali og las i 27 960. Č a s o p i s je o p r o š č e n p r o m e t n e g a d a v k a po p r i s to jnem mnen ju 421 -1/72.

u r e d n i š t v o t e l . 2 1 8 6 0

Študentje izrekajo nezaupnico Jesenice , 6. j u n i j a — V k l u b u š t u d e n t o v n a J e sen i cah so o d p r l i

svojevrstno p r i t o ž n o kn j igo , v ka te r i š t e v i l n i podp i san i š t u d e n t j e i z ­rekajo n e z a u p n i c o o b č i n s k i konfe renc i Z S M S Jesenice

M i n u l i petek, 3. j un i j a , so v k l u b u š t u d e n t o v Jesen ice jeseni­šk i š t u d e n t j e odpr l i p r av svoje­v rs tno p r i t o ž n o kn j igo i n v njej z b r a l i š t e v i l n e podpise, s ka te r i ­m i p o s a m e z n i k i i z reka jo neza­upnico de lu i n ak t ivnos t i obč in ­ske konference Z S M S Jesenice .

J e s e n i š k i š t u d e n t j e so n a d s v o j i m i podpis i o nezaupn ic i ob­č i n s k i konferenc i Z S M S Jesen i ­ce zap i sa l i : •

» D e l o o b č i n s k e konference je m l a č n o , neak t ivno ; k a ž e se pre ­v e l i k a pasivnost ; o b č i n s k a k o n ­ferenca se sp loh ne z n a a l i n o č e o d z v a t i n a p e r e č e p rob l eme t a ­k o m l a d i h kot vse d r u ž b e ; take organ izac i j e zares ne potrebuje­m o ; n i je č u t i t i i n t ako dal je .«

V pogovoru p a so n a m š t u d e n ­tje, k i so se z b i r a l i ob v e č e r n i h u r a h v k l u b u š t u d e n t o v , poveda­l i , d a a k c i j a n i k a k o r n i p lod za­mere a l i nes t rpnos t i posamezn i ­kov, t e m v e č so se zanjo odloči l i po t eh tnem i n t emel j i t em p r e m i ­s l eku . O b č i n s k i konfe renc i za­meri jo , da se ne z n a a l i n o č e

us t rezno povezovat i z republ i ­š k o konferenco i n s led i t i n j e n i m a k t i v n o s t i m , da na Je sen i cah sp loh n i odz iva na nekatere po­t rebne akci je M l a d i n e , d a se v o b č i n s k e m pros toru ne ču t i , da za d a n mlados t i n i o r g a n i z i r a l a k a k r š n e k o l i že manifes taci je a l i p r i red i tve , s katero b i opozor i la n a prob leme m l a d i h . Š t u d e n t s k i k l u b propada.. .

J e s e n i š k i š t u d e n t j e tud i odlo­č n o zahtevajo, da se deprofesio-na l i z i r a jo vse funkci je v obč in ­s k i konferenc i Z S M S . P rav i jo , da j e s e n i š k a m l a d i n a t r eh p l a č a ­n i h , redno zapos len ih delavcev na s e d e ž u o b č i n s k e konference ne potrebuje i n da se v pr ihod­nje morajo oprav l ja t i funkci je p r e dse dn ika i n sekre tar ja ama­tersko.

J e s e n i š k i š t u d e n t j e s svojo ne­zaupnico odpirajo resno razpra­vo o de lu i n ak t ivnos t i j e s e n i š k e mlad ine , p redvsem pa o profe­s iona l i zac i j i m l a d i n s k e g a funk-c iona r skega kad ra .

D. Sedej

Teden solidarnosti 25 let m i n e v a od ka tas t rofa lnega pot resa v m a k e d o n s k e m g l a v n e m mes tu , 25 let o d k a r je obnova S k o p j a ob p o m o č i l j u d i i z d o m o v i n e i n tuj ine pos ta la s i m b o l t r ad i c iona lne so l ida rnos t i v J u g o s l a v i j i . O d 1. do 7. j u n i j a je b i l teden so l ida rnos t i .

Jutri seja občinske kandidacijske konfe­rence

Trije kandidati Radovl j i ca , 3. j u n i j a — Delega t i o b č i n s k e kand idac i j ske

konference bodo n a j u t r i š n j i seji s t a j n i m g lasovan jem obl iko­v a l i l is to kandida tov z a p redsedn ika r a d o v l j i š k e o b č i n s k e s k u p š č i n e . Z a kandfca ta bo(do) d o l o č e n ( i ) t i s t i , k i bo(do) do­b i l i ) t ret j ino glasov n a v z o č i h . K a n d i d a t i so za zdaj t r i je , C i r i l A ž m a n , M a r k o B e z j a k i n M a t i j a M a r k e l j , s icer p a i m a vsak delegat o b č i n s k e kand idac i j ske konference p rav ico predlagat i na seji nove kandida te . P red log je sprejet, če ga podpre vsaj č e t r t i n a n a v z o č i h . • C i r i l A ž m a n (1936) i z L j u b n e g a je po p o k l i c u s t ro jn i tehnik

i n je zapos len ko t p redsedn ik občin­skega sveta Zveze s i n d i k a t o v Radovl j i ­ca . P r e d p r e v z e m o m funkci je v sindi­k a l n i o rgan izac i j i je b i l vodja enega od tozdov v V e r i g i . J e p redsedn ik s k u p š č i ­ne k ra jevne skupnos t i L j u b n o , delegat d r u ž b e n o p o l i t i č n e g a zbora , delavec v s a m o u p r a v n i i n t e r e sn i skupnos t i za vars tvo pred p o ž a r i i n v r a z n i h stro­k o v n i h i n s a m o u p r a v n i h o r g a n i h . • M a r k o B e z j a k (1941) iz Radov l j i ce je po p o k l i c u d i p l o m i r a n i e l e k t r o i n ž e n i r i n zapos len ko t d i r e k t o r U p r a v e za d r u ž b e n e p r i h o d k e S O K r a n j . J e vodja delegacicje k ra jevne skupnos t i Rado­v l j i c a z a zbora k r a j e v n i h skupnos t i ra­d o v l j i š k e s k u p š č i n e i n vodja skupine delegatov iz r a d o v l j i š k e o b č i n e za zbor o b č i n r e p u b l i š k e s k u p š č i n e . • M a t i j a M a r k e l j (1935) iz Radovl j ice je po p o k l i c u d i p l o m i r a n i sociolog i n je zapos len ko t d i r e k t o r K o m u n a l n e g a gospodars tva R a d o v l j i c a . V k l j u č u j e se v delo d r u ž b e n i h o rgan izac i j i n d r u š t e v i n v poslovno z d r u ž e n j e k o m u n a l n o s tanovanjskega gospodars tva ter v de­lega t sk i s i s t em v k r a j e v n i skupnos t i in v o b č i n i .

C. Z.

Postopno zgra jen s i s t em sol i ­da rnos t i za v e č j e na ravne nesre­če ter n a m e n s k o i z l o č a n j e de la sredstev iz osebn ih dohodkov or­ganizac i j z d r u ž e n e g a dela o m o g o č a n u đ e n j e sol idar­nostne p o m o č i . L e l a n i je n a š a r e p u b l i k a z d r u ž i l a o k o l i 13,5 m i ­l i j a rd d inar jev sredstev za ta na­m e n . Po t reba po n j ih je, ža l , ob pogost ih n a r a v n i h u j m a h i n ne­s r e č a h zelo v e l i k a . P r e d l a n i smo za odpravl janje posledic neur ja v 20 s lovensk ih o b č i n a h po rab i l i 4 mi l i j a rde dinar jev, l an i pa 7,5 m i l i j a r d za neur ja s točo , ž led i n p lazove v 12 s lovensk ih o b č i n a h ,

p r edvsem za š k o d o v kmet i j ­s tvu, gozdars tvu, n a cestah i n stanovanj s k o - k o m u n a l n i h ob­j e k t i h . K temu je t reba p r i š t e t i š e 66 mi l i jonov d inar jev za sani­ranje r u d n i k o v Idr i ja i n M e ž i c a ter 650 mi l i jonov sol idarnostne p o m o č i d r u g i m r e p u b l i k a m i n K o s o v u .

K o o r d i n a c i j s k i odbor za razv i ­janje i n uvel javl janje socia l i s t i ­č n e so l idarnos t i p r i predseds tvu R K S Z D L Sloveni je letos oce­njuje, k a k š n i so rezul ta t i l anske sol idarnostne akci je za Pomur je i n d ruga o b m o č j a , k i j i h je p r i za ­dejalo neurje s točo . L e prek

R d e č e g a k r i ž a je b i lo z b r a n i h 114 mi l i jonov d inar jev prosto­v o l j n i h p r i spevkov , k i j i h je 15 o b č i n s k i h organizac i j R d e č e g a k r i ž a na o g r o ž e n e m o b m o č j u razde l i lo 364 najbolj p r i zade t im d r u ž i n a m .

Ob tednu so l idarnos t i t e č e vr­sta akc i j : 26. ma ja je b i l a v vseh k r a j e v n i h skupnos t ih t radicio­n a l n a z b i r a l n a akc i j a R d e č e g a k r i ž a . P r v i poda tk i k a ž e j o , da so zbra l i o k o l i 150 ton ob lač i l , v ce­lot i zbranega pa je bi lo o k o l i 400 ton. T u d i 16. sejem sredstev i n opreme za c iv i lno z a š č i t o v K r a ­nju š t e j e j o v sk lop dogajanja ob tednu so l idarnos t i , t ra ja l pa bo od 7. do 10. j un i j a . 4. j un i j je dan krvodaja lcev. Ob le tošn j i 35-le-tn i c i zbirajo dodatna sol idarno­

s tna s reds tva z doplačilnj i 1 1 ! p o š t n i m i z n a m k a m i , vozovnic*' m i i n v s t o p n i c a m i n a r a z l i č ^ p r i red i tve . K o o r d i n a c i j s k i odb° za so l idarnos t poz iva , naj 1JU"L. sodelujejo v teh sol idarnostn 1 ' 1

akc i j ah , č e p r a v se pojavljajo z*' stoji v dograjevanju d ružbeneg* dogovora o n a č i n u uporabe 1 uprav l jan ja s s reds tv i solidarn 0 " sti i n č e p r a v ljudje u p r a v i č e P 0

dvomi jo v u č i n k o v i t o s t sedanj 6" ga s i s t ema so l idarnos t i . Vseenfj k a ž e to sol idarnos t negovati j I sodelovanju i n s o o d l o č a n j u

lju­d i , k i denar pr ispevajo . Koord> nac i j sk i odbor za sol idarnost • d i poudar ja , d a je t reba bol] e

sk rbe t i za p r e p r e č e v a n j e nar** n i h n e s r e č i n z m a n j š a t i možno* 1

za n j ihov nas tanek.

Škofjeloški učitelji (spet) nezadovoljni

Poldrugi mesec zaostajanja prekratek za jezo Škof ja L o k a , 5. j u n i j a — A n a l i z a usk la jevanja l a n s k i h o sebn ih dohodkov v d r u ž b e n i h de­j avnos t ih s p l a č a m i v gospodars tvu š k o f j e l o š k e o b č i n e je b i l a p redvsem orodje za debato v o b č i n s k e m odboru s i n d i k a t a delavcev vzgoje i n i z o b r a ž e v a n j a o l e t o š n j i h u č i t e l j s k i h p l a ­č a h .

Ško f j e lo šk i o s n o v n o š o l s k i uč i te l j i so nedvomno tudi za rad i svoje u s p e š n e glasno­sti že od 1979. leta, k i ve l ja za leto n a j v e č j e usk la jenos t i negospodars tva z gospodar­s tvom, pr i v r h u s lovenske p l a č i l n e lestvice; zasedajo mesta od t r i do še s t , medtem ko so škof j e lošk i de lavci iz gospodars tva na po­dobni les tvic i na 15. do 25. mestu .

Letos ap r i lu in maja so u č i t e l j s k e p l a č e v š k o f j e l o š k i h osnovn ih š o l a h spet neko l i ko p r e v e č zaostale za gospodars tvom, kjer so ponekod zaradi g r o ž n j e z amrzn i t ve dobe­sedno podivjale, zato pa bo kar t re t j ina za­pos len ih mora l a glede na in te rven tn i zakon denar v r a č a t i . Uči te l j i opominjajo , da sta apr i l in maj sploh že vrs to let najbolj pro­b l e m a t i č n a meseca; ravno ko je v š o l a h naj­v e č dela i n je napetost pred i z t ekom š o l s k e ga leta n a j v e č j a , p l a č e uč i t e l j ev najbolj zao­stajajo za p l a č a m i v gospodars tvu. To je go­tovo razvada p remalo pogumne ocene rast i , k i tepe uč i t e l j e v ško f j e lo šk i obč in i , drugje

pa ne. Svojo slabo voljo so uči te l j i iz škof je­l o š k e mestne šo le i z r aža l i celo z g r o ž n j o p r a z n i h s p r i č e v a l . R a z e n tega so š t ev i l n i uč i te l j i p r e p r i č a n i , da b i b i l i na b o l j e m , . č e b i bi le p l a č e enotne v r e p u b l i k i , podobno kot za srednje šo le , ne pa odvisne od u s p e š n o s t i gospodarstva m a t i č n e o b č i n e , p r i č e m e r pa, žal , ne znajo i z r a č u n a t i , da bi b i l i na ta na­čin prav v Skofj i L o k i med najbolj pr izade­t i m i o z i r o m a p r i k r a j š a n i m i . Č e že je zaosta­janje res neko l i ko p reve l iko ap r i l a i n maja, ga v nas lednj ih mesec ih vselej u s p e š n o na­doknadi jo .

K n do dva meseca zaostajanja sta vseka­kor p r e k r a t k a za hudo jezo uč i t e l j ev , so pre­p r i č a n i tudi v Občinskem odboru, k i sprem­lja u r e s n i č e v a n j e d r u ž b e n e g a dogovora o del i tv i osebnih dohodkov. T u so b i l i v oceni rast i gospodars tva za pet mesecev, k i r e ž e tudi k r u h negospodarstvu, letos še posebej prev idn i , p r e p r i č a n i , da je bolje sprost i t i re­zervo, če bi b i la ocena p r en i zka , kot na hi­

tro za tegni t i vaje t i . T o se prav l ahko zgo4 saj in formaci je iz S D K o izp lač i l ih o s e b n i dohodkov prihajajo z v e č m e s e č n o zamud 0 ' V p r a š a n j e je, a l i bo ob l juba S D K , da bo r * sti poslej s p o r o č a l a vsak mesec, res držal*"

V ponedel jek, 6. j u n i j a , bo o b č i n s k i 0° bor za u r e s n i č e v a n j e d r u ž b e n e g a dogovor s k u š a l č i m b o l j zg lad i t i zaostajanje osebj 1 1

dohodkov v negospodars tvu za gospod* s tvom. Ž e zdaj pa daje j asno vedet i , da P' če , k a k r š n e dovoljuje za d r u ž b e n e dejavfl sti nov in te rventn i z akon , gotovo ne bo m o g o č e zarad i omejene celoletne «** skupne porabe. V njej letos ne bo valor* 2 . cij glede na inflaci jo, p r edv idoma podivj* mate r i a ln i s t r o š k i pa bodo tudi uč i te l j* odtegni l i d o b r š e n kos p o g a č e , za rad i č e s

bodo n a j b r ž t e ž k o (brez o k r n i t v e prog1" mov) o h r a n i l i s t ik z gospodars tvom.

P redsedn ica odbora s i n d i k a t a de luvc^ vzgoje in i z o b r a ž e v a n j a Se ly Š u b i c s t ' L zavze la za v e č j e dostojanstvo, strpnost a n g a ž i r a n o s t uč i t e l j ev pr i r e š e v a n j u l a s t r ! ' r

problemov v d r u ž b i , za ka r je s ind ika t g o 1 ^ vo najbolj p r i m e r n o mesto. „

H . Jelove**

P r o g r a m i s o , k a j p a d e n a r Je ž e tako, d a s m o p r i p r a v l j e n i p r i s e č i n a t r ž n e in e k o n o m s k e z a k o ­nitosti , h k r a t i pa bi r a d i o b d r ž a l i vse, k a k o r je zdaj: iste p r o i z v o d n e p r o g r a m e , e n a k o š t e v i l o z a p o s l e n i h , n e o k r n j e n o d r u ž b e n o » p o r a ­b o « , d o h o d k e , k i bi z a d o š č a l i kaj v e č kot za p r e ž i v e t j e . . . V e n d a r k a ­ž e , d a vsaj n a z a č e t k u , ko se u č i m o t r ž n e g a gospodarjenja , obojega ne bo m o g o č e imet i .

Ne zavedamo se, k a k š n e posledice utegne imet i ta prehod: mot­rile v poslovanju de lovnih org uii/.ai i j , k i delajo n e n a č r t n o in po sta i ' M i . več o d v e č n i h delavcev, n e z m o ž n o s t zapos lovanja nov ih , motnji« v l i k v i d n o s t i , t e ž a v e pr i i z p l a č e v a n j u plae, več delavcev, k i le od pla­t i ne bodo mogl i ž ive t i . . .P rav i jo , da bo gospodarstvo, k a k r š n e g a ho-eemo, ž ive lo le, č e bodo tudi delavci / a to. K e r pa teh zgolj s poziva­njem k d r u ž b e n i zavest i ob prazn i sk led i ni več m o g o č e pretentat i , je t reba m i s l i t i na to, k a k o j i h mot iv i r a t i . M n o g i m , kol r e č e n o , p l ača ne zagotavl ja več socia lne varnos t i , s icer pa ga borne denarje deluv ci tudi ne bodo hotel i š e bolj trdo delati. Odtod tudi novi p rog rami zagotavl janja socialne varnos t i , k i naj ub luž i jo negat ivne u č i n k e so­c ia lne napetosti.

Soc ia lo sicer i m a m o , dolga leta je ka r dobro funkc ion i r a l a , da nes pa se j i . kot vsem d r u ž b e n i m dejavnos t im, majejo tla pod noga m i . T u d i tej / v r s t i d r u ž b e n e »porabe« v s e m o g o č i in te rventn i ukrep i z m a n j š u j e j o m a n e v r s k i prostor č e p r a v ima neznansko v e č dela . je

gmotno vse bolj omejena. Že zdaj je, den imo, vsak š e s t i p r e b i v a l ^ S loven i j i na njenih p leč ih , odvisen vsaj od ene soc ia lne pomOČ'-K r a n j u so, v ta n a m e n lan i na p r i m e r porabi l i skoraj tr i m l i j a r d e ^ narjev. Kot so s l ikov i to p r i k a z a l i s t rokovn jak i k r a n j s k e g a centr*^ socialno delo, je to to l iko , kot č e bi se tristo zapos len ih v neki oe

v n i organizaciji odrek lo v sem svo j im dvana j s t imn p l a č a m . P 1 * ' ^ ^ vati pa je, da se bo soc ia lna s l i k a š e zaos t r i la . Do k o n c a leta nap°^i dujejo v S l o v e n i j i od pet do osem t i soč delavcev, k i bodo tehnolo ^ p r e s e ž e k , sedem t i s o č i m bo t reba najti novo zaposl i tev in j i h p r t > p l i f i c i ra t i , dese t ina vseh zapos len ih dela v de lovn ih organizaci ja / 1 ' Imajo izgubo, do konca leta napovedujejo 2,3 odstotno odkr i to ^ ^ poselnost. V vseh teh š t e v i l k a h se skr iva jo ljudje, bodoč i kand> > na .p i sku soc ia ln ih p o m o č i . O b tem n a m dejstvo, d a je s is tem d , r

bonih p o m o č i neurejen, da se socia lne p o m o č i ponekod n e k o " tj, rano razsipajo, da je pri n j ihovem dodel jevanju vrs ta nedos i.-z n e u p o š t e v a n o sivo ekonomi jo vred, ne pomaga kaj dost i . Ure , 1 tega s i s tem. 1 bi n a j b r ž res p r ines la nekaj p r i h r a n k a , vendar *°'< f m ubozna le -.uradi teh drobnar i j .le p o s l e d i c i revnega gosP^tT stva. Naj bodo p rog rami š e bolj č l o v e k o l j u b n i , če ni denar ja , s *. 0 j i * ' jo kot dek la rac i j a . R a z n i s k l a d i , k i j ih obl ikuje jo v s i l i razmer , O^je" iz s i n d i k a l n e č l a n a r i n e , vzajemne p o m o č i ali skupne porabe / ; ' ^ vanje n a j h u j š e mater ia lne o g r o ž e n o s t i , so l ahko le » g a s i l s k a "k IV.iva r e š i t e v se s k r i v a v z d r a v e m gospodarstvu.

I) '/. t/

'Torek, 7. junija 1988 3. STRAN OTSSESSS^GLAS

jjvajset let sodelovanja kranjske Save s Semperitom in Volksvvagnom

Zahteve so izjemne, marsikdaj nas strese t fa!?|' 3. junija — Dvajset let je minilo, odkar je kranjska tovarna Sava navezala poslovno

nmčne stike s Semperitom, ki danes sodi v koncern Continental, in z a č e l a dobavljati av-Oiobilske gume znani avtomobilski tovarni Volkswagen. Lahko r e č e m o , da je p r a v o č a s n o topila v dobro evropsko d r u ž i n o , v kateri ni lahko obstati, zahteve so izjemne, marsikdaj

strese, je v pogovoru dejal glavni direktor Save V I L J E M Ž E N E R . Toda, t a k š n e poveza-* odpirajo perspektive, že zdaj se dogovarjajo o sodelovanju v naslednjem desetletju.

n a d rug i pa nezahtevnega za drugega. P r i nas p rav imo , ne vemo, k a k š n o i m e bo dobi­l a su rova guma, z is tega stroja gre v dva k a ­lupa , v p r v e m dobi ime Semper i t , v d r u g e m Sava .«

Zakaj?

»So ob nedavnem obisku Volksaragnovi pred­stavniki povedali, kako so zadovoljni z vašimi iz­delki?«

» P r e d p r eds t avn ik i Gospoda r ske zborn i ­ce so i z j a v i l i , d a S a v a v t em pogledu n i p rav n i č d r u g a č n a kot ka t e r ako l i druga ev ropska f i r m a , r e k l i so, n i č v e č pa tud i n i č manj te­ž a v n i m a m o z njo, k a k o r s ka t e roko l i drugo evro~cko tovarno. «

»To je pohvala?

» S e v e d a , so pa ost r i , k a k o r h i t ro najdejo n a p a k o . «

velai? s S e r n P e r i t o m in nato Volksvvagnom ste na mu?. P r e d d v a i s e t i m i l e t i > k a i Je botrovalo te-

•So trdi pogajalci?«

. » š e s t d e s e t a le ta so b i l a t e ž k a , podobna * n a š n j i m . M a n j k a l o je mate r i a la , s p r a š e -

dn!l S m ° S e ' D o m o s e d e l a n a l i n e v e č . i s k a l i ^ e l a v n e posle. T a k o smo p o i s k a l i Sempe-t ' S o r a z m e r n o h i t ro nas je oceni l kot tehni-l ^ . 0 . in t e h n o l o š k o sposobne osvoj i t i gumo, v, 1 e b i la k o l i č i n s k o d o m i n a n t n a na potni-je V O z i ) - u v E v r o p i . Pose l s Volksvvagnom ^ n n a t o p r v i več j i i zvoz Save.«

"Semperit je Savo poznal izpred vojne, je po-^ M u r i i to?«

»Malo pred""***." J e z e p r ipomoglo . Semper i t je b i l , v ° J n o las tn ik tovarne, ne v e m natan-

iT' d a

de n n! e c * v o j n o pa jo je, k a k o r na vseh zase-C<w 0 z e m l j i h , p revze la n e m š k a f i r m a

u n t l n e n t a l . «

katerega leta je p r i š l a v njegove roke, je b i l a nekaj let pred vojno njego­

vanje se je začelo z dodelavnimi po-

a j --"trat n a m je š lo p redvsem za ma te r i ­j e ' V e n d a r pa pogodba s S e m p e r i t o m n i b i l a

z n j i h o v i m t e h n o l o š k i m znan jem smo °Polnili n a š e i n z a č e l i i zde lovat i d iagonal -e gume, ka r n a m je n a z a č e t k u p o v z r o č a l o e ' i k o t e ž a v , m u č i l i smo se z ma te r i a l i in

P°stopki, k i so danes s a m o u m e v n i . Seveda J | snio zelo p o v e č a l i obseg proizvodnje in i g ? d u k t i v n o s t i , sodelovanje p a je ž e leta tih i P . r e r a s ' 0 v skuDno n a l o ž b o . Po dvaise-t\e i s m o v dokaj e n a k o p r a v n e m po loža ju , n

l e na t rgu, delo si d e l imo tud i v razvoju , Vof1 s * r ° k o v n j a k i so sposobni prevze t i raz-S t^ne naloge, b o m r e k e l k a r za koncern , n i -io i° torej več povsem podrejeni , zato n a m

seveda p a je t reba trdo de la t i .« ,

lahko rečemo, da je Sava pravočasno lave,! v d o b r o evropsko družino, brez t akšne ^ i ^ P ^ j e j l a n e s težko preživeti?«

je p ^ 8 o l u t n o - A v t o m o b i l s k a indus t r i j a da-' i u r j i e

2 S o d ° b n e m u ž iv l j en ju , Volksvvagnovi W C e

s . ° n a r n zdaj p r ipovedoval i , k o l i k o de-i e ^ e v i i v i o d av tomobi la , ka r je prav never­na,. ° ; . p ° g l e j t e , V o l k s w a g e n samo v N e m č i j i Po v

1 0 t , s ° č voz i l dnevno, tovarne pa i m a r ^ v ' S e m 8 v e t u - S a m !e sestavl ja voz i l a in r a n . 1 ] a motorje, zanj de la n e š t e t o koope-^ v i t ^ i • K e r J e k o n k u r e n c a v e l i k a , je do do-do t e h n i č n o iz jemno zahteven. T u d i s t r p ^ ' z a h t e v e so iz jemne, mar s ikda j nas ' n termni^' t 0 d v i 8 a s p l o š n o raven t ehn ike d e l o v , i ° g I J e v n a s i t ovarn i , saj ni m o č iz-

v a U zahto„«;u : . . j _n ' * i z a h t e v n i h i zde lkov za enega kupca ,

»Težko je to r eč i , v zahodnem svetu, k jer imajo res t r ž n o gospodarstvo, zelo strogo lo­či jo, kdo prodaja i n kdo kupuje. Z a e n k r a t nas akceptirajo, to je b i lo ob tej p r i l o ž n o s t i j a sno povedano, pogodba s S e m p e r i t o m ve­lja do leta 1996, i m a m o pa že p isno zagotovi­lo, da bo p o d a l j š a n a . Torej l ahko r a č u n a m o na nadal jne dobave .«

»Že zdaj se torej dogovarjate o sodelovanju v naslednjem desetletju?«

» S e v e d a , n a j n o v e j š a n a l o ž b a v tovarno av topnevmat ike , k i je v r e d n a 70 m i l i j a r d d i ­narjev, pa bo njena i zvedba t ra ja la nekaj let, bo prave u č i n k e daja la š e l e v nasled­n j em desetletju, ne m o r e m o vendar inves t i ­ra t i s sumnjo, da nas bo tedaj nekdo odklo­nil.«

•Tako boste preskočili leto 1992, o katerem pri nas zdaj toliko govorimo?«

»Ne vem, k a k o s i ga preds tavl jamo, p redsedn ik Š i n i g o j je na spre jemu dejal , da ne ž e l i m o b i t i n i t i i zven , n i t i ne n a robu, am­pak v E v r o p i . Toda , kako?«

»V Savi že veste kako?«

» M a r s i k d je hudo, ko i m a m o volksvva-gnovce na g lav i . Toda , v r azv i t em svetu je f i r m a m docela jasno, k a k o zakon šči t i po­t r o š n i k a , z las t i v p rodukc i j ah , k i l ahko ogrozi jo ž iv l jen je , odgovarjajo za vsak posa­m e z n i del t e h n o l o š k e g a procesa, o t em ob­stajajo evidence, k i jasno povedo, kdo in ko­l iko je odgovoren p r i moreb i tn i o k v a r i . T u d i p r i nas i m a m o t a k š n o t e h n o l o š k o d o k u m e n ­tacijo, k i jo seveda nekdo p o d p i š e , h r an i t i jo m o r a m o deset, enajst let. K u p e c si že s po­godbo zagotovi , da pr ide v kontrolo , pregle­da vse, od surovine naprej , nap rav i zap i sn ik i n č e n i vse v redu kaj hi t ro l ahko i z g u b i š status dobavi te l ja . Z a nas so kontrole l ahko de l ika tne , ker de lamo tudi z d o m a č i m i suro­v i n a m i , p r i nas pa š e n i smo tako d a l e č , da bi l ahko tudi m i u s p e š n o zak l juč i l i t a k š n o kont ro lo , zaenkra t n a m n a š i par tner j i to š e to le r i ra jo .«

»Sava je velik izvoznik, nenehno pa se borite za status aktivnega izvoznika?«

»V tuj ino p rodamo p r i b l i ž n o polovico iz­de lkov , od tega 90 odstotkov na Zahod , oce­njujemo, da j i h š e 10 do 15 odstotkov po­sredno, z av tomobi l i , čevlj i , belo t ehn iko i td . K o l i č i n s k o smo torej p r e t e ž n i i zvozn ik , do­hodkovno pa se nenehno bor imo za status ak t ivnega i z v o z n i k a , na z a č e t k u leta i n tja do polletja n a m to uspeva, nato pa n a m sa­pa pojen ja .«

»Ne za rad i upadanja izvoza , p r e d v s e m za rad i pr ispet ja p lač i l . P r o b l e m a t i č n e p a so tud i dobave d o m a č i h su rov in , n a z a č e t k u le­ta p l a n i r a m o npr . uporabo s i n t e t i č n e g a kav­č u k a iz Zren jan ina , m e d le tom p a p r a k t i č n o ugotavl jamo, da p r iha j a iz r a z l i č n i h razlo­gov do p o m e m b n i h izpadov dobav. T a k o n a m izpadajo dobave, tud i d r u g i h mater ia ­lov, k i j i h n i m o č nadoknad i t i , saj teh pro­b lemov ne moremo p r e m o š č a t i z v e l i k i m i za logami , kdo p a j i h bo f i nanc i r a l . Č e b i lah­ko dob i l i mater ia le , k i b i j i h po t e o r e t i č n i m a t e r i a l n i b i l a n c i l ahko i n k e r jugos lovan­s k i i zde lova lc i l ahko narede dovolj uporab­nega i n za ka r se l ahko z n j i m i tud i dogovo­r imo , da bomo dob i l i , po tem b i b i l a S a v a a k t i v n i i zvozn ik . P o t e m b i l ahko 60 odsto­tkov mate r ia lov p r i š l o z Zahoda , 40 odsto­tkov pa iz d o m a č i h v i rov i n V z h o d a , ke r pa to n i 60, m a r v e č 70 odstotkov, status neneh­no lov imo. R a z m e r j a p a p r i tako v e l i k e m iz ­v o z u s š e v e č j i m i z v o z o m seveda ne more­mo poprav i t i . «

»Predelava kavčuka je edina industrijska ve­ja na Gorenjskem, v kateri proizvodnja občutno ne upada?«

»Zard i izvoza , d o l g o r o č n e pogodbe ima ­mo, zato n i smo tako p o d v r ž e n i n ihan j em. S p l o h p a je p o t n i š k a g u m a zdaj v svetu ko­n junk tu rna , v e č t e ž a v je s tovorno pnevma­t iko , s i nusna n ihan j a se p r i n j i ju n e k a k o iz­ravnavajo, m i pa izdelujemo obe. N a doma­č e m t rgu pa se seveda pozna i zpad B o r o v a , n a j v e č j e g a izde lova lca tovorne pnevmat ike v Jugos l av i j i . Seveda pa S a v a ne izdeluje le av topnevmat ike , k i i m a seveda v e č i n s k i de­lež v p ro izvodn j i i n i zvozu , glede na obseg proizvodnje sta n a j v e č j a i z v o z n i k a tozda V e l o p n e v m a t i k o i n K l i n a s t i j e r m e n i . T e ž a ­ve smo denimo v p r e t e k l e m mesecu zazna l i v tozdu, k jer izdelujejo t e h n i č n o k e m i č n e iz ­delke , ocenjujemo, da so pos led ica s l ab ih r azmer v č e v l j a r s k i i ndus t r i j i . V s e v e č j e so l ikv idnos tne t e ž a v e , č e bo to trajalo dalj ča ­sa, bo tud i za nas hudo.«

»Kako komentirate najnovejše ukrepe, bodo oživili proizvodnjo?«

»Boj im se, da ljudje tega ne bodo z d r ž a l i , n i č ne bo pomagalo , č e ne bodo zadovol jn i . Č e pogledam apr i l ske osebne dohodke, s m o z 580 t i s o č a k i p o v p r e č n e p l a č e p r i v r h u v K r a n j u , to l iko p r i n a š z a s l u ž i p o k l i c n i dela­vec z v e č l e t n o p rakso o z i r o m a t ehn ik v eno-i z m e n s k e m a l i d v o i z m e n s k e m delu . Č e tol i ­ko z a s l u ž i tudi d rug i č l a n v d r u ž i n i , po tem š e nekako gre, če pa ne... Poglej te l anske podatke za g u m a r s k o indus t r i jo Jugos lav i ­je, č e p r a v se je t e ž k o p r imer j a t i z d r u g i m i r e p u b l i k a m i , pa vendar , v S a v i je p o v p r e č j e z n a š a l o 280 t i s o č a k o v , na s e z n a m u p a je tu­d i tovarna , k i je i m e l a le 60 t i s o č a k o v , ne m o r e š torej p r i č a k o v a t i kaj drugega, kot da ljudje v t a k š n o tovarno hodijo samo po soci­a lno varnost . T e ž k o je razumet i , da p r i rela­t ivno dob rem poznavanju j u g o s l o v a n s k i h r a z m e r s t rokovn jak i mednarodnega denar­nega sk l ada zahtevajo, da se s tvar i š e na­prej lomijo na p l e č i h delavcev kot to neka­te r i t o l m a č i j o . Res je, da v e č pojemo kot us tvar imo, toda, po tem je potrebno oživi t i gospodarstvo i n ga nared i t i p l a č i l n o sposob­nega .«

»V Savi opozarjate, da so uvozne dajatve za izvozno industrijo prevelike, se v novih ukrepih kaj svetlika?«

»V M i k u l i č e v i h u k r e p i h je bi lo to dokaj č v r s t o zapisano, p r i č a k o v a l i smo, da bodo to genera lno r a z r e š i l i . Povedano je bi lo , d a iz­v o z n i h premij ne bo več , z a izvozno indu­str i jo pa naj b i se uvozne dajatve z m a n j š a ­le, če ne povsem u k i n i l e . M o r d a kaj bo, ne­kaj smo dob i l i , toda vse skupaj je vezano na sorazmerno k ra tek rok, do k o n c a leta, to pa š e n i konk re tna pol i t ika .«

M . Vo lč j ak

uPokojenci Tekstilindusa

delavec vedno revež * ° v kranjskem Tekstilindusu praznovali

cH e

S^vnostni seji delavskega sveta so v prostore delovne ™£**** oJ e Po tradiciji povabili tudi svoje nekdanje delavce. Kako ti živijo

•*tov svojega dela?

P r ? ^ e t n i C a - k i so jo p red dnev i « iova l i v T e k s t i l i n d u s u , je

raznv k r a l k c g a postanka In *ai r i e k a - ko t je ponavad i obi-n i i h v 0 l j r a z u t n i n p r a / n i V e U k K n d a r s e d a n J i č a s i P r a v

% v n ' . d r a g i h i n r a z k o š n i h ne n

0 s t i ( z i z j e m a m i , seveda)

je bi l n e s e J ° v e t V t e m s m i s l u

k a 7 , t u d i r a zume t i govor Slav­ja j 7 a l o k a r j a , g lavnega di rektor-s C n S k e g a T e k s t i l i n d u s a , na

"Ostni seji de lavskega sveta.

l i s t a H P a ^ tokrat bol j z a n i m a l a n e g a H U g a P l a t d ° 8 ° d k o v sobot-M i k p o l c m e v a v t ova rn i , k i v ? a s t r x m e r i r a z k r i v a realno i n jamčp V t o č e stanje - rezul ta t za s t v e n i K Poko jn in , o z i r o m a va r ra a n d o d a t k o v , katere prtije ^no f , r e - ^ 0 5 W odstotkov upoko-

Tekstilindusa.

K a k š n a so njii+uvu i^....»ioija nja?

Francka Kr ižnar : »Se dobro, d a smo navajeni s k r o m n o ž ive t i . Ne v k u h i n j i ne v o b l a č e n j u n i ­smo i zb i r čn i . M e n i osebno vel i ­ko pomagajo ti o s t ank i blaga, k i sem j i h dobi la danes. N a s p l o š n o m i s l i m , da so r a z l i k e v pen/.ijah i n tudi sicer, o b č u t n o preve l ike . S i ce r pa navaden delavec je b i l vedno r e v e ž in vedno bo!«

Ivanka Pavlin: »Če bi ne i m e l a m o ž a , ne v e m , k a k o bi ž ive la . Z a 35 let delovne dobe d o b i v a m 25 s ta r ih mi l i jonov pokojn ine . V r ­sto let sem de la la na t r i i zmene in razen p o r o d n i š k e n i sem b i l a v vseh teh let ih n i k o l i na bo ln i šk i P r i poko jn in i ni pravice!«

Vida Viderger: »Za 30 let dela dob im z doda tkom, 22 starih" mi ­l i jonov pokojnine . K a k o ž iv im?

S k r o m n o , veste m i smo genera­c i ja , k i je tega navajena, n i pa prav, da dobimo tako malo, vča­s ih smo bolj delali . . .«

J o ž i c a M i l o š e v i č : »Za 28 let delovne dobe d o b i m 21 s ta r ih mi l i jonov. K l j u b t emu da je b i l m o ž borec (pokojnino i m a 28 s tar ih mi l i jonov) m o r a v a za me­so v na j inem j ed i l n iku posebej h ran i t i . «

F r a n c k a V a l a n č i č : » D o b i v a m tudi b o r č e v s k o pokojn ino , s icer sploh ne vem, k a k o bi l ahko ži­vela . Seveda n i prav, da je tako, pa kaj , ko ne dajo več . Ko. kupu­j e m hrano, m o r a m paz i t i , vsega si že dolgo n i m o č več p r ivošč i ­ti...«

K a t a r i n a K o z i n a : »Men i z a s i ­lo gre, n i s em razvajena . S e m gor ras la v t a k š n i h č a s i h , ko n ič ni b i lo , danes pa je , pa si spet ne m o r e m p r ivošč i t i . 32 let s em de­lala , tudi ponoč i , pa d o b i m de­nar , k i ga i m a m l ahko samo za sprot i .«

Angela Rjaveč: »Na t r i izmene sem de la la v e č kot deset let, i m a m polno poko jn in sko dobo, pa d o b i v a m 27 s t a r ih mi l i jonov pokojn ine . M e s a je na m o j e m je­d i l n i k u presneto malo . K d a j sem b i l a nazadnje na morju? Dolgo je že tega. . .«

Bernard A v g u š t i n : »Če ima ta oba pokojn ino , š e gre, č e ne, je pa h u d i č e v o t e ž k o . S poko jn ina ­m i , k i j i h dob iva z ž e n o , se ne da n ič p r i h r a n i t i , š e ž iv i š t e ž k o . Š e dobro, da smo tega vajeni .«

Vlado Klemene: » S k o r a j vse­m u se m o r a m o d r e č i i n to naj bi i m e l za vsa t is ta leta, p r e ž i v e t a v tovarn i . J e to d r u ž b e n a zahva la za t rud, k i smo ga pus t i l i za stro­ji? P o l i t i k i so vedno govor i l i »vse za d e l a v c e « . P a poglejte danes, n i ne za delavca, ne za starega, ne za mladega , p rav za n ikoga r več...«

M a r vse to sploh š e potrebuje k a k š e n komentar?

