C E N A 240 din - Leto X L - Št. 95 Kranj, torek, 8. decembra 1987

E S I I G L A S L E T

G L A S I L O SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

s t r a n 3

premiera v

A'me vzamete zrave

K r a n j — V P r e š e r n o v e m g l e d a l i š č u j e d a n e s o b 1 7 . u r i n o v a p r e m i e r a : u p r i z o r i l i b o d o d e l o M a r c e l a A c h a r d a A ' m e v z a m e t e z r a v e n . U p r i z o r i t e v s o d i k d e c e m b r s k e m u o t r o š k e m u p r a z n o v a n j u , m a r s i k j e p a j o b o d o r a d i g l e ­d a l i t u d i k a s n e j e , s a j v s e b i n s k o n i n e p o s r e d n o v e z a n a n a n o v o l e t n o p r a z n o v a n j e . C i r k u š k a a t m o s f e r a , k l o v n i -j a d a t e r p o e t i č n o s t č i s t e l j u b e z n i s o n o s i l c i r a d o ž i v e g a g l e d a l i š k e g a d o g o d k a . P r e d s t a v o s o p r i p r a v i l i r e ž i s e r L o j z e D o m a n j k o , s c e n o g r a f V a s j a R e p i n c , k o s t u m o g r a -f i n j a I r e n a F e l i c i j a n , s v e t o v a l c a z a g i b i n a k r o b a t i k o A n -d r e s V a l d e s i n A n d r e j Z a j e c , g l a s b e n a o p r e m a j e d e l o O l i v e r a T e l b a n a . N a s t o p a j o : J u d i t a Z i d a r , P a v l e R a k o -v e c , T i n e O m a n i n M a t j a ž V i š n a r . — F o t o : M . F o c k

Z A M R Z O V A L N I H S K R I N J S E N E S P L A Č A V E Č ! ? J ? & O V A T I

C E N Z U R A AL I P O S L O V N A T A J N O S T ?

Izgube presegle polovico akumulacije Služba družbenega knj igovodstva je te dn i ob jav i la podatke

° devetmesečnih r e zu l ta t ih poslovanja. Deležni so večje pozor ­nosti kot običajno, čeprav se zdaj ak tua lne i skre krešejo ob no ­vih gospodarsk ih u k r e p i h . Rezu l t a t i so namreč slabši kot l a n i i n ker t emu kdo utegne oporekat i , k e r za rad i novega obračunskega sistema n iso p r imer l j i v i , povejmo še, da so slabši kot po t reh i n šestih letošnjih mesec ih . Največji p rob l em jugos lovanskega go­spodarstva je p r va eksp loz i ja izgub, k i so znašale 2.212 m i l i j a rd dinarjev i n so štirikrat večje kot l a n i v t em času, presegle so celo skupno a k u m u l a c i j o i n s icer za 600 mi l i j onov d inar jev .

N a G o r e n j s k e m so izgube znašale d o b r i h 24 m i l i j a rd d i n a r ­jev, predstavl jajo 10,8 odstotkov s l o vensk ih i n dober odstotek i z -Sub jugos lovanskega gospodarstva. N a p rv i pogled se to m o r d a °e zdi ve l iko , toda vedeti je treba, da se tud i p r i d r u g i h pokazate­ljih gorenjski delež suče oko l i deset ih odstotkov, torej je gorenj­sko gospodarstvo prav tako p r idno pr ide lova lo izgube kot vse drugo. V zadn j ih l e t ih izgube s t rmo rastejo, v devet ih mesec ih so °de k a r osem i n pol kra t večje kot l a n i v t em času. S l a b a je torej tolažba, d a akumu lac i j e še n iso prehi te le , k a k o r to vel ja za celot -n ° jugos lovansko gospodarstvo, temveč so predstavl jale 57,4 od ­stotke a k u m u l a c i j e .

Nasp l oh je za gorenjsko gospodarstvo značilno upadanje Proizvodnje i n s t em produkt i vnos t i ter slabši izvoz , pog lav i tn i vzrok je nespodbudna e k o n o m s k a po l i t i ka . S l i k o pa najbolj k v a ­rita jeseniška Železarna i n k ran j ska Te l emat ika , kjer so se nagr ­

mad i l e štiri pet ine goren jsk ih i zgub i n kjer se zgolj n a e k o n o m ­sko po l i t i ko ne morejo izgovar jat i .

T e l e m a t i k a je v sekakor dober p r imer , k a k o je nova tovarna , k i je b i l a še pred let i t ik ob svetovnem tehnološkem v r h u , zašla v agonijo, k i je n i i n n i v idet i konca , kjer sanac i j sk i p r o g r a m i še vedno ne temelje n a s t va rn ih kad ro v sk ih , finančnih i n tržnih možnostih. N i n a m treba s p r s t om kaza t i , k a k o neuspešne so no ­ve tovarne n a jugu države, g r enka je resn ica , d a nas n a Go r en j ­s k e m v teh težkih časih rešuje t r ad i c i ona lna indus t r i j a , k i so j i mnog i pred le t i že predp isa l i uk in i t ev .

Železarna je prav tako dober p r ime r naložbe, k i i m a označ­bo strateška, že vseskoz i p a jo spremljajo dvomi , odločna nas­protovanja m l a d i h i n ekologov, k i v nov i j e k l a r n i v id i jo e l e k t r i ­čnega požeruha, k i p r i t op l o tn ih e l ek t r a rnah povzroča še večje onesnaževanje. M n o g i zdaj pozabljajo, d a je b i l a začetna i zguba pravzaprav načrtovana. Nova j e k l a r n a seveda pomen i tehnični napredek, k i bo vp l i v a l n a kov insko prede lova lno indust r i j o , to­da prav v teh t ova rnah zdaj tožijo, k a k o drago je domače železo, saj ga d o m a zdaj plačujejo po 600 dolarjev, n a tu jem pa stane 210 dolarjev. D r a g a je torej ta naša strateška odločitev, najbol j je se­veda p r i zade l a Jeseničane same saj se n a izgubo v Železarni, k i predstavl ja pretežni de l jeseniškega gospodarstva, navezuje slabši d e n a r n i položaj družbenih dejavnost i .

M . Volčjak

Tret ja zaporedna Z l a t a snežinka za smučišča K r v a v c a : V teh tu rob ­n i h pozno j esensk ih d n e v i h je spet najbolje ure jeno smučišče n a K r v a v c u . P rav zato v l a n s k i sezon i n iso z a m a n že tretjič zapored dob i l i Z la to snežinko za najbolj ure jena smučišča v S loven i j i . V so­boto je b i l a meg la , a vseeno se je smučalo ve l i ko l jubitel jev smuča­nja. M e d n j i m i so b i l i tud i naši a l p s k i smučarski reprezentant je , k i so K r vavec i z k o r i s t i l i z a svoj t r en ing . R T C Krvavec s i tud i v tej se­zon i p r i zadeva za najbolj ure jeno s lovensko smučišče. (D . H.) — F o ­to: F. P e r d a n

K r a n j — V galer i j i kava bar K a v k a so v soboto zvečer odpr l i razstavo s l i k Jožeta T i sn ika r j a , znanega s l i ka r j a i z Slovenj Gradca . O s l ikar j ev i umetnost i je n a otvor i tv i spregovor i l A n ­drej Pavlovec. T i s n i k a r se v K r a n j u predstavl ja z dvana js t imi s l i k a m i (olje i n papir) , s k a t e r i m i ostaja u m e t n i k zvest Ustvarjanju, po kate rem je p o s t a l z n a n d o m a i n v tu j in i . — p o t o : G . S i n i k

Decembra višje plače

Škofja Loka , 7. decem­bra — Loški delavci bodo v plačilnih kuvertah za december dobil i nekaj več denarja kot prejšnji mesec. Zajetnejši zasluž­ki gredo na račun zniža­nja pr ispevnih stopenj za nekatere družbene dejav­nosti ; za 5,21 odstotnih točk je nižja stopnja iz kosmat ih osebnih dohod ­kov (po mer i lu kosmati osebni dohodek) za otro­ško varstvo, izobraževa­nje in socialno skrbstvo ter za 5,31 odstotkov točk znižan prispevek iz do ­hodka (po mer i lu dohod ­ka) za zdravstveno var ­stvo, h . J .

Naložba v Savi

Brez škode za druge

manjka že dinarjev za cestna posojila

K r a n j , 3. d e c e m b r a — T e m e l j ­n a b a n k a G o r e n j s k e l a h k o z a naložbo v p r o g r a m O p t i m a II v k r a n j s k i S a v i p r i s p e v a v l e t i h 1988 i n 1989 11.099 m i l i j o n o v d i n a r j e v poso j i l a , k a r j e 10 od­s to tkov p r e d v i d e n e g a naložbe­nega p o t e n c i a l a naše b a n k e , j e s k l e p izvršilnega odbo ra . Večja v so t a z a eno naložbo po z a k o n u n i možna, p r a v t ako p a O p t i m a II ne s m e škodovati d r u g i m naložbam n a G o r e n j ­s k e m . Že sedaj z n a n i p r og ra ­m i bodo p r i h o d n j e leto t e r j a l i od b a n k e 51.221 m i l i j o n a d i ­nar jev . Z a r a d i ene naložbe d ruge ne sme jo t r p e t i . N a ne­v a r n o s t t ega so n e k a t e r e člani­ce b a n k e opoza r j a l e že m e d g radn j o jeseniške e l ek t ro j e -k l a r n e . Z a s a v s k o O p t i m o II, k i j e po o c e n a h s t r o k e i n f i -nance r j e v i z j e m n o o b e t a v n a

naložba i n e d i n i način, d a S a ­v a obdrži v i s o k položaj m e d p r o i z v a j a l c i a v t o m o b i l s k e p n e v m a t i k e , j e g o r e n j s k a b a n ­k a s a m a p r e k r a t k a . 69 m i l i ­j a r d d i n a r j e v j e n j e n a p r e d v i ­d e n a v r e d n o s t O p t i m e I I « , od tega naj b i b i l o bančnih poso­j i l 20,8 m i l i j a r d e . G o r e n j s k a b a n k a p r e d l a g a Združeni b a n ­k i u s t a n o v i t e v k o n z o r c i j a , k j e r naj b i že v e l j a l a n o v a p r a v i l a igre , o k a t e r i h se sedaj v l j u ­b l j a n s k i b a n k i pogovar ja jo , p a j i h v s i n j e n i d e l i še n i s o spre ­j e l i . V o k v i r u k o n z o r c i j a naj b i natančneje izračunali deleže d r u g i h b a n k , r a z e n g o r e n j s k e p a naj b i p r i s p e v a l i več še m a ­r i b o r s k a i n g o s p o d a r s k a b a n ­k a i z L j u b l j a n e . G l e d e n a to, d a je t u d i čas d e n a r . d a so v S a ­v i v s ode l o van ju s S e m p e r i t o m n a g r a d i t e v p r i p r a v l j e n i i n se

bodo s p o m l a d i pospešeno l o t i l i g radn j e , b i k a z a l o z o r g a n i z i ­r a n j e m s l o v e n s k e g a bančni­štva z a pomoč S a v i p o h i t e t i . T u d i zato , k e r d e n a r daje m e d ­n a r o d n i I F C , v e n d a r ga bo d a l le v p r i m e r u , če b o m o m i pre j z ago tov i l i svoj delež.

J . Košnjek

S tremi (slabimi) variantami v leto 1988 jMub!jana — Skupščina Skupnos t i za ceste Sloveni je tud i n a letošnji zadnj i seji 23. decembra ne /° obravnava la p l a n a za pr ihodnje leto marveč zgolj izhodišča. P reds tavn ik i občin so n a s k u p ­

i m posvetu l jub l janskega območja i n Goren jske konec m inu l e ga tedna poudar i l i , naj delegat i v ezn ih o rgan ih zahtevajo /a c e s t e več denar ja .

»Si s področja prometa in V e z so se sredi ok tobra letos

S* medrepubliškem posvetu v 6» ^•avonskem B r o d u sporazu­meli i n dogovor i l i , da bo takrat

? Pričakovana podražitev go-'va p r ines la nekaj denar ja tu-

tvi , 2 a ceste. P r i zadnj i podraži-

• • pa so bi le potem ceste v k

e ^ c i n s k e m d ina r ju izpušče­ne. .Znašl i smo se v položaju, ko

t l r i mi l i j one jugos lovansk ih . v t omob i l i s t ov z benc inom da • e denar za izvozne spodbude, ^vzdrževan je cest pa le bore •5 odstotka. D inar jev p r i ­

manjkuje že za sedanje pokr i ­t j e mednarodnega posoj i la,

, a n ajet je novega posoj i la pr i ­hodnje leto pa d inarskega po-

r , t j a sploh ne bo. L a h k o se

zgodi celo, da bomo mora l i ustav i t i gradnjo Karavanške­ga predora i n še nekatera dela v S loveni j i .

Takšna je s l i k a , takšne so ugotovitve, razložene na skup­nem posvetu predstavnikov občin L jub l janskega območja in Goren j ske m i n u l i teden na posvetu v S k u p n o s t i za ceste Sloveni je . Skupščina Skupno­sti za ceste Sloveniji? bo zato konec meseca lahko razpra­v l ja la le o treh va r i an tah izho­dišč p lana za pr ihodnje leto. K a t e r a naj b i b i l a potem febru­arja la i marca pr ihodnje leto sprejeta, je težko napovedat i . Že zdaj pa jc gotovo, da je med t remi tudi najboljša (če bo de­nar) s laba, saj b i za najnujnej­ša dela (za približno takšno

prometno varnost kot je da­nes) potreboval i najmanj 170 novih m i l i j a rd dinar jev.

Ceste so s l i k a gospodarstva, so objekt i , brez ka te r ih ne mo­remo živeti, so poudar i l i na po­svetu preds tavn ik i občin. Za­dolžite delegate, da bodo v zvezn ih o rgan ih zahteval i de­nar za ceste. G l a v n i v i r pa je lahko le benc in , ne pa akci je po vzorcu Poda r im-Dob im . Ob stanju, kakršno je danes, se lahko zgodi, da naslednjega posoj i la n i t i ne bomo dob i l i , saj v a s h i n g t o n s k i bank i r j i omenjajo, da bi polovico poso­j i l a mora l i namen i t i za vzdrže­vanje. D o m a pa se n a m trenut­no kažejo le cestne zapore i n srednjeveško pobiranje m i -tn in .

V gospodarsk ih težavah so inovator j i še bolj po t rebn i — V če­trtek, 3. decembra , sta predsednik skupščine Občinske r a z i ­skova lne skupnos t i K r a n j Bo jan Ur l ep i n predsedn ik s k u p ­ščine občine K r a n j Ivan T o r k a r pode l i l a p r i znan ja inovator leta i n nagrade J a n e z a Puhar j a . — N a s l i k i : p r i znan je i nova ­tor leta I. stopnje pre jema V l a d i m i r B i t enc , defektolog, za svojo inovaci jo »računalniški p rog rami za področje d iagnos t i ­ke«. — Foto : D . Do lenc (več o tem berite n a 2. s t rani )

Prapor bodo nosil i njihovi nasled­n ik i . — Skupščina skupnosti bor­cev V. bataljona 2. V D V brigade, k i je b i la v petek, 4. decembra v K r a ­nju, je b i la še posebno slovesna. Skupščina občine Kranj , kjer ima bataljon domici l , je namreč tem borcem podari la nov prapor. Za prapor bodo skrbel i mladi, nasled­n ik i nekdanjih borcev vojske drža­vne varnosti. V imenu UNZ Kran j ga je iz rok predsednika skupnosti Slavka Staroverskega prevzel G u i -do Berra. — Foto: D. Dolenc

K O M P A S

LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347

N 0 N S T O P

2. STRAN.

MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

Premiki v optimizmu

Dolga leta je bila zunanja politika ključnih svetovnih držav dokaj okorna. Predvsem, kadar je šlo za odnose med velesilama. Obtožb, ki so s strani Washingtona letele proti Moskvi in obratno je bilo na kupe, največja nevarnost pa je bila seveda v tem, ker so bile grožnje ves čas tudi na meji, ko bi se zlahka uresničile.

Najavljeno srečanje med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom zato predstavlja vsaj delček optimizma, ob katerem je sicer jasno, da se večje stvari ne bodo premaknile, vendar je z njim vseeno zaključeno obdobje tihe di­plomacije. Dokler se partnerja niti pogovarjata ne, namreč ni mo­goče doseči niti najmanjših korakov. Premiki v zunanji politiki velesil pa so opazni tudi v drugih relacijah. V Sovjetski zvezi se kažejo v perestrojki, kjer vsaj na zunaj prihaja do velikih spre­memb (če že vsebinsko vse vendarle poteka po starem), drugačnem odnosu do Afganistana; v Združenih državah pa na primer ob oto­plitvi odnosov s Kubo, dokajšnji zadržanosti ob reševanju sred­njeameriškega mirovnega procesa in drugem.

Tako Sovjetska zveza, kot tudi Združene države Amerike so namreč v zadnjem času izgubile mnogo »pobud« v mednarodni po­litiki, kar jim narekuje spremenjeno taktiko. V Srednji Ameriki no primer so celo ameriške zaveznice od predsednika Reagana zahte­vale, naj ]ih pusti pri miru, ko skušajo vzpostaviti mir na tem ob­močju. Med dolgoletnima sovražnikoma - Kubo in ZDA pa je zdaj celo prišlo do obnovitve sporazuma o izročitvi državljanov. Ameri­ka naj bi Kubi vrnila Kubance, ki so zaprti v njenih zaporih, iz Kube naj bi odšel določen del Kubancev, ki želijo zapustiti državo in se naseliti v ZDA. Seveda gre pri tem samo za »premike« kuban­skih državljanov iz smeri Kuba proti ZDA in ZDA proti Kubi. Še tako nezainteresiranemu človeku je namreč jasno, daje v Ameriki neznaten del njenih državljanov, ki si želijo v okrilje karibskega socializma. Kaže pa tudi, da vsi Kubanci, zaprti po ameriških za­porih, niso navdušeni nad sklepom. Prišlo je do pravih nemirov, zasedli so kaznilnice in izbrali talce.

Vse to samo še potrjuje znano tezo, da je od začetka boljševi-ške revolucije dalje politična migracija potekala le v smeri iz vzhoda proti zahodu.

J u t r i programsko-vol i lna seja radovlj i­ške S Z D L

O moči in nemoči Radov l j i ca , 4. decembra — Občinska konferenca S Z D L R a ­dovl j ica sk l i cu je j u t r i programsko-vo l i lno sejo, na ka t e r i bo­do delegat i razprav l j a l i predvsem o vlogi socialistične zveze pr i uresničevanju prot i in f lac i j skega programa, o nadzorn i funkc i j i socialistične zveze, pomenu in sm is lu j a v n i h raz­prav, i zva jan ju kadrovske po l i t ike v občini, položaju družbe­n i h de javnost i , p rob l emat ik i k u l t u r n i h društev, de lovan ju m lad inske organizac i je , posegih v prostor, zmanjšanju pod­jetniške in družbene režije i n še o neka t e r ih d r u g i h proble­m i h . I zvo l i l i bodo člane predsedstva občinske konference, p r edsedn ika in podpredsedn ika in člane nadzornega odbo­ra, ob ravnava l i pa bodo tudi predloge za nosi lce v od i l n ih funkci j v republiški konferenc i S Z D L . Z a p r edsedn ika ob­činske konference je kand ida t dosedanj i predsedn ik A n t o n T o m a n , za podpredsedn ika pa Tone K a p u s iz K a m n e G o r i ­ce.

C. Z.

Če je predavatelj dober... Škofja l o k a j i . decembra — Oktobra je loška partijska organi­

zacija pripravila v Žireh in Železnikih pogovora o aktualnih druž­beno ekonomskih in družbenopolitičnih razmerah ter nalogah zve­ze komunistov. Udeležba komunistov je bila pičla. V četrtek pa je bil v veliki predavalnici šolskega centra v Podlubniku pogovor na temo,kako naprej po sprejetju protiinflacijskega programa, ki ga je vodil Viktor Žakelj. Dvorana je bila nabito polna in uvodničar je imel dosti opraviti z odgovori na vprašanja. Ni torej res, da ljudem ni več za »politične sestanke«. Če je vsebina prava in dober predavatelj. . .

H . J :

' o M E U G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i zha j an j a je k o l e k t i v G o r e n j s k e g a g l asa pre je l r e d z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja , Radovljice, Škofje Loke in T r ­žiča

Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj , t iska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek

Goren j sk i glas ure jamo i n pišemo: Štefan Zarg i (g lavni ured­n i k i n direktor ) , I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica) , M a r i j a Volčjak (gospodarstvo, Kran j ) , Andre j Za I a r (gorenjski kra j i i n ljudje), Cveto Zap lo tn ik (kmeti jstvo, k r o n i k a , Radov l j i ­ca), L ea Menc inger (kul tura ) , D a r i n k a Sedej ( razvedr i lo , Jese­nice), He l ena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih k l op i , Škofja lx>ka), D a n i c a Dolenc (za dom i n družino), Jože Košnjek (no­tran ja po l i t i ka , šport), V i l m a Stanovnik (m lad ina , gospodar­stvo), Dušan H u m e r (šport), Stojan Saje (Tržič), D a n i c a Zav r l -Z l eb i r (soc ia lna pol i t ika ) , Mar j an Ajdovec (tehnični urednik ) , F r a n c Perdan i n G o r a z d šinik (fotografija). Časopis je po l tednik. Izhaja ob t o rk ih i n pe tk ih .

Naslov uredništva i n uprave : K r a n j , Moše Pi jadeja 1 — Tekoči račun p r i S D K 51500-603-31999 - Te le foni : d i r ek to r i n g lavni u r edn ik 28-463, nov inar j i i n odgovorna uredn i ca 21-860 in 21-835, e k o n o m s k a propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, m a l t og las i i n naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega d a v k a po pr is to jnem mnen ju 421-1/72.

NOVICE IN DOGODKI TOREK, 8. DECEMBRA i * !

Podeljena so bi la pr iznanja »inovator leta« ter nagrade Janeza Puharja za leto 1986

Le znanje nam lahko pomaga iz težav K r a n j , 3. decembra — »Ce smo kdaj potrebova l i v naši družbi l jud i , k i ne podlegajo p e s i m i z m u i n črno­gledost i , je to prav sedanj i čas,« je v svojem nagovoru inovator jem občine K r a n j , v četrtek, poudar i l p redsedn ik skupščine občine K r a n j Ivan To rka r . »Inovator je tak človek. B i t i inovator pomen i , ne s t r i ­njat i se s sedan j im, z doseženim, temveč doseči več. P a vendar je inova to rska dejavnost še vedno posta­v l jena n a rob družbenih dogajanj, še vedno je preveč v t emi . To delo n i vezano n a 8 - u r n i de lovn ik , n a n o r m a l n o razmišljanje o de lu , temveč zahteva celega človeka. N i k o l i , če je še bolje nagrajeno, n i stood­stotno poplačano.«

» i

Letos je v k r a n j s k i občini poi­menovan ih za inovatorje leta 29 posamezn ikov . P r i z n a n j a inova­cije I. stonje so pre je l i : M a r j a n Štukelj in M a r k o Živlakovič, mag . e l ek t ro tehn ike ter Jerne j Go r tna r , d ip. ing . strojništva iz Iskre K i b e r n e t i k e za d i ske tno enoto 3,5« s p o m n i l n o kapac i t e ­to 1. mbyt IG D 3510 i n V l a d i m i r B i t enc , defektolog Zdravstvene­ga doma K r a n j za računalniške programe s področja d iagnos t i ­ke; P r i z n a n j a inovaci je II. stop­nje so preje l i : D a n i e l B u r n i k , ekonomis t iz Iskre — Te l emat i -ke za računalniško podprt k o n ­cept invest ic i jskega e labora ta ; A n d r e j Hude , inž. strojništva, F e r d i n a n d V i d i c , stroj t ehn ik , V i d Gazvoda , gum, t ehn ik i n S l a v k o Pire, gumar iz tovarne

Sava za novo tehnologi jo i z d e l a ­ve plavajiče zaščitne zavese ter L jub i ca Kraljevič-Trobec, d ip l . inž. i n dr. Pave l M u n i h iz Save za offset gumeno oblogo.

Z a inovatorje II. stopnje pa so b i l i proglašeni: B r a n e Str le , B r a n e S k u b i c , i n Jože Z o r m a n iz T e k s t i l i n d u s a za izboljšavo mazan j a l is tovke n a S T B stat­v a h v D E T k a l n i c a II; Lad i s l a v Bevk , Z l a tko Štular i n M a r j a n Korenčan iz Iskre K i b e r n e t i k e za i zpopo ln i tev tehnologi je i z ­delave orodi j za i zde lke i z bake -l i t a ; F r a n c Stern , d ip l inž. stroj .

Miloš V a r i , M a r t i n R o z m a n , inž. stroj in Rafko M u r o v e c , ' stroj , t ehn ik iz tovarne Sava za vodo­ravno skladiščenje surovovcev za potniške rad ia lne plašče; J o -

Tržič 27. nov embra — N a pros lav i pred letošnjim p r a z n i k o m r epub l i k e v novem ržiškem vr tcu je izročil p redsedn ik trži-ške občinske skupščine Ivan K a p e l v i soko državno o d l i k o v a ­nje M a r t i K e n d o v i . Nagra j enka , k i že od 1960. le ta de la v trži-ški enot i L jub l janske banke , s i je prislužila red de l a s s rebr ­n i m v encem z akt ivnost jo v bančnem združenju, k ra j evn i skupnos t i Sebenje i n T V D Pa r t i z an . (S) — Foto : G . Šinik

Po letni (cestni) sezoni strah pred zimo

Ceste so slabe, izgledi še slabši K r a n j , 3. decembra — Največ tistega, k a r l an i n a mag i s t r a ln ih in re­g i ona ln ih cestah n i b i lo nare jenega i n zato preneseno n a letos, še vedno n i . I z ja lov i la so se tud i pričakovanja, d a bomo nekaj več n a ­red i l i s poso j i l i , k i j i h bomo m e d d r u g i m p o k r i l i z večjim deležem od cene pogonskega gor iva . P r i zadnj i podražitvi za ceste n i ostalo nič, povečale pa so se zato obveznost i n a račun posoj i l .

Z direktorjem Cestnega pod je t ja K r a n j inž. Bogdunom Drinovcem s m o Se po go va r j a l i p uresničevanju letošnjega p r o g r a m a o b n o v e i n v z d r ­ževanju m a g i s t r a l n i h i n r e g i o n a l n i h cest , o načrtih, k e r s m o t i k p r e d z i ­mo, pa t u d i o z i m s k i službi.

»Kar zadeva magistralne ceste je iz lanskega programa bila uresniče­na le obnova oziroma prestavitev odseka v Logu med Kranjsko goro in Helco. Podljubelj in preplastitev med Lescami ter Radovljico pa sta zaradi pomanjkanja denarja izpadla. Nekaj podobnega je na regionalnih cestah, kjer je imela edino prednost Trebi ja-Zir i na račun posojil, za katere smo računali, da j ih bomo pokri l i ob rebalansu, pa smo urejali še odsek M l i -no-Toplice, odsek Koprivnik-Gorjuše, slab kilometer od Goric proti K r a ­nju in priključek k bolnišnici Golnik. V programu je tudi še Sovodenj-Cerkno, kjer pa smo se znašli v zadregi zaradi nepričakovanega usada na cesti Trebi ja-Zir i . Še največ je bilo narejenega na lokalnih cestah, k i so jih skupaj s krajevnimi skupnostmi financirale občinske skupnosti /a ce­ste. Ka r zadeva modernizacijo, je bilo največ narejenega v škofjeloški ob­čini, pri obnovi pa v kranjski . Vel ik zalogaj je bil za Kadovljicane most v Otočah, za Kranj pu poleg ostalega se most v Tupaličah.«

C e s t a r j i , p a ne le n a G o r e n j s k e m , t r e n u t n o /.utrjujejo, d a so lotos že­le l i na c e s t a h n a r e d i t i č imveč; t u d i s p o s o j i l i , za k a t e r a j e k r i t j e p r e v z e ­m a l a S k u p n o s t za ces te S l o v e n i j e ( r e g i ona l k e ) . Z e l j a i n u p a n j e , d a d e n a r bo, pa s ta , ko t kaže, položaj ze lo z a o s t r i l a . O d načrto\•anegii z n e s k a 9 no ­v i h m i l i j a r d za k r i t j e poso j i l se je le-ta povečal n a 2(1 m i l i j a r d n o v i h d i n a r ­jev . Pr ičakovanega p r i l i v a za to k r i t j e od bencinskega d i n a r j a , 100-odstot-ne podražitve r e g i s t r a c i j - i n t aks na a v t o c e s t ah pa zdaj m . I v e l j a v l j ene so b i l e le t a k s e n a avtocestah, d e l o m a r e g i s t r a c i j e , ob z a d n j i podražitvi g o r i ­va pa za ces te n i o s ta l o nič. T r e n u t n o o d p a d e t a k o za vzdrževanje cest le 2,5 o d s t o t k a od c e n e p o g o n s k e g a g o r i v a , z a n o v o g r a d n j e pa 4,f> o d s t o t k a . B i l i pa so časi, k o s m o s a m o za r e d n o vzdrževanje odva j a l i k a r 32 ods to ­tkov .

• K a j l a h k o torej pričakujemo?-Letošnji program letnega in zimskega vzdrževanja cest na Gorenj­

skem smo že presegli za 400 milijonov. Za prihodnje leto, če ne bo še ene podražitve bencina, ne vem pa, kdo jo bo prenesel, se nam obeta še bolj negotovo stanje. Položaj pa je še toliko težji, ker smo šele pred začetkom zime. Vrstnega reda zimske službe seveda na cestah ne bomo spreminjali, spremenjeni pa bodo najbrž standardi. To pa pomeni, da se nam obetajo na cestah slabši prometni pogoji; z vsemi neprijetnostmi in neželjenimi posledicami.«

Nič boljši, d a ne rečemo k a r slabši (če ne b o m o našli d e n a r j a za ce­ste) pa so i z g l ed i t u d i za p r i h o d n j e leto. G o r e n j s k a je n a p r i m e r predložila p r o g r a m za lit m i l i j a r d n o v i h d i n a r j e v na jbo l j n u j n i h de l . S t a n j e pa jo t re ­n u t n o takšno, d a s m o v e l i k o bliže r a z p a d u cest ko t p a vsaj d e l n i uresniči tv i t kšnega p r o g r a m a .

A. Zalar

že K r e v s , orodjar iz Iskre -Tele-mat ike za rac iona l i zac i j o u p r a ­v l janja s pa j kan ja i n porabe v i -soko tempera turne spajke; A n ­ton P r ime , Lojze Ber tonce l j , Lo jze Žumer, A n d r e j Šavs, M a r ­ko T r d i n a i n K a r e l Kejžar iz Iskre Te l emat ike za novo ob l iko i n kons t rukc i j o vrst za omare t e l e fonsk ih cen t ra l .

Nag rada J a n e z a P u h a r j a za leto 1986 so bi le podel jene sed­m i m raz i skova l cem, štirim za d i ­p l omske naloge, t r e m pa za dok­torske disertaci je , i n sicer: P o ­l o n c i Ob lak , d ip l . inž. za d ip lom­sko nalogo »Vezava g u m a — p o -

meden inen i j ek l en i kord n* J nov i s i s tema si l ika/resoret. f o rma ldeh id , d ip l . org. dela VJ Žagar za delo »Vpliv naluJ'JJ odpovedi strojev n a izpo*n?ft nje pro i zvodnega plana«. J ^ Križnar, d ip l . inž. farni- za p l omsko delo »Polimerni iy>5L nos i l c i učinkovin« ter Jani ^ ne, d ip l . inž. k em . tehn. &c p lomsko delo »Termična iti*" l i zac i j a m u l j a i n kalilnice«-

Nagrade J a n e z a PuharjJj svoje doktorske disertacij« dob i l i : dr . Z o r a n Šušteric z»* »Energijski kr i t e r i j trgaJjJ" rast ra zpok v gumi«, dr. r?^ V u k za delo »Organizacijs*1

de l ekološkega vrednotenj« r-štora« i n dr . Tan ja Seme z \ sertaci jo »Dinamični m 0 , v i n i ran ja pedagoških k a C * ^ dan ih s i s t emsk ih osnovan-«

D.

