arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/gorenjski_glas_20110805_062.pdf · petek, 5....
TRANSCRIPT
PETEK, 5. avgusta 2011
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Kinološka zveza poslujepozitivnoNa vodstvo Kinološke zveze Sloveni-je, ki ima sedež v Zapogah v občiniVodice, se je v zadnjih dneh zgrniloveč očitkov glede domnevnih nepra-vilnosti pri finančnem poslovanju.Predsednik Blaž Kavčič: poslovanje jepozitivno.
3
AKTUALNO
Danes bo delno jasno.V sobotobo sprva sončno, nato bo večoblačnosti, pojavljale se bodoplohe ali nevihte. V nedeljo bodeloma sončno.
VREME
jutri: sončno, popoldne plohe ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gorenjci bodo ogrevanjeplačevali po porabiVečina večstanovanjskih objektov vSloveniji stroške ogrevanja še vednodeli po kvadraturi ogrevane površine.Po energetskem zakonu pa je trebado 1. oktobra obvezno vgraditi meril-nike toplote.
4
GORENJSKA
Zjutraj hitrejši kot popoldneNaši plavalci so se vrnili s svetovnegaprvenstva, kjer so z enim finalom inše šestimi polfinalnimi nastopi doka-zali, da so blizu svetovnega vrha, doolimpijskih iger čez slabo leto pa jihčaka še trdo delo.
11
Post med jeseniškimimuslimaniV nedeljo po sončnem zahodu se jeza muslimane začel ramazan, mesecposta. Od zore do mraka se postijomuslimani po vsem svetu. O ra-mazanu na jesenicah imam MunzirČelenka.
32
ZADNJA
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
ŠPORT
13/26°C
97
70
35
26
66
02
5
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Kot zatrjujejoprebivalci v okolici tovarneKnauf Insulation na Trati,naj bi iz njenega dimnikapogosto prihajal moder dim,smrad pa čutijo tudi prebi-valci sosednjih vasi. Zakaje-no je vse od Godešiča do Bi-tenj, je dejal prebivalec izVirmaš, ki je prejšnji teden osumljivih izpustih obvestiltudi inšpekcijske službe inobčino. Tovarna ima na dim-niku sicer čistilno napravo,vendar občani menijo, da jene uporabljajo oziroma jouporabljajo ob napovedanih
prihodih inšpektorjev ali var-stvenikov okolja. Občan jebil najbolj ogorčen nad dej-stvom, da njihovih opozorilnihče ne jemlje resno: opo-zorila inšpekcijam so za-man, ko pa kličejo v tovarno,jih vabijo na ogled proizvod-nje, s čimer naj bi jim doka-zali, da je vse v redu. Ko je oizpustih iz dimnika govoril zžupanom, je bilo nekaj dnivse v redu, potem pa se jeznova pojavil dim ... Kakšnapravna država je to, se jeziobčan, češ ali nas načrtno za-strupljajo!
Vprašanje o sumljivih iz-pustih in kako ob tem ukre-
pajo, smo naslovili na In-špektorat za okolje in pros-tor na okoljskem ministr-stvu. Pri inšpekcijskem pre-gledu v družbi je inšpektori-ca za okolje ugotovila, da iz-merjene vrednosti v letih2009 in 2010 za naprave, zakatere je treba izvajati obra-tovalni monitoring, niso po-kazale prekoračitev emisijesnovi v zrak.
"Inšpektorica za okolje je vpreteklosti že ukrepala vdružbi. Družba je izvedla sa-nacijski program in zagoto-vila sežigalne in čistilne na-prave.
Dim od Godešiča do BitenjPrebivalci Trate in okoliških vasi so nas že večkrat opozorili na izpuste iztamkajšnje tovarne Knauf Insulation, prejšnji teden pa smo dobili še posebej ogorčene klice. Bojazen, da lahko izpusti ogrozijo njihovo zdravje.
Okoliški prebivalci opozarjajo na pogoste izpuste iz dimnika tovarne Knauf Insulation.
Leto LXIV, št. 62, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Matjaž Gregorič
Kranj - Po napovedih pred-sednika Sekcije avtoprevoz-nikov Andreja Klobase, bododanes slovenski vozniki to-vornjakov uresničili grožnjoin z vozili postavili blokadopred predor Karavanke, to-vornjaki pa bodo tam ostalido izpolnitve njihovih za-htev. Jezni avtoprevozniki, kiso prejšnji petek zaradi av-strijskega ukrepa, s katerimso od petka zvečer do sobotepopoldne, vse do 3. septem-bra, severni sosedje prepove-dali vožnjo tovornjakov skoziKaravanški predor, obtičalina avstrijski strani te promet-ne žile, niso zadovoljni z av-strijskim odgovorom na pis-
mo prometnega ministra Pa-tricka Vlačiča. Avstrijska mi-nistrica za promet Doris Bu-res v njem znova pojasnjuje,
da so se za omejitev prometatovornih vozil z največjo do-polnjeno maso nad 7,5 tone,odločili iz varnostnih razlo-
gov. Odločitev temelji naanalizi, ki sta jo lani skupajopravila avstrijski Asfinag inDars in v kateri ugotavljajo,da bi v petek prvič izvedenaprepoved zmanjšala varnost-no tveganje v predoru. Av-strijci sicer obžalujejo poznoobveščanje.
Minister Vlačič je avstrij-sko kolegico pozval naj se vsiukrepi, povezani z usklajeva-njem obratovanja in vzdrže-vanja predora Karavanke, do-govorijo na ustreznem nivo-ju dvostransko, kot to določa13. člen Pogodbe med Socia-listično Federativno Republi-ko Jugoslavijo in RepublikoAvstrijo; na kršenje tega čle-na pa opozarjajo tudi avto-prevozniki.
Zapora do izpolnitve zahtevAvtoprevozniki so za danes napovedali zaporo predora Karavanke zaradi avstrijske prepovedi vožnje.
Ugrabitev s srečnim koncemV Kamniku je brezvestnež v torek ugrabil še nepoldrugo leto staro deklico, ki so jo policisti našlina obrobju Ljubljane. V ozadju naj bi bilo izsiljevanje, ugrabitelja čaka do deset let zapornekazni. � 12. stran
� 6. stran
KUPUJEMO PO CELI SLOVENIJI TEŽKE MASTNE KRAVE. INFO: 02/757 11 91, 031/733 637
Aktualne dnevne cene: kraveRazred E: 2,20 EUR - 2,70 EUR + davekRazred U: 2,20 EUR - 2,60 EUR + davekRazred R: 1,90 EUR - 2,40 EUR + davekRazred O: 1,80 EUR - 2.30 EUR + davekRazred P: 1,50 EUR - 2,00 EUR + davek
80-90 odstotkov zneska plačamo takoj, preostalo v 3 dneh.
Franc A. KoglerParmova ulica 531000 Ljubljana
NO
VO
!
Šutna 43 A, žabnicatel.: (04) 255 13 13
Kogler Franz A. D.O.O. Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana
Slovenski avtoprevozniki Avstrijcem napovedujejo katastro-fo, če ne bo odprave prepovedi vožnje skozi Karavanke obkoncih tedna.
2GORENJSKI GLAS
petek, 5. avgusta 2011AKTUALNO [email protected]
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Začenja se 29. festival Radovljica
Naročniki Gorenjskega glasa ste že lani lahko sodelovali vnagradnih igrah za vstopnice za Festival. Tako je tudi letos,a smo za vas pripravili malce težja vprašanja. Prvo vpraša-nje se glasi: Na otvoritvenem koncertu 29. Festivala Radov-ljica, v soboto, 6. avgusta, bo skupina Die Singphoniker iz-vajala pesmi skladatelja Franza Schuberta. Franz Schubertje avstrijski skladatelj, ki je kljub svoji prezgodnji smrtiustvaril zajeten opus samospevov, komorne glasbe, del zaklavir, sakralne glasbe in devet simfonij. Vprašanje:Katera je najbolj znana med devetimi simfonijami FranzaSchuberta? Poleg odgovora in svojih podatkov napišite tudi koncert, kibi si ga želeli ogledati. Toda pohitite, saj se festival začenjaže jutri. Natančen spored koncertov najdete v zadnji števil-ki Gorenjskega glasa, objavljen bo tudi v torek, ali pa obišči-te spletno stran www.festival-radovljica.si. Vaše odgovorepričakujemo na naslovu Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,Kranj ali na: [email protected].
Kranj - "V Sloveniji je 4800spomenikov in spominskihznamenj NOB. Za vzdrževa-nje spomenikov so odgovor-ni lastniki, to so država aliobčine, vendar lastniška raz-merja povsod še niso ureje-na. Nadzor nad stanjem invzdrževanjem opravljajoZdruženja borcev za vredno-te NOB in njihove krajevneorganizacije. V večini prime-rov so spomeniki spodobno,v številnih primerih tudivzorno vzdrževani, so pa tudiprimeri zanemarjenosti, nasplošno pa velja ocena do-bro," pravi podpredsednikslovenske borčevske organi-zacije Slavko Grčar. Večinodenarja za vzdrževanje zago-tavljajo občine, nekaj tudiborčevske organizacije nepo-sredno ali s pomočjo dona-torjev. Skrb za spomenike si-cer ureja poseben zakon.
Prekopi iz težje dostopnih grobišč
Območno združenje ZZBNOV Škofja Loka, ki zajemavse štiri občine na Škofjelo-škem, skrbi za 225 spomin-skih znamenj, podpredsed-nik organizacije Marko Vra-ničar pa ocenjuje, da je zanjekar dobro poskrbljeno. "Jese-ni pred sprejetjem občinskihproračunov naše občinskeorganizacije dajo občinamprograme obnov za prihod-nje leto. Občine v proračunihza to namenijo denar, s kate-rim mi potem skušamo priobnovi in vzdrževanju spo-menikov kar najbolj racio-nalno ravnati. Moram reči,da pri občinah nimamo te-žav, ko gre za vzdrževanjespome-n i k o vN O B . "
Sogovornik tudi pove, da vzadnjih dveh desetletjih nepomnijo veliko poškodb nateh objektih. Omenja zgoljtri primere, enega od njih (sflomastrom porisan spome-nik v Škofji Loki) pripisuje"pijanemu vandalizmu".
Lani so na pokopališču Li-pica v Škofji Loki uredili eno-tno grobišče padlim borcemNOB. V skupno grobišče soprekopali posmrtne ostanke28 borcev in ene aktivistke izsedmih grobišč, s čimer sorešili problem vedno težjegavzdrževanja težje dostopnihin zaradi tega zapuščenihspomenikov. "Parcela je za-snovana tako, da omogočanadaljnje prekopavanje," šepove sogovornik, ki pravi, daso za prekop dobili soglasjesvojcev padlih, v nekaterihprimerih pa je šlo za nezna-ne padle ali takšne brez svoj-cev.
Eden od spomenikov, zakaterega želijo, da bi bil red-neje vzdrževan, je po bese-dah Nika Sedeja, predsedni-ka škofjeloškega območnegazdruženja, Plečnikov spome-nik 19 talcem v Dolenji vasi,pri katerem je bila ravno sre-di julija spominska sloves-nost.
V Poljanski dolini spome-nike čistijo brigadirji
"Pred dnevom spomina namrtve nekdanji brigadirjiočistimo vse spomenike odŽirov do Škofje Loke, nekajjih je lepših zaradi nas tudi vSelški dolini," skrb za spo-menike padlih v 2.s v e t o v n iv o j n i
opiše Ernest Demšar, članKluba brigadirjev ŠkofjaLoka in žirovskega združe-nja borcev za vrednote NOB.Samo v Žireh je kar 31 spo-menikov in spominskih zna-menj (zanimivo je, da na ob-činskih mejah odkrivajo tudinove), Demšar pa z veseljemugotavlja, da so vsi obnovlje-ni oziroma se za njih leposkrbi. "Na ta način ohranja-mo dediščino in spomin napadle. Če je bilo v preteklostilastništvo še težava, danes niveč, saj je Občina Žiri lastnikvseh spominskih znamenj,"pojasnjuje Demšar.
Zadovoljen je, da razenbrigadirjev za spomenikeskrbijo tudi lovci in ribiči,vzdržujejo jih tudi lastnikihiš ali zemljišč, kjer zname-nja so. "Po naših čiščenjih paže opažamo, da tudi med le-tom nekdo skrbi za nekaterespomenike, prižgejo kakšnosvečko in populijo plevel," jezadovoljen Ernest Demšar.Odnos do spomenikov drugesvetovne vojne je v zadnjihletih povsem drugačenodnos kot poo s a m o -s v o -
jitvi, ko jih je bilo po Sloveni-ji veliko tudi podrtih. V Žirehni bil ne uničen ne odstra-njen noben, a dolga leta, doprihoda brigadirjev, so bilinekateri zelo zanemarjeni.
Tržiška občina pomagapri obnovi spomenikov
V občini Tržič je na sezna-mu memorialne dediščine,ki ga je pripravilo Združenjeborcev (ZB) za vrednoteNOB Tržič, 74 spominskihznamenj, mednje štejejogrobišča, spomenike, spo-minske plošče. "Glede na to,da je znamenj veliko, jih jetreba ločiti po pomembnostitudi zaradi nadaljnje ohranit-ve našim zanamcem," je po-vedal predsednik ZB za vred-note NOB Tržič Tone Kra-marič in poudaril, da je spo-minska znamenja potrebnočim prej urediti tudi z občin-skim odlokom. Spominskaznamenja internirancempod Ljubeljem so razglašenaza spomenik državnega po-mena. "Na ministrstvu zakulturo so že pristopili k pre-ureditvi znamenja na sodo-
ben način, žal do končnerealizacije zaradi po-manjkanja denarja še
ni prišlo," je pojas-nil Kramarič. Za
spomenik državnegapomena v ZB zavrednote NOB pred-
lagajo tudi spominskaznamenja padlim podStoržičem. "Med spo-
menike prve kategorije pasmo uvrstili tudi skupnogrobišče padlih borcev in žr-tev fašističnega nasilja na po-Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANC KOPAC iz Visokega
kopališču v Tržiču, nagrobnoznamenje desetim talcem napokopališču v Kovorju, spo-menik tridesetim talcem obcesti pred Kovorjem, spome-nik devetim talcem na Če-geljšah, spomenik enaind-vajsetim talcem v Retnjah terploščad in spomenik predpaviljonom NOB v Tržiču,"je naštel predsednik ZB zavrednote NOB Tržič.
Kot je še poudaril ToneKramarič, je večina lastništevspominskih znamenj ureje-nih. "Člani Združenja borcevza vrednote NOB obeležjalahko vzdržujemo le na sim-bolni ravni, kot je košenjetrave ob spomenikih, priži-ganje sveč ... denarja za ob-novo pa nimamo. Odkar ježupan Borut Sajovic, lahkorečem, da s pomočjo občin-skega denarja preuredimonajmanj en spomenik naleto. Letos obnavljamo gro-bišče talcev v Retnjah, ki je vlasti občine Tržič," je razložilsogovornik in dodal, da soredki primeri, ki jih je trebaše rešiti. "En tak primer jespominska plošča kurirjevpri Pavšeljnu. Staro hišo, nakateri je bila plošča, so podr-li in ne vemo, kaj je trenutnos to ploščo, ali bo ostala naavtentični lokaciji, ali jobomo dali v muzej."
Več kot sto spomenikovin spominskih znamenj
Na območju kranjske obči-ne je več kot sto različnihspomenikov in znamenj,med njimi tudi NOB. Vzdr-žuje jih občina, ki za to vsakoleto nameni denar v proraču-
nu. Tako je bilo lani za spo-minska znamenja namenje-nih deset tisoč evrov, s temdenarjem pa so obnovili štiri-najst napisov na ploščah alispomenikih ter popravilispomenik Janeza Nepomu-ka na vodnjaku pri cerkvi. Le-tos je za spominska zname-nja namenjenih petindvajsettisoč evrov. S tem denarjembodo sofinancirali tudi posta-vitev dveh spomenikov in si-cer ob 20-letnici samostojnedržave na brniškem leta-lišču, v spomin Nejcu Za-plotniku ter za sanacijo spo-menika v Stražišču.
"Kako se skrbi za spome-nike NOB, je zelo odvisno odposameznih krajevnih skup-nostih, najbolj pa od tega alije razčiščeno glede lastništvazemljišča. V kranjski občinije v mestnem jedru to ureje-no, prav tako v Udinborštu,marsikje pa še ne. Lahko parečem, da trenutno nihče neopozarja na težave s katerim
od spominskih znamenj,"pravi podpredsednica Zdru-ženja borcev za vrednoteNOB Kranj Dora Osterman.
Štiri tisoč evrov na leto zavzdrževanje spomenikov
Občina Bled ima v prora-čunu vsako leto zagotovlje-na sredstva za nujno vzdrže-vanje spomenikov in spo-minskih znamenj NOB. Zaredno vzdrževanje pokopa-lišč oziroma okolice spo-minskih znamenj NOB, kiso znotraj pokopališč, naleto namenja štiri tisoč ev-
rov, od tega 2700 evrov zaurejanje okolice, 1300 evrovpa nameni krajevnim orga-nizacijam Zveze borcevNOB za urejanje spomin-skih znamenj NOB na svo-jih območjih.
Občina je letos namenilatri tisoč evrov za obnovogrobišča in spomenika pa-dlim na pokopališču v Rib-
nem in zagotovila štiri tisočevrov za obnovitvena delana Riklijevem spomenikuna Straži. Lani je družbaCEEFEF na pobudo županaobnovila Muhrov spomenikna Višcah, v letu 2009 pa jeobčina namenila 25 tisoč ev-rov za obnovo grobišča inspomenika padlim v NOBna pokopališču na Bledu,ter 15 tisoč evrov za obnovoPrešernovega spomenika naBledu.
"Za druge spomenikeNOB oz. spominske ploščeskrbijo krajevne organizacijeZveze borcev v občini, ki jimnajnujnejša sredstva za vzdr-ževanje največkrat zagotovitudi občina. Za največji kul-turni spomenik v občini,Blejski grad, pa je s pogodbomed Ministrstvom za kultu-ro in Občino Bled zadolženZavod za kulturo Bled," jepojasnil direktor občinskeuprave Matjaž Berčon. "Nablejskem pokopališču ureja-mo obelisk, kjer so pokopanipartizani. Konkretno smoobnovili nagrobnike in napi-se, stroške pa je krila občina.Želimo si, da se to celotnopartizansko pokopališče raz-glasi za kulturni spomeniklokalnega pomena, kar jetudi že steklo na občini, a ježal zastalo," je povedal pred-sednik krajevne organizacijeZveze združenj borcev NOBBled Borut Rus.
Danica Zavrl Žlebir, Vilma Stanovnik, Boštjan Bogataj, Katja Štruc, Suzana P. Kovačič
3GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 2011 AKTUALNO [email protected]
Skrb za spomenike NOB: od spodobno do vzornoKako lahko vse starejša generacija borcev NOB skrbi za številne spomenike in spominska znamenja padlim v drugi svetovni vojni? Za vzdrževanje spomenikov so odgovorni lastniki, občine in država, so nam povedali vZvezi združenj borcev NOB Slovenije. Kako dobro zanje skrbijo v nekaterih gorenjskih občinah?
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednoteNOB Andrej Šušteršič je že v začetku letošnjega leta pisalministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v zvezi sskrbjo za vojna grobišča udeležencev NOB. "Naš skupni in-teres mora biti redno in kakovostno vzdrževanje vseh voj-nih grobišč, kar je tudi zaveza po zakonu o vojnih grobiš-čih ... Tudi za leto 2011 bomo zavezali naša združenja innjihove krajevne organizacije, da redno pregledujejo vsespomenike NOB, med njimi še posebej skrbno vojna gro-bišča, kako so redno vzdrževana (urejenost okolice, čišče-nje) in ali so nujno potrebna obnove. Pri teh pregledih sevelikokrat izkaže, da za vojno grobišče nihče resno ne skr-bi, čeprav je v zakonu o vojnih grobiščih jasna zaveza lokal-nih skupnosti, da urejajo vojna grobišča v skladu s pogod-bo z ministrstvom, ki nad tem izvaja strokovni nadzor ..."
Jasna Paladin
Vodice - Na vodstvo Kinolo-ške zveze Slovenije, ki imasedež v Zapogah v občini Vo-dice, se je v zadnjih dnehzgrnilo več očitkov glede do-mnevnih nepravilnosti prifinančnem poslovanju.
Anonimna pisma opoza-rjajo na lansko razstavo psovv Celju, s katero naj bi zvezaimela 550 tisoč evrov čistegadobička, prikazala pa naj bijih zgolj 400 tisoč. Prav takonaj bi bil sporen nakup ne-premičnine v Zapogah, zakatero so posojilo najeli priHypo banki. O slabem po-slovanju Kinološke zvezeSlovenije sta se v poročilunadzornega odbora (NO)razpisala tudi Franček Šter-man (novi predsednik NO)in Angel Vidmar, a je njuneugotovitve kot pristranske žezavrnil tretji član nadzorne-ga odbora Jožef Grah. "Najtakoj na začetku poudarim,da se odločno distanciramod tega poročila, saj je polnonekakšnih potvarjanj in pol-resnic! Z veseljem sem spre-jel vlogo člana NO, ker sembil prepričan, da si želimoustvarjalno, pošteno in pre-gledno delovati v korist slo-venske kinologije. Žal stame moja sočlana v NO pre-pričala o nasprotnem. Toli-ko negativizma, sovraštva in
zajedljivosti še nisem srečal.Ni res, da nadzorni odbor niimel možnosti vpogleda vposlovne izkaze za leto2010. Dobil jih je takoj, koso bili izdelani, res pa jih so-člana nista želela prevzeti,"je med drugim zapisal Grahin dodal, da so konkretni po-datki o poslovanju KZS zazadnji dve leti izredno spod-budni.