V i n e B e š t e r

Zrcala Časnikarji držimo ogledalo družbi, ogledala pa so pri nas ra­zlična, od konveksnih (povečevalnih) do konkavnih (pomanj-ševalnih). Kakšno je glasilo sozda Iskra ?

Zakaj se spotikamo ob glasilo sozda Iskra, saj ni lepo gledati kolegom pod prste? Morda se zaradi stanovske soli­darnosti res ne bi, če nas ne bi spodbudili nekateri delavci Iskre, ki so tako kot vsi ljudje na tem svetu žejni informacij, toliko bolj, ker se vesoljni Iskri kruši nekdanja slava, v kako hudem viharji krmarijo nekatere njene tovarne, zlasti kranj­ska Telematika, pa tako ali tako čivkajo že vrabci na strehi.

Informacije, ki jih objavlja sozdovsko glasilo, so tako re­koč obratno sorazmerne s problemi, ki pretresajo Iskro. Kriti­čnih misli na lasten račun je malo, če so, so pa nekdanji, dan­danes vse bolj opuščeni, novinarski navadi lepo ovite v celo­fan, da pač ne bi vznemirjale delovnih ljudi Iskre. Do neke mere je to moč razumeti, saj je prav novinarjem pri tovarni­ških glasilih najtežje, kaj hitro se znajdejo med kladivom in nakovalom, če razmišljajo s svojo glavo. Najtežje je pač biti prerok v svoji vasi (tovarni). Zategadelj je razumljivo, da se prav tovarniški novinarji najbolj počasi, z največjim strahom otresajo samocenzure, obrambe, ki krni pogum.

Toda pustimo ob strani položaj tovarniških glasil in nji­hovih novinarjev, ki ni le subjektivno, temveč tudi objekti­vno pogojen. Delavci Iskre, ki so nas spodbudili k razmišlja­nju, so nas opozorili na nekaj drugega, kar ni povezano zgolj z načinom pisanja, tudi ne zgolj z uredniško politiko glasila sozda Iskra, temveč z njo samo. Nekaj številk nazaj so v sredi­ci glasila objavili zelo, zelo dolgo poročilo s posvetovanja Iskrinih sindikalistov, ki so nekaj dni zborovali v Poreču. Na­slednja številka je prinesla prav tako dolgo poročilo z dvo­dnevnega posveta kadrovskih delavcev sozda Iskra, v Ribnem pri Bledu, zadnje malce krajše poročilo s proslave desetletni­ce Iskrine Delte.

Problem torej sploh ni v tem, kakšno ogledalo, konvek­sno, konkavno ali kar navadno drži Iskri njeno glasilo.

M. Volčiak

I I C e S P O D A R S K E C A S V E T A

Cene tudi znižujejo D e l a v s k i svet tovarne obutve F r u š k a gora iz R u m e je pred

dnev i z n i ž a l cene l e t o š n j e ko lekc i je po le tn ih i n z i m s k i h čev l jev . K o t so povedal i , je to n j ihov pr i spevek p r i i zva jan ju n o v i h eko­n o m s k i h ukrepov, saj se zavedajo z m a n j š a n e kupne m o č i . Zato n a z n i ž a n j e niso č a k a l i do avgus tovsk ih razprodaj . K e r r a č u n a j o na več jo prodajo, j i m ne bo t reba na jemat i d r a g i h posoj i l , zato bodo po rab i l i manj denarja .

O b tej potezi je d e l a v s k i svet spreje l tud i sk lep o več kot 16 od­s to tnem p o v e č a n j u osebn ih dohodkov.

Hotel Esplanade med najboljšimi na svetu

Z a g r e b š k i hotel Esp l anade je posta l č l a n korporaci je najbolj­š i h i n n a j r a z k o š n e j š i h hotelov na svetu. V ko rpo rac i j i The L e a d i n g Hote l s of the W o r l d s s e d e ž e m v N e w Y o r k u je o k o l i 200 najbolj z n a n i h hotelov iz vseh ce l in . V s i , k i so v ko rpo rac i j i , morajo ustre­zat i n a j v i š j i m sve tovn im s tandardom, k a r zadeva stori tve, tehni­č n o opremljenost , gas t ronomijo i n drugo. Z a g r e b š k i Esp lanade je p r v i hotel v s o c i a l i s t i č n i h d r ž a v a h , k i je posta l č l a n svetovne kor­poraci je .

Letos smo kupili 4115 tujih avtomobilov

J u g o s l o v a n s k i kons igna to r j i so v p r v i h l e t o š n j i h pe t ih mesec ih u v o z i l i , o z i r o m a proda l i 4115 tu j ih av tomobi lov . M e d n a j u s p e š n e j ­š i m i prodaja lc i je T e h n o u n i o n , zas topnik B M W , k i je prodal 633 avtomobi lov, sledijo pa F i a t / L a n c i a s 505 av tomobi l i , Peugeot s 400 av tomobi l i , av tomobi le z n a m k e O p e l je kup i lo 380 jugos lovansk ih kupcev, F o r d 345, N i s s a n 334, Tovo ta 263, M a z d a 216, M i t s u b u s h i 200, A l f a 187, A u d i 170, S u b a r u 126, C i t r o e n 45, Mercedes 42, H o n ­d a 40 i n R e n a u l t 36 kupcev.

N 0 V 9 S I * N o v i p r o g r a m s k i u r i

L i p n i c a , ma ja - V I s k r i n i tovarn i m e h a n i z m o v v L i p n i c i , k i so­di v o k v i r k r an j ske K i b e r n e t i k e , bodo te d n i z a č e l i i zde lova t i n o v i p r o g r a m s k i u r i .

N o v a p r o g r a m s k a ura , k i bo nadomes t i l a u v o ž e n e , je namenje­na č a s o v n e m u p r o g r a m i r a n j u de lovanja e l e k t r i č n i h porabn ikov do 3 k i lova tov m o č i . O m o g o č a torej sodobno uporabo e l e k t r i č n i h apa­ratov, z njo l ahko k r m i l i t e delovanje bojlerjev, t e rmoakumulac i j -s k i h peč i , po ln i lcev akumula tor jev , p r a l n i h strojev i td .

Z a I M P L j u b l j a n a pa so v T o v a r n i m e h a n i z m o v L i p n i c a r a z v i l i posebno p rog ramsko uro za k rmi l j en je peč i za cent ra lno ogreva­nje i n d r u g i h top lo tn ih naprav . T a p r o g r a m s k a u r a o m o g o č a dne­vno i n tedensko p rogrami ran je vk lopov i n i zk lopov . V g r a j e n a bate­r i j a zagotavl ja nemoteno delovanje tud i ob i zpadu e l e k t r i č n e g a o m r e ž j a .

A. Boe • / u r e L ^ M B J R j j ^

® c o ^ m n © i E n G L A S 4 . s t r a n

Pobratenje Kranja z Doberdobom — V soboto, na s v e č a n e m s r e č a ­nju v Komendi v k a m n i š k i obč in i , so predstavniki o b č i n s k e orga­nizacije R d e č e g a kr i ža Kranja in Kamnika slovesno podpisali l i ­stino o dolgoletnem sodelovanju in pobratenju s sekcijo prosto­voljnih krvodajalcev iz o b č i n e Doberdob. Ze vrsto let so med krvo­dajalci in č lan i organizacije R d e č e g a kr iča r a z l i č n e prijateljske vezi in oblike sodelovanja. Mednje vsekakor sodi tudi sedanje po­bratenje. Tako so bili č l a n i sekcije prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba v nedeljo dopoldne tudi gostje kranjske o b č i n s k e orga­nizacije R d e č e g a kr i ža . Sprejem in s r e č a n j e so jim pripravili v krajevni organizaciji R d e č e g a kr iža na Primskovem. Da pa ne gre zgolj za ozko sodelovanje med krvodajalci, so potrdili na Primsko­vem v z a d r u ž n e m domu s programom, kjer so nastopili d o m a č a folklora, pevci in šo larj i in s pogostitvijo, za kar so poskrbeli v kra­jevni skupnosti. Pobratenje in sodelovanje, ki naj se š e bolj razvije tudi na druga področja , je na s rečanju na Primskovem pozdravil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti, š e posebej pa predsed­nik o b č i n s k e organizacije R d e č e g a kr i ža Kranj in d o m a č i n J o ž e Eljon. — A. Z.

Zemlje za zamenjavo ni več Jesenice, junija — Kmetijsko z e m l j i š k a skupnost Jesenice opozarja, da bo treba zemljo združi t i , kajti za zamenjavo je ni v e č . Prece j šn je t e ž a v e bodo na ž i r o v n i š k e m o b m o č j u zaradi gradnje avtoceste.

J e s e n i š k a kmetijsko z e m l j i š k a skupnost je imela v zad­njem letu precej problemov, saj v obč in i veliko gradijo in pri­haja do nesoglasij pri posegu v kmetijski prostor. Niso se stri­njali z nekaterimi postopki pri zamenjavi z e m l j i š č kmetov, ki so izgubili zemljo ob gradnji platoja k a r a v a n š k e g a predora na Hruš ic i , resno pa opozarjajo predvsem na to, da v obč in i š e danes ni sklada zeml j i š č , č eprav kmetijsko z e m l j i š k a skupnost dela že 14 let in je od zahteve po zakonski ustanovi­tvi sklada minilo že dvanajst let. Zato so na skupnem sestan­ku i z v r š n e g a sveta z e m l j i š k e skupnosti in Ž e l e z a r n e Jesenice sprejeli sklep, da mora Ž e l e z a r n a obravnavati politiko preno­sa kmetijskih zeml j i š č , ki so v njenem upravljanju na Lipcah in na Blejski Dobravi. Tak prenos z e m l j i š č se mora zaključi t i najkasneje do konca l e t o š n j e g a leta.

V j e s e n i š k i obč in i so predlagali, da bi zače l i z oblikova­njem večj ih kmetijskih površ in in sicer na Blejski Dobravi 154 hektarjev in v Žirovnic i 200 hektarjev. Medtem ko na Blejski Dobravi t eče jo priprave zadovoljivo, v Žirovnic i š e ni­so uspeli prepričat i lastnikov za z a č e t e k komasacijskega po­stopka in prav tu pr i čakuje jo večje t e ž a v e potem, ko bo spe­ljana nova avtocesta. Investitorji avtoceste kmetom obljublja­jo zamenjavo plodne z e m l j i š k e zemlje, pri kmetijsko zemlji­ški skupnosti na Jesenicah pa vedo, da zamenjave v jeseni­š k e m prostoru ni.

V obč in i se lahko pohvalijo, da so se v minulem obdobju zelo zavzeli za ureditev p a š n i k o v na hribovskem o b m o č j u , pri č e m u r so akcije f i n a n č n o podprli republ i šk i skladi, sklad za p o s p e š e v a n j e kmetijstva in kmetijsko z e m l j i š k a skupnost ob­č i n e . Skupaj so uredili kar 350 hektarjev p a š n i k o v , ki so bili prej. z a p u š č e n i , zanemarjeni in premalo v z d r ž e v a n i . P a š n e sksJpnosti so tudi z veliko prostovoljnega dela tako uredile S m o k u š k i reber, Z a v r š n i c o , Ž i r o v n i š k o planino, H r u š č a n s k o planino, D o v š k o babo, S u š e , Pristavo, Radovno in Robe, kjer je potekala agromelioracija v zasebni lasti. [). Sedej

Najlepše urejene hiše Bled, junija — B l e j s k o t u r i s t i č n o d r u š t v o je na l e t o š n j e m o b č n e m zboru , k i je b i l konec maja , podel i lo tudi p r i znan j a za n a j l e p š e ure­jene h i š e na B l e d u . P r i z n a n j a z b a r v n i m i fo tograf i jami o semind-vajse t ih h i š je gospodin jam (al i gospodar jem) podel i l ta jnik blej­skega t u r i s t i č n e g a d r u š t v a M a r k o P o t o č n i k . P r e j e l i so j i h : Son ja G r o s , K r i s t i n a M u č i l , R e z k a M u č i č , A n i c a J a m a r , J o ž i c a P in ta r , B r a n k a K e b l , Lo jze R o z m a n , P a v l a S to jan , R e z k a Sto jan , A l b i n a Ž v a n , S l a v i c a S r š e n , O l g a M l a k a r , J u l i j a n a A r h , I v a n k a U l č a r , M a j d a A m b r o ž i č , B e r n a r d a K u n š i č , C i l k a Š o r l , T o n č k a K r i s t a n , O l g a K o b i l i c a , M a r i j a K r u š e l j , J e r c a T u r k , M i l e n a Bere, R o z k a Bere , Z d e n k a Bere , M i l i v o j Pobor , A l p s k i b lok š t . 13, A l m i r a G r i m š č e i n V i l a B l e d .

V . S .

L DOPISNIKI SPOROČAJO

Z b o r i k r a j a n o v n a B l e d u

V p r ip rave na svetovno prvens tvo v ves lan ju , k i bo pr ihodnje leto na B l e d u , se je v k l j u č i l a tud i k ra j evna konfe renca soc ia l i s t i č n e zveze. T a k o bo predsedstvo ta teden (od 6. do 13. jun i ja ) p r i p r a v i lo zbore kra janov, na k e t e r i h naj bi se pogovor i l i o n a č r t o v a n i h aKc i j ah in d e l i h na o b m o č j u k r a j e v n i h skupnos t i B l e d . Z b o r i bodo po p o s a m e z n i h p o d r u ž n i č n i h odbor ih s o c i a l i s t i č n e zveze, k r a j a n i pa bodo dob i l i tudi posebna v a b i l a .

G a l e r i j a v A v s e n i k o v i d o m a č i j i

P ro s l av l j ena bra ta A v s e n i k , k i sta s svojo glasbo osvo j i l a celo E v r o p o in tudi č e z m o r s k e d e ž e l e , bosta v B e g u n j a h na svo jem do­m u P r i J o ž o v c u poleg preure jenega gos t inskega ob jek ta zg r ad i l a tud i ga l e r i j ske prostore. V n j i h bodo depo, atelje, k o m o r a i n proda­j a l n a s ka ta log i , r a zg l edn i cami , s p o m i n k i , p l o š č a m i , ka se t ami , pe­s m a r i c a m i i n n o t n i m g r a d i v o m a n s a m b l a A v s e n i k . P r o g r a m bo za­j e m a l preds tavi tev vseh zv r s t i l i k o v n e us tvar ja lnos t i i n m u z e j s k i h z b i r k d o m a č i h i n tu j ih avtorjev. V k l j u č e v a l pa bo tudi k ra jevne in zgodov inske z n a č i l n o s t i g o r e n j s k i h i n s l o v e n s k i h kra jev . Imeno­v a n bo tud i s t r o k o v n i g a l e r i j s k i svet, k i bo s k r b e l za p rog rame sku­paj z m u z e j s k o g a l e r i j s k i m odborom pr i K u l t u r n i skupnos t i Rado­v l j i ca , s p o r o č a J o š t R o l c

S kolesi do Zbiljskega jezera K o l e s a r s k a s e k c i j a p r i k r a n j s k e m D r u š t v u upokojencev v a b i

vse upokojence na k o l e s a r s k i iz let . T o k r a t bodo voz i l i po progi K r a n j - Z b i l j s k o j e z e r o - P o d r e č a - B r e g - K r a n j , do lg i p r i b l i ž n o 20 k i lo ­met rov . Z b i r a l i š č e je p red zgradbo D r u š t v a upokojencev na T o m š i ­čev i 4 v K r a n j u v petek, 10. junija, ob 9. uri.

u r e j a A N D R E J Ž A L A H

Torek. 7. junija 198 -\

Krajevna skupnost Rateče-Planica

Najbolj pomembna župan in pastir R a t e č e - P l a n i c a , 6. junija — Planica je imenu krajevne skupnosti in vasici R a t e č e , kjer je bilo š e pred prvo vojno okrog t i soč prebivalcev, danes pa jih je okrog 650 z blizu 200 h i š a m i , č e p r a v je zaporednih h i š n i h š tev i lk 169, nekako pritaknjena. Z imenom Planica, n a m r e č ni nobene h i š n e š t ev i lke , pa vendar pravijo R a t e č a n i , da Planica, te lepe doline, ne dajo. Če­prav imajo zdaj na jvečkrat z njo samo delo, saj jo morajo spomladi, ko odleze sneg, teme­ljito očis t i t i . Prepr ičan i so, da enkrat bo tako, kot si že l i jo , da od prireditev in kraja ne bodo imeli samo delo in z v e n e č e g a imena, ampak bodo na ta r a č u n tudi kaj iztrži l i . Sicer pa je R a t e č e - P l a n i c a ne le zanimiva, ampak po svoje nenavadna, da ne r e č e m o , izjemna kraje­vna skupnost.

V k ron ik i ž u p n i k a Josipa Lavt ižar ja prebe­remo, da je ta vasica že od nekdaj bi la hkrat i občina . Znan i so na pr imer vsi župan i od 1848. leta. In še bolj zanimivo je, da so le ž u p a n e in pastirje vedno vol i l i na občn ih zborih. Po prvi vojni se je začelo odseljevanje in danes v R a ­t ečah pravzaprav ni pravih kmetov, čep rav j i h je okrog 50 s statusom kmeta.

Ljudje so zaposleni v Kran j sk i gori, na Jese­nicah, vse tja do Lesc in precej tudi onkraj meje v tovarni Ver ig Bela peč. Ve l iko žensk dela tudi v tur izmu. Nekdaj so se vel iko ukvar­ja l i z gozdom in vožnjami , danes sta to gozd in pašn i š tvo pa tudi turizem. V 25 gospodinjstvih je okrog 160 tu r i s t i čn ih ležišč.

»Smo krajevna skupnost, za katero bi morda lahko tudi ugo­tovili, da vse skupaj kar dobro peljemo,« je napol v šali napol za­res med obiskom ra­zlagal pri jazni tajnik J o ž e Brudar . »Smo v takoimenovanem 100-metrskem pasu in mejimo na dve državi ,

eno obč ino (Tolmin) ter eno krajevno skup­nost (Kranjska gora). Znač i lnos t tromeje, kjer smo, so trije narodi in tri r az l ične ureditve. Delamo in prizadevamo si, da bi b i l i na vseh področ j ih č imbol je urejeni. Imamo vse d r u ž ­benopol i t i čne organizacije v krajevni skupno­sti in raz l ična d ruš tva . Gasi l sko bo letos praz­novalo 90-letnico, planinsko 55, gorska r e š e ­valna s lužba pa je bi la letos stara 40 let. T u r i ­s t ično d r u š t v o pa š p o r t n o oziroma s m u č a r s k o s š t i r imi sekcijami, d ruš tvo prijateljev mladi ­ne, pr i katerem je tudi dramska sekcija, in da ne pozabim omenit i zares delovne p a š n e skup­nosti in zanimivega d r u š t v a dvolastnikov; vsa­ko po svoje si prizadeva, da ne o b č u t i m o pre­velike odmaknjenosti od s red i šča v j e sen i šk i občini.«

Pa vendar to s red i šče vel ikokrat pogreša jo . Odkar nimajo šole, kul turno življenje nekako ne more zaživet i . Čeprav bi jo radi imel i , se bojijo, da ne bi bila t a k š n a , kot je na pr imer šola, kjer je dovolj učencev za cel razred. In tako nekako je tudi na drugih področ j ih . Ima­mo trgovino, vrtec, poš to , faro s svetim M a r ­kom, dve gostilni in nekaj obrti , pa zbiralnico mleka in za šolarje dobre avtobusne zveze. Pa

vendar, z o b č u t k o m , da so nekako da leč , pod­pirajo vse tisto, kar vsaj nakazuje slutnjo, da bodo spet bliže.

Vse poti, in ni jih ravno malo, v naselju ima­mo asfaltirane,« pripoveduje član sveta krajevne skupnosti Franc Makse. »Veliko smo že do zdaj naredili s prispevki in prostovoljnim delom, veliko pa nam je pomagala tudi občina oziro­ma samoupravna komunalna skupnost. Pre­cejšnje težave imamo vedno z zimsko službo. Pri nas traja zima največkrat precej dlje kot že v sosednji Kranjski gori. 2e nekaj časa nas skrbijo in vedno bolj pestijo hudourniki. Zasi­pavajo nam pota in pašnike. Eden takšnih je pašnik Zelje v Tamarju. Zgrajene gozdne ceste so povzročile hudo zasipavanje in sami nismo več kos vzdrževanju. Borimo se s komarji v bajerju Ledine. Upamo, da bo posebna študija raziskovalne skupnosti Jesenice to nadlogo pomagala razrešiti, saj nas zaradi njih (ko­marjev) zbadajo tudi turisti.«

Zbadlj ivke pa v krajevni skupnosti zadnje čase dobivajo tudi zaradi želje in odloči tve, da bi v kraj dobil i obrat oziroma organizacijo, v kateri bi b i l i lahko vsaj nekateri zaposleni. T e č k o j i m je zaradi očitkov, k i j i h dobivajo, da bodo pokvar i l i krajino. Pravijo, da nočejo t a k š n e g a obrata, k i bo pokvari l in o n e s n a ž i l kraj. In tudi na dobrem zemlj išču naj ne b i b i l ,

pač pa tam, kjer že ime pove, zakaj so ga & kdaj d o m a č i n i poimenovali Kamnje . Prepric* ni so, da bodo tisti , k i dvigajo danes glas zal* di nj ihovih želja, zadovoljni; prav gotovo P bodo imel i mir, č e sa r se zdaj bojijo.

Mi zahtevamo čisj* tehnologijo,« predse«' n ik sveta krajevO* skupnosti Franc K*T žar. «Ne takšne, kot j* onkraj meje v Beli p** či, kjer je na prio»e' 500 zaposlenih v W varni verig. Pa vend*f bi težko ugotavlja*1

da zaradi takšne? obrata nimajo BM

okolja. Sicer pa nas v krajevni skupnosti č*P še nekaj drugih nalog. Pred nami je tako reko' velika telefonska akcija in če si že l imo (vSl

skupaj) svetovno prvenstvo, potem moral"0

začeti s pripravo tekaških prog. Načrtuje!"0

ureditev kanalizacije, vendar bo to najbrž p1*! velik zalogaj. Morda nam bo uspelo obnovi" vsaj meteorno kanalizacijo z nekaj jaš^ hkrati pa se postopno lotiti urejanja in uresfl'1 čevanja zazidalnega načrta na vzhodnem ' lu. Čimprej pa bo treba obnoviti tudi vodov«* Tamar - Rateče in sicer na odseku od spo"1* nika do sredine vasi. V Zgornjem delu vasi tP mreč že primanjkuje vode.« P red skoraj ^ leti so R a t e č e imele faro v M a r i j i na Z i l j i , P^i tem v Kran j sk i gori. Zdaj pa imajo že 200 I*| svojo faro in Planico, s katero, pravijo, so » vljenjsko povezani i n je ne dajo. Želijo pa s l . njej t a k š n i h prireditev, k i bodo kraju nek"' pustile; ne le s m e t i . . .

A .

Komarji so danes velika nadloga za d o m a č i n e in za turizem

Kabelska televizija ni vizija Zlata poroka na Zlatem polju Trboje, maja — »Ljudje niso sami krivi. Največkrat n a m r e č sploh ne vedo, kaj je kabelska in kaj satelitska televizija. Morda midva, ker sva se i zuč i l a in tudi delava na področju , ki mu pravimo š ibki tok, zato laže gledava na to d r u g a č e . Zato sva tudi rada sodelovala s sku­pino zagnancev, na Mlaki pri Kokrici ,« pravita Robert Jenko in T r -boj in Marko Potočn ik iz Cirč.

O b a sta že nekaj let telefoni­sta i n oba iz Iskre . P r v a sta tudi , k i s ta se v k r a n j s k i o b č i n i odlo­č i la za popoldansko obrt i n s icer za m o n t a ž o in se rv i s i ran je ka ­be lske radiote leviz i je i n telefo­nije. Imata že k a r nekaj i z k u ­š e n j . R e c i m o pr i g radnj i telefon­skega o m r e ž j a v P o l j a n s k i dol i ­n i i n o m r e ž j a za kabesko televi­zi jo na M l a k i v k r a n j s k i o b č i n i .

» P o h v a l n o , da ne r e č e m kar skrajni č a s , je, da se je kranjska o b č i n a na ta n a č i n lotila zadeve (kabelske televizije), ki je drug­je po Sloveniji že veliko prej za­č e l a buriti glave zagnancev ,« pravi Robert.

Že pri gradnji na Mlaki sva ugotavljala, da je zagnanost hvale vredna, da je pa lahko tu­di nevarna, če ni strokovna in premalo razgledana, kaj se na tem področju danes v svetu do­gaja. Zdaj, ko ima o b č i n a pro­jekt, sva se tudi o d l o č i l a za obrt. Rada bi pomagala, svetovala in tudi kasneje, po izgradnji, skr-

K o smo izvede l i zan ju , za že­ljo, da b i rada sodelovala pr i u r e s n i č e v a n j u k r a n j s k e g a ob­č i n s k e g a p rog rama , smo m i s l i l i , d a p o m e n i n a m i g poceni r ek la ­mo. V e n d a r smo se potem pre­p r i ča l i , da Rober t i n M a r k o do­bro vesta , da bo n juna n a j b o l j š a r e k l a m a dobro, kva l i t e tno delo, svetovanje in p o m o č . E d i n a re-

Marko Potočn ik iz Cirč

k l a m u in tako sta tudi p r e p r i č a ­na, da zelo u s p e š n a , je spozna­nje m žel ja , da bosta sodelovala z g r adben imi odbor i , kjer se bo­do odloči l i za kabe l sko televizi jo in da njune i z k u š n j e , č e p r a v sta mladu , niso zgolj v i z i j a .

A . Ž a l a r

Kranj, junija - V nedeljo, 5. j u n i j a , je m i n i l o petdeset let, -s ta se v K r a n j u p o r o č i l a M a r i j a i n Peter V e n c e l j . M a m a M a r i j a j e , j . l a d o m a iz M o t n i k a , o č e Peter pa iz S t r m c a pod M a n g a r t o m , na i * * j a n s k i s t ran i . P r e d e n je leta 1935 kot zaveden S lovenec u š e l čez "Vj jo , je de la l v separaei j i r u d n i k a sv inca in c i n k a v Ra jb lu , kjer j e ^ njegov o č e rudar , v K r a n j u pa se je zapos l i l v J u g o b r u n i . T u je de tud i m a m a M a r i j a . O b a sta sodelovala v s t avk i , m a m a je b i l a k o t 0 ; l a v s k a zaupn ica pol leta brez dela . K o sta se leta 1938 poroči la-sp rva s tanovala v S t r a ž i š č u . O č e Peter je z a r ad i bo lezn i zapusti & s t i lno s t roko — na k o n c u je b i l v In texu — i n se 1955 zapos l i l v i * ^ š k i šoli kot s k l a d i š č n i k , 1970 pa je b i l upokojen . N a j t e ž j a leta so " j med vojno in p rva po njej, p rav i t a , ko je b i l o č e bolan , ma jhn i ° l T

so b i l i p r i h i š i , denar ja ni b i lo , n i č e s a r n i b i lo dobi t i . A tud i vse n ^ e n k r a t preide. N a j l e p š i dnev i n junega ž iv l j en j a so se zače l i , ko J na Z l a t e m polju dob i l a v b l o k u lepo, s o n č n o , tud i za 6 - č l a n s k o dr 1 1

no dovolj ve l i ko s tanovanje. Danes ž iv i t a sk romno , z eno p o k o j n 1 ^ a s ta zadovol jna . »Če se i m a m za kaj zahva l i t i bogu,« p rav i M a r i j a , » p o t e m se m u m o r a m za ot roke. D o b r i , pozorn i , s k r o m 0 . ^ p r i d n m i so.« V s e sta v i soko š t u d i r a l a ; Peter , dr . f i z ike i n m a t e m " - r

in M a r i c a , mag. m a t e m a t i k e u č i t a na u n i v e r z i , T o n e je e lektro ' 1 ^ n i r v I s k r i , F r a n c k a profesor ica ma tema t ike in f i z ike na kr» n L{8 g imnaz i j i , l.e zdrav ja si že l i t a , da b i m a m a l ahko š e v e l i k o ' ' 'P^o naple t la za n jun ih 7 vnukov , da bi ata š e pos tor i l to i n ono. '^e<0 m i r n i h in s o n č n i h s k u p n i h d n i j i m a ž e l i m o tudi m i p r i G o r e n j s

glasu ,_nc D. DO**

Robert Jenko iz Trboj

bela, da bo sistem delal. Veste, č e je satelitska televizija privla­č n a , ker pač odpira še do včeraj nedosegljivo okno v svet tudi pri nas, je kabelska televizija tista r e s n i č n a prava vrednost, ki ni obsojena na to, da se je bomo navel iča l i ,« je p r e p r i č a n Marko.

/ a Trboje , kjer zdaj poteka te lefonsku akc i ja , p rav i ta , d a je na o b m o č j u dober spre jemni s ignal in morda , upata, se bodo pr ihod­nje leto v k ra j evn i skupnos t i Iju-d|t- odloči l i za to

(Ne)varna obvoznica Posledice nedavne prometne ne-na zahodni kranjski obvoznici so bile po preboju fvarovalne) ograje a pest e tragične, saj je avtomobil :gnnel pred sejemsko restavracijo. Vprašanje, {nestrokovno, ki se ne zastavlja prvič, je, ali je kranjska zuhodna obvoznica dovolj vama, ali ni morda ob sedanji ureditvi prej nevarna. Samo nekaj cenlimeterski rob, kjer se magistralno cestišče nadaljuje s pločnikom in kon­ča z varovalno ograjo na robu »varuje« (preprečuje) voznike, da ob pravilni

ro.-nji ne hi tipcljuli kar na pločnik, ki /e večkrat na dan med letom poln pešcev.

Menda izgradnja in sedanja pro­metna ureditev obvoznice, ki je hkrati tudi magistralna cesta, pločnik pa me stna komunalna komunikacija, ustre­za strokovno opredeljenim norma i-vom i/i zahtevam. Vendar pa se po takšnile nesreči (ki je bila menda ret prva) vseeno vsiljuje vprašanje, ali m tovrstna varnost na tej prometnici vse­eno že kar preveč nemirno izzivanje za te kakšno in morda hujšo nesrečo... Dokler je namreč vse prav, ni kaj opo­rekati tudi slabim normativom. . .

k, 7. junija 1988 K U L T U R A 5. STRAN c M ' ž S S S O T E S G L A S

Ustvarjati ali ne ustvarjati

V E S E L J E ŽE, K A J P A T A L E N T ? D o m ž a l e — Svojevrstno, vsaj pri nas doslej neznan n a č i n — spodbujanje ustvarjalnosti pri mladih pisateljih in pesnikih, si je tokrat

zamislila Zveza kulturnih organizacij, ko je v D o m ž a l a h organizirala ob vsakoletnem srečanju literarnih ustvarjalcev z a č e t n i k o v — tudi š o l o ustvarjalnosti.

.Kaj mis l i te , b i se da lo n a u č i t i Pisateljskega pok l i ca , a l i pa vsaj v ešč ine pisatel jevanja? A l i p a Punjenja? K o n č n o pravi jo , d a n i nič n e m o g o č e i n da je č lovek sposoben n a u č i t i se tud i spret­na postavl janja besed, obvla­dovanja zvrs t i i n k a r š e sodi z ra ­ven

Prav to — k a r š e sodi »zra-^ n « , pa je m o r d a p r i v sem t em * n a j p o m e m b n e j š e . S ice r p a Navadno traja ka r dolgo, da se Človek pr ikopl je tud i do takega sPoznanja. N e k a t e r i potrebujejo vse ž ivl jenje , n e k a t e r i m je do-v ° l j ena i z k u š n j a . T o d a a l i je p i ­sanje,

pesnjenje, pisanje d r a m 'zključno t e ž a š k o i n zahtevno °Pravilo, k i se ga da tudi n a u č i t i , *° te dn i spoznava l i m lad i (pa j ^ i manj mladi ) p e s n i k i i n pisa­n j i z a č e t n i k i na svojem že šes t ­najstem s r e č a n j u , k i je b i lo to-k r a * v D o m ž a l a h .

S rečan j e se je r az l ikova lo od v seh dosedanjih po tem, d a je v okvir pr i redi tev sod i la p r ava šo-

a ustvarjalnega p isanja . Tak -S n e obl ike doslej Z v e z a kul tur -

organizaci j S loveni je , k i je D l l a skupaj z d o m ž a l s k o organi ­zator s r e č a n j a , š e n i p r i re ja la .

»Imeli smo s icer ž e vrsto Ute­ž n i h ko lon i j , na k a t e r i h smo ^?er mlad im, k i se p o s k u š a j o v

r e v š č i n a h s k u š a l i pomaga t i ^ a druge n a č i n e : to so b i l a prej j e č a n j a z mentor j i , s t rokovnja-y> s ka te r imi so skupaj a l i posa-^ e z n o oceni l i tja p r inesena li te-> a dela. Seveda se da tudi iz r p sn i h ana l i z m a r s i k a j n a u č i -g j Je povedala D r a g i c a Bres-J a r . svetovalka za l i t e ra rno de-d a ? ° S t p n Z K O s l o v e n i J e - * T o ~ dim s s m o n a č i n P o m o č i m l a " n t l a č e t n i k o m s k l e n i l i spreme-D : ^a sedaj š e ne vemo, a l i bo P°skus povsem uspel , v s e k a k o r P a °o od tega odvisno a l i bomo v

D o m ž a l e - Ob s r e č a n j u mladih pisateljev in pesnikov se je dogajalo marsikaj - odprli so razstavo literarnih izdaj v s a m o z a l o ž b i , mladi avtorji so se predstavili s svojimi deli, svojo ustvarjalnost pa so po­kazali tako v literarni in likovni delavnici. - Foto: G. Sinik

pr ihodnje o r g a n i z i r a l i š o l e us tvar ja lnega p isanja a l i se bo­mo v r n i l i k us ta l j en im ob l i kam.«

T o k r a t so v Z K O Sloveni je iz­k o r i s t i l i p r i l o ž n o s t i n na Fi lozof­s k i fakul te t i v L j u b l j a n i o rgan iz i ­r a l i predavanje J u l i e Bates iz Z D A , kjer se ukva r j a s p o u č e v a ­n jem krea t ivnega p isanja . Bate-sova je p r e p r i č a n a , da se da ustvar ja lnega p isanja n a u č i t i , seveda pa se uč i te v e š č i n e le t i ­st i , k i to dejansko p o s k u š a , s k r a t k a p o s k u š a us tvar ja lno p i ­sat i . E n o je o b r t n i š k o znanje, vendar pa se z d o l o č e n i m i meto­d a m i da v č l o v e k u prebudi t i ustvarjalnost; n i pa vse le spo­sobnost i z raz i t i na papi r ju svoja hotenja, svoje m i s l i , nekaj , k a r je pomembno povedati tudi dru­g i m .

Toda al i sploh vemo, kaj je vredno povedati d rug im? Slo­v e n s k i k u l t u r n i mode l je zdaj

Po zboru slovenskih kulturnih delavcev

KULTURNO (IN SICERŠNJE)

OBZORJE Č e ka j , potem so se s loven­

ski k u l t u r n i de lavc i nu SVO jem zboru z n o v a s icer po dol­gem č a s o v n e m obdobju t reh J e t — nagovor i l i do m i l e vo­lje. To - neomejen č a s i n Prostor — j i m je o m o g o č i l a že suma š i r o k a odpr ta tema, 0 kateri so se nekateri s icer s p r a š e v a l i a l i n i vendar le P r e š i r o k a . P a ne d a b i kdo Pr i tem kaj zahrb tnega pomi­sl i l na r a č u n demokrac i j e — | ° d a p r a k t i č n o je to pomeni ­lo. d a so govorci l ahko govo­r i o č e m e r k o l i — 0 knjižni c a h , o zašč i t i prve s lovenske gimnazi je , o zaves t i i n b i t i i / p a r i š k i h spisov mladega M a r x a i n š e o č e m . T o d a te obrobnosti ver je tno n iso že P ° p r v i h u r a h zborovanja zdesetkale k u l t u r n i h delav SfV i n ostalega p o s l u š a l s t v a . I rudnost je p o v e č e v a l o obču-^ k , da besede ne peljejo « S r n e r i , kjer si k u l t u r n i delav £ l z a m i š l j a j o n a š a slovel kul turna obzorja m razvojna ° b z o r j a sploh. T o d a obrobne ga s topkan ja na mesto, ah v ^ n i p u , k i n i m a m o č i stvari P ° g n a t i naprej , vendar le n i £ u o to l iko , d a b i l ahko p r t k r i l o hotenja p o m e m b n i h s » o v e n s k i h r a z u m n i k o v • 13 "us l imo , k a t e r a p r ihodnos t l e za nas smi se lna .

Prav to n a j š i r š e zastavlje n ° r a z m i š l j a n j e |e m o r d a os-n ° v n a z n a č i l n o s t m inu l ega zbora. T o d a š e tako glaano Ugotavljanje, d a i m a prednO-s t l razvoja l a h k o le d r u ž b a ,

k i zna in zmore svojo ku l tu ro uporabl ja t i in v k l j u č e v a t i tu­d i v svoj t e h n o l o š k i razvoj , n a j b r ž p r i nas n i m a pravega odmeva . Zas ta l i smo v pro-v i n c i a l n i d u š i j i v o s t i , na robu e v r o p s k i h r azvo jn ih veleto-kov, k jer imajo znanje, ku l ­tu rna , t e h n o l o š k i razvoj do­volj pogonskega gor iva . O g o r č e n j e in k l i c i k pameti , ke r nas tako r e k o č že o d n a š a p r o č od d rug ih , k i slede k l i cu eu reka , v mr tve rokave, očit­no niso kdove kako prebud-n i š k i . Zuto pa je kot naspro­tje tem neus lu san im opozori­lom, k i j i h s lovensko razum-n i š t v o s ipa od razprav o us tavn ih sp remembah do zahtev po lovl jenju k o r a k a z r a z v i t i m i , zazvene la ideja o d r u g a č n i o b l i k i p rebudni stva, k i je od nekdaj domena k u l t u r n i k o v i n r a z u m n i k o v sploh. A l i bo zveza s loven š k i l i r a z u m n i k o v (če bo od ideje tudi » m e s o pos t a l a« ) l ahko tudi d r u g u č n a , bolj k r i t i č n u opoz ic i ja d r u ž b i in tako tudi bolj s l i š n a od zduj nuj g l a s n e j š i h opozarjanj na raz vojne prepade i n če r i ? Č e je tak predlog za zvezo sloven s k i h r a z u m n i k o v iz ruz nor­malnega s tanju zu d e m o k r a t i čno d r u ž b o , potem so s tvari jusne in ni potrebeni n ikak nov s impozi j ul i so k u l t u r n i de lavc i znu l i reči bobu bob. Kes pa je, da so to znu l i reči n j ihovi nes tanovski tova r i š i — kmetje — pred tedni z ve­l iko man i s p r e n e v e d a n j i

l , M .

tak, da l ahko vs i p i š e j o , v s i obja­vl jajo, p a n i t i n i t ako pomemb­no, a l i v kn j igah a l i v rev i jah , ča­sop i s ih . Zato tudi ne pomen i , č e je n e k a stvar že objavl jena, če iz ide v t ak i a l i d r u g a č n i r ev i j i , v k n j i g i p r i za ložb i a l i v samoza­ložbi , tud i že kaj v redna . M e d pi -suns tvom i n p isa te l j s tvom oziro­m a us tva r j a ln im p i san jem je vendar le v e l i k a r a z l i k a . T o d a k a k o spodbudi t i p isa te l j ske ge­nije, br i l jan tne pesnike , k i b iva­jo med n a m i , ko pa enostavno ne znajo svoje obrti? J e to, d a se j i m naenkra t »ak t iv i ra« nj ihov talent, n j ihov dar »bogov« je do­

vol j , da se spoznajo za ustvar ja l ­ce. In sploh, b i b i le šole p isanja , o k a t e r i h zdaj t ako resno raz­m i š l j a j o p r i nas, za take duhove dovolj?