Le kaplja v morju izgub Kranj , 3. decembra — V skupščinah S I S družbenih de j avnos t i so

n u l i i n t a t e d e n r a z p r a v l j a l i t u d i o v l o g i I s k r e T e l e m a t i k e o oprostitvi PJ s p e v k o v družbenim d e j a v n o s t i m . O otroškem v a r s t v u , kj e r b i 3 0 - o d ? ^ o p r o s t i t e v p r i s p e v k o v T e l e m a t i k i p o m e n i l a 13,7 s t a r i h m i l i j a r d , so p r 0

z a v r n i l i .

Z a h t e v a p r i h a j a v času, ko se otroškemu v a r s t v u že t ako al i wk°-bo piše. S p r i s p e v n o s topn jo j i m bo l e tos u s p e l o n a b r a t i 322 stari"1 ^ j a r d , v e n d a r j i m i n t e r v e n t n a z a k o n o d a j a ne dovo l ju j e p o r a b i t i n i t i to J P r i h o d n j e leto, k o bo t r e b a še z a 5 o d s t o t k o v zaos ta ja t i z a letošnjo P° se otroškem v a r s t v u še slabše piše. T r e b a bo o m e j i t i p r o g r a m e , ka'' otroškem v a r s t v u , k j e r b i o t r o k o m l a h k o n u d i l i kvečjemu več i n ne n» ze lo težko.

K o l i k o b i T e l e m a t i k i p o m a g a l o , če b i s k u p n o s t i družbenih deja v | prošnji u g o d i l i ? M e n d a b i vse p o k r i l e k o m a j s e d e m n a j s t i n o n j e n i h W l l To r e j b i b i l t u d i p r i s p e v e k otroškega v a r s t a s a n a c i j i I s k r e le k a p l j a v J je , z an j e p a t o l i k o d n a r j a v e l i k o p o m e n i . M o r d a b i se b i l i de lega J skupščini ka j drugače odločili, če b i j i m b i l o j a s n o , k a k o bo do * c o n C g f e t j z b l o k i r a n i m i s r e d s t v i . T a k o p a j i m i n t e r v e n c i j s k a z a k o n o d a j a k r n i i s t va , zdaj b i j i h še I s k r i n a s a n a c i j a , i n če b i s l e d n j i u g o d i l i , se l ahko J p r i m o r e b i t n i h d r u g i h i z g u b a r j i h sproži p l a z želja po o p r o s t i t v i , otrOS i m u v a r s t v u p a p o t e m p r e o s t a n e le še b a n k r o t . -

0- * ' i

Drugorazredna sociala? K r a n j , 7. d e c embra — Pro t i in f l ac i j sk i p rog ram i n zakon * prepovedi razpo laganja z d e l om družbenih sredstev za izp ' ^ čilo o s ebn ih dohodkov sta družbene dejavnost i razdel i l * 1

dve kategor i j i . V prv i so izobraževanje, zdravstvo i n ku l tn j * ' v d rug i pa ostale (otroško varstvo, te lesna k u l t u r a i n soc i * ' v i n te zadene omejitev. Zoper tako krivično del i tev so s kranJ^ skega C e n t r a za soc ia lno delo n a občinski i n republiški skuP ščini soc ia lnega varstva ostro pro tes t i ra l i .

K o m a j p r e d mesecem dni so tudi v tej d e j a vnos t i rešili vpra$ a

nje o s e b n i h d o h o d k o v , zdaj p a je novi zvezni ukrep s t v a r i z n ° e , p o s t a v i l no g l avo . D e l a v c e v t eh »drugorazrednih « d e j a v n o s t i h J z i , d a j i h j e z a k o n p o s t a v i l v n e e n a k o p r a v e n položaj z drugimi. K d a b i de j s t vo , d a so g lede izplačevanja O s e b n i h d o h o d k o v strožjim u d a r o m , u t e g n i l o rešiti s t i s k e j u g o s l o v a n s k e g a g o s p o d 8

s t v a - v«aK S o c i a l a j e de j avnos t , k i i m a v t e m času več i n več d e l a . » s j

d a n so z a r a d i p a d c a živl jenjskega s t a n d a r d a po jav l ja jo tu ljudje-iščejo nove s o c i a l n e pomoči. O p r a v k a i m a j o z b r e z p o s e l n i m ' -v e d n o več d e l a v c i z n i z k i m i i n zajamčenimi o s e b n i m i dohodK'. družinami, k i j i m n i t i d v a d o h o d k a ne omogočata spodobnega < v l j en ja . T u d i v n a p r e j j e v i d e t i , d a se bo s o c i a l n a s t i s k a l jud i P ° v * j ' čovala, tore j b odo i m e l i c e n t r i za s o c i a l n o de l o še več dela-družbene d e j a v n o s t i v »prvi skupini« , k i sme j o izplačevati ose D i d o h o d k e po s p r e j e t i h s a m o u p r a v n i h a k t i h , u s k l a j e n i h z družberU , d o g o v o r o m i n povečanimi z a ras t d o h o d k a v g o s p o d a r s t v u repu"* i ke , to ne ve l j a . N e d v o m n o n o b e n i o d družbenih d e j a v n o s t i dan , no gre d o b r o , v e n d a r so u k r e p i d a l i p r e d n o s t t i s t i m , k i so so dovO (

g l a s n o i n a g r e s i v n o ( tud i s s t avko ) po t egn i l o za svojo p r a v i c e . ' -(

D e l e g a t s k a p o b u d a , k i j o j e b i l o slišati n a k r a n j s k i s k u p š * ' -s o c i a l n e g a s k r b s t v a , d a n p o t o m p a še v republiški, t e r j a spremaj bo v Z a k o n u o p r e p o v e d i r a z p o l a g a n j a z d e l o m družbenih sreda**, za izplačilo O D . V n j e m naj bodo vso s a m o u p r a v n e i n t e r e s n e skUP , nos t i o b r a v n a v a n e e n a k o p r a v n o , t a k o ko t so zdaj z d r a v s t v e n a , l Z , bražovalna i n k u l t u r n a .

D.Z.Zlebi«' ,

Sklad za razvoj obrti K r a n j s k o o b r t n o , združenje jo

z a s t a v i l o d e l e g a t s k o vprašanje, naj občina u s t a n o v i s k l a d z a razvo j o b r t i i n ga p o l n i z p o b r a n i m i d a v k i ( z a r ad i drugačnega f i n a n c i r a n j a p r a v o s o d n i h o r g a n o v ) i n s p r o r a ­čunskimi s r e d s t v i , k i presega jo r a ­ven splošno p o r a b e i n za tegade l j n j i h o v n a m e n n i določen.

K r a n j s k i izvršni svet j e odgovo ­r i l , d a g l ede u s t a n o v i t v e takšnega s k l a d a p r a v n a vprašanja še n i s o j a s n a , o m e n j e n i d e n a r n i v i r i p a so s k r o m n i , p o i s k a t i b i m o r a l i d r u g a ­čne možnosti (udeležbo združene­ga d e l a , bančne k r ed i t e ) , o t e m vprašanju p a so bodo d e c e m b r a p o g o v o r i l i n a v s a k o l e t n e m sreča­n j u s o b r t n i k i .

S s p r e m e m b o f i n a n c i r a n j a p r a ­v o s o d n i h o rganov so namreč u s a h -n i l i t u d i proračunski ,,. d i o d k i ,

k r a n j s k e m u proračunu je 1 0 - ^ i j ^ s lo ce lo p r i m a n j k l j a j . 1'resCŽ?^. r a vn i j o splošne p o r a b e pa J 1 - ^W črnskem proračunu moč <^0.f' dSj hitrejšim r a z v o j e m i n s ' IJCM

- k o m i z g o s p o d a r s k i h i n P ^ K j * d e j a vnos t i , k a r je d o l g o ^ j T značaja. Kratkoročnega znil?!.<č^ je d o s l e d n o i z va j an j e p r edp i s o v , p r e d v s e m P , a V ^ i j " (

i n p r a v i l n o določanje a k o n t * ^ d o s l e d n a i z t e r j a va davkov-najo . da bo lotos rast p r i h o d o v davkov občanov nekoliko v ' i J / rasti splošne porabo v Slo ^ d kar bodo dokončno ugotovi' i ključnim računom rfroraCU .9 morebitnem presežku sred* p?' seveda odločala občinska s " i na. '.

toREK, 8. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN 3EHGLAS Učinki sedanjih gospodarskih ukrepov

Zamrzovalnih skrinj se ne splača več izdelovati ^kofja L o k a , d e c e m b e r — Z z a m r z o v a l n i m i s k r i n j a m i l a h k o odlično p o j a s n i m o , ka j so p r e d e l o v a l n i i n d u s t r i j i p r i n e s l i s edan j i go ­z d a r s k i u k r e p i . V škofjeloškem L T H - j u p rav i j o , d a s p r o d a j n o c eno pokr i j e j o l e 82 ods to tkov l a s tne cene z a m r z o v a l n e s k r i n j e ,

se zas tav l j a vprašanje: Se j i h še splača i z d e l o v a t i a l i b i b i l o pame tne j e u s t a v i t i p r o i z v o d n j o ?

Zamrzovalne sk r in j e so bi le v ^e tek l ih le t ih pa radn i izdelek

s o i v f , O Š k e g a L T H ~ J a ' 1 J U D J E

Bfln m n ° ž i č n o kupova l i ( in pol-to v

s P ° m m 3 a m o se še vrs t pred p r .^ r n iškimi v ra t i , ko so kupc i

••Vsfth z 8 ° t o v m o v žepu iz e V koncev Jugos lav i j e . Pov­iševanje se je zdaj uneslo,

^nrJar j e d i rek tor L T H - j a To-Ljubic prepričan, da je pov­

i š e v a n j a še dovolj , da b i za-4 r . 2° valne skr in j e še l ahko pro-$ J tc>da ka j , ko se j i h ne P'aca več izdelovat i . Sedanj i

|. s Podarsk i ukrep i so j i m dovo­l j 1 namreč le 11,8 odstotno po-

azitev sk r in j , vhodn i mater ia l i f , . n J e pa so se podražili od 45 do

°dstotkov. Tako s prodajno s p ° pokrijejo le 82 odstotkov la-

e cene zamrzova lne skr in je .

Zategadel j že razmišljajo o usta­v i t v i proizvodnje, če j i m stro­škovnega prepada.ne bo uspelo preskočiti.

Boje se namreč tudi s i v ih cen, k i se že pojavljajo, saj bodo — ne prvič — predelovalc i s k u ­šali svoje cene povečati za to l i ­ko, ko l i ko r so se podražili vhod­ni mate r i a l i , v precepu pa bo se­veda končni izdelovalec, k i izde­lek pr inese na pult. Inšpektorji so p r i teh cenah najbolj budn i .

VSE BOLJ SE OZIRAJO ZA DODELAVNIMI IZVOZNIMI POSLI

Proda ja je vse težja, ka r se že pozna tudi p r i obsegu letošnje proizvodnje, v p r imer jav i z lan­

s k i m le tom so za polovico znižali proizvodnjo invest ic i jske opre­me (vsled splošnega upadan ja naložb p r i nas) i n širokopotroš-n i h izdelkov, povečali so jo le v l i v a rn i .

»Prodaja na jugos lovanskem t rgu se zap i ra zarad i neplačeva­nja računov, neso l i dn im kup­c em že omejujemo dobave.« je povedal Tone Ljubic, »vse bolj se z ap i r a izvoz n a Vzhod , obču­tek i m a m , da zarad i jugoslovan­s k i h per ipet i j , nelojalne k o n k u ­rence i n osebnih zvez, ka r obču­t imo predvsem p r i i zvozu v Vzhodno Nemčijo i n Sovjetsko zvezo. P r i i zvozu n a Zahod pa se srečujemo s s u r o v i n s k i m proble­m o m , saj zarad i d rag ih domačih surov in in tehnološke zaostalo­st i n i smo več konkurenčni.«

Navede l je p r ime r b a k r e n i h cevi , p r i nas j i h izdelujejo do de­be l ine 0,5 m i l ime t r a , na Zahodu p a že do 0,35 m i l ime t ra , zato so zarad i p r i h r a n k a mate r i a l a 20 odstotkov cenejše. »Na žalost se bomo mora l i vse bolj usmer ja t i v dodelavne izvozne posle, ka r pomen i , da bomo lahko prodaja­l i le še delo svo j ih rok,« je gren­ko dodal .

D a b i ime l i p r i i zvozu na Za­hod manj težav i n ovir , pa L T H ustanav l j a mešano f i rmo n a av­s t r i j skem Koroškem.

POSEL Y U G 0 NE BO PRINAŠAL V E L I K O ZASLUŽKA

Z a n i m i v a je ocena vključeva­nja L T H —j a v izdelavo avtomo­

bi lov yugo za ameriško tržišče, k jer je udeležena n j ihova l ivar­na . Tone Ljubic p rav i , da je po­sel z an im iv predvsem zato, ker bodo ime l i zasedene proizvodne zmogl j ivost i , ve l ikega os tanka dohodka pa ne bo prinašal, ne­kaj pa bodo seveda dob i l i od iz­vo zn ih spodbud ter ugodnost i pri uvozu opreme.

VARČEVANJE Z ENERGIJO ŠE NI ZANIMIVO

V L T H —ju so r a z v i l i več izdel­kov za smotrno porabo energije, vendar j i h imajo še vedno v pre­da lu , saj, kot ' vse kaže, varčeva­nje z energijo p r i nas še vedno n i zan imivo . »Zelo h i t ro pa j i h l ahko začnemo izdelovati,« je dejal Tone Ljubic, »aktiviramo j i h l ahko le z nekaj m i l i j a r d a m i d inar jev naložb.«

ZELO RAZLIČNE CENE SERVISNIH STORITEV

Serv i sna dejavnost i m a v L T H - j u 10-odstotni pro i zvodni delež. B r e m e n i jo sedemmese­čna zaloga r e ze rvn ih delov, saj je nov i obračunski s i s tem pred­p i sa l nj ihovo prevrednotenje. Problematične so tud i cene ser­v i s n i h storitev, saj so drugod po Jugos lav i j i do pe tkra t cenejše kot v S loveni j i , potrjevanje teh cen pa je v pr is to jnost i občin. Skupa j z Go ren j em so že zasta­v i l i akci jo, da b i te probleme ustrezno razrešili.

M . Volčjak

cSjJet kranjske Kokre

Vsako leto nova ali prenovljena prodajalna K 40^1^' ^' d ecembra — K r a n j s k a t rgovska organ izac i ja je ob pr isotnost i številnih pos lovn ih partnejrev i z vse Jugoslav i je p ros lav i l a svojo Da • n ' c o ' P r ' z n a n J e j ' J e O D tej priložnosti pode l i l a Medobčisnka gospodarska zbo rn i ca iz K r a n j a , p redsedn ik kran jskega ivzršnega sveta , j v J e v s lavnos tn ih besedah dejal , d a K o k r a uspešno premaguje težave i n pohva l i l n jen pr ispevek k rev i ta l i zac i j i starega K r a n j a v zadn j ih

e n l e t ih , saj je K o k r a lepo p r eured i l a nekaj pos l ovn ih loka lov .

^ K r a n j s k a K o k r a sodi danes med večje s lovenske trgovske orga-s i a c i j e , z veleprodajno dejavnostjo se pojavl ja na vsem jugoslovan-affl t r žišču, po S loven i j i pa i m a raz t resen ih 23 prodaja ln , največ Vf>i s e v e d a na Goren j skem, med n j im i je tud i največja goren jska , j r b l a g o v n i c a Globus . K o k r a je nasta la v pozn i jeseni 1947, ko je 5 Z u v n a uprava ustanov i la O k r a j n i magaz in , k i je združil predvojno

V r>ikovo, Adamičevo in Chobar thovo trgovino. t r V zadnj ih let ih uspešno kl jubuje p rob l emom in težavam, k i j i h v U l p v s k i de javnost i seveda ne man jka , tudi sedanj i gospodarsk i doP- e p i s o J 0 P r i z a d e l i i n še vedno je moč slišati več tolmačenj, kdo je

0 | z a n pokr i t i raz l iko v cenah - izdelovalc i a l i trgovci . Vendo znova

Nenavadno visok delež akumulaci je v dohodku loškega Peksa

V novo pekarno še nove stroje škofja Ix>ka, 6. decembra - Številke kažejo, d a so de lavc i Pek-]*» tozda A B C L o k a , v devet ih mesec ih med poslovno najuspeš-E*j*lmi v loški občini. Imajo najvišjo rast ce lotnega p r i h o d k a '*25 odstotkov) i n najvišji delež akumu lac i j e v d o h o d k u , k i * n *ša 36,8 odstotka. To je v splošni s l i k i pojemajoče razvojne

loškega gospodarstva ka r nenavadno v isok odstotek.

P lod seveda n i zrase l sam od sebe. V m i n u l i h le t ih , ko so lo-peki domala samo z l a s tn im denar jem postavl ja l i na noge

, . 0 v o pekarno na T ra t i , so b i l i p r i s i l j en i delo ka r se da rac iona l i ­zmi i n paz i t i na vsak izdatek. Če vel ja za koga, potem gotovo D~ nJe, da so izčrpali notranje rezerve. Varčujejo pr i l judeh; od J2 zapos lenih j i h de la v s t rokovn ih službah samo sedem. T u d i v ^ r°izvodnji raje nadomeščajo konice z n a d u r a m i , celo z občas­nimi zapos l i t vami študentov, kot z zapos lovanjem nov ih l judi ,

bi b i l i s icer v »normalni« pro izvodnj i strošek. Varčujejo z ma-J" e r ial i , varčujejo s tem, da pazijo na kakovost k r u h a in peciva,

0 i zmeta praktično n i , varčujejo tako, da svo j ih tovornjakov n e Pošiljajo na vožnje p razn ih a l i napol p r a zn ih . S k r a t k a , malo

u . i n malo tam, pa se nabere. C e n a k r u h a in pec iva niso prav ?. l c višje kot v d rug ih pekarnah , za nekatere vrste celo nekaj n i -z J e . , . V svoj i panogi so loški peki s plačami v z lat i s r ed in i , po de \/rZU denar ja za razvoj in obnovo proizvodnje pa so pr i v rhd . Med gradnjo nov ih zidov pekarne so namreč zapostav i l i opre­j o in voz i la . V novo pekarno so postav i l i le eno novo l ini jo za Peko k r u h a in peč za pecivo. Vse drugo, že iztrošeno, bo treba j A J postopno zamenjat i . Računajo, da bodo dotrajano opremo

n vozi la nadomest i l i nekako v dveh let ih, n a k a r j i h čakajo /e ^ e ? ' z a peko domačega k r u h a . N j ihov cil j niso novi l judje, am-P^K čim sodobnejša oprema, s katero bodo lahko nadomest i l i y d i čim več težaškega dela, k i je poleg nočnega in prazničnega

a na jmanj vabl j ivo za delavce. to K v i s okemu deležu akumulac i j e pa je v P e k s u vsekakor po-j . a ga l o tudi to, da so večino posoj i l za novo pekarno že odplača-

l n da poslujejo le z nekaj odstotki tujega denar ja . H . Jelovčan

pa se p r i nas zastav l ja vprašanje, kdo naj f i nanc i ra zaloge blaga, saj bi p r i t em trgovci v sekakor mora l i imet i večji pomen. K e r vprašanje n i razrešeno, nastajajo tako p r i i zde lova lc ih kot p r i t rgovc ih, vs i pa se j i h seveda otepajo, saj angažirajo denar.

P rav za logam blaga v K o k r i zadnja leta namenjajo vso pozor­nost. N a P r i m s k o v e m grade nova skladišča, letos so dokončali 3.300 površinskih metrov prostorov. T a m so uvedl i računalniško podporo pos lovanju, ka r je za športno spreml janje zalog b laga ter hitre i n prav i lne poslovne odločitve seveda zelo pomembno. V K o k r i oblju­bljajo, da bomo računalnike k m a l u opaz i l i tudi v proda ja lnah, blago pa bo označeno s palično kodo.

V načrt pa so zap isa l i , da bodo vsako leto odpr l i novo a l i preno­vl jeno prodajalno, ka r je v današnjih razmerah seveda pogumno. Tako so letos odpr l i lepo preure jeno prodajalno Teks t i l , na vrsto pa naj bi zdaj prišla b lagovnica T i n a . K o k r a s tem seveda pr ispeva tudi k lepši ure jenost i starega K r a n j a .

O m e n i t i vel ja še to, da je K o k r a s svojo veleprodajno dejavnost­jo pr i so tna na vsem jugos lovanskem tržišču, zanjo s k r b i 14 K o k r i -n ih t r govsk ih zastopnikov. K u p c e m so tako v n jen ih proda ja lnah na voljo tudi cenejši i zde lk i iz d rug ih predelov Jugos lav i je , k a r je prav pr i t eks t i ln ih i zde lk ih najbolj opazno.

M . V.

Gorenjci v projektih Tarna in Gorenja Kranj, 3. decembra — Izv i s i l n i

o dbo r T e m e l j n e b a n k e G o r e n j s k e je o b r a v n a v a l d v a p r i m e r a sode lo ­v a n j a g o r e n j s k e b a n k e v r a z v o j n i h p r o j e k t i h s l o v e n s k e g a p o m e n a , i / v e n G o r e n j s k e : p r v i j e p r o j ek t 515 in p r e s t r u k t u r i r a n j e p r o i z v o d n j e T A M , drugI pa k o n z o r c i j z a u r e s n i ­čevanje r a z v o j n e g a p r o g r a m a soz -d a G o r e n j e T i t o v o V e l e n j e , o z i r o ­m a p o r a v n a v a o b v e z n o s t i G o r e n j ­s k e b a n k e z a leto 1987.

Letošnja o b v e z n o s t G o r e n j s k e do programa G o r e n j a je 24.311.900 d ina r j e v , s k u p n o pa naj bi obvez­nost do leta 1989 znašala 51.842.oOU

dinarjev. Vendar je sodelovanje

t e m e l j n e b a n k e G o r e n j s k e v k o n z o r c i j u G o r e n j a v p r i h o d n j i h d v e h l e t i h vprašlj ivo, saj m e r i l a za d e l o ­van j e i n p r i s p e v k e v k o n z o r c i j i h povsod še n i s o b i l a sp re j e t a . M e r i l a za zdaj še n i s o e n o t n a i n so n a ško­do g o r e n j s k e b a n k e . P r i p r o j e k t u T A M A naj b i g o r e n j s k a b a n k a p r i ­s p e va l a 7,75 o d s t o t k a bančnih s reds tev v k o n z o r c i j u . P o s o d o b i t e v T a r n a je namreč i z j e m n o p o m e m b ­n a tud i z a g o r e n j s k o i n d u s t r i j o s S a v o n a čelu. B a n k e naj b i z a p r o ­j e k t T a r n a zago tov i l e 13.224 m i l i j o ­nov d i n a r j e v , delež T e m e l j n e b a n ­ke G o r e n j s k e p a je 1.025 m i l i j o n o v d ina r j e v , če s e v eda c e n a p r o j e k t a ne bo s p r e m e n j e n a . j Košnjek

Sive cene bodo zrasle kot gobe po dežju

Takole mi je te dni pripovedoval znanec.

» Odpravil sem se po stoenko v južne kraje, prepričan, da jo je najpametneje kupiti zdaj, ko so cene zamrznjene. Toda krepko sem se uštel. Prodajalec je bil sicer prijazen, toda po­kazal mi je travnik stoenk pisanih barv in mi žalostno dejal, da vsaki nekaj manjka, ker nimajo vseh sestavnih delov . »Lahko pa si jo izberete, pomanjkljivosti bodo odpravili v našem servisu,« me je potolažil. Kaj naj storim, tako daleč sem prišel, domači pa so me čakali, kdaj se bom na dvorišče pripeljal z novim avtom? Kupil sem ga, na servisu pa so mi hitro vstavili akumulator, »regler« in rezervno kolo, kar sem seveda doplačal. Na dolgi poti domov pa sem se skozi zobe posmehoval gospodarskim ukrepom, ki jugoslovanski izvir­nosti nikakor niso kos. «

Takšnih in podobnih primerov bo seveda kmalu vse več, direktorji zadnje dni že pripovedujejo o njih. Sive cene bodo zrasle kot gobe po dežju. Predelovalci se bodo skušali izviti iz primeža ukrepov, ki so dali več prostora bazični industriji in stisnili predelovalno. Najtežje bodo stroškovni prepad seve­da preskakovali končni izdelovalci, ki dajo izdelke na pult, saj so tam inšpektorji najbolj (le) budni. Če ne bo šlo druga­če, bodo ustavljali proizvodnjo, zagnali bomo vik in kri, česa v prodajalnah n i ali pa čakali v vrsti, dokler država ne bo popustila, vsaj pri pomembnih izdelkih, in požegnala po­pravke cen.

Gospodarstvo se pač obnaša gospodarsko, oba konca — stroške in zaslužek — pač skuša tako ali drugače stakniti skupaj, izdelke skuša prodati čim dražje, ustvarja monopole. Takšno ravnanje je za gospodarstvo naravno, kolikor bolj plodna tla ima, toliko bolj se razrašča, po glavi ga učinkovito lahko tolčejo le tržne zakonitosti, ki ne poznajo milosti. Iz administrativnih klešč se tako ali drugače skuša izviti, si vedno znova poišče zakonsko luknjico, ki jo tako kot voda, kmalu spremeni v veliko luknjo, ukrepi pa odplavajo po njej.

Pri nas se seveda to ne dogaja prvič, zato je mogoče stvari toliko bolj jasno predvidevati. Pritisk bo počasi popuš­čal, ob sprostitvi cen pa bomo doživeli cenovno eksplozijo, ki pa jo bo naš življenjski standard resnično težko prenesel.

M. Volčjak

IZ G O S P O D A R S K E G A S V E T A

Zasebniki oddajajo presežke elektrike

Sedemintr ideset m a l i h vodn ih e l ek t ra rn odda v s lovenski e lektroenergetsk i s i s tem 2,7 g igavatn ih u r presežkov električne energi je, i n sicer 45 odstotkov v času višje in 55 odstotkov v času nižje sezone. Res, d a ne gre za ve l ike količine energije, vendar se z gradnjo m a l i h vodn ih e l ek t ra rn izkorišča moč vode i n zboljšujejo napetostne razmere n a območju, kjer so zgrajene. Žal dotok te energi je n i stalen, zanesl j iv i n tudi n i pod nadzorstvom dispečer-ske službe. Elektrogospodarstvo spodbuja gradnjo zasebnih ma l i h vodn ih e lektra tn i n indus t r i j sk ih vodn ih e l ek t ra rn z zagotavlja­n jem odkupa vseh presežkov električne energije, k i v n j ih nastaja­jo. — D. Papler

Ekološki tanker V reški lad jede ln ic i so tanker Ug l j an preured i l i tako, da je

usposobl jen za prestrezanje olja in z o l jem onesnaženih voda z la­di j . Ekološki t anker bo torej preprečeval onesnaževanje voda v re­škem pristanišču, R e k a pa je zanj dob i la finančno pomoč tudi od komis i j e za ekologi jo p r i Ev r opsk i gospodarski skupnost i . V re­škem pristanišču, kjer vsako leio pr is tane okrog 7 tisoč kubičnih metrov u m a z a n i h voda, 50 tisoč kubičnih metrov z ol jem zamaza­n i h voda ter okrog 4 tisoč kubičnih metrov i z rab l j en ih olj. Vse te lad i jske odpadke nameravajo predelat i v reški ra f iner i j i . Izkušnje ekološkega tanker ja bodo kor is tno uporab i l i tud i v d rug ih sredo­z e m s k i h pristaniščih, prav tako s pomočjo Evropske gospodarske skupnost i .

Počasna gradnja e lektrarn

Neobhodna bo smotrna poraba elektrike K r a n j , december — Iz teka se drugo leto sred nje ročja, a že zdaj je jasno, d a načrt i zgradnje e l ek t roenerge tsk ih objektov ne bo u res ­ničen, i n da bo neobhodna postala smotrna poraba e l ek t r ike , kar tud i eko log i zahtevajo že nekaj časa.

V tem srednjeročju je b i l a načrtovana 4,4 odstotna letna rast porabe električne energije, že zdaj p a je jasno, d a bo lahko 3,4 od­stotna, po letu 1990 pa 2,9 odstotna. Izračun je naprav l j en n a osno­v i nov ih e lektroenergetsk ih zmogl j ivost i , k i j i h bomo pr idob i l i v tem času, i n zato računa n a smotrno porabo e l ek t r ike . Osnovn i smoter popravkov načrtov torej še vedno n i smo t rna poraba elek­t r ike , temveč počasna gradnja nov ih e l ek t ra rn , zanje namreč m a n j k a denarja.

Do leta 1990 bomo v S loveni j i p r idob i l i le 60 megavatov doda­tn ih moči. V pr idobi tve tega srednjeročja so všteti: e l ek t ra rna Mavčiče, tretj i agregat v e l ek t ra rn i So l kan , vodn i e l ek t ra rn i L o m -ščica i n Zadlaščica i n jez Mel je . V načrt p a so zapisane še vodna e l ek t ra rna B i s t r i c a z 10 megavat i moči, vodna e l ek t ra rna F a l a s 40 megavat i moči, vodna e l ek t ra rna Vrhovo s 34 megavat i moči in Ugl jev ik II s 100 megavat i moči; na omrežje bodo priključene šele po letu 1991. Po skop i naložbeni različici bo moč med letom 1991 i n 1995 zgrad i t i vodno e lekt rarno Vrhovo , k i so jo že začeli gradi t i , na-red pa naj b i b i l a leta 1991, vodna e l ek t ra rna Boštanj leta 1993, vodna e l ek t ra rna B l a n c a , Ugl jev ik II i n Trbov l je III pa leta 1995.

E lek t rogospodars tven ik i pravi jo, da b i b i lo ob tako s k r o m n e m obsegu gradenj moč do leta 1995 le za 2 odstotka letno povečati po­rabo e lekt r ike . P r v i večji p r iman jk l j a j i , v obsegu 33 mi l i jonov ki lo-va tn ih ur , pa b i nas ta l i leta 1990, še izrazitejši po le tu 1992, ko se bo i z tek la pogodba o dobavah e l ek t r ike iz Tuz l e .

M . V .

( S ® I I ^ S S i J J © 3 E I I G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. PECEMBMjjjlJ

Osta la je le cesta v G o z d — S a m o u p r a v n i k o m u n a l n i cestni s k u p ­nos t i Tržič je letos i z precej obširnega cestnega p rog rama uspelo uresničiti vsa p l a n i r a n a de la o z i r o m a obnove ra zen ure janja odse­k a v G o z d . T u se je z a t akn i l o za rad i zapletov p r i zemljiščih. S i ce r pa je letošnji p r og ram vreden k a r 710 mi l i j onov dinarjev. Čeprav je že kaza l o , d a j i h bo preh i te lo s labo vreme, so cestarj i vseeno še uspe l i as fa l t i ra t i t ud i cesto v L o m iz tako imenovane druge faze p rog rama (na s l i k i ) . — A . Ž.