"Kinološka zveza Slovenijeje pod mojim vodstvom odleta 2009 poslovala bolje kotkadar koli v svoji zgodovini.Na svojih računih je takoprejšnji teden imela več kot456 tisoč evrov, kar smo do-kazali tudi z objavo kopijestanja na tekočem računu, sčimer smo zlonamerne očit-ke postavili na laž. Večinoteh sredstev bo KZS sicermorala porabiti za reševanjenegativne zapuščine prejš-njega vodstva. Poročilo nad-zornega odbora in anonimkeso udarec nekega temnegaozadja, ki je vpleteno v aferez bulmastifi in Hypo banko.Gre za političen in zopermene osebno uperjeni na-pad, saj sem javno proti ka-kršnim koli plenilskim eli-tam. Posamezniki, ki me na-padajo, imajo sami prste glo-boko v marmeladi in s tem leželijo prikriti svoje nepravil-nosti," pa je povedal predsed-nik KZS Blaž Kavčič.
Kinološka zvezaposluje pozitivnoTako na očitke dveh članov nadzornega odborain anonimna pisma odgovarja predsednik Kinološke zveze Slovenije Blaž Kavčič.
Vodiška planina
Jutri slovesnost na Vodiški planini
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica vabi na spo-minsko slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve Cankarjeve-ga bataljona in praznika občine. Prireditev bo jutri, v sobo-to, 6. avgusta, ob 11. uri na Vodiški planini na Jelovici. D. Ž.
Lepena
Danes in jutri vzpon na Triglav
Od 23. julija do konca tega tedna traja spominski gorniškitabor dr. Henrika Tume stranke SDS v Lepeni. Organizira-nih je bilo več dejavnosti, člani stranke SDS so se družili obšportnih in rekreativnih aktivnostih, sodelovali pa so tudina posvetih in okroglih mizah o aktualnih temah. V sredo jebil gost večera Slovenske demokratske mladine, podmlad-ka SDS predsednik odbora za visoko šolstvo in znanost dr.Matej Makarovič. Vrhunec vsakoletnega tabora pa bo da-našnji in jutrišnji vzpon na Triglav. D. Ž.
Višarje
Slovensko romanje na Višarje
Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovni-kov bosta s pomočjo vladnega urada za Slovence v zamej-stvu in po svetu organizirali v nedeljo, 7. avgusta, tradicio-nalno že 23. romanje Treh Slovenij, Slovencev iz zamejstva,izseljenstva in iz Slovenije na 1700 metrov visoke Višarje vKanalski dolini v Italiji. Romarji, ki se bodo odločili za peša-čenje do vrha gore, bodo odšli na pot ob osmih zjutraj izŽabnic/Camporosso, druge pa bo na vrh pripeljala pred letizgrajena nova gondolska žičnica. Ob pol enajstih bo zabožjepotno cerkvijo predavanje Viljema Černa iz Terskihdolin, opoldne pa bo maša, ki jo bo daroval ljubljanski nad-škof dr. Anton Stres. Po maši bosta za cerkvijo krajši kultur-ni program in družabno srečanje. Za uvod v romarsko ne-deljo so se včeraj začeli Višarski dnevi mladih, namenjenispoznavanju Terskih dolin. J. K.
Tržič
Dan spomina pod Storžičem
Spominska slovesnost ob dnevu spomina padlim pod Stor-žičem bo v nedeljo ob 11. uri ob spomeniku prvim žrtvamokupatorja v občini Tržič. Po nastopu Pihalnega orkestra Tr-žič bo na vrsti osrednja slovesnost s slavnostnim nagovo-rom dr. Marjana Šturma, predsednika Zveze slovenskihorganizacij na Koroškem. Ob 7. uri bo s parkirišča v Gra-hovšah organiziran pohod pod Storžič, za vse tiste, ki sepohoda ne boste udeležili, bo na voljo brezplačni avtobus-ni prevoz izpred Osnovne šole Tržič ob 9. in 10. uri, vrnitevpa ob 14. in 15. uri. S. K.
Tone Kramarič v Križah pred urejenim spomenikompadlim 1941 - 1945 izštirih krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično,Sebenje - Žiganja vas. / Foto: Tina Dokl
4GORENJSKI GLAS
petek, 5. avgusta [email protected]
SANJSKE POČITNICEPO UGODNIH CENAH
V avgustu 5-dnevni paketi s polpenzionom že od
198 EUR na osebo
● neomejeni vstopi v bazene insavne v hotelu Vesna
● vsi otroci do 6. leta in en otrokdo 14. leta v sobi z dvemaodraslima osebama ima brezplačno nočitev in zajtrk
● pester otroški, kulturni in športniprogram
● število sob je omejeno
Dobrodošli!
T: 03 896 31 00 in 06E: [email protected]
w: www.terme-topolsica.si
Kip so odkrili župan Tomaž Tom Mencinger, Bratko Škrlj izZdruženja borcev za vrednote NOV in Ciril Zlobec.
Jesenice
Kip Mihe Klinarja na Čufarjevem trgu
Na Čufarjevem trgu na Jesenicah so v ponedeljek, 1. avgu-sta, ko Jesenice obeležujejo spominski dan, odkrili doprsnikip Mihe Klinarja, partizanskega pesnika in pisatelja. Kot jedejal predsednik območnega Združenja borcev za vrednoteNOV Bratko Škrlj, naj bi kip opominjal sedanje generacije,da sadovi zmage nikoli ne pridejo sami od sebe ter da je tre-ba biti časten, bojevit in ponosen, kakršen je bil tudi MihaKlinar. Slavnostni govornik ob odkritju kipa je bil akademikCiril Zlobec, ki se je spomnil vrednot odpora proti okupator-ju, izpostavil pa je tudi pomen borbenosti in upornosti, kista bistvena za preživetje naroda. Avtor kipa je akademskislikar in kipar Roman Savinšek. Na Čufarjevem trgu že stojikip Toneta Čufarja, po besedah župana Tomaža Toma Men-cingerja pa na ta osrednji trg želijo umestiti spomenike lju-di, ki so pomembno zaznamovali Jesenice. U. P.
Jezersko
Nove cene grobov in mrliških vežic
Občinski svet Jezersko je potrdil nove cene najema grobne-ga prostora in uporabe mrliških vežic. Letni najem enojne-ga groba bo poslej 15 evrov, dvojnega pa še enkrat več, med-tem ko je doslej veljala cena 13,70 evra za enojni grob, ozi-roma še enkrat višja za dvojnega. Za enodnevni najem mr-liške vežice bo treba odšteti 30 evrov, za dvodnevnega pa60. Ob tem je župan Jure Markič povedal, da so zadovoljniz vzdrževanjem teh prostorov. Svetniki pa so ob tem še opo-zorili na tablo pred pokopališčem z napisom "parkiranje do-voljeno samo za uporabnike pokopališča". Besedo uporab-niki naj raje nadomestijo z obiskovalci. D. Ž.
Boštjan Bogataj
Kranj - Vgradnja delilnikovtoplote uporabnikom omo-goča, da plačujejo ogreva-nje po dejanski porabi."Pavšalno plačevanje toplo-te po ogrevani površini nespodbuja učinkovitega rav-nanja z energijo, kar pa jenujno iz okoljskih in ener-getskih razlogov. Prihrankiso zato tudi v interesu drža-ve," je pred časom povedalJanez Kopač, direktor di-rektorata ministrstva za go-spodarstvo.
"Čez 80 odstotkov vsehstanovanj v našem uprav-ljanju je bilo že prejšnjo ku-rilno sezono opremljenih zmerilniki toplote in smo jihupoštevali pri obračunu de-janskih stroškov," o izpol-njevanju zakonske obvezedo 1. oktobra pravi PeterKern, vodja enote Nepre-mičnine pri Domplanu, kije eden največjih gorenj-skih in slovenskih uprav-ljavcev. Dodaja, da so z de-lilniki orali ledino v državi,do zakonskega roka pabodo imeli skoraj vsi lastni-ki vgrajene delilnike.
Zakaj ne vsi? "Izjema sostavbe, ki jih imamo vupravljanju, vendar so pri-ključene na kurilnice dru-gega upravljavca ali stavbo
ogreva več kurilnic in želijolastniki deliti stroške po ku-rilnicah," pojasnjuje Kern.Podobno je tudi pri stav-bah, ki jih upravlja Domin-vest. Bogdan Sredanovičpravi, da imajo sedaj vgra-jenih dobre tri četrtine de-lilnikov: "Približno petinabo vgrajenih do začetka pri-hodnje kurilne sezone, ne-kaj deset stanovanj pa boostalo zaenkrat neopre-mljenih. Razlogi so v teh-ničnih pogojih, nekaterilastniki pa imajo tudi po-misleke o smotrnostivgradnje. Za slednje verja-mem, da jih bomo prepri-čali v nasprotno."
Prepričevanje lastnikov jebilo na začetku, pred šesti-mi leti, res težko, ugotavljaKern: "Ko pa smo prve ko-rake prebili in smo skupaj zlastniki ugotovili, da delil-niki prinašajo pravičnejšodelitev stroškov, je šlo laž-je." Stroški vgradnje so od32 do 36 evrov na radiator,enkrat na leto je treba nastanovanje računati tudideset do 14 evrov za stroškeodčitavanja in obračun."Poraba toplote za ogreva-nje in posledično stroški pase nedvomno znižajo. Ponaših podatkih se po prvikurilni sezoni znižajo zadeset do 15 odstotkov, v na-
slednjih pa še za nekaj do-danih odstotkov," smisel-nost vgradnje delilnikovutemelji Sredanovič. Podo-bno ugotavlja tudi Kern, leda so v Domplanu opazilitudi izjeme, ki so po vgrad-nji delilnikov toplote pri-varčevali tudi tretjino stro-škov za ogrevanje.
Oba sogovornika se tudistrinjata, da lahko lastnikiprivarčujejo še več, vendar znovimi investicijami: vgrad-njo termostatskih ventilov,
obnovo fasad, menjavostavbnega pohištva in dru-go. Medtem ko se lastnikimnožično odločajo za obno-vo fasad, saj hkrati polepša-jo še stavbo, pa se velikomanj odločajo za investicijov hidravlično uravnoteženjecentralnega ogrevanja. Sre-danovič celo pravi, da zani-manje je, izvedba pa je nič-na. Ta bi lastnike stala do-brih pet tisočakov, omogoči-la pa vsem, da prihranijonov kupček denarja.
Gorenjci bodo ogrevanjeplačevali po porabiVečina večstanovanjskih objektov v Sloveniji stroške ogrevanja še vedno deli po kvadraturi ogrevanepovršine, čeprav je po energetskem zakonu treba do 1. oktobra obvezno vgraditi merilnike toplote.
������������ ���������� ��
���
���� ������������������������������������
� ���������������
��� ��
�� �!�"
#��������������������������������� ����������$�������%�������������&
'�������������������������
��������� ��!�
(�� ��������������
�����������������������!�
(���� ����������������
����������������������������"�
��� )�
�� �!�"
#�������������������������������������������&
Matevž Pintar
Prebivalce Bohinjske Bele,Bohinjske Bistrice, okoliceBohinjskega jezera in Sred-nje vasi v Bohinju smo vpra-šali, ali se strinjajo z gradnjonovega smučišča s Koble naSoriško planino, ali so zado-voljni z novo kolesarsko ste-zo in ali potrebujejo kanali-
zacijsko omrežje. Večini, 80odstotkom vprašanih, segradnja novega smučišča zdizanimiv projekt, 14 odstot-kov sodelujočih pa meni, daje lega predvidenega smučiš-ča prenizka in smučarska se-zona ne bo dovolj dolga.
Skoraj polovica anketira-nih je zelo zadovoljna z novokolesarsko stezo in jo tudi
uporablja, enak delež meni,da je ureditev kolesarske ste-ze dobra poteza, le sedem od-stotkov vprašanih meni, dabi bilo kaj drugega bolj nujnourediti. Kar 78 odstotkov so-delujočih v anketi meni, dapotrebujejo kanalizacijskoomrežje, petina vprašanih jemnenja, da kanalizacijskoomrežje ni nujno.
Vsem, ki ste z nami so-delovali in na Gorenjskiglas še niste naročeni, smoponudili brezplačno 14-dnevno prejemanje časopi-sa. Če bi se želeli pridruži-ti krogu naročnikov in siob tem izbrati tudi lepo da-rilo, nas pokličite v Klicnistudio slepih na številko04/51 16 440.
Bohinjci veseli kolesarske steze
Vgradnja delilnikov toplote na Gorenjskem do zakonskegaroka (1. oktobra), kot kaže, ne bo problem. Upravljavci zatrjujejo, da bo skoraj vse nared. / Foto: Gorazd Kavčič
TER
ME
TO
PO
LŠIC
A D
.D.,
TO
PO
LŠIC
A 7
7,
TOP
OLŠ
ICA
5GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 2011 [email protected]
»evapËiËi z oblogo,dæuveË riæ
1,50¤/meniAkcija velja od 1. 8. do 31. 8. 2011 v Restavraciji Planet Tuπ Kranj. DDV je vkljuËen v ceno. Slika je simboliËna.
Engr
otuπ
d.d
., C
esta
v T
rnov
lje 10
a, 3000
Cel
je
KRANJ
����������������
���������� ��
������
Otrokom se na slikanju ob Zbiljskem jezeru pridružijo tudistarši. Z nasveti jim pomaga Andreja Eržen.
Zbilje
Ob sobotah slikajo ob jezeru
V KUD Zbilje letos prvič organizirajo sobotne likovne delav-nice ob Zbiljskem jezeru, ki jih izvajajo v sklopu projekta Sli-kanje v naravi za otroke. Delavnice so brezplačne, saj pro-jekt sofinancira Občina Medvode. Udeležilo se jih lahkoprav vsi, prijave pa niso potrebne. "Slikanje in risanje v na-ravi je projekt, s katerim želimo otroke povabiti k večjemupreživljanju prostega časa v naravi in obenem spodbujatinjihovo kreativnost in likovni razvoj. Slikanje na prostem jeslikanje svetlobe in življenja. Letos smo uvedli tudi sobotnelikovne delavnice, na katerih lahko starši in otroci ob upoda-bljanju različnih motivov, živali, rastlin in pravljičnih bitij veččasa preživijo skupaj v ustvarjalnem vzdušju," je pojasnilaAndreja Eržen, vodja projekta. Delavnice pri otroškem igriš-ču na dobravi Zbiljskega jezera bodo potekale vsako sobotood 10. do 12. ure predvidoma do sredine septembra. M. B.
Jasna Paladin
Velika planina - Na Zelenemrobu na Veliki planini sominulo soboto tudi uradnopredstavili nove usmerjeval-ne table, ki so jih na pobudoštevilnih organizacij in po-sameznikov, ki so tesno po-vezani z življenjem in turi-stično ponudbo na planini,in pod okriljem projekta Li-sten to the Voice of Villages,ki ga izvaja Center za razvojLitija, postavili na začetkupoletne sezone.
Gre za 310 tabel na 61 loka-cijah, ki označujejo dostopdo Velike, Male in Gojškeplanine, posameznih vrhov,planinskih domov, pastir-skih naselij, naravnih vred-not, kulturne dediščine inposameznih koč. Usmerje-valne table so izdelane iz ma-cesnovega lesa in niso lakira-ne, napisi pa so v rdeči barvi,kakor veleva posebni pravil-nik, ki ga je župan MarjanŠarec na to temo sprejel obkoncu lanskega leta. Nove ta-ble, ki so pritrjene na viharni-
ke ali drogove, so zamenjalestare napise, ki pa so bili ne-enotni, pogosto že slabo ber-ljivi in zato precej nepregled-ni. "Table imajo poleg osnov-ne usmerjevalne funkcijetudi funkcijo ozaveščanja ob-iskovalcev, zato so na njihponekod tudi piktogrami, kiopozarjajo na pravila obnaša-nja v naravnem okolju. Zapotrebe vzdrževanja označe-valnih tabel bo Občina Kam-nik izbrala upravljavca. Iz-brani upravljavec bo označe-valne table vzdrževal ter jih
po potrebi tudi zamenjal.Treba je poudariti, da tablene zamenjujejo planinskihmarkacij, ampak so name-njene predvsem za usmerja-nje obiskovalcev po planini vvlogi dopolnilne turističnesignalizacije," je ob predsta-vitvi povedal Gašper Kleč izCentra za razvoj Litija in do-dal, da so na nove enotne ta-ble in s tem večjo urejenostplanine lahko zelo ponosni,ker gre za primer dobre prak-se in zgled za druga podobnaobmočja v Sloveniji.
Velika planina enotno označenaNa planini so s pomočjo sredstev Evropske unije na 61 lokacijah postavili več kot tristo novih, enotnihusmerjevalnih tabel.
Nove usmerjevalne table na Veliki planini obiskovalce opozarjajo na planinske koče, vrhove, naravno in kulturnodediščino ter gostinsko ponudbo na planini.
Vilma Stanovnik
Beljak - Te dni v Beljaku po-teka že 68. sejem ljudskihšeg in navad, tako imenova-ni Kirchtag, katerega vrhu-nec bo jutrišnja popoldan-ska parada.
Zadnja leta je v okviru pri-reditve organiziran tudi slo-
venski dan, saj gostitelji ksodelovanju in predstavitvipovabijo pobratene in prija-teljske občine. Med sloven-skimi občinami so z Belja-kom pobratene tudi tri go-renjske občine Kranj, Bledin Mengeš, poleg njih pa še
Slovenske Konjice in Brda.Medtem ko sta se občiniBled in Slovenske Konjicena beljaškem sejmu letospredstavili osmič, se je obči-na Kranj, ki je z Beljakompobratena od leta 2008,predstavila četrtič, občiniBrda in Mengeš pa prvič.Predstavnike slovenskih ob-
čin je na sejmu, ki bo trajalše do te nedelje, 7. avgusta,sprejel tudi župan BeljakaHelmut Manzenreiter, zvenčkom ljudskih plesov pase je na prireditvi predstavi-la tudi folklorna skupinaIskraemeco.
Na beljaškem sejmu tudi GorenjciNa tradicionalnem beljaškem sejmu šeg innavad je bil minuli ponedeljek slovenski dan,predstavile pa so se tudi občine Kranj, Bled in Mengeš.
V ponedeljek so se na letos že 68. beljaškem tednu šeg innavad predstavile z Beljakom pobratene slovenske občine,predstavnike pa je sprejel tudi domači župan Helmut Manzenreiter. / Foto: arhiv MO Kranj
Usmerjevalne table so izdelane iz macesnovega lesain niso lakirane, napisi pa so v rdeči barvi, kakor veleva posebni pravilnik, ki ga je župan Marjan Šarecna to temo sprejel ob koncu lanskega leta. Nove tableso pritrjene na viharnike ali drogove.
6GORENJSKI GLAS
petek, 5. avgusta [email protected]
Pridobila je tudi okoljevar-stveno dovoljenje. Po izdajislednjega ni bilo ugotovlje-nih kršitev. Če se bodo ob in-špekcijskih pregledih ugoto-vile kršitve, bo inšpektorukrepal v skladu s pooblasti-li in veljavnimi predpisi," po-jasnjuje Helena Lovše Vrto-vec, predstavnica za stike zjavnostjo pri inšpektoratu zaokolje.
Inšpektorji brez pripomb
Družba Knauf Insulationje na podlagi okoljevarstve-nega dovoljenja, ki je zahte-valo predlog programa oce-njevanja celotne obremenit-ve zunanjega zraka in ga jepotrdila Agencija RS za oko-lje, izvajala ocenjevanje celo-tne obremenitve zunanjegazraka v okolici družbe, šepravijo na inšpektoratu. Rokza predložitev ocene še ni po-tekel. Za izpuščanje snovi vzrak so predpisane določenemejne vrednosti, ki pa jihKnauf po podatkih iz leta2009 in 2010, ki jih je pre-
gledala tudi inšpektorica, nipresegel. Na inšpektoratu šepravijo, da si ob vsakem kli-cu anonimnih prijaviteljevogledajo stanje na terenu:"Vidnih sprememb ob izpu-stih ni bilo opaziti, prav takone smradu, pregledane sobile tudi količine vnesenihsnovi v obratovalne procesein obratovanje sežigalnih inčistilnih naprav." Tudi seži-galne naprave naj bi na dne-ve prijav obratovale.
"Vse je v mejah normalnega"
Da tovarna deluje v skladuz okoljskim dovoljenjem inda čistilne naprave stalnoobratujejo, kadar poteka pro-izvodnja, zagotavlja tudi di-
rektor podjetja Saša Bavec."Nekatere pritožbe so prišletudi na urad župana in okolj-ski inšpektorat Kranj, ki sona kraje, kjer naj bi se pojavi-la dim in neprijeten vonj, po-slali svoje inšpektorje, ki paniso zaznali nikakršnegasmradu ali odstopanja odnormalnega." Tudi zadnjiinšpektorjev obisk zadnjosredo je po njegovih besedahpokazal, da je vse v mejahnormalnega.
O pogostih očitkih na bar-vo dima pa pojasnjuje, da jebarva odvisna od loma sve-tlobe in od trenutne barveneba in da večino izpustov vzrak, ki jih ljudje vidijo kotdim iz tovarne, predstavljapara, kondenzirana voda."Kljub temu da je vpliv naše
tovarne na okolje v okvirupredpisanih normativov,smo v želji, da so naši poda-tki še bolj transparentni indostopni javnosti, prejšnje-mu in sedanjemu županuobčine ponudili sofinancira-nje nakupa ekološke meril-ne postaje za Trato. Po našihpodatkih je trenutno občinav fazi pridobivanja ponudb,"še dodaja Saša Bavec.