N a vse to so odgovori i n j i h n i . T o je pokaza la tudi ok rog la m i ­za v o k v i r u s r e č a n j a m l a d i h p i ­sateljev i n pesn ikov z a č e t n i k o v . N a t a k i h pogovor ih navadno go­vore le modera tor j i i n mentor j i i n specia l i s t i za te zadeve — vsaj v več in i je tako — ostal i se i z r a ž a j o d r u g a č e . T a k o je b i lo tudi tokrat . Naj je b i l a ta šo la us tvar ja lnega p i san ja bolj a l i manj gosto sito za devetnajst povab l jen ih m l a d i h ustvarjalcev hudo k r i t i č n a a l i tudi ne — za nekatere je m o r d a pomen i l a os-v e š č e n j e : i m a s m i s e l t rpet i nad pap i r j em, n i m a s m i s l a trpet i . ' V s e k a k o r je n a j t e ž j e odgovor i t i s a m e m u sebi — p i š e m , ke r i m a m talent, a l i pa p i š e m , ke r to p o č n o tudi d r u g i i n k o n č n o , ke r vse skupaj n i tako t e ž k o — vsaj n e k a t e r i m se tako z d i .

D a pa v m l a d i h z a č e t n i k i h vendar l e n i š e to l iko razbohote­ne s a m o v š e č n o s t i , k i jo m o r d a spodbuja objava poezije, kn j ige a l i druge l i terature , je lepo po­sredno povedal eden od u s l u ž ­bencev okrogle mize o ustvar ja l ­n e m pisanju : »Šola p isanja — seveda, nekaj k rasnega! T o d a v m e n i m o r a b i t i sposobnost, da s n a m e m lesket s k r i l metu l ja v le tu. Š e l e po tem bom vedel , da i m a s m i s e l moj ta lent b rus i t i tu­d i v us tvar ja ln i šoli.«

L e a M e n c i n g e r

OBNOVA MARKOVE CERKVICE

Vrba, 2. junija — Ž u p n i š č e na Breznici in krajani Vrbe bodo pomagali pri obnovi cerkvice sv. Marka, strokovna dela pa bo

opravil Zavod za s p o m e n i š k o varstvo iz Kranja. Letos 5 milijonov dinarjev.

biterij in b a r o č n o lopo ter got­ske freske v notranjosti in na zunanjih stenah iz leta 14000, srede 15. stoletja in z a č e t k a 16. stoletja. Freske so delo furlan­skih slikarjev in Jerneja z Loke.

Ž u p n i j s k e m u u radu na Brez ­n i c i , k i vodi akc i jo za temelj i to obnovo, smo d a i i soglasje za gradbeno sanaci jo zidov z v o n i k a s pop rav i lom k r i t i ne in b e l e ž e v , namest i tev s t re lovoda in v r h u z v o n i k a , poprav i lo lesene k r i t i ­ne n a p rezb i te r i ju , obenem z za­menjavo dotra janega o s t r e š j a . P r a v tako bo t reba zamenjat i dve o k n i v ladji i n opravi t i grad­beno sanaci jo vhodne lope z ob­novo b e l e ž e v , names t i t i bakrene ž l e b o v e i n oprav i t i d r e n a ž o oko l i ce rkve . N e v a r n o se nagiba že tu­di strop, zato bo t reba s sanacijo pohi te t i .

Obnovo ce rkvene ladje i n re-s tavr i ran je fresk je prevzel n a š Zavod , v s e k a k o r pa akc i j a letos ne bo mogla v i t i z a k l j u č e n a , saj |e predvsem z restavraci jo fresk ve l iko dela . Obe k u l t u r n i skup­nosti bosta p r i speva l i denar tudi pr ihodnje leto, saj je akc i j a v s r e d n j e r o č n e m p l a n u tako jese­n i š k e ku l tu rne skupnos t i kot na­š e g a Z a v o d a za s p o m e n i š k o var­s t v o «

Res je že s k r a j n i č a s , da cer­k v i c a sv. M a r k a v V r b i dobi lep­šo podobo, saj P r e š e r n o v o roj­stno h i š o vsak leto o b i š č e na t i ­soče l jud i iz S loven i je i n Jugo­slavi je . Z a akci jo pa za s luž i j o vso pohvalo p r i zadevn i k ra j an i in ž u p n i š č e na B r e z n i c i , saj so pr i obnovi p r ip rav l j en i pomagat i po svoj ih m o č e h . D gedej

Krajani Vrbe so se odloč i l i , da s prostovoljnimi prispevki in de­lom pomagajo pri obnovi cer­kvice sv. Marka v Vrbi. Kultur­na skupnost Jesenice in kultur­nu skupnost Slovenije prispeva­ta za obnovo letos 5 milijonov dinarjev, strokovni nadzor pa opravlja Zavod za s p o m e n i š k o VArStVO V Kranju.

rodi u /na cerkvica sv. Mar i a sodi med n a š e najkva l i t e tne j še kulturne spomenike s področja sakralne umetnosti. »Freske so prvič restavrirali leta 1955 in po toliko letih so spet potrebne re­stavratorske roke,« pravi Nika I» ben, umetnostna zgodovinar­ka iz Zavoda za s p o m e n i š k o var­stvo v Kranju.

»Cerkev sv. Marku ima ro­mansko ladjo, po/.nogotski prez-

MEDNARODNI JAZZ

KULTURNI KOLEDAR K R A N J — V M a l i ga le r i j i M e s t n e h i š e je odpr ta s l i k a r s k a razs tava Poletje 88. V P r e š e r n o v i h i š i je na ogled razs t ava Mail-art Interna­tional D u š a n a G r o b o v š k a . J E S E N I C E — V p r v e m nadst ropju K o s o v e g r a š č i n e je š e ta teden odpr ta razstava likovnih del m a l i h š o l a r j e v j e s e n i š k e o b č i n e . R A D O V L J I C A — Danes , v torek, ob 19. u r i , bo v Šivčevi hiši v o k v i ­r u p r i red i tev R a d o v l j i c a j u n i o r fest, koncert Mateje Bajt n a k l i u n a -sti f lav t i , sp reml j a l p a jo bo p rav tako n a k l j u n a s t i f lav t i Klemen Ramovš. B L E D — V F e s t i v a l n i dvo ran i razs tav l ja s l i k e Stane Žerko. TRŽIČ — V P a v i l j o n u N O B je odpr ta r azs t ava s l i k dr. Franceta Cegnarja.

Ljub l j ana - O d 13. do 18. j u n i j a bo v l j u b l j a n s k e m C a n k a r j e v e m d o m u potekal že t r ad ic iona ln i medna rodn i j azz fest ival . V o k v i r u p rograma se bo ob i skova l cem koncertov preds tav i la cela vrs ta uve­l jav l jen ih j azz g lasbenikov , l e t o š n j a novost pa bodo tud i posebni ve­č e r i juzzu v k l u b u P a l m a , k i j i h bo p r ip rav l j a lo D r u š t v o s lovensk ih g lasben ikov .

V konce r tnem p rog ramu posebej opozar jamo na z a k l j u č n i k o n -cert festivala v soboto, 18. j u n i j a . Nas top i l bo n a m r e č eden najbolj s p o š t o v a n i h bobnarjev in uč i t e l j ev j a z z a M a x R o a c h .

V . B .

galerija

dom V č e t r t e k , 9. 6. ob 19. u r i bo v ga le r i j i Dom v »tražiš-ču o tvori tev razs tave del absolventov Likovne aka­demije. Razs t av l j a l i bodo: S a m o Š i l e s i z Zagor ja , B o g d a n V r č o n i n G i g o de B r e a iz Nove gorice. R a z ­s tava bo odpr ta do 16. 6.

M E N G E Š - Danes , v torek, ob 20. u r i b o v dvo ran i G la sbene š o l e v M e n g š u M e š a n i p e v s k i zbor D K D Svoboda M e n g e š z m a l i m zabav­n i m o rke s t rom p r i r ed i l koncert evergreenov. So l i s t i bodo N u š a P i rna t , alt, J anez P e t r a č , f lavta, d i r i g i r a T o m a ž Habe .

KONCERT OB DNEVU SOLE Škof ja L o k a - J u t r i , v sredo, ob 17. u r i bo v k a p e l i p u š t a l s k e -

ga gradu koncert , k i ga pr ipravl ja jo u č e n c i š k o f j e l o š k e glasbene šo le . Ob dnevu šo le se bodo p reds tav i l i n a j b o l j š i u č e n c i vseh i n ­s t rumen ta ln ih oddelkov.

v. rS.

SPET KRESNI VEČERI R a d o v l j i c a — V r a d o v l j i š k i g r a š č i n i so se z j u n i j e m znova za­

čeli K r e s n i v e č e r i . N a p r v e m pre tek l i teden so p repeva l i fantje ok­teta L I P B l e d . T a teden, v soboto, pa bosta pe la z d r u ž e n a zbora D P D Svoboda Podnar t i n K U D Stane Ž a g a r i z K r o p e pod vod­s tvom E g i j a G a š p e r š i č a . Z a tretj i v e č e r se napovedujejo koncer t K o m o r n e g a m o š k e g a pevskega zbora A . T . L i n h a r t pod vods tvom B e t i D e m š a r - Z u p a n o v e . Z a popestr i tev g l a sben ih v e č e r o v bo č e t r t i teden nas top i la d r a m s k a s k u p i n a C S U I Jesenice , k i so z mentor ico K a t a r i n o Torka r j evo n a š t u d i r a l i Ž a b e Gregor j a S t r n i š e .

A B V

KAMNIŠKI PEVCI NA LOŠKEM GRADU

Škofja Loka — V č e t r t e k , 9. j un i j a , bo v k a p e l i na L o š k e m gra­du ob 20. u r i gostoval M e š a n i š t u d e n t s k i p e v s k i zbor K a m n i k . G r e za skup ino , k i letos praznuje 10-letnico obstoja i n delovanja . Usta­n o v i l i so ga pevc i nekdanjega g i m n a z i j s k e g a zbora , k i so po k o n č a ­n i s rednj i šoli nada l jeva l i š t u d i j na l j u b l j a n s k i h fakul te tah, skup­n e m u petju v d o m a č e m k ra ju pa se niso hote l i odpovedati .

Zbor je za c e l o v š k i radio posne l 12 p e s m i k o r o š k e g a skladate­l ja H a n z i j a A r t a č a , na t ekmovan ju N a š a pesem v M a r i b o r u p a s i j e že dvak ra t p r i s l u ž i l s rebrno p laketo mes ta M a r i b o r . K e r je č l a n ­stvo že m o č n o preseglo o k v i r e š t u d e n t s k e g a zbora , bo zbor letos z a d n j i č nas topi l pod svo j im s t a r i m i m e n o m . Novo ime C A N T E -M U S — Pojmo — pa bo zagotovo š e v p r i h o d n j i h le t ih dokazova l nj ihovo l jubezen i n veselje do dobrega zborovskega petja.

K o n c e r t n i p r o g r a m v Škofj i L o k i bo razde l j en n a dva dela : p r i bo izpoln jen s s k l a d b a m i tu j ih , p r edvsem r e n e s a n č n i h , mojstrov, d r u g i pa s s l o v e n s k i m i l j u d s k i m i i n u m e t n i m i p e s m i m i .

M Č

Slikarska razstava

PUHARJEVE SLIKE V NEW Y0RKU Kranj — Pretekli teden se je iz New Yorka vrnil kranjski akad.

slikar Zmago Puhar. V preds tavn i š tvu Ljubljanske banke je n a m r e č odprl svojo razstavo slik.

Preds tav i t i svoje s l i ke v Z D A je za vsakega s l i k a r j a v s e k a k o r p o m e m b e n dogodek. Te­ga ne s k r i v a n i t i Zmago Puhar , k i s icer sodi v m l a j š o generaci jo k r a n j s k i h s l ikar jev , k i se š e l e uvel javl jajo. P a vendar , ne p o s r e č i se ravno v s a k o m u r s l i k e pokaza t i č e z »veli­ko lužo«?

»To res ne, vendar pa v preds tavn i š tvu L B S , kot je t a m k a j š n j a raba imena n a š e banke, sploh ne razstavljam kot prvi. Že po­prej so imeli nekaj predstavitev slovenskih slikarjev, med njimi Peternelja iz Zirov, pa

Vida Slivnikar je razstavljala in menda š e kdo. O d l o č i l n o za pova­bilo v New York je bilo morda to, da sem pred č a s o m razstavljal že v kranjskih prostorih Gorenjske banke TB.«

K a t e r a de la p a so preds tav l jena na M a n h a t t a n u ? »Razstavi l sem 22 svojih slik na steklo, to s č e m e r se pravza­

prav prav zdaj ukvarjam. Ne d o m i š l j a m si, da sem s tem ž e vzbu­dil zanimanje a m e r i š k e g a o b č i n s t v a in kritike, upam pa, da bo kdo le opazil moja dela. To je tako, razs tav i š nekje, spoznajo te in te povabijo spet drugam.«

Se je to že zgodilo? »Seveda , v b l iž in i je jugoslovanski Kulturno informativni cen­

ter; zvedeli so za mojo razstavo in se takoj dogovorili, da jo prene­sem kasneje š e tja. T a m k a j š n j o razstavo pa bom dopolnil š e z ne­katerimi novimi slikami. Slike bodo zdaj kake tri mesece v prosto­rih banke, nato pa oktobra tudi v kulturnem centru. Za k a k š n o d r u g a č n o uveljavitev na zahtevnem a m e r i š k e m umetnostnem po­dročju pa je treba poleg s r e č e imeti š e mars ikaj .«

L. M .

FILMSKO GLEDALIŠČE Z a vse l jubi tel je dobrega f i l m a bo k inema tog ra f sko podjetje

K r a n j p r ip r av i lo v č e t r t e k , 9. j un i j a , ob 20. u r i lep v e č e r : na spore­d u bo a m e r i š k a l j ubezenska d r a m a Biti zaljubljen — F a l l i n g i n lo­ve r e ž i s e r j a U l u j a G r o s b a r d a z d v e m a o d l i č n i m a igralcema* Rober­tom De Nirom in Meryl Streep v g l a v n i h v logah . F i l m je mode rna ve r z i j a f i l m a K r a t k o s r e č a n j e r e ž i s e r j a D a v i d a L e a n a , k i je i m e l ve l ik uspeh v š t i r i d e s e t i h l e t ih i n š t e j e za f i l m s k o k l a s iko .

D v a č l o v e k a se po n a k l j u č j u spoznata , č e s t o se potem s r e č u j e ­ta, dok le r i znenada ne spoznata , da sta ro jena d rug za drugega. N j u n a zakona n is ta n e s r e č n a , toda utapl ja ta se v v s a k d a n u . Av to r ­j i f i l m a i n i g r a l c i so n a p l a tnu ož ive l i r e s n i č n e , o t ip l j ive ka rak te r j e in s i tuaci je . S t em f i l m o m je b i l a i g r a l k a M e r y l S t reep leta 1985 v I ta l i j i p r o g l a š e n a za n a j b o l j š o ig ra lko v tu jem f i l m u i n dob i l a na­grado D a v i d i n Donate lo .

u r e j a L E A M E N C I N G E R

G L A S 6. STRAN Torek, 7. junija

GLASOV IZLET '88 T o k r a t k o n č n o le objavl jamc

popoln i s eznam i z ž r e b a n c e v n a š e g a i n seveda v a š e g a »Glasove-ga iz leta«. K o t smo zap i sa l i že v petek, sta s r e č o d e l i l a Jakob K o ­že l j iz K r a n j a i n Anton B i č e k iz R e t e č .

Ce lo tn i spisek l e t o š n j i h glaso­v i h i z l e tn ikov je s l edeč i : 1. J o ž e Hrovat, Z g . D o b r a v a 31, p. K a m n a G o r i c a . 2. Pavlina B i ­ček , R e t e č e 14, Ško f j a L o k a , 3. Jakob Kože l j , Ces ta na k l anec 5, K r a n j , 4. Š te fka Jerman, Pre-doslje 126, K r a n j , 5. Vera Me­glic, Retnje 6, K r i ž e , 6. Vinko Nastran, Vogl je 54, 64208 Š e n ­č u r , 7. Marija Lavt ižar , Podbreg 25, K r . G o r a , 8. Marija Pušar , T e n e t i š e 21, 64204 G o l n i k , 9. Franc Škof ic , P o t o č e 16, 64205 Preddvor , 10. Mici Ravnikar, K r i ž n a gora 16, Škof j a L o k a 11. Franc Cebulj, V o k l o 33, 64208 Š e n č u r , 12. Janez Gartner, S tu-dor 3, B o h i n j , 13. Ivana Rezek, Trboje 99, K r a n j , 14. Francka Robič , Ž i r o v n i c a 87, 15. Pavel P a n č u r , C a n k a r j e v a 11, T r ž i č , 16. Franc Praprotnik, L j u b n o 84, Podnar t , 17. Francka Kern, Go­ren jskega odreda 8, K r a n j , 18. Franc Ziherl, Sv. D u h 53, Š k . Lo ­ka , 19. Viktor Košir , Zapoge 13, Vod ice , 20. F r a n č i š k a K o ž u h , L a d j a 16, Medvode , 21. Š te fka Smolej, K o r o š k a 11, Jesenice , 22. Rozka Langus, S t r a ž i š k a 15/c, K r a n j , 23. Francka Lotrič, Pot v K a n i c o 2, B o h i n j s k a B i ­s t r ica , 24. Pepca H o č e v a r , Ned l -s k a vas 2, K r a n j , 25. Janez Po­gačn ik , O t o č e 26, Podnar t , 26. Drago Habjan, D r a ž g o š e 43, Že­l e z n i k i , 27. N e ž a Katrašn ik , Pod-b l i ca 20, Z g . Besn i ca , 28. Alojzija Narat, G r o s o v a 7, K o k r i c a , K r a n j , 29. T o m a ž Kos, Sebenje 50, Zas ip , B l e d , 30. Minka V i l ­fan, B u k o v š č i c a 1, Se lca , 31. M a ­rija Fidler, M . P i jade 15, K r a n j , 32. Janez Zupane, Vogl je 1, Š e n ­č u r , 33. Angela Š t e r n , Weinger -lova 22, Š e n č u r , 34. Ivana Zale­tel, Š u t n a 32, Ž a b n i c a , 35. Anton Žvelc , L a h o v č e 67, C e r k l j e , 36. Angela Volč ič , T ro ja r j eva 3, K r a n j , 37. Alojz Govekar, K o c j a -

nova 5, K r a n j , 38. Miha Porenta, B r e g 3, M a v č i č e , 39. Cilka Ber-čič , V i r l o g 14, Škof j a L o k a , 40. Ana Debelak, Retnje 5, K r i ž e , 41. Alojz T o m a ž i č , V i s o k o 47, Š e n č u r , 42. Ivan Mlinar, Gospo-sve tska 15, K r a n j .

P r i gorn j ih i m e n i h so za rad i v a š i h l a s t n o r o č n i h p isav m o ž n e posamezne č r k o v n e napake , vendar smo p r e p r i č a n i , da se bo­ste v s i »p repozna l i« .

Naj v a m danes r a z k r i j e m o š e s l e d e č e : V s i i z ž r e b a n c i gredo na »Glasov izlet« na n a š e p l ač i lo , iz ­le ta pa se bodo l ahko u d e l e ž i l i na svoje s t r o š k e tudi drugi . . .

N a n a š e m iz le tu obl jubl jamo, kot je to že v navad i , obi lo dobre volje, zabave, nag radn ih iger... K a m in k a k o gremo? B o d i m o š e malo sk r ivnos tn i (berite Gorenj­ski glas v petek, 10. junija), po­nov imo tokrat samo š e to, da bo­mo potoval i v soboto, 27. j un i j a !

V . B .

3 D E L A V S K A U N I V E R Z A

. . T O M O B R E J C " K R A N J

64000 K R A N J

D e l a v s k a un ive rza T o m o Bre jc K r a n j objavl ja pros ta de la i n naloge v avto - šol i :

I N Š T R U K T O R J A P R A K T I Č N E V O Ž N J E - 1 de lavec

Pogoj i : d o k o n č a n srednj i p rog ram usmer jenega i z o b r a ž e v a ­nja IV. s topnja opravl jen i n š t r u k t o r s k i izpi t z v e l j a v n i m i n š t r u k t o r -s k i m dovol jen jem

Delavec sklene de lovno razmerje za n e d o l o č e n č a s s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m .

K a n d i d a t i naj nas lovi jo p r o š n j e z d o k a z i l i o i zpoln jevanju po­gojev v 8 dneh na naslov: D e l a v s k a un ive rza T o m o Bre j c K r a n j , Ces ta S tane ta Ž a g a r j a 1, K r a n j .

!Q SKOf M LOKA

O B R T N I K B l a ž e v a ulica 3 64220 Š K O F J A L O K A

R a z p i s n a k o m i s i j a D O O b r t n i k Škof j a L o k a , B l a ž e v a u l . 3 raz­pisuje pros ta de la i n naloge

V O D J E F I N A N Č N O R A Č U N O V O D S K E S L U Ž B E

Delovne naloge l ahko zasede t i s t i delavec, k i izpolnjuje na­slednje pogoje: — da i m a v i š jo a l i srednjo izobrazbo e k o n o m s k e s m e r i — da i m a 3 oz. 5 let d e l o v n i h i z k u š e n j na podobn ih d e l o v n i h

mes t ih — da izpolnjuje pogoje, d o l o č e n e z d r u ž b e n i m dogovorom o

eno tn ih m e r i l i h kad rovske po l i t ike v obč in i Ško f j a L o k a — da n i b i l k a z n o v a n za k a z n i v a dejanja a l i da n i v pos topku

za k a z n i v a dejanja, k i ga delajo nep r imernega za to delo i n so d o l o č e n i z z a k o n o m

— da izpolnjuje š e druge pogoje, k i so d o l o č e n i z z a k o n o m .

Delo se z d r u ž u j e za dobo 4 let.

Poskusno delo t ra ja 120 d n i . P r i j ave z d o k a z i l i o s t r o k o v n i h i n de lovn ih i z k u š n j a h spreje­m a r azp i sna k o m i s i j a 15 d n i po objavi .

P r i j ave p o š l j i t e na naslov: D O O b r t n i k , Ško f j a L o k a , B l a ž e v a u l . 3 - r a z p i s n a k o m i s i j a .

K a n d i d a t i bodo o rezu l t a t ih r a z p i s a pisno o b v e š č e n i .

avto-moto društvo kranj Kranj, Koroška 53/d Jugoslavija

SREČANJE ČLANOV AMD KRANJ AMD Kranj organizira 18. junija srečanje svo­jih članov v Završnici nad Žirovnico. Srečanje je združeno s turistično vožnjo od Kranja do Završnice, kjer bo na pikniku objava rezultatov. Vabimo člane AMD Kranj in druge, da se srečanja udeležijo z družinami. Start turistične vožnje bo pred šolskim centrom Iskra v Kranju od 9. do 12. ure. Med vožnjo bo­do 3 kontrolne točke, kjer bodo udeleženci stre­ljali z zračno puško, reševali teste iz cestno pro­metnih predpisov in odgovarjali na splošna, tu­ristično obarvana vprašanja. Med vožnjo bodo morali udeleženci upoštevati cestno prometne predpise, smer poti ne bo posebej zavarovana, čas prihoda na cilj ne bo merjen. Prijavite se lahko na priloženem obrazcu in ga pošljete ali osebno prinesete na AMD Kranj naj­kasneje do 8.6.1988, kjer lahko tudi dobite ostale informacije. V primeru slabega vremena srečanje odpade. Informacije po telefonu £1-127.

P R I J A V N I C A

Prumek in ime

Š tev . sopotnikov

z n a m k a avtomobila

I s k r a I S K R A K I B E R N E T I K A K R A N J indus t r i j a m e r i l n o regulac i j ske i n s t i ka lne t e h n i k e K r a n j , n.sol.o.

N a podlag i določi l Z a k o n a o z d r u ž e n e m de lu i n P r a v i l n i k a o de lovn ih r a z m e r j i h razp isu jemo de la i n naloge delavcev s po­s e b n i m i pooblas t i l i i n odgovornos tmi :

V T O Z D T O V A R N A I N S T R U M E N T O V O T O Č E :

1. V O D J A T E H N O L O Š K E G A O D D E L K A 2. V O D J A O D D E L K A T E H N I Č N E K O N T R O L E 3. V O D J A S P L O Š N O K A D R O V S K E G A O D D E L K A

V T O Z D T O V A R N A Š T E V C E V K R A N J

4. S E K R E T A R

Po leg s p l o š n i h pogojev d o l o č e n i h z Z a k o n o m o z d r u ž e n e m de­l u i n d r u ž b e n i m dogovorom o ob l ikovan ju kad rovske pol i t ike v o b č i n i Radov l j i ca , oz. K r a n j , morajo k a n d i d a t i izpolnjevat i tud i naslednje pogoje:

P o d 1 i n 2: — d a imajo v i soko a l i v i š jo s t rokovno izobrazbo t e h n i č n e al i

o rgan izac i j ske s m e r i — 5 let u s p e š n e g a de la na p o d r o č j u , z a ka terega se pr i jav l ja ­

jo , sposobnost i n s t rokovna usposobljenost za vodenje in o rgan iz i ran je dela .

P o d 3 i n 4: — v i s o k a a l i v i š j a šo l a us t rezne d r u ž b o s l o v n e s m e r i — 5 let u s p e š n e g a de la na p o d r o č j u , za ka terega se pr i jav l ja ­

jo , sposobnost i n s t rokovna usposobljenost za vodenje in o rgan iz i ran je de la .

i M a n d a t t ra ja š t i r i leta. P r i j ave z u s t r e z n i m i d o k a z i l i poš l j i t e na naslov: I S K R A - K i -b e r n e t i k a K r a n j , K a d r o v s k a s l u ž b a , S a v s k a l o k a 4, 64000 K r a n j v 8 dneh po ob jav i . P o d r o b n e j š e in formac i je l a h k o do­bite v K a d r o v s k i s l u ž b i osebno a l i po telefonu 064-22-221 int. 35-49.

£3 rt bled LIP, lesna industrija Bled T O lesna predelava T O M A Ž G O D E C Bohinjska Bistrica

L I P , lesna indus t r i j a B l e d , T O lesna p rede lava » T O M A Ž G O ­DEC« B o h i n j s k a B i s t r i c a na podlagi sk lepa de l avskega sveta z dne 25.4.1988 razpisu je

J A V N O L I C I T A C I J O za odprodajo nas ledn j ih o s n o v n i h sredstev

1. b r u s i l n i stroj V O L L M E R V V E R K E , t ip C n H V , leto izdelave 1982, i z k l i c n a cena 19.000.000 d i n 2. č e l n i v i l i č a r I N D O S , t ip V D 2002-0102, nos i lnos t i 2000 kg , leto izde lave 1971, i z k l i c n a cena 2.500.000 d i n 3. č e l n i v i l i č a r I N D O S . t ip V D 2502-0104, nos i lnos t i 2500 kg , leto izde lave 1972, i z k l i c n a cena 3.000.000 d i n 4. dez in tegra tor G E T E C H E , i nv . š t . 4797, i z k l i c n a cena 2.500.000 d i n 5. dez in tegra tor G E T E C H E , inv . š t . 4466, i z k l i c n a cena 870.000 d i n 6. 355 kosov n o ž e v za dezinegrator je , i z k l i c n a cena 9.440 d i n / kos

L i c i t a c i j a bo dne 14. jun i ja 1988 ob 12. u r i v T O lesna predela­v a » T O M A Ž G O D E C « B o h i n j s k a B i s t r i c a .

Ogled je m o ž e n na dan l ic i tac i je od 10. ure dalje na k r a ju sa; m e m . P r e d p r i č e t k o m l ic i tac i je morajo in teresent i vp l ača t i 10% v a r š č i n e pr i b lagajni T O . L i c i t a c i j a bo us tna v pros tor ih prodaja lca po n a č e l u v ideno - kupl jeno .

V ceni n i v r a č u n a n p rometn i davek, k i ga p l a č a kupec pose­bej.

Z l a t a V o l a r i č

NEKOČ JE BILA N E K A UČITELJICA i

V in te rna tu smo za j t rkova l i č r n o vodeno kavo in k r u h , opoldne k o s i l i testo ah k r o m p i r , za veče r ­jo k a k š n o e n o l o n č n i c o . K u h a r i c e so zna le p r ip ra v i t i o d l i č e n r i če t in p r a ž e n e c . V š e č so n a m b i l i tudi »buhtl i« V č a s i h je bi lo malo , a n i h č e se ni p r i t o ž e ­v a l . N i s m o pr i š l i iz r azva jen ih d r u ž i n .

Pogosto smo d i j a k i hod i l i urejat mestne prede­le ob ž e l e z n i š k i postaji . T a m so se š e po š t i r i h le­t ih v ide l i o s t ank i od bombard i r an j a . K a t a r i n a je r ek la , da tega ne razume, saj b i v t o l i k e m č a s u že l ahko vse očis t i l i brez nas, saj smo tudi n i d v o m a to m o r a l i s tor i t i .

T u d i na b l i žn j a d r ž a v n a p rvens tva so nas vab i l i , pomaga l i smo obi ra t i j abo lka , grozdje, b u č k e a l i kaj drugo. T a k r a t smo se do dobra n a p i l i m o š t a i n najedl i sadja s k r u h o m . D a je k o m u postalo s l i bo, n i t reba omenja t i posebej.

N a j t e ž j e se je zdelo K a t a r i n i , m e n i , i n š e mar­s i k o m u , da n i smo sme l i v k ino , kada r smo hotel i . Vzgoj i t e l j i ce so izb i ra le za nas f i lme in smo potem tja k o r a k a l i kot vo j ak i v v r s t i . T u d i plesat smo ho­d i l i skupa j , a to bolj poredko. V š e č so m i b i l i kon­cer t i resne glasbe, opere a l i g l e d e l i š k e d r a m s k e predstave. T u d i balet smo neka jk ra t v ide l i

Obe, K a t a r i n a i n jaz , sva se z d r u g i m i dekle t i vč l an i l i v mes tno i n š o l s k o d r u š t v o in n a š i pevci so nas topal i celo na rad iu , k a r je za tiste č a s e b i l a p r a v a redkost i n za nas v e l i k a p r i l o ž n o s t .

Po leg vsega tega sva ob p o č i t n i c a h obe hod i l i v de lovne br igade k a m d a l e č .

No, j a , ob t o l i k i h obveznos t ih n i s . a ime l i v e č s a m i h p e t i č . V e n d a r sva obe dobro i zde lova l i . In š e nekaj m o r a m povedat i t i s t im , k i se bodo čud i l i , k a k o sva od leta 1945 pa do 1951, to je v š e s t i h le­t ih k o n č a l i osemle tno š o l a n j e . Ze lo enos tavno je

uredništvo t e l . 21860

r a č u n a t i , nared i t i , ka r sva medve, pa ni bi lo lahko. V nižji g i m n a z i j i sva se doma, v p o č i t n i c a h , ko nis­va šli v br igado, nauč i l i vse predmete s a m i in nato sep tembra na red i l i izpi t čez en razred , ter p r i š l i v naslednjega. P rav to sva s tor i l i na uč i t e l j i š ču . Ta ­k ra t sva p r e s k o č i l i tretjega in se us t av i l i v če t r ­tem, pred matemat iko . J a . N a koncu zadnjega le­t n ika nas je č a k a l z a k l j u č n i d i p l o m s k i uč i t e l j sk i izpi t . T r a j a l je od dvanajs tega do dvajsetega jun i ­j a in smo m o r a l i odgovarja t i iz nas ledn j ih pred­metov: pedagogika , ps ihologi ja , me tod ika , s loven s k i j e z ik s k n j i ž e v n o s t j o , zgodovina , zeml jep is in ustava. Š t i r i ure smo p i sa l i s lovensko š o l s k o nalo­go.

Obe sva vse zadovol j ivo o p r a v i l i . D o b i l i sva ce­lo oceni p rav dobro.

S r e č n i sva se K a t a r i n a i n j az v r n i l i domov, da dobiva o d l i č n o iz g lavnega .mesta, z m i n i s t r s t v a , k a m bova šli p o u č e v a t . O tem sem p r e m i š l j e v a l a vsak dan , a kasneje se je i zkaza lo , da se b o m mo­ra la se l i t i iz k ra ja v k ra j , medtem ko so K a t a r i n o posla l i v vas med v i n o r o d n i m i gr ič i i n gozdovi za vseh pet in t r ideset let, vse do upokoj i tve i n sva se ma lokra t v ide l i .

Č e p r a v sem nestrpno č a k a l a o d l o č b o , sem ve­dela , k a k o bo v šoli , saj sem se nekaj tednov uči lu kot p r a k t i k a n t k a v mestn i osnovn i šol i , n e d a l e č od uč i t e l j i š ča . A mesto sem si l ahko č r t a l a iz že l ja , a p o m e m b n o je b i lo ,da d o b i m s l u ž b o in se osamo s t a l im .

In res. Iz g lavnega mesta , s sveta za prosveto in ku l tu ro je p r i š l o obvest i lo o s l u ž b e n i names t i tv i in na tej podlagi je O k r a j n i l j udsk i odbor Izdal o d l o č b o o names t i tv i v d r ž a v n i s l užb i . U s l u ž b e n -sko razmer je , je pisalo , se p r i č n e 1.8. 1951 v vas i T. T e m e l j n a p l a č a z n a š a m e s e č n o 3.200 d i n (tr i t i soč dvesto d inar jev) .

In vas, k a m o r m o r a m , je oddal jena nekaj več kot osem k i lomet rov . K a k š e n k r a t bi že š l a p e š , u bolje bo na kolesu . Po h i t r e m pos topku s e m se na­uč i l a voz i t i staro, š k r i p a j o č e o č e t o v o ko lo in se odpel ja la dan m e d p r i č e t k o m p o u k a k ravnate l ju . T a m sem mora l a izreč i in podpisat i posebno izja­vo, imenovano Zapr i sega d r ž a v n i h u s l u ž b e n c e v . Tuko le se je g las i la : » P r i s e g u m pr i č a s t i svojega naroda in p r i svoji č a s t i , da bom zvesto s l u / i l a l judstvu, d a se bom d r ž a l a ustave in zakonov , da bom va rova l a in b r an i l a us tavni d e m o k r a t s k i red Federa t ivne l judske repub l ike Jugos luv i j e i n

Ljudske r epubl ike S loveni je in da bom svojo služ­bo vestno opravl ja la .

S m r t f a š i z m u — svoboda narodu!« N a k o n c u je b i l podpis d r ž a v n e g a orga­

na, ravnatel j ice , in podpis uč i te l ju , mene. T a pr isega se je m a r s i k a t e r e m u uč i t e l j u zdela

pomembna zadeva, tudi meni . No, in so tu ,p red menoj , v uč i ln ic i , moj i p rv i

u č e n c i , č e t r t i razred, š e s t intr ideset u č e n c e v . V šolo pr idejo iz vas i in b l i žn j e oko l ice . M a l o k d o kduj man jka . N i ga le, ko mora nujno kaj pomagat i o č e t u al i mater i na kme t i j i .

Šo l sk i ok ra jn i i n š p e k t o r mi je dejal , da m o r u m predelat i vso snov, k i je zap i sana v u č n e m n u č r t u in , j a sno ,uboga la sem. U h ! P i s a l i smo in se učil i kot za stavo. In prav vsa poglavja smo ob ravnava l i , s podnas lovi , p i k a m i in ve j i cami vred . K o m a j , da smo š e u tegni l i d iha t i . T e l o v a d i l i smo na d v o r i š č u , ob s lubem v r e m e n u pa v uč i ln ic i a l i na h o d n i k u Joj ! K a k š n a g n e č a je b i l a takrat! A otroci so b i l i zelo p r i dn i in nenavadno ubogl j iv i in m i r n i .

T u d i v a š č a n i so cen i l i so cen i l i n a š e delo . Uči­telje so s p o š t o v a l i in n i k o l i n i smo i m e l i t e ž u v z o sk rbovan jem hrane, z las t i ne m l e k a , mesa in j a j c

V e n d a r jo mlad uč i te l j mora l pomaga t i povsod, pr i O F , A F Z , R d e č e m k r i ž u , pr i p ros l avah ob dr ž a v n i h p r a z n i k i h in dela t i v k n j i ž n i c i .

De lovn i dan je t ru ia l pogosto dolgo v n o č , ke r se je skoraj vse odvi ja lo v soli in je kak sestanek al i d ruga dejavnost t ra jala do enajste ure i n čez . A prav zato so se ljudje poznal i in t o v a r i š k o , nesebi­č n o , sodeloval i p r i akc i juh .

A jaz sem j i h komaj mogla spoznat i ,saj so me že č e z eno leto p remes t i l i v drugo vus in t am sem ostala spet eno leto. T a m so ok rog šo le ras la viso k a drevesa i n zdelo se je, da ž i v i m o sredi gozdne g o š č a v e , č e p r a v je s tala vas prav b l i z u . S tunova la sem v v e l i k e m š o l s k e m s tanovanju in za ogreva nje smo porab i l i ve l i ko drv. T u d i obe uč i ln ic i sta b i l i zelo pros torn i in strop v n j ih v i soko posta­vl jen . T a k o so p a č n e k o č g rad i l i . T u d i z r a č n o s t n i z anemar l j i va .

Tret je leto sem mora l a spet na pot, v vas P, s ta la je tik ob š i r o k i r e k i . V vars tvo in poduk so mi iz roča l i ok rog petindvajset u č e n c e v , r a z l i č n o , kaj t i tu sem ostala več let.ne samo eno. T o d a v tej sku p in i so b i l i vs i razred i , od prvega so osmega . V pr­v e m j i h je bi lo samo pet. In ves pouk sem mora la

oprav i t i v en i uč i ln ic i , dopoldne, k a r pomen i , d«^, bi lo vseh osem razredov i s t o č a s n o d e l e ž n o vse n* je pozornos t i . «.

V tem č a s u sem mora l a oprav i t i s t rokovni u

t

te l j ski izpi t . T a je vseboval p e d a g o š k o skup i" 1 0

u č n i m nas topom, s lovensk i jezik s književnOSV zgodovino in admin i s t rac i jo . jjj

Obe, K a t a r i n a in jaz , sva ga p r v i č opi" a -e

u s p e š n o in s p o m n i m se nekega fanta, kako S**j hval i l , da ga on sme opravl ja t i v e č k r a t . In da to dano v s a k e m u . b 0 i

O s m e g a marca 1956 sem dob i l a novo odlot j« pisalo, s temeljno p l ačo devet t i s o č tristo in &. po ln i lno t i soč petsto d inar jev . S reds tva po p r ° č u n u so na ruzpolago.

Le ta 1952 m i je b i l odobren kred i td inar jev * 5 in t r ideset t i soč za n a k u p k u h i n j s k e g a p o h i š t v ^ dveh postelj , a dve leti kasneje, 1954, sem drugo posoji lo v v i š in i pet in t r ideset t i soč . Por»° sem ga za nakup kolesa .