V krajevni skupnosti Srednja Dobrava so letos prvič praznovali

Odločil bo izvršni svet K r a n j — N a z a d n j i se j i skupščine c es tno k o m u n a l ­

ne s k u p n o s t i v K r a n j u je b i l a n a d n e v n e m r e d u m e d d r u g i m t u d i p o b u d a z a s p r e m e m b o c e n k o m u n a l n i h s to ­r i t e v . P o s a m e z n i p r ed l a ga t e l j i i z K O G P K r a n j so p r e d l a ­g a l i s p r e m e m b e c e n z a p i t n o vodo , z a o d p a d n e vode , čiš­čenje o d p a d n i h v od i n z a o d v o z k o m u n a l n i h o d p a d k o v . A l p e t o u r o v T o z d Potniški p r o m e t p a je p r e d l a g a l s p r e ­m e n j e n o c e n o v o z o v n i c v m e s t n e m potniškme p r o m e t u . Z a r a d i u k r e p o v z v e z n e g a izvršnega sve ta p r e d l a g a n i h c e n n i b i l o moč spre j e t i , pač p a so s k l e n i l i , d a izvršnemu s v e t u občinske skupščine p red laga jo , na j p r i določitvi n o v i h c e n upošteva v r s t n i r e d o z i r o m a p r e d n o s t i n s i c e r na jp re j z a m e s t n i potniški p r o m e t , n a t o o d v o z k o m u n a l ­n i h o d p a d k o v , v o d a r i n o , čiščenje v o d a i n o d p l a k o v a n j e o d p a d n i h v o d . P r e d zaključkom r e d a k c i j e p a s m o i z v e ­d e l i , d a K r a n j po določil ih i z r e p u b l i k e l a h k o poveča ce ­n e k o m u n a l n i h s to r i t e v največ d o 25 ods t o tkov . Z a t o je zda j stališče s t r o k o v n e službe S i S , na j b i izvršni svet po ­večal c ene v s e m d e j a v n o s t i m s k o m u n a l n e g a področja l i n e a r n o ne p a po p r e d v i d e n i p r i o r i t e t i .

A . Ž.

Ceste, telefonija in varstvo okolja

J a v o r n i k -- Koroška B e l a — Od t r ina js t ih k ra j e vn ih skupnost i v jeseniški občini je J a ­vo rn ik — Koroška Be la , k i i m a ime po E d i -j u G i o r i on i ju , navečja Z okorg 5000 preb iva l ­c i . V tej kra jevn i skupnos t i je zelo razveja­no društveno i n družabnopolitično življenje.

»Skupščina kra jevne skupnos t i , k i se sestaja štirikrat n a leto, i m a 58 delegatov, v svetu kra jevne skupnos t i pa je 11 članov,« p rav i ta jn ica kra jevne skupnost i B r a n k a Doberšek. »Ljudje se v p i sa rn i kra jevne skupnos t i , k i je odprta vsak dan od 7. do 15.

ure, ve l iko oglašajo. Najbol j smo v naši k ra j e vn i skupnos t i občut­l j i v i na urejanje cest, telefonijo in varstvo okol ja . Zato smo tem t rem vprašanjem v letošnjem prog ramu da l i tud i prednost i n naj­večjo skrb . M i s l i m tudi , da se je k l jub težavam nekaj naredi lo , se­veda pa vse premalo, da b i b i l i l ahko zadovoljni.«

S icer pa B r a n k a Doberšek prav i , da so v kra j evn i skupnost i še posebej de lavna in ak t i vna neka te ra društva. Medn je v sekakor so­dijo gas i lc i , k i so letos praznova l i 90-letnico, športno društvo 80 i n p l an inc i 40-letnico. A k t i v n o je tud i društvo upokojencev, k i i m a prek 1000 članov in okrog 100 prek 80 let s ta r ih . To društvo i m a tu di fo lk lorno skup ino in dva pevska zbora . N j ihov l i kovn i krožek pa redno pr i re ja razstave. Se posebno pa s kra jevno skupnost jo sode­luje šola.

A. Ž.

DOPISNIKI SPOROČAJO P R O G R A M S K O V O L I L N A S E J A

.lošt Rolc iz R a d o v l j i c e sporoča, d a bo p r o g r a m s k o v o l i l n a se ja ob ­činske k o n f e r e n c e S Z D L R a d o v l j i c a j u t r i , 9. d e c e m b r a , popo l dne . K a n ­d i d a t z a p r e d s e d n i k a je p o n o v n o A n t o n T o m a n , za p o d p r e d s e d n i k a pa T o n e K a p u s iz K a m n e gor i ce . Z a r a d i n e n a d n e s m r t i B o g o m i r j a O d r a pa bo t r e b a p o n o v i t i c e l o t en pos t opek e v i d e n t i r a n j a z a s e k r e t a r j a .

M I H A B E V C Vsak umrli je za svojce huda bolečina. Smrt tako delovne­ga tovariša, kakršen je bil Miha Reve, vodja komunal­nih del v KS Podnart in or-ganizaort vzdrževanja stano­

vanjskih zgradb v podjetju ALPDOM Radovljica, pa je še posebej velika izguba za našo družbo in trpka za šte-inlne njegove sodeluvce in prijatelje. Miha Bevc se je v drugi svetovni vojni, star ko­maj 14 let, vključil v NOG in OrHl težke kurirske dolžno­sti, zato so ga belogardisti tudi zaprli. Po vojni je bil aktivist v okrajnih in repu­bliških mladinskih forumih. V zadnjnih 15 letih je bil po­leg rednega dela še predvsem zelo aktiven v raznih občin­skih in krajevnih družbenih zadolžitvah, liil je pravi ko­munist, zato je vsa dela opravljal vestno in dosledno. Še predvsem je bil aktiven v Podnartu v KS, DPO in dru­štvih ter kot vodja komunal­nih del 15 let organiziral in vodil vso komunalno dejav­nost v KS Podnart. Veliko je pomagal krajanom pri dovo­zu raznega gradbenega ma­teriala in zbiranju gradbene dokumentacije. Od Miha lievca z Ovsiš se bomo poslo­vili danes, 8. decembra, ob 16. uri na ovsiškem pokopa­lišču.

Ciril Rozman

Tretji samoprispevek je že dal igrišče S r e d n j a D o b r a v a , 7. d e c e m b r a — »Čeprav s m o že o k r o g 20 let s a m o u p r a v n o o r g a n i z i r a n i v k r a j e ­v n i s k u p n o s t i , vse d o le tos n i s m o i m e l i p r a v e g a k r a j e v n e g a p r a z n i k a . V e l i k o s m o razmišljali o t e m , n a z a d n j e p a s m o se odločili z a 5. december,« je p o v e d a l p r e d s e d n i k k r a j e v n e k o n f e r e n c e so ­cialistične zveze S r e d n j a D o b r a v a A l o j z V i d i c .

Priznanja krajevne konf« renče S Z D L so na P r o s l a ! > podelili: F i l ipu Sitar]" (posmrtno), Ludviku jj8 J kovcu, Lovru Kozjeku, W * ku Gašperšiču, Ljudm«1

Vidic, M i ru Albininiju, J? žetu Pfajfarju in Alojzu *»' | dicu. J

V razmišljanjih o k ra j e vnem p r a z n i k u v k ra j e vn i skupnos t i S r edn ja Dobrava v radovljiški občini so se najprej odločili, naj bo to dogodek iz štiriletnega na­rodnoosvobodi lnega boja. Takš­n i h , s p o m i n s k i h , revo luc ionar­n i h dogodkov pa imajo v tej k r a ­jevni skupnos t i s 400 preb i va l c i precej . Po t em pa so se odločili za 5. december, k i je (pa ne le zato) tud i b l i zu p r a z n i k u repu­b l ike , 29. novembru .

»5. december 1941 je b i l n a ­mreč za vse t r i dobravske vas i i n vas Mišače črni d a n . Tega dne z jutraj so N e m c i o b k o l i l i domačije i n takra t je b i l o i zse­l j en ih k a r 43 družin. P rav zaprav je b i lo i zse l j en ih k a r po lov ico vas i . Še danes so žive priče i z t a ­borišč. M e n i l i smo, d a je to na j ­bolj p r i m e r e n dan , d a o b u d i m o s p o m i n i n h k r a t i skupa j ter sve­čano praznu j emo . Osrednjo pro ­slavo za p r a z n i k smo letos i m e l i že pred dnevom repub l i ke . N a ­stop i l i so pevci i z K r o p e , učenci osnovne šole i n m l a d i n c i i z k r a ­

jevne skupnosto . Pode l i l i p a smo tud i p r i znan ja kra jevne konference S Z D L za p r i zadevno delo v kra j evn i skupnosti,« je med o b i s k o m dan pred p ra zn i ­k o m raz laga l predsednik kra je­vne konference S Z D L A l o j z V i ­dic.

Z a praznično razpoloženje so potem v soboto poskrbe l i člani m lad inske organizaci je , k i so za prv i k ra j evn i p r a zn ik p r i p r a v i l i posebno številko g las i la L e d i n a . P r e d zadružnih d o m o m n a Sred ­nj i D O b rav i so p r i p rav l i miro­v n i dan i n brezplačno de l i l i g la­si lo, h k r a t i pa tud i anketne l i s t i ­če o čistem okol ju.

»Letošnje praznovanje prvega kra jevnega p r a z n i k a smo uspe l i povezat i t ud i z uresničitvijo ene od na log i z tretjega s a m o p r i ­spevka , za katerega smo se v kra j evn i skupnos t i odločili n a r e f e r endumu l a n i spomladi,« ugotavl ja nov i predsednik sveta krajevne skupnos t i M i r o A l b i n i -n i . »Za d o m o m , n a 800 k v a d r a ­

t n i h m e t r i h , smo zg rad i l i šport­no igrišče. P r i tej akc i j i . k i so jo poleg s amopr i spevka podpr le tud i te lesno u l t u r n a skupnos t Radov l j i ca i n de l ovn i o r gan i z a ­ci j i I sk ra Otoče i n L i p n i c a , so s pros tov l jn im de l om sode lova l i p redvsem člani športnega d r u ­štva o z i r o m a m l a d i n c i . S p o m l a ­d i bomo s s k u p n i m i močmi m o ­r a l i u r ed i t i še ograjo.«

G r a d n j a igrišča n a S r edn j i Dobrav i pa letos n i b i l a ed ina dejavnost. Skupa j z občinsko skupnost jo za ceste so uspe l i ured i t i os ta l i de l ceste so uspe l i ured i t i osta l i de l ceste od Globo­kega do Mišač i n od Mišač pro t i Otočam. Zda i je o 'movl jen tud i most v G l o b o k e m . Z odstoplje­n i m g r amozom pa je k ra j e vna skupnos t sodelovala tud i p r i gradnj i mos tu v Otočah. Ure j a l i pa so tud i javno razsvet l javo, nabav i l i nov zabojn ik za odpad­ke i n ure ja l i nekaterea d ruga k o m u n a l n a dela.

»Mladinci v kra j evn i s k u p n o ­sti smo še posebno za in t e r es i ra ­ni z a ured i tev D o m a , k a r je t u d i de l r e f e rendumskega p rog ra ­ma,« p rav i predsednica osnovne organizac i je Z S M S Urška K o z -jek. »Mladinci smo v D o m u pred k r a t k i m u r e d i l i diseo. T u se zda i

Urša Kozjek

zb i r amo , i n m l a d i pr iha ja j 0 . J iz cele do l ine . V D o m u se i»Vj\ mo t u d i , ko pr iprav l jamo V A slave. S k r a t k a , pr ihodnje le t jy se m o r a l i lo t i t i obnove oiiJ**tfk M l a d i , k i smo, m i s l i m , doka] .t, bro o r g a n i z i r a n i , pa bomo v v JQ hodnje P r i p r i p ra vah za P ' j ~ . . . I'* 't" — r&l^ praznovanje krajevnega PT^ys, k a b i l a h k o pohva l i l i tokrat vse v k ra j e vn i skupnost i . Se sebno pohva lo pa n e d v o m " 0 L služijo m l a d i .

»Za pros lavo smo se še P° S^| no sk rbno p r i p rav i l i , kar o° ^ mesec pa smo zb i r a l i tudi gr vo za praznično številko £'*J*j Prvič i n p rv i smo se tokrat X. zgodovine Dobrave . I z ' «1 smo precej zan imivega . smo to nalogo l ahko uresn« \ smo hvaležni de lovn i organi ^ c i j i P l a m e n , k i je da la P a P ^ J osnovn i šoli za tisk,« je P ° v e j i ta jn ica osnovne organiza "j Z S M S A n d r e j a F r e l i h .

A . Žalar

V Š encurju praznujejo

Namesto postajališča parkirni prostor Šenčur, 7. d e c e m b r a — » K e r le tos s p o m l a d i n i s m o m o g l i p r a v o ­časno d o b i t i d o k u m e n t a c i j e z a postajališče, s m o se odločil i z a g r a d n j o p a r k i r n e g a p r o s t o r a p r e d mrl iškimi vež icami. Žal s m o t u d i z a t a d e l a d o b i l i m a n j d e n a r j a , k o t s m o načrtovali,« p r a v i p r e d s e d n i k sve ta k r a j e v n e s k u p n o s t i S t a n e Verbič.

Različne pr i red i tve so ta teden n a p r o g ramu v k ra j e vn i skupno­sti Šenčur v počastitev krajevne­ga p r a z n i k a . P r ed s lavnostno se­jo sveta kra jevne skupnos t i , k i bo v četrtek, 10. decembra , ob 18. u r i v pros tor ih gas i l skega društva S r edn ja vas, smo se po­govarjal i s p r edsedn ikom sveta S tane tom Verbičem.

»Letos smo i m e l i v p r og ramu dve večji a k c i j i : ured i tev avto­busnega postajališča p r i osno­v n i šoli J a n k a i n S t a n k a M l a ­kar ja i n ureditev pa rk i rnega prostora i n p a r k a p r i mrliških

Po p r og ramu prazničnih pr i red i tev bo danes (torek) ob 18. u r i v športnem d o m u tekmovanje v n a m i z n e m ten isu , j u ­t r i ob 17. u r i pa v D o m u Kokrške čete hi t ropu tezni šahovski t u r n i r . V četrtek dopo ldne bo najprej pohod od s p o m e n i k a do s p o m e n i k a učencev osnovne šole, ob 18. u r i pa bo s lavnostna seja sveta krajevne skupnos t i . V av l i osnovne šole bodo v če­trtek odp r l i tud i razstavo o življenju i n de lu J a n e z a M l a k a r j a .

Osredn ja svečanost za p r a z n i k pa bo v petek, 11. decem­bra , ob 17. u r i v D o m u Kokrške čete. N a s lavnostn i akademi j i s k u l t u r n i m p r og ramom bodo pode l i l i tud i p lakete i n pohvale kra jevne skupnos t i . Z a družbeno srečanje po akadem i j i pa bo poskrbe lo turistično društvo.

Kra j e vno praznovanje bodo v soboto s k l e n i l i gas i lc i i n športno društvo s t ekmovan jem v košarki.

Rekreacija, pevski zbor, izleti... K r a n j , d ecembra — K a k o odtegni t i upoko jence osami , ra^ mišljanju o bo l e zn i i n k r i z n i h časih?

K o so le tos a n k e t i r a l i svJJe c ' ne , k a r 4.000 tisoč j i h je v štvu u p o k o j e n c e v K r a n j , so L

z n a l i m n o g o z a n i m a n j a za j a v n o s t i v k u l t u r i , športu. l " k r e a c i j i , le p r i p r a v i t i j i h je 1 , . ba . Z a t o so v n o v e m b r u p r i i ' e j l i v r s t o posve t o van j z a vse. j i h p o s a m e z n e r e k r e a t i v n e ^ j a v n o s t i z a n i m a j o , t a k o za Pj n i n a r j e n j e , p l a v a n j e , kolesar ] n je , smučanje, b a l i n a n j e , " g l j an j e , s t r e l j an j e , gobar jem i n ročna d e l a , v s e m p a so d ° l

čili t u d i o r g a n i z a t o r j e . Podo p o s v e t o v a n j a bodo še za šahi* i n k u l t u r n o de j a vnos t , pa t u ^ z a one , k i so v o l j n i s o d e l o y 8

p r i o r g a n i z a c i j i srečanj, P r , r

d i t e v a l i družabnih iger . . f l

Z e do l go i m a j o k r a n j s k i u p o k o j e n c i t u d i p e v s k i z bo r , l e t a . ' j l e ta ga j e v o d i l V e n c e l j S ede j . U p o k o j e n c i so m u i s k r e n o hva l e * za vse , k a r j e s t o r i l za zbor . K e r p a m u je b o l e z e n prekrižala n a C -te, j e t a k t i r k o p r e d a l n o v e m u z b o r o v o d j i , E d u Ošabniku. T a si P* z a d e v a z a k v a l i t e t o i n p o m l a d i t e v z b o r a , k i se ses ta ja i n v a d i v s a

s redo . V s e , k i i m a j o vo l jo do pe t ja , v ab i j o k s o d e l o v a n j u i n j i m oOf. tajo v e l i k o nas topov . P r i h o d n j e le to bodo s o d e l o v a l i n a obćiO s

r e v i j i p e v s k i h zbo rov , n a območni r e v i j i u p o k o j e n s k i h zborov 1 1

G o r e n j s k e m , v C e l j u n a r ev i j i z bo r o v društev u p o k o j e n c e v S l o V w S je , v p r o g r a m u p a j e za j e ta t u d i udeležba n a p e v s k e m t abo ra Šentvidu. V s e le to se bodo v r s t i l i s a m o s t o j n i n a s t o p i v okol iš 1 " d o m o v i h u p o k o j e n c e v , n a l e t n i h skupščinah starejših, n a P 1 ' 0 ^ ' v a h , o b p r a z n i k i h , v ab i j o j i h n a p r o s l a v o k r a j e v n e g a p r a z n i k a K k r e .

P r i h o d n j e le to bo bogato t u d i i z l e tov . K a r 15 j i h j e v prograf l j ' k i se začenja a p r i l a i n končuje n o v e m b r a . O i z l e t i h ( dva bos ta f? mesec ) bodo upokojene« ' obveščali n a o g l a s n i d e s k i , p o v e r j e n i k ' ^ p a t u d i v našem časopisu. T o k r a t p o v e j m o le to, d a se bodo upok j e n u p o d a l i n a po tep po S l o v e n i j i , d r u g i h r e p u b l i k a h i n z a m e j s j ^ '

D 2-

P R I T O Ž N O K N J I G O , P R O S I Š vežicah. Obe akc i j i smo načrto­va l i i z sredstev natečaja cestne i n k o m u n a l n e skupnos t i i n 20 - odstotno lastno udeležbo. K e r smo uspe l i n a natečaju le z drugo akc i jo , za prvo namreč n i ­smo i m e l i vse dokumentac i j e , smo se potem lo t i l i gradnje par ­k i r n i h prostorov. K o pa smo i z ­b i ra l i i zva ja lca , smo ugotov i l i , da je denar ja p r ema lo i n smo se zato akci je l o t i l i s am i . P a r k i r n i prostor je zdaj p r ip rav l j en za as­falt iranje.

Spomlad i j i h čaka akc i j a za ureditev avtobusnega postajališ­ča. V p r og ramu pa imajo tudi

urejanje o z i roma obnavl janje ceste in javne razsvetl jave.

«V p r og ramu pa imamo , da b i do k o n c a tega srednjeročnega obdobja uresničili še eno ve l i ko akci jo . Imamo že komis i j o za i z ­gradnjo te le fonskega omrežja i n kabe l sko ter sate l i tsko te l ev i z i ­jo. N i s m o se še odločili, k a k o se bomo finančno lo t i l i te akci je . Čeprav je interesentov za te le­fon ok rog 500, se boj imo s t ro ­škov. Proučili bomo vse možno­sti i n med d r u g i m i zved l i tud i referendum,«pravi predsednik Stane Verbič.

A. Za l a r

Plačilo za nedelo »V hišo pride dimnikar in

vpraša, če bomo kaj ometali. Odvrnemo mu, da smo s kur­jenjem komaj začeli. On pa potem kratko in malo napiše račun v znesku 4350 dinarjev (in to vsaka dva mesci a), če prav dimnika in štedilnika sploh ni pogledal. V treh mi­nutah je tako dobil plačilo, ki j J enako skoraj mojemu enodnevni pokojnini. Ne vem, kdo je v občini odobril uiKsen znesek za neopravlje­

no delo. V krajevni skup"0' sit smo bili zdaj sedem |f' brez dimnikarja, a ni noben0,

hiša pogorela zaradi saj. S(1

mi pa srno si nabavili preetf orodja in tudi čistili dimnic in štedilnike, kadar je bil° pač treba. Ne razumem. zdaj lahko nekdo zahteva

plačilo; če pa ne plačaš. { l

celo grozi s sodriikom za pre' krške. Rad bi javno pojas^1' lo, saj to ni samo moj pr0' blem.«

Jože Knafelj, Doslorf*

8. DECEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN G L A S

Široka (in osiromašena) mreža knjižnic

ZAPRLI BODO OSEM KNJIŽNIC j v 1JtCa.~~. Radovljiška knjižnica n i več sposobna vzdrževati tako razvejane mreže krajevnih knjižnic, k i j ih i m a trenut

Petnajstih kra jevnih skupnost ih . Pa ne le vzdrževati prostore pač pa tudi obnavljati knjižni fond. Zato že zdaj krajan - « - ^ _ raje obiskujejo radovljiško knjižnico.

irfOsDnj""*' 0 ' 0 J e r a z u m e t i , d a v W? a r s k <> • t a k o r a z v i t i i n

> obč lame

m i , ko t j e r a d o v l j i -p\\ " f " i e r a v a j o z a p r e t i z no-

^jižn; m o s e m k r a j e v n i h

» I k Ni S k l e p o t e m bo še

mjižnični svet te d n i . " ! K l b r ^ V a n i u k i n i t v i k ra j e v -

J l z n i c so v radovljiški z ^ r a z p r a v l j a l i — v

T V v Z D L R a z u m l j i v o je , j* . s eh k r a j e v n i h s k u p n o -

Wje N A J ° i knjižnice a l i ^Prlj r f ? e n o izposojevališča, % l i n i ^ ° r a v n o navdušeni.

hL te2ip k i te le knjižnice: Jfc J « . D o b r a v a , L j u b n o , Moš-

podnart , S r . vas , S p . a l i

K r ] e i n Z a s > p -i r a n j e knjižnic v času,

se j j f c ^ ^ ^ u l t u r i odmer ja j o pičla jp\ p>0

a> je s k o r a j d a r a z u m l j i -* H p k J ' r u g i s t r a n i p a se seve-i r % r i h ^ a v P r a š a n J e i n v ne-^ee e k r a j e v n i h s k u p n o s t i h • j ' h o v ^ a s n o ~ ^ a s o n a m r e č

e knjižnice v e n d a r l e ne­

kakšna s i c e r m a j h n a k u l t u r n a žarišča, največkrat t u d i e d i n a v k r a j u . Zda j p a naj i z gube še to. V n e k a t e r i h k r a j i h i m a j o namreč knjižnice že t r ad i j o — t a k o n a p r i m e r obs ta j a knjiž­n i c a v G o r j a h že o d l e t a 1883. V n e k a t e r i h k r a j e v n i h knjižni­c a h t u d i s a m i p o r a v n a v a j o stroške vzdrževanja, v d r u g i h j i h spet v ce l o t i a l i p a d e l o m a p o k r i v a matična knižnica.

»Vzroki, d a p r e d l a g a m o u k i ­n i t e v n e k a t e r i h k r a j e v n i h knjižnic, n i s o le ekonomski,« je p o v e d a l a R e z k a Šubic, vod ­j a radovljiške knjižnice. »Zdaj p r a v z a p r a v plačujemo ceno z a t a k o v e l i k r a z m a h knjižnične mreže, z a k a t e r e g a smo b i l i p r e d d e s e t i m i d v a j s e t i m i l e t i z ag r e t i v s i po v r s t i . Zda j p a se je i z k a z a l o , d a t a k o r a z v e j a n e mreže n i mogoče vzdrževati . N e k a t e r a izposojevališča so tako s labo u r e j e n a , d a v t a k i h

p r o s t o r i h knjižnipa res ne mo­re obs ta ja t i — i n to ne g lede n a n i z k e stroške vzdrževanja.«

P o g l a v i t n i r a z l o g , d a v rado­vljiški knjižnici t a k o r e sno p red laga j o u k i n i t e v n e k a t e r i h k r a j e v n i h , p a j e e n a k k o t v ne­k a t e r i h ' d r u g i h s l o v e n s k i h knjižnicah. Knjižnica namreč d o b i v a p r e m a l o d e n a r j a z a n a ­k u p n o v i h k n j i g . Štiri do pet i z vodov ene k n j i g e j e ob t a k o v e l i k i i z p o s o j u k o t j o i m a , več ko t s k r o m n o . Tol ikšno število i z vodov namreč k o m a j zado­šča z a knjižnico v R a d o v l j i c i . Za t o se doga ja , d a ob s t a r i l a ­s t n i za l og i k n j i g v p o s a m e z n i k r a j e v n i knjižnici, s potujočo za logo ne p r i d e do b r a l c e v ze lo do lgo časa n o b e n nov nas l ov . T o p a j e v s e d a n j e m času, k o so b r a l c i t a k o v m e s t u ko t n a v a s i d o b r o obveščeni o v s e m , k a r j e n o v e g a n a knjižnem tr ­gu , n e sp r e j em l j i v o .

ški knjižnici t r e b a v p i s a t i v v r ­sto čakajočih.«

O b v s e h t e h p r o b l e m i h s p r i ­m e r n i m i p r o s t o r i , vzdrževa­n j e m , k a d r o v s k i m i p r o b l e m i , p a osta ja jo najvažnejši še ved­no — n a k u p n o v i h k n j i g . O b n e n e h n e m draženju k n j i g n a ­mreč do tac i j a k u l t u r n e s k u p ­n o s t i ne zadošča, delež r a z i ­s k o v a l n e s k u p n o s t i p r i t e m p a je m i n i m a l e n , m e d t e m k o izo­braževalna s k u p n o s t p r i n a k u ­p u s p l o h ne sode lu je . R a d o v l j i ­ška knjižnica se j e v b i s t v u znašla v s t i s k i , k i j e p o s l e d i c a r a z v o j a i n n e g o v a n j a matično-st i . Če j e b i l a še p r e d časom v S l o v e n i j i v z o r knjižnice, k i j e z n a l a razširiti de j avnos t do­m a l a v v s a k o k r a j e v n a s k u p ­nos t (petnajst ) , p a j e zdaj v po­ložaju, k o b r a l c e m zuna j me­sta sko ra j ne m o r e več post re -či z novo k n j i g o . T o p a j e seve­d a v n a s p r o t j u s knjižničnim

Radovljiška knjižnica ima okoli 4000 rednih bralcev, izposoja v lanskem letu pa je narasla na 105.000 knjig, kar za občino s 33.000 prebivalci ni tako malo. Izjemno izpo­sojo pa imajo v krajevni knjižnici v Kropi , kjer s 3,9 izpo­sojene knjige na prebivalca dvakrat presegajo občinsko in tudi republiško povprečje.

»Že do lgo časa se n a m doga­j a , d a so s i ce r k r a j a n i v p i s a n i v svojo k r a j e v n o knjižnico, k n j i g e p a s i i zposo ja jo v naši radovljiški knjižnici. P a to ne v e l j a le z a lepos lov je , pač p a t u d i z a s t r o k o v n o l i t e r a t u r o , priročnike i n podobno . Z u k i ­n i t v i j o n e k a t e r i h knjižnic, b i nove k n j i g e l a h k o t u d i h i t r e j e prišle do b r a l c e v p r i o s t a l i h i z -posojevališčih. Čeprav p a je t r e b a poveda t i , d a se j e z a ne­k a t e r e k n j i g e t u d i v radov l j i -

p o s l a n s t v o m , k i g a t a dejav­nos t o p r a v l j a . Čeprav j e p r a v gotovo z a n e k a t e r e p r edv ide ­n a u k i n i t e v o s m i h k r a j e v n i h knjižnic v radovljiški občini r a c i o n a l n a s t var , p a se ne k a ­že ob t e m i z o g n i t i t u d i d ruge ­m u s p o z n a n j u : v občini, k i od­m e r j a z a k u l t u r o e n e g a n a j ­manjših deležev m e d goren j ­s k i m i občinami, u t egne v bo­doče z a m r e t i še kakšna k u l ­t u r n a de javnos t .

L . M .

Pesniška zb i rka na savskem bregu

PESNIKI SE PREDSTAVIJO

K r a n j — Konec novembra so se n a l i t e ra rnem večeru v pros tor ih kra jevne skupnost i Stražišče ob i z i du pesniške zb i rke N a savskem bregu predstav i l i p e sn ik i mlade l i terarne skup ine K U D Sava K r a n j . V pesniški z b i r k i , k i jo je finančno omogočila D O Sava K r a n j , se s p e s m i m i predstav l ja osem pesnikov. Poez i ja m l a d i h l i teratov je b i l a

na p r i r ed i t v i toplo sprejeta.

1 ra ni — L i terarni večeri, k i j ih prirejajo člani l iterarne skupine dJ?r*' n i s o , e pregled literarne ustvarjalnosti, pač pa so med

*>gim zanimivi tudi zato, ker predstavljajo tudi nove literarne p_ Ivarjalce, letošnja prireditev je b i la združena tudi s podelitvijo u j j ^ rnov ih plaket, k i j ih podeljuje Ku l tu rna skupnost Kran j . Na

" U : predstavnik SPD Zarja iz Železne Kaple M i h a Travnik eJeina Vel iko Prešernovo plaketo. — Foto: G. Sinik

°rninski muzej in knjižnica

o d k u p Č o p o v e h i š e

, Žirovnica — 2e pred let i sta b i l i z akci jo s l o v ensk ih os-hi£,n°Šolcev odkup l j en i Prešernova i n Finžgarjeva ro jstna 'arij' spremenjen i v s p o m i n s k i muze j . Zdaj žirovniški šo-^ ^ z n p v a začenjajo s pobudo za o d k u p Čopove hiže.

to'ODart b.o šlo vse po sreči, potem naj bi b i l a v Žirovnici sedaj S ^ R a u ° Č a r ° J s t n a n i š a M a t ' j e Čopa do 8. februar ja , sloven-

p r a z n i k a , odkup l j ena . Pobudo za odkup je ^ e v i * r V Žirovnici slišati že pred časom. Zdaj pa so v okv i ru ^rart^ Jeseniških prosvetn ih delavcev akci jo za odkup tudi

Q l o z a r i l i

n0

začeli. ^ošol ^ n a r n a ' k ' p ravzaprav v večini zbra l i s l ovensk i osnov-l t 0 y in srednješolci, seveda pa ne bo šlo tud i brez prispev-v * n « u V * 0 v n m organizac i j , ustanov in d rug ih — n a p r i m e r slo-

knjižnic, k i b i l ahko kak d inar od knjižne izposoje J t j ^ n J a l e tej akc i j i . N a osnovni šoli Goren j skega odreda, V S** nasta la ta pobuda, imajo p r i oživljanju s p o m i n s k i h hiš

občini že dolgoletne izkušnje. Oživili, o r gan i z i r a l i so g r a d

r e Č pot ku l tu rne dediščine, oskrbe l i vodnik , propagandno f>f0

l v ° - Z a vse darovalce v tej novi akc i j i , k i naj bi i z t rga la ^ i n ^ ° P 0 V 0 hišo, s o P r a v t a k ° v zahvalo n a m e n i l i spo-

gradivo in tudi nagrade. ^ Ur °dkupom hiše se seveda akc i j a ne bi sme la ustav i t i . Tu ­bi t, . . e t"tev spominske zb i rke najbrž ne b i b i l a dovol j . Pač pa t b \ j j a ureditev kra jevne knjižnice v Čopovi hiši obenem tud i Hie<fa a počastitev spomina moža, k i je vod i l L i ce j sko knjiž-Ta^ v L jub l jan i , kasnejšo Narodno in univerz i te tno knjižnico. SJ L . r°jstna hiša enega v e l i k i h k u l t u r n i h mož ne b i b i l a le H o j ^ u ^ k i muze j , pričevanje ku l tu rne pre tek lost i , pač tud i 11t ci.. ruben de javn ik kra jevnega ku l turnega u t r ipa . — N i ka j ,

i^Ovo . u o v n i s k i h šolarjev, h ka te r i vabijo v r s tn ike po vsej **ŽPI n i ^ ' m v s e druge, k i bi hotel i p r i m a k n i t i svoj delež, ve l ja

«yieti uspeh. r

W. ' , . . . . . L M . .

S i l vo Mrav l j e : »Le­po je, d a so n a m omogočili i zda t i to zb i rko . P red tem je vsak ustvar ja l sam za>v. i i i nihče ne b i nič izdal.«

J e l e n a Kajič: »Ni­smo pričakovali to­l i k o ob i ska i n t a ­kega odz i va med poslušalci. Tope l spre jem nas vse spodbuja, d a bomo še ustvarjali.« •

Z a i m Delilović: »To n i b i l moj p rv i n a ­stop. Zadovo l jen sem s predstav i tv i ­jo. L e škoda, da je tako ma l o časa za pisanje pesmi.«

K o so pesn ika F ranc i j a Zagoričnika povabi l i kot mentor ja k l i -t e i a rn^ skup in i , je sprva m i s l i l , d a gre za popolne začetnike, k i se še­le uvel javl jajo s p r v i m i p e s m i m i . Vendar pa so vs i pesn ik i te l i terar­ne skup ine že razvi te pesniške osebnost i .