Občane vabijo na ogledpodjetja
Občane, ki se s pritožbamiobračajo na podjetje, prijavi-telje tudi povabijo na pogo-vor v podjetje, da se pogovo-rijo, kaj ljudi moti in kaj bibilo treba narediti. Todaljudje se ne želijo izpostav-ljati. Pač pa je svoj obisk vpodjetju napovedal svetnikAnton Peršin, na katerega seobčani tudi obračajo s pogo-stimi vprašanji, ali iz tovarneprihajajo zdravju škodljivesnovi. Domačini pa so seobrnili tudi na domačo civil-no iniciativo in na nevladnookoljsko organizacijo AlpeAdria Green.
Maja Bertoncelj
Medvode - V Medvodah sopostavili prvo pilotno vetrnoelektrarno v Savskih elektrar-nah Ljubljana. "Vetrno elek-trarno smo postavili maja.Njena maksimalna moč je2200 W. Celoten sistemvetrnega generatorja tvori šeposeben razsmernik in Litij-ionske baterije s kapaciteto
400 Ah. Gre za pilotnopostavitev prve male vetrneelektrarne v smislu za-vezanosti družbe k pridobi-vanju električne energije izobnovljivih virov. Poleg hidroproizvodnje, ki je temeljna,ima družba tudi štiri fotonapetostne elektrarne," je po-jasnil Mirko Javeršek, vodjaPE Medvode v Savskih elek-trarnah Ljubljana.
Dim od Godešiča do Bitenj
Postavili pilotnovetrno elektrarno
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Prireditve so le-tos strnili v avgustovske vi-kende, ko se bo v Škofji Lokizvrstilo ducat dogodkov."Prireditve smo letos zgostiliz namenom, da bi dobilebolj strnjeno, festivalsko ob-liko," je povedala Tinka Fra-kelj z Občine Škofja Loka.Občina je glavni pokroviteljprireditev, medtem ko je bilza izvajalca na letošnjemrazpisu izbran Zavod O.Lani so s poletnimi priredit-vami sodelovala tri gorenj-ska mesta, in sicer Kranj sfestivalom Carniola, Kam-nik s Kamfestom in ŠkofjaLoka s Pisano Loko, letos paso slednjo spet pripravilisami. "Letošnje prireditve sona več mestnih lokacijah,največ jih je na Mestnemtrgu, nekatere pa tudi naCankarjevem trgu in na gra-
du. Zanimanje zanje so po-kazali tudi škofjeloški go-stinci in tako se jih precejdogaja pred mestnimi loka-li," je še dodala Frakljeva. Vprimeru dežja se bodo prire-ditve preselile v Sokolskidom, otroške pa v AteljeClobb. Poleg koncertov(manjših v petkih in večjih spredskupinami ob sobotah)namreč prirejajo tudi delav-nice za otroke. Prva bo že ju-tri, 6. avgusta, ob 10. uri, Ro-kodelnica z žogo, ježkom inpikapolonico, ko bodo otrocivse to izdelovali iz volnenegaprediva. Pisano Loko pa bozačel drevišnji koncert pri-znane nizozemske pevkejazza Marloes Jager in eneganajboljših slovenskih jazzpianistov Erika Marenčetana Cankarjevem trgu predbarom Štenge. Sobotni kon-cert Solistike pa bo ob 21. urina Škofjeloškem gradu.
Jezersko
Dražje traktorske storitve
Občina Jezersko ima v lasti traktor, namenjen zlasti zimske-mu pluženju, lahko pa bi ga dajali tudi v najem. Cena sedajskupaj z davkom znaša 30 evrov. Svetniki so novi cenipritrdili, čeprav se jim zdi, da za tolikšno ceno ne morejopričakovati, da bo traktor kdo najel. Toda traktor je pretežnov uporabi občine za njene akcije in zimsko službo. Naobčinski upravi še menijo, da bi jih koncesija za te de-javnosti verjetno stala več, kot jih sedaj. D. Ž.
Škofja Loka
Sprejemajo vloge za podaljšanje subvencij
Septembra letos bo potekel rok veljavnosti prvim izdanimodločbam za subvencioniranje varstva otrok, ki niso vključe-ni v programe predšolskega varstva v občini Škofja Loka.Starši so za otroke, ki še niso dopolnili treh let in ki niso vvrtcih, dobijo po 100 evrov subvencije. 31. avgust pa je rok,do katerega naj starši v sprejemni pisarni občine oddajonove vloge za podaljšanje mesečne subvencije. D. Ž.
Danes se začenjaPisana LokaDrevi se s koncertom dveh glasbenikov jazza začenja sklop prireditev Pisana Loka.
�1. stran
Medijski partner:
Minulo soboto pred poldnem so iz Virmaš obvestilipolicijo, da se iz Knaufovega dimnika vali močan smrdeč dim. Policisti so odšli na kraj, vendar niso zaznali smradu oz. močnega dima. Prijavitelja sonapotili na pristojno inšpekcijsko službo, so nampotrdili na kranjski policijski upravi.
V Medvodah so postavili prvo pilotno vetrno elektrarno vSavskih elektrarnah Ljubljana.
NE
TVIZ
IJA
d.o.
o.,
CE
STA
20
. JU
LIJA
2 C
, ZA
GO
RJE
OB
SAV
I
7GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 2011 EKONOMIJA [email protected]
Maja Bertoncelj
Medvode - Družba SogefiFiltration je sredi julija praz-novala desetletnico selitve naLadjo pri Medvodah, ko sopripravili tudi dan odprtihvrat, ki se ga je udeležilo večkot petsto udeležencev. Ra-zen tega so praznovali tudi30-letnico skupine Sogefi,mednarodnega podjetja zaproizvodnjo filtrov s sede-žem v italijanski Mantovi, kina področju filtracije zasedatretje mesto in drugo mestopri specializiranih sklopihpodvozij v Evropi. Tako sko-rajda ni blagovne znamke,kjer ne bi bili prisotni, takomed osebnimi vozili, kami-oni, kmetijsko mehanizaci-jo, kot tudi pri industrijskihvozilih. Celotna skupina, kije prisotna na vseh konti-nentih, ustvari letno okoli1,3 milijarde evrov prometain zaposluje okrog osem ti-soč ljudi.
V Medvodah filtre proizva-jajo že več kot pol stoletja. Poreorganizaciji enovitega si-stema Donit je bil v letu 1993ustanovljen Donit filter, ki gaje leta 1997 prevzela v last inupravljanje francoska družbaFiltrauto. Na Ladjo se je pod-jetje iz več lokacij preseliloleta 2001 in racionaliziralo
interno logistiko in proizvod-njo. V letu 2004 so dobili se-danjega lastnika. "Doslejsmo vložili veliko naporov insredstev v spremembe teh-noloških procesov, v novemateriale in v nove proizvo-de, ki so okolju prijazni. Naj-večji delež v naši proizvodnjipredstavljajo kabinski filtri,ki so povsem čisti, podobnokot tudi posebni filtri in se-stava modulov. Za zračne fil-tre, ki jih izdelujemo, upo-rabljamo bodisi predpolimi-zirane medije ali pa jih izde-
lujemo v tunelski peči z zapr-tim krogotokom, ki pa razenpare v zrak ne spušča nič-esar," pojasnjuje LeopoldŠmit, generalni direktordružbe Sogefi Filtration. Do-daja, so v desetih letih, odkarso na novi lokaciji, navkljubvsem spremembam proiz-vodnega programa obseg iz-delanih filtrov podvojili: "Le-tos smo že dvakrat preseglimilijon izdelanih filtrov me-sečno. Te rezultate dosega-mo s povprečno 230 zaposle-nimi. Letos načrtujemo pro-
izvesti več kot osem milijo-nov filtrov."
Družba od leta 2003 bele-ži pozitivni rezultat iz poslo-vanja. V letu 2009 je njihovarealizacija znašala devet mili-jonov evrov, v letu 2010 16,5milijonov evrov, letos pa načr-tujejo doseči za 18 milijonovevrov prometa. "Da bi s svoji-mi filtri na tržišču dosegalivišjo dodano vrednost, name-ravamo v prihodnje povečeva-ti proizvodnjo izdelkov z višjotehnološko zahtevnostjo," ješe dejal Šmit.
Na mesec tudi milijon filtrovV družbi Sogefi Filtration so v desetih letih obseg izdelanih filtrov podvojili. Letošnji načrt je proizvodnja osem milijonov filtrov oziroma 18 milijonov evrov prometa.
Jasna Paladin
Kamnik - Ajdovsko podjetjeFructal, ki je v teh dneh do-bilo novega lastnika, družboNectar iz Srbije, ima že večkot trideset let svoj proiz-vodni obrat tudi ob Koreno-vi cesti v Kamniku, kar jenjihov edini dislociraniobrat v Sloveniji (svoje pod-jetje za predelavo sadja ima-jo sicer tudi v Makedoniji).
V kamniškem obratu, kiso ga odprli leta 1980, je tre-nutno zaposlenih 32 delav-cev. "Na začetku je bil obratnamenjen predelavi sadja,iz katerega smo proizvajalinaravne alkoholne pijače, inpredelavi grozdnih tropin.Nato smo začeli proizvajatisokove v embalaži doypack0,2 litra (blagovni znamkiPingo in Dvojni C). V letu1986 smo kot prvi v takratniJugoslaviji začeli proizvajatigazirane pijače v plastenkahpod blagovno znamko Bibi-ta. Leta 1999 se je tudi naša
proizvodnja iz Ljubljane vceloti preselila na sedanjolokacijo v Kamnik in od ta-krat naprej smo začeli polegpredelave sadja in izdelavenaravnih alkoholnih pijačpolniti tudi druge alkoholnepijače in sadne sirupe," namje kamniško proizvodnjopredstavila direktorica mar-ketinga in razvoja v Fructalu
Tina Tomažič in dodala, dav Kamniku proizvajajo sad-ni sirup v desetih okusih,priznane sadjevce, likerje invodko.
Prav za proizvodnjo sad-jevca sodelujejo tudi z go-renjskimi sadjarji, saj natem območju v ta namenodkupujejo plantažna inkmečka jabolka. Lani je
kamniška proizvodnja pred-stavljala dobrih deset odstot-kov celotnega prometa druž-be, a v Ajdovščini priznava-jo, da je bil v preteklosti taodstotek še precej višji. Kerv zadnjih letih v kamniškiobrat niso investirali, so seob prihodu novega lastnikamnogi spraševali, ali boFructal proizvodnjo v Kam-niku sploh obdržal. Pred-sednik uprave Pivovarne La-ško Dušan Zorko je ob pro-daji pred dnevi zagotovil:"Pri odločitvi za prodajodružbe Fructal ni bila mero-dajna le cena, ki jo je ponu-dil kupec, ampak tudi jasnezaveze, ki bodo zagotavljalenadaljnji razvoj blagovneznamke Fructal in ohranjaleproizvodnjo na obeh lokaci-jah - tako v Ajdovščini kottudi v Kamniku." Vzdušjemed zaposlenimi je tako pobesedah predstavnice delav-cev Olge Trošt solidno, si pavsi skupaj v gospodarstvuželijo boljših časov.
Fructal ostaja v KamnikuFructalova proizvodnja v Kamniku, kjer razvijajo in proizvajajo sadne sirupe in alkoholne pijače, predstavlja deset odstotkov celotnega prometa družbe. Novi lastnik Nectar se je zavezal, da programa ne bo krčil.
Generalni direktor Leopold Šmit v proizvodnji Sogefi Filtration, kjer naj bi letos znova povečali prodajo za dobrih deset odstotkov. / Foto: Tina Dokl
Boštjan Bogataj
Škofja Loka - V tednu, ko sobanke še odločale o usodipodjetja Viator & Vektor(VV) Logistika, in so zaposle-ni z večdnevnim protestomod večinskega lastnika Zden-ka Pavčka zahtevali rešitev alirazglasitev insolventnosti, jedirektor Bojan Novak ustano-vil novo podjetje Transturist.Na Ajpesovi spletni strani jevidno, da je vlogo za ustano-vitev Transturista oddalprejšnji ponedeljek, v sodniregister je bilo podjetje zaprevoz, špedicijo in vzdrževa-nje vpisano prejšnji petek."Podjetje sem ustanovil z na-menom, da v situaciji, ko jeViator & Vektor Logistikarazglasila insolventnost inmorala ustaviti svoje operaci-je, skušam ustvariti predpo-goje za nadaljevanje prevoz-niške in logistične dejavnostiv Škofji Loki, ki tu temelji žeod leta 1947," je v posebnempismu zapisal Novak. Doda-ja, da se kot Škofjeločan čutizavezan, poklican in ne naza-dnje tudi usposobljen za takorak. Zaposleni v VV (želijoostati anonimni) menijo, da
gre le še za en grd maneverdirektorja propadle Logistike:"Najprej je uničil Alpetour,sedaj, ko je propadel še Via-tor & Vektor pa bi rad nekate-re posle prenesel na novopodjetje in začel znova. Kje jedržava, da prepreči takšnemahinacije?" Novak v pismuše piše, da bo do zadnjega po-svečal svoj čas, trud znanje intudi zdravje za obstoj VV:"Transturist ni nikakršno ob-vodno podjetje Viator & Vek-tor, saj ne bo vstopal v njego-ve posle, predstavlja pa zače-tek v primeru, da temu pod-jetju ne bo uspelo obstati. "
Novak bi vztrajal v logistikiBojan Novak, direktor Viator&Vektorjeve Logistike, je ustanovil novo podjetje Transturist.
www.sosed-nachbar.eu
OD SOSEDOV DO PRIJATELJEV :)
SosedNachbar
V kamniškem obratu Fructala proizvajajo sadne sirupe inalkoholne pijače, ob proizvodnji pa imajo tudi industrijskoprodajalno. / Foto: Tina Dokl
Bojan Novak / Foto: Gorazd Kavčič
Ljubljana
Na seznamih skoraj sedemsto delodajalcev
Zavod RS za zaposlovanje je na svojih spletnih straneh obja-vil izpisa iz evidence pravnomočno zaključenih postopkov oprekrških zoper delodajalce, ki jih je pridobil od Inšpektorataza delo. V evidenci, ki je nastala na podlagi zakona o zaposlo-vanju in delu tujcev, je uvrščenih 614 kršitev delodajalcev (dokonca junija). Ti delodajalci leto, dve ali tri ne smejo zaposlo-vati tujcev. Dobra polovica delodajalcev je kršilo predpise priizplačevanju plač, dobra tretjina pa je kršila predpise s podro-čja preprečevanja zaposlovanja in dela na črno. Na spletnihstraneh so objavili tudi evidenco delodajalcev z negativnimireferencami, v katero so uvrščeni delodajalci, ki jim je delovniinšpektorat do 16. julija izrekel pravnomočno sankcijo na po-dročju delovnopravne zakonodaje. "Tem delodajalcem Zavodleto dni po prejemu podatkov od inšpektorata ni dolžan po-sredovati kandidatov na objavljeno delovno mesto," so pojas-nili v Zavodu. V tej evidenci je danes 42 delodajalcev. B. B.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
8GORENJSKI GLAS
petek, 5. avgusta 2011KMETIJSTVO [email protected]
Jasna Paladin
Velika planina - Za pastirjiVelike planine sta že dva me-seca pašne sezone in kotkaže, bodo na planini ostalile do začetka septembra, sajse trava na pašnikih, kjer setudi letos pase 350 glav gove-je živine, ob takšnem vreme-nu ne bo več obraščala.
"Letos je paša res slabša kotlani. Spomladi je bila suša, ju-lija pa je bilo preveč mraza inres se ne spomnim, kdaj smonazadnje imeli tako hladnopoletje. V drugi polovici julijaso jutranje temperature padlena 5 stopinj Celzija, trikrat jebila planina povsem bela odslane in res je bilo kar nekoli-ko čudno. Krave morajo zazadostno količino trave takoprehoditi večje območje inmleka je zaradi mraza precejmanj kot lani. Težki in raz-močeni tereni so letos krivitudi na veliko zvinov in dru-gih nožnih bolezni, tako daprecej krav šepa, saj se zaradivsakodnevne paše poškodbetežko zacelijo. Pojavlja se tudiveliko vnetij. Vremenska na-poved za avgust je sicer bolj-ša, a vprašanje, koliko se botrava še lahko obrasla," praviJože Spruk iz Bistričice, ki kot
gospodar planine velikopla-ninske pastirje letos vodi žepeto leto zapored. Pastirji sopod njegovim vodstvom pravv teh dneh tako končali s čiš-čenjem planine. Pokosili sočmeriko, ki je strupena pred-vsem za teličke, in posekalimajhne smreke in grmovje,ki se je razraslo na pašnikih."Na planini se je treba držatreda, tako glede paše, kot gle-de vode, čiščenja okolice inurejanja pašnikov. Dela na
planini res ne manjka, zatosmo še toliko bolj veseli mla-dine, ki ima kot kaže s temvse več veselja," je zadovoljenSpruk, ki vodi tudi obnovo t.i. Parlamenta, koče sredi pa-stirskega naselja, ki je lastAgrarne skupnosti Velika pla-nina. Letos bodo zamenjalistreho.
Jože Spruk je skupaj s svo-jo ženo eden od približno 25pastirjev, ki na Veliki planinipreživi celotno sezono (pa-
stirskih bajt v Velikem stanuje sicer 68) Skupaj skrbita zaosem svojih krav, ki so skorajvse dojilje, zato z molžo inpredelavo mleka nimata veli-ko dela. Je pa med pastirjikar nekaj takih, ki mleko inmlečne izdelke, predvsemkislo mleko z žganci in sire,prodajajo obiskovalcem pla-nine. Čeprav je le-teh občut-no manj kot lansko poletje,prodajo vse mlečne izdelke,ki jih predelajo.
Pašo poslabšalo hladno indeževno poletjePretežno deževno in hladno julijsko vreme paši na Veliki planini letošnje poletje ni naklonjeno, zatoje mleka manj, je pa zato več kravjih bolezni.
Janez Kuhar
Banjšice - Prvenstvo je slo-vesno odprl član organizacij-skega odbora evropskega pr-venstva v ročni košnji v Cer-kljah Mito Trefalt. Vsem jezaželel veliko sreče na evrop-skem prvenstvu in pohvalilohranjanje tradicije ročnekošnje kljub delu s stroji.Tekmovalce in obiskovalce jepozdravil predsednik tudiDruštva koscev in kosic Slo-venije Matej Pibernik.
Tomaž Oblak z Jame priMavčičah in Lojze Križnar sŠtefanje Gore sta postala dr-žavna prvaka, drugi je bil Ja-nez Koren iz Bratoncev, tret-ji pa Viktor Borštnik iz Kam-nika pod Krimom. Tekmo-valo je več dosedanjih držav-nih prvakov, vendar so to-krat na vrhu presenečenja.Kljub slabemu vremenu si jetekmovanje na Banjšicah zzanimanjem ogledalo večkot petsto gledalcev. Pripra-
vili so tudi bogat spremlje-valni program. Program jepovezovala Jasna Kuljaj. Naj-boljših deset med člani inpet tekmovalk med članica-mi se je uvrstilo na evropskoprvenstvo, ki bo od 19. do 21.avgusta v Cerkljah. Državniprvak Tomaž Oblak, doma zJame pri Mavčičah je po tek-movanju povedal: "Za uspehna tekmovanju je zelo po-
membno, kakšno parcelodobiš. Če med košnjo naletišna krtino ali kamenje in skr-haš koso, si lahko še takomočan, pa ne boš ničesaropravil," pravi Tomaž in po-udarja, da sta za dobro uvr-stitev poleg sreče pri parcelipomembna tudi kondicija inpriprava kose. Kondicijovzdržuje z vsakodnevnimdelom na kmetiji. Kose ne
kleplje, ampak za to uporab-lja poseben stiskalni avto-mat. Tekmovalna kosa imadaljše, 135 centimetrov dolgorezilo, tista za vsakdanjorabo pa le od 65 do 80 centi-metrov. Na tekmovanju jebilo treba pokositi sto kva-dratnih metrov veliko parce-lo, sodniki pa so merili hi-trost in ocenjevali čistostkošnje.
Gorenjska kosca državna prvakaV Banjščicah je potekalo šesto državno prvenstvo v ročni košnji trave.
Velika planina bo pastirje in krave gostila predvidoma dozačetka septembra.
Paša na planini Velo polje / Foto: Jože Mihelič
Lahovče
Gorenjsko tekmovanje oračev
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske inKmetijsko gozdarski zavod Kranj organizirata Gorenjskotekmovanje v oranju, ki v soboto, 13. avgusta. Tekmovanjebo potekalo na površinah KŽK-ja v Lahovčah. Tekmovalci sebodo pomerili v oranju na strnišču in sicer v dveh kategori-jah - z dvobrazdnimi plugi krajniki in obračalnimi plugi. Pri-jave sprejemajo na naslovu - DKIT, Iva Slavca 1, Kranj - alipo telefonu 040/530 230, kjer dobite tudi dodatne informa-cije in pravila tekmovanja. Orača, ki bosta dosegla največtočk, se bosta uvrstila na državno tekmovanje, ki bo poteka-lo 9. septembra v Turnišču pri Ptuju. M. G.
Jože Spruk je gospodar naVeliki planini že peto leto.