Le tu 19f>5 s e m b i la razpore jena š e v X V . P ' f l j j ' nem razredu, kar je veljalo o sem t i soč ose narjev. Prej omenjen i dodatek k p lač i je b i l t e ž j e g a dela, ker sem u č i l a vseh osem r a z r e d 0

e n e m odde lku i s t o č a s n o . ,g\o 1/. vsega tega je razvidno, da so uč i t e l j evo 0 ^

tokrat p l ačeva l i po d o l o č e n i h p l a č i l n i h i 'azred' se je u p o š t e v a l s t rokovn i izpi t in ocena i n š p e ^ j j , ja. Najbolje ocenjeni uč i te l j i so l ahko napredO v

T o je potekalo takole /. teUr

V razred je p r i š e l i n š p e k t o r in p reve r i l 0jf vo delo. Ocenjeva l i list je nap isa l tudi šo l sk i i*P v , , , > l j a tk*'

Najprej so na list zap isa l i osnovne I'"" 1 1;!, \fi uč i t e l j u , odde lku , pouku , nato o s t r o k o v n e 1 1 ^ i d e o l o š k e m izpopolnjevanju v t i s tem te koče ^ s k e m letu, to je o redn ih š t u d i j s k i h s e s t a n k u ^ -d i v i d u u l n e m studiju, kamor so u p o š t e v a l i P , u f iK< š k e č a s o p i s e , revije, p o l i t i č n o in drugo l i ter« ^ {

Nato je na l is tu s ledi lo mnenje o P ° k ' ' c n ^ d f § lu V odde lku in celotni šo l sk i , o pouku , v < ) .-j*1} u r a d n i h kn j ig , znan jnu u č e n c e v , o p isanju P r '^ jK' za pouk, odnosu do u č e n c e v in uč i t e l j ev i ide° .• u smer i tv i . ^

Potem je bi la r u b r i k a o i / v e n s o l s k i h "v . i f l j r s t ih , n. pr. d e l o v p i o n i r s k i h in l j udsk i kn j 1

S Z D L . ob p ros lavah , Z K J , R K . . .) b „ P* Omen jen i so b i l i tudi dopust i in udele*

• • • 111111. i r) 111 j

Torek, 7. junija 1988

D o m a č i z d r a v n i K PLEŠEC URAVNAVA KRVNI OBTOK

K o l i k o imen i m a med ljudstvom: bobulica, divja repica, kaš i ­ca, kobulica, lažnica, luščeč, mesec, poljska preslica, pucalica, ško­fova kapica, s rčen ica , škrobot , že lezna trava in še i n še . Večina lju­di ga ima za plevel.

P lešec je b i l p rv ič opisan leta 1485 v knjigi o zdravi lnih zeliščih in so ga v l judskem zdravstvu kmalu začeli zelo cenit i . V poznejš ih s redn jevešk ih spis ih o zdravi ln ih zel iščih so plešec zelo hval i l i , z la­sti pr i ustavljanju krvavitev, krvomoku, p r e m o č n e m m e s e č n e m pe­ri lu, krvavitvah iz nosu in pri hudo krvaveč ih ranah. K o se je rast­lina vedno bolj š i r i la i n začela m n o ž i č n o rasti na obdelanih površ i ­nah, je dobila zaničlj iv vzdevek — plevel, izgubila ugled in pr iš la v pozabo. Šele K n e i p p je spet plešcu pomagal do ugleda in postavil njegovo zdravilnost ob preslico. Sicer so mu pr iznal i , da pomaga pri krvavitvah iz maternice, vendar so b i l i p r ep r i čan i , da je neka uvožena kanadska zdravilna rastlina boljša. Tako je pr iše l že dru­gič v pozabo in šele med prvo svetovno vojno so se spet spomnili nanj. Pozne j ša raziskovanja so potrdila, da je tuji kanadski rastlini (Hvdrastis canadensis L.) vsaj enakovreden.

Plešec predvsem zožuje, zapira žile, zato zelo pomaga pri pre­prečevanju krvavitev. Lahko ga uporabljamo pri na j raz l ične jš ih krvavitvah, tako iz želodca, črevesja , nosu in pri p o š k o d b a h . Pr ipo­ročljiv je tudi pri krvavitvah iz ledvic in pljuč. P r i krvavitvah iz ma­ternice mu je treba dati prednost pred nevarnimi r žen imi rožički. T i ramin vpliva na r i tm ično k rčen je m a t e r n i č n e g a mišičevja i n če se pri odmeri kol ič ine ravnamo po zdravnikovem nasvetu, pomaga tudi pri porodnih k rč ih in s tem olajšuje porod. Podobno uč inkuje na č revesno mišičevje , če se le-to poleni. Pospešeno krčen je vpliva u godno na redno iztrebljanje.

Omeni t i moramo še en zdravi lni uč inek plešca, zaradi katere­ga je ravno dandanes pomemben. Najhujše zlo n a š e g a časa so mot­nje krvnega obtoka, najsi izvirajo iz prenizkega ali previsokega krvnega pri t iska. V p lešcu imamo prav tako kakor pri beli omeli zdravilno rastlino, k i izravnava krvni obtok in ga je najtopleje p r i ­poročati tako pr i prenizkem krvnem pri t isku, pri p o č a s n e m s r čnem utripu kakor tudi pr i previsokem krvnem pri t isku s pospešen im utripom žile.

In kako ga uporabljamo?

Za dnevno kol ič ino pripravimo iz 4 čajnih žličk p o s u š e n e g a ali ? čajnih žličk svežega zelišča 2 skodelici preliva, k i ga pijemo čez dan neoslajenega in po pož i rk ih . Čez dan lahko vzamemo 3 do 4 c ajne žličke svežega soka. Po z d r a v n i š k e m nasvetu moremo to dne-Y n o količino tudi povečat i . Kne ipp pr iporoča zelišče preliti z vro­čim belim vinom, odcediti in piti po pož i rk ih pri bo leč inah v trehu-"U in pri notranjih krvavitvah.

Prot i p r e m o č n e m u m e s e č n e m u perilu se lahko zavarujemo, če Približno 8 dni pred zače tkom čišče z a č n e m o piti 1 do 2 skodelici £ a Ja po pož i rk ih čez dan. P r i p r e m o č n i h krvavitvah vzamemo vsa-p° uro 1 jedilno žlico čaja. V nobenem primeru ne smemo uživati •edeno mrzlega čaja, kakor ponekod celo pr iporočajo.

Pa še to: P lešec nabiramo od aprila do septembra, ko cvete, ga v senei posuš imo, na drobno r a z r e ž e m o in shranimo v temnih ko-. a r c » h . Dobro pa je, da naberemo pomladni in poletni plešec, ju Z r r i e š a m o ter dobimo enotno uč inkujoče d o m a č e zdravilo.

Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I

P E T MINUT Z A BOLJŠI V I D E Z

S ČAJI N A D A K N E A k n e n i l ahko odpravi t i . Najprej m o r a m o vzpos tav i t i s p l o š n o

o rgansko ravnovesje , z a k a r l ahko s a m i n a j v e č s tor imo s p r av i lno prehrano. P a z i m o , da iz p rehrane i z loč imo vse ž i v a l s k e m a š č o b e i n s ladkorje . J e jmo k r u h iz č r n e moke (z otrobi) i n n c o l u š č e n e ž i t a r i c e , k i so bogate z v i t a m i n i , k a k r š n e potrebuje n a š a k o ž a . Č e se akne po­javi jo za rad i ž i v č n i h a l i p s i h o l o š k i h motenj , m o r a m o seveda najprej zd rav i t i te. P u b e r t e t n i š k i h aken , k i nastanejo p redvsem zarad i hor­m o n s k i h sprememb, ne moremo č i s to zatre t i , venda r p a ravno s pra­v i l no prehrano i n z z u n a n j i m zdrav l j en jem k o ž e l a h k o ve l iko stori­mo.

O d l i č e n čaj z a zdravl jenje a k e n je poparek iz 2 š č e p c e v cvetov iz listov rmana na skodelico vode in prevretek iz listov in s t o l č e n e brezove skorje (2 š č e p c a na skodelico) .

D o b r i so tudi p o p a r k i iz tehle ra s t l in : listi koprive (2 š č e p c a na skodelico) , listi in korenine regrata (2 š č e p c a n a skodelico) i n prevretek iz 3 š č e p c e v preslice.

P a z i t i pa je t reba tud i n a sonce. Sonce o t rd i povrhnj ico i n tako p o s p e š i z a m a š i t e v lo jnic ter p o v e č a nj ihovo nagnjenost k in fekc i j i . Zato se ne izpostavljaj te p r e v e č n jegov im ž a r k o m .

7 . S T R A N ^mmmm^OMM

NASE GOSPODINJE GREDO NA IZLET Obljuba dela dolg, izžrebali smo dve naši pridni dopisnici, ki

bosta šli z nami na pomladanski Glasov izlet. 25. junija se bomo od­peljali na morje! Srečnici sta Ivana Berlec iz Krnice 46 pri Zg. Gor­jah in Manca Dobrin s Trstenika pri Golniku. Čes t i t amo!

POSKUSIMO SE ME K R O M P I R J E V A POTICA

Z a dve osebi potrebujemo 10 d k g moke, J. jajce, 5 srednje de­be l ih k rompi r j ev i n malo marga­r ine . Iz v seh ses tav in n a h i t ro zames imo testo (kot za svaljke) ga r azde l imo na d v a dela . V po­mazano posodo (ali p e k a č ) raz­potegnemo prvo polovico, nanjo n a m a ž e m o nadev, p rek r i j emo z drugo polovico k rompi r j evega testa, pokapamo po v r h u z razto­pljeno marga r ino i n p r i 175 sto­p in jah C rumeno z a p e č e m o . Pe­k a traja p r i b l i ž n o po l ure.

Gobov nadev: n a m a š č o b i pre-p r a ž i m o 1 č e b u l o , malo s v e ž i h a l i z a m r z n j e n i h a l i s u h i h namo­č e n i h gob, dodamo č e s e n , maja-ron, poper, 1 pest o ž e t e i n namo­č e n e sojavite, malo p e t e r š i l j a . Po o k u s u l ahko dodate tud i dru­g ih z a č i m b .

Mesni nadev: p r e p r a ž i m o 1 č e b u l o , 10 d k g mle tega mesa, 1

pest n a m o č e n e sojavite, z a č i m ­be p a kot zgoraj , po okusu . P r a v tako l ahko p r i t em uporab imo vse os tanke k u h a n e g a a l i p e č e ­nega mesa , š u n k e , suhega mesa , zaseke, le da p r i m e š a m o š e jaj­ca.

Skupa j s solato uporab imo krompi r j evo potico za samostoj­no jed . Č e p a h o č e m o i m e t i sla­dico, jo nadevamo s skuto, k i smo j i doda l i s ladkor , j a j č e k i n malo smetane.

S ice r pa l ahko v s a k a gospodi­nja p r i p r a v i nadev po svoje, uspeh ne bo izos ta l , n a m p i š e n a š a b r a l k a i n o d l i č n a gospodi­nja S l a v i c a P . i z K r a n j a . T a re­cept n a m poš i l j a , p rav i , zato, ke r je G o r e n j s k a z n a n a po k rompi r ­ju , je poceni i n dobro p r e i z k u ­š e n . Recept je star, le da m u je ona po novem doda la sojavito, ka r obrok le š e obogati . D . D .

TA MESEC NA VRTU PRIDNO J E T R E B A PLETI

Č e ne bomo e n e r g i č n o iz t reb i ­l i slaka i n njivske preslice, n a m bosta pos ta la v v r t u p r a v a nadlo­ga. V s a k p r e s l i č e n poganjek v z e m l j i s p o d r e ž e m o nekai_ c m globoko. To p o č n e m o vsaj enkra t na teden, ko preg ledamo ves vr t . M n o g o pres l ice v v r t u p o m e n i , da p r iman jku j e v t l eh apna.

K d o ne pozna n a d l e ž n e g a ple­vela , k i m u p r a v i m o kurja črev -ca. Ods t ran ju jemo ga ž e s k o m ­postnega kupa . K m a l u po v z n i ­k u nas tav i mnogo semena, veter pa ga r a z n a š a n a vse s t ran i . T u ­d i kompos ten kup bo z n j i m oku­ž e n .

P reg le jmo vsak k o t i č e k v r t a i n p leve lu p r e p r e č i m o , d a b i se-m e n i l . Posebno n a s k r i t i h k r a j i h se p leve l h i t ro razras te i n seme­n i , veter p a r a z n a š a seme n a vse s t ran i , tud i po sosedovem v r tu .

Moda

Kljub vsemu je za mlade še vedno tu priljubljeni je-ans. Le malo ga dopolnite s čr tami , pa boste silno moder­ne. Ni pomembno, so črte na h l a č a h ali bluzi, pomembno je, da so!

Š e prav posebno ne smemo na vrtu trpeti znanega plevela, ki mu pravimo francoska zel ali rogov i l ček (Gallinsogaea parvif-lora), ker . je gostitelj p r š i ć e ( rdečega pajka). Če ga ne bi opa­zili in zatrli, bi se pr š i ca pojavila na š t ev i ln ih gospodarskih rastli­nah (kumare, f ižol idr.) pa tudi na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah. U č i n k o v i t o sredstvo je žvep lo v prahu, s katerim napra­š i m o rastine. P r š i c e se pojavijo na š t e v i l n i h okrastnih rastlinah (tudi kaktejah) s kosmato spod­njo stranjo listov. Na spodnji strani listov se pojavijo pribli­žno 0,5 mm dolge rumenkaste in r d e č k a s t e ž iva l ce (Uč inke in odrasle ž u ž e l k e ) . Zgornja stran listov je ob h u j š e m napadu ru­menkasto obarvana. Suh zrak p o s p e š u j e r a z m n o ž e v a n j e prš ic . Zato moramo tudi pozimi stalno skrbeti za v l a ž n o s t . Napadene rastline n a p r a š i m o z ž v e p l o m v prahu, vendar pazimo: deluje le pri temperaturah nad 20 stopinj C.

Pokrivanje tal ( m u l č e n j e ) se obnese, ker dobro deluje na zre­lost tal. Vrtniki, izkoristite to! Plevel med kulturnimi rastlina­mi u s p e š n o zatiramo, č e pokri­vamo tla s šo to , z zrelim gnojem, s p o k o š e n o travo in drugim rast­linjem. Dobro se obnese tudi temna p l a s t i č n a folija, ker ugod­no deluje na zrelost tal. Pred po­krivanjem moramo zemljo zrah­ljati.

S a m a slepari ja Nazadnje se je Polajnarjev

oče vendarle odločil, da podpi­še zavarovalno pogodbo.

»Samo še eno vprašanje« je dejal. »Če plačam premijo in mi bajta zgori — potem zanesljivo dobim milijardo?«

»Seveda, oče Polajnar,« je dejal agent, »denarja ne dobite edinole v primeru, če hišo sami zažgete!«

»No,« je dejal kmet in odložil pero, »saj sem si mislil, da je vse skupaj ena sama sleparija!«

u r e j a D A N I C A D O L E N C

N A C R A D A T E D N A JE VEDNO PRIDNI, ZALJUBLJENI, KLEPETAVI PA LENI IN ŠE KAKŠNI 7. A

Naš razred... K a k o naj vam ga Podstavim? Kot učence , ki sedi ^ ° v klopeh in pri matematiki v p r i j e m času klepetamo, pri slo H ^ č i m pa smo se malo popravi

• N e , kot take nas že poznate, če P! ' a v tovarišica Preša še nikoli ni v

l l u Pri uri s lovenšč ine . Pa nas S e eno pozna, k a k r š n i srno pri zgo-" V m i . Mogoče bi vas pa bolj zani

l U < > . če nas najprej predstavim 1 ' • • po naše . sn l a / n ' ( ' u nas )e trides , n ° kak

sošolec zboli ali j W v razred, ker tovar iš ica spra

Ni vedno lahko biti in včasih g l e d a t i učen s prazno glavo. Pr i . »tematiki in ang lešč in i je to la-(M- ^ t > r l l tovarišici pomagata za-*er!oln V l ' u s m d o k o n č a n Pr i f iz ik i , štiT. p i s u > zgodovini pa ti na sos i pomaga kak požr tvovalen

•set obča pa si ne

na startu šica, čeprav

-cmijopisu, zgodovini pa startu pomaga kak požre ^ š o l e c , le p r i biologiji je " ^ l o težje, kajti tovar i š i !

TANJA9E>KUČ GREGOR AHACIC. ^ H A IN ŽIGA GREGA HODNIK 9RT0MIR SlLAR, PETRA BEŠTER. KATJA VIZOVIŠEK. BOŠTJAN ŠOLAR. TINA RAVNIK ALEKSANDRA ZUPANC 'GOR VERŠNIK, MATEJ HNŽGAR — "AJDA PAZLAR. MELITA KRAMARI r^KA 7AZVONIl NA1AŠA, r^P-GORlN JANF/KHIZNAH.JAN *LL'BAR, DAMJANA JEl OVČ AN. 'QOR MRAK. KI L Ml N TAVČAR, JJATEj PEGAM. MAGDA MARKU STANKA ZDJELAR. SIMONA

nosi očala, presneto dobro vid i , kdo pr i šepe tava . P r i s lovenščini pa se pred tablo znajdi, kakor veš in znaš . Če znaš neopazno poku­kati k sošolcem, tako seveda, da ti kaj povedo, je še toli­ko bolje- Je pa pri tovarišici Sor l i -jevi pred tablo najbolj hudo ta krat, ko nič ne znaš ali pa si tako zmeden, da ne veš več, kako ti je ime. (Tudi sama sem bila na tej >grOZQ0 težki preizkušnj i«, sošolci

se gotovo Spominjajo, da sem me­njavala tapete kot tovariš ica vpra­šanja - pa ni bilo tako hudo.)

Najbolj hrupno, zabavno pa je v n a š e m razredu med odmori. Tova-rišice so bile večkra t p r e s e n e č e n e , ko smo se kot prvošolčki igrali t i ­sto -raspaiharhai ahačik", nekaj dni skakal i gumintvvist, po lansko-letnem špt nanju • z vodo pasmo se začeli obmetavati s kredami. To-variš iea r a z r e d n i č a r k a je bila nad

šolsk*** 0 k n j i ž n i h n a g r a d — izlet / A l p i n i n o k a r a v a n o konec n J i r n ' K a ' < t t t " K a m ? K ž i r o v s k i m č e v l j a r j e m , seveda, I c t o š -Dol« * S D < > n , / « r j e m « n a š e r u b r i k e . V s a k teden novo ime,- en

j " , r > s e d e ž več .

tO igro tako n a v d u š e n a , da nam je naroči la kupiti ška t lo kred, ki smo j i h morali vrni t i oropani tovar iš i ­c i . Nekaj časa so krede zamenjale kroglice iz gline, v čaj namočen i pr t ički , celo sir in kruh, k i ga ima­mo preveč , pa ga na žalost ne zna­mo cenit i .

Take igre, igrice pa nas povsem minejo v odmorih, ko č a k a m o na kontrolne, sp ra ševan ja ali k a k š n e pridige n a š e big mame Pavličeve. Pa da ne boste mis l i l i , da je to t i ­sto na jhujše . Tega »tisto najhujše« sploh ni .

K a k o r vsak človek imamo tudi mi svoje slabe dneve, pa naj bodo zaradi slabih ocen ali zaradi graje, vedenja, zapisov v dnevnik, ki j i h nit i ni tako malo. Smo pač št i r i ­najstletniki, ki so zaljubljeni, k i imajo svoje probleme, ki j ih vča­sih dolgočasi vse na svetu, k i so včasih najbolj veseli ljudje, ko zvedo, ko pride njihov ali njihova ljubezen na obisk, pa čeprav samo k sosedu. Zadnje čase , pravijo, smo leni, zoprni, klepetavi, nagaji vi , težki , drugi pa nas hvalijo: vi ste 7.a, pa ste boljši od ostalih; pa še česa se sliši.

Nekaj od tega je tudi res, z ne­katerimi se pač razumemo bolje kot z drugimi, pri nekaterih urah, ki minejo tako hitro, neopazno, ko nas snov zanima ali pa tovar iš ice nezanimivo snov predstavijo, smo včasih najbolj poslušni učenci na svetu. Včasih pa se do lgočas imo naprej in nazaj, na levo in desno, ko moramo poslušat i nezanimivo razlago 0». razlago, ki je ne razu­memo.

M i s l i m , da Uivarišicam Pavliče­vi , Š tornovi in Nečimrovi ne bo škodila pohvala, da j ih ima 7. a ra­zred za najboljše tovar iš ice . Tova­rišici Š te rnovi npr. ne uspe biti je­zni in strogi, pa če bi j i naredili ne vem kuj. Tudi mule kuhati pred njo, zaradi k a k š n e g a njenega opo­zorila, ki ti ni všeč, ne m o r e š niti en dan.

Pri drugih tovariiicah pa je od­visno od tega, če so vstale popol­n i m a z desno nogo; so nekatere dobre, druga malo s labše. Seveda, vedno niso one krive za nora/.um Ijivost, večkra t smo tudi mi prav nesramni do njih, ko se o b n a š a ­mo, kot da še nikoli ne bi l l i l a l l za I >< 11111 > 11 (Vendar sem preprn aua, da j ih nekaj res ne ve, kaj je m.)

Včasih pa si pri uči tel ju, k i za­čne spraševa t i , kar oddahnemo, saj vemo, da se bomo pri tem več naučili kot pri razlagi. Komuna ( i a š p e r l i n , 7. a r. O Š .1. in

S. Mlakarju Š e n č u r

S k o k , skok , že z a j č e k b e ž i . L e kdo ga podi? L e j , lej, t am jas t reb k r i č i , na vej i sedi . H i , h i , se z a j č e k smej i , že v g r m u čep i . Polona Zaplotnik, 4. r. OŠ

heroja Brač iča Tržič

Čarovnico Enico je (s samimi enkami) narisala Katarina Strojan iz 4. b r. OŠ Petra Kavč iča v Škofji l o k i .

Š o l s k a l jubezen je lepa stvar. Je i n n i dobra . Po na­vad i je pos ledica tega upad uspeha, če pa sta u č e n c a bolj z re la , l ahko uspeh ostane enako dober. Dragica M e g l i c , Osn. š o l a

Lucijana Seljaka Kranj

Glas naše doline V p o d r u ž n i č n i šol i Tadeusz

S a d o w s k i v B u k o v i c i so prav na dan mlados t i p r v i č i zda l i š o l s k o glasi lo , k i so ga nas lov i l i G l a s n a š e dol ine . N a nas lovn ic i so na­r i sa l i šo lo i n vas i , iz ka t e r ih p r i ­haja glas u č e n c e v , p i sa l i pa so o vaseh, d o m o v i h , šoli , l e tn ih ča­s ih , zas tav i l i nekaj ugank in k r i ­ž a n k o .

Preberimo si h u d o m u š n e ž e ­lje treh u č e n c e v ob sprejemu med pionirje. Gregor Bergant si je z a ž e l e l dve kurji bremzi brez k r e m p e l j č k o v , Jaka l .cben dve p e č e n k i s pomfrijem in Andreja dve pa lač inki .

Na izlet gremo 13. junija Š o l s k o leto smo p o č a s i p r i g n a l i h k r a j u , p r av t ako n a š o r u b r i k o

Iz š o l s k i h k l o p i . Ce lo leto smo z b i r a l i i m e n a avtor jev nag ra j en ih sp i ­sov, k i j i h bomo 13. j u n i j a popel ja l i - kot smo o b l j u b i l i - n a i z le t k na­š e m u » m e c e n u « , A l p i n i v Ž i r i . K a j bomo t a m p o č e l i , boste zvede l i kasneje, danes bomo ponov i l i le, kdo gre z n a m i . Č r t o m i r Š i l a r , 8. c r. O Š L u c i j a n a S e l j a k a K r a n j G r e g o r A h a č i č , 7. a r. O Š heroja B r a č i č a T r ž i č Ž i g a P i r n a r , 3. a r. O Š Ivana G r o h a r j a Š k o f j a L o k a i n M i h a Zebre , 4. b r. O Š Ivana G r o h a r j a Škof ja L o k a T a n j a Sok l i č , 7. r. O Š prof. dr. J o s i p a P l e m l j a B l e d G r e g a H o d n i k , 7. a r. O Š dr. J a n e z a M e n c i n g e r j a B o h . B i s t r i c a P e t r a B e š t e r , 7. b r. O Š S tane ta Ž a g a r j a L i p n i c a A l e k s a n d r a Zupane, 6. b r. O Š M a t i j e V a l j a v c a P r e d d v o r K a t j a V i z o v i š e k 7. r. O Š F . S. F i n ž g a r j a Lesce Igor V e r š n i k , 6. b r. O Š hero ja G r a j z e r j a T r ž i č T i n a R a v n i k , 8. b r. O Š G o r e n j s k e g a odreda Ž i r o v n i c a B o š t j a n Š o l a r , 7. c r. O Š prof . dr. J o s i p a P l e m l j a B l e d M e l i t a K r a m a r , 7. a r. O S Bra t s tvo i n enotnost K r a n j Mate j F i n ž g a r , 5. c r. O Š M a t i j e V a l j a v c a P r e d d v o r M a j d a Paz la r , 7. b r. O Š Bra tov Ž v a n Gor j e K l e m e n T a v č a r , 4. b r. O Š Pe t r a K a v č i č a Š k o f j a L o k a J a n e z Š l i b a r , 8. a r. O Š J o s i p a B r o z a - T i t a Predos l je J a n e z K r i ž n a r , 5. b r. O Š Pe t r a K a v č i č a Š k o f j a L o k a Mate j Pegam, 5. d r. O Š C v e t k a G o l a r j a Š k o f j a L o k a Igor M r a k , 8. b r. O Š F r a n c e t a P r e š e r n a K r a n j N a t a š a G r e g o r i n , 8. c r. O Š D a v o r i n a J e n k a C e r k l j e D a m i j a n a J e l o v č a n , 7. c r. O Š Bra t s tvo i n enotnos t K r a n j S i m o n a P e t r i č , 6. b r. O Š G o r e n j s k e g a odreda Ž i r o v n i c a M i l a n k a Zdjelar , 6. č r. O Š F rance t a P r e š e r n a K r a n j L u k a Z a z v o n i l , 4. a r. O Š S i m o n a J e n k a K r a n j M a g d a M a r k i č , 8. b r. O Š M a t i j e V a l j a v c a P r e d d v o r J a n e z R a v n i k , 6. e r. O Š F rance t a P r e š e r n a K r a n j A l j až Go lma je r , 5. a r. O Š heroja G r a j z e r j a T r ž i č A l e n k a B r u n , 8. b r. O Š M a t i j e V a l j a v c a P r e d d v o r T a n j a Jugovic , 8. a r. O Š L u c i j a n a S e l j a k a K r a n j R o m a n a G a š p e r l i n , 77'a r. O Š J . i n S. M l a k a r j a Š e n č u r

Dr. France P r e š e r e n : »Še malo, otroci, pa se mi boste pora­zgubili in tule okoli š o l e bo vse tiho in mirno. Saj vam privo­š č i m p o č i t n i c e , le pojdite in už ivaj te , z a s l u ž i t e jih. Le morja, morja letos marsikdo od vas ne bo videl, kajne. . .« - Foto: D. Dolenc

» j a H E L E N A J E L C M

@ ( 5 T M Š & 3 M E S G L A S 8. S T R A N Z A N I M I V O S T I . R E P O R T A Ž A Torek , 7. junija 1!

Kabelska in satelitska radiotelevizija

Odlašanje je pot v osamitev K r a n j , j u n i j a — P a ne le pot v osami tev , ko t p r av i p redsedn ik odbora za i zgradn jo kabe l ske i n sa te l i t ske te levizi je v k r a n j s k i o b č i n i p r i o b č i n s k i kon fe renc i S o c i a l i s t i č n e zveze J o ž e J e n š t e r l e . N e k a t e r i so p re ­p r i č a n i , d a hi treje n i n a mes tu , d a gre z a posi l jevanje, d r ag a v a n t u r i z e m , saj gre sve tovna tehnologi ja z v e l i k i m i k o r a k i napre j n a t e m p o d r o č j u . Z a k a j torej ne b i p o č a k a l i n a j u t r i š n j e d o s e ž k e i n se po tem l o t i ­l i vsega tega č e m u r danes p r a v i m o , i n n a j v e č k r a t t u d i p r e m a l o p o z n a m o pod i m e n o m , k a b e l s k a i n sate­l i t s k a rad io te lev iz i j a . Z a k a j torej? P repros to zato, k e r v e r j a m e m o a l i ne, smo danes n a t em p o d r o č j u v Jugos lav i j i n a s p l o h v p r i m e r j a v i z J a p o n s k o , Z d r u ž e n i m i d r ž a v a m i A m e r i k e i n t ud i p r e c e j š n j i m d e l o m Z a h o d n e Ev rope v s r edn jem v e k u . Č a k a n j e pa n a m ne bo o l a j š a l o k o r a k a v 21. stoletje; p redvsem ne z a ­to ( tudi č e b i ga m a t e r i a l n o zmog l i ) , k e r ga ne b o m o z n a l i n a r e d i t i č e z noč . . .

Tudi Slovenci imamo lahko svoje Medjugorje

»0 kabelski in satelitski televiziji oziroma idejnem projetku, ki je prvi tovrstni v Sloveniji in ga je za kranj­sko občino izdelala delovna organi­zacija Oddajniki in zveze RTV Lju­bljana, smo v Gorenjskem glasu s i ­cer že pisali. Vendar se zadnje č a s e slišijo o njem najrazličnejša mne­nja. Kaj se torej pravzaprav »skriva« za tem idejnim projektom kranjske občine?«

» N a j p r e j m o r a m o vedet i , d a pomen i ime k a b e l s k a presno s i ­gnalov po k a b l u , k a b e l s k a radio­te lev iz i j a pa prenos r a d i j s k i h i n t e l e v i z i j s k i h s igna lov po k a b l u . S a t e l i t s k a rad io te lev iz i j a pa preds tav l ja spre jemanje rad i j ­s k i h i n s a t e l i s tk ih p rog ramov iz sateli tov. V ide jnem pro jek tu o k a b e l s k i i n sa t e l i t sk i radiotele­v i z i j i v k r a n j s k i o b č i n i i m a ka­b e l s k a rad io te lev iz i j a prednost p red sa te l i t sko. P r e d v s e m zato, ke r s i n a j r a z l i č n e j š i h oddaj oz i ­r o m a in fo rmac i j p reko satel i tov s icer ž e l i m o , l ahko si tudi s a m i ob l i ku j emo d n e v n i p r o g r a m po žel j i , vendar , se j i h slej ko prej n a v e l i č a m o (saj vseh p rogramov naenkra t ne m o r e m o gledati) . V e l i k i s t r o š k i zgolj za t a k š e n s i ­s tem pa b i b i l i p rav gotovo neu­temel jen i . S m i s e l p ro jek ta i n tu­d i s t r o š k o v je tako imenovana notranja , in te rna , in fo rmac i ja . G r e za m o ž n o s t u r e s n i č i t v e lo­ka lnega o b v e š č a n j a , posredova­nja z a n i m i v o s t i , torej za novo ob l iko d a n a š n j e loka lne p isane a l i z v o č n e ( radi j ske - centralne) i n fo rmac i j e . S i s t e m je z a m i š l j e n tako, d a bo o m o g o č a l tudi po­vra tno in fo rmac i jo .«

• Menda ne mislite, da bi lastnik taktnega bitnega priključka labko kar doma volil ali glasoval za ali proti nekemu predlogu?«

» P r o v o k a t i v n o l ahko odgovo­r i m : da . Prepros to i n log ično (se­veda ne takoj) pa bo t a k š e n p r i ­k l j u č e k o m o g o č a l p r i k l j u č i t e v h i š n e g a r a č u n a l n i k a i n po tej p ro t i k o m u n i c i r a n j e in seveda tudi povra tno in formac i jo .«

»No, samo to je najbrž že 21. sto­letje, mi pa smo. kot pravite te v srednjem veku. Kaktne pa so dejan­ske razlike in prednosti kabelske radiotelevizije pred -navadno«?

»Poleg k v a l i t e t n e j š e g a spreje­m a (glasovnega in s l ikovnega) bo i z g i n i l gozd sedanj ih anten, enotno bo v z d r ž e v a n j e , omogo­č e n o bo lastno ob l ikovanje t a k š ­nega a l i d r u g a č n e g a r ad i j skega o z i r o m a te lev iz i j skega (kvali tet­nega) p rog rama . P o m e m b n o pa je , d a bo to o m o g o č i l o poleg osrednjega tudi not ranj i radi j ­s k i o z i r o m a t e l ev iz i j sk i pro­g r a m . Names to obves t i l i n raz l i ­č n i h g l a s i l na p r imer , bomo na t a n a č i n l ahko posredoval i (na z a č e t k u ) hi treje i n u č i n k o v i t e j e n a j r a z l i č n e j š e informaci je , zan i ­m i v o s t i p reko teleteksta , od­daj.. .«

»Pa vendar je gradnja taktnega sistema, za danatnje č a s e pa splob, draga stvar. Posebno te, ker so naj­dražji kabli, življenjska doba le teh pa je menda nekako sedem let.«

» R e s je, i zg radn ja t a k š n e g a s i ­s t ema n i poceni i n res je tud i , da so n a j d r a ž j i k a b l i . V e n d a r glede na ide jn i projekt , posamezne pro jekte po k r a j e v n i h skupno­s t ih , s t rokovno izvedbo i n kas­n e j š e v z d r ž e v a n j e p rav gotovo ne d r ž i t rdi tev o ž i v l j e n j s k i dobi

s e d m i h let, m a r v e č na jmanj 15 let (po t rd i tvah izvaja lcev oziro­m a v z d r ž e v a l c e v ) p a celo do 25 let.«

»Novosti z Japonske so, da bodo kmalu na trgu majbne antenske na­prave za satelitske programe. Zakaj bi se torej odločali za kabelsko omrežje?«

» D a n a š n j e h i š n e an tenske na­prave za sa te l i t ske p rograme so d v a do t r i k r a t d r a ž j e od posa­meznega kabe l skega p r i k l j u č k a . R a z e n tega pa t a k š n e h i š n e na­prave s luž i jo spre jemanju sate­l i t s k i h p rogramov i n j i h n i m o č v k l j u č e v a t i v i n t e rn i k o m u n a l n i i n f o r m a c i j s k i s i s tem, kaj š e l e v povra tno (dvostransko) k o m u n i ­c i ranje . P a š e nekaj , m a r s i k a j je danes za nas š e K a l i f o r n i j a , do ka tere se bomo m o r a l i tud i na­uč i t i priti . . .«

»Kranjska občina se je torej odlo­čila za idejni projekt za celotno ob­močje in je danes prvi tovrstni v Sloveniji. Akcija že nekaj č a s a teče . kakšen je odziv?«

»V S loven i j i so že zgra jeni ka ­b e l s k i s i s temi , k i j i h uporab l ja 70 do 80 t i soč gospodinjstev. Najbol j so r a z š i r j e n i i n r azv i t i n a Š t a j e r s k e m i n v P r e k m u r j u , m a n j š i so v L j u b l j a n i , N o v e m mestu , K o č e v j u , K o p r u , N o v i G o r i c i , D o m ž a l a h , Č r n u č a h , Škofj i L o k i . . . V s i pa so do zdaj zgra jeni na č r n o ; p r edvsem za­rad i n e r e š e n e opredel i tve ka ­belske in sa te l i t ske radiodifuzi je v Z a k o n u o j a v n e m o b v e š č a n j u in Z a k o n u o t eme l j i h s i s t ema zvez. Č e p a r v ima t a g lavno vlogo p r i r a z r e š i t v i tega v S l o v e n i j i R T V i n P T T , se s tva r i ne p rema­knejo z mr tve toče . D a pa ne b i os ta l i osaml jen otok, smo se v K r a n j u tudi odloči l i za t a k š e n projekt , k i opredeljuje, d a bo

o b č i n a posk rbe l a za g lavno spre jemno postajo na Š m a r j e t n i gor i i n ma te r i a lno t e h n i č n a s reds tva ter prostore i n opremo u r e d n i š t v a l oka lnega te leviz i j ­skega p rograma, k ra jevne skup­n o s t i pa za s t ranske spre jemne postaje i n kabe l sko o m r e ž j e . T a ­ko je tudi l an i ces tno-komunal -na skupnos t med k o m u n a l n e de­j avnos t i , za katere kand id i r a jo kra jevne skupnos t i za sredstva, u v r s t i l a poleg telefonije tudi ka­be l sko te levizi jo . D e c e m b r a le­tos pa bo i n f o r m a c i j s k i s i s tem k r a n j s k e o b č i n e tudi na dnev­n e m redu o b č i n s k e s k u p š č i n e . K a r pa zadeva kra jevne skupno­st i , bo do konca p r ihodn jega leta zg ra j en ih že ok rog 1350 kabel­s k i h p r i k l j u č k o v ( K o k r i c a , M l a ka , O r e h e k - D r u l o v k a ) . A n k e t a o za in te res i r anos t i pa k a ž e , da bo že v b l ižn j i p r ihodnos t i š e nekaj t i soč p r i k l j u č k o v . T o pa že pre­r a š č a v s i s tem za loka lno infor­mi ran je , posebno š e , ker ka r v 25 a n k e t i r a n i h k r a j e v n i h skup­nos t ih v o b č i n i podpira jo t a k š n o u s m e r i t e v . «

»Pa vendar se sl i t i jo tudi pripom­be, da gre za posiljevanje: č e š da je vse skupaj predrago.«

»Akci je ponekod že nekaj ča­sa t e č e j o i n vendo v e č b i j i h b i lo , če b i se odloči l i za pro jek t a l i ne. M a r s i k j e tudi pravi jo , da bodo kabe l sko televizi jo zg rad i l i , naj se v o b č i n i o d l o č i m o a l i ne. Seve­d a zdaj tudi v o b č i n i n ikoga r ne m i s l i m o s i l i t i v to, saj s tvar res n i poceni , kaj š e l e zastonj . V e n ­dar, rea lno gledano, de jansko preds tavl ja p r i k l j u č e k 50 do 60 odstotkov d a n a š n j e cene novega ba rvnega te lev iz i j skega spre­j e m n i k a . «

»Ponekod razmišljajo, da bi tele­fonijo in kabelsko televizijo gradili skupaj. Nasprotniki (predvsem ka­belske televizije) pravijo, da je to nedemokrat ično in smrdi po vezani trgovini.«

» P r e d 50 let i moja s tara m a m a n i ver je la , da obstoja sk r in j a , k i govor i (radio). Č e b i takoj po voj­n i kdo r eke l , da je t reba najprej napel ja t i telefon, b i ga prav go­tovo p r o g l a s i l i z a s laboumnega . Danes vemo, kaj i m a m o , če ima ­mo telefon i n č e s a n i m a m o , č e ga n i m a m o . K a b e l s k a radiotele­v i z i j a je nedvomno podoben ko­rak. V d a n a š n j i k r i z i je za mar­s ikoga nedosegl j ivo a l i pa pret i ­rano r a z k o š j e . G lede na š t ev i lo č r n i h p r i k l j u č k o v v S loven i j i (70 do 80 t i soč) pa že tudi potreba. G r e za to, da m o r a m o v ko rak s č a s o m , s icer bo G o r e n j s k a s K r a n j e m č e z deset let na tem p o d r o č j u otok.