K d o so t i l i terat i i n kaj j i m pomen i ukvar jan je s poezijo? S i l vo Mrav l je s icer po le t ih n i več mlad , saj je v Sav i de la l 36 let.

Poez i ja ga je z a m i k a l a pred k a k i m i dvajset imi let i . Ukva r j a l se je predvsem s satiričnimi verz i , bodičasto ujeto slabostjo časa i n družbe.

J e l e n a Kajič je prišla v K r a n j pred t r emi let i , pesmi pa piše že dolgo. P i sa t i pesmi j i pomen i živeti neko drugo življenje, vedno no­vo, drugačno od vsakdana .

Z a i m Delilović živi v K r a n j u skoraj petnajst let. V svetu poezije pa domu je že od m lad ih let. Poez i ja je zanj pot v t renutke človekove in t ime .

M i h a Petek se je vključil v savsko l i t e rarno skup ino že takoj , ko se je zapos l i l . Večkrat je že sodeloval n a srečanjih m l a d i h pesnikov , piše p a predvsem socia lno poezijo.

Jože Valenčič je začel p isat i že zelo zgodaj, pesmi pa je objavl ja l v pr i log i Kmečkega g lasa, P i s a n i n j i v i , v Pav l i h i i n savskem časopi­su. Z a n i m a t a ga predvsem družbena k r i t i k a in i zpovedna poezi ja.

M a r i j a Ilenič je začela p isat i že v osnovn i šoli. K o t srednješolka je sodelovala na srečanju m lad ih pesn ikov v Os i j eku , ob jav i la pa je tud i zgodbice v Z a b a v n i k u . Zanjo je verz dober pr i jate l j v s t i sk i i n radost i , k i s i k v zadušljivem vsakdanu .

Z v o n k a R u p n i k sicer n i več zapos lena v Sav i , a je osta la zvesta savsk i l i t e ra rn i skup in i . P e s m i j i pomeni jo i skanje življenjskega b i ­stva, h k r a t i p a način izražanja besa, žalosti, vesel ja. •

, D r a g i c a Seško-Dani men i . da je poezi ja nekakšen a l ternat iven načirf p o d i r a n j a v bistvo s tvar i . : J ' - ' Mo j ca 'PtoeVhdVj '

K U L T U R N I K O L E D A R K R A N J — V Prešernovi hiši j e o d p r t a r a z s t a v a ob 200-le-

t n i c i r o j s t v a Vuka Stefanoviča Karadžića. V g a l e r i j i M e s t n e hiše j e o d p r t a f o t o g r a f s k a r a z s t a v a Tihomira Pinterja. V M a l i g a l e r i j i j e o d p r t a prodajna razstava d e l članov L i k o v n e g a društva K r a n j .

V Prešernovem gledališču j e danes , ob 17. u r i p r e m i e r a M . A c h a r d a A'me vzamete zraven — z a OŠ B r a t s t v o i n enot­n o s t i n i z v e n . J u t r i , v torek, ob 19.30 gos tu je M G L s p r eds t a vo A . Goljevščkove Otrok, družina, družba — za red sreda II. V četrtek, 10. d e c e m b r a , bodo p r e d s t a v o u p r i z o r i l i z a r e d četr­tek II. V četrtek Prešernovo gledališče gostu je v T r b o v l j a h z Ž. M i c k o i n G e o r g o m D a n d i n o m .

V k a v a b a r u Kavka r a z s t a v l j a s l i k e Jože Tisnikar. V Carniumu, Mladinskem kultur­

nem centru, D e l a v s k i d o m , v h o d 6, j e d a n e s ob 19.30 n a s p o r e d u glasbeno te­matski večer — U2 — 1. del. V sredo, ob 18. i n 20. u r i v kinu nekaj več v r t i j o Pa­riz—Teksas (režija W i m VVenders, i g r a

N a s t a s j a K i n s k i ) . V četrtek, 10 . ' decembra , ob 19. u r i j e v ve­čeru ob diapozitivih n a v r s t i N e p a l .

J u t r i , v sredo , ob 18. u r i odp i ra j o v stebriščni d v o r a n i M e s t n e hiše pregledno razstavo sekcije zlatarjev Gorenjske.

V k a v a b a r u

J E S E N I C E — V g a l e r i j i K o s o v e graščine r a z s t a v l j a foto­gra f i j e Franci Sluga.

ŠKOFJA L O K A — V knjižnici I v a n a Tavčarja d a n e s ob 17. u r i v o d i uro pravljic M a r t i n a Gostinčar. J u t r i , v sredo, ob 18. u r i d r . Z d e n k o Orožim ob d i a p o z i t i v i h p r e d a v a o R o d o s u .

V galeriji Ivana Groharja r a z s t a v l j a s l i k e Ive Šubic. V osnovni šoli Trata bo v četrtek, 10. d e c e m b r a ob 18. u r i

p r e d a v a n j e z n a s l o v o m Na 14 kolesih skozi tri republike. P r e d a v a C i r i l H u b a d .

STRAŽISKI K U L T U R N I T E D E N Stražišče — T a t e d e n se v k r a j e v n i s k u p n o s t i Stražišče

p r i K r a n j u začenjajo k u l t u r n i d n e v i , k i j i h o r g a n i z i r a odbor z a g a l e r i j s k o d e j a vnos t p r i k r a j e v n i s k u p n o s t i . D a n e s v to­r e k , odp i r a j o v D o m u K S Stražišče ob 19. u r i s l i k a r s k o raz­stavo domačina a k a d . s l i k a r j a M a t e j a Metl ikoviča. J u t r i v sredo , ob 19. u r i bo M a r k o Pogačnik p r e d a v a l o ekološki t e m i z n a s l o v o m Življenje, življenje, življenje. V četrtek, 10. de­c e m b r a , ob 19- u r i bo T o m o Česen ob d i a p o z i t i v i h g o v o r i l o a l ­p i n i z m u n a t emo P o p r s t i h od T r i g l a v a do s t r e h e sve ta .

M e d k u l t u r n o doga jan je so o r g a n i z a t o r j i vključili t u d i dve g l a s b e n i p r i r e d i t v i . P r v a bo v pe tek . 11. d e c e m b r a , ob 19. u r i , k o bo v župnijski c e r k v i K r a n j Šmartin nas top i l K o ­m o r n i zbo r G a l l u s p o d v o d s t v o m A n g e l e Tomanič. V soboto, 12. d e c e m b r a , ob 19. u r i , p a bo v D o m u k r a j e v n e s k u p n o s t i n a s t o p i l p e v s k i z b o r D P D S v o b o d a Stražišče, r e c i t a l p a so p r i p r a v i l i učenci o s n o v n e šole L u c i j a n Se l j ak .

F R A N C NOVINC V G A L E R I J I K A M E N

Radovljica — V galeriji K a m e n razstavlja najnovejše gvaše in akrilna platna akad. slikar Franc Novine, letošnji dobitnik Groharjeve nagrade, ki jo podeljuje Združenje ume­tnikov Škofja Loka.

I z r a z i t o r a z i s k o v a l n o n a r a v n a n a umetniška osebnost F r a n c a N o v i n c a s l i k a r j a n i o d v r n i l a od k r a j i n e i n ne od svoje­g a ožjega o k o l j a — škofjeloškega B a r b i z o n a . K l j u b občasnim o d m i k o m od k r a j i n a r s t v a se N o v i n e v e d n o z n o v a vrača k tej s l i k a r s k i z v r s t i i n v domačem a m b i e n t u na jde spodbude z a u s t v a r j a n j e v e d n o n o v i h umetniških podob , k i so od ra z ne u t r u d n e g a o p a z o v a n j a k r a j i n s k e g a o k o l j a , l i k o v n o - a n a l i t i -čnega r a z g r a j e v a n j a ie- tega i n v g r a j e v a n j a poetičnega v z d u ­šja v a n j .

Izkušnje, k i j i h j e s l i k a r p r e n e s e l i z popartistične umet ­nos t i v z g o d n j i h s e d e m d e s e t i h l e t i h , k o se j e posluževal z a to s m e r značilne erotične m o t i v i k e , je k m a l u p r e n e s e l v k r a j i n o : čiste, l o k a l n e , f l o r e s cen tne ba r v e , poenos tav l j ene o b l i k e r ea l ­n i h p r edme tov , izpuščanje deta j lov , e n o s t a v n a k o m p o z i c i j a i t d . V s v o j e m b i s t v u g rob k o l o r i t v Novinčevih k r a j i n a h dose­g a dražljivo nape tos t m e d r ea lnos t j o i n m o d e r n o p r a v l j i -čnostjo, k i v s ebu j e e l e m e n t e računalniško p r o g r a m i r a n e g a veso l j a . Če n jegov c i k l u s s l i k s p t i c a m i l a h k o pos redu je v t i s grozeče n e v a r n o s t i , so n p r . n jegove rdeče-modre a jde s t repe tajočo sve t lobo bol j lirične, n j e gova s e d a n j a Močvirja p a v . prevladujočih z e l e n i h i n r u m e n i h t o n i h odražajo i z j e m n o v i ­t a lnos t v b a r v a h i n o b l i k a h . V Lužah i n p o d r a s t i se e k s p r e s i - . v n a s i l a u m e t n i k a odraža z energično potezo čopiča i n o s t r i n o čistih ba rv , k i s t a o d r a z u m e t n i k o v e g a razpoloženja. O b svo j i l i k o v n i i g r i F r a n c N o v i n e o h r a n j a e l e m e n t e z u n a n j e podobe m o t i v a i n z razmeščanjem b a r v i n l i k o v po s l i k a r s k i p l o s k v i b r e z senčenja u s t v a r j a t u d i p r o s t o r s k o g l ob ino . L a h k o b i de­j a l i , d a s l i k a r v s e d a n j e m t r e n u t k u d o s e g a prepričljivo r a v n o ves je m e d l i k o v n o i g ro , k i j e u m e t n i k o v a r e s n i c a i n z u n a n j o podobo m o t i v a , v k a t e r e g a v p e n j a svojo o sebno s e n z i b i l n o s t .

Maruša Avguštin

Zapis s koncerta ŽIVO J E ŽIVLJENJE

B r e z posebne p r o p a g a n d e je b i l a m a l a t i v o l s k a d v o r a n a p o l n a . S e v e d a j e šlo v v e l i k i m e r i z a radovednos t . R a d o v e o nos t množice, k i se j e o d z v a l a d o g o d k o m , k i s i v bol j a l i m a n j v e z a n i o b l i k i s l ed i j o že d o b r i h s e d e m let. I zda j a L a i b a c h o v o z adn j e v e l i k e plošče zno t ra j naših m e j a je , t u d i po n j i h o v i h b e s e d a h , s a m o zaključek n e k e g a , r e c i m o m u , temačnega ob dob j a .

K e k e c (prek s l i ke ) i n M a r t i n K r p a n (prek z voka ) s t a tvo­r i l a u v o d n o de jan je , k i se je n e k a k o čez po l u r e p r e t v o r i l o v nas t op L a i b a e h a . F a n t j e so ob pomoči t r a k o v p r e i g r a l i večino s k l a d b zadn j e (Opus dei ) i n p r e d z a d n j e (Nova ak ropo l a ) ve l i ­k e plošče ter po pričakovanju k o n c e r t zaključili s s k l a d b e »Geburt e i n e r Nat ion« . S l e d i l j e k r a t e k o d m o r i n zopet priča­k o v a n o , s k l a d b a »Opus dei« .

Z v o k j e b i l večinoma n a z a v i d l j i v e m n i v o j u , r a z e n p r i ne­k a t e r i h s k l a d b a h (npr . K r v a v a g r u d a — p l o d n a zeml ja ) ne ja ­s e n v o k a l i n g lede n a zmog l j i v o s t ojačevalcev, so b i l i ;e-t i n a čase le preveč o d p r t i . R a z s v e t l j a v a g lede n a v e l i k o s t prostoj 1 n i d o s e g l a t i s t ega , česar s i j e ve r j e tno a n s a m b e l žeiei p i 1 pj p o r i s vo j ega n a s t o p a — to pač n i f e s t i v a l s k a d v o r a n a . . .

O t i s t e m , k a r se je doga ja lo m e d k o n c e r t o m i n naj b i sočasno t vo r i l o p r eds t a vo , b i ve l j a l o reči, d a k l j u b n e k a : z a n i m i v i m p r e b l i s k o m , p r i k a z a n o n i i m e l o dovo l j i z r a z r . r r o ­či.

Razmišl janjem v zvez i s t r e n u t n i m g l a s b e n i m u s 1 r j a n j e m L a i b a e h a , očitkom, d a so fant je močno zašli v »• ko* vode , d a so se »prodali« , p a b i ve l ja lo reči s a m o e n o pri­s l u h n i t e b e s e d i l u s k l i dbe ••Perspektive« ( L P R e k a p i t »clja f t . t e . v a K m ( ^ ^ g r J T O Š f ' . Vrne M t a c ' • "

^ m m m m m i G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI

Socialna pomoč že vsak i peti družini

Enaki v revščini

Življenjski stroški naraščajo s strahotno naglico. P r i Inštitutu za ekonomske raziskave so izračunali, da bi mora lo imet i povprečno slovensko gospodinjstvo (s 3,13 člana družine) oktobra za pokritje življenjskih stroškov na voljo 835.000 dinarjev, torej 260.000 d inar ­jev na družinskega člana. D a bi družina ko l ikor toliko spodobno živela, bi tako mora l i biti pr i hiši dve plači, »težki« prek 400 tisočakov. T e h pa je ma lo . . .

L e p e t i n a s l o v e n s k i h go­s p o d i n j s t e v j e o k t o b r a u s p e l a p o k r i v a t i povprečne življenjske stroške, 40 od­s t o tkov družin je zados t i l o le m i n i m u m u , 40 ods t o tkov p a j i h je živelo ce lo p o d to me jo . K o t l a h k o p r e b e r e m o v r a z i s k a v i S l o v e n s k o j a ­v n o m n e n j e 87, d e s e t i n a go­s p o d i n j s t e v ne m o r e p o k r i t i n i t i stroškov z a h r a n o i n s t anovan j e .

A m o r t i z e r , k i v t a k i h ra z ­m e r a h blaži g m o t n o s t i s k o l j u d i , so po l e g »sive e k o n o ­mije« t u d i s o c i a lne pomoči, k i j i h n a S l o v e n s k e m pre j e ­m a že v s a k a pe ta družina. K j e r tore j z d e l o m n i mogo­če do s p o d o b n e g a življenja, g r e »pri s t r a n s k i h vrat ih« , v s o c i a l i . T a t u d i v K r a n j u že reže k r u h dokajšnjemu šte­v i l u družin. 2.700 družin do­b i v a najpogostejšo s o c i a l n o pomoč, družbeno pomoč o t r o k o m , k i j i h j e v občini do k o n c a s e p t e m b r a že 7.672. T e pomoči je deležen o t r ok v družini, k i z izraču­n a n i m d o h o d k o m n a d r u ­žinskega člana ne dosega s o c i a l n e v a r n o s t i 43 odsto­t k o v l a n s k e g a občinskega povprečja. T a c e n z u s j e 54.704 d i n a r j e v ! Daleč, da ­leč od s a n j s k i h 260 tisoča­kov , k o l i k o r j i h po izraču­n i h p o t r e b u j e m o z a mese ­čno potrošniško košarico v letošnjem o k t o b r u !

Dve, tri pomoči na socialni kartici

P o l e g družbenih pomoči o t r o k o m družine l a h k o do­bi jo še subvenc i j o s t a n a r i ­ne , r a z n e d e n a r n e pomoči, v a r s t v e n i doda t ek k poko j ­n i n i z a o s t a r e l e g a člana družine, p a štipendije i n pomoči z a čas b r e zpose lno ­s t i . N a s o c i a l n i h k a r t i c a h , k i j i h ima j o družine p r i c e n t r i h z a so c i a lno de lo , so običajno e n a a l i dve soc i a l ­n i pomoči, na jpogoste je po­moči o t r o k o m , včasih t u d i s u b v e n c i o n i r a n a s t a n a r i n a , n a r e d k i h p a t u d i t r i a l i šti­r i . V K r a n j u je le 29 družin, k i j i m gre t a k o s labo , d a p r e j ema j o več s o c i a l n i h po­moči. G r e pretežno za d r u ­žine z več o t r o k i , k j e r n i t i dve d e l a v s k i plači n i s t a do­vo l j z a s k r o m n o življenje. S i c e r p a ugotav l ja jo , d a je m e d d o b i t n i k i s o c i a l n i h po­moči vse več povprečnih štiričlanskih družin, k i j i h preživljata d v a z a p o s l e n a , p a v s e eno ne dosega jo pov prečne r a v n i s o c i a lne var ­nos t i .

Kakšna je v i d e t i s o c i a l n a k a r t i c a družine Ma/ . r eku , k j e r le m a t i s k r b i z a tro je o t r ok? Družina i m a le 26.469 d i n a r j e v mesečno na družinskega člana. M a t i je

l a n i zaslužila v s e leto 1.270.512 d ina r j e v . K e r j e v tolikšni s t i s k i , d o b i družbe­no pomoč z a o t r oke , sub­v e n c i o n i r a j o j i s t a n a r i n o , mlajšima o t r o k o m a p a n i t r e b a plačati v r t ca^ V s e te soc i a lne pomoči v l e tu d n i nanese j o t o l i k o k o t m a t e ­r i n l a n s k i d ohodek , obo je s k u p a j p a 2.655.393 d i n a r ­jev . N a t a način s i družina t o l i k o p o p r a v i svoj položaj, d a zdaj d o h o d e k n a člana družine znese 55.320 d i n a r ­j ev .

P o d o b n o izračunajo soc i ­a l n e pomoči t u d i d r u g i m družinam, le d a so t i s t i m , k i ima j o šoloobvezne otro­k e a l i p a malčkov n i m a j o v v r t c u , družbene pomoči o m e j e n e n a 15 o d s t o t k o v dogovor j ene r a v n i s o c i a lne v a r n o s t i .

Nekje je treba potegniti črto

K a k o žive družine, k i so z d o h o d k o m n a člana družine r a v n o n a c e n z u s u a l i n eka j n a d n j i m ? So p r i ­krajšani v p r i m e r j a v i s t i ­s t i m i , k i so deležni soc i a l ­n i h pomoči i n s l edn j e vča­s i h ce lo presežejo z d e l o m zasluženi dohodek?

Če b i le mehanično sešte­v a l i s o c i a lne pomoči, je v t i s že takšen. K e r p a p r i i z r a ­čunavanju j e m l j e m o z a os­novo l a n s k i d o h o d e k n a družinskega člana r a v n a j ­m o t a k o t u d i p r i letošnjih pomočeh, s povprečji. Z a p r i m e r j a v o v z e m i m o dve družini: p r v o , k i je r a v n o n a c e n z u s u , 54.705 d i n a r j i h n a osebo, i n d r u g o , k j e r n a družinskega člana p r i d e 35.622 d i n a r j e v . S l e d n j a do­b i s s o c i a l n i m i pomočmi n a leto še povprečno 665.560 d i n a r j e v . S k u p a j z l a n s k i m povprečjem d o h o d k a je to 2.375.416 d ina r j e v , mesečno 49.488 d i n a r j e v n a osebo v štiričlanski družini. Še ved­no tore j n eka j m a n j k o t p r i o n e m , k i je r a v n o n a m e j i . S i c e r p a t u d i v s oc i a l i v e l j a , d a je nek j e pač t r e b a pote­g n i t i črto m e d soc i a lno ogroženostjo i n neogrože-nost jo .

R e s je , d a s o c i a l a vse bol j izenačuje t i s te , ki z d e l o m z a d o v o l j u j e m o svoje gmot­ne pot rebe , i n one, ki j i h ne more j o , za to segajo po soc i ­a l n i h pomočeh. Z a l n i v mo­či soc ia l e , d a bi p r e s e k a l a g o r d i j s k i v o ze l , k i nas za­p l e t a v e n a k o s t v revščini i n d a b i l j u d i m o t i v i r a l a , naj s a m i več store zase i n se ne zanašajo t o l i k o n a družbeno pomoč. Rešitev je v e k o n o m i j i , v spodbudne j -šem n a g r a j e v a n j u de l a , a v t e m času j e to najbrž le čr­k a n a p a p i r j u .

D. Z. Žlebir

O d b o r za de l ovna razmer ja

exoterm k . r 3n j Kemična tovarna

ponovno objavl ja prosta de la in naloge:

T E H N O L O G A — V O D J E KONTROLE. Pogoj i : v i s oka i zobrazba kemi j ske smer i (V IL stopnja izobraz-

be), dve let i de lovn ih izkušenj in 90 dnevno poskusno delo.

De lo združujemo za nedoločen čas s po ln im de l ovn im časom. Piane pri jave z dokaz i l i o i zpo ln jevanju pogojev naj kand ida t i poilji j ; v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Exo te rm i v a n j , Struževo 66. Vse pri javl jene bomo obvest i l i o izbi­r i nuj v-sneje v 30 dneh po prenehan ju zb i ran ja pr i jav.

Novo dopisništvo radia Triglav v Radovlj ici

Za boljše in hitrejše informiranje Radov l j i ca , 3. novembra — Začetek letošnjega decembra , u radno pa ponedel jek,7. decembra , bo v radovljiški občini zap i san kot k o r a k napre j k boljšemu i n sprotnejšemu obveščanju o nov i cah i n dogodk ih v domačem kra ju . K a j t i r ad io T r i g lav Jesen ice , je v k l e t i nekdanje Šarčeve v i l e ob G o ­ren jsk i cest i v Radov l j i c i odp r l dopisništvo, v ka t e r em bosta de la l a nov inar ja B r a n k a Potočnik i n Dušan Dragojevič.

»Jeseniški radio, k i med go­r e n j s k i m i l o k a l n i m i r ad i j sk im i posta jami tedensko p r ip rav i največ programa, ka r 25 ur , i n je opreml j en s sodobno tehni­ko, bo z dopisništvom v Rado­v l j i c i bolj z an im i v za še večji del Goren j ske . L a h k o tudi re­čem, d a je to dopisništvo p rv i k o r ak k reg i j sk i r ad i j sk i posta­

j i , čeprav je, kot je znano, p r i t em še mars ika j nejasnega,« je med d r u g i m povedal S lavko Homerca , d i r ek tor jeseniškega rad ia , n a četrtkovi predstav i tv i radovljiškega dopisništva.

Novo dopisništvo v Radov l j i ­ci namreč pomen i nadal jeva­nje po l i t ike razvo ja jeseniške loka lne rad i j ske postaje, k i je

n a G o r e n j s k e m tehnično naj­bolj i zpopoln jena, i m a največ (7) zapos len ih , od tega štiri no­v inar je i n oddaja največ u r ra­d i j skega p rog rama . T a pa po svoji kva l i t e t i p rav gotovo pre­rašča okv i re l oka lne rad i j ske postaje. De lo omogočata tako jeseniška kot radovljiška obči­na, k i pa letos zamu ja s svo j im

p r i spevkom sedmih milijonov-dinar jev. Za novo dopisništvo, k i je zaenkra t s staro mešalno' mizo , dvema gramofonoma in mik ro f onom, urejeno sila sk romno , n i bi lo t reba vložiti ve l iko sredstev, več denar ja pa bo potrebno za pregraditev in ločitev Studi jskega i n redakcij­skega de la i n za izboljšanje slišnosti v vsej občini. Problem slišnosti je predvsem v sever­nem de lu Go r i j , Otočah, Bo­h i n j s k i B e l i , P odnar tu i n delu Begun j .

Branka Po tokar, nov inarka radia Triglav v Radovlj ici :

Domača beseda hitro osvoji poslušalca M l a d a n o v i n a r k a r ad i a Tr i g lav Jesen ice , B r a n k a Po tokar , bo z n e k o l i k o bol j izkušenim sode­l avcem Dušanom Dragojevićem, skušala čimbolje ujet i u t r i p R a ­dovl j ice i n sosednj ih krajev. O svojem n o v i n a r s k e m de lu , p red­vsem pa o de lu n a jeseniškem r a d i u p r a v i :

»Že v osnovn i šoli s em sode­lova la v n o v i n a r s k e m krožku, kasneje , ko sem se vp i sa la n a Faku l t e to za sociologijo, pol i t i ­čne vede i n nov inarstvo v L ju ­b l jan i , pa sem se odločila, da b o m posta la r ad i j ska nov ina rka .

Ne v em zakaj , vendar m i je bi lo najbolj p r i s rcu delo z mikro fo­nom, delo med l judmi . S p o m n i m se, da sem prvo oddajo p r ip rav i ­la za l jub l j ansk i radio i n s icer so me pos la l i n a ul ice spraševati l jud i , kaj bodo de la l i tisto popoldne. Nič niso vprašali, a l i bom šla, n i j i h zan ima lo , kako bom dela la . Ime la sem magnetofon in m o r a m reči, da sem se počutila, kot b i me v rg l i v vodo i n r ek l i : »Plavaj, k a k o r veš i n znaš.«

Kakšni pa so s p o m i n i n a začetke p r i jeseniškem r a d i u ? »Proti koncu študija sem dobi la štipendijo, vsake počitnice

sem že pr ip rav l j a l a oddaje, redno pa sem se zapos l i l a pred letom

i n po l . Delo n a l o k a l n i r ad i j sk i postaj i je v p r imer j av i z l jubl jan­sko precej drugačno, saj s i za večino s tvar i p r i oddaj i sam. Sam izbiraš glasbo, iščeš med p r i m e r n i m i ploščami, d a b i popestr i l pr ispevek. S a m brišeš, k a r n i dobro, nasp loh imaš sam z oddajo več dela. Vendar pa sem se hi tro navad i la , naučila sem se mars i ­kaj kor is tnega . Seveda n a l oka ln i r ad i j sk i postaj i hitreje prideš do vloge vodite l ja oddaje, imaš več s t i ka s poslušalci. T i vel iko kličejo, sprašujejo te to i n ono i n t i dajejo voljo za nove oddaje.«

Kakšen je odz iv poslušalcev n a Jesen i cah i n v Radovl j ic i -V a s v e l i ko poslušajo?

»Veliko poslušalcev imamo . To zvemo z last i , če gre kaj naro­be, če se n a p r ime r pokva r i oddajnik. Te le foni zvonijo, da j i h ko­maj sprot i dv igamo. L judje čutijo, da je to nj ihov radio. Često gremo n a cesto, sprašujemo l jud i i n m i s l i m , d a je poslušalcem všeč, če po rad iu slišijo lepo domačo besedo, če nekdo po domače pove, k a r m i s l i . Časopis tega ne zmore.«

K a j misliš o reg i j sk i rad i j sk i postaj i , razvoj katere naj b i prevze l i prav Jeseničani?

»Bolj pesimistično g ledam na to, da b i se ta ideja, k i se m i ne zdi s laba, res kdaj uresničila.Gotovo pa b i b i l i p r i spevk i n a takš­n e m rad iu z a n i m i v i i n pestr i , ko bi spreml ja l i i n p r imer ja l i dolo­čeno prob lemat iko a l i zan imivos t i po vseh občinah. Zame kot no­v ina rko , pa b i to prav gotovo pomeni lo ambic i jo za vnaprej.«

V . S tanovn ik

Prijatel ja spoznaš v nesreči

Psi, k i slepim nadomeščajo oči

Stare resnice, da je pes človekov najboljši prijatelj i n da p r i ­jatelja spoznaš v nesreči, se od vseh nas gotovo najbolj zave­dajo slepi, lastniki psov vodnikov. D a pot do takega prijatelj­stva n i preprosta in lahka , n a m pove že podatek, da je med več kot dva tisoč s lep imi in s labov idnimi v Sloveniji komaj dvajset takih, k i za vodenje uporabljajo psa. N i vsak pes p r i ­meren za vodn ika i n tudi n i vsak slepi sposoben imeti take­ga psa, z nj im prav ravnati in v po ln i mer i izkoriščati njego­ve sposobnosti.

Že šolanje p s a (za v o d n i k e so najprimernejši l a b r a d o r c i i n . nemški ovčarji ) z a h t e v a o g r o m n o časa i n t r u d a , s a m a šola p a s e v eda še n i dovo l j , d a b i pes s l e p e m u za res k o r i s t i l i n p o m a g a l ; šele po neka j me­s e c i h a l i ce lo l e t i h v sakodnev ­nega d e l a d o z o r i v v o d n i k a , n a k a t e r e g a se gospodar l a h k o zanese t u d i v bol j kočljivih s i ­t u a c i j a h . Z n a n i so p r i m e r i , k o se s l ep i s p s i v o d n i k i ce lo s a m i odprav l j a j o v p l a n i n e . N a splo­šno p a ve l j a , d a pes dobro o p r a v l j a svo je delo , če l a s t n i ­k a v a r n o p r i pe l j e v službo, t r ­gov ino , n a pošto i t n .

V p r e t e k l o s t i je b i l a m a r s i ­k a t e r e m u s l e p e m u največja o v i r a za n a b a v o p s a v i s o k a ce­n a ( letos, n a p r i m e r , s t ane iz­šolan v o d n i k 1 do 1,5 m i l i j o n a d inar j ev ) . Z a n i m i v o p a je, d a t u d i v z a d n j i h d v eh l e t ih , od­k a r s l e p i m v S l o v e n i j i k r i j e vse i z d a t k e z a nabavo p s a so­c i a l n o z a va rovan j e , povpraše­van j e po p s i h n i b i s t v eno pora­slo , t a k o d a v C e n t r u z a vzgo jo službenih psov v P o d u t i k u p r i L j u b l j a n i še z m e r a j l a h k o sle­d i j o p o t r e b a m . Pričakovali b i t u d i , d a se bodo z a pse v o d n i ­k e odločali p r e d v s e m mlajši l judje , saj uspešno de lo s p s o m z a h t e v a od l a s t n i k a ve l i ­k o e l a n a , s a m o z a v e s t i i n ener­g i je . D e j a n s k o p a n a S l o v en ­s k e m m e d l a s t n i k i t eh psov p r e v l adu j e j o s l ep i s r e d n j i h let i n starejši.

K o v c e n t r u R S N Z v P o d u t i ­k u izšolajo p s a i n ga izročijo l a s t n i k u , se p r a v o de lo z n j i m šele začne Pes i n nov i gospo­d a r se m o r a t a d r u g d r u g e g a p r i v a d i t i , p r a v t ako se m o r a pes naučiti v s e h po t i , po kate ­r i h bo vod i l g o spoda r j a v no­v e m o k o l j u , z a k a r p a j e n a za­četku p o t r e b n a pomoč t i s t ega , k i j e p s a v zga j a l . V z g o j i t e l j e m iz P o d u t i k a tud i n i vseeno , v kakšnih r a z m e r a h živijo n j i ­h o v i v a r o v a n c i , p o t e m k o za ­pus t i j o šolo, zato j i h r edno ob i ­sku j e j o n a n j i h o v i h n o v i h do­m o v i h , k o n t r o l i r a j o n j i hovo z n a n j e i n podobno . T o de lo ve­s tno oprav l j a j o p r e d s t o j n i k c e n t r a v P o d u t i k u Jože V i d i c , inšpektor M i r k o Džakula i n m l a d i A n d r e j Šušteršič. V so­d e l o v a n j u z n j i m i o r g a n i z i r a Z v e z a društev s l e p i h i n s labo­v i d n i h S l o v en i j e v s a k o leto v s v o j e m počitniškem d o m u n a O k r o g l e m s e m i n a r z a s lepe, l a s t n i k e psov v o d n i k o v . L e t o s so, n a p r i m e r , v praktičnem de­l u p r e s k u s i l i n a p r a v o z a uče­nje i z o g i b a n j a v i s o k i h ov i r , še posebe j z a n i m i v o p a je b i l o p r e d a v a n j e že od r o j s t v a sle­p ega p ro f e so r ju C o n f i n d e n t i j a o m o t i v a c i j i p s a v o d n i k a z a de lo .