Skupinski posnetek tekmovalcev z voditeljico Jasno Kuljaj v sredini / Foto: Bogdan Taber
Matjaž Gregorič
Bled - Triglavski narodnipark, ki podpira gorskemuokolju primerno kmetijstvo,je tudi letos za prevoz tovoraza potrebe planinskega paš-ništva na planinah Velo poljein Laz prispeval tisoč evrov.Delovne razmere kmetova-nja v Alpah so neprimernotežje kot v ravninskih delih,kljub težji dostopnosti pagradnje novih cest v osred-njem območju narodnegaparka zakonodaja ne dopuš-ča, zato javni zavod Triglavskinarodni park vsako leto sofi-nancira helikopterske prevo-ze za oskrbo planin. Planin-sko pašništvo predstavlja iz-jemno gospodarsko, socialnoin kulturno dediščino v Julij-skih Alpah. Zavod TNP pod-
pira planinsko pašništvo z iz-vajanjem večletnega progra-ma za ohranjanje tradicional-nih načinov kmetovanja s so-financiranjem urejanja teh-noloških prostorov in oskrbes sončno energijo, z izvaja-njem različnih projektov natemo planinskega pašništvain s svetovanjem agrarnim inpašnim skupnostim. Polegtega aktivno sodeluje pri pri-pravi razvojnih dokumentovin razpisov s področja kmeto-vanja na območju parka inpodpira pridelavo kakovost-nih in za Alpe značilnih pri-delkov z blagovnimi znamka-mi s kontroliranim pore-klom, spodbuja ohranjanjeavtohtonih pasem živine terukrepe za izboljšanje življenj-skih in delovnih razmer nahribovskih kmetijah.
Pomoč za dve planiniTriglavski narodni park je pomagal planinamaVelo polje in Laz pri helikopterskih prevozih.
9GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 2011 REPORTAŽA [email protected]
Alenka Bole Vrabec
Jelena Justin
Naš današnji cilj je z bo-hinjske strani videti strm,skalnat, a njena južna, pri-morska stran, daje precejdrugačen videz, saj visoketrave in ugodna klima botru-jejo temu, da je tukaj moč vi-deti najlepše, kar se med gor-skimi cvetlicami da videti.Upravičeno so ji obiskovalcidali vzdevek botanični vrt. Ja,tokrat se bomo povzpeli naČrno prst, ki je ime dobila poskladu črnega škriljavcamalo pod vrhom.
Izhodišče vzpona je Bo-hinjska Bistrica, lahko pa siza skoraj uro skrajšamo pri-stop, če se zapeljemo v sme-ri Koble, do vasi Ravne. Izvasi nadaljujemo še kakšenkilometer naprej, dokler nalevi strani ne zagledamosmerokaza za Črno prst inOrožnovo kočo. Na primer-nem mestu parkiramo. Zmakadamske ceste se strmonavzgor požene rahlo razdra-pana steza, ki hitro pridobivana višini. Kmalu se stezausmeri izrazito desno in vvzponu preči gozdno poboč-je, potem pa se spet usmeriskoraj naravnost navzgor innas pripelje do makadamskeceste. Nadaljujemo desno,približno pet minut, ko namda smerokaz vedeti, da mo-ramo zaviti levo, spet strmoskozi gozd. Pot je spet raz-drapana, mestoma precej za-raščena. Približno na polovi-ci zavije precej levo, nato paspet desno. Kmalu pred se-boj zagledamo Orožnovokočo na planini Za Liscem.Kot zanimivost naj povem,da je bila Orožnova koča prva
koča Slovenskega planinske-ga društva. Postavili so jo želeta 1894, torej leto dni poustanovitvi društva. Meddrugo svetovno vojno je bilapožgana, pred nekaj leti paobnovljena.
Ob koči sledimo markaci-jam, ki nas usmerijo v gozd,na levi strani planine. Ome-niti je potrebno, da je to pot,kjer je urejen Botanični vrtZa Liscem. Ob poti je s tabli-cami označeno, kaj vse vidi-mo. Pozoren opazovalec lah-ko opazi slečnik, planinskisrobot, rožno rdeči dežen,ozkolistno preobjedo, dlaka-vi sleč, alpsko možino oz.kraljico Alp, rumeni svišč,julijski glavinec itd. Barvitaflora nam ponuja uživaškohojo, čeprav je pot mestomamalce razdrapana. Ko smozunaj ruševja, nas čaka ševzpon po precej shojenem,utrjenem melišču. Vzpnemose do gladke pečine, kjer potpreči ostro levo. Vmes sreča-
mo možica, ob katerem zavi-jemo ostro desno navzgor inkmalu smo na grebenu oz.na prevalu Čez Suho. Usme-rimo se desno, strmo nav-zgor proti Črni prsti in kma-lu zagledamo Planinski domZorka Jelinčiča, skritega vvarnem zavetju tik pod vr-hom. Vzpenjamo se po mar-kirani stezi in dosežemodom. Tik ob domu se čezskale povzpnemo do vrha, kiponuja čudovit razgled; takokot večina Spodnje bohinj-skih gora. Pod enim pogo-jem seveda! Da je vreme jas-no. S Črne prsti se nam od-pre razgled na celotne Julij-ske Alpe; vse tja od Debelepeči na vzhodu, preko Višev-nika do Triglava, Kanjavca,Mangarta. Če imamo srečo,vidimo nekje daleč daleč vdaljavi celo Krn. Pogled najug in jugovzhod je pogledproti Poreznu, Soriški plani-ni, Ratitovcu v ozadju. Podnami se odpre Podbrdo. Do
vrha smo potrebovali približ-no 2 uri in 30 minut.
Sestopimo po poti vzpona,lahko pa naredimo krožnoturo in sestopimo do prej vi-denega možica, kjer pa nada-ljujemo desno oz. kar narav-nost. Smerokaz na skali nasopomni, da sestopamo protiplanini Za Črno goro, ki sojo včasih domačini imenova-li Rauharska planina. Včasihje tam stala Malnarjeva koča,o kateri danes ni ne duha nesluha. Po markirani poti se-stopamo. Najprej prečimoeno makadamsko cesto inna drugi strani nadaljujemospet strmo skozi gozd, do-kler ne dospemo do nasled-nje ceste. Ja, pogled na levose bo ustavil na našem avto-mobilu, ki nas zvesto čakaob cesti.
Nadmorska višina: 1844 mVišinska razlika: 900 mTrajanje: 4 ure in 30 minutZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Črna prst (1844 m)
Botanični vrtPrva v nizu gora, ki obkrožajo Bohinj in kjer že zadiši po visokogorju, kljub temu da njeni vršnitravniki vsako zgodnje poletje bujno zacvetijo. Ni čudno, da jo imenujejo botanični vrt Julijskih Alp.
Jutro v Muni na otoku Žir-je. Vsi bi tisto "jutranjo kavoz dodatkom" pred zajtrkom.A kaj, ko je vse še zaprto. Ne-kateri si privoščijo kopanje,jaz pa si pretegnem noge vzalivu. Visoko na hišnemzidu, kjer ni oken, zagledamgrafično skop, a besednozgovoren grafit in planem vsmeh. Zraven mene obstojizvedava Nemka in vpraša,kaj je tako zabavno, da mojsmeh kar odmeva v zalivu.Kako naj ji prevedem, da setukaj vsi onegavijo med seboj?Olepšam besedišče, da se tu-kaj vsi ljubijo med seboj;zdaj pa se gromko nasmejiše ona, rekoč, da grafiti tudi
v Berlinu niso romantični inmoškemu, ki se ji pridruži,pove grobo bistvo napisa, nemoj vrtiček besed. Bistra go-spa, ni kaj!
Nekdo na naši Vruji reče,naj čim prej odplujemo, dane bi vzeli lekcije na zidupreveč zares. Naš barba pa jeresen. Na sosednji ladji 'štra-jka' motor. Ali lahko spre-menimo smer in ladjo obup-anega pomorca, ki mu jeagencija zaupala kakšnihpetnajst Rusov vseh starosti,odvlečemo v dok na Murter?Kdo bi se v takšnem prime-ru sekiral za ovinek?! Tovari-šija na morju in ljubezen zboka, kajti ladji, privezani
druga k drugi, plujeta vštric.Naša dobra volja ne popustiob izrečeni misli, ali je žekdo videl, da bi Slovenci'šlepali' Ruse?!
Bog morja ima očitno tekčez ovire, ker nas malo valja,in se zresnimo - pa ne zaradivalov! Si kar lahko predstav-ljamo, kako bi nam bilo vnjihovi koži. Tuja dežela, je-zikovna komunikacija vpraš-ljiva. A kolikor lahko vidimo,nihče od tujcev ne izgubljaživcev. Tuja ladja je v doku,naša barčica pa 'o le naprej,o le naprej, dokler je še vetrakej!' proti Dugemu otoku ...Večer. Velika luna, zlate ste-ze na gladini, orošeni kozar-
ci in vonj, ki premaga tistegapo pici. Bodulska (otoška)jed:
Tingul s piščancem in papriko
Za 4 - 6 oseb potrebujemo:1 piščanca, težkega 1400 g, olj-čno olje, 1 rdečo čebulo, 1 velikozeleno papriko, 30 g dobre pa-radižnikove mezge, 1 žlico se-sekljanega peteršilja, 2 dl belegavina, 1 dl prošeka (optimalno),3 lovorove liste, 2 stroka česna, 1vejico rožmarina, 1 ščep mu-škatnega oreška, 2 klinčka, 1žličko ostre ali sladke paprike,poper in sol po okusu, 50 g na-ribanega trdega sira.
Piščanca razrežemo nakose in ga dobro opečemona oljčnem olju ter pobere-mo iz posode. Na isti maščo-bi zarumenimo sesekljanočebulo, peteršilj, na trakcenarezano papriko in paprikov prahu in v posodo spet na-devamo kose piščanca. Do-damo paradižnikovo mezgo,strt česen, lovorove liste, rož-marinovo vejico, muškatniorešek in klinčka. Solimo,popramo in zalijemo z malovode. Ko voda izpari, doda-mo vino in prošek. Dušimona majhnem ognju, doklermeso ni mehko.
Postrežemo z njoki ali po-lento. Pa dober tek!
Na prevalu Čez Suho. Desno zgoraj, za robom, skrita kočaZorka Jelinčiča. / Foto: Jelena Justin
Vrh Črne prsti in ne preveč jasen razgled / Foto: Jelena Justin
Orožnova koča na planini Za Liscem / Foto: Jelena Justin
M I Z I C A , P O G R N I S ELjubezen z boka
10 petek, 5. avgusta 2011GORENJSKI GLAS
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Z Gorenjskim glasom na dopust na turkizni Ciper
Akcija za naročnike Gorenjskega glasa in njegovih prilog
S turistično agencijo Kompas Holidays vas popeljemo na skriti zaklad Mediterana - turkizni Ciper po ugodni ceni:Hotel Acapulco resort & casino 5*Hotel Acapulco resort & casino 5*Termin: 5.-12. september 2011Samo 609 EUR na oseboNaročnikom Gorenjskega glasa podarimo še brezplačni izlet v Nikozijo v vrednosti 39 EUR.
Če želite izkoristiti to priložnost, izrežite oglas in se oglasite vposlovalnici Kompasa v Kranju (04 2014 261) ali Škofji Loki (045111 770). Cena za otroka od 2 do 12 let je 109 EUR. Možnostplačila na obroke.
Bi radi šli še na izlet v Nikozijo, pa še niste naročnik Gorenjskegaglasa? Pridite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, pokličite na tel. št.: 04/201 42 41 ali pišite na: [email protected]. Z naročnino je Gorenjski glas cenejši, čaka pa vas tudi darilo.
Cena vključuje: letalski prevoz, pristojbine, hotel, polni penzion, transfer, Kompasovega predstavnika.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
siM
iha
Ker
n, s
.p.,
Biš
če 3
2,
12
30
Dom
žale
Kropa
Ob bazenu tudi zabava in turnir
Športno društvo Balinci - prstomet bo poskrbelo, da bosteto nedeljo lahko preživeli prijeten dan v športnem centru obbazenu v Kropi. Pripravljajo namreč turnir trojk v priljubljen-em rekreativnem športu - prstometu. Prijave sprejemajo šedo jutri, 6. avgusta, do 12. ure ([email protected] ali po tele-fonu 041/644 986), v vsaki ekipi pa morajo biti trije igralcioziroma igralke. Vsaka ženska v trojki prinaša dve točkiprednosti, kar je spodbuda, da nastopi tudi čim več pripad-nic nežnega spola. Sistem igranja je turnirski, finale jepredviden ob 16. uri. Prav tako bo organizirano tekmovanjev tarčo, finale bo ob 16.30, zmagovalec pa bo domov odne-sel kraški pršut. "Na turnirju lahko nastopijo neregistriraniigralci, za tekmovalce in spremljevalce bo pol cenejša vstop-nica za kopanje, za hrano in pijačo bo skrbelo gostinstvoAdriano. Tisti, ki se ne bodo kopali, imajo vstop v kompleksbazena brezplačen," pravi Igor Dornik. V. S.
Vilma Stanovnik
Poljane nad Škofjo Loko -Medtem ko so letošnji matu-rantje že uživali počitnice innestrpno čakali rezultatemature, se je četrtošolec lo-ške gimnazije Tilen Potisksredi julija potil v Turčiji,kjer je Slovenijo zastopal namednarodni olimpijadi izkemije. Tilen, ki je tudi dr-žavni srednješolski prvak izkemije, je bil v Ankari vdružbi še treh slovenskihtekmovalcev, ki sta jihspremljala tudi dva mentor-ja. "Za nastop na olimpijadista nas pripravljala mentorjaDarko Dolenc in Andrej Go-dec s Fakultete za kemijo, iz-kazali pa smo se vsi štirjetekmovalci, saj smo si vsi za-služili bronaste medalje. Naolimpijadah znanja namrečdeset odstotkov najboljšihtekmovalcev dobi zlate me-dalje, naslednjih dvajset od-stotkov srebrne, naslednjihtrideset odstotkov bronaste,drugi ostanejo brez. Letos jebilo treba za bronasto meda-ljo zbrati okoli šestdeset od-stotkov vseh možnih točk, zasrebrno okoli 75 odstotkov,za zlato pa kar okoli 90 od-stotkov," je po vrnitvi domovpovedal Tilen, ki se je prvičudeležil tako velikega tek-movanja, na katerem je na-stopilo blizu tristo tekmoval-cev in tekmovalk iz kar se-demdesetih držav iz različ-nih koncev sveta.
"Prvič sem se v slovenskoekipo skušal uvrstiti že lani,vendar sem imel še premaloizkušenj, letos pa semuspešno prestal vse tri teore-tične in en praktični test na
Fakulteti za kemijo. Nikakorne bi šlo brez podpore na do-mači gimnaziji v Škofji Loki,kjer me je navdušil in spod-bujal profesor Janez Šušter-šič, naravoslovje pa me zani-ma že od malega. Zanimajome zlasti odgovori na vpra-šanja, kako so matematika,fizika in kemija povezne znaravo, ki jo opazujemo oko-li sebe," pravi Tilen, ki se jeodločil, da bo raje kot kemijoštudiral fiziko.
"Kemija je bolj vezana nazunanje elektrone, fizika pazajema vse, saj si po konča-nem študiju želim delati kotraziskovalec. Ali bo to domaali v tujini, še ne vem," praviTilen, in priznava, da gadružboslovni predmeti šezdaleč ne zanimajo tako kotfizika in kemija, zato je bilpresenečen, da mu je uspelopostati celo zlati maturant."Družboslovje me ni nikolitako pritegnilo, največ težav
sem vedno imel s slovenšči-no. Tudi na maturi so mimanjkale tri točke pri slo-venščini in ena pri anglešči-ni, ravno toliko, da sem jihše zbral trideset," pravi Tilenin priznava, da so bile pri-prave za uvrstitev v sloven-sko ekipo in nato nastop naolimpijadi precej težje indolgotrajnejše kot učenje zamaturo.
Kljub vsemu pa mu je ne-kaj časa ostalo tudi za tek inkolesarjenje, saj rad dela vse,kar je povezano z naravo."Še najraje kolesarim, ne si-cer tekmovalno, čepravgrem tudi na rekreativne dir-ke, kot so Franja in podo-bno. Ko sem študiral, semvelikokrat šel ven, zlasti nakolo. To res potrebujem,tako se sprostim, da natolaže zberem misli in študi-ram," pravi Tilen, ki z druži-no, bratom in staršema, živiv idiličnem delu Poljan, kjer
jih iz vseh strani obdajajotravnik in gozd.
"Najbrž od jeseni, ko bomštudiral v Ljubljani, ne bo to-liko priložnosti za kolesarje-nje, vendar bom skušal izra-biti vse proste trenutke zasprostitev na kolesu in v na-ravi," dodaja simpatični Ti-len, ki je rad tudi v družbiprijateljev, sošolcev in svoje-ga dekleta Jasmine. Prav nji-hovih čestitk je bil ob uspe-hu na olimpijadi v Turčijinajbolj vesel. "Rad imamdružbo vrstnikov in takojsem precej prijateljev iz raz-ličnih držav dobil tudi v Tur-čiji. Seveda sem bil veseltudi, ko sem se vrnil domov,kjer so mi poleg prijateljevnajprej čestitali domači paprofesorja z loške gimnazijeJanez Šušteršič in MarkoŠpolad, čestitko mi je poslaltudi predsednik državnegazbora Pavel Gantar," je šepovedal Tilen.
Olimpijada zahtevnejša od matureČeprav je Tilen Potisk eden od letošnjih zlatih maturantov škofjeloške gimnazije, je veliko več časa kot za pripravo na maturo porabil za učenje kemije, kar pa se mu je obrestovalo, saj se je pred kratkim iz mednarodne kemijske olimpijade v Turčiji vrnil z bronasto medaljo.
Tilen Potisk je s kemijske olimpijade v Turčiji prinesel bronasto medaljo, ki jo je zaslužil s talentom, predvsem pa s trdim delom.
Jože Košnjek
Alpski kvintet, ki praznujeletos 45 let, je bil v ponede-ljek, 1. avgusta, deležen no-vega priznanja. Na večer-nem koncertu pred mestnohišo v Beljaku/Villach v okvi-ru tradicionalnega Kirchta-ga/Žegnanja je nekdanjimin sedanjim članom ansam-bla predstavnik tirolske zalo-žbe VM-MCP Werner Mairpodelil priznanja za milijonprodanih plošč. Župan Be-ljaka Helmut Manzenreiterpa je podelil kvintetu mestnisimbol: orla. Sedanjim čla-nom skupine Janezu Peru,
ki je tudi vodja kvinteta, Edi-ju Semeji, Damirju Tkavcu,Franju Mačku, Marjanu Rol-cu in Aniti Zore in MihuMožini so se na odru pridru-žili nekdanji člani Jože Anto-nič, Jože Burnik, Vinko Si-tar, Ivan Prešeren-Žan inIvanka Kraševec. Tudi to-kratni koncert je vodil SeppReich. Alpski kvintet je to-krat Beljak dvignil na noge.Nad 4000 ljudi se je trlo natrgu pred mestno hišo. Plo-skanju in rajanju ni in nibilo konca. Ko se je ura žekrepko bližala polnoči, so de-kle in fantje lahko zapeli inzaigrali zadnjo.
Beljak norel z Alpskim kvintetom
Sedanji in nekdanji člani Alpskega kvinteta z beljaškim županom in povezovalcem programa Seppom Reichom.
[email protected] GLASpetek, 5. avgusta 2011 11
Vilma Stanovnik
Brnik, Radovljica - "Po anali-zi nastopov naših plavalcevsem ugotovil, da so v jutra-njem delu tekmovanja, ra-zen izjemoma, vsi nastopaliodlično in dosegali fantastič-ne rezultate. Slabši so bilinastopi v popoldanskemdelu, za kar je mogoče vzrokpomanjkanje denarja, kinam onemogoča, da bi medletom nastopali na več moč-nih mednarodnih tekmova-njih, kjer bi se že v jutranjihnastopih morali boriti zauvrstitve v polfinala in popol-dne še vedno nastopiti, kot jepotrebno za finale. Kljubvsemu lahko rečem, da je zenim finalom Damirja Du-gonjiča in še šestimi uvrstit-vami do šestnajstega mesta,slovensko plavanje še vednov stiku z mednarodno kon-kurenco," je po prihodu izŠanghaja poudaril selektornaše reprezentance Roni Pi-kec, ki je bil zadovoljen tudiz dejstvom, da je A-normo vdisciplini 200 metrov prostoza nastop na olimpijskih ig-rah prihodnje leto v Londo-nu uspelo odplavati Sari Isa-ković.
Sara bo branila olimpijsko odličje
"V Šanghaj sem šla s ci-ljem, da odplavam olimpij-sko normo in zadovoljnasem, ker sem dokazala, dalahko tisto, kar si zastavim,tudi izpolnim. Seveda sebom v prihodnjem mesecumorala odločiti, kako, s komin kje bom trenirala in sepripravljala na olimpijskeigre. Po kratkih počitnicahznova odhajam v Ameriko,kjer se bom posvetovala ssvojo trenerko. Vem, da mebo pri odločitvah podpiral
tudi domači trener Miha Po-točnik in mi bo, ne glede naodločitev, stal ob strani.Doma imam za priprave od-lične pogoje in vem, da čebom znova trdo delala, lah-ko v Londonu pričakujemvrhunski rezultat," je po vr-nitvi s Kitajskega povedalaSara Isaković, ki bo v Lon-donu branila drugo mestoiz olimpijskih iger v Pekin-gu.