K a r pa zadeva skupno akci jo telefonije i n kabe l ske televizi je , gre p r edvsem za pocenitve, če b i v s a k o g r ad i l i posebej. B o pa v S t r a ž i š č u (če se že m i s l i nanj) r e fe rendum pokaza l , a l i ljudje so za to a l i ne. Dogovarjanje oz i ­r o m a d e m o k r a t i č n o ob l iko , ka ­k r š n a re fe rendum nedvomno je, povezovat i z vezano t rgovino pa m i s l i m , da n i poš teno . . .«

»In kakšna naj bi bila torej, gleda­no v celoti uresniči tev kranjskega (občinskega) programa kabelske in satelitske radiotelevizije?«

» U r e s n i č i t e v sedanjega pro­j ek t a kabe l ske i n satel i tske ra­d io te leviz i je pomen i temelj oz i ­r o m a osnovo i n f o r m a c i j s k e m u s i s t emu v o b č i n i , k i naj b i se izo­b l i k o v a l skoz i loka lno rad i j sko postajo in u r e d n i š t v o loka lnega te lev iz i j skega p r o g r a m a . «

»Ali to pomeni, da bi Kranj na ta način dobil svoj TV in radijski stu­dio?«

» P o u l i č n e govorice, da h o č e R T V L j u b l j a n a na ta n a č i n opre­mi t i svoja u r e d n i š t v a v K r a n j u , so iz trte izvi te . Odgovor na v p r a š a n j e je torej N E . Ne mis l i mo na n i k a k r š n e T V in radi j ske studije kot ustanove. Seveda pa bo mora lo bi t i u r e d i š t v o lokalne­ga T V in rad i j skega p r o g r a m a že za to, da bo nekdo te in forma­cije ure ja l . M i s l i m pa, da so to o b s t o j e č i k a d r i (novinarj i ) , kjer tudi brez Goren j skega glasa i n d r u g i h novinar jev n a j b r ž ne b i mog l i . U r e d n i š t v o T V L jub l j ana za G o r e n j s k o pa obstoja že zdaj i n je opreml jeno in tudi zato n i ­m a s tem nič s k u p n e g a . «

R a z l a g a n a č r t o v a n e g a in for ­mac i j skega s i s tema v k r an j sk i o b č i n i , katerega osnovna pod la ­ga je k a b e l s k a rad io te lev iz i ja , torej temel j i na ugotovi tv i i n ( m o r d a za koga tudi ne s impa t i ­č n i ) ponudb i , da bi o d l a š a n j e p o m e n i l o osami tev , p redvsco i pa i z d a n a š n j e g a » s r e d n j e g a ve­ka« na tem p o d r o č j u ne lažji k o ­rak v j u t r i š n j e »21. s to l e t j e« . In č e ve r j amemo t a k š n i o p r e d e l i ­tv i , n a j b r ž vel ja tud i d ruga : r e a l ­no u r e s n i č e v a n j e . . .

A . Z a l a r

Marija mežika le izbrancem Stranje, 3. j u n i j a — N e k r i z a , ne v i soke cene, ne kongres zveze k o ­muni s tov , ne kaj drugega , te d n i n i t ako r a z b u r i l o v e č i n o S lovencev , kot odkr i t je doslej skora j neznanega z a s e l k a b l i z u St ranj p r i K a m ­n i k u , kjer se m e n d a v t a m k a j š n j i k a p e l i c i p r e m i k a M a r i j i n k i p . V s e se je z a č e l o s red i maja , k o je d o m a č i n o p a z i l p r emikan j e M a r i j i n e g a telesa i n to poveda l p r i ja te l jem. V e n d a r p a d o m a č i n i pomni jo , d a se je M a r i j a p r e m i k a l a ž e prej , pojav p a so o p a z i l i m e n d a t u d i p red p r ­vo i n d rugo svetovno vojno.

M n o ž i c a l jud i od b l i z u i n da­leč, k i ž e nekaj d n i p r iha j a p red M a r i j i n k i p je zelo r a z n o l i k a . O d otrok, k i j i h s t a r š i d r ž i j o v na­roč ju , do m l a d i h fantov i n de­klet , c e l i h d r u ž i n , do s t a r e j š i h , k i komaj hodi jo. V s i h o č e j o po­gledat i a l i se M a r i j i n k ipec res p r e m i k a a l i ne. N e k a t e r i t rdi jo, da se j i p r e m i k a vse telo, d rug i so v i d e l i le gibe rok, posamezni ­k i pa t rdi jo , da so v i d e l i njeno m e ž i k a n j e .

K a k o r k o l i že , Ž u p a n j e N j ive ( k a k i h pet k i l o m e t r o v iz K a m n i ­k a p ro t i K a m n i š k i B i s t r i c i ) so zadnje d n i najbolj o b i s k a n k ra j . M n o ž i c a l jud i , k i v sak dan, z l a ­sti pa pod v e č e r , p r iha j a v vas i ­co, je temel j i to sp r emen i l a ži­vl jenje d o m a č i n o v . M l a d f an t i č , k i je v petek pod v e č e r s tal n a k o n c u mostu , k i vod i p ro t i M a r i ­j i n i kape l i c i , je i m e l v e l i k o dela , da je l ahko usmer ja l promet . Po­veda l je, da čez dan stoji ob k a ­pe l i c i o k o l i dvajset l jud i , od če t r ­te ure naprej pa j i h je vedno v e č . T a k o se j i h prot i p o l n o č i na­bere že v e č sto i n celo nekaj t i ­soč . V vas pr ihaja jo av tomobi l i z l j u b l j a n s k i m i , k r a n j s k i m i , novo-g o r i š k i m i , pa tud i d r u g i m i regi­s t r ac i j ami iz vse Sloveni je , pre­cej je tud i Avs t r i j cev , pa tud i z d r u g i m i r eg i s t r ac i j ami iz vse S loveni je . Precej je tud i A v s t r i j ­cev, vedno v e č pa je tudi avto­mobi lov z n e m š k i m i regis t rac i ­j a m i . N e k a t e r i pr idejo le za po l ure a l i uro, d r u g i ostajajo vse do zgodnj ih j u t r a n j i h ur. S k r a t k a , v vas i je ž ivo, kot š e n i k o l i .

O k o l i osme ure, ko sem p r i š l a h kape l i c i , je b i lo l judi le ok rog sto. G l e d a l i so v M a r i j i n k ip , ne­ka t e r i m o l i l i , d rug i le opazova l i . V e č de la so i m e l i t i s t i , k i so s l i ­k a l i , ter t i s t i , k i so pos tavl ja l i s tojnice. Svojo stojnico sta po­s tav i l a dva prodaja lca M l a d i n ­ske kn j ige . N a v r h u so bi le r a z l i ­

č n e ve r ske knj ige , od B i b l i j e na­prej , z a n j i m i pa tudi na j raz l i ­č n e j š e druge. S v e č a r iz K a m n i ­k a je i m e l svojo stojnico sveč , na k a t e r i h je b i l a M a r i j i n a s l i k a . T u d i fotografije kape l ice je bi lo m o č k u p i t i (po 1.500 dinar jev) . K o t je b i lo v ide t i , zaenkra t pro-

pljev. T o p a zato, k e r so že t*' k r a t p o z n a l i mesta , k jer so naj' m o č n e j š e t o č k e zemeljske? 1

z d r a v i l n e g a sevanja . T a k o sinfl

rad ies tez i s t i z m e r i l i zdravi l i^ enote v M e d j u g o r j u , k jer j ih Jf 17 t i s o č , v C o m p a s t e l l i v Š p a i #

M a r i j i n a k a p e l i c a v M e d j u s t r a n j u (kot n e k a t e r i po n o v e m imenuje­jo k ra j b l i z u K a m n i k a ) je zadnje d n i z b i r a l i š č e s t a r i h i n m l a d i h , ki č a k a j o č u d e ž n e p r e m i k e . daja n i b i l a p rav dobra , proda­j a l c a M l a d i n s k e knj ige sta se ce­lo p r i t o ž i l a , d a s ta p r i č a k o v a l a v e l i k o v e č .

P r o t i devet i u r i j e bio l jud i vedno v e č . R a z š i r i l a se je na­m r e č govor ica , da se M a r i j a pre­m i k a z las t i z v e č e r . N e k a t e r i s i ­cer t rdi jo, d a je t e m u k r i v a luč za njeno glavo, k i po d a l j š e m gledanju p o v z r o č i , da t i pred oč­m i mige ta , d r u g i pravi jo , da se r e s i č n o n a j v e č k r a t p r e m a k n e prav z v e č e r . M e d o k o l i č a n i i n K a m n i č a n i skoraj n i več druge govorice, kot o tem, kaj nared i t i ob odk r i t j u novega Medjugor ja . Seveda k r o ž j o že r a z l i č n e š a l e i n »zaupne« novice o pre tek los t i i n p r ihodnos t i kapel ice . N e k a t e r i č a k a j o , kdaj bo M a r i j a odgrn i l a haljo, d rug i kdaj bodo pos tav i l i v v a s i hotel i n k a k o bodo oddaja­l i zasebne sobe. Z l o b n e ž i celo tr­dijo, da smo p r e m i k a n j a vese l i z las t i G o r e n j c i , ke r n a m ne bo t reba p l a č e v a t i d r a g i h pot i do Medjugor ja . T i s t i , k i v e č r a z m i š ­ljajo o p o l i t i k i , celo pravi jo , da vedo, k o m u M a r i j a ž u g a i n ko­m u m e ž i k a . . . i n tako napre j .

M o r d a so pozornos t i v redne tudi bolj a l i manj znans tvene ra­zlage. K a j ob t em pravi jo radie­s tezis t i smo p o v p r a š a l i znanega š k o f j e l o š k e g a s t r okovn jaka na tem p o d r o č j u S tane ta O b l a k a :

»Če pogledamo nazaj , l a h k o ugo tov imo, d a so vse ce rkve , pa tud i kape l ice do 18. stoletja g ra ­d i l i na t emel j ih p o g a n s k i h t e m -

k je r j i h je 18 t i soč , z a Stranje V? b i l a h k o t r d i l , d a i m a o k o l i 251>' s o č teh z d r a v i l n i h enot . Č e si k r a j u , k jer je t ako v e l i k o zdi*' v i l n i h enot zemel j skega sev*' nja , l a h k o v s tanju meditacij* (navadno jo d o s e ž e m o z moliWf' jo), p r i d e š v b r e z č u t n o stanje, v je stanje p r i p o l n i zaves t i (pra*!' m o m u a l fa n ivo) , k o kontakt 1 ' r a š z e n e r g e t s k i m c e n t r o m v ve* so l ju . T a k r a t l a h k o v i d i š , ka r ž c ' l iš i n t u d i ljudje p r e d kapeli** zato r e s n i č n o v id i jo premik* 1 ^ k ipa .Seveda pa se M a r i j a " e

p r e m i k a . Z d r a v i l n a sevanja P,3

niso vedno enaka,precej je odvi­

sno od l une . K e r p a je n a svet"} vedno v e č b o l e z n i , vedno v«* e k o l o š k i h katastrof, bo t ud i tej1

o d k r i t i j t a k š n i h mest vedno vef R a v n o sedaj rad ies tez i s t i P r ' ' p rav i j amo sedem k n j i g o mejn' ' 1

znanos t ih i n e n a bo posvečen* r avno tem t o č k a m , kjer so n*J' m o č n e j š a z d r a v i l n a sevan ja .«

V z r o k o v za M a r i j i n o kimanj^' zamahovanje , ž u g a n j e i n me^1' kan je je gotovo dos t i . Zato je tU' di u p r a v i č e n o p r i č a k o v a n j e °° d o m a č i n o v i n vods tva k a m n i š K e

o b č i n e (menda so b i l i tudi že 0* ogledu), d a bo t reba v Županji* 1

N j i v a h bolje poskrbe t i za števil' ne ob iskova lce . M e n d a pa J e

u p r a v i č e n a tudi t rdi tev, da b? M a r i j a med ob i skova l c i resnj' č n o i z b i r a l a i n m e ž i k a l a le m s t i m , k i s i bodo to res želel i U1

tud i zas luž i l i . . . .. V . Stanovn'"

Tradicionalni obrambni dan radovljiške občine — 14. Tončkov tabof

je uspel s

Pod Ribensko goro je bilo živo R i b n o , j u n i j a — Če je o rgan iza to r j em l a n i nagajalo v reme , d a so n a k o n c u o b u p a l i , pa s i letos lepjjfjjl v r e m e n a za p r ip ravo pa r t i zanskega tabora H e r o j T o n č e k n iso m o g l i ž e l e t i . Sonce je p r i p e k a l o na t1*.,, n i k e i n v obrobo gozda I t ibenske gore, kjer so se po s k u p i n a h z b i r a l i m l a d i , se seznan ja l i z o r o ž j e 1 ^ -se nazadnje tud i p o m e r i l i v n e k a t e r i h v o j a š k i h v e š č i n a h . T o je b i l ž e 14., t r a d i c i o n a l n i o b r a m b n i ** s e d m i h razredov vseh o s n o v n i h šol v r a d o v l j i š k i o b č i n i , č e o m e n i m o poleg 512 u č e n c e v s e d m i h r a i ^ j -dov š e ek ipe za e k i p n o o b č i n s k o tekmovanje šol » M l a d i v S L O i n DS«, od 5. do 8. r az reda , men to r j e , " telje i n organizator je , je v ce lo tnem o b r a m b n e m dnevu v petek sodelovalo k a r b l i z u 700 u d e l e ž e n c e

Kar 15 delovnih točk so morali Opraviti mladi ta (lan v Tončko vem taboru: spoznavali so raz l ične vrata pehotnega orožja, kur i rske zveze, sredstva za gašen je poža­rov, lokostrelstvo, streljali so Z na j raz l ične jš im orožjem, ekipe mladincev pa so v petih delovnih točkah tekmovale za zastavo par­tizanskega tabora pomerile so se V razstavljanju in sestavljanju pu­ške , streljanju s polavtomatsko puško , V t eo re t i čnem in prakti­č n e m znanju nuđen ja prve pomoči p o n e s r e č e n c e m , v znanju /.godovi ne N O H s poudarkom na nekaj večjih dogodkov na Gorenjskem v poznavanju revolucionarne poti in | u n a š t e \ narodnega heroja Anto­na De/mana Toni ka, ki je pripra vU program za 1. tabor, ki je bil iz voden na Jelovici . Posamezne skupine so bile ocenjene tudi po izvedbi 10 minutnega kulturnega programe n i tematiko naše borbe partizanskemu taboru pa so letos pi v ic priključili se ekipno občin sko tekmovanje sol »Mladi v S L O in DS od 5, dot!, razreda Kosova h so test«', naredili orientacijski pohod, pokazali poznavanje prve pomoči p o n e s r e č e n c e m , zdravil­nih m uži tn ih rastlin, gašen je po­žara z vedrom in streljanje z zra­čno puško .

/.brane mlade iz vse radovl j iške obč ine je zjutraj pozdravil pod­predsednik občine Bernard To-nejc, o poti heroja T o n č k a j i m je spregovoril podpredsednik Občin sko konference Z S M S S r e č k o Pa vel, J aka Vidic , sekretar sekreta i lato za I .< ) pa j im je obrazložil vse o vojaških šolah in pokl ic ih . Še prej. č is to na zače tku , pa so j ih prijetno presenetili leski padalci,

spomenice 1941

Janez V a r i , •» kretar

Z R V S P* dovlji<* :

»Tokrat smo

- T o n č k i tabor r vabi l ' tU" nosilcfi

n a š e obć«* odzval tudi tiM od-

med njimi se je ou/.vui IUUI m heroj Kudolf Hr ibe rn ik -run. Zelo so bi l zadovoljni s P^ gramom in izvedbo obramb' 1 -e

dne. Prav tako laskavo iA) a V° b]i-dal tudi podpredsednik R l > ' ) U . . ef-ske konference Z R V S Bojan r

f j v , . t in, češ da toliko pestrosti i ' 1 P' tg\ lačnega podajanja snovi ni n i

m kv'i

ki so se s pisanimi padali spustili na travnike pod Ribensko goro

Drago Ko/.mun, koman­dant 14. T o n č k o ­vemu tabo ra:

»Pre­senečen i smo, kako discipl ini rani so ra-dovlji . l . i

šolarji , nobenih težav, nobenih sitnosti in izgredov ni bilo, vse jo potekalo po programu. Tudi izred­no veliko i KISI otroci vedo o \'( >B; na kvizu so odgovarjali kot iz to­pa. Namen m cilj Tončkovega ta­bora to bil dosežen

nikjer drugje. Zelo pa so presenetili /. znanjem na saj te snovi 7. razredi še nl,^Me pa vendar so poznali vse dotf(> ~ iz n a š e borbe na gorenjske^ «, dročju . V prihodnje boin<> gi« kov tabor skuša l i še bolj P 0Pf đ f l.« ti , pr ipravit i še bolj pr iv lačn

deljk" ,

vic: » V

» T I d " ' bro ty zaL. r

v t c " ^ t

V SiR enem delu, ko smo obdelov' ;»i ^j,-lome rok in nog, krvavitve. ne, vse iz programa pouk ^ V pomoči zu osnovne šole. L ' 1

{\f<f rekel, da so bi l . včas ih b o l J ^ , « čnt kot s tare jš i pri C iv i ln i 7.»"^/

7. junija 1988

Kranjska mala šola plavanja

Igra premaguje strah pred vodo Kranj, 2. junija — Kranj je pred 20 leti zače l z njo in š e danes jo neguje v izpopolnjeni obliki. Le­tos bo malo š o l o plavanja obiskovalo blizu 1400 otrok. Če bi bil bazen že nov, bi šo la , zasnovana vsaj s p o č e t k a predvsem na igri v plitki vodi, trajala vse leto, pogoji bi bili boljši in š e v e č otrok bi se že pred osnovno š o l o n a u č i l o plavalne pismenosti.

Organ iza to r male šo le pla­vanja je ob p o m o č i vodstva jn vzgoji te l j ic iz 34 vr tcev v k ran j sk i o b č i n i Z v e z a teles-n o k u l t u r n i h organizac i j kranjske o b č i n e i n n jen od­bor za š o l s k a š p o r t n a dru­štva. Milan Čadež pojasnjuje organizaci jo že dvajset let trajajoče vsakole tne akci je v Kraniu

Z&pfctr.ik

»V malo š o l o plavanja so vključeni otroci od 4. leta starosti dalje in to iz vrtcev l n oni, ki obiskujejo skraj ša ­l i vzgojni program. Mala š o ­le plavanja se je letos z a č e l a "a kranjskem zimskem ko­pal išču 23. maja in bo trajala do 17. junija. Vsaka skupina vadi petkrat tedensko po dve šolski uri. Vsak dan spravi­li*© skozi pet izmen: dopold­ne tri in popoldne dve. Do konca bo tako sodelovalo v m a l i šol i plavanja blizu 1400 2 t r ok, od katerih jih bo od 30 p° 40 odstotkov splavalo, "recej problemov smo imeli ? zagotovitvijo zadostnega števila vaditeljev in uč i te l jev Plavanja. Ne da jih ne bi bilo, *n\pak

č a s a nimajo, razen e8a p a j e d e i 0 z n a j m l a j š i m i

V P. zahtevno in odgovorno. V e c inoma prihajajo v š o l o

n e Plavalci . V prvi izmeni Hale š o l e p lavan ju je bilo 378 otrok, splavalo pa jih je 122. Vsak prejme diplomo, kdor Pa splava, pa še de l f inčka . i z k u š n j e nam k a ž e j o , da jih Večina splava š e l e , ko pride

drug ič v malo š o l o plavanja. V skupini otrok, starih od 4 do 5 let, je poudarek na igri, da otroci zgubijo strah pred vodo. Tudi tu posamezniki ž e splavajo, vendar ne pre­v e č pogosto. V skupini 6 in 7 let pa je že poudarek na pla­vanju. Ne silimo pa nobene­ga. Če se otrok boji, mu je treba najprej pregnati strah. Nekateri s tarš i so tudi pre­v e č n e u č a k a n i , kdaj bo nji­hov otrok splaval. To ni tako hitro. Starš i morajo za malo š o l o prispevati 4000 dinarjev, kar je 35 odstotkov vseh stro­škov . Zdi se nam, da to ni pretirano za u č e n j e v e š č i n e , ki, kaj se ve kdaj lahko tudi o d l o č a o ž iv l jenju ali smrti p o s a m e z n i k a . «

Biserka Cvek iz Kranja uč i m l a d e ž i p lavan ja . Nekdaj je b i l a a k t i v n a p l a v a l k a , sedaj pa je trenerka.

11 jih imam v skupini, kar je precej za obvladovanje. Sicer pa rada delam z otroki, igram se z njimi, lepo delam z njimi, da jih pripravim za igro v vodi, za u č e n j e plava­nja in potapljanja. Nekateri, ki so ž e bili na morju ali v kolonijah, se hitro privajajo, pri nekaterih pa traja dlje. Ni pa več bistvene razlike med p o d e ž e l s k i m i in mestni­mi otroki. Seveda pa dva ni­sta enaka. Prva razlika je lahko ž e v sami plovnost i .«

Biserka Cvek

»Svojo skupino m o r a š imeti stalno na o č e h . Od H do

G r e za akci jo , k i je ne b i kaza lo opust i t i . P r i nas je p l ava lna nepismenos t š e iz­redno v e l i k a , pas t i , k i p r e ž i j o n a neplavalce , p a je dovolj . P r i n a j m l a j š i h je t reba zače ­t i , saj gre tud i za zdravje, m o g o č e za i skanje b o d o č i h p l a v a l n i h asov, č e p r a v je p r i m a l i šoli p l avan ja to v ozadju i n je na p r v e m mestu - zna­nje p lavanja .

J . K o š n j e k S l i k e : G . Š i n i k

Strah pred vodo je premagan

Na blejskem otoku obnavljajo cerkveni zvonik

Vojna je vzela baker, vrag pa pločevino Bled, 3. junija - Č e je G r e g o r G r i l c iz Š e n č u r j a

svetovni s m u č a r s k i prvak bi z a njegovega o č e t a J aneza , o b r t n i k a s s e d m i m i delavci , l ahko zapisa-l i ,da je ve l i k mojs ter obnavl janja c e r k v e n i h zvoni ­kov na S l o v e n s k e m . L e k a k o ne b i bil? Že več kot č e t r t stoletja de la (kot p r av i sam)

»na viš ini« , doslej je obno­v i l že prek š e s t d e s e t zvon i kov i n c e r k v a na Sloven­skem, v N o v e m mes tu je, na p r imer , »plezal« po zvo­n i k u , v i s o k e m čez sedem­deset metrov, od osmega maja dalje pa obnavl ja zvo­n i k a (ve l ikega in malega) na c e r k v i na b le j skem oto­k u . K o B le j c i ogledujejo z obale, kaj se dogaja na oto­

k u , k a r ne morejo verjet i , da je b i l v nekaj dneh postavl jen gradbeni oder ok rog zvon ika , da je k m a l u i z g i n i l a z njega z n a č i l n a r d e č k a s t a p ločevi ­na i n da je zdaj že obit z lesom. »Če b i to delalo dr­ž a v n o podjetje, verjetno do zdaj š e odra ne b i b i ­lo,« je p i k r o p r i p o m n i l eden od n j ih .

Naj bo tako a l i d r u g a č e : pomembno je, da se je H T P - j e v tozd T u r i z e m i n r ek reac i j a (s kad rovsko s v e ž i m i m o č m i i n brez š i r š e d r u ž b e n e podpore) lo­t i l obnavl jan ja strehe na z v o n i k u in da je za to tu­d i zb ra l 70 mi l i jonov dinarjev, k o l i k o r bo s ta la na­ložba . B a k r e n e p l o č e v i n e bo š lo š t i r i tone, lesa ok rog š e s t d e s e t kubikov. . . Poznava l c i b le jske pre­teklos t i vedo povedat i , da je b i l zvon ik nekdaj že »odet« v bak reno p l o č e v i n o , vendar naj b i jo b i l i med prvo svetovno, vojno pobra l i dol , ke r so jo menda r a b i l i za v o j a š k e namene . Zamen ja l i so jo z navadno p l o č e v i n o , to pa je do danes vze l v r ag -al i povedano l e p š e : n a č e l jo je zob č a s a .

M e d t i s t im i , k i najbolj zavzeto spremljajo za­menjavo k r i t i n e n a z v o n i k u o t r o š k e cerkve , je vse­k a k o r tudi o s k r b n i k o toka

Janez Mandeljc. Le kako ga ne b i zan imalo? K a r de-vet in t r idese tkra t je s tovor ­n i m č o l n o m prepel ja l les z obale na otok pa tud i s icer mu n i vseeno, k a k š n o je stanje objektov na o toku, k i ga v sako leto o b i š č e nkrog 80 t i soč tur is tov.

K o t je povedal Brane Terglav,

|« h n i č n i vodja in vodja dvo-

H & l j l 9 "an in š p o r t n i h objektov v H T P - j e v e m tozdu T u r i z e m in rekreac i ja , so se za na­ložbo odloči l i iz t reh razlo­gov: b l e j sk i otok je podoba Bleda , pr ihodnje leto bo na jezeru, svetovno v e s l a š k o prvenstvo, k r i t i n a p a je tu­di b i l a že dotra jana i n se je de la la š k o d a . Č e bo denar, se bodo v tozdu T u r i z e m i n

rekreac i ja jeseni lo t i l i š e obnavl jan ja stavb na gradu, v b l ižn j i p r ihodnos t i pa bo t reba r a z m i š l j a t i tudi o u red i tv i stopnic na o toku .

C . Zap lo tn ik

Prašič i so bili, demokracija bo! {je- D ' bil kratek odgovor na vprašanje , ki jih je n a š novinar Vine Cf n

r zastavil v naslovih dveh prispevkov o prašičji farmi J L A pri 1988)0 p r a * l č i s l i n i s o ? - 1 3 - 5 - 1 9 8 8 ; Demokracija v J L A ? 27. 5. skew i P ° r ° č a n j u o tej temi je razpravljal č a s o p i s n i svet Gorenj­

ca glasa. M i

! 0 v

n ° S ' b ra lc i n a š e g a č a s o p i s a e njsk n j i h dveh š t e v i l k a h Gor -Po v , e S u glasa z a m a n i s k a l i na-

blern - 1 t f e t j i P r i s P e v e k 0 P r o ' r n e ^ j 1 ^ 1 v o j a š k e p r a š i č j e far-

)k za tak „ v o j a š k e

^ m i k , C . r . n 8 r o b u - v z r o neg. i v Predlogu podpisa-5>0roč n e g a u r e d n i k a , da to g r o b i h " ^ ' zaradi neka t e r ih zelo tfruo" o č i t k o v , k i so r azv idn i iz . d

u

a gega p r i spevka : PriDr-, \ Q n ° v i n a r na f a rmi , ko je s t a v l ? „ V i a l č l a n e k - l a ž n o P r y d " - d a

, J a l kot i n š p e k t o r , '•»nontin o b i a v U e n a fotografija ' da ' ski Č h l ] P rv i č l a n e k enostran g e s t r a m

m o ž n o s t i Po jasn i l a dru-n e r n S s v Z l obravnavo na č a s o p i s -

1° č u t i t i H k u j t i k a J l a h k o 1 , 1

a teen b o P r ihodn ja o z n a č napadl « p i s a n J a zelo ak tuulna : °*>tkov ^ K t ' r P r e k t a k i h s » h 0 i n , m o r e m o , o z n a č b e , k i sprejJ" s l u t » l i pa n i k a k o r ne P r e J O d s t a m ° ' j < > b i lo prav. da« im * urne n

a n i m » m o ž n e nespora-^ s ° P i s n s k « c a n l redni ftejj ] e bil« t A ? V V e t a ' n a k « t « ' r e g a

•na, ob pri

L e k a t e r i » , P r u d s l a v n i k o v J , ' A i n

bljenih i? d r u R » b dodatno va-ra',M d o d a t n a - zaradi dol

' d e b e l ^ r a v e ' k i i ( > t ra jala k a I ' ure, p u ostala tudi odi

? a U J e ° b o m a j t ' b i I ° . * r t » e n l C l l j obravnave b l e ^ °pozor i t i

pojasnjeno, vojaške

err, 0 T " ' u n l 1 " a e k o l o š k i pro k r a J a ' n i f

a t e r t ' m so nas obvest i l , u ima" U o r e n J c e r n ni neznano,

N b U M , f r u v § k o f J « Lofca ve l .ko * u<ln 0 H 7 o k o lJem in tato ni pje« ' a t l je prav tu tudi »giba !° najdi- e g 0 v * * m va r s tvu prodr K " , ter , t u d i v »uradno pol i t i ^ r o č i „ n t , k a U , r i uk ren i na tem S n i c j r o d i l i tudi prve sadove.

*ti . d

n a 'Jubo m o r a m o pr i s r n o s p o r o č a n j e m ne­

k o l i k o o d l a š a l i prav za rad i obču t ­l j ivost i p isanja o J L A , saj je bi lo prav to pisanje p r o b l e m a t i k a te d r u ž b e š t e v i l k a 1. Pozoren bra­lec je tudi ugotovi l , da smo se p rob lema lo t i l i p o v r š i n s k o (ni­smo se den imo s p r a š e v a l i : na os­novi k a k š n i h prostorsko-uredi t -ven ih dokumentov je nastalo obravnavano v o j a š k o ozemlje v b l iž in i C rng roba ; k a k š n i so b i l i p ro jek t i sv in jske farme, kdo j i h je obravnava l , p r o u č i l prav z v i ­d i k a varovunja oko l j a - znano je dejstvo, da so vse tovrstne far­m e v S loven i j i e k o l o š k o hudo p r o b l e m a t i č n e , zato b i b i lo nor­ma lno p r i č a k o v a t i strokovno te­mel j i to p r o u č e n e ukrepe kot po­goj za postavitev nov ih tovrs tn ih objektov; k a k o umes tna in var­na je v b l iž in i nasel i j lokac i ja s t r e l i š č a - pa vse do zelo nače l ­nega v p r a š a n j a : k a k o rac ionalno o r g a n i z i r a n a je ta n a š a d r u ž b a , k i se j i o č i t n o zdi smot rno spod­bujanje samooskrbe J I . A , p r i če­mer seveda m i s l i m o na t isto sa­mooskrbo , k i ni de l ob rambne pr iprav l jenos t i , t e m v e č zasledu­je zgolj e k o n o m i č n o s t ? ! ) , ter dej­stvo, da smo se p r i p o r o č a n j u v z d r ž a l i v sakega komentar ju prav tato, da ne bi b i l i napak ra­zuml j en i .

Nas »st rah« je b i l u p r u v i č e n . K l j u b op i sunemu pr is topu so pa­dale t e ž k e besede Na č a s o p i s nem svetu smo celo s l i ša l i : »Ob javl jena č l a n k a sta p r e m i š l j e n o izbru la a k t u a l n i t renutek in se tendenciozno vk l juč i la v nogah vno p o r o č a n j e o . I L A , tako poro­č a n j e je vznemir jan je javnosti!« K a r t r i ure in pol je bilo potreb­no, da srno se o ce lo tn i problemati­k i pogovor i l i in r azč i s t i l i , da v n a š i h vrs tah ni » sov ražn ikov« . U m a k n j e n i so b i l i prvotni oč i tk i ( l a ž n o predstavljanje;, zmont i ra -na fotografija, enos t ranskos t po­

r o č a n j a ) pa tudi s u m i o tenden-cioznos t i i n vznemi r j an ju javno­sti (slednje je po č r k i z akona o j a v n e m o b v e š č a n j u raz log za prepoved ča sop i sa ! ) . R a z p r a v a je tudi po t rd i la besede predsed­n i k a O K S Z D L Škof ja L o k a , k i je objavo prob lemat ike podpr l zato, da se p rob lem r e š i .

R e š e v a n j u p rob lemat ike je objava v sekako r pr ipomogla , ra­z l i čne odmeve in poglede pa je vzbudi lo n a š e p o r o č a n j e o tem -bolj n a t a n č n o : p o r o č a n j e o dogo­voru o z a č e t k u r e š e v a n j a opisa­nega. V d rugem č l a n k u smo po­roča l i o ses tanku p r i škofjelo­š k e m ž u p a n u , k i je b i l na pobu­do J L A s k l i c a n prav zato, da se dogovori r e š i t e v te e k o l o š k e pro­b lemat ike . N a š e jedrnato poroč i ­lo z dvema iz javama: » P r o b l e m a ­t i ka se uredi v sk l adu z ve l javni ­m i p r edp i s i« ( z a k l j u č e k vedno o d l o č n e in konc izne predsednice I z v r š n e g a sveta); » S e s t a n e k je v celoti dosegel svoj n a m e n « (za­k l j u č e k ž u p a n a , k i je vodi l sesta­nek), n i zadovol j i l vseh u d e l e ž e ­n i h in p r i zade t ih , zato je č a s o p i ­sni svet predlagal objavo celo­tn ih z a k l j u č k o v . T rd i t ev novi­narja V i n e t a B e š t r a , da zak l juč ­k i na k o n c u ses tanka niso b i l i

povzet i , iz razprave, v ka te r i so se m e š a l a s t rokovna mnenja i n p o l i t i č n e že l je po dobrem nadalj­n jem sodelovanju, pa j i h n i bi lo m o g o č e dovolj n a t a n č n o povzet i , se je po seji po t rd i la , ko se je iz­kazalo , da na ses tanku v Škofj i L o k i niso p i sa l i z a p i s n i k a in je bi lo z a k l j u č k e za objavo obl iko­vat i naknadno . Sprejete sklepe č a s o p i s n e g a sveta in z a k l j u č k e ses tanka objavl jamo. In n a š za­k l j u č e k ? P r o b l e m a t i k a p r a š i č j e farme se bo (se je že) z a č e l a re­š e v a t i . O tem k a k o to r e š e v a n j e poteka a l i k a k o ne poteka, bomo p o r o č a l i . V i m e n u nepol i t izaci je te t emat ike se ne do t ikamo od­meva Ivana Š e p e t a v c a , k i smo ga ob jav i l i , pa tudi ne odgovora, k i smo ga pre je l i od enega od s t a r e š i n J L A - i n ne ob jav i l i . De­m o k r a c i j a bo, ko bo tudi k r i t i č n o (vendar utemeljeno) p o r o č a n j e o JI A. sprejeto brez oč i t kov in n o r m a l n i de l p o r o č a n j a o J L A , o ka te r i G o r e n j s k i glas dobro po­roča , kot je to ugotovi l is t i č a s o ­p i sn i svet na predzadnj i sej i . Bo , ko p o r o č a n j a o J L A sploh ne bo potrebno (kot na predzadnj i se­ji) obravnava t i na posebni točk i dnevnega reda.

Š t e f a n Ž a r g i

5 . s e j a Č a s o p i s n e g a s v e t a 3 1 . 5 . 1 9 8 8

S K L E P I : a) Č a s o p i s n i svet ugotavlja, da je otvori tev teme spodbudi la

r a z r e š e v a n j e e k o l o š k e p rob lemat ike , k i je b i l a objavl jena v G o r e n j s k e m glasu v 1. č l a n k u dne 13. 5. 1988.

b) Č a s o p i s n i svet sodi, da je d rug i č l a n e k , k i je b i l objavl jen 27.5.1988, pomanjk l j iv , ke r ni p r inese l z a k l j u č k o v seje dne 25.5.1988 na S k u p š č i n i o b č i n e Škof ja L o k a .

c) Svet tudi sodi , da bi po l i t i zac i ja p rob lema brez v z r o k a zao­s t r i l a razmere ln ne bi p r ines l a k r a z č i š č e v a n j u p rob lema.

d) Č a s o p i s n i svet predlaga, da se č l a n e k dopolni z z a k l j u č k i . (Jorenjski glas se zavezuje, da bo p o r o č a l o u r e s n i č e v a n j u oz. n e u r e s n i č e v a n j u z a k l j u č k o v .

Z a k l j u č k i s e s t a n k a v Š k o f j i L o k i

2 5 . 5 . 1 9 8 8

Z a r a d i o b č a s n e g a o n e s n a ž e v a n j a po toka S u š i c a so se p reds t avn ik i J L A obvezal i , da bodo v n a j k r a j š e m m o ž n e m č a s u zg rad i l i na o b m o č j u ekonomi je us t rezno greznico (či­s t i lno napravo), k i b i za z a č e t e k m e h a n s k o p r e č i š č e v a l a te­ka lne odplake iz zgoraj navedenih objektov. S t e m je pove­zano tudi prenehanje odlaganja fekal i j v sporne s e p t i č n e j ame, k i j i h bodo odpust i l i takoj , ko bo č i s t i l n a nap rava na ekonomi j i zgrajena. S e p t i č n e j ame so v č a s u pregleda bi le z a š č i t e n e z ž i čno ograjo in nap is i »pozor j a m a « .

2. V e t e r i n a r s l k a s l u ž b a J L A bo v b o d o č e š e bolj sk rbe l a za s p o š t o v a n j e predpisov p r i u n i č e v a n j u o z i r o m a odlaganju pog inu l ih ž iva l i . Poos t r i l i bodo kont ro lo nad d e l o m t i s t ih , k i opravljajo te naloge na ekonomi j i .

3. R i b i š k a d r u ž i n a in J L A bosta r azč i s t i l i v p r a š a n j nas ta l ih š k o d p r i od lovu r ib v potoku S u š i c a , saj je b i lo ugotovljeno, da je b i l l ansko le tn i i zp len v zelo n i z k e m odso tku . Omenje­ni bodo skupno r a z r e š e v a l i vse probleme, k i nastajajo p r i gospodarjenju s po tokom S u š i c a , skupno bodo u r e d i l i tud i r ekreac i j sko cono okrog umetnega jezera n a t e m o b m o č j u .

4. J L A bo povab i la us t rezne s l u ž b e k nada l jn jem r a z r e š e v a ­nju e k o l o š k i h p rob lemov iz ekonomi je , z las t i p a p r i razre­š e v a n j u t e h n i č n i h v p r a š a n j p r i i zg radn j i č i s t i l n e naprave.

5. N a o b m o č j u K r a j e v n e skupnos t i Sv . D u h - Gora j te je b i lo o d k r i t i h v e č d iv j i h o d l a g a l i š č odpadkov na katere nedisc i ­p l i n i r ano odlagajo razne gospodinjske i n druge odpadke o b č a n i b l i žn j ih vas i .

6. I n š p e k c i j s k a s l u ž b a in k ra jevna skupnos t bosta skupaj po­sk rbe l i za sanaci jo o d l a g a l i š č . > ^

7. Razgovor je t eke l v duhu dobrega medsebojnega razume­vanja z dogovorom, da vse podobne p rob leme v b o d o č e re­š u j e m o v d ia logu, zato so se š e posebej z a v z e m a l i pred­s t avn ik i J L A .

E & J M E H G L A S 1 0 . STRAN Torek, 7. junija 1i

V Sebenjah nastaja novo skakalno središče

Smučarski skoki se vračajo v Tržič Tržič , 2. junija — Bojazen, da bi v trž iški obč in i s m u č a r s k i skoki popolnoma prenehali, je bila o d v e č . Danes se skakalni šport spet v r a č a v o b č i n o . Klub ima 20 mladih skakalcev, od katerih jih je kar pet v perspektivni selekciji.

» S e v e d a pa s a m o n a v d u š e n i m l a d i s k a k a l c i n i so dovol j , p a t u ­d i ne zgolj p r i zadevnos t trenerjev Pe t r a i n B o j a n a J o š ta, od ka te ­r i h je p r v i p o k l i c n i . B i s tvenega p o m e n a so pogoji z a delo prek ce­l ega le ta . S k o k i so že neka j let panoga, k i n i v e z a n a le n a z i m o , a m p a k n a vse leto, n a p l a s t i ko ,« r a z m i š l j a t e h n i č n i vodja s k a k a l ­cev S m u č a r s k e g a k l u b a T r ž i č S r e č o Grosa r , tudi nekdaj s a m tek­movalec v k l a s i č n i k o m b i n a c i j i .

V Sebenjah so i m e l i doslej t r ž i š k i s m u č a r s k i s k a k a l c i 40 metr­sko s k a k a l n i c o . O d nje se poslavljajo, saj na tej l okac i j i rasteta dve nov i s k a k a l n i c i , 55 i n 35 me t r ska , k i bosta p o k r i t i s p las t iko . V e l i k o je že nare jenega i n realno je upanje, da b i b i l i s k a k a l n i c i odpr t i do l e t o š n j e g a 5. avgusta , p r a z n i k a t r ž i š k e o b č i n e . Z e m e l j s k a de la so v g l a v n e m narejena, p rav tako odvodnjavanje. N a uredi tev č a k a na­let i n seveda vgradi tev p las t ike . P r i g radnj i pomagajo k l u b s k i de­l avc i , s t a r š i skaka lcev , pa S m u č a r s k a zveza Sloveni je , P l a n i c a ko­mite , gozdar j i i n d o m a č e gradbeno podjetje. S k a k a l c i upajo, d a j i m bo p r i s k o č i l o na p o m o č š e v e č t r ž i š k i h de lovn ih ko lek t ivov , saj so s m u č a r s k i s k o k i š p o r t , k i imajo pr ihodnost . G r a d n j a , brez prosto­vol jnega dela , bo ter ja la ok rog š t i r i mi l i j a rde dinar jev, vendar so jo t r ž i š k i s k a k a l c i p r i p r a v l j e n i do r o k a i n v popolnost i izpel ja t i do konca .