S l e p i se psu ne s m e prepro ­sto obes i t i n a . v p r e g o , pač p a m o r a ves čas v o d e n j a z n j i m sode l o va t i , g a opoza r j a t i n a n a p a k e in g a t u d i p o h v a l i t i . T i ­s t e m u , k i dobro p o z n a svo jega

p s a , n i so p o t r e b n i r e z k i u k a z i a l i ce lo u d a r c i , zados tu j e že m i g l j a j , n a m i g , včasih ce lo ne­izrečena m i s e l .

P s a n i l a h k o naučiti, d a se i z ogne o v i r i , k i j e n a d n j i m . M e d t e m ko gre pes pod ov i r o , se s l ep i l a h k o nič h u d e g a s l u ­teč van j o za l e t i . Še težji pro­b l e m n a s t a n e p r i prečkanju ceste , saj večina psov v o d n i ­k o v n i p o z o r n a n a v o z i l a , k i se šele približujejo d e l u ceste , k i jo s l ep i n a m e r a v a prečkati. V s e te težave p a so »blažev že-gen« v p r i m e r j a v i s t i s t i m i , k i

j i h i m a j o z a r a d i n e r a z u m e v a

n j a l j u d i . M n o g i nočejo r aZ u

m e t i , d a je s l e p e m u pes voo n i k p r a v t o l i ko po t r eben W h r o m e m u i n v a l i d s k i voziče 1^ H r o m i m v vozičkih nihče 1 1

b r a n i v s t op i t i v g o s t i n s k i 1° k a l , ho t e l , k o n c e r t n o dvorano-n a plažo i tn . , s l e p i m p a se 4 0

doga ja m a l o d a n e n a vsakem d r u g e m k o r a k u . Ne pomagaj j i m n i t i t i s t i , k i b i j i m mora 1 1

po službeni dolžnosti. Pso 1 1 1

v o d n i k o m namreč n i d o v o l j e I t

vs top n i t i v počitniški do**1

zveze s l e p i h v I zo l i . E . T o r k a r

Zeml ja se je usad i l a — K r a j a n i Topolj nad Se l cami tud i med p r a z n i k i niso ime l i m i r u . Dež je nared i l svoje in pod vasjo, »pri skalah«, se je zeml ja spet usad i la . Že spomlad i se je in vaščani Topol j in Zabrekev , k i največ uporabl jajo to cesto, se boje, da bo tu nekega dne z g i m e l a na pot za pol hiše ve l ika ska la . Najbolje bi jo bi lo vnaprej zm in i r a t i , da bi ne bi lo ne­sreče tu, pravi jo. T a ponedeljek, 30. novembra , so se z usadom t rud i l i Joža Pegam iz Topolj in Igor in An ton B e r n i k , k i sta iz Bukov i ce p r ih i t e la na pomoč z bagrom. Vseeno pa so ljudje tod vesel i , da v kra j evn i skupnost i Se lca vedno nalete na ra­zumevanje ; včasih so se mora l i sami t rud i t i s podobn imi teža­vami , se znajt i , k a k o r so se pač mogl i i n zna l i , zdaj pa dobe z a

pomoč vso potrebno mehanizac i jo . Da bi enkra t le še to cesto as fa l t i ra l i . . . — Foto: D. Dolenc

TOREK. 8. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI . 7 . STRAN ( § ® I S I 1 S S q 3 J © ) E S G L A !

§upermaratonec Dušan Mravl je je letos pretekel nad 10.000 kilometrov

Saj nismo kure, ki nesejo dolarje Stražišče, 5. decembra - »šest let sem tekel, pa me m ^^^^^^L^ Seval sam. Šele sedaj kaj dob im, vendar se zdaleč ne t o l ^ ™^ tf ^ s p o m o c j 0 spon-Permaratonih. Sedemdeset odstotkov stroškov ™ » « ™ « v « ™ ° . z a 3 siceV živim, n i sem *>rjev. Ne nesem dolarjev, kakor mis l i ^.Te^^^ZS^^ D ^ a n Mravlje, k i Pa od njega odvisen.« zavrača trditve o ve l ik i donosnosti s u p e r m a r a t o n o v ie pretekli mesec osvojil drugo mesto na teku Sest d m Cala la .

• Ljudska zavist je torej tudi v tvojem p r ime ru ve l i ­ka.

»Letos s e m v e l i k o t e k e l t u d i zaradi tega, k e r j e b i l o po neu ­spehu v M e l b o u r n u že slišati: 2 Dušanom ie k o n e c . Z a v i s t i n e m a n j k a . Če se d o b r o uv r ­stim, me večina ne vpraša, k a -*J 3e b i l o n a t e k u , a m p a k , ko -l l k o s e m zaslužil. P r e j p a m e n i hče še v i d e l n i , k o s e m s i vse sam plačeval. Če p a n i s e m U s Pešen, m i rečejo: a l i s i šel n a dopust. L j u d j e n i k d a r n i so zadovoljni. Nočejo vede t i , d a se moja k o n k u r e n c a večinoma ukvarja s a m o s t e k o m (Zaba lo J e na p r i m e r tekaški t r e n e r p r i Posebni po l i c i j i ) , j a z p a mo-r a m u s k l a j e v a t i službo i n tek­movanja.«

• K e r si že znan super -J^aratonec, te na večino te­kov vabijo in tudi plačajo del ftroškov. V tem pogledu Unaš pred ostal imi prednost.

»Na večino t ekov s e m pova­bljen, v e n d a r je r a d o d a r n o s t O r g a n i z a t o r j e v različna. Pov­prečno m o r a m 70 ods to tkov stroškov udeležbe k r i t i s a m . V s o letošnjo s e zono s t a b i l a Slavna s p o n z o r j a n a d o p r e m o m obutv i jo E l a n i n K r o n o s . ogromno m i p o m a g a D o n i t , N e r s e m zapos l en . R a z e n n j i -^ u je še v e l i k o pomočnikov i n V s e m s e m hvaležen. Udeležba jja v s a k i t e k m i j e d r a g a i n za-^ samo e n s p o n z o r stroškom I11 kos. V z e m i m o p r i m e r ude­

ležbe n a m a r a t o n u S i d n e v — M e l b o u r n . L e t a l s k i v o z o v n i c i z a m e i n o b v e z n e g a sp r eml j e ­v a l c a s t ane t a 3 m i l i j o n e d i n a r ­jev , obve zno na je t j e d v e h b i ­v a l n i h a v t o m o b i l o v z a 10 d n i 2500 do lar j ev , h r a n a z a t e k m o ­v a l c a i n o s e m l j u d i i z s p r e m ­s t v a t e r b e n c i n v z a m e t a na j ­m a n j 2500 do lar jev , 1000 do la r ­j e v p a j e o snovno z a življenje p r e d i n po t e k m i . T o j e 10.000 do la r j e v i n te vso te t i n o b e n o r g a n i z a t o r ne p o v r n e , t u d i če zmagaš. N a C a l a l u j e b i l a n a ­g r a d a 700 do la r j ev i n to v p r i ­m e r j a v i s prejšnjo vsoto m a l o p o m e n i . Svo j p r i s p e v e k i n sponzo r s t vo s t a nujna.«

• Vendar si letos iz jemo­m a vel iko nastopal.

»Po s m o l i v M e l b o u r n u s e m želel n a h i t r o ka j doseči i n s e m za to v e l i k o n a s t o p a l . Šele p r o t i k o n c u sezone s e m se u j e l i n b i mogoče z a d n j a t e k a l a h ­k o t u d i z m a g a l . V z a d n j i h pe­t i h t e d n i h s e m p r e t e k e l 1500 k i l o m e t r o v . V tej s e z on i s e m . sode l o va l n a m e l b o u r n s k e m t e k u , n a t r e h m a r a t o n i h ( R i m , L o n d o n , Bo l o gna ) , t e k e l s e m t r i 50 k i l o m e t r s k e teke , t r i sto-k i l o m e t r s k e , 254 k i l o m e t r o v d o l g t e k C a g l i a r i — S a s a r i i n zadn j ega : 6 d n i C a l a l a . Preveč j e to i n d r u g o se zono ne n a m e ­r a v a m teči t o l i k o preizkušenj. T u d i v s a k klasični m a r a t o n e c l a h k o l e tno odteče dobro na j ­več d v a m a r a t o n a . S k u p n o s e m p r e t e k e l 1600 t e k m o v a l ­n i h k i l o m e t r o v i n sko ra j 8000 trenažnih, s k u p a j n a d 10.000. S e m tekač vzdržljivosti, ne te­kač h i t r o s t i , za to bo p r i h o d n j o sezono p r e d v s e m m a n j t ekov n a 100 k i l o m e t r o v i n m a n j , p a več daljših, n a k a t e r i h se po p r v e m d n e v u t e k a t e k m o v a n j e p r a v z a p r a v šele začne. Raču­n a m n a A v s t r a l i j o . 200 let te države bodo s l a v i l i i n n a v s a k način bodo t u d i t ek od S i d n e -y a do M e l b o u r n a želeli p r a z n i ­čno o b a r v a t i . Udeležba z a tu j ­ce j e n a t e m t e k u o m e j e n a i n le tos n a s j e b i l o le 6 i z v e n A v ­s t ra l i j e . T o k r a t u t egne b i t i tu j ­cev več, za to b o m d a l vse od sebe, d a se b o m t e k a udeležil. N a j t i m o r a m sponzo r j a . Če ne z b e r e m 5000 do l a r j e v i n d e n a r z a dve v o z o v n i c i , p o t e m t a m n i m a m ka j iskati.«

• Na zadnjem teku v C a ­la lu bi menda lahko zmagal .

»Odtekel s e m r u t i n s k o , b r e z p r o b l e m o v ko t že do lgo ne , če­p r a v s m o t e k l i v p a r k u , v 400 m e t r o v d o l g e m k r o g u . P r v i d a n s m o t e k l i po t r a v i , k a r m i ne u s t r e z a , p o t e m p a smo te­kači k m a l u u t r l i j a r e k , se g a s ta lno i z o g i b a l i i n večali k r o g . Z a n e s l j i v o j e v s a k p r e t e k e l vsa j 10 ods t o tkov več. Z m a g a l je domačin J o e R e c o r d . M o t i v j e i m e l , t e k m a j e b i l a d o m a , p r v i n j egov večji u s p e h j e b i l i n do k o n c a b i se s t o l k e l z a zmago . S a m s e m t e k e l po nav­d i h u . V c i l j s e m prišel svež. Z a v e d a m se, d a j e o r g a n i z e m st ro j , z a k a t e r e g a n i r e z e r v n i h de lov . P r e m a g a l s e m p a t is te , k i s e m j i h želel: F r a n c o z a Z a -b a l o j a i n N o v o z e l a n d c a B a u e r -j a , p o k l i c n e g a tekača, k i j e s v e t o vn i r e k o r d e r n a 1000 m i l j (1600 k i l o m e t r o v ) . V 144 u r a h s e m p r e t e k e l 864 k i l o m e t r o v . Če b i l a h k o z a s p a l v s a k o noč vsa j n eka j u r , b i d n e v n o de l a l o d 15 do 20 k i l o m e t r o v več i n p r e t e k e l s k u p n o vsa j 100 k i l o ­m e t r o v več. T o k r a t s e m l a h k o z a s p a l šele četrto noč i n še to n a račun tab le t , s i c e r p a s e m bede l . Z b u d i l s e m se ko t p r e ro ­j e n . O s p a n c u se m o r a m pogo­v o r i t i s s t r o k o v n j a k i . O g r o m ­no n e r a z i s k a n e g a je n a t e m področju. Te j s t v a r i b o m prišel do d n a i n še več p r e t e k e l . V C a l a l u j e b i l p e t i n e k i G e o r g P e r d o n , s t a r 63 let, k i j e pre te ­k e l 813 kilometrov.«

• A l i sedaj počivaš? »V b i s t v u d a . D a n e s " s e m

p r e t e k e l 15 k i l o m e t r o v , z a do­bro počutje. S e z o n e je k o n e c i n t a k o b o m d e l a l neka j časa. Kakšen d a n s i b o m t u d i v z e l prosto.«

J . Košnjek

Po tednu dni smučarije na Soriški p lanini

Tu sneg kmalu pade in obleži

dolgo

Soriška planina, 5. decembra — Soriška planina po svojih napravah, gostišču in terenih ni najbolj znana na Gorenj­skem, je pa zato najbolj znana po tem, da je snega pozimi vedno dovolj, da kmalu zapade in da se lahko marsikdaj smučamo še maja. Letos so se vlečnice zavrtele 28. novem­bra, kljub slabemu vremenu obe soboti in nedelji, pa so naj­bolj navdušeni smučarji že prišli na svoj račun.

bre . S n e g a je v edno dovol j i n žal n a m je , k e r n i več r a z u ­m e v a n j a smučarske zveze z a naš ra z vo j , z a nove žičnice, k a j t i t u ne b i b i l i p o t r e b n i ne p o l i g o n i , ne t opov i , k e r je

Navdušeni smučarji, p red-V s e m p a m l a d i t e k m o v a l c i i z različnih smučarskih k lubov , s ° tud i le tos težko pričakali Prv i sneg . K o n e c prejšnjega J^eseca ga j e v d o l i n i z apad lo P Za vzorec , višji h r i b i i n p la -i p e p a ima j o snežno odejo Jjjsoko o k o l i e n e g a m e t r a . * a k o so smučarji že m e d P a z n i k i prišli n a svoj račun, v e l i k o p a j i h je n a smučišče Prvič prišlo v soboto. T u d i n a Soriški p l a n i n i je b i l o precej S rnučarjev, čeprav s ta j i h meg la i n rosen je večino že °krog p o l d n e v a p r e g n a l a s Smučišča.

»Vse naše n a p r a v e s m o za­vr te l i 28. n o v e m b r a i n opa z i l i s m o , d a je prišlo p rve d n i k r»am v e l i k o več smučarjev * ° t prejšnja l e ta . P rece j smo P roda l i l e t n i h smučarskih kar t , k i ve l ja jo z a S t a r i v r h l r » Soriško p l a n i n o , največ p a Pr iha ja jo s k u p i n e smučarjev 1 2 k lubov . R a v n o p r i t e m smo zadn ja l e ta n a Soriški p l a n i -n i n a r e d i l i več r eda . V s a k a

s k u p i n a se m o r a p r i nas p r i ­j a v i t i , p o v e m o j i , k je l a h k o pos t a v i p rogo z a t r e n i n g in k o l i k o časa so l a h k o n a s m u ­čišču. Večina j i h v a d i zgodaj dopo ldne , i n p rav z a r a d i n j i h pogosto začnemo z d o l o m na ­mes to ob d e v e t i h že ob o s m i h , t a k o d a j e t a k r a t , o k r o g p o l d n e v a , k o j e s m u ­čarjev največ, smučišče bolj p r a z n o , k e r n i t eh s k u p i n . T u d i z a r e d s m o v z a d n j i h d v e h l e t i h bol j p o s k r b e l i , saj j e b i l o v e l i k o pritožb z a r a d i p r e r i v a n j a smučarjev iz k l u ­bov . Naši r eda r j i s k rb i j o , d a do tega ne p r i h a j a več. Z gor­s k i m i reševalci i z Škofje Lo ­k e i n L jubl jane ; d o b r o sode­lu j emo , t ako d a j c m e d ted­n o m n a p r o g a h vsa j en reše­va lec , k o n e c t e d n a p a vsaj d v a . N a v a d n o p a j i h j e v edno več. Nesreč p r i na - n i v e l i k o , k e r n i s o pretežke p roge i n se t r u d i m o , d a je smučišče do­bro ure j eno . Če j«.1 l epo vre­me, j e smučarjev v e l i k o , saj so n a r a v n e r a z m e r e ze lo do-

s n e g a v edno dovolj,« je pove ­d a l Jože Benedičič, vod ja smučišča n a Soriški p l a n i n i .

V e l i k o smučarjev, p red­v s e m iz škofjeloške občine, p a t u d i i z L j u b l j a n e , s i je pros to soboto privoščilo z a p r v o smučarijo. E d e n i z m e d

n j i h j e b i l tud i Andraž B e r -n i k i z Škofje L o k e : »Na S o r i ­ško p l a n i n o h o d i m že ze lo do lgo i n dobro p o z n a m s m u ­čišče. I m a m le tno k a r t o z a S t a r i v r h i n Soriško p l a n i n o , k u p i l s e m jo n a t r i ob r oke , ko t večina Ločanov, k i r a d i

smučamo. N a d r u g a smuči­šča p a ne h o d i m . T u m a n j k a p r e d v s e m kakšna n o v a v le ­čnica, saj j e še d o s t i možno­s t i . T u d i smučarski v a d i t e l j i b i se m o r a l i bol j s t rogo drža­t i svoje s k u p i n e , saj se m l a d i smučarji pogosto pod i j o po smučišču, i n če se j e le mogo­če, se v r i n e j o v vrsto.«

T o p e l ob rok , enolončnico, čaj a l i ka j d r u g e g a j e z aen ­k r a t moč d o b i t i le v L i t o s t r o -j e v i koči t i k pod smučiščem. K o t ob l jub l ja jo , bo p r i l j ub l j e ­n i b i fe z med i c o i n m e d e n i m i n a p i t k i t u d i letos odpr t , p r a v t a k o bo odp r t t u d i b i fe p r e d kočo. M a r j a n Prelovšek, u p r a v n i k L i t o s t r o j e v e koče, je poveda l : »Pri n a s je skupa j pe t inpe tdese t ležišč, p r v i gostje p a bodo začeli p r i h a j a ­t i v ponede l j ek . Največ sob n a v a d n o zasede jo šolarji, k i p r i d e j o v šolo v n a r a v i i n de­l avc i L i t o s t r o j a , k i ima j o p rednos t . Sobe so c e n t r a l n o og r evane , t ako d a se gost je počutijo dobro . Več težav je z d n e v n i m i gost i , saj j e p ros to r res ze lo m a j h e n , smučarjev p a je m n o g o k r a t , posebno k o n e c t edna , tud i po več sto. I m a m o t r i s a n k e , n a spod­n j e ga se o b i s k o v a l c i n e k a k o ne more j o p r i v a d i t i , največ j i h naroča h r a n o i n pijačo ob m a l e m šanku v koči i n z u ­na j . C e n e so takšne ko t v go­s t i l n a h v m e s t u (enolončnica 1000 a l i 1700 d i n a r j e v , p i vo 1000 d i n a r j e v . . .). O p a z i l i p a smo , d a smučarji večino h r a ­ne prinašajo s sebo j , največ p r o d a m o ho tdoga i n p o m f r i -j a . K a r p a me ze lo m o t i , je , d a se smučarji n a zaveda jo , d a so tu s r ed i p l a n i n , d a je 1300 me t r o v v i s o k o t u d i tre­b a p a z i t i n a u r e j e n o oko l j e . K l j u b p o s t a v l j e n i m košem let i jo papirčki i n s t ek l en i c e v s epovsod , k a r n i v ponos p r i j e t n e m u smučišču.«

V . S t a n o v n i k

Gorenjski glas, petek, 6. novembra

SVET BREZ BLEŠČIC

Spoštovana urednica, še v tre­nutku, ko pričenjam pisati pričujoče pismo nisem gotov v njegov namen. Ne bi želel, da bi zvenelo osebno prizadeto, morda uželjeno, ne želim no­benega zadoščanja niti opra­vičila. Želim le, čeprav eno­stranski, pogovor z vami. Mor­da pogovor, ki ga nisem imel, kljub načelom novinarske eti­ke z vašo novinarko Vilmo Stanovnik. Osebna prizadetost se je v tednu dni že umaknila treznemu razmišljanju ob dej­stvu, da tudi kasnejša pravil­na informacija ne popravi ne­gativne informacije, ki je bila prej lansirana. Tudi eventual­ni spori ne koristijo nikomur, posebej ne razčiščevanju res­nice.

Povsem drugače je bilo pred tednom dni, ko sem v vaši 87. številki, ki je izšla 6. no­vembra, po opozorilu sosedov ugledal svoje ime. V življenju sem zelo redko prihajal v spo­re, prav tako so mi le malokrat podtikali značajsko ali kakrš­nokoli drugo pokvarjenost, predvsem pa nikdar pravdar-stva. Vsega tega pa mrgoli v članku vaše novinarke Sta­novnikove — Ko zadiši sose­dov sadovnjak. Sam takih in podobnih člankov, ki manipu­lirajo s solzami, neresnico, ne­poznavanjem osnovnih poj­mov etike in celo prava ne be­rem, ker svoj čas racionalno trošim in časopis jemljem kot komunikacijsko sredstvo, ki poleg tega, da informira, tudi uči.

Ne želim narediti iste napa­ke, kot jo je naredila vaša so­delavka. Trditev, da je svoje delo opravila slabo, morda ce­lo iz slabih namenov, ki so me­ni nepoznani ali pa le v mla­dostnem senzacionalističnem uveljavljanju, želim tudi argu­mentirati. Istočasno pa bi vam rad povedal, da takšno naivno senzacionalistično-lažno pi-sunstvo škoduje časopisu, ki si je z vašim prihodom na ured­niško mesto, pridobil boljšo, predvsem pa bolj angažirano vsebino, in da mu članki s ta­ko vsebino le škodujejo.

Niti sosed Burja, niti jaz, nisva nikdar segala po tuji zemlji. Tudi po Mrakovi ne. Da smo vse do smrti soseda s katerim se je Mrak poprej to-žaril, živeli v relativnem miru. Kakršnih koli prisrčnih odno­sov ni bilo, nismo pa bili v sporu. Res pa je, da je sosed Mrak čest gost sodniškega po­slopja v Radovljici, da se vsi spori, kot tudi naš spor, začen­jajo na Mrakovo pobudo. Daje potem, ko mu je umrl sosed s katerim se je vse življenje to-žaril, moral zaradi svojega prepirljivega karakterja poi­skati novo žrtev. Žal pa sva to­kratni žrtvi midva s sosedom Burjo. Da sosed Mrak, po vsa­ki izgubljeni pravdi, teh ima resda polno mapo, zamenja odvetnika, ki po njegovem mnenju si^ojega dela ne oprav­lja v skladu z odvetniško eti­ko. Da očita sodišču, celo na razpravi, neobjektivnost, kot tudi vsem izi^edenskun orga­nom, ki sodelujejo v razpravah na njegovo pobudo in zahtevo. Da je sprt z dobršnim delom okolice, kar ne govori v prid njegovim trditvam o miroljub­nosti.

Našteta dejstva niso obreko­vanja na nivoju pisanja vaše novinarke, so le ilustracija ka­rakterja človeka, ki je izrabil vaše zaupanje in poizkusil iz­rabiti vaš časopis, teden dni pred razpravo, kot svojevrsten pritisk na sodišče. Smola je bi­la v tem, da je članek zagledal luč sveta 23 dni po razpravi.

In morda sem v tem trenut­ku prišel pravzaprav do name­na tega pisma. Ni mi do opra­vičila, ki ga ne potrebujem, gre le za preventivno funkcijo tega pisma. Če imate namen tudi v bodoče posegati na taka in podobna področja, prisluh­nite obem platem, da ne bi po nepotrebnem prizadeli in oblatili ljudi, tako kot ste me­ne.

Marjan Zalokar

Samo tole:

Vse kar je bilo v članku ni pisano, temelji na podlagi pU nih dokumentov, že objavlji nega članka in slik, ki sem : jih lahko v oblilci prebrala i ogledala pri Mraku (poslal ji je iudi na naše uredništvo) i mi ni bilo treba iskati dodc tnih pojasnil. Pri pisanju sei namenoma (ker ne marai senzacionalizma) izpustil kup grdobij s skupnim imt nom pravica močnejšega) o škroflenja ostarelega soseda vodo do trošenja gnoja pod dc zorelimi sadeži, premetavanj krajnikov in celo posredova nja miličnikov. To niso zdrai soseski odnosi, pa naj si bo t kos zemlje Mrakov, kar uteme ljuje s štiridesetletnim obdelo vanjem, ali pa vaš. Tudi ni po membno ali se sosed rad tožar in ste vi miroljuben človek, h? tro mije bilo jasno (zato ni-po trebna ne moja diploma iz no vinarstva, ne diploma iz pra va), da znašanje nad starejšin sosedom ni lepo človeško deja nje, pa naj si gre za korist al le nagajanje. Vsega tega sodiš če (kjer je menda mogoče vpli vati tudi s poznanstvi) ne upo števa. Upoštevamo pa novi narji.

Pa še nekaj. Mladi novinarji se veliko raje ukvarjamo s čim drugim kot pisanjem člankov o človeških grdobijah in zlobi (na žalost pa moramo na zah­tevo bralcev in predvsem urednikov pisati tudi o tem).

Vilma Stanovnik

Gorenjski glas, 6. novembra

UREDNIŠTVU ČASOPISA GORENJSKI GLAS

S tem, ko ste vse štiri »Odpr­te strani« in še del prve strani časopisa namenili NSK, ste tej skupini sicer naredili korist, pravi in resnični slovenski umetnosti veliko škodo, sebi pa sramoto, ker ste s tem mo­čno užalili mnogo svojih bral­cev, zavednih Slovencev.

Naredili ste torej zelo veliko napako, zaradi česar mislim, da ste se nam dolžni javno opravičiti. Če pa se opravičiti morda ne morete (verjamem, da je to težko), mi pa, prosim, prenehajte pošiljati svoj časo­pis.

Opravičilo zahtevam zato, ker:

1. Mislim, da je NSK neonacisti­čna skupina, za katero v Slo­veniji niti v zaporu ne bi sme­lo biti niti centimeter prosto­ra. Dokaz: preglejte črni križ nad napisom »Neue slowenisc-he Kunst.« V njem je jasno vi­den slabo prikrit kljukasti križ.

2. Jasno je, da so pripadniki NSK nemškutarji najslabše vrste, saj so celo svojemu »gibanju« nadeli nemško ime. Res me za­nima, kako je mogoče razgla­šati, da je neka umetnost slo­venska, ko pa se imenuje »Ne­ue slowenische Kunst.«

3. Pripadniki NSK sami sebe imenujejo — umetniki. V res­nici pa so, milo rečeno, provo-katorji. Njihovo »delo« nima nobene zveze z umetnostjo. Vse to so dokazili že kar sami s plakatom za Dan mladosti.

4. Kako so prišli do ugotovitve, da so umetniki, je lahko samo nerešljiva uganka — razen če je morda lahko umetnik vsak, ki napiše nekaj tako nerazum­ljivega, kot so oslarije nad na­pisom »viva ritmo« na četrti strani »Odprtih strani« itd.

Dokazov, kako narobe je, da ste prostor v časopisu odstopi­li NSK, bi se dalo napisati še veliko! Vendar pa mislim, da sem za ta gnoj porabil že pre­več svojega časa. Prosim pa vas, da v Glas ne pišete nekih razlag, s kakršnimi podporo in obstoj NSK opravičujejo tudi drugi, češ da je to znak demo­kratizacije naše družbe. To je le znak, da v družbi vlada zmeda. To pa z zdravo demo­kracijo nima nobene zveze.

B. Praprotnik

G L A S 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 8. DECEMBRA 1987

V P lan ic i že prava z ima

Z jutrom začno in z mrakom končajo

Planica , 4. decembra — Vsaj v petek je bilo tako. Idealno vreme, dve al i tr i stopinje pod ničlo, odlično utrjena in pripravljena 90-metr-ska skakalnica, brezvetrje i n od devetih dalje, ko se v dol ini pod Pon-cami dodobra zdani, pa do mraka, je skakalnica popolnoma zasedena. Sneg je prišel kot naročen in le redka leta nazaj je bilo ta čas mogoče v P lan ic i tako kakovostno vaditi kot sedaj. Tokratni sneg bi zdržal tudi precej hudo in dolgo odjugo, pravijo poznavalci snega in Planice, sode­lavci skakalcev pr i tako zgodnji pr ipravi skakalnice.

Naši a lpski smučarji vadijo na Krvavcu

Po l jak Pjotr F i jas , k i je v P l a n i c i m a r c a polete l 195 metrov. N a nede l j sk i t e k m i naših skaka l cev , Cehov, Po­l jakov, F rancozov , I tal i janov i n Avstr i jcev je b i l d r u g i : z a

VViegelejem i n pred našim Kopačem. — Foto : F . P e rdan

Dv iga lo pelje skaka l c e n a v r h 90 metrske naprave . V ospredju R o b i Kaštrun i n Robert M u r .

S k r b za smuči. P r v i z desne V i l i Tepeš.

V P l a n i c i j e p o d Vodstvom t r e n e r j a B o g d a n a Norčiča z b r a n a naša B r e p r e z e n t a n c a : Dolar, L o t n e , Zupanič, J a n e z D e b e l a k , Kopač, M u r , Kuštrun i n Žagar. V a d i i b o d o v P l a n i c i do o d h o d a n a pomembne jše t e k m o , m e d n j i m i t e k m e z a s v e t o v n i p o k a l v S a p p o r u . (Naši najboljši so i m e l i v sobo to i n nede l j o že p r v i t e k m i z a s v e t o v n i p o k a l v K a n a d i . ) O b d e v e t i h začenjajo v P l a n i c i z v a d b o , p o t e m o p r a v i v s a k d o p o l d n e pe t d o šest s k o k o v , po k o s i l u p a spe t n a s k a k a l n i c o . Pr i ložnost t a k o z g o d n j e g a domačega s n e g a j e t r e b a i z k o r i s t i t i . P l a n i c o so z a v a d b o iz­bral i t u d i Madžari , P o l j a k i , A v s t r i j c i i n I t a l i j a n i . V p o l j s k i r e p r e z e n t a n c i j e t u d i planiški s o i e k o r d e r n a v e l i k a n k i P j o t r F i j a s . Prišel j e v četrtek i n bo o s t a l v P l a n i c i do s r e d i n e t ega t e d n a . N a s k a k a l n i c i je resnično gneča, v e n d a r v l a d a m e d s e b o j n o r a z u m e v a n j e m s o d e l o v a n j e .