Anja in Miha ostajata skupaj
Manj zadovoljna je bila ssvojima nastopoma na sve-tovnem prvenstvu v za-dnjem času naša najboljšaplavalka Anja Klinar, ki je si-cer olimpijsko normo odpla-
vala že na junijskem držav-nem prvenstvu, v disciplini400 metrov mešano pa jena svetovnem prvenstvuosvojila 12. mesto. "Gledena to, kako sem bila pri-pravljena, sem od svetovne-ga prvenstva pričakovalaveč. Vendar mi zadnji me-sec ni šlo, kot sem želela,"je povedala Anja, ki je razo-čarana po prvem nastopuposkrbela tudi za nekaj sla-be volje v našem taboru, sajse njen trener ni strinjal stem, da morda v svoji para-dni disciplini 400 metrovmešano ne bi nastopila. "Strenerjem Mihom Potočni-kov sva se sedaj pogovorilain sklenila, da nadaljujevaskupno pot. Priprave nanovo sezono se začnejo že
konec avgusta oziroma v za-četku septembra," je pove-dala Anja Klinar.
Trener Miha Potočnik jespomnil tudi na odličen re-zultat Robija Žbogarja, ki jev disciplini 200 metrov del-fin popravil svoj državni re-kord in se približal olimpij-ski normi.
Blizu olimpijske normeje bila na Kitajskem tudi da-ljinska plavalka Teja Zupan,ki je v težkih pogojih, saj jebila temperatura vode kar 31stopinj, na 10 kilometrovosvojila 14., na 5 kilometrovpa 15. mesto. "Z mojimauvrstitvama sem zadovolj-na, čeprav sem si na 10 kilo-metrov želela olimpijskonormo," je povedala Teja.
Možnost, da odplavajo A-olimpijske norme, bodoimeli plavalci konec majaprihodnje leto na evrop-skem prvenstvu, nastopijopa lahko tudi z B-normamioziroma s povabilom.
Naši najboljši plavalki Sara Isakovič in Anja Klinar, ki imata že izpolnjeni olimpijski normiza London, si bosta sedaj privoščili nekaj dni počitnic. / Foto: Gorazd Kavčič
Zjutraj hitrejši kot popoldneNaši plavalci so se vrnili s svetovnega prvenstva, kjer so z enim finalom in še šestimi polfinalnimi nastopi dokazali, da so blizu svetovnega vrha, do olimpijskih iger pa jih čaka še trdo delo.
40% popustza vsekopalke
Od 1. 8. - 20. 8. 2011
Trgovina Nancy
Nancy Aljančič s.p.
Cvetlična ulica 3, Naklo
tel.: 04 277 22 23
Pon.- pet.: 9.00. - 19.00Sobota: 8.00 - 13.00
www.nancy.si
Z včerajšnjim slovesnim odprtjem se je v Radovljicizačelo državno prvenstvo v plavanju za člane, kadetein mladince, ki bo trajalo do nedelje.
Vilma Stanovnik
Bled - Te dni olimpijsko pro-go v Etonu pri Londonu žepreizkušajo mladi veslači,saj v Angliji od včeraj potekasvetovno veslaško prvenstvoza mladince. Na njem v trehčolnih tekmujejo tudi štirjenaši veslači in ena veslačica.
Z visokimi cilji sta na pot vtorek odpotovala zlasti JernejMarkovec (VK Bled) in JanKanduč (VK Nautilus Ko-per), ki sta lani na mladin-skem svetovnem prvenstvuna Češkem osvojila sedmomesto, letos pa sta se junijaizkazala na evropskem mla-dinskem prvenstvu v poljski
Kruszwici, kjer sta postalaevropska mladinska prvaka.
"Zavedava se, da bo vsakatekma na prvenstvu težka,imava pa željo, da se borivaza najvišja mesta, tudi zamedalje," sta pred odhodompovedala Jernej in Jan, ki sebosta morala spopasti s kon-kurenco petindvajsetih čol-nov.
Poleg dvojnega dvojcabodo z olimpijsko progo priLondonu te dni skušali čimbolje opraviti tudi Matej Gro-belnik in Gregor Boltič (obaVK Dravske elektrarne Mari-bor), v ženski konkurenci pabo v enojcu nastopila TarinČokelj (VK Argo Izola).
Na olimpijski progi najprej mladinci
Po zmagi na evropskem mladinskem prvenstvu Jan Kanduč in Jernej Markovec želita poseči po boju za medaljetudi na svetovnem prvenstvu. / Foto: Jernej Slivnik, VZS
Lesce
Padalci v Dolomitih
Po mesecu premora se ta konec tedna nadaljuje svetovnipokal v skokih na cilj. Padalce čaka tekma v italijanskem Bel-lunu, ki je poleg tekmovanja v Lescah drugo najboljpriljubljeno prizorišče. O tem priča tudi podatek o številuprijavljenih ekip, saj jih bo v Dolomitih okrog 40. Med večkot 200 padalci in padalkami bodo slovenske barve braniliLeščani in Ptujčani, oboji s po sedmimi padalci. Za ekipoElan, ki je po treh tekmovanjih za svetovni pokal naodličnem drugem mestu skupnega seštevka, bodo nastopiliRoman Karun, Gorazd Lah, Matjaž Pristavec, Uroš Ban,Borut Erjavec ter Irena Avbelj in Maja Sajovic. Velike apetitepo osvojenem drugem mestu v Altenstadtu imajo tudi Ptu-jčani, ki bodo tokrat končno nastopili z najboljšo peterico:Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, AleksanderČuš in Tonček Gregorič. Z. R.
Kranj
V Kranj prihajajo prvaki
Ta konec tedna se nadaljuje državno nogometno prvenstvoza prvoligaše. Zanimiv obračun se jutri, v soboto, ob 18. urizagotovo obeta v Kranju, saj k Triglavu prihaja ekipa prvakoviz Maribora. "Želimo si zmage, k njej pa bi zagotovo pripomo-gla polna tribuna navijačev. Prav tekma z Wolfsburgom je biladokaz, da ekipa pred polno tribuno da več od sebe," pravi di-rektor kluba Miran Šubic. Novo zmago si želijo v Domžalah,kjer bodo pokalni prvaki jutri ob 20. uri gostili ekipo Luke Ko-pra. S prvim krogom pa se jutri začenja tudi nova sezona zaekipe v drugi nogometni ligi. Ekipa Garmin Šenčurja jutri go-stuje v Krškem, v nedeljo ob 17.30 pa bo v Radomljah obračunmed ekipama Kalcer Radomelj in Roltek Dobom. V. S.
Lučine
S kolesi na Pasjo Ravan
Športno društvo Špik Lučine bo to nedeljo, 7. avgusta,pripravilo 6. kolesarski vzpon na Pasjo Ravan. Start bo ob10. uri pred gasilskim domom v Lučinah, kjer bo ob 12. uritudi razglasitev rezultatov. Prijave za dirko, ki šteje tudi zaPokal Polanskih puklov, sprejemajo na dan prireditve od 7.ure naprej. V. S.
Ribčev Laz
Kajakaški maraton nekdanji plezalki
Lučka Franko, nekdanja odlična športna plezalka, se je potekmovalni upokojitvi v tem športu, s katerim se sicerrekreativno še vedno ukvarja, posvetila tudi kajaku. Vsoboto je zmagala na 5. Bohinjskem kajakaškem mednaro-dnem maratonu v kajaku na mirnih vodah, ki se ga jeudeležilo 125 registriranih tekmovalcev in rekreativcev. Tek-movanje je štelo za državno prvenstvo. Progo je preveslalav eni uri, 29 minutah in 5 sekundah. Najdaljšo preizkušnjopri moških je dobil slovenski reprezentant Jošt Zakrajšek izTrzina (KKK Tacen), ki je 20 km preveslal v eni uri 29 minu-tah in 35 sekundah. M. B.
GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 201112 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Kljub sodnim počit-nicam so v torek na kranjskookrožno sodišče pripeljali39-letnega Andreja Hartma-na iz Zgornjih Bitenj inosem let mlajšega Miho Ko-selja iz Smlednika, ki jimasodijo zaradi groženj in upo-rabe fizične sile nad leškimgostincem Igorjem Žemljo.Po zaslišanju dodatne pričein spremembi obtožnice, kiobdolženima ne očita več iz-siljevanje, ampak "zgolj" sa-movoljo, je sodni senat podvodstvom sodnice AndrejeRavnikar na predlog obram-be obdolženima odpravil pri-por, v katerem sta bila od 15.aprila.
Hartmana in Koselja sozaradi domnevnega izsilje-vanja in fizičnega napadapriprli, potem ko sta 12.aprila grobo pretepla lastni-ka leške picerije Gala IgorjaŽemljo in od njega zahteva-la petnajst tisoč evrov, koli-kor naj bi jih bil dolžanHartmanu. Oče prvoobto-ženega, Jože Hartman, jenamreč leta 2002 Žemljoprosil, da mu pomaga za-menjati poškodovane ban-kovce v znesku 50 tisočmark. Ker se jih v Slovenijini dalo zamenjati, jih je vdeželno banko v Münchnukasneje odnesel MiranŠtirn. Žemlja je nekaj me-secev kasneje Hartmanove-mu očetu vrnil šest tisoč ev-
rov, medtem ko naj bi osta-li denar zaradi uničenostiobdržali v nemški banki.
Miran Štirn je v torek nazaslišanju pojasnil, da ga jeza zamenjavo bankovcevprosila sestra. "Dala mi jevrečko denarja, ki je bil zelopoškodovan, saj je bil v koš-čkih, velikih dva, tri centime-tre. Prešteti se ga ni dalo. Ne-kaj tega denarja so mi kasne-je v Nemčiji zamenjali. Kosem denar prevzel, sem gasicer preštel, a se ne spom-nim več, koliko ga je bilo.Predal sem ga svoji sestri," jerazložil Štirn in ovrgel mož-nost, da bi za uslugo od se-stre oziroma Žemlje hotelprovizijo. V nadaljevanju je
okrožna državna tožilkaNadja Gasser spremenila ob-tožnico. Oškodovanec Žem-lja je namreč že na prejšnjiobravnavi odstopil od prego-na zaradi povzročitev lahkihtelesnih poškodb, poleg tegapa je sodišču pojasnil, da seje v vmesnem obdobju dogo-voril z Matjažem Hartma-nom, bratom Andreja Hart-mana, in plačal 12.500 evrov.Tožilstvo tako obtoženimane očita več izsiljevanja, am-pak "le" še samovolje, za karje v kazenskem zakonikupredpisana precej milejšakazen - do treh let zapora.
Spremenjena obtožnica jebotrovala predlogu zagovor-nikov Janeza Koščaka in
Marka Klofutarja po odpravipriporov za obdolžena. Se-nat je po daljšem razmislekuobrambi prisluhnil, čepravje tožilka odpravi pripora na-sprotovala zaradi ponovitve-ne nevarnosti (Koselj) oz. be-gosumnosti in nevarnostivplivanja na priče (Hart-man).
Sojenje se bo nadaljevalo15. septembra, ko bodo zasli-šali Matjaža Hartmana, kinaj bi pojasnil, kako sta se zŽemljo naknadno dogovori-la o poplačilu 12.500 evrovdolga. V tem času bodo sku-šali v deželni banki vMünchnu pridobiti tudi po-drobne podatke o menjaviHartmanovih mark.
Po štirih mesecih spet domaKranjsko sodišče je v torek odpravilo pripor za Andreja Hartmana in Miho Koselja, ki sta aprilapretepla gostinca Igorja Žemljo.
Matjaž Gregorič
Kamnik - V Mekinjah je vtorek popoldne zamaskiranmoški, ki naj bi po pripove-dovanju sosedov nekaj časaopazoval hišo, ugrabil pet-najstmesečno deklico, ki jebila v času ugrabitve podnadzorom varuške, in jo zbelim avtomobilom odpe-ljal neznano kam. Po poro-čanju POP TV naj bi ugra-bitev izvedel na zelo krutnačin, saj naj bi deklicozvezal in ji prek ust nalepiltrak. Ugrabitelj se je za kru-to dejanje menda odločilzaradi izterjave 20 tisoča-kov, ki naj bi mu jih dolgo-val dekličin oče.
Torkovo popoldne jenebo nad Kamnikom daljčasa preletaval policijski he-likopter, na nogah pa so bilitudi številni policisti z večpolicijskih uprav, policijskespecialne enote, kriminali-
sti uprave kriminalističnepolicije in pogajalci. Polici-sti so se akcije iskanja brez-vestnega ugrabitelja lotilizelo resno, saj so na osnoviizvedenega dejanja sklepa-li, da bi lahko prišlo tudi douporabe sile, poleg tega soocenili, da je storilec skrb-no načrtoval svoje dejanje.Spletne medije so prosili,naj o poteku akcije ne poro-čajo, saj bi bila lahko včasu, ko je bil ugrabitelj šena prostosti ogrožena var-nost otroka. Po večurnemiskanju so storilca, ki muza ugrabitev grozi do desetlet zaporne kazni, odkrili inprijeli nekaj pred polnočjo.Radio Slovenija je poročal,da naj bi bil tudi lažje ra-njen, ni pa znano ali so po-licisti uporabili orožje. Za-tem so ob cesti na obrobjuLjubljane našli tudi otrokain ga zaradi znamenj dehi-dracije predali v zdravniškooskrbo. O tem, kakšnebodo za deklico psihične
posledice krutega dejanja,je najbrž odveč govoriti.
Na policijski upravi Ljub-ljana so potrdili, da so druži-ni ugrabljene deklice ponu-dili psihosocialno pomoč,enako pa so ponudili tudipolicistom, ki so sodelovali vakciji, saj so bili kljub dolgo-letnim izkušnjam občutnopretreseni. Takšna pomoč jesicer običajna ne samo obstreljanju in podobnih do-godkih, ampak tudi v prime-rih, kot je ugrabitev otroka;psihični pritisk na policisteje namreč večji kot v prime-rih, ko gre za reševanjeodraslih oseb.
Po policijskih podatkih jeugrabitev deklice v Meki-njah druga letošnja ugrabi-tev otrok, vendar je šlo v pr-vem primeru za otroka vstarosti med sedmimi intrinajstimi leti, tako kot priugrabitvi leta 1999, med-tem ko sta bila leta 1997 in2001 ugrabljena otroka sta-ra manj kot šest let.
Ugrabitev s srečnim koncem
Kovor
Poškodovan nagrobni kamen
Policisti so bili v sredo popoldne obveščeni, da so neznanciv Kovorju pri Tržiču poškodovali nagrobni kamen. Po ogle-du kraja so ugotovili, da je bil nagrobnik prevrnjen, pri tempa je tudi počil. Lastniku so nepridipravi povzročili za okolidva tisočaka škode.
Kranj, Spodnji Brnik
Policisti tokrat odvzeli dva mopeda
Kranjski prometni policisti dosledno ukrepajo proti vozni-kom, ki huje kršijo predpise in jim odvzemajo vozila. V sre-do so zasegli dva dvokolesnika. Prvega okoli 11.30, ko so naSpodnjem Brniku kontrolirali 16-letnega voznika mopedaznamke Tomos. Ker jim ni mogel pokazati vozniškega dovo-ljenja, je moral moped prepustiti možem postave. Okoli 15.ure so na Kokrici ustavili 72-letnega voznika, ki je prav takovozil Tomosov moped. Ker je bil brez veljavnega vozniškegadokumenta, je tudi ta moped v začasni hrambi. M. G.
Kranj
Našli so mrtvega moškega
Kranjske policiste so v ponedeljek okoli 22. ure obvestili, daso v stanovanjski hiši v okolici Kranja našli mrtvegamoškega. Policisti so ugotovili, da je iz do sedaj še nez-nanega razloga umrl 64-letni moški, po zbranih obvestilihpa so izključili možnost nasilne smrti. Za ugotovitev točne-ga vzroka smrti je bila odrejena obdukcija.
Bohinj
Madež na Bohinjskem jezeru
V torek dopoldne se je na gladini Bohinjskega jezera pojavilvečji madež, o čemer so bile obveščene pristojne službe.Policisti ob prihodu na jezersko obrežje niso mogli natanč-no ugotoviti, za kakšno snov gre, po ocenah pa se je madežrazprostiral na približno sto metrih. Čez nekaj časa je ma-dež izginil sam, policisti pa so že prej zavarovali vzorce injih odnesli na Agencijo Republike Slovenije za okolje, kjer sougotovili, da gre za naravni pojav. Policisti bodo o zbranihobvestilih seznanili pristojno državno tožilstvo.
Kredarica
Zlomila si je nogo
V sredo se je na Triglavskih podih pod Kredarico poškodo-vala 49-letna planinka. Poškodbe sicer niso bile hujše, kljubtemu pa so jo oskrbeli gorski reševalci, saj je ženska med sestopom padla in si zlomila nogo. M. G.
Kranj
Oblekli bodo sebe in druge
Vlomilci tudi poleti niso nadopustu, opozarjajo polici-sti, ki so jih v sredo okoli 22.ure obvestili, da so neznan-ci vlomili v trgovino s šport-nimi oblačili v okolici Kra-nja. Glede na to, da so od-nesli večjo količino oblačil vskupni vrednosti okoli 50 ti-soč evrov, so se v prodajalninajbrž zadrževali kar nekajčasa. M. G.
Andreju Hartmanu so po slabih štirih mesecih sneli lisice. / Foto: Gorazd Kavčič
�1. stran
www.gorenjskiglas.si
POGOVOR
REPORTAŽA
OD PETKA DO PETKA
NA ROBU
RAZGLED
Od petka do petka Knjige in knjigoljubiPogovor
Slovenski vojaki tudi v trenutnonemirnem času sodelujejo vsilah KFOR na Kosovu Stran 14
Prešernovi verzi na nagrobnikužupnika Jurija KalanaStran 19
Martin Košir iz Gorič je o svojem življenu napisal knjigoMoja pot skozi čas Stran 15
Strani 16,17
Na Ortigari, bojiščuslovenskega peš polka
Slovenska dolina z ostanki tabora pešpolka in grebenom, na katerem so bili avstrijski položaji. / Foto: Jože Košnjek
14 petek, 5. avgusta 2011
Od petka do petka
Kardinalu Francu Rodetu hrvaška cerkev očita nenaklonjenostdo Hrvatov. Rode očitke zavrača, češ da je bil do njihove cerkve in naroda vselej prijateljski. / Foto: Gorazd Kavčič,
Avstrijci so dodatno omejili promet težkih tovornjakov skozi predor Karavanke, naši prevozniki grozijo z zaporo obkoncu tedna. / Foto: Tina Dokl
Nemirne razmere na Kosovu v silah Kforja mirijo tudi slovenski vojaki. Na sliki pripadniki Slovenske vojske na Kosovu leta 2006, ko sta jih obiskala reporterja Gorenjskegaglasa. / Foto: Gorazd Kavčič,
Danica Zavrl Žlebir
Za letošnje poletje to zago-tovo ne velja, in sicer tako zasvet kot za Slovenijo. Sveto-vna gospodarska kriza se jedotaknila tudi na videz ne-ranljive Amerike. Ta je moč-no zadolžena, ta teden pa sorepublikanci in demokrati povečtedenskih pogajanjih do-segli dogovor o zvišanju me-je javnega dolga in zmanjša-nju javne porabe ter se takovsaj začasno izognili plačilninesposobnosti.
Na meji med Kosovom inSrbijo vladajo nemiri, ki sose začeli, potem ko je Koso-vo prejšnji teden zaustavilouvoz srbskega blaga. S spo-rom se ukvarja mednarodnaskupnost, izbruhe nasiljamirijo sile Kforja, o tamkajš-njih problemih je razpravljaltudi varnostni svet OZN,NATO je zaprosil za dodat-no napotitev vojakov na toobmočje. Slovenija, ki ima v23. kontingentu Kforja 317pripadnikov slovenske voj-ske, zaenkrat ne načrtuje do-datnih napotitev.
Rode zavrača očitke Hrvatov
Med hrvaško cerkvijo inVatikanom so se vneli sporizaradi zemljišč v Istri, Hrvat-je pa so zanje obtožili celoslovenskega kardinala Fran-ca Rodeta. Papež BenediktXVI. je namreč odločil, damora poreško-puljska škofijacerkveno premoženje v Dajlipri Novigradu vrniti benedik-
tincem iz Padove. Na Hrva-škem menijo, da je imel pritem ključno vlogo kardinalRode kot prefekt Kongregaci-je za ustanove posvečenegaživljenja in družbe apostol-skega življenja, kamor sodibenediktinska redovna skup-nost. Očitajo mu tudi, da jebil vselej nenaklonjen Hrva-ški. V Rodetovem kabinetuodgovarjajo, da po 21. no-vembru 2008, ko je papežBenedikt XVI. ustanovil po-sebno kardinalsko komisijo,omenjena kongregacija niveč imela pristojnosti za reše-vanje navedenega vprašanja,kardinal Rode pa ni bil članomenjene komisije. Bene-diktinci imajo menda zahte-ve tudi do Slovenije.
V Luki Koper že teden dnistavkajo žerjavisti in prista-niški delavci. Gre za pogod-bene delavce, ki jih v luki za-posluje več delodajalcev, tipa po zatrjevanju sindikatovkršijo njihove pravice. Kerstavka povzroča veliko škodoslovenskemu gospodarstvu,so jo skušali na vse načineustaviti, tudi s pritiski nastavkajoče in z očitkom, dastavka ni zakonita, ves čas papotekajo tudi pogajanja medstavkajočimi in upravo luke.
Avstrijci pa so minuli ko-nec tedna sprejeli enostran-sko odločitev o dodatni ome-jitvi prometa težkih tovornja-kov skozi predor Karavanke.Naši avtoprevozniki so ogor-čeni in so v primeru, da seobe državi ne bosta dogovo-rili, za konec tedna napove-dujejo zaporo predora. Pri
Darsu pričakujejo dogovorobeh prometnih ministrov,dodatno omejitev prometa zavstrijske strani pa ocenjuje-jo kot znamenje, da bo trebazačeti z aktivnostmi za grad-njo druge cevi karavanškegapredora.