J . K o š n j e k S l i k a : G . Š i n i k

Srečanje na leškem letališču

M i r a i n I r e n a

Lesce, konec maja — M i r a G r č i č , rojena v Z a d r u , sedaj pa sta­nuje v L j u b l j a n i , i n I rena A v b e l j iz L jub l j ane , sta pada lk i A l p s k e ­ga le ta lskega cent ra iz Lesc . Z a zdaj š e dokaj r edk i dekle t i , k i sta se odloči l i za ta, vsaj za n a š e r azmere » m o š k i špo r t« . Z n j ima smo pok lepe ta l i p re tek l i teden, ko so se l e sk i pada lc i i n z n j imi tudi M i ­r a i n I rena p r ip rav l j a l i na odhod v Zada r na p r ip rave d r ž a v n e pa­d a l s k e reprezentance.

N o b e n a od teh dveh p r i j a z n i h in k o r a j ž n i h dek le t n i več »zele­na« v padals tvp. M i r a G r č i č je 6. maja o p r a v i l a t i soči skok, ka r je za v sakega padalca pomemben mejn ik , pomembno š tev i lo .

»Pe t let že s k a č e m s p a d a l o m i n -zaradi tega p o č e t j a m a m a ( samo njo i m a m ) n i b i l a n i k d a r huda . M o g o č e š e najbolj takrat , ko s e m b i l a s tara 16 let i n je m o r a l a podpisa t i , d a l a h k o s k a č e m . Se­daj se je ž e navad i l a i n je vesela , d a u ž i v a m v tem š p o r t u . K a j je padals tvo. Z a m e u ž i t e k . D v a s k o k a n is ta e n a k a i n v v s a k e m nekaj posebnega d o ž i v i š . E n k r a t n o je i n ne d a se povedat i . S ice r pa se te­ga š p o r t a n a v a d i š kot vsakega drugega . V e l i k o t r en i r amo , tudi na z e m l j i , saj postaja padals tvo vedno bolj o b i č a j e n š p o r t kot vsak d r u g . «

I r ena Avbe l j iz L jubl jane je b i l a pred leti o d l i č n a p l ava lka , se­daj pa je že t r i leta pada lka . V t reh le t ih je o p r a v i l a 400 skokov in to je ka r precej. V s a k skok mora o d s l u ž i t i v ž e b l j a r n i . T a k š n a je p a č usoda n a š e g a le ta lskega in pada l skega š p o r t a v Lescah .

» K a k o sem plavanje zamen ja l a s pada l s tvom. V č a s o p i s u sem p r e b r a l a razp is za t e č a j , p r i j av i l a sem se, š l a na sestanek in posta­l a s e m pada lka . M o j p rv i skok . S a m o p r v i h dveh , t reh s e k u n d se ne s p o m n i m , d o k l e r se n i pada lo odpr lo , po tem pa je b i lo vse v re­du .«

J . K o š n j e k

V nedeljo v Podljubelju

Motokros za pokal Alpe Jadran T r ž i č , 4. j un i j a — T r ž i č ne more brez mo tok rosa in d i rk V ne­

del jo bo v Podl jube l ju ob 14. u r i d i r k a v r az redu do 250 ccm za po­k a l A l p e J a d r a n , ka r pomen i , da bodo s ta r ta l i d i r k a č i i / , a l p s k i h dr­ž a v o z i r o m a iz o b m o č j a A l p in J a d r a n a . P r i r ed i t ev bo popestrena tud i z d i r k o motorjev do 80 ccm za r e p u b l i š k o in d r ž a v n o prven­stvo. J a n e z Plajbes , k i je p redsednik p r i r ed i tvenega odbora, d i rek­tor d i r k e i n p redsednik A M D T r ž i č , je zagotovi l , da j i h je najbolj sk rbe lo zbi ranje denar ja , vendar se bo tudi na r a č u n sk romnos t i in p ros tovol jnega de la sodelavcev r a č u n izše l . P r i r ed i t ev bo ve l ja la o k r o g 30 mi l i j onov d inar jev in skoraj dve t re t j in i tega gre za star tn ine i n nagrade po p r a v i l n i k u .

M a r j a n R o m i h s k r b i za t e h n i č n o izvedbo d i r k e i n je dejal , da bo na s ta r tu najmanj 30 in n a j v e č 40 d i r k a č e v , na d o m a č i t e k m i do 80 c c m pa o k r o g 15. E n a v o ž n j a d o m a č e d i r k e bo na sporedu že do­poldne, vse druge pa popoldne od 14. ure dal je . V s t o p n i n a bo 5000 d ina r j ev za odras le in 1000 d inar jev za o s n o v n o š o l c e . P a r k i r n i h pros torov bo dovol j , prav tako pa bo poskrb l jeno za j e d a č o in p i ja čo .

J . K i k e l

Priložnost tudi za naše tekače

Ljudski tek okrog starega Celovca

K r a n j , 3. j u n i j a — D e ž e l n o glavno mesto Celovec , K o r o ­š k a h r a n i l n i c a , k o r o š k i d n e v n i k i i n k o r o š k i rad io so pr i redi te­l j i v s a k o l e t n i h c e l o v š k i h š p o r t n i h d n i , v k a t e r i h o k v i r u so p r i ­re jena t ekmovan ja v r a z n i h panogah. E n a od teh p r i red i tev je l j udsk i tek oko l i s tarega Ce lovca . L e t o š n j i tek bo že devet i i n bo n a sporedu v soboto, 11. j un i j a . Ž e n s k e bodo razdel jene v osem, m o š k i pa v deset s ta ros tn ih s k u p i n . P r o g i bosta dolgi 4200 i n 5400 metrov, s tar ta pa bosta ob 18.45 za k r a j š o progo i n ob 19.30 za d a l j š o progo. P r i j a v n i n e n i , s tar tne š t e v i l k e pa bodo izda ja l i na dan t ekmovan ja m e d 15. i n 18. u ro na N o v e m t rgu v Ce lovcu , k jer bosta tud i start i n c i l j , ob 21. u r i z v e č e r pa s lovesna razdel i tev nagrad . V s a k t e k a č bo pre je l tud i posebej ob l ikovano kola jno. Č a s t n o pokrovi te l j s tvo nad t e k o m je prev­ze l c e l o v š k i ž u p a n L e o p o l d Guggenberger .

Organ iza to r j i že l i jo , d a b i se t eka v C e l o v c u u d e l e ž i l o tudi č i m v e č t e k a č e v iz S loveni je , š e posebej pa z Goren j ske , saj do Ce lovca n i d a l e č . V s e k a k o r je ta tek p r i l o ž n o s t z a n a š e te­k a č e , da se i z k a ž e j o . K d o r b i ža l e l t eč i , se l ahko p r i j a v i tudi že prej p isno na nas lov M a g i s t r a t K lagenfu r t , Spor tamt , Ra tha -us, A-9010, K lagen fu r t s p r i p i s o m P r i j a v a za 9. l j u d s k i tek. V p r i j a v i je t reba nap i sa t i ime i n p r i i m e k ter le tnico rojs tva.

J . K o š n j e k

Razgibajmo življenje Kranj, 3. junija — T a k š n o je geslo akci je , k i sta jo z a č e l a teles-

n o k u l t u r n a skupnos t S loveni je i n Z v e z a t e l e snoku l tu rn ih organiza­cij S loveni je , da b i se č i m v e č l judi n a v d u š i l o za š p o r t n o rekreac i jo i n s t em obogati lo ter razgiba lo svoje ž iv l j en je , obenem pa p o v e č a l o svoje sposobnosti za delovne d o l ž n o s t i . A k c i j a dob iva vedno š i r š o podporo. Zanjo se je ž e i z r e k l o predsedstvo r e p u b l i š k e konference i n njegov svet za telesno ku l tu ro , roko sodelovanja pa ponuja tud i re­p u b l i š k i svet Zveze s ind ika tov , k i ob t em r a z m i š l j a tudi o s m o t r n e j š i i z r a b i prostega č a s a i n p redvsem letnega odd iha delavcev. Sedaj se bo t reba dogovori t i , da bo zamise l o a k c i j i res z a ž i v e l a i n se odloč i t i z a u č i n k o v i t e propagande pr i jeme.

J . K .

Merkur izgubil in izpadel K r a n j , 6. j u n i j a - N a m i z n o t e n i š k e ig ra lke k ran j skega M e r k u r j a

so odigra le zadnj i dve s r e č a n j i prve zvezne n a m i z n o t e n i š k e l ige i n obe izgubi le . S tem so tud i izpadle iz l ige. S t i r i m i t o č k a m i so na zad­n jem mestu . K r a n j č a n k e so imele letos tudi nekaj smole. N a nekate­r i h s r e č a n j i h je b i l za rad i s l u ž b e n i h obveznost i odsoten t rener J a n e z Stare , v d rugem de lu pa je b i l a skoraj en mesec p o š k o d o v a n a naj­b o l j š a i g r a l k a Po lona F r e l i h . K r a n j č a n k e so najprej s 5:4 izgubi le v T u z l i , nato pa š e s 5:1 v Foč i s P e r u č i c o .

J . K .

Kranjski nogometaši niso uspeli

K r a n j , 5. j u n i j a - N o g o m e t a š i k r an j skega T r i g l a v a se niso uspel i o b d r ž a t i v s lovensk i nogometn i l i g i . V nedeljo so z 1:0 i zgub i l i z L j u ­bl jano in se skupaj s S t e k l a r j e m iz R o g a š k e S la t ine poslavljajo iz s lovenske nogometne lige. P rvak lige pa je K o p e r . V nedeljo, 12. j u n i ­j a , bo na sporedu zadnje kolo. K r a n j č a n i igrajo d o m a z V o z i l i .

N o g o m e t a š i N a k l a so v II. s lovensk i l ig i z m a g a l i že č e t r t i č zapo­red. V nedeljo so z 2:1 p remaga l i Postojno in so sedaj na o d l i č n e m tret jem mestu v l i g i .

Kranjčani četrti K r a n j , 4. j u n i j a - Po pet ih t e k m o v a l n i h dneh se je v M a r i b o r u

k o n č a l o 42. š p o r t n o prvenstvo L j u b l j a n s k e g a a rmadnega o b m o č j a . V o j a k i i n s t a r e š i n e so t e k m o v a l i v a t l e t ik i , k o š a r k i , odbojk i , plava­nju, rokometu , s t re l janju in v o j a š k e m mnogoboju . T o so panoge, n a j p o m e m b n e j š e za v z d r ž e v a n j e p s i h o f i z i č n e p r ip rav l jenos t i voja­kov in s t a r e š i n . E k i p n o je zmaga l M a r i b o r pred L jub l j ano in Ajdov­š č i n o . K r a n j je b i l č e t r t i , Pos to jna peta, V r h n i k a š e s t a , G r u n i č a r sed­m i in Novo mesto osmo.

Državno prvenstvo jadralnih letalcev

Ljubljančan Medic zmagovalec Leace, 5. j un i j a - D r ž a v n o prvens tvo v j a d r a l n e m letenju, k i ga

je o rgan i z i r a l A l p s k i l e t a l sk i center iz Lesc,je k o n č a n o . V š t i r i n a j s t ih dneh so uspel i izvest i le sedem t e k m o v a l n i h d n i (po p r a v i l i h bi s icer zadostoval i le trije), ka r k a ž e , s k a k o neugodn im v r e m e n o m so se spopadal i le talci . O V r s t o m redu je v b is tvu od loč i l a zadnja , 377 k i lomet rov dolgu pre le tna etapa Lesce K r v a v e c - M a r i b o r - N o v o me s to-Podkoren Lesce . V r e m e n s k a napoved jo b i l a s icer obetavna, ven­dar je v reme pokazalo zobe in le dva, M a r j a n M e d i c in M a k s Be rč i č , č l a n a l jub l janskega ae rok luba sta p r i š l a na c i l j . O b a sta v zadnjem preletu bistveno poprav i l a svoji uvrs t i tv i in zasedla v k o n č n i razvr­s t i tvi prvo in drugo mesto. N a tretje mesto se je uv r s t i l B o š t j u n P r i -stavec, č l a n ek ipe A l p s k e g a le ta lskega cen t ra iz Lesc , č e t r t i je b i l Ivo Š i m e n c , peti S t a r o v i č , š e s t i Peperko in sedmi Tha l e r .

J . K .

Na cicibaniadi 1400 otrok

Kranj, 2. junija — V K r a n j u so letos spet p r i r e d i l i c i c iban i a -do, s r e č a n j e ot rok iz vr tcev k r a n j s k e o b č i n e v i g r i v i h š p o r ­t n i h i g rah . L e t o š n j e c ic iban iade , p r o g r a m so ob l ikova le vzgoji te­l j ice same, o rgan iza tor p a je b i l Z T K O K r a n j , se je u d e l e ž i l o 800 otrok, s t a r ih 6 i n 7 let, k i so tek­m o v a l i z a 36 e k i p i z 34 vr tcev k r an j ske o b č i n e . Na jman j to l iko ot rok pa je t ekmova lce bodr i lo s t r ibune . C i c i b a n i so t e k m o v a l i v s k a k a n j u v v r e č a h , v t e k u po za­stavice, v t eku v r a z l i č n o v e l i k i h obuva l ih , v t eku po jogur tove l o n č k e , v metu žog ice s k o z i o b r o č i n ko ta l jen ju m e d i c i n k e . N a j b o l j š i h n i b i lo . V s i so b i l i

- zmagova lc i i n to je n a j p r a v i č n e j -š e . j . K .

Planinci obveščajo

Planinsko d r u š t v o Kranj g a n i z i r a v soboto, 11. j un i j a , n i m i v p l a n i n s k i iz le t , k i ga bosi v o d i l a E d o E r z e t i č i n Matij G r a n d o v e c , i z l e t n i k e p a bost pope l ja la s k o z i d o l i n o M a l e P^" n i č e n a v r h S l e m e n o v e špitf (1911 met rov) i n na to nazaj v do­l ino T a m a r j a . A v t o b u s bo ob še­s t i h z ju t ra j odpe l j a l i z p r e d hote­l a C r e i n a . H o j e bo 6 do 7 ur, p**' j ave p a sp re j ema p i s a r n a P" K r a n j .

Planinsko d r u š t v o Jezersk0

p r i r e j a v nedel jo, 12. juni ja , '* 1

p o č a s t i t e v k r a j e v n e g a praznik* J e z e r s k e g a t r a d i c i o n a l n i stn? c a r s k i dvoboj m e d Ž e l e z n o K * plo i n J e z e r s k i m , k i bo p r i

Češki k o č i . Z m a g o v a l c e č a k a j o lepi P°" k a l i .

Praznik športnikov v Komendi K o m e n d a , 2. j u n i j a — Š p o r t n o d r u š t v o K o m e n d a praznuje

15-letnico de lovanja i n z d r u ž u j e k a r o s e m k l u b o v ( š a h , k o š a r k a , n°" gomet, strelstvo, kara te , tenis, n a m i z n i ten is i n s m u č a n j e ) , v katere je v k l j u č e n i h n a d 500 š p o r t n i k o v . V s a t a l e ta v K o m e n d i organizirajp » M e s e c š p o r t a « , k i ga vedno z a k l j u č i j o s š p o r t n o z a b a v n o pr i redi tvi ' jo . P o n a v a d i je ta p r i r ed i t ev v p o č a s t i t e v k r a j e v n e g a p r a z n i k a KO" mende. L e t o š n j a p r i r ed i t ev bo v č e t r t e k , 9. junija, ob 20. uri v dvor«" n i D o m a v K o m e n d i . Š p o r t n o d r u š t v o bo ob 15. l e t n i c i delovanj 8

r azv i lo svoj prapor i n to bo os rednja točka č e t r t k o v e zabavne p r i r f di tve. N a njej bodo sodeloval i t ud i n a j b o l j š i s l o v e n s k i špor tn ik i ' š p o r t n i k i d o m a č e g a d r u š t v a , k i so se i z k a z a l i n a s l o v e n s k i h i n dra­g i h t ekmovan j ih , ter š p o r t n i k i , k i ž iv i jo v K o m e n d i , p a so v č l a n j e n i ^ d ruga d r u š t v a . Z a dobro r a z p o l o ž e n j e bo p o s k r b e l a n s a m b e l s peV ter z n a n i vodi te l j i š p o r t n o z a b a v n i h p r i r ed i t ev .

Na hokejsko tombolo! Jesenice , 4. j u n i j a — Č e že l i t e n a n a j b o l j š i n a č i n pomaga t i jeS

n i š k i m hoke j i s tom, p r edvsem pa p r i speva t i svoj d i n a r za vzgoj 0

mladega j e s e n i š k e g a hoke j skega n a r a š č a j a , p o t e m ste vab l j en i v n 6" deljo, 19. j un i j a , ob 14. u r i n a v e l i k o hoke j sko tombolo pod Mežak* 0

na J e sen icah . Č a k a vas b l i z u 200 dob i tkov , m e d n j i m i t r i je osebni av­tomob i l i , s e d e ž n a g a r n i t u r a , m o t o r n a ž a g a i n podobno. Tombol sk e

kar t ice po 2500 d inar jev so že naprodaj . N a p r e d v e č e r tombole, \° ' jun i ja , ob 18. u r i p a bo v š p o r t n e m p a r k u d r u ž a b n o s r e č a n j e s sreče" lovom. V a b l j e n i ste tudi nanj . ,

J . r»-

O D T E K M E D O T I x i t i

M a j n i k o v v e l e s l a l o m p r i Č e š k i k o č i — J e z e r s k i s m u č a r j i so g a n i z i r a l i že 34. s p o m i n s k i ve l e s l a lom F e r d a M a j n i k a , predvojna! s m u č a r s k e g a uč i t e l j a , a l p i n i s t a i n pad lega borca . T e k m o v a n j e je lo za vse s tarostne skup ine . E k i p n o so z m a g a l i d o m a č i n i , v posame n i h ka tegor i j ah pa : R o k L i k o z a r p r i c i c i b a n i h . J u r e Rebo l j p r i P" n i r j i h , S a b i n a Pogorelec p r i p i o n i r k a h . B a r b a r a Š a v s m e d mladinka­m i , S i m o n a J a k o p i č med m l a d i n c i , D a v o K a r n i č a r m e d č l a n i , I r l 1 1

Š e n k med č l a n i c a m i , L u k a K a r n i č a r med s t a r e j š i m i č l a n i i n F r a ° c

T e p i n a m e d ve te ran i . - A . K a r n i č a r

Č e t r t a z apo redna z m a g a N a k l a — T r i g l a v se je s p o r a z o m p1"0^ K o p r u že pos lov i l od s lovenske nogometne l ige . V II. s l o v e n s k i pa N a k l o š e naprej zmaguje . V z a d n j e m k o l u so č e p r a v os l ab l j en i , 8 ; N a k l a n c i p r emaga l i A j d o v š č i n o . J e s e n i č a n i so i z g u b i l i v Postoj 1^' m l a d i n c i Save pa so zgub i l i s S l o v a n o m . V 23. k o l u k r a n j s k e lige j e . zmago presenet i l P reddvor . I z id i : S a v a : T rbo j e 6 :0 , P r e d d v o r : Z 3 / 1

ca 4 : 2, M a v č i č e : P r i m s k o v o 2 : 1 , Podgor je : Ve le sovo , Hras t j e : k r i c a 0 :5 i n Podbrez je : V i s o k o 1 :2 . V o d i S a v a z 38 t o č k a m i >° L p r a k t i č n o že p rvak . P r i m s k o v o i m a 35 točk, M a v č i č e 34, Za r i ca ^ i td —I). Jo.št

S m o l a P in ta r j a — V H o l i c a h na Č e š k o s l o v a š k e m je b i l a m o ^ mednarodna d i r k a , na ka t e r i je t e k m o v a l tudi J a n e z P in t a r . J a n c 2 ^ dosegel dva ka t egor i j ska rekorda , vendar se je m o r a l za rad i

težav* motorj i zadovol j i t i s 7. mes tom v r az redu do 80 c c m in 4. mesto" 1 j razredu do 125 c c m . V obeh d i r k a h je v o d i l , v e n d a r je i m e l obak r . smolo: v p rv i d i r k i je m o r a l po p o m o č v boks k m e h a n i k u , v d f ™ d i r k i pa m u je k rog pred c i l j em odpoveda la e l e k t r i k a . — M . Jenko M o t o k r o s i s t i za r e p u b l i š k o prvens tvo —- V B r e ž i c a h s ta b i l i d i r k i ^ r e p u b l i š k o prvens tvo v mo tok rosu v ka tegor i j i 125 in 250 ccm. » e ] moval i so tudi neka te r i goren j sk i d i r k a č i . V lažj i ka tegor i j i j£. -c

U reve peti, M a r k o 1 ' e rnuš deset i , Š v a b enajs t i , A h a č i č t r ina j s t i , S' osemnajs t i in 23. Š l i b a r . V m o č n e j š i ka tegor i j i p a je b i l T o j n k o ( žič) peti . — M . J e n k o l e

Najbol j š i n o v o g o r i š k i i n v a l i d i — Inva l idsko d r u š t v o iz R a d o v l j i c i , p r i r ed i lo uv tomob i l sk i r a l ly po poteh C a n k a r j e v e g a bata l jona. 1

movalo je 10 ek ip s l o v e n s k i h d r u š t e v inva l idov . Z m a g a l i so NoVO» ričani pred Š i š k o in J e s e n i č a n i . — J . I l a b i č

P r v i poraz r a d o v l j i š k i h ba l inar jev — V d r u g e m k r o g u b a l i n a r s k ^ . prvens tvu v severni s k u p i n i m e d r e p u b l i š k e b a l i n a r s k e l ige so Hj» ^ v l j i čan i gostoval i v O s i j e k u in zgubi l i tesno z 10 : 8. V p r e j š n j e m *• . so R a d o v l j i č a n i p remaga l i P r i m s k o v o s 13 : 5 i n t ako spet luhko r a

naje nI v isoko uvrst i tev l ia p rvens tven i les tv ic i . — J . Ilolc

N a io<> tekačev v 7.w ao j i vasi — Nad 100 t e k a č e v in t e k a č i c je " :g, pilo na 9, k rosu v Z i g a n j i vas i , k i so ga p r i r e d i l i č l a n i Š D Sebe' M e d c i c iban i 80 bi l i n a j h i t r e j š i Š p e l a M e n e g a l i j a , B luž Jo rdan , ^ n i k a Š k a p e r i n A n d r e j J e r m a n , med p i o n i r k a m i i n p ion i r j i ' ^ j J u r j e v č i č , G o r a z d Š t r u k e l j , N a t a š a Urbane in A n d r e j S m i d , B®1" p<r M a r k u n in U r o š J azbec med m l a d i n k a m i in m l a d i n c i , K l e m e " ^ lene med č l an i , A n i c a J e r m a n med v e t e r a n k a m i i n J a n e z Si ta r ve terani J . K i k e l

C e l o v č a n i z m a g a l i — S t r o k i K r a n j a m C e l o v c a sodelujejo ž (- % 0 in letos so se s re ta l i v Ce lovcu . T e k m o v a l i so v s t re l j an ju z «T*,«r s t r e l j an ju z p u š k o in z r a č n o p i š t o l o . S p u š k o so bolje s t r e l j a l i K r a n j č a n i , s P 1 £ lo |>u Colovi an i , k i so zmaga l i v s e š t e v k u k rogov iz obeh d isc ip ' 1 pj-pu.ško so K r u n j č a n i nas t re l ja l i 2891 krogov, C e l o v č a n i pa 2876. š t o l o pa C e l o v č a n i 1430 krogov, K r u n j č u n i pa 1419. V p u š k i f>° [i na jbo l j š i C e l o v č a n H e l m u t H e i n r i c h p red R a d e j e m in F f e l i b " ^ -K r a n j a , v p i š to l i pa C e l o v č a n a i n ž . H e i m e M a c h n e in S tan is luus negg pred K r a n j č a n o m V i n k o m Pe te rne lom. H . M a l o v r h

/ m u g i i goren j sk ih kara te is tov — Reprezen tanca g o r e n j s k i h k H

/ fn*' slov se je s r e č a l u z reprezentanco K o r o š k e . N a š i so zanesl j ivo gal i , V katah so vsa prvu mes tu o d š l a n a G o r e n j s k o , saj so S ^ Perko , A l e n k , i Š n u d , M a r k o K o s t i č in B o r i s M o h o r i č v svoj ih ^9,^ r i jah zmagah V borbah p.i je n a š a postava Du jov ič , S t rnad , n , K i t u Č u l o , Holehar , S v e č u k , S t a n i č in D e m š a r z 10 4 P«* gala t 'elovi ane I). K i s t i c .

IpreK 7. junija 1988

Psihološki prijemi krajevnih faktorjev

Marija ne bo le migala, ampak tudi GOVORILA

Ves tisk budno spremlja dogajanja v Stahovici pri Kamniku, kjer se je Nenadoma začel premikati kip device Marije, a pri tem od ločno premalo Poudarja, da gre za nezas l i šano po tegavšč ino krajevnih faktorjev bližnjih l n daljnjih krajevnih skupnosti. Še več : za d r u ž b e n o zaroto, vzniklo iz obu-P a nad našimi razmerami.

Obupani zarotniki so doma z vseh koncev Slovenije, božji čudež pa $0 locirali v Strahovici zato, da bi bilo romarske popotnike š e bolj strah, ^kcija je ps ihološko domišljena, politično pretehtana in ekonomsko ute-

Dokopali smo se do nekaterih članov iniciativnega odbora, ki vodijo K a r nniško akcijo Čudeži po meri ljudi in obenem že snujejo nove č u d e ž e * a svoje krajevne skupnosti.

J° orožje. V SLO in CŽ "° Pod vtisom našega "•ontirajo v kipce Marij,

Feri Štosmaher, predsednik š t a b a za S L O in C Z krajevne skupnosti Šen t ruper t : »Uspelo nam je! Zares mi je v pravo samozaščitno čast, da prei­skovalni organi pri pregledu kipa niso hoteli od­kriti japonskega mehanizma, ki Mariji premika oči in roke. Naša vlada je po obisku na Japon­skem namreč s čudežno igračko založila vse krajevne štabe. Na tone jih imamo! Ni res, da bi bili vladni pogovori na Japonskem neuspešni: Japonci bodo sicer res še naprej vlagali le v Tajvan in Južno Korejo, ampak nam so zastonj in za širšo psihološko uporabo podarili to hlad-smo. hvalabogu, rešeni vseh skrbi! Japonci pa prijateljskega vladnega obiska igračke, ki se ljubkovalno poimenovali »brankulesku-toy«.

Bronka Veselinovska, delegatka gostinstva in tu­rizma iz krajevne skupnosti Hraše: »Kljub izredni tuji popularnosti Avsenikove »V Hrašah mam pa teto«, nam tujski promet pada, gostinski in turi­stični razvoj pa peša. Domače goste lahko kar odkljukamo, saj je pir že po dvesto jurjev. Če nam je uspelo v Kamniku napolniti oštarije, nam bo tudi v Hrašah, kjer bo vsako gospodinjstvo prispevalo za naku opreme za naš sakralni ob­jekt, lociran sredi vasi in tik za našo oštarijo. Kot kvalificirana natakarica in večnamenska va­ška servirka pa toliko že vem, da je Slovenija za

^•'centrtćnl razvoj, tudi turizma. Turistični razcvet pa je v teh časih mo-* • konkurenco Brezjam in Medjugorju.«

Ivica Hrabrić, delegat gradbeništva in priučeni zi­dar: »V sili hudič še muhe žre, smo si rekli v gradbeništvu in pristopili k snovanju kamniške­ga in vseh nadaljnjih čudežev ala' Marija miga. Kot je širše znano, smo v gradbeništvu na psu. Tako bomo odslej gradili znamenja; z lokacija­mi ni problemov, kajti stala bodo tam, kjer so od pamtiveka do povojnih dni, ko so jih revolu­cionarji dali podreti. Tista pa, ki jih vojska ni pu­stila zrušiti, bomo pač obnavljali...Kšeft je kšeft!«

Jovan Branič, profesor obramboslovja in pred­sednik komisije za družbenopolitično usposablja­nje: »Zavedamo se, da interes za idejnopoliti-čno usposabljanje pada in da je vedno več škodljivega pluralizima in vedno manj koristne monolitnosti. Mi tako nismo učili! Zato, ker na naše usposabljajoče seminarje delegatov sploh ni, smo dovolili spontane Marijine shode. V izo-gib ideoloških odklonov pa načrtujemo akcijo, v kateri bo v bodoče vsaka migajoča Marija tudi kaj usmerjenega in družbenokoristnega rekla. Saj sami vidite, kako moramo strašiti z zapira­

ta v * 8 a l vidite, kako je tudi mladim obramboslovcem nujna permanent-*9oja. Ce ni stalnega uka in poduka, podivjajo.«

D. Sedej

N o v o t r ž i š č e N E. S Q C V J r e dk imi mrliškimi vežicami, ki so infrastrukturno povsem opremlje-Pocj . | I C e v Žireh - lahko razberemo iz telefonskega imenika SRS. k|er je 69-9i76 j o n s k o številko krajevne skupnosti Žiri tudi telefonska številka

Številka mrliških vežic - —..ir\a mi USKIM

^lefon5?8 n e obavljamo »o, HA n tu<" ne zato, k : d » bi

zato, da bi jezili vse tiste, ki tako dolgo čakajo na ker bi bili nevoščljivi podjetnim Žirovcem, ampak za-

11. STRAN G L A S

PRIHAJA ŽALOST

Gornja fotografija v veliki meri zavaja. Gre n a m r e č za notranji posne­tek kranjskega Carniuma - dvoranice z 61 sedeži , ki v veliki meri pomeni svetlo oazo kulturne drugačnosti. Čeravno se, kot je znano, tudi oni ukvarjajo s pičlimi financami, se vseeno vsaj nekaj dogaja. In tisto nekaj ima kvalitetne osnove.

Čemu uvod, ki v bistvu ni povedal nič novega? Želimo obrniti vašo pozornost v tisto, kar prihaja - poletje in čas zunanjih dogodkov. Ob tem moramo samo še pogledati po Gorenjski in, vsaj na osnovi nam poznanih informacij, ža los tno skleniti, da ročk in njemu podobne zadevščine tudi letos ne bodo dobile javne potrditve v obliki letnih prireditev.

Malo manj strahu boste deležni tisti, ki prisegate na komercialne vari­ante, terasnega igranja bo namreč tudi letos v naši regiji kar nekaj.

Menda se zanimive prireditve pripravljajo na obnavljajoči se Šmarje-tni gori nad Kranjem, kjer bosta Frenk in Ivo Jekovec zanesljivo našla ta­ko prostor kot posluh tudi za d rugačnos t , tudi za vse tiste, ki se po glasbe­ni poti šele pričenjajo vzpenjati. Pa več o tem kdaj drugič!

V. B. Foto: G. Šinik

Anekdote

• D o v t i p n i C h u r c h i l l Na začetku svoje kariere je VVinston Churchill nosil brke. Na neki

večerji, kjer je z vso vnemo govoril o politiki, mu je mlada ženska re­kla:

»Ne maram ne vaše politike, ne vaših brkov!« »Ne razburjajte se. draga gospa,« jo je potolažil Churchill, »ne z

enim ne z drugim ne boste imeli opravka«

>tr ir Veliki politik je ob neki'priložnosti hudomušno pripovedoval: »Ne­

kdaj je živel tako bedast konjeniški častnik, da so to opazili tudi drugi konjeniški častniki«

it *r <r

Malo pred izbruhom II. svetovne vojne je Chruchill na številne kri­tike svoje politike odvrnil:

»Ljudje pravijo zdaj je zadnji čas . da britanski lev pokaže zobe; jaz pa pravim, da mora iti prej k zobozdravniku

*r it *

Prepričan sem. da lahko sovražnika premagaš le z njegovim orož­jem,« je rekel kritik Churchillove strategije v Afriki med drugo sveto­vno vojno

••Povejte mi,« mu je odgovoril VVinston Churchill, »koliko časa po­trebujete, da pičite oso?«

"One i u ' močen porr «kc|i0

8 * r a * « tako opozarjamo na neodkrit trg! Predlagamo jim prodajno Pod naslovom: »Telefonijo na vse brltofe!«

Č v e k • P o s l e d n j i c e s a r j e

g r o b f i l m

Mlajši brat deteta — carja Pu Jia, ki je vladal v Pekingu leta 1912, misli, da je nagrajeni film Poslednji cesar ^rob. Jia trdi, da njegov brut nikoli »ni šel v poste­ljo s svojo soprogo m ljubico isto­časno«, kot je prikazano v filmu, ki je prejel devet Oskarjev.

»Veliko je neresnic,« trdi Pu Jia. »Vendar,« nadaljuj«', »film je prili­čno dober.«

• Z n a n s t v e n i

i z s l e d k i

Odločitev nekega ameriškega raziskovalca, da bo uporabljal znanstvene izsledke, ki so znani iz raziskovanj« v Dachauu, nacisti­

čnem taborišču, so razumljivo na­letela na ostre obsodbe. A znan­stvenik se čvrsto brani in pravi, da so tedanji nacistični zdravniki pn raziskovanju hipotermije — zni­ževanje telesne temperature pod normalno — prišli še najdle, ker so »tedanji nemški raziskovalci šli mno/40 dlje, kot bi si sedanji znan­stveni svet kdajkoli sploh zami­slil...«

PRIJAZEN,«.NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO

S L A V K O Š A J N

Pr i jaznos t , u s l u ž n o s t i n u č i n ­kovi tos t so od l ike , k i smo i i h v t u r i z m u š e posebej vese l i . Č e r a ­vno naj b i b i le v tej de javnost i samo po sebi umevne , se n i t i v t u r i z m u v s i ne zavedajo, da so tu za rad i s t r ank i n ne obratno. S l a v k u Š a j n u , vodj i t u r i s t i č n e pos lovaln ice A l p e t o u r v K r a n j u , tega n i m o g o č e oč i t a t i . H i t r o i n u č i n k o v i t o v a m u red i rezervac i ­jo za l e t a l sk i prevoz, č e p r a v jo i š č e t e po d r u g i u r i popoldne. V s i l i se v s l u ž b o v rne tudi popold­ne. S s t r a n k a m i t e k o č e k o m u n i ­c i r a v n e m š k e m , srbohrvat-s k e m , pa tud i v i t a l i j a n s k e m i n a n g l e š k e m j e z i k u , saj je s lednj i tako r e k o č »uradn i« j ez ik v med­na rodnem l e t a l s k e m prometu , s k a t e r i m i m a v svojem de lu naj­v e č op ravka .

Pos lova ln ica , k i se u k v a r j a s posredovanjem t u r i s t i č n i h us lug , kot so i z l e t i , letovanja, re­zervaci je za d o m a č e i n inozem­ske le ta lske prevoze, z in forma­c i j ami , o b č a s n o tud i s prodajo vs topnic za p r i red i tve ter z me­njalnico, zdaj n i v e č ed ina v

K r a n j u . In te resn i prostor s i de l i š e z dvema , vendar je k o n k u r e n ­ca n i p r i zade la . E n a n jen ih pred­nost i je delo ves dan, d ruga k v a ­l i te ta us lug , k i j i je o h r a n i l a s t ranke, tret ja pa tud i odnos do l judi , k i i šče jo njene usluge. De­lovne navade i n ko rek t en na­stop, kot poudar ja S l a v k o Š a j n , so v t u r i z m u nujnost . N a š sogo­v o r n i k i n njegovi tr i je sodelavci se tega dobro zavedajo, zato je tudi obisk p r i n j i h pr i je tno doži ­vetje.

D . Ž .

BLEJSKA KMEČKA O H C E T

Kdo bi se rad poročil na blejski kmečki ohceti?

Turistično druš tvo Bled tudi letos pripravlja vrsto zanimivih pri­reditev, med njimi je največja in najbolj popularna Blejska kmečka ohcet, ko se po starih š e g a h in navadah zares vzameta fant in de­kle.

Tudi letos organizatorji - Turistično druš tvo Bled in KUD Bled -vabita vse mlade gorenjske pare, ki so tik pred ohcetjo in bi se radi poročili na kmečki ohceti. Letos jo bodo pripravili od 10. do 14. avgusta.

Mladoporočenca čaka vrsta lepih nagrad in daril, obilo veselja in zabave. Vsi tisti, ki bi se radi poročili, naj pošljejo prijavo na Tu­ristično društvo Bled, Ljubljanska 8, do 10. julija. Organizatorji bo­do vse, ki se bodo prijavili, povabili na razgovor. Zaže leno je, da sta b o d o č a zakonca iz kmečkih družin, nujno pa ni.

Samo ena omejitev je: mora jima biti prva poroka.

Kam? KOM PAS JUGOSLAVIJA

# Na koncerta v Munchen Kompas vabi na dva izleta z avtobusom. Koncert skupine The Pink

Floyd bo 3. julija ob 20. uri na olimpijskem stadionu v Munchnu. Cena izle­ta je 49.500 dinarjev, doplačilo za vstopnino za koncert pa znaša 59 nem­ških mark.

Drugi izlet pa bo izlet na koncert Michaela Jacksona, ki bo 8. julija ob 20. uri na olimpijskem stadionu v Munchnu. Cena izleta je 49.500 dinarjev, vstopnina za koncert pa z n a š a 57 nemških mark.

Dahnili so da: Na Jesenicah: Mojca Peternel in Janez Mikula s P o d k o č n e ; Mateja Šemrl in Klemen Šranc z Jesenic; S o č a Trošt in Marjan Olip iz Mojstrane.

e g o r e n j s k e v a s i Volaka Piše: D. Dolenc

*l« izpod Blegosa faval;, ' i U t k a s ' " ' i ' ioni ;e name-B l e 8 o š J o t i V V o l a k * ' - vasice pod f r a g a V m ; k l j ' ' meni š e posebno Judje' T 1 t u * i v e , a k o čudovit i 'Judi V o

k ( ) s k ' " i t a je, tako malo l n k a ^ / U , n | ° V , ' ( l " /•» Hotuvl je ^ P r S • m * P o d r u d o « . kot ? a ljudi l J 0 . d o m a č i n ' i . m ' V l ' d , ) l ) a

e malo e i n « r u P ° m P"1**« Poti k ; n a P r « J , ob Volašč ic i , ob n e k d a n i V O d l p r < ) t i L e a k o v i d in *ki mf» J , u Koslovansko-i tul i jun-«je j e V J e v « d o za K l e m e n o v e , ° t r ° k ^ d o v » t « d r u ž i n a deset ih V h J e ' b i l C j r , č a r J ^ v u dekle ta , k i , a k a n n , V o d n o e n s a ™ s » i e h , M

F r a n <*>ta, k, , i *itari«i X n a h a r m o n i k o , za '*ti k * * . v G i u d i š u , k i je znal de ^ e i £ l c e i n j e ž e P r e d V ° J r * š e v ' k a r mah z b o r č e k tambu-L ° h a n o i o m u č i m i tontini, za S e m K ^ a d i š u , k i je vedno s ^Vl j ' n o d ' l a k S l a j k u n na H o * < l a l r R ° v i n o in n i k o l i ni po-

a i t a r u 2 a o t r ° k e -bonbon je«, L i d i j e ^ g - a J o * k a - k i J ° m e n d a

S ° V K « . 1 K O T K < , L T U R V B L T !