Planica tore j privlači. R e s škoda, d a n i m a pr imernejšega večjega g o s t i n s k e g a i n prenoči tvenega o b j e k t a . P o h v a l a v s e m , k i so p r i p o m o ­g l i , d a j e v P l a n i c i že v začetku d e c e m b r a p r a v a smučarska s e z o n a . V e d n o n i b i l o t a k o ! . X . ,

J . K o s n j e k

Naši najboljši biat lonci pred prv imi tekmami w

Se vedno v senci skakalcev in tekačev

Rateče, 4. decembra — »Do nedelje ostanemo tukaj na pripravah pred prv imi tekmami, v torek pa se preselimo v Bohin j , kjer bo 12. in 13. decembra tekma Alpskega pokala v biatlonu,« je d e j a l v pe tek A n dro j l .anišek, z v e z n i t r e n e r /a b i a t l o n . »Na pripravah so najboljši člani i n mlad inc i : Jure in Uroš Velepec, Primož Krajšek, Branko Trstenjak, Dragan Lekan, Janez Ožbolt, Štefan Starbek in Bojan Kovic. Na pr i ­pravah smo številnejši, kar je posledica večje vsote denarja namenje­nega tudi za to panogo. Vendar je biatlon pri nas še vedno v k r i z i , saj imamo letos na voljo le četrtino denarja, ko l ikor ga na primer dobijo tekači. Priprave potekajo v redu: trikrat smo bi l i na Darhste inu, dva­krat na Rogli, enkrat pa smo vadi l i v Sarajevu. Za nami so tudi že prve tekme: prva je bila na 10 kilometrov, druga pa bo jutr i [sobota, 5 decem­ber). Tek nam gre že kar v redu, v streljanju pa smo še malo slabši. N i ­smo še vajeni tekmovalnih razmer.«

S o z o p r e m o še v e d n o težave, sprašujemo t r e n e r j a Laniška. »Do določene mere še vedno. Puške so stare od šest do sedem let,

izredno drage so, prav tako munici ja. Vendar smo zadovoljni, da to sploh imamo.«

I n c i l j i z a to s e z ono . »Udeležili se bomo tekem za svetovni pokal v Avstri j i , Italiji in

Nemčiji. Spodbuja nas tudi doseganje ol impijske norme. Za našega najboljšega, Jureta Velepca, je to uvrščanje v prvo polovico na tekmah v svetovnem poka!u. l a n i je b i l Jure že 33. na eni od tekem za sveto\ ni P ° k a , - € J Košnjek

V soboto so imeli naši biatlonci tekmo na 20 kilometrov. Trener I miišt-k j« bil s pripravljenostjo in borbenostjo na tekmi zadovoljen. Med člani je vr­stni red naslednji: 1. Uro* Velepec Hlol), 2. KrajSek Uhan), 3. t ..kun (Dol), 4. Trstenjak (Kranjska gora), 5. Jure Velepec (Dol). Mladinci pa so tekli tako­le: 1. Mochik Ohan). 2. Janez Ožbolt (lx>ška dolina), 3. Pavovec (Ihan), 4. Da-

,ie. Ožbolt (Loška dplinaj. f Kovic (Ihan). ' i j . •• a~.a_ri_j ,\ fi ' t U

I d e a l n i p o g o j i z a v a d b o Krvavec , 5. december — Jugos l o vansk i smučarji i n smučarke so za vadbo s l a l o m a i n ve l e s l a l oma i z b r a ­l i K r vavec . V s i so s i e d i n i , d a so ta smučišča i d ea lna za pr ip rave pred n o v i m s tar tom v svetovnem p o k a ­l u . N a roko j i m gredo tud i de lavc i R T C K r v a v c a , saj j i m nud i jo tud i ostale pogoje za res najkvalitetnejšo vadbo.

V soboto je bi lo turobno vre­me. K rvavec , kjer so v sa smučiš­ča pokr i t a s 60 do 100 c m snega, so za pospešeni t r en ing i zb ra l i naši a lpsk i smučarji i n smučar­ke. O d članic je ve les la lom i n s la lom pr idno t r en i ra l a Ma t e j a Svet, od pe tka p a so gostje k r -vavških smučišč tud i v s i člani moške jugos lovanske A repre­zentance. Po besedah vseh so ta smučiščča idealno p r ip rav l j ena za v r h u n s k o vadbo. T u se kaže tudi p rav i odnos delavcev R T C K r v a v c a , k i priskočijo na pomoč v vseh pogledih. '

Čeprav je bi lo v soboto slabo vreme, naši smučarji niso štedili z močmi. L e gosta meg la j i h je v soboto dopoldne pregna la s tre­n inga . Poleg tega je p iha l še mo­čan veter. Se najbolj uporen je b i l Bo jan Križaj, saj m u je tre­ner Jože Šparovec postav i l res zahtevno s la lomsko progo. In Bo jan ne bi b i l Bo jan , če te ne b i i zko r i s t i l . K a r štiristo kolcev je prevoz i l .

p r v ih t e k m a h za svetovni poka l . K o t ste s am i v ide l i , s em voz i la v s la l omu i n superve les la lomu ta­ko, kot s em sposobna. Poveda la sem v a m že vse. Upa jmo, da bo tako naprej.«

• Ma t e j a Svet: »Kaj naj še rečem o dveh d rug ih mes t ih na

• Tomaž Čižman: »Ni l ahko reči, zakaj tak start v veleslalo­m u . P r ema lo je bi lo t ren ingov na p ravem snegu i n smučiščih. V a d i l i smo le na l eden ik ih . B i l o je tud i premalo t r en inga n a u m e t n e m snegu. Prepričan sem, da n a m bo sedaj K rvavec , k i i m a že prave razmere za tre­n ing , dal tisto, k a r smo želeli imet i . T r e b a b i bi lo nato še ne­kaj t r en inga na u m e t n e m snegu. S t emi t r en ing i bomo nadokna­d i l i zamujeno.«

• G r ega B e n e d i k : »Prve uvr ­stitve so povprečne. N i t reba še jad ikova t i . T r en ing i tu na K r ­vavcu bodo da l i še več. T r eba bo k a r h i t ro p re i t i n a vadbo n a

Štiriindvajsetič za Rožičev memor ia l

Ivo Čarman pokazal zobe Rateče, 6. decembra — Smučarko društvo Rateče-Planica je vzorno o rgan i z i r a l o že štirindvajseto m e m o r i a i n o Rožičevo m e d k l u b s k o t ekmo v smučarkem t eku . S labo i n deževno v r eme n i ov i ra lo .

S labo v reme je v nedeljo pesti lo stopetinštirideset tek­movalcev in tekmova lk od mlajših mlad incev do članov iz vseh s l ovensk ih smučar­s k i h tekaških klubov. Čeprav so b i l i v r e m e n s k i pogoji res s labi , to n i mot i lo nastopajo­čih v klasičnem t eku n a štiri­indvajset i m e d k l u b s k i me-mor i a ln i Rožičevi smučarski tekaški t e k m i . L e t o je n a s tandardn ih progah v Rate­čah odlično organ iz i ra lo do­mače smučarsko društvo Ra -teče-Planica.

V najdaljši moški d i sc ip l i ­n i , t eku na 15 k m , so med čla­n i nastop i l i vs i naši repre-zentantje. Ka j zmore vete­ran , j e že v prvem krogu po­kaza l član S T K Tr i g l av iz K r a n j a Ivo Čarman. Le- ta je že v prvem krogu dobi l pred­nost pred zas ledovalc i i n to j e obdržal do konca. Skora j enaka s l i k a j e b i l a nato tudi v preosta l ib k o n k u r e n c a h . T i s t i , k i si je že na p r v ih k i lo ­met r ih nabra l prednost, jo je obdržal do konca in zmaga l . V e k i p n i razvrs t i t v i so b i l i najboljši tekači i n tekačice T r i g l ava .

Rezu l t a t i — člani (15 km ) — 1. Čarman (Triglav) 46:56,5, 2. Gra j f 48:11,2, 3. K l i n e (oba Pohorje Hoče) 48:18,3; j un i o r j i (15 k m ) - 1. Rajšp (Pohorje Hoče) 48:26,0, 2. M . Kordež 50:04,4, 3. K o l m a n (oba Tr ig lav ) 50:11,8; st. m l a d i n c i (10 k m ) — 1. Šorli (Triglav) 34:28,7, 2. K r a n j c

(Par t i zan Lovrenc ) 34:50,6, 3. K lo fu ta r (K r . gora) 35:14,5; m l . m l a d i n c i (10 km ) — 1. Dolenc (Brdo) 35:58,6. 2. Žem-va 36:01,9, 3. J . P o k l u k a r (oba Pa r t i z an Gorje) 37:05,9; čla­nice (5 k m ) — 1. Bertonce l j (Triglav) 19:01,8; j u n i o r k e (5 k m ) — 1. Kovač (Un ior O l impi ja ) 20:43,8; st. m l a d i n ­ke (5 k m ) - 1. Grašič ( K o k r i -ca) 19:29,0, 2. Srebot 20:23,9, 3. Lačen (obe Črna) 20:24,2; m l . m l a d i n k e (5 k m ) — 1. Fe-čur (Logatec) 19:42,2, 2. Žum-kovič (Kr . gora) 20:14,0, 3. Re-pinc (Bohinj ) 21:18,4; ek ipno - 1. T S K Tr i g l av (Kranj ) 1;59:54,8, 2. T S K K r a n j s k a gora 2;06:30,8, 3. T S K U n i o r O l i m p i j a (Ljubl jana) 2;07:41,8. D. H u m e r

Foto: F. P e r d a n

Ivo C*

Mlajši in starejši mladinci pred startom (84) Matej Soklič iBled). 85) Anže Konc (Kokrica), (86) Andrej Zorč (Bohinj). (88) Sebastjan Cvetek (Kr. gora) .

• Sašo Robič: »Primanjkuje n a m t ren inga za ve les la lom i° superve les la lom. U p a m , da bo Krvav e c vse to nadoknad i l . P1"1* manku j e tud i še nekaj fines z a

dobro ve les la lomsko tekmo. Pre-pričan sem, da n a m bo Krvavec s svo j imi res i d ea ln im i snežni« 1 1

pogoji to da l . Čimprej bo treba pre i t i n a t r en ing v Podkoren.«

ume tnem snegu v Podkoren . Vse, k a r smo zamud i l i n a ledeni­k i h , bomo le tako l ahko spet na­doknad i l i . Škoda, d a je prav da­nes K r v a v e c tako zav i t v meglo.«

• Robert 2 a n : »Sezona se J c

začela. Ta rnan j e ne pomaga-P r ed p r v i m i t e k m a m i smo vadil 1

štirinajst dn i n a l eden ik ih . N& K r v a v c u so prave razmere z a

vadbo. Ne smemo »jamrati«. D e lat i je t reba naprej i n s srcem vse to nadoknaditi.«

D. H u m e r Foto: F. Perdan

Savi in Rogu največ zmag K r a n j , 6. decembra — K o l e s a r s k i k l u h Sava je p r i r ed i l v soboto

v oko l i c i ko lesarske proge v Stražišču drugo tekmovanje v ciklokro-su za vse kategori je. Sodelovalo je okrog 100 kolesarjev iz vseh slo­v e n s k i h klubov. M e d p ion i r j i B so b i l i najhitrejši H a u p t m a n (Rog)-Za jde la (Rog) in Z ihe r l (Sava), med p ion i r j i A pa so p r va t r i mest« osvoj i l i ko lesar j i Save: S tuden, H u d o k l i n i n Rehberger . M e d mlajsj; m i m lad inc i so b i l i najboljši Petek (Rog), P i l a r (Sava) i n BertonceU (Sava), med starejšimi m lad inc i pa J a k o m i n (Rog), Zupane ( R o g ) , n

Cvijetičanin (Sava). M e d člani je zmaga l Tahmajs te r (Sava) pred Ši­b e n i k o m (Rog) in Pagonom (Sava).

K o t je povedal t rener Save in vzgojitelj najmlajših kolesarjev Bo j an Ropret , bo nas ledn j i c ik l okros 9. j anuar j a v Stražišču. Štel bo tud i za s lovensko prvenstvo.

Šesti p lavalni memor ia l Špele Rebolj

Memorialni disciplini Mojci Jamnik in Darjanu Petriču

K r a n j , 6. december P l a v a l n i k lub Tr i g lav in K o m p a s s ta v z i m s k e m bazenu v K r a n j u orga­n i z i r a l a šesti p lava ln i memor i a l Špele Rebol j . M e d štiriinpetde­se t imi t ekmova lc i i n t ekmova l ­k a m i iz deset ih s l o vensk ih p la­va ln ih ko lekt ivov i n Crvene zvezde iz Beograda sta memor i ­a ln i d i sc ip l in i žensk n a 800 m k r a v i i n moških na 1500 m k r a v i ostal i v K r a n j u . Na 800 m k r a v i je zmaga la Mo j ca J a m n i k (Tr i ­glav), na 1500 m, pa D a r j a n Pe-trič. Krešo Boz ikov pa je v tej d i ­sc ip l in i postav i l nov državni re­kord za pionir je A .

Rezu l ta t i — 100 m k r a v i m o ­ški - l . Ceru (Fužinar) 55,84, 2. Jemec (Ljubl jana) 57,19, 3. Z eka -novič (Biser) 58,60; 100 m hrb tno - 1. Vcličkovič 1 : 05,57, 2. Šolar (oba Tr ig lav ) 1 :06,92, 3. T o r k a r (L jub l jana ) l : 07,74; 100 m prsno — 1. Jocič 1 : 10,64, 2. Vojičič (oba Tr ig lav ) 1 :13,80, 3. Zadra -vec (Radovl j ica) 1 : 14,65; 100 m de l f in — 1. C e r u (Fužinar) 59,04,

2. Jocič 1 :03,99, 3. Veličkovi* (oba Tr ig lav ) 1 :05,59; 1500 n» k r a v i — 1. Petrič (T r i g lav 16 :03,47, 2. J u r a k ( K l i m a Nep" tun)16 :28,85, 3. Ilić (Crven* zvezda) 17 :10.01, 8. BožikoV (Triglav) 17:45,84 r eko rd S F R J za pionir je A ; članice — 100 " ' k r a v i — 1. S lape rn ik (Biser) 1 : 04,06, 2. P rapro tn ik (Radovlj i­ca) 1 :05,42, 3. Djorič (Triglav) 1 :06,22; 100 m hrbtno - 1. W bič (Radovlj ica) 1 : 15,89, 2. Jam­nik (Triglav) 1 : 16,94, 3. Sekova-novic (Radovl j ica) 1:21,1}« 100 m prsno — 1. M e l i n k (Rado­vlj ica) 1 : 19,52, 2. S t e k n a r (Lju­bljana) 1 :22,80, 3. Sekunovt f (Radovl j ica) l : 25,09; 100 n i de l ­f in — 1. S l ape rn ik (Biser) 1 : 13,07, 2. J a m n i k (Triglav) 1 :14,60, 3 .Praprotn ik (Radovlj i­ca) 1:15,49, 800 m k r a v i J a m n i k 9 :46,57, 2. P i re 9 : 58,28.

3. N. Rebol j (vse Triglav) 10 :03,40.

D. H u m e '

Ligaški izidi KOŠARKA — V drug i zvezni ženski košarkarski l i g i j e

Sava Commerce gostovala v Omišu pr i Ga l ebu . V izenačeni t ekmi so zmagale domačinke. V moški republiški l ig i je T r i ­glav doma gost i l Novo Gor i co i n t ekmo i zgub i l .

I z ida - G a l e b : Sava Commerce 7 7 : 6 9 (32:30), T r i ­glav : Nova G o r i c a 84 : 96 (40 : 53).

O D B O J K A — V drug i ženski zvezni odbo jka rsk i l i g i je B led doma gosti l Dubrovn ik in to tekmo so domačinko brez težav dob' le . V članski d rug i l i g i je B l ed doma dobi l z ek ipo Rud i ju Čajevca. V moški republiški l i g i je Tr ig lav domu prvič v tem prvenstvu zmaga l v igr i s Kočevjem, ženske T r i g l a v a p a so premaga la M i s l i n j o .

I z id i — ' enske — B l ed : Dubrovn ik 3 : 0, T r i g lav : M i s l i n ja 3 : 1 , moški •- B l e d : R u d i Čajevec 3 :2 , T r i g l av : Kočevje 3 : 2 .

D H .

TOREK, 8. DECEMBRA 1987 KRONIKA

Kako so v Avstr i j i izboljšali prometno varnost

Večkrat bi se morali ravnati po izkušnjah naših sosedov

. 9 . STRAN

L jub l j ana , 4. d e c e m b r a — Če hočemo p r i z n a t i a l i n e : A v s t r i j a je po p r o m e t n i v a r n o s t i daleč p r e d n a m i . T r d i t e v n i izrečena n a pame t , temveč se o p i r a n a statistične poda t ­ke : m e d t e m k o p r i d e v J u g o s l a v i j i n a v s a k i h deset tisoč m o t o r n i h v o z i l štirinajst žrtev p rome ta i n v S l o v e n i j i deset , j i h i m a naša s e v e r n a soseda l e pet. O b takšni r a z l i k i b i se m o r a l i z a m i s l i t i . P a ne l e t o : večkrat b i m o r a l i p o g l e d a t i p r e k me je i n se r a v n a t i po •zkušnjah naših sosedov .

O tem so se l ahko prepričali tud i udele­ženci predavanja V a r n o s t v cestnem prome­tu (v Cankar j e v em d o m u v L jub l j an i ga je pr ipravi l republiški zavod za varstvo p r i de-l u ) . na ka te r em je prof. dr. E v a l d K r a i n z , Predstavnik kura t o r i j a za prometno varnost dežele Koroške, preds tav i l projekt , s kate-r i m so se Avs t r i j c i vključili v p rog ram sve­tovne zdravstvene organizac i je za 25 —od­stotno zmanjšanje števila p rome tn ih nesreč do leta 2000. P rvega j u n i j a letos je m in i l o le­to d n i , odkar so se sosedje odločili za akci jo, s katero naj b i v enem letu za desetino 2manjšali število nesreč rt " s t r i j s k i h ce­stah. V i soko zastav l jenega cn^ icer niso dosegli, rezu l ta t i pa so še zmeraj ze. J spod­budni: število nesreč so zmanjšali za 6,5 od­stotka, število m r t v i h za 148 (na Koroškem za devetnajst), p rav tako število ranjenih. . .

Se bolj kot rezu l ta t je spodbuden način, kako so ga dosegl i . V pro jekt »minus 10 od­stotkov « so vključili v re - od pol i t ikov in drugih ug l edn ih osebnost i do r a zn ih usta­nov, gospodarsk ih organizac i j , šole, cerkve, v Ojske, sredstev j avnega obveščanja, pok l i ­cnih vozn ikov tovornjakov.. . V okra j ih so ustanovi l i akc i j ske komite je in j i m zagoto­vi začetni (štartni) denar - n a vsakega Prebivalca po en šiling. Mes to s petdeset t i ­soč preb iva lc i je, n a pr imer , dobi lo petdeset tisoč šilingov.

Gostilničarji so pocenili brezalkoholne pijače

A k c i j a je b i l a dobro o rgan i z i r ana i n raznovrstna po ak t i vnos t ih in uk r ep ih . Ob a v t o m o b i l s k i h cestah so postav i l i napise (za osveščanje l judi) , bolje so zaznamova l i ce­ste, omej i l i so h i t ros t i , p rometn i vzgoji so Pr i s luhn i l i v v r t c ih in v k l u b i h za starejše ' lud i , župniki so se v nede l j sk ih p r id i gah fa-ranom do takn i l i tud i prometne varnost i , na­

juglednejši deželni možje so s p i s m o m poz­va l i šoferje-začetnike k v a r n i i n paz l j i v i vožnji. P rome tna varnost je na nevs i l j i v na­čin dob i la mesto tud i n a pop koncer t ih i n n a d rug ih pr i r ed i t vah . V akci jo so vključili tud i gostilničarje i n j i h pozval i , naj pocenijo vsaj nekatere breza lkoho lne pijače, k i so v Avs t r i j i tako kot tud i p r i nas dražje od a lko­ho ln ih . V enem od okrajev je k a r sto »oštir-jev« sprejelo pobudo i n pocenilo sokove. Šo­lar j i so začeli nos i t i n a r o kav ih svoj ih obla­čil svetleče trakove. Ve l iko pozornost je zbud i l f i lm z nas lovom Če umre vas s 1400 preb iva lc i — približno to l iko l judi vsako le­to umre na avs t r i j sk ih cestah. F i l m , k i so ga v r t e l i v k inematogra f ih i n ga predvaja l i po te lev iz i j i , je globoko pretrese l najodgovor­nejše l jud i v državi, predvsem pa najširše množice i n vsakodnevne udeležence v pro­metu . Ob vsem tem n i treba posebej ome­njat i , d a je tudi po l ic i ja poostr i la nadzor nad prometom, in da so nekaj k boljši pro­me tn i varnost i pr ispevale tud i nove avtomo­b i l ske ceste.

Vozniško dovoljenje le za dve leti

A k c i j a je prvo leto sta la Avs t r i j o p r ib l i ­žno deset mi l i jonov šilingov. Je znesek ve­l ik? N i t i ne! Prej b i l ahko r ek l i , da je skro­men , če vemo, da je cena človeškega življe­n ja (če življenje sp loh l ahko ovrednotimo) približno štiri mi l i jone šilingov. K a j to po­meni? Že zmanjšanje žrtev prometa za t r i , je poplačalo celotno akci jo.

»Rezultati v p r v em letu akci je m inus deset odstotkov so nas opogumi l i , « je dejal dr. E v a l d K r a i n z i n nato po jasni l načrt za drugo leto, v ka t e r em bodo več pozornost i posvečali tako imenovan im rizičnim skup i ­nam, z last i m l a d i m vo zn ikom, k i še nimajo p rav ih izkušenj i n ne znajo dobro ločiti me­je med varnost jo i n nevarnostjo, med tvega­n j em in zaneslj ivostjo. Že od prvega okto­b r a dalje poučujejo vozn ike po nov ih pro­g ram ih , k i se od prejšnjih raz l ikuje jo po tem, da so bolj življenjski, i n da v o z n i k o m dajejo znanje za življenje in ne le za izpit . V A v s t r i j i razmišljajo tud i o tem, da b i tako kot n a Norveškem oz i roma v Zvezn i repu­b l i k i Nemčiji vozn ik dobi l dovoljenje le za dve let i . Če b i v t em času prevečkrat prišel navzkriž z zakon i i n predp is i , b i mora l po­novno na izpit; v naspro tnem p r i m e r u pa b i m u vel javnost dovol jenja podaljšali.

A k c i j a predvideva tudi obvezno upora­bo luči ne glede na v remenske razmere a l i n a le tni čas. N a Švedskem, k jer gre sicer za posebne razmere, so n a ta način zmanjšali število nesreč za dobro četrtino, še z las t i med pešci. A v s t r i j s ka poštna, vojaška i n že­lezniška voz i la že vozijo po cestah s prižga­n i m i lučmi, n j im bodo bržčas k m a l u s led i la tud i druga.

P o m e m b n i težišči de la bosta letos tud i boj zoper a lkoho l i zem i n umi r i t e v prometa o z i r oma omejitev h i t ros t i n a av tomob i l sk ih cestah na sto k i lometrov n a uro , na dežel­n i h pa n a osemdeset. P r e m i k bo na tem po­dročju zelo težak — pr i znava tud i dr. E v a l d K r a i n z — ker v j a vnem življenju prevladuje manage r sk i t ip človeka. T e m u pa, kot vemo,

se vedno m u d i . C. Zap lo tn ik

Sposojeno iz Dolenjskega l ista

Sega afera z enaindvajseticami tudi v Kranj? Iz novomeške t o v a r n e I M V je b i l o zadn j e čase slišati to i n

°no n a račun k o l e k t i v n e g a p o s l o v o d n e g a o r g a n a , razkošja, k i s i 8a privoščijo, s o d u p a je i z b i l o d n o doga jan je , v k a t e r o je ob s e d ­l i h a v t o m o b i l i h R e n a u l t 21 i n e n e m R e n a u i t u 25 v p l e t e n i h t u d i neka j v o d i l n i h mož novomeške I M V , ob njej p a še v i s o k i r e p u ­bliški f u n k c i o n a r i n u g l e d e n k r a n j s k i d i r e k t o r , svo j čas p r a v t a ­ko n a v i s o k e m f u n k c i o n a r s k e m m e s t u v S l o v e n i j i . V s i t i na j b i P ° i z r e d n o n i z k i h , d o m a l a smešnih c e n a h prišli d o ena indva j s e ­t e , k a t e r i h m a l o p r o d a j n a c e n a je b i l a v t i s t e m času, seveda p r e d deva l vac i j o , n a t a n k o 23.474.000 d ina r j e v , piše D o l e n j s k i l i s t .

L a n i i n v začetku letošnjega l e ta je b i l o v Novo mes to zača­sno uvoženih neka j o s e b n i h a v t o m o b i l o v R —21 s tab l i co R P , s k a t e r i m i so se v o z i l i uslužbenci f r a n c o s k e g a R e n a u l t a . K o so j i h P r e n e h a l i u p o r a b l j a t i , j i h j e o d k u p i l I M V z a 38.2u8 f r a n k o v oz i ­r o m a za 20 do 25 ods t o tkov ceneje , o d v i s n o od prevoženih k i l o ­metrov . P o s e b n a k o m i s i j a , k i so jo u s t a n o v i l i v novomeški tovar-n i . j e v s e m a v t o m o b i l o m , s t a r i m od enega do d v e h let, m e t a l n e

b a r v e i n z doda tno op r emo , določila eno tno ceno 7.714.000 d i n a r ­jev . P o tej c e n i so j i h p r o d a l i l j u b l j a n s k e m u C o m m e r c u , tozd V o ­l a n , z r a v e n p a naj b i b i l t u d i s p i s e k bodočih k u p c e v . N a cesto po­s t av l j en avto j e k u p c e s plačilom stroškov t r g o van j a , p o p r a v i l a i n simboličnega p r o m e t n e g a d a v k a s t a l o k o l i 10 m i l i j o n o v d i n a r ­jev . I M V je namreč v s a v o z i l a p r i k a z a l ko t a v t omob i l e domače p ro i z vodn j e , zato so b i l i k u p c i t u d i »oproščeni« plačila c a r i n e i n davščin.

D v e takšni e n a i n d v a j s e t i c i se že v o z i t a po naših c e s t a h — p r v a i m a r e g i s t r s k o tab l i co N M 1 3 1 - 2 0 1 , d r u g a K R 1 5 9 - 6 9 0 . K t e m u p a j e t r e b a doda t i še n e k a j . N o v i l a s t n i k , v t e m p r i m e r u k r a n j s k i d i r e k t o r , je voz i l o vplačal i n r e g i s t r i r a l k o t novo, k a j t i s i c e r ne b i moge l i z v es t i z a m e n j a v e »staro z a novo« . Z a podobno različico se je odločil t u d i u g l e d n i l j u b l j a n s k i f u n k c i o n a r .

U r a d n o po j a sn i l o o v s e m t e m smo poskušali p o i s k a t i p r i p r i ­s t o j n i h službah, v e n d a r U N Z še v edno molči, piše D o l e n j s k i l i s t

Vzdrževalec ceste je odpovedal K r a n j , decembra - Sred i novembra se je n a v i a d u k t u Završ­n i c a zgod i la p rome tna nesreča, v ka te r i je i z gub i l a življenje vozn i ca . R a z e n jutranje nagl ice je b i l v z rok nesreče tud i pole­dene la cesta, k i je to ju t ro niso posu l i .

Vzdrževalcem ceste (na G o r e n j s k e m Ces tnemu podjetju iz K ran ja ) dokumenta o ju t ran j ih preg led ih cest i n pripravl je­nost i ek ip v z i m s k i službi že od srede ok tobra i n začetka no­v embra nalagata, da pregledujejo odseke, na ka t e r ih bi pole­d i ca utegni la ogrožati promet. Završnica, Peračica, L jubno, Lešnica in De l avsk i most ter senčni prede l i cest, k i p rv i pole denijo, morajo bi t i pod nenehn im nadzorom. Do 5. ure zjutraj , ko se promet začenja gostit i , morajo bi t i ti prede l i tudi posuti .

15. novembra zvečer sta radio in T V obveščala, da bodo ju t ran je temperature med - 3 in +2 stopinj i , p r i čemer bi vzdrževalcu mora lo b i t i jasno, da so tu možnosti jutranje pole­dice. K o se je 16. novembra navsezgodaj na Završnici zgodi la p rometna nesreča, je komis i j a Uprave za notranje zadeve iz K r a n j a prever i la , kako je b i la to noč cesta vzdrževana. Odgo­vo rn i delovodja, zadolžen za ta del ceste v zgorn jesavsk i doli­n i , to ju t ro n i odred i l pregleda in pos ipanja . Namesto ob treh zjutraj so ta predel pos ipa l i prejšnjo noč med 9. i n 10. uro, ta ko da se je do j u t r a pesek že porazgubi l i n n i mogel k l jubovat i j u t r an j emu ledu na mostu. V podaljšku te ceste (od Žirovnice do Podtabora) so b i l i nevarn i odseki posuti , se prav i , da je b i l odgovorni delovodja za ta odsek s svojo ek ipo na de lu zgodaj z jutra j .

Zoper delovodjo, k i to jutro n i oprav i l obveznost i , jo U N Z K r a n j pos la la tožilcu kazensko ovadbo, zoper Cestno podjetje pa sprožila postopek o gospodarskem prestopku.

Ob t a k i h p r i m e r i h običajno ne varčujemo s poduk i vozni­kom , češ naj bodo prev idn i . J esen i n z i m a j i m na cestah na­stavl jata vrsto past i i n celo ob neoporočnem vzdrževanju vsak cent imeter n i suh i n varen . V tem p r i m e r u pa je poduka bolj potreben vzdrževalec cest. Ob tako h u d i h posledicah, kot je smr t v o z n i k a , je pač treba poskrbet i , da bo prihodnjič druga­če. P a m u ne gre očitati le večernega pos ipanja ceste, k i n i Pregnalo ledu, pač pa tudi pomanjk l j i vo cestno s ignal izaci jo , k i je ob tej priložnosti zbodla v oči. Namesto da bi znak »spolz­k a ceste« sta l od 150 do 250 metrov pred ne va rn im odsekom, Pfed Završnico, je ka r 800 metrov pred njo, dovolj , da vozn iku uide iz spomina .

D. Z. Žlebir

NESREČE

Umrl med prevozom v bolnišnico

B o h i n j s k a Be la , 5. decembra — E n a oseba je i zgubi la življe­nje, druga pa je b i la hudo ranje­n a v nesreči, k i se je nekaj pred deseto ponoči zgodi la na Boh in j ­s k i Be l i .

Vo zn ik osebnega avtomobi la , 22 letni Zvonko Kunčič, doma z Boh in j ske Bele , je pel jal od do­ma prot i B l edu . M e d potjo so ga menda zaslepi le luči nasprot i vozečih avtomobi lov, tako da n i takoj opazi l t reh vojakov, k i so drug ob drugem hodi l i po desni s t ran i ceste. Trčil je v Ra i f a Isu-fija, starega 27 let, iz Srb ice , in H a s a n a Safer i ja , starega 22 let, iz Ti tove Mi t rov ice , oba vo jaka iz bližnjo vojašnice. Trčenje je bi lo tako si lovito, da je ovba vr­glo na pokrov avtomobi la , da sta zadela ob ve t robransko steklo in čez streho pad la na cesto. Z re­šilnim avtom so j u odpel jal i v je­seniško bolnišnico, vendar je Isufi že med prevozom u m r l , Sa -feri pa se hudo ranjen zdrav i na Jesen icah .

Izsilil prednost mopedistu

Zas ip , 5. decembra — M e d vožnjo od P o d h u m a prot i samo­postrežni t rgov in i v Zas ipu se je ponesrečil mopedist , 68-letni J a ­nez Kunsič iz Zas ipa . P r ed sta­novanjsko hišo Sebenje 14 m u je z dvorišča z leve zapel ja l n a cesto komb i , k i ga j e voz i l 37-le-

tni M o j m i r Fagane l iz Podnar ta , in Kunšiču i z s i l i l prednost. Fa ­ganel je sicer zav i ra l , vendar je mopedista k l jub temu zadel , da je padel i n obležal hudo ran jen .

D_Ž.

Eksplozija razdejala kurilnico

Šenčur, 3. decembra — Več kot 10 mi l i jonov dinarjev škode je povzročila eksploz i ja , k i je razdeja la kur i ln i co Pet.*a P. iz Šenčurja. V sredo popoldne je lastn ik z a k u r i l v peči za centra l ­no kur javo i n jo naložil z v isoko-kaloričnimi b r ike t i . P renapo l ­njena peč i n varnos tn i s is tem, k i je verjetno zataj i l , sta povzroči­la eksplozi jo gornjega de la peči. Eksp loz i j a je b i l a tako s i lov i ta , da je porušila strop kur i ln i c e , počila pa je tudi stena hiše. E k ­splozijo je slišal sosed, k i je ta­koj pok l i ca l gasi lce.