Revije, ki niso prišle iz tiskarn
In ko smo uvodoma ome-nili kisle kumarice, z njimizagotovo nimajo nič opravitirevije Jana, Lady, Smrklja,Naša žena, Kih, Stop ... Raz-mere v njih so namreč hudoresne. Zaradi finančnih te-žav družbe Delo Revije neka-tere teh revij že prejšnji te-den niso izšle, nekaterebodo do bralcev prišle z za-mudo, lastnik in direktordružbe Matej Raščan pa jenjihov izid napovedal za vče-raj. Lastnik je družbo spravilv velike dolgove, zaradi česarje banka NKBM že prejšnjiteden zaradi neporavnanihterjatev objavila javno dražboza prodajo blagovnih znamkv lasti Dela Revij. Ta je napo-vedana za 11. avgust, izklicnacena paketa revij pa je nekajveč kot 10 milijonov evrov.
Evropski fotelj za BorutaPahorja?
Pričakovati bi bilo, da sovsaj politične stranke odšlena počitnice, vendar ni tako.V N.Si pa prav v teh dnehslavijo enajsto leto stranke.Na zadnjih volitvah N.Si nidobila dovolj glasov, da bi
prestopila parlamentarniprag, za prihodnje leto panapovedujejo do 10-odstotniuspeh in vrnitev v državnizbor. Kot je znano, ta stran-ka najbolj ostro nasprotujedružinskemu zakoniku, kerje v njem določilo o možno-sti, da bi tudi istospolni part-nerji lahko posvojili otroke.Za tradicionalno družino pase zavzema tudi strankaSLS. Že prejšnji teden jenjen poslanec Jakob Preseč-nik kritiziral prvo posvojitevotroka v istospolni zvezi prinas. Ministrstvo za delo jenamreč ženski odobrilo po-svojitev biološkega otrokapartnerice. Presečnik je trdil,da gre za prejudicirano odlo-čitev, s katero želi vlada šepred referendumom o dru-žinskem zakoniku ustvaritivtis, da je posvojitev otrok vistospolnih zvezah utečenapraksa. Na ministrstvu pa soodgovorili, da so to odločitevsprejeli na podlagi sedaj ve-ljavnega zakona o družin-skih razmerjih. Poslanec istestranke Franc Pukšič pa se jeodzval na odločitev visokepredstavnice EU za zunanjoin varnostno politiko Cathe-rine Ashton, ki je imenovala25 vodij delegacij Evropskeslužbe za zunanje delovanjepo vsem svetu. Med njimispet ni nobenega Slovenca.Pukšiča zanima, kaj je zatem, ali se nemara za Slove-nijo hrani nek drug visokpoložaj v EU, morda celo zasedanjega premiera BorutaPahorja, ki mu poslanec na-slavlja to vprašanje.
Poletje brez kislih kumaricTale poletni čas je običajno veljal za čas kislih kumaric, ko so se mediji zaradi pomanjkanja resnejšegadogajanja zatekali k bolj vsakdanjim temam.
Stane Boštjančič, SD
moj pogledV novinarstvu pravijo, da
je čas poletnih počitnic časkislih kumaric. Vendar jebrutalni poboj, ki ga je naNorveškem izvršil desničarAnders Behring Breivik, to tr-ditev močno omajal, če ne žekar negiral. V vsakem prime-ru takšna dejanja, katerihvzrok je sovraštvo do drugač-nih, sili človeka k razmišlja-nju, kako pa je s tem v okolju,v katerem živi.
Slep in gluh je tisti, ki meni,da pri nas tega ni. Problem jev tem, da se na takšne pojavejavnost ne odziva dovolj ter dase v imenu pravice do svobod-nega izražanja tolerira mar-sikaj. Do izbrisanih je prišlozaradi nacionalizma, ki je ta-kratni oblasti narekoval, da jepotrebno Slovenijo čim boljočistiti vseh "južnih elemen-
tov", ki so do takrat delali inživeli v Sloveniji ali ki so bilitukaj celo rojeni, niso pa ime-li slovenskega državljanstva.Imeli pa so stalna bivališča.Kljub temu da gre za ljudi, kinikomur niso hoteli nič, nititakrat niti danes, politika alipa vsaj le del te še zmerajvztraja na svojih nacionali-stičnih pozicijah. Dovolj poveže napis na vratih poslanskeskupine SNS, kjer se vabi naples Neslovence in to na ples spuško mitraljezom. Zato sene čudim, da je norveški mo-rilec Breivik v svojem manife-stu posebej izpostavil Sloveni-jo in Slovensko nacionalnostranko, ter da je pri svojihumorih uporabil orožje, kate-rega funkcija je, da v najkraj-šem času z njim pobiješ čimveč ljudi.
Razni obritoglavci (mislimna stanje njihovega duha inne obliko glave) s svojimi na-padi na ljudi druge barve alidrugače spolno usmerjene nasvoj način predstavljajo podo-bo Slovenije, zlasti podoboglavnega mesta. Pa ne gre zakvarjenje fizične podobe, sajše marsikaj drugega tudi kva-ri to podobo. Gre za to, da soti fizični napadi številnejši indobivajo vse bolj grobo podo-bo. To pomeni, da se številopristašev obritoglavske misel-nosti povečuje, pri čemer delpolitike to miselnost izkoriščaza pridobivanje volilnih gla-sov. Kdor spremlja delo parla-menta ali izjave posameznihpolitikov, ve, koliko hujska-štva, neresnic in podtikanja jev njihovih nastopih in ravnoto so plodna tla za rast vseh
vrst fobij, nacionalizma insovraštva. Zato me ne čudi,da so volivci siti tovrstnegaobnašanja ter da naša politi-ka, kdor koli je že na njenemčelu, nima ugleda.
Takrat ko politika nimaugleda, civilna družba pa nefunkcionira, je čas za razcvetdemagogije, populizma in fi-zičnega ter psihičnega obra-čunavanja z drugače misleči-mi. Vsi vemo, do kakšnih fi-zičnih obračunavanj je prišlos homoseksualci ali lezbijka-mi v Ljubljani. Vsi ravnotako vemo, do kakšnih ne-principialnih zapletov priha-ja v zvezi z novo družinskozakonodajo.
Primc-Novakovi (N.Si) de-magogiji naseda kar precej lju-di, saj za to demagogijo stojirimskokatoliška cerkev, ki ima
zlasti v kmečkih predelih šezmeraj velik vpliv. Nič se ne bičudil, če bi ob drugačni poraz-delitvi moči v parlamentu raz-ni Cukjatiji, Primci, Novako-ve, Rodeti in Žerjavi predlaga-li sprejem zakona, ki bi dolo-čal, da je misijonarski položajv spolnosti edino dovoljen. Le-ta zlasti na slovenskem pode-želju več stoletij spoštovaniobičaj, naj bi edini zagotavljalčim bolj kvalitetno reprodukci-jo slovenskega naroda in torejza njegovo rešitev druge mož-nosti ni.
Naj na koncu rečem le šetole; če bo moj prispevek vsajpri enem izmed bralcev pov-zročil razmislek o stvareh, okaterih do sedaj ni razmišljalali pa je razmišljal drugače,je cilj mojega prispevka dose-žen.
Norveška razmišljanja
15petek, 5. avgusta 2011
Pogovor
Suzana P. Kovačič
Obsežno poglavje ste name-nili nekdanji občini Golnik,ustanovljeni leta 1936, kasne-je občini Goriče, ki ste jipredsedovali od 1952 do 1955.Danes so to Krajevne skup-nosti Golnik, Goriče, Trste-nik in Tenetiše. Pišete o odse-vu nekega časa s številnimiimeni, statističnimi podatki,živahno obrtjo in trgovino,bolnišnico, društvenim inkulturnim dogajanjem ... Tadel sem razumela predvsemkot poklon vsem tistim, ki sov polpretekli zgodovini pri-spevali v dobrobit krajem podZaloško goro, krajem podStoržičem."Želel sem izpostaviti neka-tere ljudi, ki so v polpreteklizgodovini bili zvesti tem kra-jem in jih razvijali v danihmožnostih. Želel sem, da jihne bi pozabili in da njihovaimena ostanejo tudi v zavestinašim zanamcem. Letos mi-neva 635 let, kar so Goričeprvič omenjene kot vas. Izpostaviti moram tudi Gol-nik. Sanatorij TBC na Golni-
ku je bil v tistih razmerah inše nekaj let po drugi svetovnivojni pomemben člen v veri-gi razvoja, predvsem polje-delstva, živinoreje, gozdar-stva in obrti. Potrebe sanato-rija so vplivale na večji od-kup poljščin, povrtnin indrugega blaga, več je bilopovpraševanja po obrtnihstoritvah in zato tudi več za-poslitev."
Vam je kaj žal, da Golnik ninaredil še koraka naprej vsmeri zdraviliškega turizmaglede na naravne danosti,ugodne klimatske pogoje, so-dobno bolnišnico?"O tem sem razmišljal. Pogo-varjal sem se tudi z vaščani inpravijo, da se je bolnišnicapreveč zaprla vase. Včasih ježivela s krajem. Nosilci razvo-ja, ki jih moram še posebej iz-postaviti, so bili primarij dr.Robert Neubauer, primarijdr. Tomaž Furlan ter učitelji-ca Terezija Kovačič. Bili so av-toriteta in njihova zasluga je,da se je kraj tako dvignil.
Kmalu po drugi svetovni voj-ni pa se je bolnišnica pri na-bavah usmerila v večje cen-tre, denimo v Kranj; obrt jena našem območju začela za-mirati, odkupa kmetijskihpridelkov je bilo vse manj. Ta-krat so že bile tovarne z veliki-mi naročili, občina je začelarazpisovati delovna mesta zapeke, kolarje, tapetnike ... inzagotavljala delovne prostorein stanovanja."
Med zanimivostmi iz vašihkrajev omenjate tudi ŠpancaJoseja Coromino. Kdo je bilta mož, ki ste mu na pokopa-lišču v Goričah postavili spo-minsko ploščo?"Spomnim se ga, tudi oseb-no sva se spoznala. Z Rekena Hrvaškem je na Golnikprišel na zdravljenje. Bil ješpanski borec, doma iz oko-lice Barcelone. Ob koncu dr-žavljanske vojne v Španiji jebil izgnan v Francijo, kjer jepostal eden od organizator-jev in vodij upora, zato so gastalno preganjali. Predsed-nik Tito mu je kot španske-mu borcu podelil politični
azil v Jugoslaviji. Spomnimse, da so imeli ljudje Josejazelo radi. Tedaj je imela bol-nišnica odprt režim in sez-nanil se je s številnim vašča-ni, se udeleževal raznih pri-reditev. Ob smrti mu je so-proga postavila ploščo napokopališču v Goričah,predstavniki združenja bor-cev pa smo se po štiridesetihletih odločili, da njegovospominsko ploščo prestavi-mo na del pokopališča, ki jerezerviran za pomembneosebnosti kraja."
Z nekaj manj kot sedemnajs-timi leti ste odšli v partizane,v peti bataljon Gorenjskegaodreda. Bili ste udeleženecpohoda XIV. divizije na Šta-jersko leta 1944. Leta medvojno opisujete v prvi osebi,sprva s ponosom na partizan-stvo, zatem z obžalovanjem,ker desetletja po vojni narod-ne sprave ni. Pišete v knjigi:razumeti čas leta 1945 in ga zdistanco in razumevanjempo več kot 60. letih ocenjeva-
ti, ko skoraj 70 - 80 odstotkovpopulacije, soočene z grozo-tami vojne ali aktivno sodelu-joče, ni več, je nemogoče ... "V knjigi pišem o tem, kakoso se ljudje opredeljevali medvojno in jih ne obtožujem.Spravno dejanje pa se je da-nes žal res sprevrglo v gonjoproti partizanskemu gibanjuin za izničenje vsega, kar se jepo drugi svetovni vojni doga-jalo, uresničevalo v ekonomi-ji, socialnem sistemu, komu-nalni ureditvi ...Partizanom sem se pridružilin so nam rekli ta mladim,pojdite domov, kaj bomo ševas čuvali. Ampak zavest jebila tako močna, da ni bilonobene vrnitve več. KomisarJanko Rudolf nas je Gorenjcesprejel na Dolenjskem. Bilismo brez orožja in šele, ko jeItalija leta 1943 kapitulirala,smo se dobro oborožili, tedajsem bil v Tomšičevi brigadina Dolenjskem. Smo bili vi-deti kot soldatje in ne več kotGorenjci s klobuki na glavi. S skupino Tomšičeve brigadesem šel na območje Žirov-skega vrha iskat preživelepartizane Prešernove briga-de. Naš pohod je bil neuspe-šen. Ko smo se vrnili nazaj vbrigado, sem bil ranjen. Leta1944 sem s skupino XIV. di-vizije prišel v Solčavo in šelnaprej med koroške partiza-ne na območje Mežice, Črnevse do Pliberka, Velikovca,Celovca. Sodeloval sem v bit-ki pri boroveljskem mostu. Vojna se ni končala devetega,ampak 15. maja 1945. Tegadne je prišlo do položitveorožja na meji med Slovenijooziroma nekdanjo Jugoslavi-jo in Avstrijo. Bitke so se od-vijale z vso močjo med silamiokupatorja, kolaboranti z vse-ga Balkana na eni strani in nadrugi strani silami enot ju-goslovanske armade. Žrtev jebilo veliko na obeh vojskujo-čih se straneh, pa tudi med ci-vilisti. Danes ocenjevati raz-mere, kot so bile takrat, je ne-umno. Nekaj argumentov jevendarle treba poznati, vojnaje trajala dolga leta."
Sredi sedemdesetih let ste kotpodsekretar v Zveznem se-kretariatu SFRJ za notranjezadeve vodili Službo državnevarnosti, leta 1978 ste postalirepubliški sekretar za ljudskoobrambo. Ostaniva kar v bli-žini: v letih 1963 do 1967 stebili predsednik Skupščine ob-čine Kranj. Prvi v Jugoslavijiste razpisali referendum zasamoprispevek. S pomočjo
samoprispevka prebivalcevobčine Kranj ste zgradili štiri-najst osnovnih šol, pet vrt-cev, tri prizidke k vzgojnoizobraževalnim objektom ... "V šolah je bila velika stiska,že četrta šolska izmena jebila na vidiku. Hitro rastočaindustrija je potrebovalanovo delovno silo, kar je po-menilo tudi več družin. Kosmo se srečali s problemom,kako vsem otrokom zagoto-viti vrtec in prostor v šoli,nismo vedeli, kako naj ga re-šimo. Okrog sebe sem zbralskupino pravnikov, ki so misvetovali referendum o sa-moprispevku. Politično pa toni bilo sprejemljivo zaradienostrankarskega sistema.Nekateri so mi ugovarjali, datudi čas ni primeren, da pri-haja ekonomska kriza. Nav-zven sem javno podporo for-malno dobil, v resnici pa sobili proti, od sindikatov na-prej. V Mavčičah mi je ne-kdo celo rekel, kaj se grem,da Franc Jožef je to vsesam naredil. Nisem po-pustil, sem jih paslišal na svojračun. Refe-r e n d u ms m ouspešnoizpeljalibrez poli-tične pod-pore, večinaljudi je bila za inšli smo v razpis.Program smo pri-pravili tak-tično, da jevsak kraj
nekaj dobil, ali prizidek, ališolo. Ljudje so prispevali od-stotek od osebnega dohodka.Sestal sem se tudi z direktor-ji tovarn, ki so prispevali posto dinarjev od vsakega za-poslenega. Pomembno vlo-go so odigrali tudi učitelji nazboru učiteljev, da so mla-dim razložili, zakaj je po-memben referendum. Mla-di pa so to razložili svojimstaršem."
V knjigi nisem zasledila za-pisa o protokolarnem kom-pleksu Brdo. Zakaj ne? "Kot predsednik Skupščineobčine Kranj dolgo časa ni-sem bil vabljen na Brdo.Šele ko je Tito vprašal šefaprotokola, kje pa je kranjskižupan, sem se prvič srečalz njim. Ko so Brdo širili, so
me iz izvršnega sveta prišlivprašat, kaj menim o tem,ali bi zemljo od okoliškihkmetov odkupili ali jim jozamenjali. Rekel sem jim,naj kmetje najprej povedo,kaj bi raje imeli in razen prienem, dveh kmetih je šlazadeva lepo skozi. Za njihje bila Titova politika spre-jemljiva. Menim, da so bilitudi odkupi po primerniceni za tiste čase."
Kakšnega bralca ste imelipred seboj, ko ste pisaliknjigo?"Predvsem domačine. Prvajavna predstavitev knjige jebila konec junija ob prazni-ku Krajevnih skupnosti Go-riče, Tenetiše in Golnik.Skoraj polovica izvodov odskupaj petstotih je že pošla.Izdajo je finančno podprlaMestna občina Kranj. Poleg zahvale soprogi Av-guštini se moram pri pri-
pravi knjige zahvalitinajožjim sodelav-
cem Ivanu Ma-liju, Francu
B i d o v c u ,J a n e z uP e t a č u ,
M a r j a n uAjdovcu, Bog-
danu Žnidarju,Edu Bečanu inJanku Koširju indrugim."
Koširjeva pot skozi čas "Moja razmišljanja segajo zelo daleč. Kot mladostnik sem čutil, da sem človek drugega razreda: v šoli, v cerkvi, pastirček in nič drugega," pravi MartinKošir iz Gorič. Z nekaj manj kot sedemnajstimi leti je šel v partizane, po vojni je bil politični funkcionar na republiškem in zveznem nivoju, tudi predsednik Skupščine občine Kranj. O njegovem domačem kraju in okolici ter življenju beremo v njegovi knjigi Moja pot skozi čas. Pravi, da je knjigapredvsem poklon domačinom.
Martin Košir / Foto: Tina Dokl
Če ne bi bilo sanatorija Golnik, se te vasi verjetno ne bi tako hitro razvijale,kot so se. Sorazmerno hitro smo dobilielektriko, vodovod, ustanavljala so se gasilska društva, šole, živahno je bilokulturno življenje.
17petek, 5. avgusta 201116 petek, 5. avgusta 2011
Reportaža
Na Ortigari, bojišču slovenskega pešpolkaNad italijanskim mestom Asiago, v južnem delu Dolomitov, je junija leta 1917 v boju za goro Ortigaro na avstro-ogrski strani sodeloval tudi 17. pehotni polk, ki so ga sestavljali večinoma Slovenci. Italijani so zato eno od dolin pod goro Ortigaro, čeprav so se bojevali na nasprotni strani, imenovali Slovenska dolina. Konec julija so jo obiskali člani Združenja vojaških gornikov Slovenije. Zakaj ne bi pokroviteljstva na dolino prevzela država Slovenija?
Jože Košnjek
Gora Ortigara je s svojimi2106 metri višine eden oddvatisočakov v južnem deluitalijanskih Dolomitov na ob-močju Marostice nad me-stom Asiago. Vendar ima vitalijanski zgodovini 20. sto-letja poseben pomen. Boj zaosvojitev njenega vrha v leta1916 in v prvem delu leta1917 med Italijani, ki so apri-la leta 1915 preklicali spora-zum o vojaškem sodelovanjuz avstro-ogrsko monarhijo inNemčijo in napovedali vojnosvoji nekdanji zaveznici, invojaki habsburške monarhi-je je bil najbolj silovit in kr-vav na tirolski fronti. Zgodo-vinarji in vojaški strokovnja-ki jo postavljajo ob bok soškifronti.
Boj za Ortigaro je bil vrhu-nec bojev med Italijani in vo-jaki dunajske monarhije, kiso se začeli maja leta 1916 zveliko avstro-ogrsko ofenzivoproti dobrih 50 kilometrov
oddaljenim Benetkam. Av-strijci so zelo hitro premago-vali italijansko obrambo inže dosegli beneško nižino,ko jim je zaškripalo v Galici-ji na vzhodni fronti in so mo-rali del vojaštva preseliti tja.To so izkoristili Italijani inpotiskali Avstrijce nazaj vDolomite. Ti so se junija utr-dili na vrhovih na črti odCampanara in Ortigare doMonte Chiese in sosednjihvrhov. Fronto so utrdili s šte-vilnimi bunkerji, Italijani paso na nasprotni strani v skalevklesali na kilometre strel-skih jarkov in zgradili okrog700 kilometrov cest za oskr-bo svoje vojaščine. Italijanskivojaški zgodovinarji so zapi-sali, da je italijanski vojski naobmočju Ortigare vsak danokrog 50 tisoč mul nosilohrano in vojaško opremo,med drugim kar 17 tisočobrokov kruha.
Italijani so vztrajali na zav-zetju Ortigare. Vsi poskusileta 1916 so se končali z veli-kimi žrtvami in z rastočo ne-jevoljo med vojaki. Tudi zima1916/1917 je bila zelo huda.Snega je bilo nad 10 metrovin veliko vojakov je po-brala "bela smrt", kot
so rekli mrazu in snežnimplazovom. Zato so za odloči-len napad izbrali 10. junij1917. Po silovitem topov-skem obstreljevanju je peho-ta napadla in rinila v redkoporaščena skalna pobočja inmnožično umirala pod streliiz dobro varovanih avstrijskihpoložajev. Znova in znova,vendar na vrh Ortigare in so-sednje Monte Chiese ni mo-gla. Italijani so za krajši časosvojili le manjši del avstrij-ske obrambne linije. 24. juni-ja so Avstrijci z nepričakova-nim in rušilnim topovskimnapadom ter takojšnjim juri-šem pehote presenetili Itali-jane še v jarkih in jih pognaliv beg proti dolini Valle del'Agnella (Dolina ovc). Zgodbao Ortigari je bila v Italiji nekajlet zavita v molk. Šele po letu1920 je bila ovenčana s slavo.Italijanska vojska, ki je napa-dala s 300 tisoč možmi, jih jezgubila 24.216, od katerih jihje bilo 2800 ubitih, na tisočepa ranjenih, zajetih ali pogre-šanih. Avstrijci, čeprav jih je
bilo trikrat manj, le okrog100 tisoč, so zgubili 8577 vo-jakov, med katerimi je bilo992 mrtvih in 6200 ranje-nih. Bili so zmagovalci, ven-dar so vojno končali kot pora-ženci. Avstro-ogrska monar-hija je razpadla, zmagovalciOrtigare pa so postali ujetnikisvojih nekdanjih zaveznikov.