^ j l e p š , ? ? 1 7 « '»P«' . k< K' dela la ftfrdarnn. P , C e * i n / n a l a u ' k < >

n«t l . če ji je kaj nagajalo.

In n i k o l i niso s l i ša l i n a j l e p š e pe­smi m l i n s k e g a ko lesa G r i č u r j o -vega m l i n a , kjer je dvanajst let mle la G r i č a r j e v a Malč i , tudi v n a j h u j š i h le t ih , med vojno. V s e noči je m l e l a za par t izane, ob zadnj i o fenz iv i pa so jo že posta­v i l i za us t re l i t i , pu jo je potem le reš i l nek s t a r e j š i n e m š k i of ic i r . M l i n so p o ž g a l i , tudi J u k a p o v m l i n je tukra t zgorel , 25. m a r c a 1945. je b i lo . Iz V o l a k e je b i l a do­ma P a v l a F rhc , J a k a p o v a , z n a n a ak t i v i s t ka iz S t r a ž i š č a , k i je b i l a med najbolj m u č e n i m i v begunj­s k i h zupor ih i n že 20 upr i la 1942 med 5(1 talci ustrel jena v t a b o r i š ču M a u t h a u s e n . P r e d leti je nek i B e o g r a j č a n po te lev iz i j i pr ipove­doval o n jenem j u n a š k e m vede­nju na s t re l janju. V s a do l inu je de la la za par t izane, od K l o v ž a r -ja v Sovodnju pu do Dula r j a , kjer v Č r n i m l a k i pr idere na dan Vo la šč i ca .

Sveta Hema je segla tudi v Volako

O vseh teh č u d o v i t i h l judeh iz Vo luke sem m i s l i l a pisat i kasne­je , č e ne bi b i lo svete H e m e . P a bo letos, pruv ta mesec, t aka r e č

okrog te k o r o š k e svetnice, da bo sam p a p e ž p r i š e l na s lovesnost i v njeno K r k o na K o r o š k e m . Sve­ta H e m a i m a baje oprav i t i tudi z V o l a k o . T u naj bi svoje č a s e ime la zgoraj na ma jhn i r avn ic i svoj g r a d i č , kjer š e danes prav i ­jo V o l a č a n i G r a d i š e , spodaj v grapi , kjer stoji B r u n o v a doma­či ja , pa naj bi b i l a cerkev svete E m e . V o l a k a je vendar le b i la svetu v č a s i h bolj znana kot da­nes! S i l n o z a n i m i v e s tvar i so od­k r i l i r a z i skova l c i , zgodovinar j i . T a k o p i š e prof. P l a n i n a v L o š k i h

razg led ih v delu ' B l e g o š in k ra j i pod n j im' , da je v 11. stoletju na l evem bregu V o l a š č i c e s tal g rad iz 11. stoletja, last grofice H e m e , k i je b l i zu Se l i č na K o r o š k e m , i m e l a svoje rudn ike . P r a v tako pa so zanjo kopa l i rudo v V o l a k i . C e r k v i c o sv. E m e , k i je s ta la na B r u n o v e m , je p o r u š i l a poplava, k i p svetnice pa naj b i odnes l i na K o r o š k o . G r a d i š č e i n legenda o svet i H e m i k a ž e t a , da je b i lo verjetno v V o l a k i f a z v i t o že le ­zarstvo že v p reds lovansk i dobi .

T u d i o k r o p i l n i k u iz cerkve , k i

Volaka šteje danes 25 hiš in ima 102 stanovalca. Skupaj z I^eskovico in Hotavljami spudu pod krajevno skupnost Gorenja vas.

se je o h r a n i l , vedo povedat i v V o l a k i . S t a r a B r u n o v k a je hote­la , da bi ga vg rad i l i v v e ž o h i š e , a se verjetno z idar ju n i dalo, p a je uda r i l s k l a d i v o m po n jem, č e š , babnice, n ič ne boste v n jem pra le rok... Z a l se je k a m n i t kro-p i l n i k r azb i l .

O c e r k v i p r i č a j o š e s tar i zido­v i . K o je J anez K r i s t a n - B r u n o v pred leti pod h i š o na v r tu k o p a l za greznico , je nale te l nanj . Vsa j 1,80 m je v i sok , 8 m dolg. K o pa je kopa l za temelje za kozolec , pa je nale te l n a š e en z id , 5,5 m. dolg, 5 m š i r o k . Z i d je š e danes v iden , z a p n o m je b i l z idan . B r u -nov gospodar tudi ve povedat i , da so pred k a k š n i m i sto le t i , ko so kopa l i za h i š o , tod n a š l i č r e p i -nje. Č r e p i n j e je n a š e l tudi J o ž e Sk r t , Ba j ta r iz G r a d i š a na me­stu, kjer naj b i b i l n e k o č s ta l grad .

Včasih so tu kopali in talili železovo rudo

Izkopan ine k a ž e j o , da so b i le v V o l a š k i g rap i ob vodi tudi fuži­ne m l a j š e g a nas tanka , k a r je iz­p r i č a n o v u r b a r j i h iz le ta 1642. Zap i s govor i o C o r n i o n o v i fuž in i , k i jo je sestavl jalo dvoje b r e š a n -s k i h peč i , 1 ca jnar ica , k o v a č i j a , t rgovina , m l i n , ž a g a in 3 delav­ske h i š i c e . K o je A l o j z Š t r e m -felj, L o v r i č k kopa l za p r i z idek

Janez Kristan - Bronov: »Tule sem, ko sem kopal za greznico, odkril 8 m dolg zid. V travi se še poznajo njegovi obrisi.« - Foto: D. Dolenc

h i š e , je n a š e l š e p e č n i c o nekda­nje p e č i z a taljenje ž e l e z o v e ru ­de in kose ž l i n d r e . L e t a 1564 je v e l i k a povodenj , k i je p o r u š i l a ce rkv ico , odnes la tudi f už ine v V o l a k i , v B r b o v n i c i i n na F u ž i ­nah . Z a r a d i p o m a n j k a n j a že le­zne rude so j i h obnov i l i le š e na F u ž i n a h , ka r pa je bi lo š e rude v V o l a k i , so le-to nos i l i č e z h r ibe v Potok in Ž e l e z n i k e .

u r e j a DARINKA SEDE]

/

@®SSSSMEICa-AS 12. STRAN REPORTAŽA Torek, 7. junija M

I S K R A M E R I L N A E L E K T R O N I K A , I N D U S T R I J A M E R I L N E E L E K T R O N S K E T E H N I K E H O R J U L N A 16. S E J M U O P R E M E I N . S R E D S T E V C I V I L N E Z A Š Č I T E V K R A N J U

APARATI ZA KONTROLO IN REGULACIJO ODPADNIH VOD IN ZA

TERENSKE MERITVE I s k r i n a d e l o v n a o r g a n i z a c i j a M e r i l n a e l e k t r o n i k a H o r j u l - l a n i j e p r a z n o v a l a t r i d e s e t l e t n i c o - v s a k o l e t o s o d e l u j e n a k r a n j s k e m s e j m u o p r e m e i n s r e d s t e v c i v i l n e z a š č i t e . Iz b o g a t e g a p r o g r a m a m e r i l n i h i n s t r u m e n t o v z a k e m i j s k e i n b i o k e m i j s k e a n a l i z e , z a r a z v o j n e l a b o r a t o r i j e s e r v i s n e d e l a v n i c e , š o l e , z a i n d i v i d u a l n o r a b o i n z a a v t o e l e k t r i k o te r n a s t a v l j a l n i h t r a n s f o r m a t o r j e v i n n a ­s t a v l j i v i h u p o r o v p r e d s t a v l j a t i s t e i z d e l k e , k i v s e b i n s k o b o g a t i j o s e j e m s k o p r i r e d i t e v . T o s o p r e d v s e m m e r i l n i i n s t r u m e n t i z a k o n t i n u i r a n o k o n t r o l o i n r e g u l a c i j o o d p a d n i h v o d i n p r e n o s n i i n s t r u m e n t i z a o b č a s n o m e r j e n j e n a t e r e n u . V p r v o s k u p i n o s o d i ­j o i n d u s t r i j s k i p H m e t e r , i n d u s t r i j s k i k o n d u k t o m e t e r i n c i a n i d n i a n a l i z a t o r , v d r u g o p a p r e n o s n i p H m e t e r i n p r e n o s n i k o n d u k t o -m e t e r . .

Naj jih na kratko predstavimo!

• INDUSTRIJSKI pH METER je name­njen za merjenje pH vrednosti od­padnih vod, za krmiljenje regulacij­skih sistemom v industriji in izvršil­nih organov za nevtralizacijo. Izde­lan je v sodobni tehniki, s stabilnimi in preciznimi elektronskimi vezji, ki omogočajo instrumentu dolgotrajno delovanje.

• INDUSTRIJSKI KONDUKTOMETER se uporablja za merjenje oz. kontrolo specifične prevodnosti v industriji, ekologiji in drugje. Vgrajeni izhod dajalnika meje omogoča signaliza­cijo, krmiljenje in regulacijo ob pre­koračitvi izbrane mejne vrednosti. Oba inštrumenta, pH meter in kon­

duktometer, sta vgrajena v prahote-sno ohišje in ju je mogoče namestiti v okolje, k i je izpostavljeno kemi­čno agresivnim snovem.

• CIANIDNI ANALIZATOR je v bistvu nov instrument, ki omogoča ugota­vljanje zelo nizkih koncentracij cia­nida, vse od enega mikrograma strupene snovi v litru pa vse do ne­kaj gramov. Razvili so ga na osnovi večletnih raziskav in vsebuje reši­tve, ki doslej še niso bile znane v svetu.

• PRENOSNI pH METER ima vgrajeno avtonomno napajanje z električno energijo, kar omogoča terensko merjenje in tudi uporabo v laborato­rijih.

PRENOSNI KONDUKTOMETER - nje­gove značilnosti so: široka uporaba, enostavnost pri rokovanju, sodobna oblika, velika natančnost, samosto­jen vir e lektr ične energije. Upora­blja se za merjenje specifične pre­vodnosti raztopin in elektrolitov.

Iskra Merilna elektronika Horjul pa bo na 16. sejmu opreme in sredstev civil­ne zaščite, ki bo od danes do petka na Gorenjskem sejmu v Kranju, predsta­vila še dva instrumenta, in sicer meril­nika izolacije, za katero je značilno, da sta prenosna in imata samostojno na­pajanje. Prvi se uporablja za merjenje izolacijske upornosti vodnikov, stro­jev, aparatov in drugih naprav z meril­no napetostjo 100 in 500 voltov, drugi

T o v a r n a v H o r j u l u se je r a z v i l a iz r a z v o j n i h l abo ra to r i j ev , zato je r a z u m l j i v o , d a j e i z d e l o v a l a ins t rumente , r azv i t e v l a s tn i h i ­š i . T a n a č i n d e l a j e o b d r ž a l a v e s č a s d o d a n e s i n je v e d n o p r o i z v a j a l a i z d e l k e , k i so b i l i p l o d l a s t n e g a znanja .

pa za merjenje izolacijske upornosti visokonapetostnih kablov pogonskih motorjev moči, visokonapetostnih transformatorjev itd. z merilnimi nape­tostmi 1, 2,5 in 5 kilovoltov. Drugi je tu­di sodobne oblike in je bil že tudi več­krat nagrajen na mednarodnih sejmih. Tovarna v Horjulu, ki ima že četrtletno tradicijo v izdelovanju analiznih instru-

Z a d o b r o p r o d a j o i z d e l k o v je o d l o č i l e n d o b e r g l a s o nj ih, saj je p a č tako , d a v s a k r a d k u p i z anes l j i v i n v s v o j e m r a z r e d u k a k o v o s t n i aparat . T o v a r n a je ž e o d s a m e g a z a č e t k a s k r b e l a za č i m b o l j š o i z d e l a v o a p a r a ­tov i n l a h k o t r d i m , d a s e j e n a t em p o d r o č j u i z k a z a l a . P r e c e j č a s a je b i l a e n a r e d k i h , k i je za v s a k n o v p ro to t ip apa ra tu r e a l i d r u g e g a i z d e l k a z a h t e v a l a u s p e š e n t i p s k i p r e s k u s .

mentov, pa razen omenjenih proizvaja še visokoprecizne laboratorijske in' strumente, mikroprocesorsko krmilje­nje, v sodobnih oblikah in z vsem po­trebnim priborom.

C i a n i d n i a n a l i z a t o r

M e r i l n i k i z o l a c i j e

P r e n o s n i k o n d u k t o m e t e r

P r e n o s n i p H m e t e r I s k r a I n d u s t r i j s k i p H m e t e r

• Š ! • •

I n d u s t r i j s k i k o n d u k t o m e t e r

i »

1 1 te

1 1

I * •! • • • #1

Torek, 7. junija 1988 K R O N I K A 1 3 . S T R A N ( ^ Š ^ K I S ^ J E E G L A S

Gneča na mej i

Mejnega prehoda ni mogoče raztegniti h *ez teden dni bo nastopilo obdobje, ki ga mejni delavci imenujejo glavna sezona. Od 15. linija do 15. septembra so vhodna vrata v n a š o državo velikokrat pretesna za m n o ž i c o tu­ristov, ki hodi letovat k nam. V č a s i h pa je g n e č a že pred visoko sezono. Ravno zdaj se je fvrstilo nekaj koncev tedna in praznikov, ki se po obiskanosti meje lahko merijo z obdob-fcni med m a g i č n i m a datumoma.

, L a n i je š lo p rek goren j sk ih m e j n i h pre­hodov 15 mi l i j onov potn ikov , po lov ica tega, lekaj čez 7 mi l i j onov , v t reh mesec ih tu r i ­stične sezone. T a č a s b i de lavc i na me j i , pa ^ d i gostje, k i v g n e č i č a k a j o v e č ur, najraje yideli, da b i b i l m e j n i p rehod e l a s t i č e n , d a ^ ga bilo m o č raz tegn i t i , d a b i se p romet te­koče odvi ja l . T a k o p a je v n a j h u j š i g n e č i t r eba potrpet i tud i do t r eh ur i n l ahko s i m i ­slimo, k a k š e n je v o č e h tu r i s t a tedaj v ide t i °braz Jugos lav i je . K a j t i t u r i z e m se z a č n e n a mejnem p rehodu .

v Prehodi na ž a l o s t n iso gra jeni za to l ik­šne m n o ž i c e , kot se pole t i va l i jo k n a m . N a V s e h je p remalo p r o m e t n i h p o v r š i n za odpi-ranJe nov ih ko lon . N a L jube l j u , den imo, • *ier imajo pet v s t o p n i h i n dve i z s topn i ko lo-jn. morajo ob n a j h u j š i v s topn i g n e č i u red i t i pKo, da t u r i s t i vstopajo v š e s t i h ko lonah ,

e e n a pa t e č e v nasp ro tn i smer i . T u d i po-^ n j k a n j e k a d r a v m i l i c i i n na c a r i n i se v p ° l e t n i sezoni č u t i m o č n e j e kot k d a j k o l i , po­jasnjuje Zdenko Guzzi, i n š p e k t o r U p r a v e * a notranje zadeve i z K r a n j a , z a d o l ž e n z a Q o 6ajanje na me j i . R e s je, da svoje vrs te v

jo g n e č o i n m a n j š o budnost m e j n i h orga­nov, verjetno bohot i ta š e bolj kot m e d le­tom.

^ d š e s t i h go ren j sk ih m e j n i h p rehodov so najbolj ob remen jen i tri je ces tn i , več kot t re t j ina le tnega p rome ta se o d -yije p r ek L jube l j a , 5,5 m i l i j o n a p o t n i ­kov. Neka j man j l j u d i , 5,1 m i l i j o n a , gre

K o r e n s k o sedlo , o k o l i 2,5 m i l i j o n a Pa čez R a t e č e . J e z e r s k i me jn i p rehod P r e č k a le o k o l i 324 t i s o č po tn ikov , ne ­kaj manj j i h gre p r ek meje po z r a č n i Poti (307 t i soč l j u d i n a m e j n e m p reho ­du B r n i k ) , n a v l a k u ( ž e l e z n i š k i m e j n i Prehod n a Jesen icah) pa 1,8 m i l i j o n a .

s e 2 o nal m o c n o okrep i jo , toda ob š e d r u g i h ° g a h so le s t e ž a v o kos m n o ž i c i , k i t r k a

V s

V r a t a Jugos lav i j e . R a z e n tega pa tud i Pod ^ r e k r š e k a l i k a z n i v o dejanje utegne V a

a l i š a t i č a k a n j e . Na jmanj enega mi l i čn i -skirn C a r i n i k a t a k dogodek odtegne ru t in -k 0 . ° P r a v i l o m , g n e č a se v e č a , z njo pa se VOli 0 1 t u d i s l a D a vo l ja . T iho taps tvo i n nedo-u o ^ e n a t rgovina , n a j p o g o s t e j š i m e j n i »pa-

gi« sicer cvet i ta vse leto. Names to d a b i s i eti vze l i dopust, p a se, z a n a š a j o č na v e č -

Kdaj na pot?

K d a j čez mejo, da bo t reba č i m manj ča­kat i? M e j a pozna tedenske i n dnevne k o n i ­ce. P r v e so š e vedno ob p e t k i h i n sobotah, ko g n e č o na mej i gostijo tud i zdomci , k i se ob k o n c i h tedna v r a č a j o v domovino . N a s d o m a č i n e n a k u p o v a l n a m r z l i c a p rav tako g rab i bolj a l i manj konec tedna, tedaj je p a č edinole nekaj v e č č a s a za obisk t rgov in on­s t ran A l p . D n e v n o pa se p romet z a č e n j a go­s t i t i ob o s m i h zjutraj , o k o l i 12. ure se ma l i ce u m i r i , nato pa se zgodba ponovi .

L judje , k i potujejo p rek meje, vse to tud i vedo. R a d i o o b v e š č a tako turis te iz tuj ine, n a š e rad i j ske postaje p a n a m tud i nekaj ­k r a t na dan p o s t r e ž e j o z obves t i l i , kaj je na me j i . V e n d a r vse to bolj malo z a l e ž e . T u r i s t i so va jen i potovat i po s t a ln ih poteh, k i j i h poznajo, v n j ihov ih po tova ln ih n a č r t i h so tu­d i s t a ln i me jn i prehodi , č a k a n j e gor a l i do l . K o j i h m e j n i de lavc i v p r a š u j e j o , zakaj se ne preusmerjajo, dobijo odgovor, da je p a č bo­lje p o č a k a t i uro v e č na mej i kot pa i s k a t i drugo pot i n d rug me jn i prehod, saj b i j i h slednje n a j b r ž stalo v e č č a s a . V e č i n a j i h , iz is tega raz loga, potuje podnevi , č e p r a v pono­či po deseti u r i i n tja do pet ih za rana , n i ve-

D o m a č e gospodarske r azmere , po­manjkan je n e k a t e r i h p redmetov d o m a ter cenovne r a z l i k e m e d d o m a č i m i i n t u j i m i i z d e l k i , narekuje , kaj se bo po­j av i l o m e d t iho tapsko robo. S t o r i l c i se u č i n k o v i t o pri lagajajo t rgu — k a r je m o č d o m a z d o b i č k o m proda t i , z a tisto se s p l a č a tvegati n a me j i . N a top l e s tv i ­c i t ihotapl jene robe so zdaj t e h n i č n i p r edme t i od televizorjev do i z d e l k o v v ideo t ehn ike . R a č u n a l n i k i , nekda j i s k a n »uvozni« a r t i k e l , so se p o m a k n i l i z a mesto n i ž e , zato pa t amka j p r e v l a ­dujejo sodobni , i zpopo ln j en i t i p i . K a ­va , k i je š l a njega d n i v v e l i k a n s k i h k o ­l i č i n a h č e z mejo, zdaj p a jo z a s e ž e j o n a j v e č sto, dvesto k i l o g r a m o v , se u m i ­k a s p r i z o r i š č a . V z r o k je spet t rg . V J u ­gos lav i j i je zdaj kave dovol j , cena p a je d o m a l a e n a k a kot ons t r an A l p , zato se p r e k u p č e v a l c e m ne s p l a č a nos i t i k o ž e naprodaj . D o m i s e l n o s t t ihotapcev, kje p r i k r i t i nedovol jen i tovor, ne p o z n a meja . P r o ­fes iona lc i skr iva jo robo v bunker je , k i j i h posebej v ta n a m e n uredi jo v avto­m o b i l i h . A m a t e r j i jo p r i k r i v a j o v r a z ­n i h d e l i h av tomobi lov . V e l i k o t iho tap­skega b laga najdejo m e d prt l jago v av­tobus ih . B l a g o z a s e ž e j o , m e d t e m k o je i skanje k r i v c a m e d l j u d m i , k i imajo vs i dostop do teh mest v av tobusu , ja lov pose l .

l i k o p rometa . T o d a je že tako, da se p r i laga­jajo m e j n i de lavc i i n ne t i s t i , k i »kor i s t i jo n j ihove u s l u g e «

Karavanški predor — olajšanje

Š e t r i t u r i s t i č n e sezone z l e t o š n j o v r ed bo t reba nekako sp rav i t i pod streho, p reden bo (kot napovedujejo leta 1991) zgrajen K a ­r a v a n š k i predor. Č e se bo p romet p rek meje nada l jeva l s sedan j im t empom, po tem bo predor porazde l i l i n n o r m a l i z i r a l sedanj i p l o č e v i n a s t i nava l .

Zdenko Guzzi sodi , da bosta K o r e n s k o sedlo i n Ljube l j r azb remen jena tovornega i n avtobusnega prometa , tudi t r anz i tn i pro­met bo še l pod K a r a v a n k a m i , med tem ko bo p r i i n d i v i d u a l n e m p rometu selektor cena.

K a k o kani jo o rgan i z i r a t i mejne s l u ž b e , š e n i docela jasno. Že m e d gradnjo, p r a v i Zdenko Guzzi, bo pot rebna z a č a s n a enota mejne mi l i ce , da bo p r e p r e č e v a l a pobege p rek meje, k i so z las t i pogosti po že l ezn i ­š k e m k a r a v a n š k e m predoru .

D . Z . Ž l e b i r

^ z s t a v a z a varnost d o m a

š p r a n j , 7. j u n i j a — V o k v i r u dan a C i v i l n e z a š č i t e , k i bo od Gor d o P e t k a - 1 0 - J u n i J a - na b 0 ( j n J s k e m se jmu v K r a n j u , Pred p r i k a z a l i t u d i razstavo V a « 1 * 1 6 ^ z a varovanje stano-

J a - N a ogled bodo p r i m e r k i

k l j u č a v n i c , k i najbolje varujejo s tanovanje pred v l o m i l c i , pa a l a r m n e naprave i n d rug i pred­me t i za varovanje doma. N a s to jnic i bodo d e l i l i tudi b r o š u r e napotkov za varovanje .

D . Z .

NA.SONČNI STRANI ALP

la N a G( orenjskem sodi med najbolj obiskane in tur i s t i čno redno zanimive in pr iv lačne naravne zanimivosti vsekakor

jVetovno/.nunH soteska Vintgar. Vsako lelo jo o b i š č e na t i soče "°*n»čih. predvsem pa tujih turistov z ifleda in Bohinja. V a -t. V s t ° P « i o v e č i n o m a z gorenjske strani in š tev i ln i se potem }U«J* vračajo po tej poti, ni pa mulo takih, ki krenejo naprej m « s t o p « j 0 na j e s e n i š k i strani, na Blejski Dobravi.

Medtem ko je vsa soteska izredno lepo urejena in vse-i f e * č l s t a « obiskovalec na j e s e n i š k i strani ka, videti. ' e * * o bi n a š e l toliko odpadkov, toliko nesnage in tako pr -£ r »ru> divje o d l a g a l i š č e kot tu, na Blejski Dobravi. Kljub U -f u , da stoji napis, da je odlaganje smeti prepovedano, se tu ^P'cijo odpadki in skrajni č a s bi že bil. da jesen š k a ko -J 1 « u p o š t e v a nasvet j e s e n i š k e g a i z v r š n e g a sveta in skamw-H! . , , dPelje gore odpadkov. Divje s m e t i š č e v Vintgarju je le« niča notn v r e s n i č n o s ramoto! - Koto: I). Sedej

T r i j e r a n j e n i i n pet

r a z b i t i h av tomobi lov Kranj, 3. junija — N a cesti , re­

z e r v i r a n i za p romet z m o t o r n i m i v o z i l i , med K r a n j e m V z h o d i n Zahod , se je b l i z u mostu čez K o ­kro p r i m e r i l a p rome tna n e s r e č a , v k a t e r i so b i l i t r i je u d e l e ž e n c i ran jen i , š k o d a na razb i t ih avto­m o b i l i h pa presega 54 mi l i jonov .

N e s r e č o je z a k r i v i l 29-letni Ži-vorad M i l o j kov ic iz D o m ž a l , voz­n ik s toenke, k i je p reh i teva l ko­lono v o z i l . M e d t e m ko je prehi ­teval b i v a l n i avto Š v i c a r j a H a n ­sa Lehne r j a , je naspro t i z B M W -j e m pr ipe l j a l 51-letni B o ž i d a r K r a j c a r , n a š zdomec na z a č a s ­n e m de lu v Z R N . Č e p r a v je M i ­loj kovic z a v i r a l , s ta av tomobi la t r č i l a , p r i t em pa je Kra jcar jeve-m u voz i lo odtrgalo kolo, da je po t reh v o z i l naprej . Po t r č e n j u je M i l o j k o v i č e v avto odbilo, da je zadel v Lehner j ev , odtrgano kolo pa je t r č i lo v avto M a r i j e L a h , d o m a s K l a n c a p r i K o m e n ­d i . Z a K r a j c a r j e m je v o z i l š e A v ­stri jec Rudo l f Ka l tenegger , k i je sunkov i to z a v i l na odstavni pas, da ne bi zade l v Mi lo jkov i čev av­

to, p r i t em pa ga je zaneslo v ja­rek. T u d i M i l o j k o v i č e v o vozi lo je k o n č a l o v j a r k u , š e prej pa je iz njega padel sopotnik N i z a n Su-š ič i n po zadnj i p la t i d rse l po ce­st i . P r i t em je u t rpe l le l až je po­š k o d b e , med tem ko sta b i l a pov­z roč i t e l j M i l o j k o v i č i n vozn ik K r a j c a r huje ranjena .

D . Ž.

M o p e d i s t t r č i l v

t raktor Lesce , 4. junija — N a nekate­

g o r i z i r a n i cest i ob ž e l e z n i š k i progi b l i zu tovarne V e r i g a v Les­cah se je p o n e s r e č i l 16-letni Pe­ter K . iz Lesc . Z m o p e d o m je p r i ­pe l ja l z reg ionalne na cesto, k i je s icer prepovedana za ves pro­met v obeh smereh , vendar do­vol jena za l o k a l n i dovoz do to­v a r n . K o je zav i j a l , je mopedis ta zaneslo v t raktor , k i ga je nas­prot i p r ipe l ja l J o ž e V r h u n c , star 60 let, iz Hlebe. T r a k t o r i s t je vo­z i l tovor za V e r i g o in m u je b i l a v o ž n j a po neka tegor i z i r an i cest i dovol jena .

Bližnjice na avtocesti N a avtocesti n i dovoljeno o b r a č a t i , toda avtocesta N a k l o - L j u -

b l jana , kjer naspro tna vozna pasova loči le ve r iga (ne ze len ica a l i ograja), je pogosto p r i z o r i š č e t a k i h dejanj . K o t p a č to l iko p rome tn ih predpisov tudi tega n i t e ž k o i z ig ra t i . N e u č a k a n i m v o z n i k o m , k i so se s k l e n i l i na avtocest i na lepem obrn i t i , od koder so p r i š l i , na t a k e m mestu ni t e ž k o ubra t i b l i žn j i ce . V e r i g o je m o g o č e ods t ran i t i i n pot za nedovol jeno o b r a č a n j e je prosta. N a avtocesti N a k l o - L j u b l j a n a so av tomobi l i s t i , s em in tja pa tudi p e š c i , tako b l i žn j i co p r idno upora­b l j a l i .

T e m v svar i lo je z a d n j i č p r v i k r a t poči lo . K o v i n s k i drog z ver igo se je n a m r e č z n a š e l na cest i , na p r eh i t eva lnem pasu . A v t o , k i je p r i ­d rve l po n jem, jo je zadel , ke r je vozn ik n i p r av i č a s opaz i l . N a s r e č o je b i l a posledica le nekaj uk r iv l j ene p l o č e v i n e . L a h k o pa b i huje — av tomobi l i na avtocest i razvi jejo p r e c e j š n j o hi trost , z las t i p r i p rehi ­tevanju. P reden bi av tomobi l i s t na p reh i t eva lnem pasu us tavi l , č e b i m u pot zapr l avto, k i nedovoljeno o b r a č a p r i snet i ve r ig i , b i bi lo lah­ko že prepozno. Poč i lo b i i n m i m o z v e r i ž e n e p l o č e v i n e b i bi le l ahko tud i ž r t v e . Gor je š e l e p e š c u , k i b i s i d r z n i l p r i u m a k n j e n i ve r ig i č e z cesto, ka r na n a k e l s k i cesti tudi n i redkost!

D . Z . Ž l e b i r

Polna usta besed Ko je gozdarska kmetijska zadruga Srednja vas v Bohi­

nju pred tremi leti z buldožerjem širila kolovozno pot ob obali Bohinjskega jezera v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka inje pri tem okrnila estetski izgled krajine, odprla ero­zijska žarišča in možnosti za vdor hrupa v mirne kotičke, je ekološko osveščena javnost zagnala pravi vik in krik. »Razde­janje« so si ogledovali pomembni slovenski možje, o tem so se na dolgo in široko razpisala javna občila, govorilo se je o ve­likem in grobem posegu v naravo...

Ko je obrtnik iz Krope spustil v vodo večje količine cia­nida, je poginil ves ribji zarod vse do jezu pri Iskri Lipnici...

Oba primera sta pred nedavnim dobila epilog na sodišču, za oba je značilno, da sta se končala s pogojno obsodbo in ne­kaj denarja kazni. Bo tako tudi ob največjem pomoru rib v Selščici?

Zdi se, da imamo pri nas o varovanju okolja polna usta besed, bolj malo pa storimo, da bi naravo zaščitili pred njeni­mi oskrunjevalci. Ne mislimo, da bi bilo mogoče edinole z ostrejšimi kaznimi doseči večjo skrb za okolje, nekaj pa bi lahko k temu prispevala tudi kaznovalna politika. Pa ne le to: nedopustno je, da zakonodaja ščiti onesnaževalca. Le kako naj si namreč razlagamo, da po dosedanjih izkušnjah ribiške družine ne morejo »izpuliti« od povzročiteljev (pomora rib) kaj več kot le simbolične odškodnine. q Zaplotnik

Avto so našli — in tudi tatu Kranj, 3. junija — 22-letni T o m a ž Markelj iz Nakla je pred nedav­nim sedel na z a t o ž n o klop kranjske enote Temeljnega s o d i š č a Kranj, kjer se je zagovarjal za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine.

D e c e m b r a l an i je v l o m i l v za­k l en j en i osebni av tomobi l z n a m ­ke golf v p a r k i r n i g a r a ž i P l a n i n a II, ga s povezavo žic s p r a v i l v po­gon i n se z n j i m odpel ja l k de­k le tu , nato pa domov, kjer ga je najprej zapel ja l v hlev; ko p a je po r a d i u s l i ša l obvest i lo o u k r a ­d e n e m r d e č e m golfu, je iz njega v z e l vse dokumente i n s š k a t l o s pa r fumi , ke r so b i l i na njej pr­s tn i odt is i , i n ga odpel ja l v gozd. K a s n e j e je nagovar ja l pr i ja tel ja , da b i ga pel ja la v Zagreb i n pro-da l a .Av to so po n a k l j u č j u o d k r i l i i n ga po t reh tednih , 8. j anua r j a letos, s icer precej p o š k o d o v a n e ­ga v r n i l i l a s tn iku , o d k r i l i pa so tud i ta tu.

T o pa n i bi lo edino kazn ivo de­janje, k i ga je z a k r i v i l M a r k e l j .

Ž e j u l i j a l an i je i zp red stano­vanjske h i š e v K o v o r j u u k r a d e l ko lo z motor jem ( las tn ik ga je s a m n a š e l ) , februarja letos je i z golfa pred C r e i n o v K r a n j u v z e l v z v r a t n i ogledal i , j anua r j a a l i fe­b rua r ja pa z enega od p a r k i r a ­n i h av tomobi lov n a R a š i š k i ces t i v L j u b l j a n i r eg i s t r sk i t ab l i c i , k i j i h je namerava l n a m e s i t i t i n a svoj t e h n i č n o ne povsem brez­h i b n i avto; novembra l an i pa je skupaj s pr i ja te l jem na benc in­s k i č r p a l k i V o k l o n a t o č i l 44,5 l i ­t ra benc ina i n se odpel jal , ne da b i p l a č a l .

S o d i š č e je M a r k l j a obsodi lo na poldrugo leto zapora , p l a č a t i pa bo m o r a l tud i š k o d o , k i jo je povz roč i l . Sodba š e n i pravno­m o č n a .

Pred očmi otroka ustrelil ženo K r a n j , 3. j u n i j a — V k r a n j s k i enot i Teme l jnega s o d i š č a K r a n j so o b s o d i l i 31-letnega M l a d e n a Đ u r a š i n o v i ć a i z T r ž i č a na š e s t let z a ­pora , k e r je v n o č i n a 2. februar letos v svojem s tanovanju t r i k r a t u s t r e l i l i z neposredne b l i ž i n e v svojo ž e n o i n j i p r i zade ja l tako h u ­de rane, d a je u m r l a . Sodba š e n i p r a v n o m o č n a .

D u r a š i n o v i č se je le ta 1973 p rese l i l k svoj i ses t r i v T r ž i č , k jer je zamen ja l nekaj zaposl i tev i n se p r i deve tna js t ih le t ih po roč i l s sedem let s t a r e j š o J o v a n k o , k i je iz p r e j š n j e g a z a k o n a že i m e l a enega o t roka . V z a k o n u sta se j i m a rod i l a š e dva , s t a r e j š i že nekaj let živi p r i M l a d e n o v i h s t a r š i h , m l a j š i pa je b i l p r i s t a r š i h v T r ž i č u . O b a sta b i l a zaposlena, v d o m a č e m k r a j u sta celo g rad i l a m a n j š o h i š o .

V nav idez u re jenem z a k o n s k e m ž iv l j en ju p a je M l a d e n zelo tr­pe l , saj n i spre jemal dominan tne vloge svoje ž e n e . Usodnega 2. fe­b rua r ja letos sta se sp r l a za rad i te levizor ja : ž e n a je hotela nov spre jemnik , m o ž pa je m e n i l , da ga za rad i p o m a n j k a n j a denar ja ne more ta k u p i t i . M l a d e n se n i hotel p rep i ra t i , ko t vase zapr ta osebnost je jezo v tap l ja l v a lkoho lu , nato pa je s top i l v spalnico po p i š t o l o i n jo za g r o ž n j o upe r i l p ro t i ž e n i . V e č k r a t j i je ve le l , naj u t ihne; a ko ga je ta potegni la š e za srajco, je b i l a m e r a polna: odr i ­n i l jo je, še l s p i š t o l o v r o k i za njo v spa ln ico i n t r i k r a t us t re l i l pro t i njej — enk ra t v nogo, d r u g i č v glavo, eden od s t re lov pa je zg re š i l .

S o d n i izvedenec-psihia ter je ugotovi l , da D u r a š i n o v i č ne k a ž e znakov d u š e v n e bo lezn i , v č a s u dejanja je r a v n a l pod č u s t v e n i m v p l i v o m , b i l pa je tudi precej p i j an . P i j anos t je s icer v p l i v a l a n a njegove sposobnost i r azumevan ja i n obvladovanja , vendar ne b i ­stveno. Z a umor je p redv idena k a z e n najmanj pet let zapora . So­d i š č e se je odloč i lo za š e s t let, p r i č e m e r je u p o š t e v a l o o l a j š e v a l n e i n o t e ž e v a l n e o k o l i š č i n e : svojo ž e n o , k i je b i l a m a t i t reh otrok, je u s t r e l i l v p r i č o š e s t l e t n e g a o t roka , k a r bo gotovo vp l iva lo na njegov osebnos tn i razvoj ; uporab i l je s t re lno o r o ž j e , č e p r a v b i l ahko r e š i l p r o b l e m tud i na d r u g a č e n n a č i n ; m e d ubo jem je b i l v z m a n j š a n i p r i š t e v n o s t i ; ž e s pe tna js t imi let i je m o r a l sk rbe t i zase i n za mater p a tud i s icer n i i m e l s r e č n e g a o t r o š t v a , dejanje je p r i z n a l i n obža ­loval . . .

Z nožem tekel za svojo materjo s k u h i n j s k i m n o ž e m za svojo materjo, d o k l e r m u n i u š l a iz s tanovanja . K o se je v r n i l a , j i je g roz i l , nazadnje pa je pograb i l s ek i ro i n jo d v i g n i l , d a b i zamah­n i l p ro t i njej, v e n d a r je m a m a š e p r a v o č a s n o p r i j e l a za roča j i n p r e p r e č i l a njegov n a m e n . K o p a je v s tanovanje s topi la š e M . S . , je z a č e l v p i t i t ud i nanjo i n jo po­d i t i ven .

Kranj, 3. junija — 44-letni vo­dovodni ins ta la ter J o ž e Š. iz K r a n j a , k i je b i l doslej ž e več­k ra t obsojen za n a s i l n i š k o obna­š a n j e , je od 30. m a r c a dalje v za­poru , v k r a n j s k i enot i Temel jne­ga s o d i š č a K r a n j pa so ga pred n e d a v n i m obsodi l i na eno leto zapora . Sodba je že pravnomo­č n a .

J o ž e Š. je 30. m a r c a letos t eke l

K u p č e v a n j e z d e v i z a m i Kranj, 3. junija — 32-letni V e s e l i n J o v o v i č iz K r a n j a , k i je

b i l doslej ž e v e č k r a t obsojen, nazadnje p a m u je b i l a s sodbo Teme l jnega s o d i š č a K r a n j i z r e č e n a d e v e t m e s e č n a zaporna kazen , je pred n e d a v n i m spet sedel n a z a t o ž n o k lop , tokra t za­to, k e r je ok tobra l a n i v K r a n j u v nasprot ju z z a k o n o m o de­v i z n e m pos lovanju i n k r e d i t n i h o d n o s i h s tu j ino k u p i l od ne­z n a n i h prodajalcev 2200 š v i c a r s k i h f rankov, od k a t e r i h j i h je 1500 d a l k m e t u iz D r u l o v k e kot p l ač i l o za pet ton k rompi r j a , nekaj pa m u j i h je tud i zamen ja l za d inar je . S t e m je s tor i l k a z n i v o dejanje k u p č e v a n j a z z l a t i m denar jem, tujo va lu to i n d e v i z a m i , za k a r je p r edv idena k a z e n do t r eh let zapora . So­d i š č e m u je za to dejanje i z r e k l o pet mesecev zapora — novo k a z e n p a je z d r u ž i l o s s taro i n ga obsodi lo n a eno leto zapora , odvzelo p a m u je tud i 2500 š v i c a r s k i h f r ankov . S o d b a š e n i p r a v n o m o č n a .

u r e j a C V E T O Z A P L O T N I K

T O V A R N A O B U T V E P E K O TRŽIČ

RAZPIS K A D R O V S K I H Š T I P E N D I J ZA Š O L S K O L E T O 1988/89

Tovarna obutve P E K O Tržič razpisuje za š o l s k o leto 1988/89 na osnovi sprejetega plana kadrovskih š t ipend i j :

1. Za š t u d e n t e na v i š j ih in visokih š o l a h razpisujemo š t i p e n ­dije:

Poklic St. zahtev, poklica

Število štipendij

dipl. inž. usnjarsko pred. tehnologije diplomirani ekonomist dipl. organizator dela dipl. pravnik dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. računalništva za logiko in sisteme dipl. ekonomist informatik dipl. inž. strojništva dipl. inž. elektronike za ind. elektroniko dipl. inž. strojništva za konstrukterstvo dipl. inž. strojništva za tehnologijo inž. usnjarsko pred. tehnologije inž. strojništva za konstrukterstvo organizator dela - kadrovik inž. strojništva inž. kemije inž. računalništva za logiko in sisteme inž. strojništva tehnologije

VII VII VII VII VII VII VII VII VII VII VII VI VI VI VI VI VI VI

2. Za u č e n c e srednjega usmerjenega i z o b r a ž e v a n j a razpisuje­mo naslednje š t ipend i je :

čevljarski tehnik - tehnolog gumarski tehnik strojni tehnik ekonomski tehnik programski tehnik kemijski tehnik kuhar izdel. zg. delov, obutve izdel. sp. delov in sestavljalec obutve šivalec gor. delov obutve

Pr i j ave na razp is sp re jema T o v a r n a obutve P e k o T r ž i č , k a ­d r o v s k i oddelek, referent za i z o b r a ž e v a n j e - do 15. j u n i j a 1988.