Zbil pešakinjo in pobegnil

Selca, 6. decembra — V l ju­b l j anskem Kliničnem centru je nekaj pred polnočjo u m r l a 48-letna A n i c a Kovačič iz Selc, k i se je b i la ponesrečila to po­poldne. K o je šla skoz i vas, jo je z osebn im avtom zb i l Zar i f H a d -žič, star 47 let, iz Pod lubn ika . Vo z i l je preb l i zu roba ceste, pe­šakinjo prepozno opaz i l i n jo s predn j im delom avtomobi la zb i l . Pad l a je n a pokrov motor ja i n z. glavo udar i l a v ve t robransko steklo. Po nesreči je povzročitelj odpel jal , vendar so ga k m a l u iz­s led i l i .

Zakon ne bo imel čarobne moči

Ko govorimo o prometni varnosti, vedno mislimo na trikotnik »človek — vozilo — ceste«. Človek je še vedno gla­vni krivec za večino prometnih nesreč. Za ceste vemo, kak­šne so. Slabe in še slabše bodo, kajti cestno gospodarstvo dobi po zadnji podražitvi bencina od prodajne cene le še šest odstotkov, prej pa jih je dobilo petnajst. Vozila se stara­jo. V Sloveniji je bilo lani od 558 tisoč registriranih vozil sa­mo devet odstotkov novih, starih eno leto ali manj. Skoraj tretjina tovornjakov, ki se vozi po jugoslovanskih cestah, je starejših od sedem let; polovica avtobusov starejših od pet let...

Je ob vsem tem sploh še čudno, da smo po prometni var­nosti na dnu evropske lestvice, in da se zadnji dve leti spet povečuje število nesreč z mrtvimi in hudo ranjenimi — in to kljub temu, da so miličniki poostrili nadzor. Samo letos so do tričetrtletja izrekli tretjino več ukrepov kot lani v tem času.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi spremembe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, o katerih se zdaj dogo­varjajo v Jugoslaviji, pometle z nizko prometno kulturo, z objestnostjo, z izigravanjem zakona in predpisov. Novi za­kon, ki se šele rojeva, je namreč le korak naprej v prizade­vanjih za večjo prometno varnost, je med drugim na nedav­nem posvetovanju o varnosti v cestnem prometu dejal An­drej Grahor, namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze.

Spremenjeni zakon bo med republikami in pokrajina­mi odpravil razlike pri usposabljanju voznikov. Poklicni vozniki, tudi zasebni avtoprevozniki, bodo morali vsake tri leta na preverjanje znanja. Zaživelo bo »točkovanje« prome­tnih prekrškov. Odvzem vozniškega dovoljenja naj bi po no­vem veljal le v izjemnih primerih, sicer pa bodo sodniki lah­ko izrekli tudi po pogojno kazen. Vozniki koles z motorjem bodo morali obvezno nositi čelado, po kolesarski stezi pa ne bodo smeli voziti hitreje kot s 25 kilometri na uro. Kazni se bodo povišale, tudi za tiste, ki se bodo spravili nad promet­ne znake.

C. Zaplotnik

S pestmi izkazoval ljubezen

K r a n j , 4. decembra — Temel jno sodišče v K r a n j u je pred k r a t k i m že tretjič obsodi lo 35 - letnega M i l o r a d a Rudoviča i z K r a n j a : pred let i m u je z zaporno k a z ­nijo le zagroz i lo , drugič je m o ­r a l za deset mesecev v zapor, zdaj so ga obsod i l i še n a leto i n deset mesecev zapora . Raz l o g je b i l vedno enak : nasilniško obnašanje do svoje nekdanje žene.

Vdanost pijači in agresiv­nost sta b i l a tud i g lavna vzro­k a za ločitev. M i l o r a d je še ne­kaj časa po razvez i živel p r i nekdan j i ženi. Po p r ihodu iz zapora j i je tud i obl jubl ja l , da se bo poboljšal. Res se je zapo­

s l i l , vendar je to trajalo le k r a ­tek čas, potem pa se je ponovi­l a s tara pesem. Spet se je vda l pijači, postal je nas i l en , tako da se je mora l a nekdan ja žena po v s a k e m »napadu« zateči po pomoč k z d r a v n i k u . M i s l i l a je, da bo pek la konec, ko je dob i la novo stanovanje, vendar se je zmot i la . Še naprej je brez do­vol jenja zaha ja l k njej. J a n u ­ar ja letos jo je pretepal dva dn i zapored, potem j i je s pest­m i i zkazova l l jubezen še konec ju l i ja , na prvoavgustovski dan, ko je b rca l in udar ja l po vhod­n i h v ra t ih njenega stanovanja, pa so ga pr i j e l i miličniki. Obto­ženec sodišču n i zna l po jasni t i , zakaj je še po razvez i obisko­va l žen o i n jo pretepal .

M i l o r a d se bo med prestaja­n jem k a z n i (sodba še n i prav­nomočna) zd rav i l tud i zoper a l ­koho l i zem, vendar sodišče me­n i , da bo n euspešno, če ne '"»o razčistil sam s seboj.

Vinjen za volan

K r a n j , 4. decembra - 34 - l e tn i V i n k o R o z m a n iz K a m n i k a bi mora l za pet mesecev v zapor, k e r je letos polet i v in jen povzročil prometno nesrečo. Sodba, k i jo je i z r ek l o temel jno sodišče v K r a ­n ju , še n i pravnomočna.

R o z m a n je letos praznova l ro jstni dan med dopustom, zato je prv i dan, ko je spet prišel n a delo, s sodelavci pop i l nekaj a lkohola , nato pa sedel za vo lan avtobusa, s ka t e r im je po cesti od K r a n j a prot i Mengšu pel ja l delavce S G P Grad i t e l j . V bližini odcepa za Vo-povlje je spregledal , da namerava fičko, k i je voz i l pred n j im , zav i t i v levo na s t ransko pot. Z avtobusom je zadel v zadnj i de l fička in povzročil prometno nesrečo, v kater i sta se vozn ik fička i n njegov sopotnik r an i l a .

Z a takšno kazn ivo dejanje je predv idena denarna kazen a l i zapor do enega leta. Sodišče se je odločilo za pet mesecev zapora i n za pol letno prepoved vožnje motorn ih voz i l D kategori je. Roz­man je b i l namreč doslej že dvakra t kaznovan i n je b i l za rad i pro­metn ih prekrškov tudi dokaj reden »gost« p r i s odn iku za prekrške, vendar pa ga vse dosedanje k a z n i niso spametovale.

Čigav je fičko? - N a p a r k i r n e m prostoru pred L T H - j e m v Škof j i L o k i ze dlje časa sameva fičko brez r eg i s t r sk ih tab l ic . K e r bo parkirišče k m a l u postalo gradbišče, bo fičko d o b i l »zavetišče« p r i D i n o s u . Las tn ik av tomob i la i m a torej še priložnost, d a ga odpelje n a va rno mesto. - J . P i p a n

^ S P S 5 J J © I E S G L A S 10. STRAN OBVESTILA , OGLASI TOREK, 8. DECEMBRA 1987

LTTT ž i r i

P O L I K S Ž IR I podjetje obutvene, l esarske i n kov ina r ske s tro­ke n . sub . o. Ž IR I

N a osnov i sk l epa komis i j e za de lovna razmer ja objav l jamo prosta de la i n naloge:

VZDRŽEVALCA S T R O J E V I N N A P R A V

Pogoj i : IV. stopnja i zobrazbe— ključavničar a l i orodjar i n 1 le­to de lovn ih izkušenj

De lovno razmer je bomo sk l en i l i za nedoločen čas s p o l n i m de­l o vn im časom i n tromesečnim p o s k u s n i m de lom. K a n d i d a t i za objav l jena de la in naloge naj pošljejo svoje vlo­ge z dokaz i l i v 8 dneh od dneva objave na naslov: D O P O L I K S T O Z D K O V I N A R S T V O , komis i j a za de lovna razmer ja , Jezer­s k a u l i c a 7, Žiri. K a n d i d a t e bomo obvest i l i o i zb i r i v 30 dneh po i z t eku r o k a za objavo.

Kranj

K O K R A , t rgovska de lovna organizac i ja , n . so l . o., K r a n j , Po ­štna u l i c a 1

objav l ja za potrebe delovne skupnos t i s k u p n i h služb prosta de la in naloge:

1. I Z D E L A V A STATISTIČNIH P O R O C l L

posebni pogoji : — i zobrazba V . s t opn j e—ekonomsk i tehnik , eno leto de lovn ih

izkušenj, dvomesečno poskusno delo

T O Z D E N E R G O

prosta de la in naloge:

O P R A V L J A N J E P R E V O Z O V S T O V O R N I M I V O Z I L I

posebni pogoji : — i zobrazba I I I . stopnje (skrajšani program),tr i mesece de­

lovn ih izkušenj n a podobnih de l ih , izpi t za v o z n i k a B i n C kategori je, poskusno delo dva meseca i n z de lom pridobl je­na de lovna zmožnost.

P isne pr i jave z dokaz i l i o izpo ln jevanju pogojev oddajte: pod 1. v 8 dneh in pod 2. v 15 dneh po objavi na gornj i naslov. Obveščeni boste v 15 dneh po dnevu izbire .

£8ć* bled L I P B L E D , TO lesna prede lava Podnar t

O D B O R Z A D E L O V N A R A Z M E R J A objavl ja prosta de la i n naloge:

1. SKLADIŠČNIK - T E H N O L O G

Pogoj i : V . stopnja izobrazbe l esarske smer i , 1 leto de lovn ih iz­kušenj in tečaj za skladiščnika

K a n d i d a t i naj pošljejo pri jave do 22. decembra 1987 na na­slov: L I P B l ed , T O lesna prede lava Podnart , Podnar t 33, 64244 Podnart . O i zb i r i bodo kand ida t i obveščeni v 8 dneh po konča­ni objav i .

gorenjsk i tisk moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj.

objavl ja prosta de la in naloge:

O R G A N I Z I R A N J E V A R S T V A P R I D E L U Pogoj i : — V I . stopnja izobrazbe varnostne smer i o z i r oma — V I . stopnja izobrazbe tehnične a l i obrambos lovne smer i in

oprav l jen s t rokovn i republiški izpi t iz vars tva p r i delu po A programu.

— 1 leto u s t r e z n i h de lovn ih izkušenj Delo je eno i zmensko in ga združujemo za nedoločen čas s pol­n i m de l ovn im časom in 3-mesečnim p o s k u s n i m de lom.

GRAFIČNO O B L I K O V A N J E Pogoj : — V . stopnja izobrazbe, smer grafično ob l ikovanje i n dve leti

de lovn ih izkušenj Delo je eno i zmensko in ga združujemo za nedoločen čas s pol­n i m de lovn im časom in dvomesečnim p o s k u s n i m de lom. Pr i j ave z dokaz i l i o izpo ln jevanju pogojev spre j ema kadrov­s k a služba delovne organizac i je v r oku 8 dn i po objav i .

O S N O V N O Z D R A V S T V O G O R E N J S K E , o .o .TOZD Z D R A V ­S T V E N I D O M ŠKOFJA L O K A

Po sk l epu komis i j e za de lovna razmer ja z dne 24. novembra 1987 O B J A V L J A M O prosta de la i n naloge:

ŠOFERJA za nedoločen čas

Pogoj i : vozniško dovoljenje C kategori je , na jmanj 3 leta de­lovn ih izkušenj, starost 25 do 40 let in bivališče čim bliže Z D , telefon

K a n d i d a t i naj svoje prošnje oddajo v zakon i t em roku 8 dn i od dneva objave n a naslov T O Z D Zdravs tven i dom Škofja L o k a , S ta ra cesta 10, 64220 Škofja L o k a , s p r ip i som K o m i s i j i za de­lovna razmer ja .

SEZONA PREKAJEVANJA MESA IE TU!

Ugoden nakup (6 obrokov) OMAR ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA

MERCAT0R, Blagovnica Tržič Cankarjeva c. 1 A, tel. 50-180 ali na novoletnem sejmu v Kranju Mercatorjev paviljon.

Priporoča se

S L O V E N S K E ŽELEZARNE L J U B L J A N A ŽELEZARNA J E S E N I C E Cesta železarjev 8

Po sk l epu odbora za de lovna razmer ja T O Z D TEHNIČNE D E ­J A V N O S T I z dne 19. novembra 1987 O B J A V L J A M O proste delovne naloge:

-3, 7. kategor i ja -3, 9. kategor i ja

2 osebi 2 osebi

1. J E R M E N A R , šifra 8869, D -2. PLASTIČAR, šifra 8866, D-

Pogoj i : Pod 1 III. o z i roma IV

usn ja rske s t roke Pod 2 IV . stopnja i zobrazbe—

lovn ih izkušenj v s t rok i Objav l jene naloge se opravl jajo n a eno i zmeno v s i s t emu 5 + 2 in so p r ime rne predvsem za moške. Pr i javn ice z dokaz i l i o iz­po ln jevanju pogojev pošljite v o sm ih dneh po objav i n a K a ­drovsk i sektor Železarne Jesenice , c. Železarjev 8.

stopnja izobrazbe j e r m e n a r s k o —

plastičar, gumar i n dve let i de-

c t r A L M I R A — a l p s k a m o d n a indus t r i j a Radov l j i ca

objavl ja po sk l epu odbora za de lovna razmer ja p r i T O Z D Tr­gov ina prosta de la in naloge:

1. V O D E N J E P R O D A J A L N E 2. P R O D A J A P L E T E N I N

Pogoj i : pod l . P r o d a j a l n a A l r n i r a na Grimščah, V. stopnja S I — s m e r

t rgovsk i poslovodja in 3 leta de lovn ih izkušenj al i

IV. stopnja SI — s m e r prodajalec in 5 let de lovn ih i z k u ­šenj;

pod 2. P roda ja lna A l r n i r a v B o h i n j s k i B i s t r i c i , IV . stopnja SI — smer prodajalec in 2 leti de lovn ih izkušenj.

Delovno razmer je se sk lene za nedoločen čas. Nastop de la je možen takoj . Pr i jave z dokaz i l i o izpo ln jevanju r a zp i sn ih pogojev naj kan ­d idat i pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov A L M I R A — a l p s k a modna indus t r i j a Radov l j i ca , J a l n o v a u l . 2—odbor za de lovna razmer ja T O Z D Trgov ina . Pr i j av l j en i kand ida t i bodo o i z i du i z b i r n i h postopkov p isno obveščeni v 15 dneh po oprav l j en i i zb i r i .

T O V A R N A O B U T V E P E K O TRŽIČ Delovna skupnos t s k u p n i h služb objavl ja v splošnem sektor­j u — o b r a t družbene p r eh rane—de la in naloge

S E R V I R A N J E V R E S T A V R A C I J I

Pogoj i za spre jem: — na taka r in 6 mesecev de lovn ih izkušenj na podobnih de l ih ,

izpi t za pr idobi tev osnovnega znan ja o h ig i en i živil i n oseb­n i h ig i en i

posebne zahteve: —spretnost , enomesečno poskusno delo.

K a n d i d a t i naj oddajo pisne pr i jave z dokaz i l i o i zpo ln jevanju zahtevan ih pogojev 8 dneh po objavi na naslov: T o v a r n a obu­tve Peko Tržič, Ste M a r i e aux Mineš 5.

Z A V O D S R S Z A R E Z E R V E I . I U B I J A N A , T i tova 118

objavl ja prosta de la in naloge:

SKIADTŠČNI D E L A V E C V D E D O L E N J A V A S , Se lca nad Škof jo L o k o

Poleg splošnih pogojev morajo kand ida t i i zpo ln jevat i še na­slednje posebne pogoje: — da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost o z i r oma kon­

čan prog ram za usposabl janje in starost nad 18 let

Delovno razmer je bomo sk l en i l i za nedoločen čas s p o l n i m de­lovn im časom in trimesečnim poskusn im delom. P isne pr i jave z dokaz i l i o s t rokovnost i , k r a t k i m življenjepi­som in op isom dosedanjega de la naj kund ida t i pošljejo v 8 dneh po objav i komis i j i za de lovna razmer ja Zavoda S R Slo­venije za rezerve, T i t ova 118.

K o m i s i j a z a de lovna razmer ja S R E D N J E ŠOLE E K O N O M ­S K E I N DRUŽBOSLOVNE U S M E R I T V E K R A N J

objavl ja prosta de la i n naloge:

UČITELJA RAČUNALNIŠTVA I N POLITIČNE E K O N O M I J E za določen čas s p o l n i m de l o vn im časom.

Pogoj i z a sk len i tev delovnega razmer ja : — končana v i s oka i zobrazba ekonomske smer i s tečajem ra­

čunalništva, a l i v i s o k a i zobrazba organizaci je de la s smer­jo, k i vključuje računalništvo i n programiran je .

P i sne vloge z dokaz i l i o i zpo ln jevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: K o m i s i j a za de lovna razmer ja Sred­nje šole ekonomske i n družboslovne usmer i t ve K r a n j , Ko-menskega 4. O i zb i r i bomo kand ida te obvest i l i v r o k u 30 d n i po objavi ogla­sa. In formaci je po te le fonu 064-26-690 a l i 064-24-896.

S R E D N J A T E K S T I L N A I N O B U T V E N A ŠOLA, p.o. K R A N J

Odbor za de lovna ra zmer j a i n varstvo p r i de lu razpisuje za nedoločen čas s p o l n i m de l ovn im časom

de l a i n naloge UČITELJA M A T E M A T I K E

Pogoj i : v i s oka i zobrazba ustrezne smer i . N a razpolago je dvosobno stanovanje. K a n d i d a t i naj pr i jave z dokaz i l i o i zpo ln jevanju pogojev poš­ljejo v 15 dneh n a naslov: S r edn ja t eks t i l na i n obutvena šola K r a n j , Ces ta S tane ta Žagarja 33.

GOSTINSTVO KRANJ

Po sk l epu D S T O Z D razp isu jemo javno dražbo, l ic i taci jo za

P O L T O V O R N I A V T O C I T R O E N D A K , l e tn ik 1984, vozen .

I zk l i cna cena je 1.800.000 d i n .

L i c i t a c i j a bo v sredo, 16. dec. 1987, ob 8. u r i , ob hote lu J e l en na L j u b l j a n s k i 1 v K r a n j u . L i c i t a c i j a bo po načelu, v ideno —kupl jeno , poznejših rek lama­cij ne bomo upoštevali.

s e ljubljanska banka T s m e l n a b a n k a G o r e n j s k e K r a r t

N a podlagi sk l epa 20. redne seje de lavskega sveta delovne skupnos t i L jub l j anske banke , Temel jne banke Gorenjske K r a n j , z dne 26. 11. 1987, razp i sna kom i s i j a delovne skupnost i L jub l j anske banke , Teme l jne banke Goren j ske K r a n j

razpisuje de la in naloge s posebn imi pooblast i l i za

1. V O D E N J E P O S L O V N E E N O T E J E S E N I C E i n

2. V O D E N J E S E K T O R J A S R E D S T E V

Z a oprav l janje r a zp i san ih del i n nalog sta l ahko imenovana kand ida ta , k i poleg splošnih, z z akonom in družbenim dogo­vo rom določenih pogojev, izpolnjujeta še naslednje pogoje: — visokošolska al i višješolska i zobrazba ekonomske a l i druge

smer i izobrazbe z us t r e zn im i de l ovn im i izkušnjami 6 P 0 ' dročja f inanc

— pet let de lovn ih izkušenj Poleg tega morajo kand ida t i za razp i sana de la i n naloge imeti tud i : — strokovne, organ izac i j ske in druge delovne sposobnosti z a

opravl janje r a z p i s a n i h nalog, — da se zavzemajo za dosledno razv i janje in utr jevanje sa­

m o u p r a v n i h socialističnih odnosov, — osebnostne kval i te te , k i izražajo celovitost s t rokovn ih ,

družbenopolitičnih in moralnoetičnih mer i l , predvsem P a

celovito oceno uspešnosti dosedanjega de la in doslednega i zva janja i n utr jevanja samoupravn ih socialističnih odno­sov.

R a z p i s a n a dela in naloge opravl jajo de lavc i s posebn imi poo­b las t i l i i n odgovornostmi in j i h razp isujemo v s a k a štiri leta. K a n d i d a t i morajo v log i priložiti l i s t ine , s k a t e r i m i dokazujejo, d a izpolnjujejo razp isne pogoje. Pr i jave s po t r ebn imi dokaz i l i naj kand ida t i pošljejo v 8 dneh od dneva objave razp isa na naslov: L jub l j anska b a n k a , Te­me l jna b a n k a Goren j ske K r a n j , Ces ta J L A 1, sektor splošnih poslov, z oznako »za razp isno komisijo«. O i zb i r i bo ra zp i sna kom i s i j a obvest i la vse udeležence razpisa v 45 dneh po končanem zb i ran ju pri jav.

Z A H V A L A Po dolgotra jn i in težki bolezni je dotrpela naša m a m a

LJUDMILA TOMEC roj . S o m r a k

Ob boleči i zgubi b i se želeli zahva l i t i vsem, k i ste n a m v tež­k i h t r e n u t k i h sta l i ob s t ran i , z last i sosedom, so rodn ikom i*j pr i ja te l jem. Posebna hva la duhovščini za lep obred i n pevcen 1

za žalostinke. Lepo se zahval ju jemo tudi vsem, k i ste jo s p r e ' m i l i na zadn j i poti a l i kako rko l i sočustvovali z nami .

Žalujoči n j en i : mož Jože, s inova Dušan i n Tomaž ter hčerk* M i l e n a z družino

škofja Loka , 2. december 1987

TOREK, 8. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN G L A S

^ 4 L I O G L A S I * * i : 2 7 9 6 0

jgiia JLA16 jgglla

P r o d a m CITROEN G S K ali zamen jam « drug avto. Mlaška 107, M laka Kranj

• 20511 * , A T 1300, letnik 1977, registr iran do septembra 1988, p rodam. Kral j , Tav-Sgljgva 14, Kranj 20514 Prodam DIANO 6 LC, letnik 1979, regi-sjnrana do novembra 1988, nove gu-

.verige, cena 1,2 M i o . Tel . : 81-031, ! ! j * d a n od 15. do 19 ure 20516

s t e ? d n ° p r o d a m Z 101, letnik 1976, w T ° 9 a r a ž ' ' ' a n o , registr i rano do ok « w a 1988. Jakopič, Kur irska 8, J e s e niče

rVod 20518

1977 »™ Z 7 5 0 > l e t n i k 1 9 7 0 i n R 4 - l e t n i k

rm! ^ i l i vo je Mihaj lovič, M o s t e 52, Ži-20523

^ o d a m 4 G U M E 155 x 13 traval z na i°n'' m a ' ° r a b | J e n e t e r špor tno kolo 4 / a * p r e s t a v S a n d i Berto le, Brezn ica - ^ t i ^ o v n i c a 20524

^odam FIAT 125 P, letnik 1978. Rabič, ^ j g j j ^ t e l . : 89-046 20526

j o d a m A P N 6. Košnjek, Cege ln ica 17, l!!i___220_ 20534

rali^ 1 , ' e t n i k 1 9 7 9 ' ohran jeno in garaži-g , n ° . prodam za 2,6 M i o . Sp . Besn ica i J ^ _ _ _ 0 - 5 2 3 20536

9odno prodam R 4, registr iran za ce-2 , e *o . Kondič, Jeze rska c. 126 20538 p f o d a GrS « 4 m a , ° rabl jene G U M E za J U -^ " 4 5 2 a 50.000 din. Zg . Bitnje 211 (bli-t u l r govine) . Tel. : 22-289, dopo ldan

20541

ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske

Vo> e n ' P ' ' 0 0 ' 3 " 1 Z 101, neregistr i ran v ter«!6"1 s t a n i u Zoran Kaštrun, Zg . J e ^2j_ 20498

a r i ? ? 9 0 1 Z 101, letnik 1977, registr irano •*» 1988 Tel 82 876. popo ldan

20499

. a r n Z 101, letnik 1978. V isoko 126. C £ ^ ! L 20502

C n d a r n 1 / 1 , 0 0 1 5 0 0 S Z ' l e t n i k 1 9 7 8

Titova 62, J e s e n i c e 20504

'etn d | fm 2 7 5 0 ' l e t n i k 1 9 7 9 i n F I A T 1 3 2 ' 9». '* 1977 Dušan Kogo j , Tomšičeva ^ J e s e n i c e 20508

d L ? d a r T 1 GOLF , letnik 1979, nemške iz-, a v e z dodatno op remo. Tel. 74 032

p-. 20509

S o u d a m r e z e r v n e dele za Z 101 Vele i^gjP^tel.: 42 490 20510

G L ^ ° D r o d a m osebn i avto AUDI 80 B o l ' l e t n i k 1 9 8 1 ' ° 9 l e d v s a k d a n D r a

^ - ^ k o J C r i ž e 167 20556 r ° d a m Z 128, letnik 1984 T e l : 50-933

,> 20557 / ° d a m Z 101. letnik 1979, registr iran j j ^ P J e m b r a 1988. Tel : 66 789 20561 r a ? r ? d n 0 P r o d a m Z 101, letnik 1972, ka rja " ° ' i rano , pravkar obnovl jeno Pro-Sta 1 Š e 4 o r ' g ' n a | n e G U M E za Z 101.

n e Vrhovnik, Zasavska c. 49/a 20567

r3n J ' ' e , n i k 1 9 7 7 - obnovl jen, registri T 6 i d o avgusta 1988. ugodno p rodam S-^L 4 129 20568

etnik 20571

19RQ F O R D T A U N U S 12 M R I > < J e l : 22 221, int. 2625

»en m W A R T B U R G , letnik 1974, vo DQK n e r e g i s t r i r a n za 25 S M . Gorenja ^ g _ a _ 3 l , Gorenja vas 20572

? 5 ^ ^ T L . letnik 1985, p rodam. Tel. : 20574

A l e d l m obnovl jeno Z 10l7ietnik 1976. p p ^ o p r e t , Boh . Bela 66 20575

d a t n o r n 2 A S T A V 0 1°1 'etnik 7 8 , _ o V s _ °Preml jeno in redno vzdrževano Pre§ V | 'astnik. Og led na naslovu Trg b\ , , 2 1 ° V E br igade 2 — stanovanje j j M r J a n i n a III). tel. 064-36 848 tni|, 0 d no prodam OPEL R E K O R D , le ^ A N } 9 ^ 1 - . dobro ohranjen in O P E L >0 S, letnik 1978, brezhiben, l t w ° c m A n u š k a Kavčič, Se lo 37 Ži ^<Lg9_416 (popoldan)

Vtdeo Shidio..^"

HAUSMAN JANKO * GREGORČIČEVA ULICA 5

64260 B L E D YUGOSLAVIA

\ S M A N J E . P R E S N E M A V A N J E , ' Z P O S O J A N J E IN P R O D A J A

|» 0 AUDIO IN VIDEO KASET •_® t e video In audio kasete boste

* * J M | k ° k u P , n n a NOVOLETNEM ?1 rt v ^ r a n | u od 11. decembra do

' d » c e m b r a 1987 na poslovnem prostoru

VIDEO STUDIA BLED

TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a

nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar in program lastne proizvodnje (Škropilno tehniko)

Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764, 34-033,34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035.

Prodam Z 750, letnik 1980, prevoženih 36.000 km. Tel. : 74-885, popo ldan

20546

Prodam Z 750, letnik 1979, cena po do-govo-u . Tel. : 66-592, popo ldan 20548 Prodam J U G O 45, letnik 1982, 63.000 km. Rozman , tel.: 33-265 20549 Prodam P E U G E O T 305, letnik 1979 Marjan Kalan, Dolenja vas 25, popo l -dan , tel . :64-082 20550 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, 17.000 km. Zupan, Mais t rova 13, Radovl j ica

20479

Z 126 P, letnik 1979, zelo ohranjen, re­gistr i ran, ugodno p rodam. Lidija Hor­vat, Šempeterska 14, Kranj 20480

Prodam B M W tour ing 1600, letnik 1972, v zelo dobrem stanju. Miloš Štrukel j , Pot na Zali rovt 9 20576

Z 750, letnik 1974, p rodam. Lidija Krvi-na, Bazoviška 9, Radovl j ica 20578 Prodam dele za R 4. Tel . : 70-269 20580 Prodam FIAT 126 P. letnik 1979, okto-ber, registr iran za ce lo leto in A P N 6, star dve leti ter rezervne dele za Z 750 in 101. Lah, Trata 22 20581 Prodam avto Z 1300, letnik 1979. Tel. : 39 409 20582

Prodam zimske G U M E s platišči za J U G O ali Z 101 in izpušno cev za A L F A S U D 33. Tel. : 22-586 20586

Prodam FIAT 750, letnik 1976. Tel. : 36-881 20587

Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, starejši letnik, garažirano. Infor­maci je in ogled popo ldan tel.: 26-058

20589 Prodam Z 750, starejši letnik, neregi­str irana, vozna. Peter Ko lman , Dvor­ska vas 29/a. tel.: 73 094 20593

Prodam V W 1200, letnik 1974, neregi str iran, cena po dogovoru . Tel . : 44 000, vsak dan od 14 ure dalje 20595 Prodam Z 128, letnik 1982, prevoženih 53.000 km. Tel : 38-284 20596

Prodam Z 101, letnik 1975 obnovl jen in registr iran do 1. maja 1988. Antoni ja Vrhovnik, Mi l je 21 20597

Prodam osebni avto G O L F , letnik 1981, garažiran Tel : 82 054, po 15. uri 20600 Prodam G O L F , letnik 1977 Zoran Kr­stić, Podlubnik 154, Škofja Loka 20607

Prodam Z 750, letnik 1976 Mrak, Žirov­nica 2/B 20616

Prodam dobro ohranjen O P E L RE­K O R D karavan, letnik 1981. Tel . : 23-143 20617

Prodam levo in desno S T R A N I C O brez vrat za FIČOTA in dve novi gumi . Tel . : 79 540, popoldan 20623

P rodam O P E L R E K O R D 1700 S, letnik 1970, registr iran do novembra 1988 A leksa Nedič, Straža 5, J e s e n i c e

20625 Prodam Z 101, letnik 1979. Tel : 27-220

20375

R 4. letnik 77, motor B M W R 25/2 in BMVV R 25/3, prodam. Koželj Janez , Blaževa 3, Škofja Loka Tel. : 60 802, popoldne, od 14. do 17. ure

razno prodam Prodam suha kostanjeva D R V A Ka lan, Za log 10, Golnik, tel.: 46-138 20501

Otroško P O S T E L J I C O , dam. Tel. : 73 626

ugodno pro-20507

Zamenjam 50 gajbic za drobni k rom pir Tel 65 120 20512

Prodam SMUČI V S S , dolžine 190 in O K O V J E tirolya 490, malo rabljen. Tel . : 80-186 20517 Prodam špor tno moško K O L O perso nal v garanci j i Zalokar, tel.: 42 956

20520 Prodam drobni K R O M P I R . Sr. Bitnje 27 20522 Prodam več parov novih kolesarskih ŠPRINTARIC Tel : 27 119 20525

Prodam špirovce in letve za ostrešje, prednjo steno za Z 101, meglenke, ho kejske drsalke št 38 39 Do lenc , S m o kuč 26, Žirovnica 20528 U g o d n o p rodam nerabl jene SMUČI elan G S (modre) 210 c m z mont i ran im okov jem sa lomon 737 Og led Part izan ska 19/a. tel.: 21 549 20535

Prodam Z E L J E v glavah. J a m a 3, M a v čiče 20547 Prodam enoosno novo kiper PRIKOLI C O 5 ton Štefan Kociper , Podboršt 5, Komenda 20288 Prodam lepe, star inske, vprežne SANI in okrasno CIZO Tel : 61 282 20559

Zelo ugodno prodam novo krzneno J A K N O volk št. 40 42. Tel : 70 045

20584

Knjižno zbirko Naša beseda, p rodam za 1,8 M . Tel . : (061)832-895 20585 Prodam enoosni gumi V O Z za traktor. Tel . : 77-634 20591 Prodam SMUČI dolžine 190, čevlje lange št. 38, otroške smuči z vezmi in smučarske čevlje št. 37 alpina. Tel . : 74-142, po 20. uri 20627