"Carjeviči" med branilciOrtigare
V bunkerjih in strelskihjarkih Ortigare in bližnjeMonte Chiese se je pisalatudi slovenska vojaška zgo-dovina. V bojih sta na avstro-ogrski strani sodelovala 17.pešpolk (Das k.u.k. Infanteri-regiment Nr. 17) in 7. Lovskibataljon (FJB 7), v katerih sobili večinoma Slovenci. Šeposebno znan in spoštovanje bil 17. pešpolk, ki so mu nacesarskem Dunaju rekli tudi"železni polk" in so nasplohcenili vojaške sposobnostiKranjcev. Polk so v cesarskihiši radi povezovali z odra-ščajočim in nedavno umrlim
k r o n s k i m
princem Ottom von Habs-burgom, rojenim leta 1912in nesojenim avstrijskim ce-sarjem. Vojakom, "kranj-skim Janezom" so zato reklitudi "cesarjeviči" ali "cesarje-vičev polk". Tudi v uradnemimenu regimenta piše "Ce-sarsko kraljevi pehotni polkKronprinz Nr. 17".
Rojstni datum slovenske-ga "regimenta" je leto 1817,ko je cesar Franc I. v novonaborniško območje združilŠtajersko, Koroško, Kranj-sko in Primorsko in ukazal,da morajo v teh krajih zbratidovolj fantov in mož za petpešpolkov, med katerimi jebil tudi 17., za dva konjeni-ška polka, za topniški polk inza dva lovska bataljona. 17.pešpolk se je leta 1817 zbral vLjubljani in nato do začetkaprve svetovne vojne deloval vrazličnih krajih habsburškemonarhije. V polku je biloskoraj 82 odstotkov Sloven-cev, 11,5 odstotka Nemcev,dobre štiri odstotke Bosan-cev in nekaj Madžarov. To jebil resnično "slovenskipolk". Leta 1915 je bil poslan
na soško
fronto, marca leta 1916 pa natirolsko. Leta 1917 se je boje-val na Monte Chiesi in naOrtigari, nato pa na Piavi. Pokapitulaciji Avstro-Ogrske jevečino zajetih vojakov čakalotudi do dve leti ujetništva.Leta 1920 je tedanja jugoslo-vanska oblast z ustanovitvijoLjubljanskega polka in zuvedbo poveljevanja v srbšči-ni prekinila tradicijo 17. peš-polka.
Dolina slovenskega regimenta
Za italijanske alpine, naj-bolj slaven rod italijanske voj-ske, ki je leta 1916 in 1917 žrt-voval največ vojakov v bojihza Ortigaro, so ti kraji sveti. Zobčudovanja vredno spoštlji-vostjo ohranjajo spomine nasvoje trpeče in pokojne tova-riše, pa tudi na vojake na na-sprotni strani. Italijanski al-pini, vojaški gorniki, združe-ni v skoraj 300.000-članskiorganizaciji ANA, so v znakspoštovanja in časti vojakom17. slovenskega polka dolinopod goro Monte Chiesa ime-novali Dolina degli Sloveni
ali Slovenska dolina! Za
ohranitev tega naravno inzgodovinsko pomembnegaobmočja je bil sprejet poseb-ni državni zakon. Sedaj raču-najo še na evropska sredstva.Glavno breme skrbi za ohra-nitev spomina na Ortigaroostaja na alpinih, ki vsakoleto brezplačno urejujejo kra-je visoko v gorah, kjer so po-tekali boji. Italijani vzornovzdržujejo slavne, med prvosvetovno vojno zgrajene gor-ske ceste "mulatjere", po ka-terih je mogoče s terenskimivozili priti skoraj 3000 me-trov visoko, čeprav pogostona robovih prepadov, ko člo-veku ob pogledu navzdol za-stane dih.
Vojaški gorniki očistiliSlovensko dolino
Zaradi dobrega sodelova-nja Združenja vojaških gor-nikov Slovenije (ZVGS) initalijanskih alpinov v Med-narodnem združenju voja-ških gornikov (IFMS) ter za-radi dolžnosti ohranjanjaspomina na padle gornike,ne glede, na kateri strani seje kdo bojeval, je devet čla-nov Združenja vojaških gor-nikov Slovenije, med kateri-mi sta bila tudi predsednikin podpredsednik Združenjabrigadir Janez Kavar in pol-kovnik Fedja Vraničar, ko-nec julija obiskala Ortigaro.To ni bilo le srečanje dobrihprijateljev. Slovenski vojaškigorniki so očistili Slovenskodolino in sanirali posledice,ki so jih na ostankih položa-jev in objektov 17. pešpolkapovzročile zadnje zime. Po-vabili so me zraven. Nisemle zapisoval in fotografiral,ampak sem tako kot drugiprijel za orodje. V enem dne-vu smo požagali in pokosilizaraščajoče grmovje in travo,odstranili plevel, ki je silil izbetona in razpok med kam-ni, odstranili skale, ki so ihnalivi zanesli z okoliških bre-gov in z betonom zapolnilinajbolj poškodovane ostan-ke vojaškega tabora. Ko smose naslednji dan vrnili v Slo-vensko dolino, smo najprejobstali na njenem robu. Če-prav je bila samo skala in ka-menje, se nam je zdela lepa.
Ponosni smo bili, da smozase, za naše prednike Slo-vence in za vse tiste, ki soskupaj z njimi v teh krajihtrepetali za svoje življenje,mnogi pa so za vedno ostaliv teh gorah, storili nekaj ple-menitega, dobrega!
V dolini in v njeni okolicispominja na slovenske voja-ke nekaj spominskih plošč.Nad osemdeset let so že po-stavljene, pa jih še nihče do-slej ni poškodoval. V taborupod goro Monte Chiese naplošči piše: "Cesarsko kralje-vi pehotni polk KronprinzNr. 17, 2. poljska četa 1916-1917. V sredini skal, vrhgora, polk Cesarjevič si pleteslavo. Triglav naš dom si virsolza. Za te bori se vztrajno,vdano".
Italijanski alpini pod vod-stvom Roberta Genera sobili enkratni gostitelji. Prebi-vali smo, v vojaških razme-rah seveda, v njihovi posto-janki Tre Fontane. Dnevesmo začenjali z dvigom za-stave njihovega združenjaMarostica in Združenja voja-ških gornikov Slovenije. Ob-iskali smo kraje, kjer so sebojevali slovenski vojaki. Ita-lijanski gostitelji so se nam vnedeljo dopoldne na sklepnislovesnosti v spomin vsempadlim pod Ortigaro zahvali-li za " naš pogum, da smoprišli k njim tako daleč intako visoko" in da smo po-magali pri ohranjanju spo-mina na trpeče vojake v letu,ko Italija praznuje 150-letni-co združitve. Prihodnje letoznova pridite, je dejal ob slo-vesu predsednik združenjaalpinov območja MarosticaFabio Volpato. Brigadir Ja-nez Kavar se je v našem ime-nu, v imenu slovenskih voja-ških gornikov in v imenuvseh Slovencem zahvalil Ita-lijanom, ker so omogočiliodkrivanje dela skupne voja-ške zgodovine Slovenije inItalije. Za nas Slovence, kismo eden najmanjših naro-dov v Evropi, je nekaj izjem-nega dejstvo, da se je v dolinidaleč od nas, visoko v gorah,ohranila slovenska beseda,zapisana pred skoraj devet-desetimi leti, je povedal Ja-nez Kavar.
Krste padlih vojakov 17. pešpolka. Fotografija je iz leta 1916ali 1917, dal pa nam jo je Tomaž Budkovič.
Kažipot za Slovensko dolino
Na boj slovenskih fantov in mož spominja tudi skalni pomniks topovsko granato na vrhu pod goro Monte Chiesa.
Za Slovensko dolino pod Ortigaro držisporočilo vojakov gornikov, da v vojni niporažencev ali zmagovalcev, ampak so levojaki, ki so se borili, trpeli in umirali nadveh straneh!
Čiščenje sten vojaškega doma slovenskega regimenta
Strelski jarki na italijanski fronti. Kilometre in kilometre jihje, od Ortigare do Asiaga.
Kdo je ta mož s kosilnico? Polkovnik Fedja Vraničar!
Slovenski vojaški gorniki z alpinom Robertom Genereom pred spominsko ploščo 17. polku v Slovenski dolini
Sklepna slovesnost na postojanki Tre Fontane, ki so se jeudeležili tudi visoki predstavniki krajevnih oblasti in alpinovobmočja Marostica in Asiago. Slovenski vojaški gorniki sobili znova povabljeni v te, na neki način tudi slovenske gore.
18
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Teden brez smrtnihžrtevV preteklem tednu na slovenskih cestah ni bilosmrtnih prometnih nesreč, zato je statistika nespremenjena. Do konca julija so ceste terjale78, v enakem obdobju preteklega leta pa 81 smrtnih žrtev. Gorenjski prometni policisti sopreteklem obravnavali 40 prometnih nesreč, vkaterih se je enajst oseb lažje poškodovalo, enaoseba pa huje. Na regionalni cesti zunaj naseljaGorenja vas se je pri padcu, ki je bil posledicaumikanja neznanemu vozilu, ki je pripeljalo ponasprotnem voznem pasu, huje poškodoval 56-letni motorist. V minulem tednu so gorenjskipolicisti kršiteljem cestnoprometnih predpisovzasegli tudi osem vozil.
Damjana Šmid
moj pogled
Napnimo jadra in ulovimo veter (1)
Ladje, večje in manjše, barčicein ribiške barkače, vse, kar jepluje, ima na morju svoj čar.Ljudje smo na dopustu boljšiopazovalci, ponavadi opazi-mo vse tisto, kar gre čez letomimo nas. Lahko bi ure in uresedela na pomolu in gledalaprihode in odhode ljudi s kov-čki, z nahrbtniki ali samo zveliko vrečo radovednosti, ki jonosijo po svetu. Plovila mespominjajo na družine in celona starost družine. Male jadr-nice so kot mlade družine, kišele napnejo jadra, da bi ujeleveter. Nič bahavega ni v njih,le skupen prostor, ki sta si gadva pripravljena deliti in kas-neje vanj povabiti še tretjega,četrtega ali petega člana. Kopostane pretesno, se družinaozre po večji jadrnici ali pa se
stiskajo na manjši. Bolj kot sestiskajo, večja postane z letitudi stiska. Tisti, ki ste že ja-drali, veste, o čem govorim.Veliko prilagajanja je potreb-nega, če si nekaj ljudi delimajhen prostor. Ali pa velikoljubezni, včasih tudi slepe. Natakšnih jadrnicah gre kasnejekrasno spet v dvoje. Takrat, kogre mala posadka po svoje inostaneta spet dva. Zato sonaše hiše v primerjavi z mali-mi jadrnicami prava potrata,izguba denarja in energije,sploh, če v njih živita le dvačloveka. Ampak to je že zgod-ba o hišah. Ostanimo pri lad-jah. Učenje jadranja je kotskupno bivanje v družini.Najprej so sončni vzhodi inzahodi in veter je videti vednoravno pravšnji. Čeprav jadra
kdaj pa kdaj mirujejo, nas tone moti, kasneje postane brez-vetrje hudo moteče. Za zaljub-ljence je vsak veter pravi in ja-dranje je užitek. Čeri so nekaj,o čemer govorijo starejši ljudjein vanje nihče ne verjame, do-kler ne zahrešči ladijsko dno.Jadranje na jadrnicah pogostopokvarimo zaradi želje poboljši, večji in lepši ladji. Takose konča najlepši del jadranjain se začne jadranje za boljšepreživetje, pogosto za prestižin ustvarjanje videza. Sprašu-jem se, zakaj toliko ljudje pra-vi, da jim je bilo najlepši pravtakrat, ko so imeli manj vsega,manjše jadrnice in več skupne-ga. Mogoče prav zaradi sled-njega. So skupni cilji tisti, kinas ženejo naprej. In kakšniskupni cilji?
"... Lepi trenutki redkokdajtrajajo večno. Moja rejnicaje hudo zbolela, njeno živ-ljenje je dolgo časa viselo nanitki, potem pa, ko smo ževsi mislili, da bo umrla, seje zgodil čudež, zdravnikipa so ji povedali, da bo, žal,privezana na invalidski vo-ziček. To so bili zelo stresnitrenutki za rejnika, saj je bilza vse sam. Ko pa je izvedel,da bo moral skrbeti še zanegibljivo ženo, se je vnjem nekaj zlomilo. Ne lemene, zanemarjati je začeltudi lastna otroka. Pa saj garazumem, bil je le nemočenmoški, za katerega je pred
tem skrbela žena, on pa jeimel dve levi roki ..."Nikita se spominja odraslih(sorodnikov od obeh rejnikov),sedeli so za mizo in baran-tali z otroki. Nje ni nihče že-lel imeti ob sebi. Šele po-tem, ko je rejnik povedal, dato ne bo zastonj, se je enaod njegovih sestričenomehčala."Skupaj z 'bratoma'' me jevzela k sebi. Predstavljatesi, kako smo se počutili.Čez noč so nas iztrgali izvarnega okolja, kjer smo bililjubljeni. Ta gospa ni bilaporočena, le sem in tja je knjej prihajal neki gospod, kipa se za nas, otroke, ni pravnič zmenil. Judita, tako ji jebilo ime, nas je ob njego-vem prihodu napodila ven,na igrišče, če je deževalo, panas je zaklenila v dnevnosobo, pred televizor. Fantasta že vedela zakaj, meni pani bilo jasno. Pripovedovalasta mi, da se Judita uleže inda se tudi njen obiskovalecsleče ... Poznala sta že mar-sikatero podrobnost, s kate-ro sta me dodobra prestraši-la. A povsem nehote, tovem. Če bi bilo kako druga-če, me ne bi vzela medse, inme varovala pred Judito, kije imela težko roko, če ji nibilo kaj prav. Občasno jeprihajala tudi socialna de-lavka, pa moja učiteljica,bile so sošolke in so o mar-sičem, tudi o nas, otrocih,klepetale cele ure. Ne pom-nim pa, da bi katera od njihkdaj prišla bliže in nas vpra-šala, kako smo. Moja 'brata'sta bila še bolj nesrečna kotjaz. Občasno nas je prišeliskat oče, oziroma rejnik,vendar nas je tudi hitro pri-peljal nazaj. Njegova žena jeimela hude bolečine, men-da ji niti tablete niso več po-magale. Le takrat, ko je bilapriključena na protibolečin-sko infuzijo, je bila toliko
pri sebi, da se je z nami,otroki, pogovarjala. Če jepocrkljala oba sinova, jetudi mene. Čez kakšno letose je njeno zdravje tolikopopravilo, da je sinova vzelak sebi, meni pa se je, žal,morala odpovedati. Na last-na ušesa sem slišala, kakose je Judita pogovarjala omoji usodi, češ da ji ne padena pamet, da bi si še bolj za-frknila življenje zaradi ne-kega pamža. Bilo je malopred božičem, ko so prišlipome in me odpeljali nanov dom. Jokala sem in ce-petala, toda nič ni pomaga-lo. Ženska, ki naj bi bilamoja rejnica, me je trdnoprijela za roko, da sem odhipne bolečine zajela sapo.'Če ne boš nehala, te bomtako švajznila, da se ne bošveč pobrala,' je siknila tikmojega ušesa. V strahu, dase to res ne bi zgodilo, semutihnila. Tiščalo me je tudina stranišče, vendar sem sebala prositi, naj šofer ustavi.Ko so videli, da sem pomo-čila sedež, so vsevprek zače-li kričati name. Bodoča rej-nica pa je zavzdihnila in re-kla, da bo 'vsak tolar, ki gabodo dobili zame, težko pri-garan'," je pripovedovalaNikita.Najbolj jo je motilo, ker sose odrasli zmeraj pogovarja-li tako, kot da nje ni zraven.Bila je zelo razumno deklet-ce, čeprav je bila še otrok, jeimela več izkušenj kot mar-sikateri odrasel. Nenehnose je učila prilagajanja. Na-gonsko je čutila, da je to edi-ni način, da dobro prideskozi. "V bistvu tudi novi rejnikiniso bili slabi," je v nadalje-vanju poskušala omiliti svo-jo pripoved."Imela sem dovolj jesti, spa-la sem v svoji postelji intudi tepli me niso ravno po-gosto. Rejnica, ki sem jo
morala klicati teta Zofi, jebila bolj nagle jeze, njenihklofut je bil deležen pač ti-sti, ki se ji je v nepravemtrenutku motal pod noga-mi. Po poklicu je bila frizer-ka, vendar je pozneje nare-dila neko usposabljanje zarejništvo, zaradi tega dodat-nega šolanja se je nenehnosklicevala na svoje znanje inse delala pomembno. Vede-la je za svoje pravice, spo-minjam pa se, da so se prinjej oglašale tudi druge rej-nice, ko so iskale kakšne na-svete. Že drugi dan me jeostrigla in počesala tako,kot se je njej zdelo, da mipristoji. Za svojimi dolgimilasmi sem jokala kot dež,toda nič mi ni pomagalo. Skratkimi lasmi sem bila vi-deti kot fant, bila sem tudizelo drobna in velika za svo-ja leta. Pri hiši je bilo nenehno veli-ko otrok. Nekateri so priha-jali le za kakšen teden, dru-gi so ostajali mesec, dva.Nekateri so bili celo zelo ne-varni, saj so živeli v druži-nah z veliko nasilja. Spomi-njam se enega, zmeraj jenosil črno kapo. Ko ga jerejnik okaral, je iz torbe, odkatere se ni nikoli ločil, po-tegnil pištolo, da ga bo karustrelil. Takrat smo vsi, kismo bili v tistem trenutku vdnevni sobi, utihnili, bilismo bledi kot smrt. Rejnikje skoraj padel v nezavest,tisti fant pa se je potem za-smejal, da tako ali tako nimislil nič hudega. Vseenoje prišla policija, odpeljaliso ga in po tistem ga nisemnikoli več videla. Nekoč sopripeljali tudi dva že na polodrasla bratca in sestrico, kista bila drugačna, bolj po-časna. Ko je bil čas, da gre-mo spat, sta vztrajala, daspita v eni postelji in to sku-paj ..."
(Se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Matjaž Gregorič
Zobozdravnika oprostili Na ljubljanskem okrožnem sodišču so oprostilizobozdravnika, ki ga je pristojnim organom naznanila ženska, ki se je pred leti pri njemzdravila zaradi škrtanja z zobmi. Zobozdravniknaj bi jo namreč zdravil z masažo oziroma prijemi po trebuhu in mednožju, zaradi katerihso ga obtožili spolnega napada. Obdolženizobozdravnik je v zagovoru pojasnjeval, da je šloza napačno interpretacijo teorije, ki je uveljavljenatako pri nas kakor tudi po vsem svetu in meddrugim vključuje dotikanje enakih delov telesain enake gibe, kot jih je obtožencu očitalo tožilstvo in ki jih je opisala ženska, ki ga je prijavila. Da ne gre za spolni napad, so meddrugim kot priče izpovedali drugi pacienti, medkaterimi jih je nekaj v celoti pozdravil, ob bolečinahpri masaži zaradi krča žvekalnih mišic pa jih jesproščal tudi s petjem. Tudi moški pacient jeopisal, da ga je obdolženi masiral od čeljustiprek prsi vse do prepone. Sodišče je sklenilo, daravnanje zobozdravnika oziroma gibanje dlani,ki sta pacientko tako prizadela, nima elementov spolnega napada.