K a n d i d a t i z a š t i p e n d i j e morajo p r i j av i na obrazcu S P N - 1 ( D Z S 8,40) V l o g a za uvel javl janje soc ia lnovars tven ih p r a v i c p r i lož i t i : — zadnje š o l s k o s p r i č e v a l o , (za pok l i c e k o n o m s k i t ehn ik pa

s p r i č e v a l a od 5. r az reda O S dalje) oz. po t rd i lo o op rav l j en ih i z p i t i h ,

— potrd i lo o v p i s u v šo lo oz. viš j i le tn ik .

DO V A T R O S T A L N A Z E N I C A T O Z D »JESENICE« J E S E N I C E Delavski svet

D e l a v s k i svet Va t ro s t a lne Z e n i c a T O Z D » J E S E N I C E « Jesen i ­ce razpisuje p ros ta de la i n naloge de lavca s p o s e b n i m i poobla­s t i l i i n odgovornos tmi

V O D J A S P L O Š N O K A D R O V S K E IN P R A V N E F U N K C I J E T O Z D

P o l e g s p l o š n i h pogojev m o r a kand ida t izpoln jeva t i š e nasled­nje pogoje: da i m a v i soko s t rokovno izobrazbo us t rezne s m e r i oz. s t roke, da i m a vsaj pet let d e l o v n i h i z k u š e n j na vods tven ih d e l o v n i h mes t ih , da i m a sposobnost o rgan i z i r a t i i n vod i t i delo i n poslo­vanje s t rokovne s l u ž b e .

M a n d a t n a doba za r a z p i s a n a dela i n naloge je š t i r i leta.

P i s n i m p r i j a v a m mora jo k a n d i d a t i p r i lož i t i v sa po t rebna do­k a z i l a o i zpo ln jevan ju pogojev i n j i h v 15 d n e h po ob jav i raz­p i s a pos la t i k o m i s i j i za de lovna r azmer j a Va t ros t a lne T O Z D » J E S E N I C E « Jesen ice , T i t o v a 53/b.

P r i j av l j ene kand ida te bomo o i z b i r i obves t i l i v 30 d n e h po oprav l j en i i z b i r i .

D E L A V S K A U N I V E R Z A

»TOMO B R E J C " K R A N J

O r g a n i z i r a m e d p o č i t n i c a m i

- intenzivni tečaj angleščine in nemščine - intenzivni tečaj slovenščine - tečaj angleščine in nemščine za učence srednjih šol v usmerjenem izobraževanju (PONOVITEV SLOVNICE)

P r i j a v e s p r e j e m a m o d o 1 5 . j u n i j a 1 9 8 8 .

P o d r o b n e j š e i n f o r m a c i j e v s a k d a n o d 7 . - 1 5 .

u r e o s e b n o a l i p o t e l e f o n u 2 7 - 4 8 1 .

IZBRALI SOZM0S

Obiščite MERKURJEVO prodajalno BARVE - LAKI v Radovljici na Linhartovem trgu, kjer imajo veliko Iz­biro barv in lakov za les, kovino in avtomobile ZASTAVA, CIMOS, RENAULT, VOLKSVVAGEN in druge. Poleg tega imajo še dobro izbiro sredstev za avtomobilsko nego in druga čistilna sredstva. Pri nakupu prodajalci - prodajalke so prijazni In vam radi svetujejo.

AUDIO VIDEO STUDIO 1

IN VIDEOTEKA 4

Janka Puclja 7,

Kranj ^ Tel . : 39-490

IZBOR NAJNOVEJŠIH FILMOV

• o industrija izolacijskih materialov, n.sol.o., 61110 ljubljana, ob železnici 18 tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yu izo

Vabimo vas, da obiščete razstavni prostor na 16. mednarodnem sejmu opreme in sredstev civilne zaščite.

Razstavljamo naš protipožarni program, ki ga dopolnjujemo s protipožarnim programom INTUMEX firme Chemie Linz.

Na sejmu bomo nudili informacije o drugih izdelkih iz naših proizvodnih programov.

CIMOS CIMOS CITROEN

Tovarna avtomobilov Koper Cesta Marežganskega upora 2, tel (066) 31-131

na sejmu civilne zaščite od 7. do 10. junija 1988 v Kranju

predstavlja SERIJO SPECIALNIH VOZIL,

izdelanih na osnovi CITROENA C 25 Obiščite nas!

Torek, 7. junija 1988 15. STRAN (^SSMlSSSiSEpMAS

SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ 64001 Kranj, Smledniška 3, PP 79 telefon (064) 35-048

Razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE 2a nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. Pogoji: "~ srednja ali višja ekonomska izobrazba, — trimesečno poskusno delo, ~~ pet let delovnih izkušenj. Nastop dela: po dogovoru. Prijave sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.

T O K O S

TOKOS TRŽIČ p.o. Tovarna kos in srpov Tržič

T R Ž I

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:

PRODAJANJE V TOVARNIŠKI PRODAJALNI P°goji: Končana šola IV. stopnje usmerjenega izobraževanja

trgovske smeri, nad 6 mesecev delovnih izkušenj, pa­sivno znanje enega tujega jezika - zaželena nemščina.

Poskusno delo traja 2 meseca, delo je v izmenah. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 "Oeh po objavi na naslov TOKOS Tržič, Cankarjeva 9.

ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko Podjetje n.sol.o. Škofja Loka "elovna skupnost skupnih služb

Objavlja naslednja prosta dela in naloge: *• ANALITIKA v planski službi 2 - FINANČNEGA KNJIGOVODJA 3 - VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA Pogoji za opravljanje teh del so naslednji: P°d številko 1:1. stopnja ekonomske fakultete in dve leti

prakse na podobnih delih. Pod številko 2: ekonomska srednja šola in dve leti prakse na

podobnih delih. P ° d številko 3: šola za KV ključavničarja in prakso pri vzdrže­

vanju vodovodnih in centralnih napeljav. P °skusno delo za analitika traja 90 dni, za finančnega knjigo-v °dja 45 dni in za vzdrževalca - ključavničarja 30 dni. Delovno l'azmerje z analitikom sklenemo za določen čas v času nado­meščanja delavke na porodniškem dopustu.

ostala dela sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podje­la LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v 8 dneh po obja-V l oglasa.

& T E K S T I L I N D U S BSMAMJ }*> T E K S T I L I N D U S K R A N J Vanjska c. 12 5?001 Kranj kostni predal 75

N a osnovi odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo l n nalogo v TEHNIČNEM SEKTORJU

VODENJE T E H N O L O G I J E Z A P L E M E N I T E N J E P °goj i : diplomirani tekstilni uli diplomirani organizator delu

•r) let. delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalo­gah s področju plemenitenjB aktivno /.nanje nemškega ali angleškega jezika trimesečno poskusno delo.

Kar>diduti, ki izpolnjujejo navedene pogoje, nuj oddajo pisne Pojave /. dokazili O izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor QeJovno Organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidi H.

lati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbi

L O K A S G P T E H N I K B T A B A C E H T A 2

K i d r i č ^ o n , u n a ' m * de javnost i

obvi iceva 43/u

e s č a porabnike komunalnih storitev, da se: ti /. deležem /.a razvoj -®-1988 poveča cena vode za 35%

znaš vino £ n aša. 297 din/m' za gospodinjstva, za industrijo, obrt, trgo-5?? Poslovna prostore v Škofji Loki 436,80 din/m5, v Ze­lnikih" 561,60 din/.n',"v fcreh~483,30 din/m3; negospodar­

n o in ostali porabniki 355,00 din/m V S J-8.1988 se poveča kanalščina za 35% in znaša: 272,70 din/ m ' » gospodinjstvu, za industrijo, obrt, trgovino m p<>sl<>

Prostore v Škof jI Loki 355,00 din/m3,421,00 din/m v Ze Vznikih, 564,00 din/m1 v Žireh, negospodarstvo in ostali po­mniki 355.00 din/m3.

' J 1-6.1088 se poveču cena smetarini za 35% in znaša za gO spodinjstvu v Škofji Lok. 48,80 din/nr. 60,00 din/m v Želez O'kih in 64,80 din/m* v Žireh; za družbene dejavnosti v Škot­ski 53.46 dtn/m', v Vložnikih 64,40 din/m" in 72,20 din/ m v fapeh / a o s t u U > p < ) r a l ) I l l k ( . | ) a v Škofji Lok. 106 «2 din/

" v Zireh . povprečju po­

večajo; p r ,^ojbine k vodovodu za 200%, pristojbine h kanalizaciji S «».78%, pogrebne storitve za 60.60%. delovna sik. za JJ.94%. v o z n o strojni park za 60,67%, izobešanje zastav ii«"r'2%- odvoz kontejnerjev 60,57%. sposojnina koidejnerjev ?H^%. pobiranje odpadkov s smetarskim vozilom 60,86 A, m *°snja zelenic 69,00%.

jvi2 f% »»Niuir poruomKt.' pu v onwi|i i >< • v Železnikih 13095 din/m'in 141,75 din/m'

S i • »•8.1988 se pristojbine m .ene od 1.10.1098 v

M A U 0 0 1 A 8 I tel.:27 9 6 0 c e s t a J L A 1 6

APARATI STROJI Prodam lesno KOMBINIRKO, 5 opera­cij, 20 cm. Jože Sokol, Gaberk 23, Škofja Loka 8798 Prodam VIDEOREKORDER znamke funai. Tel.: 82-681, int. 26, od 10. do 14. ure v delavnikih 8806 Prodam barvni TV iskra azur, star tri leta. Te l . 40-283 8814 Prodam pralni STROJ gorenje za 20 SM in "feltšmitno". Tel.. 24-009 8817 Prodam prenosni črno-beli TV. Tel.: 34-313 8843 Poceni prodam črno-bel TV iskra. Tel.: 28-379 8846 Prodam samohodni OBRAČALNIK go-renje muta in dva PUJSKA, težka po 40 kg. Ciril Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 8849 STOLP loevve 2 x 100 W, prodam. Tel.: 61 -096 8851

Prodam MOTOR APN 6, letnik 1985, ohranjen. Grilc, Sidraž 3, tel.: 42-880, popoldan po 15. uri 8809 AMI break, letnik 1974, prodam. Tel.: 28-844 8810

Ugodno prodam MOTOR APN 6, le­tnik 1986. Primož Čebron, Bečanova 8, Tržič 8813 Prodam FIAT 850, na novo registriran ( s šport opremo). Avtomehanik Tone, Kidričeva 6, Jesenice 8816 Prodam Z 101. letnik 1982. Savo Gajič, Ruparjeva 5, Jesenice, tel.: 82-658

8820

Ugodno prodam SABB 900 GLS, letnik 1980, prevoženih 73.000 km, garažiran. Te l : 39-313 8821

Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1986. Javornik, Struževo 14, tel.: 28-758 8823 MOPED prodam. Ogled popoldan. Zvone Pavlic, V. Vlahoviča 10, Kranj

8824

Prodam črno-beli Tel.: 23-311

TV, star dve leti. 8854

Prodam pralni STROJ gorenje, star 10 let. Colja, Planina 53, tel.: 37-528 8864 Tornos fi 7 zamenjam za CO 2 kom­plet. Te l : 45-285 8877

GRADBENI MATERIAL Novo rdečo strešno OPEKO trajanka, 50 kvad. m in 13 vreč APNA, ugodno prodam. Stara c. 13, Kranj, tel.: 21-915

8811

Prodam umetni kamen za oblaganje parapeta(cokl). Tel.: (061) 59-100, po-poldan 8812 Prodam rabljena okna s polkni, bal­konska vrata in kuppersbusch. Krč, Je­zerska c 124, Kranj 8835 Prodam betonski MEŠALEC, TUŠ KA-BINO kolpa san in otroško ZIBKO. Tel.: 45-405 8842 Prodam rabljena garažna VRATA 260 x 220. Te l : 45-345 8852 Prodam silikatno OPEKO, kos po 400 din. Rozman, Smlednik 10 8871

VOZILA Prodam JUGO 45, letnik 1985. Tel.: 60 974

Prodam Z 750, letnik 1979 Tel.. 27 932

Prodam R 5 GTS, star 8 mesecev ali zamenjam za cenejši avto Tel 61 339

Prodam Z 101 starejši letnik v celoti ali po delih. Kovačič, Sutna 27, Žabnica

Prodam Z 101, letnik november 1978 in dirkalno KOLO. Lukež, Likozarjeva 17, Kranj

STANOVANJA Mlad par vzame v najem garsonjero ali stanovanje v Kranju ali bližnji okoli­ci. Šifra: BREZ OTROK 8880

PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO TRBOJE prire­ja v soboto, 11. junija ob 20. uri KRE­SNO NOČ z bogatim srečelovom in kegljanjem ob trboveljskem jezeru! Zabaval vas bo ansambel ČUDEŽNA P O U A ! Ves čisti dobiček bo šel za na­bavo novega gasilskega avtomobila. Vabijo vas GASILCI izTrboj! 8860

KUPIM

ZAPOSLITVE Imate prevoz in proste vikende in bi radi zaslužili 130 S M . Pokličite tel.: 27-018

Zaposlim KOVINOSTRUGARJA za de­lo na stružnih avtomatih. Ropret, Ho-temaže 47, Preddvor 8850 Honorarno ali redno zaposlimo dekle za strežbo. Tel.: 45-017 8861

ŽIVALI

Prodamm KATRCO, letnik 1981 Franc Bidovec, Jurčičeva 2, Kranj

Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, do­bro ohranieno in garažirano. Tel.: 21 633 8800 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do decembra 1988, poškodovana prednja stran. Tel 78 890 8804 APN 4, zelo ohranjen, dodatna opre ma, letnik 1980, prodam. Tel 79 585

8807

Prodam 125 P, letnik 1977. čajič, Pre-doslje 133/C 8826 Prodam Z 101, letnik 1975, registrirana do maja 1989. cena po dogovoru Ivica Petkovič, C 4.julija 19, Bistrica pri Trži ču 8829

Prodam SIMCO 1100, letnik 19*7. Tri-plat, Alpska 3, Bled, tel 78 933 8832 Prodam 126 P, letnik 1980, oktober. Tel : 24 589, dopoldan, popoldan od 16 ure dalje tel : 38 770 88 ,6 Poceni prodam Z 101 L, letnik 1977 Marjan Okorn, V Vlahoviča 6, Kranj

8838 Prod.im osobni avto (jOl I , letnik 1981 Konkolič, Gradnikova 97, Radovljica, tel : 74 516, popoldan 8839 LADO 1600, prodam Tel.: 24 233 8853 Prodam Z 750, letnik 1980, za 220 S M . Tel 64-317 8855 OPEL KADETT 1,2, letnik 1986 februar, 24 000 km, garažiran Tel 81 240, zve čer 8857 Prodam Z 750, letnik 1974 ter blatnike, dno in prage Tel.: 51 -284 8858 Prodam VW 1200 S, letnik 1976, regi striran do |iini|,i 1989 liH lit) 859 8859 Avto TAM 110, prekucnik in molzni STROJ, prodam Mlaka 27, Komenda

8867

Kupim TELIČKO simentalko, staro okrog enega leta. Tel.: 70-202

Na Brezjah ali v okolici Tržiča kupim parcelo za vikend. Tel.: 50-332 8868

OSTALO Za pomoč pri gašenju tovornjaka se zahvaljujem vaščanom Prtovča in Pod-lonka ter gasilcem Gasilskega društva Železniki in Industrijskega gasilskega društva Alplesa. Janko Šifrar, Selca

8881

Prodam 10 dni staro TELIČKO. Žabni­ca 57, tel.: 44-562

Prodam 250 kg težkega črno belega BIKCA. Trstenik 45, tel.: 46-229

Prodam HRČKE. Klemen, Zvirče 3, Tr-žič 8808 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Vol­čič, Gabrovo 3, Škofja Loka 8828

Prodam KOZLA in KOZO z mladičem. . Mavčiče 10 8833

Prodam mladiče nemških OVČARJEV z rodovnikom. Leskovšek, Frankovo n. 158, Škofja Loka 8834 JARKICE hisex, rjave nesnice, bom prodajal po 20. juniju. Sprejemam na­ročila. Ivan Onian, Zminec 12, Škofja Loka 8863 Prodam dva TELETA, stara dva in štiri tedne. Boncelj, Sp. Duplje 58 8870

Prodam dve mladi KOZI z dva meseca starimi mladiči in TRAKTOR, starejši letnik. Te l : 62 147 8875

RAZNO PRODAM Prodam žensko KOLO senior na 5 pre­stav. Tel.: 70-591

Prodam drobni KROMPIR za krmo. Za-draga 13, Duplje 8802 Ugodno prodam športni voziček peg, nahrbtnik in stolček chico. Tel.: 62-568, popoldan 8815 Nujno prodam 120 basno HARMONI KO Tel : 60 378 8818 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO št. 40. Ogled popoldan Mohorič, Je-lovška 9, Bled, tel : 78-351 8822 Ugodno prodam novo moško KOLO touring. T. Odrove 5, Kranj, tel : 34-218

8847 Prodam otroški VOZIČEK peg in staji­co. Zaletel, Ješetova 10, Kranj 8856 Prodam gumijasti ČOLN in motor To­rnos 3,5, rabijen eno sezono, za 70 SM Tel 26-911 8865 Prodam GRAMOFON z radiom, 2 x 30 W zvočnike in belo poročno obleko do tal, št. 38. Porovne, Vasca 13, Cerklje

8866

Prodam dobro ohranjeno 120 basno klavirsko HARMONIKO hohner mori no 5 N Tel.: 89-091, od 6 do 14. ure Kramar 8872 Prodam italijanski otroški športni VO­ZIČEK peg, star eno leto Marinka Vrečko, Svetinova 18, Jesenice 8876

STAN. OPREMA Prodam električni ŠTEDILNIK in KUP PERSBUSCH Trstenik 45, tel.: 46 229

Prodam zamrzovalno SKRINJO gore­nje 320 litrsko. Tel 35 429

Prodam kombinirano PEČ za kopalni co, novo Tel.: 69 162 8797 Ugodno prodam rabljeno sedežno garnituro, usnjen stol in pralni STROJ Tel. 74 970 8801 Prodam dve leti star, dobro ohranjen hladilnik, kombiniran z zamrzovalniko, ogled vsak dan od 15. do 17. ure Bre da Stare, Svetinova 8/b, Jesenice

8803

Novo, še zapakirano kombinirano PEČ za v kopalnico, prodam 10 odstotkov cenje. Tel.: 70-575 8825 Prodam pohištveni program TOM za dnevno ali otroško sobo Tel : 34 313

8844

Prodam hladilnik, pralni stroj, plinski štedilnik gorenje in oljno peč. Tel.: 21 074 8848

POSESTI Prodam dele od Z 750 FIČO in otroško KOLO Ogled popoldan Bizjak, Sp Gorje 41 8869 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971 Tel.: 42-648 8873 Prodam original vilosov MOTOR in BMW 1,16, letnik 1972. Janez Zalokar, Gorjuše 11, Boh. Bistrica 8882

Prodam PARCELO za vikend 600 kvad m. Ambrož pod Krvavcem Tel.: 33 08b

Prodam nedograjeno HIŠO v Cerkljah Te l : 39 503 8819 Prodam TRAVNIK pri Zasipu. 70 542

Tel.: 8827

Z A H V A L A Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica

PETRA KOPAČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, njego­vim sodelavcem in podjetju Živila za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi govorniku za po­slovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Kokrice za lepo za­pete pesmi, posebno pa g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na

njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI

Mlaka, 30. maja 1988

OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu starosti umrl

JANEZ VIDIC Pogreb bo v torek, 7. junija 1988, ob 17. uri na pokopališču v

Ribnem

Žalujoči: žena Minka, sin Jakob z družino, hči Marija z možem in hči Bogomila

Z A H V A L A

Ob smrti drage mame, babice in prababice

J O Ž E F E V A L J A V E C p. d. Grabovčeve mame

se zahvaljujemo vsem, k i ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalju­jemo se g. župniku iz Kovorja za lepo opravljen po­grebni obred, pevcem bratov Zupan, nosačem, prapor­ščakom in tov. Štularju za govor ob odprtem grobu. Za pomoč smo hvaležni vsem sorodnikom in sosedom, posebno pa dr. Otu K i k l u za dolgoletno skrb in zdrav­

ljenje.

VSI NJENI

Zvriče, Kovor, Lesce, 25. maja 1988

Z A H V A L A Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda

F R A N C A K R I S T A N A roj. 1914 Koroška Bela

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvalju­jemo se za poslovilna govora Zveze Borcev in Društva upokojencev Javornik—Koroška Bela ter pevcem Društva za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena

hvala.

N J E G O V I DOMA Č I Koroška Bela, Jesenice, Škofja Loka, Novo mesto, Lju­

bljana

V S P O M I N

J A N E Z U K N E T U Z dobroto spremljal si nas vse življenje, zdaj peto leto že v grobu spiš. Po tvoji poti hodimo, na grobu svečke ti prižigamo.

8. junija je minilo peto leto, odkar odšel si ti od nas, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, k i obiskujete njegov grob in pri­

žigate svečke.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

m a l i o g l a s i tel. 27960

Nekdanji kurirji so se zbrali v Dražgošah

P o k u r i r s k i h p o t e h

/ NOVICE IN DOGODKI

Dražgoše, 5. junija — V nedeljo je bilo v Dražgošah 9. srečanje par­tizanskih kurirjev Gorenjske. Kljub slabemu vremenu, ko so bile Dražgoše zavite v meglo in je lilo kot iz škafa, je bila šolska dvorana nabito polna kurirjev in domačinov.

Zbranim je spregovoril pred­sednik Odbora skupnosti relej­nih kurirjev Gorenjske Janez Kavčič - Orlov, kurirjem so po­delili še zadnje zlate plakete, Ja­nezu Strgarju z Bleda kipec ku-rirčka, priznanje za sodelovanje pa so podelili osnovni šoli in krajevni skupnosti Dražgoše ter KUD Ivan Novak - Očka iz Ta­cna. Ob vsakem srečanju podele tudi zlate značke pohodnikom, ki so naredili kurirsko partizan­sko transverzalo in obiskali vseh 40 relejnih kurirskih po­staj. Doslej je transverzalo pre­hodili že 65 pohodnikov, v nede­ljo pa so v Dražgošah podelili zlate značke sedmim pohodni­kom.

transverzalo sem prehodil že dvakrat. Knjižica ti že pove, kje so te javke, moraš pa si oskrbeti še zemljevide, kar najbolj po­drobne in natančne, da lahko vse najdeš. Ugotovil sem, da kar do 38 postojank lahko prideš z avtom, le na Polano nad Cerk­nim in na Staro Pokljuko ne mo-

venskih transverzal, trikrat sva prehodila veliko kurirsko trans­verzalo od Murske Sobote do morja, slovensko evropsko peš pot E-6 in E-7, peš pot Ljubljana — Reka, Ljubljana — Zagreb, pot domžalskih borcev sva pre­hodila osemkrat, gorenjsko par­tizansko pot s Triglavom in dru­ge. Vse sobote in nedelje preživi-va v naravi, hoja je odlična spro­stitev po težkem raziskovalnem delu med tednom. Včasih tudi kje zaideva, sprašujeva po hišah

Jurij Petek - Dan iz Radovlji­ce, borec Kamniškega bataljo­na, Šlandrove in Zidanškove brigade. »Kurirsko Dartizansko

reš. Sicer pa, užitek je hoditi peš. Za pot seveda lahko vpra­šaš tudi ljudi, domačine, toda le malo jih pozna karavle. Zato ne bi bilo slabo, če bi gostilne v do­lini imele manjši načrt, kje so na njihovem področju kurirske karavle in zarisane poti do njih, kje se dobe žigi. Manj bi se člo­vek lovil pa tudi zanimanja bi bilo zanje potem več.«

Marija in Franc Brine iz Lju­bljane: »Za sabo imava že 45 slo-

za pot, pa vse to pot še bolj pope­stri, saj srečujeva prijetne ljudi, in skorajda ni hiše, kjer ne bi ponudili kaj domačega. Pohvali­ti morava organizatorje; povsod so žigi na mestu. Predvsem pa so povsod silno prijetni ljudje. Septembra lani sva prvič preho­dila gorenjsko kurirsko pot, le­tos pa jo bova začela znova, škofjeloško transverzalo pa sva že prej dvakrat prehodila.«

D. Dolenc

Zdaj tudi Selščica

P o m o r r i b v S o r i Železniki, Kranj, 6. junija — Za zdaj je ugotovlje­no, da tehnološki postopek v proizvodnji delovne organizacije Niko Železniki ni povzročil onesna­ženja in pomora rib v Selščici minuli teden v četr­tek. Kaže pa, da se je Katastrofa, ki je pomorila vse živo v Selški Sori do izliva v Poljanščico (17 kilometrov), vseeno začela že dopoldne v Niku.

Zaslišana sta bila namreč tehnolog v tovarni Janez F. in delavec Marko G. Slednji je menda po naročilu tehnologa čistil priročno skladišče v to­varni in praznil enega od sodov. Del snovi pa je potem pri odplakovanju odtekel mimo čistilne na­prave v Soro. Analize bodo najbrž potrdile veliko koncentracijo cianidov v vodi.

Takšni so bili tudi že prvi znaki na poginjenih ribah v četrtek popoldne, ko so se akcije najprej lotili ribiči obeh ribiških družin (Železniki in Sora Škofja Ix)ka). Po obvestilu Centra za obveščanje

pa so v Železnike in na posamezne kraje, kjer so ribiči pobirali ribe4 prišli tudi predstavnik izvršne­ga sveta občine Škofja Loka, ribiški inšpektor, strokovnjaki Zavoda za ribištvo in Inštituta Jožef Štefan ter Uprave za notranje zadeve Kranj.

Zaradi pomora in onesnaženja Selške Sore so ljudje v dolini ogorčeni. Poljanska Sora že precej časa namreč ni več neoporečna, zdaj je to doletelo še Selščico. Veliki škodi (ocenjena bo na podlagi katastra o poribljenosti) in pravi katastrofi je to­rej, kot kaže, botrovala nerazumljiva in neodgo­vorna nezaupljivost. Zastavljata pa se še dve vpra­šanji: šele danes ob zaključku redakcije), ko nam je dr. Hermina Leskovšek iz Inštituta Jožef Štefan povedala, da Sora ni več strupena, je bila rešena ta uganka. Še bolj nerazumljivo pa je, da se je med preiskavo menda zataknilo tudi glede plačila stroškov za analizo. . .

A. Žalar

Krajevni praznik v Gorenji vasi

Uspehi so, če so cilji realni Gorenja vas, 4. junija — S svečanostjo, na kate­

ri so v soboto v Domu Partizan v kulturnem pro­gramu nastopili pevski zbor Rudnika urana Žirov-ski vrh — Uranar, ki ga vodi Janez Čadež in učen­ci osnovne šole s predstavo, ki so jo pripravili pod mentorstvom Nežke Gabrovčeve, so v krajevni skupnosti Gorenja vas proslavili krajevni praznik. Uspehe je na kratko orisal predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Bogataj, čestital pa jim je tudi predsednik občinske skupščine Jože Albreht, ki je še posebej opozoril na prizadevanja v občini za čisto okolje, čemur še vedno posvečamo vse premalo skrbi, kar dokazuje tudi zadnja onesnaži-tev in pomor rib v Selščici oziroma v selški Sori.

Na svečanosti so podelili tudi priznanja kraje­vne skupnosti. Priznanje krajevne skupnosti z bronastim napisom so dobili: občinska cestno ko­munalna skupnost škofja I .oka za sodelovanje s krajevno skupnostjo, Dušan Pensa za uresničeva­nje planskih usmeritev in I>ojze Frelih za delo v gasilstvu. Priznanja s srebrnim nupisom pa so po­delili Gidorju Gorenja vas za večletno uspešno so delovanje s krajevno skupnostjo, Silvu Pivk za de­lo na družbenem področju, Veri Miklavčič za po­žrtvovalno delo v društvih in Jožetu Koširju za po­membno delo pri izgradnji objektov skupne rabe. Posebne knjižne nagrade s posvetilom za hitro in učinkovito izgradnjo vodovoda v spodnjem delu Kopačnice pa so podelili Jožetu Revnu, Janezu Primožiču in Francu Kreku.

Jože Novak, direktor Gi-dorja Gorenja vas: »ljetos smo prevzeli pokrovitelj­stvo nad prireditvami ob krajevnem prazniku. Pri­znanje, ki smo gu dobili, pa je za nas neke vrste moral­no priznanje. Res je, da je naš 50-članski kolektiv po svojih močeh podpiral iz­gradnjo infrastrukture v kraju in jo bo Drav eotovo

tudi v prihodnje. Vendar pa so časi takšni, da je zdaj že marsikdo pod vodo in najprej bomo morali skrbeti predvsem za lastno reprodukcijo. Seveda pa ob tem ne mislimo pozabiti tudi v prihodnji« na kraj«

Silvo Pivk: »Velik napredek smo naredili v krajevni skupnosti v zadnjih letih. Lahko ima krajevna skup­nost še tako uspešno vod­stvo, če nima to vodstvo tu­di podpore ljudi, rezultatov ni. Mislim, da smo s skup­nimi napori zastuvljali ci­lje, za katere smo vedeli, da jim bomo kos. Res je, da je delu toliko, kolikor ga hoče­

mo videti, vendur morajo biti cilji realni. Pred vsem pa smo se v krajevni skupnosti otresli pre pričanja, da lahko le eni in isti ljudje kuj premuk nejo.«

Jože Košir: •Priznanja, ki so mi gu danes podelili, mi zares veliko pomeni; pred­vsem pa sem vesel, ker smo uspeli, da smo hitro in s skupnimi močmi dobili vo­do. Upam, da bomo na ta način prišli tudi do ceste za Hlavče njive in na odcepu za Dolenja brdu. Bojim pa se, da v prihodnje ne bo šlo tako lahko kot v zadnjih pe

tih letih. Največji uspeh pu je, da smo mlade z na­šim delom obdržuli na kmetijah v hribih. Še en­krat pa bi se pri naši akciji radi zahvalili delovni­ma organizacijamu Marmor in Rudniku uranu Ži rovski vrh.«

A. Žular

-L G L A S O V A A N K E T A

Mlada ustvarjalnost Domžale, 4. junija — Na 16. srečanju mladih pesnikov in pisateljev, ki je pretekli konec tedna potekalo na gradu Krumperk in njegovi bližnji okolici, so se zbrali najboljši mladi literati iz Slovenije.

V organizaciji ZKOS in ZKO Domžale so mladi pesniki in pisatelji izbrani preko pred­hodnih regijskih srečanj (Gorenjci so se srečali v Radovljici, 5. februarja) preživeli skupaj tri dni na republiškem srečanju, ki je tokrat pote­kalo v domžalski občini.

Mlade literate smo zatekli ob zaključku nji­hovega dela v gradu Krumperk in nekatere iz­med udeležencev in organizatorjev povprašali za vtise.

Metka Tušar iz Kamni­ka: »Delo ves čas tukaj na srečanju mi je bilo zelo všeč. Posebno sem navdušena nad šolo kreativnega pisanja, ka­tero je vodila Julia. Spo­znala sem kup novih, uporabnih stvari, ki mi bodo zanesljivo koristile pri mojem nadaljnjem pisanju. Srečanje je si­

cer zanimivo tudi v smislu druženja med mla­dimi, izmenjave izkušenj.«

Peter Šujica iz Črnom­lja: »Gledano v celoti sem zadovoljen, čeprav imam pripombe na sa­me razprave med nami, udeleženci, katerih bi moralo biti, vsaj po mo­jem mnenju, občutno več. Zanimivo je bilo prisostvovati Julijini šo­li kreativnega pisanja. V prihodnje bi organiza­

torjem svetoval, da čas na srečanju v večji me­ri posvetijo »delavnici« in ne toliko turističnim obiskom v okolico.«

Alenka Vidrgar, aka­demska kiparka iz Lju­bljane: »Na srečanju sem v vlogi mentorja sli­karskega projekta. Opa-žam, da je prisotno, vsaj v moji skupini, veliko mladih, ki so v podobnih projektih že sodelovali-V takšnih akcijah nam je v veliko pomoč pri­spevek posameznih de­

lovnih organizacij, ki nam odstopijo material.« Julia Bates iz ZDA: »Vsako srečanje je svo­jevrstno doživetje, tako doživljam tudi to, ki se ravnokar končuje. Mi­slim, da smo v skupins­ki je predstavljala lite­rarno delavnico uspeh ustvariti vzdušje prija* teljstva in neposredno­sti, v kolikor pa so se mladi tudi kaj novega

naučili s področja kreativnega pisanja, pa j6 seveda še toliko bolje.«

Dragica Breskvar, ZKO Slovenije: »Na tokrat­nem srečanju smo doga­janje predvsem preu­smerili v praktično delo-Udeleženci srečanja so bili lahko zaradi tega veliko aktivnejši in me­nim, da bodo od tega tu­di več odnesli. Vsekakor

pa bomo določene izkus* **• nje, ki smo jih dobili tO*

di mi, poskušali prenesti v prihodnja srečanja-predvsem v bodoče literarne delavnice.« •

V. B-Foto: G. Šinik

Nova aretacija

P r i p r t u r e d n i k M l a d i n e Ljubljana, 5. junija — Preiskovalni sodnik Vojaškega sodišča v Lju­bljani je razširil preiskavo tudi proti Davidu Tasiču, zaradi suma storjenega enakega kaznivega dejanja kot Janez Janša in Ivan Borštner. Posebno izjavo podpisalo tudi uredništvo Gorenjskega glasa.

Priprtje Janeza Janše, kandi­data za predsednika ZSMS še vedno močno odmeva v najširši javnosti. Poleg kulturnikov, so­ciologov itd., so svoje izjave sprejeli ne samo člani predsed­stva slovenske mladinske orga­nizacije, temveč nastajajo stališ­ča tudi v posameznih občinskih mladinskih konferencah po Slo­veniji.

Ustanovljen je bil odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki pa je že dobil »novo nalogo«. V soboto, 4. junija, so namreč are tirali na domu (Most na Soči) urednika revije Mladina Davida Tasiču, ga prepeljali v prostore UNZ mesta Ljubljane ter preda­li vojaški policiji. Opravljena je bila tudi preiskava prostorov uredništva Mladine, kjer so pre­iskovalci našli dva lista pupirja, ki sta bila shranjena v odprti mapi na mizi in ju zasegli. Med preiskavo je bil navzoč Mladinin odvetnik Drago Demšar, katere­mu ni bilo dovoljeno, da mu Tu­šu podpise pooblastilo, češ da je civilni branilec že izločen iz po­stopka.

Uredništvo Mladine je ob are­taciji njihovega urednika sprejo lo posebno izjavo, v kateri med drugim ugotavlja, da gre /.a u po rubo metod izrednega stanja in ustvarjanje množične psihoze, ki onemogoča normalno novi­narsko delo. Nadalje menijo, da pripora Davida Tasiča ne more­jo razumeti druguče, kot da gre za nadaljnje stopnjevanje politi ke zastraševanju demokratične javnosti in provociranje novih političnih zaostritev. Ob dvomih v upravičenost in korektnost po stopka uredništvi) zahteva, tako kot so to storili v primeru pripr tja Janezu Janše, da Davidu Ta siča nemudoma izpustijo iz pri­poru, če pu bo prišlo do obtožni

I z š e l N a š č a s

Radovljica — Pred kratkim časom je izšlu nova, osma po vr­sti, številka mladinskega glasila OK ZSMS Radovljica, Naš čas. Uredništvo svojim bralcem to­krat na trinujstih straneh glasi la v branje ponuju razmišljanju v zvezi z aktualnimi ustuvnimi spremembami, dogodki v Agro kornerčevi Veliki Kladusi, pri stop pu so dali na razpolago tudi lahkotnejšemu branju in novi ( ,im s področja ra/licnih aktiv­nosti ZSMS.

V It

ce, naj mu ustrezni organi omo­gočijo obrambo s prostosti. Od slovenskega političnega vrha pa zahtevajo, da preneba s tihim pristajanjem na ustvarjanje iz­rednega stanja.

Izjavo, ki smo jo objavili v na­

ši pretekli, petkovi številki zadnji strani je podpisalo že pjf ko 50 različnih uredništev, ins

tucij, itd., zahtevam, ki so z*l sane v tem sporočilu javnosti,, se pridružuje tudi redakcija renjskega glasa.

Kaj menijo o teh dogodkih j> kateri najvidnejši gorenjski rj litiki, bomo objavili v petk°v

številki. Vine

Z mladinske perspektive

Doss ier J a n š a V času, ko nastaja pričujoči zapis, še vedno velja, du bodo

delegati republiške konference ZSMS, danes, 7. juniju, odl<>" čali v bistvenem pomenu o člankih novega slovenskega mlfl' dinskega vodstva.

Dogodek sam po sebi kljub nekaterim preteklim izkU' šnjam, ki so vse prej kot primerne mladine sedanje generaci* je, verjetno niti ne bi v tolikšni meri razburjal javnosti. Resda je še kako pomembno, kdo bodo tisti, ki bodo po Krških dokU' mentih poskušali vnašati v delo mladinske organizacije no e akcije in slediti pobudam različnih skupin, res pa je tudi, da bo vse to v veliki, če ne kar največji meri, odvisno prav od sa­mega vrha, se pravi predsednika.

Tu pa je v zadnjih dneh, kot je vsesplošno znano prišlo d° povsem nepričakovanih zapletov. Aretacija enega od kundidg' tov za novega predsednika RK ZSMS, Janeza Janše, voliln6

postopke v določeni meri že hromi. Če se ob tem ozremo " okoli sebe in poskušumo, res samo poskušumo, (kajti celos* nih informacij, kaj se v zvezi s tem resnično dogaja, ni) din8

miko sprejeti širše, se vse skupaj samo še bolj zakomplicir®' V tem tavanju v popolni temi, pa so seveda možne taks*1

in drugučne manipulueije, česar bi se vseka kor morali zav«* dati prav vsi tisti, ki so oklicani za narodne voditelje ali pa bo (zopet) izkazalo, da so ob takšnih apelih nekaterih ušes* povsem zamašena? V i n p H e š t e r

3 . G L A S O V A P R E J A

Na temo » K r i z a in i z v r š n a o b l a s t «

bo tokrat gost »Glasove preje« in voditelja Viktorja

Žaklja, predsednik slovenskega izvršnega sveta

D u š a n Š i n i g o j . Preja bo v petek, 17. junija

1988, ob 20. uri v restavracij1

hotela Creina v Kranju.