živali Prodam K R A V O , ki bo januarja teli la in O V C E po izbiri. Visoče 5, tel . : 51-283

20500

Prodam 10 dni starega črno-belega B IKCA. Praprotna pol ica 28, tel.: 42-443 20505

Prodam PRAŠIČA 150 kg težkega za zakol . Tičar, Za log 15 20521

Prodam PRAŠIČE za zakol . Zg . Brnik 99 20540

Prodam K O N J A . Frančiška Dežman, Bodešče 4. B led , tel . : 37-865 20401 Prodam PRAŠIČA za zakol , j e z e r s k a c. 18, Kranj 20551

Prodam tri PRAŠIČE za zakoi , domača krma. Zg . Brnik 26 20552

Prodam 10 dni starega TELIČKA bika s imenta lca . Godešič 35, Škofja Loka

20558

Prodam PRAŠIČE po 150 kg težke. La hovče 43 20563

Prodam K R A V O (1 tele), 2 meseca brejo, in os la-dober za vožnjo. Tel. : 66-801 20573

Prodam ŽREBICO pasme norik, staro nekaj manj kot dve leti. Hrušica 55, J e ­sen ice 20579

Prikupne PSIČKE čuvaje, brez rodovni-ka, oddam dobr im l judem. Podreča 24, Mavčiče 20603

Prodam 20 do 160 kg težke PRAŠIČE Možna dostava, cena 1700 za kg. Sta nonik, Log 9, Škofja Loka 20604

Prodam ŽREBETA, starega 6 mesecev hafl inger. T e l : 64-360 20605 Prodam JUNIČKO simenta lko težko 200 kg. Zminec 20, Škofja Loka 20609

Prodam K R A V O za zakol . Puštal 80, Setnikar 20619

Prodam dva PRAŠIČA za zakol . Dvorje 28, Cerkl je 20622

aparaiijjilroji Prodam C I S T E R N O za gnojevko cre i -na 2200 litrov. Soklič, Se lo 22, B led , tel.: 77-334 20506

Prodam T R A K T O R IMT 35. Alojz Sajo v ic, Predosl je 66, Kranj 20513

Prodam šivalni S T R O J bagat s lav ica. Tel . : 34-709, po 18. uri 20527

Prodam C O M O D O R E 64. Tel . : 74-921 20529

Prodam generalno obnovl jen pralni S T R O J gorenje. Jezerska c. 68 20531

V I D E O R E K O R D E R , nov, p rodam. Tel : 57 190, po 17. uri 20532

Prodam C O M M O D O R E C 64, disk dri ve 1570, kasetofon, igralno pal ico, 8 disket datal i fe, 5 disket B A S F ter vel i­ko programov in literature. Tel . : 23 647 int. 36 v dopo ldanskem času ali 49 139 v večernih urah 20533

Prodam 410-litrsko zamrzovalno S K R I ­N J O gorenje, po ugodni ceni . Karaula, Krajevna pot 4, Stražišče 20537 F O T O A P A R A T canon A V 1 z objekt i-vom, T O K I N A 35 do 70 m m in usnjeno torb ico, p rodam. Tel. : 35-900 20496 Pralni S T R O J gorenje, kot nov, pro­dam za 35 S M Tel : 74 343. Radovl j ica

20555 Poceni p rodam nov R A D I O A P A R A T tudi na gramofonske plošče. Šubic, Suška 41, Škofja Loka, tel.: 60-188

20560 U g o d n o prodam dvojni K A S E T A R , star dva meseca speed , equi l i s e r . Tel : 33 798 20565

Prodam šivalni S T R O J višnja s kabine tom, zelo ugodno Jus t in , tel 79-475

20570 Prodam komplet polne jeklenke pl in, kisik z gori lniki , urami ali ločeno, dva cirkularja z enofazn im motor jem 3 konj .moči , s t rofaznim motor jem 6 konj .moči in elektromotor je 10 konj moč i 2850 obratov, 7,5 in 6 konj moči 1420 obratov Guste l , Zg Br nik 137 20577

Predam pleti lni S T R O J dvoredni regi na(200.000din).Tel.: 51 416 20583 Prodam RADIO iskra HI Fl z zvočniki Tel . : 27 220 20588

Prodam črno bel TV gorenje, star dve leti Tel : 27-849 20610 Prodam T R A K T O R lamborhin i 35 K M , pogon na 4 kolesa, enoosno pr ikol ico 2 toni, dve TELIČKI fr iziki, 10 m 3 suhih D R V . Tel. 65 149 20611

Zamen jam nov TROSILN IK gnoja 4 to­ne tehnostroj za lažjega. Tel. : (061) 831 895 20620

U g o d n o p rodam barvni TV iskra, star tri leta Tel. 38 589 20626

iian.oprema Prodam ŠTEDILNIK (4 elek., 2 plin). Tel . : 24-440, int. 22 20503

Zaradi preureditve stanovanja ugodno prodam rabljeno dnevno S O B O (oma­ro in sed . garnituro). Mirt , Fužinska 1, Tržič 20519

Ugodno prodam lepo ohranjeno O M A R O za dnevno sobo. Tel . : 26-221, med 15. in 16. uro ali po 20. uri 20539

Popravi la sedežnih garnitur, žimnic, iz­delovanje zaves in rolojev, vam nudi obrtnik. V inko Oblak, Tenetiše 22, G o l ­nik, tel.: 46-210 20544

Poceni p rodam rabljeno ot roško S O ­B O in kombini ran ŠTEDILNIK pl in-(elektrika. Tel . : 40-622 20566

Prodam novo PEČ za etažno ogreva-nje TVT Central 17 K, 20 odstotkov ce ­neje. Ogled vsak dan. Ciri l Prša, Kidr i -čeva 38, Kranj 20594

Prodam kotno sedežno G A R N I T U R O . T e l : 42-429 20416

Prodam trajnožarečo PEČ in gradbeno dvigalo. Podlubnik 170, Škofja Loka

20606

Prodam raztegljiv KAVČ in dva fotel ja. M inka Podobnik, Vrečkova 4 20613

Prodam dve starejši POSTELJ I z vzmetn icami in 80-litrski A K V A R I J . Gregoričeva 12, Čirče 20614 Ugodno prodam dve O M A R I , dve vitr i­ni in 4 K W termoakumulac i jsko PEČ. Tel . : 75-837 20615 Prodam S P A L N I C O . Zvonko Može, Tri­g lavska 5. Bled 20618

itanoianja Mlad par išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okol ic i . Ši fra: Takoj 20530

M lada uslužbenka nujno išče sobo v Kranju ali bližnji okol ic i . Ši f ra: Redni plačnik 20545

Družina najame stanovanje v Kranju ali širši okol ic i za 2-3 leta. Mesečno lahko plačamo 10 S M in stroške. M o ­žno je pol letno predplači lo. Cenjene ponudbe pod ši f ro: Januar 1988 20413

Uslužbenka išče stanovanje ali sobo v Kranju. Ši f ra: Nujno 20553 Zamenjam enosobno stanovanje, brez centralne, z vr tom in drvarnico, za enosobno s centralno kurjavo? Lil jana Moravek, Savska c. 38, Kranj 20598

G A R S O N J E R O 24 m2 s centra ln im ogrevanjem, zamen jam za večje sta­novanje. T e l : 28-571, zvečer 20599

Prodam dvo inpo lsobno stanovanje v Kranju za 5 mil i jard. Možno plači lo s kredi tom. Tel . : 33-109, vsak dan popo l -dan 20601

Prodam dvosobno stanovanje v Gro­harjevem naselju. Tel . : 62-921 20608

V Kranju, okol ic i ali v Škofj i Loki išče mlada uslužbenka sobo ali garsonjero. Ši f ra: Pr imorka 20612

zaposlitve Iščemo zastopnike za reklamni artikel na področju ce le države. Pogo j : komu­nikativnost in najmanj srednješolska izobrazba ter živl jenjepis. Ši fra: S a m o stojnost 20542

Takoj spre jmem mlajšega delavca za delo na terenu. ELEKTROINŠTALA T E R S T V O Jože Rupar , Podlubnik 152, Škofja Loka 20357

C E N T E R Z A S O C I A L N O D E L O K R A N J

K sodelovanju vab imo mla j ­šega upokojenca z l as tn im avtomobi lom za opravl janje prevozov inva l idne osebe na re lac i j i K r a n j — L jub l jana . Podrobnejše in formaci je do­bite na Cent ru za socialno delo K r a n j , T r g revoluci je 1 a l i po telefonu 23-581.

najdeno Zatekel se je rjav kokeršpanjel. Tel 27 936, Do lenc

izgubljeno Izgubila sem zlato Z A P E S T N I C O na poti Sp . Lancovo-Zg. Lancovo (po bliž­njici). Poštenega najditel ja pros im, da jo proti nagradi vrne. Tel . : 78-323

20562

35 letni fant, lastnik manjše, lepe me­hanizirane kmeti je, dobrega srca in mirnega značaja, išče dekle ali mami ­co , ki bi prišla živet na njegov dom. Naslov v ogl . oddelku 20621

gradbeni mat. Prodam kamniško T E R A N O V O krem barve 3 m 3 v polivini l vrečah. Škofja Loka, tel.: 62-745 20564

Prodam smrekova opaža širine 8 in 10 c m . Jože Udir, Kamna gor ica 2 /a , tel.: 79-405 20569

OITALO Mont i ram avtoradie v osebne av tomo­bile. Štular, Zg . Bitnje 139, Žabnica (pri Puškami) 20554

Kakršnokoli delo na d o m sDre jmem. Tel . : 28-786 20590

Za občasno pomoč v kmeti jstvu potre-bujem človeka. Ši f ra: Pomoč 20602

Zaradi dvo izmenskega dela iščem var­stvo v Radovl j ic i , po možnost i na do­mu za 15 mesečno hčerko. Nas lov v ogl oddelku 20630

OBVEHIIA

kupim Kup im otroško T R I K O L O . Tel . : 23-811, popo ldan 20543

Kup im smučarsko O P R E M O za 8 let. T e l : 64-011 20624

IZOL IRAM CEVI centra lne kurjave z volno, pločevino. Tel . : (061) 216-673

18497

V O D O I N S T A L A C I J O na novi hiši, tudi vsa popravi la, vam naredi obrtnik. Tel . : 28-427 19510

Pedik i ram noge tudi na vašem domu. Kličite popoldan 47-087 20592

O S M R T N I C A

Sporočamo žalostno vest, d a j e u m r l

M I H A B E V C z Ovsiš p r i P o d n a r t u

Pogreb poko jn i ka bo v torek, 8. decembra 1987 ob 16. u r i iz­pred mrliške vežice n a Ovsišah p r i Podnar tu . Do pogreba leži

v mrliški vežici na Ovsišah.

K S i n D P O Podnar t

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapust i la naša sode lavka v poko ju iz tozda L o v s k i mate r i a l i n embalaža

ANTONIJA F A B J A N roj . 1914

O d nje smo se pos lov i l i v četrtek, 3. decembra 1987 ob 15. u r i n a pokopališču v B i tn j ah .

S i n d i k a l n a organizac i ja S A V A K r a n j

V SPOMIN Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.

4. decembra je m in i l o eno leto od boleče in prerane izgube našega moža,, očeta, dedka in s t r i ca

STANETA LUZNARJA Žalujoči vs i njegovi

Do l en ja vas, 4. decembra 1987

Pomlad že prišla bo, k' tebe na svet ne bo, k1 te bodo djali v to črno zemljo!

V torek, 24. decembra 1987, smo se na pokopališču v Tržiču poslovi l i od učiteljice

M A R I J E LAMPIČEVE Njen topli človeški odnos i n bogato pedagoško de­

lo n a m bo ostalo v tra jnem spominu.

Kolektiv Osnovne šole heroja Bračiča Tržič

Z A H V A L A

Ob smrt i drage mame

A N E N O S A N roj. B rudar

Se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom in delovnim organizaci jam za darovano cvetje in iz­

rečeno sožalje.

Žalujoča sinova Tone in Lojze v imenu vsega sorodstva

NOVICE IN DOGODKI

Ver iga ima novo ambulanto

Iz »Dachaua« za tovarniško ograjo G L A S O V A A N K E T A

L e s c e , 4. d e c e m b r a — V d e l o v n i o r g a n i z a c i j i V e r i g a so p r e d p r a z n i k o m r e p u b l i k e b r e z kakršnegakol i p o m p a o d p r l i n o v o o b r a t n o a m b u l a n t o . Prejšnja je b i l a z u n a j tovarniške ogra je , v t a k o i m e n o v a n e m d e l a v s k e m n a s e l j u »Dachau« , i n je b i l a o d t o ­v a r n e o d d a l j e n a s k o r a j k i l o m e t e r .

N a tej re lac i j i se je »izgubila « m a r s i k a t e r a de lovna u r a p a tud i s icer je b i lo nerodno, če je prišlo do nezgode p r i de lu . Ob preven­t i v n i h preg l ed ih so se de lavc i za­m u d i l i tud i pet a l i šest ur , zdaj p a naj se ne b i več kot dve. V no­v i a m b u l a n t i so namreč uved l i takšen red, d a bodo zapos len i , k i so n a de lu , i m e l i prednost pred t i s t im i , k i so n a bolniški. K o bo­do de lovn i čas v t ovarn i usk l ad i ­l i z de l o vn im časom ambulante , bo prob lemov še man j .

V V e r i g i so b i l a dolgo različna mnen ja , a l i ambu lan ta sodi za

tovarniško ograjo a l i naj ostane zunaj nje. Nazadnje je le prev la­dalo stališče s i nd i ka t a i n službe za varstvo p r i de l i i , da naj bo zdravstvena postaja čim bliže de l ovn im mestom, s icer pa naj deluje po p rav i l i h , ki veljajo za zdravstvo. Še vedno ostaja odpr­to vprašanje zobne ordinaci je . V Ve r i g i so to namerava l i s am i ured i t i , v endar so zdravs tven i de lavc i men i l i , da b i bi lo nesmi ­selno, če bi se ome j i l a le n a p lombiran je zob. De lavc i naj b i hod i l i v zobno ambulanto v le­sko osnovno šolo, toda to se za

zdaj še n i uresničilo, je dejal V i -tomi r Rems , vodja službe za var­stvo p r i de lu .

Ves denar za prostore i n za opremo (67,5 mi l i j ona dinarjev) je pr i speva la Ver i ga . V ambu­lan t i je tud i prostor za terapi jo, ke r so obolenja hrbtenice , rok i n nog v 1400 - članskem ko l ek t i vu dokaj pogosta. Bolniški stalež je za zdaj še v n o r m a l n i h me jah (na mesec išče zdravniško po­moč od 160 do 220 delavcev), V i -tomi r R e m s pa upa , da ga za rad i bližine ambulante tud i v p r ihod­nje ne bo več kot doslej , k e r je s i s t em nagra jevanja tak, d a se odsotnost z de la zelo pozna v plačilni kuve r t i .

C. Zap lo tn ik

Tehnološko-ekološka sanacija Termike malo zamuja

Drugi dimnik in protihrupna ograja prihodnje leto? Škofja I<oka, 6. n o v e m b r a — Tova rna k a m e n e vo lne n a T r a t i m o r a po sk l epu loške skupščine vse škodljive vp l i ve n a okol je sprav i t i pod dovol jene meje do k o n c a tega le ta . Čeprav gre tehnološko-ekološka sanac i ja T e r m i k e h k o n c u , pa predvsem za rad i zapletov s p r i dob i t vami soglasi j o z i r o m a g radben ih dovol jenj , r o k a najbrž ne bo uspe la ujet i n a vseh področjih.

Z a t i k a se p r i g radnj i 25 me­trov v i sokega d i m n i k a , za ka ­tero so v T e r m i k i polet i dob i l i l okac i j sko dovoljenje, za rad i sodnega spora, k i ga je sproži­l a k ra j e vna skupnos t Sv. D u h , pa ne tud i gradbenega dovolje­nja. Kakšen bo zaključek spo­ra , k i še t ra ja , še n i povsem ja­sno, verjetno p a je, da se bo gradnja d i m n i k a , k i postaja samosto jna naložba, zav l ek l a naslednje leto.

T u d i gradnjo p ro t ih rupne ograde, s katero se bodo kra ja ­n i o tres l i h r u p a iz nel jube so­sede pa tud i s h i t rega železni­

škega t i ra , bodo v T e r m i k i najbrž dokončali spomlad i . T r enu tno j i h še ov i ra gradbe­no dovoljenje, ( lokac i jskega imajo), k i se j i pridružuje neu­godno z imsko vreme.

S i ce r pa so v T e r m i k i opra­v i l i že ve l iko de la iz p rog rama tehnološko —ekološke sanac i ­je. Nova d ruga pro i zvodna l i n i ­j a , k i še obratuje poskusno, že daje rezultate , stoj i pa tud i že 50 metrov v i s o k i d i m n i k za iz­pust očiščenih d i m n i h p l inov kupo lk in tehnološkega z r a k a . Nanj s ta že priključeni usedal-n i k omor i obeh l in i j . Najpo­

membnejša za čistejše okol je T e r m i k e pa bo vsekakor čistil­n a naprava d i m n i h p l inov k u ­polk, k i bo zgrajena dokonča leta.

Izvršni svet loške občine je zadolžil T e r m i k o , d a čimprej p r i p rav i p r og ram mer i tev za spreml janje učinkov tehnolo­ško—ekološke sanaci je, k i j i h bo oprav l ja la pooblaščena s t rokovna organizac i ja . P r i n jen i i zb i r i b i v s ekakor vel jalo spoštovati tud i mnenje kra ja ­nov Tra te i n Sv . D u h a .

H . Jelovčan

Šoli na P lan in i sta bl izu, tudi za varnost otrok je poskrbljeno

Skupni šolski okoliš za dve K r a n j , d e c e m b e r — N a P l a n i n i g r a d e n o v o o s n o v n o šolo, k i bo učence s p r e j e l a p r i h o d n j e šolsko le to . P r a v i l o m a i m a v s a k a o s ­n o v n a šola svoj šolski okoliš, v K r a n j u p a bodo n a r e d i l i i z j e m o , šola B r a t s t v o i n e n o t n o s t i n n o v a šola P l a n i n a II, b o s t a i m e l i s k u p n e g a .

V k r a n j s k i občini o snovno ­šolske k l o p i d r g n e natančno 9.075 o t rok , število osnovnošol­cev n e n e h n o ras te , v r h na j b i po n a p o v e d i h doseg l i p r i h o d ­nje leto, k a s n e j e p a naj b i gle­de n a manjše število ro j s tev i n manjše p r i s e l j e v an j e s l e d i l s t r m padec . N a P l a n i n i g r a d e novo o s n o v n o šolo, k i bo učen­ce sp r e j e l a p r i h o d n j e leto i n t ak o o m i l i l i s t i s k o s šolskim p r o s t o r o m , t oda z a e n k r a t le o m i l i l i , saj bodo še napre j ime ­l i v s epovsod dve i z m e n i .

P r i o b l i k o v a n j u šolskega okoliša z a novo šolo P l a n i n a II

so z n a r a v n o zaokrožitvi jo n a ­šteli 1.05S učencev, šola p a bo l a h k o s p r e j e l a 750 učencev. Še bol j p a se je z a t i k a l o , ko so skušali učence r a z p o r e d i t i po r a z r e d i h , saj so d o b i l i p r e n a t r ­p a n e p rve r a z r ede i n številčno šibke s e d m e i n o sme . P r o b l e m so skušali razrešiti z izločitvi­jo n e k a t e r i h u l i c i z n a r a v n e g a šolskega okoliša šole P l a n i n a II, t oda n e s o r a z m e r j e m e d ra ­z r e d i j e os ta lo . Z a t o so se odlo­čili, d a n a p r a v i j o i z j emo i n z a obe s o sedn j i šoli n a P l a n i n i o b l i k u j e j o e n o t e n šolski oko­liš, k a r p o m e n i , d a b i p r i h o d ­

nje šolsko leto obe šoli ob i sko ­v a l o 1.911 učencev. V s a k a b i i m e l a po 34 o d d e l k o v i n s i c e r šola B r a t s t v o i n eno tnos t 19 n a nižji i n 15 n a višji s t opn j i , šola P l a n i n a II p a 20 o d d e l k o v n a nižji i n 14 n a višji s t opn j i .

Takšna rešitev j e s e v eda iz­j e m a , saj i m a p r a v i l o m a v s a k a šola svoj šolski okoliš. V e n d a r p a p r i tej i z j e m i večjih p rob l e ­m o v ne b i s m e l o b i t i , saj s t a s i obe šoli n a P l a n i n i ze lo b l i z u , t u d i z a p r o m e t n o v a r n o s t o t r ok bo p o s k r b l j e n o . N e k a j s p r e m e m b p a bodo doživeli t u ­d i d r u g i šolski okoliši v m e s t u , saj bo n o v a šola n a P l a n i n i r a z b r e m e n i l a t u d i d r u g e osno­v n e šole v m e s t u .

M . V .

SI MERKUR K R A N J

KUPCE Z OBMOČJA

T R Z I C A

OBVEŠČAMO, DA PREMOG IN DRVA LAHKO NAROČAJO IN VPLAČUJEJO

V POSLOVALNICI

MERCAT0R - TRZIC

ob sredah od b — 16 ure

ob sobotah od 7 — 11 ure

Zeme l j sk i p laz pred S la tno Ce­sta Begunje—Tržič pred nase­l j em S l a t n a je za rad i zemel jske­ga p l a zu v širini okrog 60 me­trov zapr ta . Zemljišče je začelo drset i že konec novembra . N a terenu zdaj opravl jajo mer i tve de lavc i Cestnega podjetja K r a n j i n S k u p n o s t i za ceste Sloveni je . Po oprav l j en ih mer i t vah i n oce­n jen ih stroških se bodo odločili tud i za poprav i lo . — A . Z. — F o ­to: F. P e r d a n

Največji adut je Mateja K r a n j , 4. d ecembra — T e k m o v a n j a najbol j­

ših smučarjev n a svetu so se začela. A l p s k i smučarji imajo za seboj že nekaj t ekem za sve­tovn i poka l , začenjajo pa tud i s k a k a l c i i n teka­či. V i g r i za v i soke uvrst i tve , m e d a lp inc i i n skaka l c i , smo tud i Jugos l ovan i . L a n i se n a m je mars ika j posrečilo: a lp inc i i n s k a k a l c i so dobi­va l i t ekme svetovnega poka l a i n se nasp loh v i ­soko uvrščali, že drugič pa je prišel k n a m k r i -

Tone D o l a r i z V r b e : »Za skaka l c e se bolj zan i ­m a m , saj i m a m s ina To­maža med skaka l c i , ven­dar m i tud i a lpsko s m u ­čanje n i neznano. S k a ­k a l c i glede n a t r en ing i n sedanjo formo ve l iko obetajo, vendar je še preuranjeno k a r k o l i na­povedovat i : ne vemo, ka ­ko je vad i l a k o n k u r e n ­

ca, ko l i ko je napredova la , v kakšni f o rmi je. P r i a l p inc ih je špica dobra , sp loh p a Mate ja , k i lah­ko z ma lo sreče osvoj i svetovni poka l . Zanes l j i ­vo bo prišel v formo tud i Bo j an . V e n d a r je špi­ca p r eozka i n je p r eve l i ka p r a z n i n a do d r u g i h tekmovalcev , k i tekmuje jo za svetovni poka l . Ne zd i se m i pa prav, da uspehe a lp incev še vedno bolj cen imo (le — t i so te uspehe res prej dosegal i i n tud i sedaj j i h imajo več) kot pa uspehe skakalcev.«

T o n i J u s t i n i z Žirovni-ce:»Gledano s stališča E l a n a , k jer sem serv i ­ser, b o m vesel v sakega uspeha n a naših smu­čeh, pa naj ga doseže Jugos lovan a l i Norve­žan. Seveda pa je prijet-neje, če je to Jugos lo­van .

M e d s k a k a l c i sta pr­va aduta M i r a n Tepeš in

Primož U laga , v endar je sedaj še p r e k m a l u re­či, kaj bo. Največja c i l j a sta svetovno prvenstvo v po le t ih v Obersdor fu i n o l imp i j ada v Ca lgarv -

s ta ln i g lobus za končno zmago v svetovnem po­k a l u : B o j a n Križaj je b i l najboljši s la lomist se­zone. K a k o bo to sezono? Bodo naši vsaj pr ib l i ­žno tako uspešni kot zadnjo z imo? Bomo po Sara jevu tud i v Ca l ga rv ju osvoj i l i o l impi jsko kolajno? Po t em smo spraševali naključno iz-brane sogovornike. V s i so mnen ja : uspeh i bo­do, naš največji adut pa je M a t e j a Svet.

ju . P r i a l p inc ih največ kažejo Mate ja , Bo jan in Gregor Bened ik , zanesl j ivo pa bo tud i Rok se mars ika j dosegel. Z a ostale bo uspeh že kak­šna točka v svetovnem poka lu . G lede možno a na o l imp i j ad i da jem prednost a lp incem, pred­vsem Ma t e j i i n Bojanu.«

K a t a r i n a C u z n a r s Pod"

korena:»Zanima me šport. K a r zadeva alp­ske smučarje, je z Mate­jo vse v najlepšem redu. fantje pa še niso biD prav posebno uspešni-U p a m , da bodo enako dobr i kot pretek lo sezo­no, vendar : šport j e

šport. N a najboljše u p a m tud i p r i skakalc ih-

Te še posebno cen im. V s a k je dober, kdor upa prek skaka ln i c e , pa naj bo tud i manjša. Koraj-žni so.«

A l e n k a M l i n a r i c z B i ­str ice p r i Tržiču:»Za vso smučarijo se zan imam: za a lpsko, za skoke . M i ; s l im , da morajo b i t i nasi še boljši, kot so b i l i lani-Največ pričakujem od Mate je Svet, Bojana Križaja, ve l iko p a lahko dosežejo tud i skaka lc i Tepeš, U laga , Zupan m osta l i . Če j i m bo dobro

šlo i n bodo i m e l i srečo, l ahko n a o l imp i j sk ih i g r ah v Ca l ga r v ju osvoj imo kolaj-no. Največ možnosti i m a Mate j a Svet.«

J . Košnjek S l i ke : F. Perdan

Zaposlovanje invalidov si težko utira pot K r a n j , 2. d ecembra — Prepreče­vanju inva l i dnos t i v d e l o vn ih o rgan i zac i j ah s icer namenja jo vse večjo pozornost , p r ema lo pa stori jo z a us t rezno zaposl i tev i n v a l i d n i h delavcev.

P e t l e t o d sp re j e t j a a k c i j s k e g a pro ­g r a m a z a razreševanje p rob l e ­m a t i k e i n v a l i d n i h oseb v k r a n j s k i občini, k i je b i l te d n i t u d i p r e d m e t r a z p r a v d v e h de­l e g a t s k i h skupščin, s o c i a l n e g a v a r s t v a i n s k r b s t v a , ugo tav l j a ­jo , d a sčasoma p r o d i r a m i s e l ­nos t o sistematičnem prepre ­čevanju i n v a l i d n o s t i i n s k r b i z a d e l o v ne i n v a l i d e . T e m u v p r i d govore poročila d e l o v n i h o r g a n i z a c i j v občini (po lov i ca j i h je o d g o v o r i l a n a vprašalnik s t r o k o v n i h služb S I S , k a k o uresničujejo p r e d p e t i m i l e t i spre j e t p r o g r a m , m e d n j i m i t u d i večina t i s t i h , k i zapos lu j e ­jo pretežno število i n va l i dov ) . Sodeč po p o d a t k i h je v de lov­n i h o r g a n i z a c i j a h več pozo rno ­s t i n a m e n j e n e izboljševanju d e l o v n e g a s t a n d a r d a , k i na j b i onemogočal razraščanje delo­v n e i n v a l i d n o s t i . T e že p a j i m j e i n v a l i d e z a p o s l i t i n a delov­n i h m e s t i h , k j e r bodo zado­v o l j n i i n s t e m t u d i bol j p r o d u ­k t i v n i .

Še v e d n o se v d e l o v n i h or­g a n i z a c i j a h p r e m a l o poslužu­je jo možnosti, k a k o n a us t r e z ­nejših d e l o v n i h m e s t i h zapo­s l i t i t i s te , k i so s i p r i d e l u p r i ­služili i n v a l i d n o s t : s p r e k v a l i f i ­kac i j o , p r i r e d b o d e l o v n i h mes t , r e h a b i l i t a c i j o , s e v e d a v s ode l o van ju s s k u p n o s t j o z a zapos l o van j e i n s k u p n o s t j o po­k o j n i n s k e g a i n i n v a l i d s k e g a z a v a r o v a n j a , z a v o d a z a r e h a ­b i l i t a c i j o i n v a l i d o v i n i z ob ra ­ževalnih us t anov . T u d i p r e za ­pos l ovan j e m e d d e l o v n i m i or­g a n i z a c i j a m i i n tozd i s i še n i u t r l o po t i , k e r je za to p r e m a l o p o s l u h a , r a z l o g zan jo p a ver­j e tno kratkoročna računica. Dolgoročna namreč d a vede t i , d a i n v a l i d n a u s t r e z n e m , svo­j i m p r e o s t a l i m s p o s o b n o s t i m p r i m e r n e m d e l o v n e m m e s t u , z a t o va rno n i k a k o r n i d r a g a naložba. Z a d o v o l j e n laže d e l a , več n a r e d i i n m a n j obo l eva , n jegov e k o n o m s k i r e z u l t a t p a p o v r n e t u d i takšno naložbo k o t je , p r i l a g o d i t e v d e l o v n e g a me­s ta .

D. Ž.

Cenzura ali poslovna tajnost?

Ko je pred leti, v času akcije »oslanjanja na lastne si­le«, lesko Verigo obiskala delovna skupina centralnega komiteja ZKS, smo dolgo sedeli v dvorani in se vrteli okrog problemov kot miši okoli vrele kaše. Šele, ko sem ob odhodu s police vratarnice zmaknil tovarniško glasilo in

prebral uvodnik, sem lahko potegnil rdečo nit triurne raz­prave. Uvodnik je bil oster, kritičen, udaren. Razgaljal je Verigo v vsem »blišču in bedi«. Razprtije, neenotnost V vodstvu...

Zakaj vse to pišem? Zato, ker dokaj redno pregledujem tovarniška glasila, in ker mi je pred nedavnim prišlo v ro­ke tudi glasilo tovarne, ki je v precejšnjih težavah. Vse sem našel na straneh časopisa — zapis o sindikalnem iz­letu, o delavkah, ki so se upokojile, o delu mladinske or­ganizacije, o kulturnem mrtvilu, nič in čisto nič pa o p0' slovnem rezultatu, o tem, kako bodo prebrodili težave, kakšne posledice bodo občutili delavci, kako je z zaloga­mi, gibanji osebnih dohodkov. . . So mar (slabi) poslovni rezultati tudi poslovna tajnost ali pa je cenzura vodstva močnejša od uredniške politike in udarnosti piscev?

Premalo imamo lesa, da bi na tak način zapravljal1

papir, in prelepo smo v ustavo zapisali pravila obvešča­nja (obveščati druge in biti obveščen), da bi na tak način obveščali delavce.

C. Z a p l o t n i k

Pod streho bo lažje čakati - K ra j e vna skupnost Brez je n » 0

Tržičem se je odločila ured i t i p ok r i t a av tobusna postajališča-Prvo bo dob i l o streho osrednje brez jansko postajališče. I z } e ' sa bo, k r a j u p r imerno , brez bo jazni , da b i ka z i l o o k o l i c 0 .

Predvsem je pomembno , d a bo čakajoče n a postaji v a r o v a ' 0

prod p a d a v i n a m i i n nadležnim vet rom, k i tukaj zelo rad pih*^ Izdelavo i n postavitev postajališča so zaupa l i znanemu tesu rj s k e m u mojs t ru Ivanu K r m a n u z R o d i n p r i Žirovnici. N e k « njegovih posta jn ih ut ic že stoji n a Go r en j skem, s icer p « Ivan z n a n kot mojster svojega pok l i ca . (J.K.) - Fo to : F. P e l " dan