Oškodoval blagajnoMurskosoboški kriminalisti so tamkajšnjemuokrožnemu državnemu tožilstvu podali kazensko ovadbo proti nekdanji uradni osebiobčine Šalovci. Nekdanjega župana AleksandraAbrahama sumijo storitve petih kaznivih dejanjin sicer naj bi naročil sestavo računov za posle,za katere je vedel, da niso bili opravljeni, fiktivniračuni pa niso bili knjiženi v poslovne knjigedobavitelja in kupca. Terjatve s fiktivnih računovnaj bi prodal pravnim osebam, ki jim je občinaplačala del terjatev za neopravljene posle. Osumljeni je podpisal tudi listine za poroštvo zasklenitev lizinškega posla, si prisvojil denar iznaslova skrbništva in ponaredil listine za najetjebančnega kredita. Občino naj bi oškodoval zavsaj 20 tisoč evrov.
petek, 5. avgusta 2011
Kako je vse skupaj zapleteno
19petek, 5. avgusta 2011
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediVedno več koroških otrok, nele iz slovenskih, ampak tudiiz narodnostno mešanihdružin preživlja del počitnicv Sloveniji. V sodelovanju sslovenskimi partnerji jihorganizirata predvsem Slo-venska prosvetna zveza inKrščanska kulturna zveza izCelovca. Prva je tudi letosorganizirala Ustvarjalne po-čitnice v Piranu, ki se jih jeudeležilo okrog 40 otrok,druga pa tradicionalne, že23. Jezikovne počitnice v No-vem mestu.O jezikovnih počitnicah vNovem mestu, kjer je letosštirinajst dni preživelo 34otrok, je pripovedovala GabiFrank iz Celovca, profesori-ca slovenščine in ruščine, kiže več let sodeluje pri jezi-kovnih in tudi drugih dejav-nostih Krščanske kulturnezveze. "Počitnice organizi-ramo v sodelovanju z osnov-
no šolo Grm. Otroci prebi-vajo pri družinah. Dopoldneso v šoli, kjer potekajo polegjezikovnega pouka še drugedejavnosti, od športa doumetniškega ustvarjanja, pošoli pa je skrb zanje prepu-ščena družinam. Preseneče-na sem nad njihovo skrbjoza otroke in nad prizadeva-njem, da bi bilo njihovo bi-vanje res prijetno. Dobesed-no jih vzamejo za svoje. Toje velika odgovornost, sajštirinajst dni skrbeti za otro-ka iz drugega okolja ni eno-stavno. Se pa v teh štirinaj-stih dneh stkejo številna pri-jateljstva, ki trajajo vse živ-ljenje," je povedala GabiFrank. "Jezikovni pouk po-teka na več ravneh. Gledena znanje slovenščine sootroci razdeljeni v štiri alipet skupin. Letos smo imeliprvič tudi skupino začetni-kov. Večina otrok je dijakov
Slovenske gimnazije iz Ce-lovca. Nekaj jih je tudi iznemško govorečih družin.V Novo mesto prihajajo zboljšim ali slabšim šolskimznanjem slovenščine, ki gatu na sproščen način nad-gradimo z živim jezikom."Slovenščina se bo na Koro-škem ohranila le v primeru,če jo bomo govorili po druži-nah, pravi o prihodnosti jezi-ka Gabi Frank. Žal v sloven-skih družinah vedno redkejegovorijo slovensko, pomenasvojega maternega jezika pase premalo zavedajo tudimladi. Preveč ljudi prepuščaodgovornost za učenje slo-venščine le šoli, kjer se otrocisicer nekaj naučijo, vendar toni dovolj. Treba ga je govori-ti v živo, v prepričanju, da jeto tvoj materni jezik in needen od tujih jezikov, kamorvečkrat tudi že uvrščajo slo-venščino.
Miha Naglič
"Takrat sem spoznala Jožka.Nekoliko sem ga že prej po-znala, ne da bi mi kaj pome-nil. Nisem slutila, da se žeodloča moja usoda. Kmalupotem me je pri neki prilož-nosti vprašal Birtovcov oče,ki sta se dobro poznala, če biga marala za moža. Nisemvedela, kaj naj rečem. Slišalasem, da rad pije, drugače, daje po srcu dober. Pa sem re-kla, ko bi vsaj ne pil. Tolažiliso me, da bo potem boljši.Jaz nisem nič vedela, kaj sopijanci, kaj je gostilna. Sembila pač zelo neizkušena. Levčasih sem videla kakšnegapijanca. Ata niso nič pili,malo včasih pri kakšni sva-tbi. Ko so prišli domov, sobili strašno dobre volje, takratbi nam otrokom vse dali.Drugače so pa bili zelo varč-ni. Tako sem Jožku, nič hu-dega sluteč, lahkoverno ver-jela. Vzljubila sem ga. Več-krat sva govorila, bil je tre-zen. Vselej sem mu rekla:'Če ne boš pil'. Sveto mi jeobetal, da ne več." - Verjetnovas že mika nadaljevanje, atu nas bolj zanima vprašanje,ali je gornje pisanje literatu-ra? Ne, ni, navedeni odstavekiz spominov Julijane Kavčič,Snopkove mame iz Šentjo-šta, sodi med rokopisje.Kaj pa tole, kar sledi? "Sedajje hiša popolnoma dodelana,izgleda prav lepo, cegu patudi kaže, da bo izvrsten. Se-
daj ta cegu vsakemu zelo do-pade. Čeravno je precej stalovse, vendar sem vesel sedaj,ko je dodelano. Denar semže lansko leto imel priprav-ljen. Imel sem to že vsesamo v Hranilnici. Od pri-vatnikov nisem nič treboval.Sedaj ko to pišem, sem žepopolnoma pozabil na de-nar." Ta zadovoljnež je bilRudolf Ovsenk, Kafur iz Ži-rov, navajamo vpis iz njego-vega dnevnika z dne 17. 5.1927. Ne, tudi njegovo pisa-nje ni literatura, sodi v kro-nopisje. Kaj pa naslednji ver-zi? "Zjutraj zgodaj se zbu-dim, / več ne morem spati, /z muzo randevu nar'dim, /čem pri njej vasvati. // Muzatakrat verzov mi / iz pesti na-suje, / radost mi, veseljest'ri, / se z menoj ljubuje ..."Tudi verzi, kakršne je pisalJanez Križaj, duhovnik, ki jeslužboval tudi med Gorenj-ci, niso "prava" literatura, so-dijo v literarjenje.In kaj je literarjenje? Najboljpoklicani in najobsežnejšiodgovor najdemo v zajetniknjigi s polnim naslovom Li-terarjenje, kronopisje in ro-kopisje v teoriji in praksi, na-pisala jo je dr. Marija Stano-nik, po strokah slovenistkain etnologinja; vodilna slo-venska specialistka za slov-stveno folkloristiko, vedo, kiže po imenu sodeč v sebizdružuje obe navedeni zna-nosti. Proučuje jo kot znan-stvena svetnica na Inštitutu
za slovensko narodopisjeZRC SAZU, o njej predavakot redna profesorica na filo-zofskih fakultetah univerz vLjubljani in Mariboru. Onjej je napisala že več knjig,imenovana je najnovejša.Vertikalna klasifikacija slov-stva je po Stanonikovi taka(od spodaj navzgor): slov-stvena folklora, rokopisje, li-terarjenje, narečna književ-nost, lahka književnost, lite-ratura. "Podobno kot za ro-kopisje, je tudi za literarjenjebistveno, da ima ustvarjalecpred očmi prepoznavnegasprejemalca, toda rokopis jeedinstven, en sam, medtemko - že ime pove! - pri literar-jenju gre za tiskan izdelek inzato obstaja v več izvodih innagovori hkrati več bralcev.Enako možnost ima sevedatudi literatura, toda ta zme-raj nastaja za fiktivnega bral-ca. Literarjenje ni vrednost-ni, ampak kategorialni po-jem. To ni ime za slabo alimanjvredno literaturo, tem-več drugačno. Vsak odličenpripadnik (slovenske) literar-ne srenje lahko pristane v li-terarjenju, če se odloči napi-
sati kaj za razvidnega spreje-malca."Če prav razumem, so torejizdelki slovstvene folklore,kronopisja in rokopisja napi-sani na roko oziroma le vmalo izvodih, izdelki literar-jenja pa so lahko že tiskani,vendar še vedno namenjenile avtorju samemu ali ožje-mu in prepoznavnemu kro-gu bralcev; literatura pa"zmeraj nastaja za fiktivnegabralca", se pravi potencialnoza vse bralce, njen obseghoče biti univerzalen, slov-stvena folklora in literarjenjepa sta po dometu partikular-ni. Če bi torej Prešeren napi-sal nekaj vrstic Juliji v spo-minsko knjigo, bi literaril; koje v časopisu objavil Sonetnivenec z njenim imenom vakrostihu, je pesnil, ustvarjalliteraturo. Literaril je tudi vsvojih znanih gostilniških inspotikljivih "apokrifih". Ro-kopisno literari tisti, ki se-stavlja voščila, piše pisma,priložnostne govore, vpise vrazne knjige gostov ...; ali panapise na zvonovih, oltarnihprtih, znamenjih in kapeli-cah, božjepotnih spominkih,nagrobnikih, spomenikihpadlim, za javno življenje po-membnim posameznikom... V tem zapisu navajam lepar fragmentov, veliko več jev knjigi, katere odlika je tudiv tem, da je hkrati znanstve-na in lepo berljiva. Ob bra-nju boste morda odkrili, datudi sami že literarite.
Knjige in knjigoljubi (110)
LiterarjenjeMarija Stanonik, Literarjenje, Založba ZRC, Ljubljana,2011, 578 strani, 27 evrov, zalozba.zrc-sazu.si
Gabi Frank sodeluje na številnih počitniških tečajihslovenščine.
Slovenci v zamejstvu (258)
Počitnice v Sloveniji
Naslovnica knjige, oblikovalBrane Vidmar
Spomini Snopkove mame izŠentjošta
Vpis alpinista Pavla Kozjeka v spominsko knjigo
Dr. Marija Stanonik na eni od prireditev v Žireh
Na Koroškem potekajo te dni številne aktivnosti zamlade, posebej na Rebrci/Rechberg pri ŽelezniKapli/Eisenkappel in v Tinjah/Tainach. Na Rebrci se bojutri končal Teden mladih umetnikov, ki se ga je letos vdveh skupinah udeležilo 130 otrok, jutri pa se bo začelTeden športa in jezikov, za katerega se je prijavilo 64mladih, starih od 6 do 13 let. V Domu prosvete v Tinjah pa se končujejo Slovenske počitnice za odrasle.
Foto
: Pol
ona
Mla
kar
Bal
dasi
n
20
razgled
Kaj je najbolj značilno zaprvo polovico avgusta? Goto-vo to, da je dopustovanje navrhuncu. Začel se je že drugimesec šolskih počitnic, zdajpa je čas, ko je na dopustutudi večina zaposlenih, šte-vilna podjetja in ustanoveimajo kar kolektivni dopust.V Italiji in na Bavarskem paje na dopustu tako rekoč celadržava. Vsi si v teh izrazitokatoliških deželah privoščijoveliko ali vsaj malo mero po-letnega počitka, ki dosežesvoj vrhunec na veliki šma-
ren, v prazniku Marijinegavnebovzetja. Prvo večje de-ževje po tem prazniku pa pri-nese prvo večjo ohladitev, pokateri se poletje ne vrne več zvso toploto, sonce nima večvse moči, dan je spet vsekrajši ...Na tem mestu smo že več-krat zapisali, kako različni sov naših časih načini preživ-ljanja dopusta, zato tega nebi ponavljali. Saj veste: enigredo na morje, drugi v gore,tretji po svetu, večina ostanedoma ... Vprašajmo se to potraje, ali je mogoč tudi idealnidopust? Po mojem ni. Boljrealno bo, če se vprašamo,kateri dopust v življenju vsa-kega od nas je bil še posebejlep? Sam imam kot res lepav spominu tista poletja vgimnazijskih in študentskihletih, ko sem nehal hoditi namorje s svojo prvo družino.Ata in mama ter mlajši bratin sestra so še hodili vsakopoletje za en teden, jaz semse v svojem igranju odraslo-sti odločil, da sem to družboprerasel. Odločitev je bilapravilna. Vsako poletje sembil en teden sam doma.Moja naloga je bila vsak dandvakrat nahraniti zajce inkure in vsak večer zaliti rožena zunanjih okenskih poli-cah, one v hiši pa le enkrat vtistem tednu. Vse drugo jebilo po moji svobodni volji inizbiri. Še kaj malega skuhatini bilo problem, včasih celoizziv. Če posodo pomivašsproti, se sploh ne nabira. Inkaj sem počel sicer? Nič po-sebnega. Veliko bral in spal,zmerno pohajkoval, se delal,kot da ne vidim nobenegadrugega, pravega dela ... Inteden je minil, kot bi mignil.Če bi me danes vprašali, kajbi si raje privoščil, 80-dnevno potovanje okoli svetaali sedemdnevno samotarje-nje doma, bi se seveda odlo-
čil za prvo, na tihem paupam, da me še kdaj doletitudi drugo, a le za sedemdni.Me prav zanima, kako bi sev iskanju odgovora na vpra-šanje, kateri je, oziroma alije sploh mogoč idealni do-pust, odločili drugi? Prepri-čan sem, da bi vsak odgo-vor, ki bi trdil, da "to pa jeidealni dopust", z lahkotospodbijal, pri vsakem bi slejko prej našel kak manko alislabo stran. Denimo: nekdovam ponudi, da lahko osta-nete celo leto na plačanemdopustu. Bi sprejeli? Seve-da bi, kdo ne bi? Kljubtemu pa ni mogoče reči, dabi bila to idealna možnost.Ko bi ta postajala dejan-skost, bi se lahko primerilokaj neljubega ali celo hudonesrečnega in vsa reč bi sekončala daleč od idealov.Da ne govorimo o tem, dabi moral ta plačani dopustnekdo plačati - tistemu bibil torej v breme. Če bi jihbilo več naenkrat, bi bilotakšno breme celo za drža-vo preveliko. No, resnici naljubo: če bi nekatere od "ne-pogrešljivih" državljanovposlali na dolgo potovanjeza Luno ali celo na Mars,jih mnogi ne bi prav nič po-grešali in mogoče bi si včasu njihove odsotnosticelo država opomogla.Ne sekirajte se torej, če svoje-ga letošnjega dopusta ne pre-življate tako, kot bi si mordaželeli. Idealnega dopustatako ali tako ni, nihče nam gane more dati in sami si ga nemoremo vzeti. Lahko pa sepotrudimo, da si tistih nekajdni, ko nam je dopustno bitina dopustu, vsaj sami sebine pokvarimo. Po velikemšmarnu se z dopustov vrnejotisti, ki jim služimo in spetbo vse po starem. Ali pa šeslabše.
Miha Naglič
Mihovanja
Mag. Marjana Žibert Se še spominjate, ko smo preddesetletji hodili avgusta, v časukranjskega sejma na plese inkoncerte, ki so bili v Savskiloki? Iz vse Slovenije so si ljud-je hodili na Gorenjski sejemogledat sejemsko ponudbo, ki jebila za Kranj značilna. Žal, jedanes to le še zgodovina. Kranj je bil stoletja dolgo po-membno mesto ob trgovski potiter gospodarsko središče bližnjeokolice, celotne Gorenjske intudi dežele Kranjske. Tu so tr-govali z različnimi pridelki inizdelki na tedenskih in letnihsejmih. Kranjski sejmi so biliznani daleč naokrog in so uži-vali velik ugled. Mestu so bili
pomemben vir dohodkov, saj sov sejemskih dneh lahko zara-čunavali uporabo stojnic, teht-nic in posod za merjenje.Od leta 1839 je imelo mesto petrednih letnih sejmov: 25. aprila,1. avgusta, 21. septembra, 28.oktobra in 11. novembra. Pro-daja na drobno je bila večja kotna sejmih v Ljubljani. Leta1909 so letne sejme preložili naprvi ponedeljek v maju, septem-bru, oktobru, novembru in de-cembru in določili sejemski red.V njem so zapisali tudi, kje vmestu se sme določeno blagoprodajati: npr. na Podrtini soprodajali žito, lan in različnaprediva; pri župnijski cerkvi le-
sene izdelke; ob današnjemPrešernovem gledališču usnje,čevlje, sedla in lonce; pred škofi-jo so bili prodajalci zelja, ki soga pripeljali na vozeh; na Glav-nem trgu je bil prostor določenklobučarjem, kleparjem ter kra-marjem. Na Glavnem trgu soprodajali tudi vsi tisti, ki so nasejem prinesli različna živila,meso, sadje in zelenjavo. ProtiPrešernovi ulici so prodajali ga-lanterijo. Kokrško predmestje jebilo namenjeno prodaji sodar-skih in suknarskih izdelkov. Tuso kupci lahko dobili tudi polj-sko orodje, laneno olje in sadikesadnih dreves. V Savskem pred-mestju je bilo živinsko sejmišče
za prodajo govedi, prašičev,konj in drobnice. Značilnost sejmov je bila tuditržna roka, ki so jo izobešali nakranjsko Mestno hišo vse od 15.stoletja naprej in še v prvih dese-tletij 20. stoletja. V rokavico ob-lečena roka je simbol vladarja,ki je mestu podelil sejme, meč papredstavlja pravičnost tržnegasodstva. Izobešena roka je po-menila tržni ali sejemski mir, vkaterem je vsak lahko nemotenosklepal manjše ali večje kupčije.Njeno izobešanje je potekalo slo-vesno, ob zvonjenju župnijskihzvonov, na večer pred začetkomletnega sejma. Po končanem sej-mu so tržno roko slovesno sneli.
Vaš razgled
petek, 5. avgusta 2011
Idealni dopust
Pri prodajalcu drv na sliki že s ceste vemo, kateri dve vrsti drv prodaja. Morda bi bilo še bolje, da bi bila napisa breza in bukev napisana dejanskona lesu breze in bukve, da bi tudi laiki razumeli, za katero vrsto lesa gre.
Poletni meseci so vrhunec sezone tudi za gradbenike, ki v starem mestnemjedru Kranja hitijo z obnovo starega obzidja in treh stolpov. Te dni so selotili tesarskih del pri prekrivanju strehe na stolpu Škrlovc. V. S.
Zgodbe muzejskih predmetovTržna roka
Foto
: Dra
go H
olyn
ski,
foto
teka
Gor
enjs
kega
muz
eja
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 PETE
K_05
. 08.
2011GLASOV ODER
BLEJCI GOSTOVALI V FRANCIJI
Folklorna skupina Bled se je pod novimvodstvom (vodi jo Andrej Begovič Zu-pan) po štirinajstih letih znova odpravi-la na turnejo, tokrat v Francijo, v mestoBuxy, ki ima približno toliko prebivalcevkot občina Gorje.
22
LJUDJE
DOMAČI IN PRIJAZNI BANOVCI
Glasovi izletniki so v petek odkri-vali desni breg Mure. Babičev mlinso v preteklosti že spoznali, tokratjih je navdušila rdeča barva medu,prijetno utrudilo pa kopanje vBanovcih. / Foto: AB
PRAZNOVANJA
ŽENIN SE JEPOŠTENO NAGARAL
Šrangarji tokrat niso poznali usmi-ljenja. Poročila sta se David Kavčičin Maja Petek iz bohinjskega konca.Teden pred poroko smo par lahkospremljali v prikazu Vasovanja. / Foto: Tina Dokl
24
Žen
in s
e je
tokr
at n
agar
al. V
eč n
a st
rani
24
/ Fo
to: T
ina
Dok
l
22 PETEK_05. 08. 2011
GLASOV ODER, KINO
Petek, 5.8. 19.00, 21.20, 23.40VZPON PLANETA OPIC16.20, 18.40, 21.00, 23.20 SUPER 818.30, 21.10, 23.45 PRVI MAŠČEVALEC, 3D15.50, 20.30, 22.40 KAKO SE ZNEBITIŠEFA?18.35, 21.25HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D18.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA16.30 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran15.30, 16.00 AVTOMOBILI 2, 3D sinh.
Sobota, 6. 8. 10.00 SPOZNAJTE ROBINSONOVE11.40, 19.00, 21.20, 23.40VZPON PLANETA OPIC13.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20SUPER 812.50, 18.30, 21.10, 23.45PRVI MAŠČEVALEC, 3D11.30, 13.40, 15.50, 20.30, 22.40KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?18.35, 21.25HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D18.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA14.00, 16.30 AVTOMOBILI 2, sinh.11.00, 13.30, 15.30, 16.00AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran
Nedelja, 7. 8. 11.40, 19.00, 21.20VZPON PLANETA OPIC11.20, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00SUPER 812.50, 18.30, 21.10PRVI MAŠČEVALEC, 3D11.30, 13.40, 15.50, 20.30KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?18.35, 21.25HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D18.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA14.00, 16.30 AVTOMOBILI 2, sinhro-niziran11.00, 13.30, 15.30, 16.00 AVTOMO-BILI 2, 3D sinhroniziran
Ponedeljek, 8. 8. 19.00, 21.20 VZPON PLANETA OPIC16.20, 18.40, 21.00 SUPER 818.30, 21.10 PRVI MAŠČEVALEC, 3D15.50, 20.30 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?18.35, 21.25HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 2, 3D18.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA16.30 AVTOMOBILI 2, sinhroniziran15.30, 16.00AVTOMOBILI 2, 3D sinhroniziran
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejopravico do spremembe programa.
PLANET TUŠ KRANJ
KINO SPORED
ovabili so jih članitamkajšnje folklor-ne skupine, ki jepraznovala petdese-tletnico. Poleg Blej-
cev sta sodelovali tudi portu-galska folklorna skupina S.Pedro de Casteloes in franco-ska Tournugeois. "Že takojpo prihodu smo odšli nasto-pat v sosednje mesto, kjer soimeli nekakšen semenj. Ple-salci smo se kar zlili z ljud-
mi, ki smo jih povabili med-se in z njimi zaplesali. Prvičse nam je zgodilo, da smoprosili organizatorja, da bi seodpravili spat, saj nas jemnožica kar obstopila, zanami pa je bilo 20 ur vožnjein nič pravega spanja," je po-vedal Franc Pogačnik, ki vblejski folklorni skupini so-deluje že osemindvajset let.Naslednji večer so Blejci napraznovanju petdesetletnicegostiteljske folklorne skupi-ne s prikazom gorenjskihplesov in petja navdušili ob-
činstvo, najbolj pa so jihogreli plesi fantov s klobuki.
V Franciji, deželi vina, soobiskali več vinskih kleti inpokusili njihovo žlahtno kap-ljico, ogledali pa so si tudilepe vinograde, urejene v " žnorco", saj jih obdelujejo sposebnimi stoji. Poleg tegaso Blejce očarali tudi gradovi,nekateri so v zasebni lasti inse vzdržujejo s pobiranjemvstopnin. Zelo skrbijo za svo-jo dediščino, kar je vidno navsakem koraku, kako jim jepomemben vsak star detajl.
In tudi nove hiše so grajene sstarim pridihom kamenja ingline, nikjer ne vidiš vijoliča-ste ali kake druge kričečebarve.
"Radi bi se tudi zahvaliliMilošu Jagru za vso pomočpri organizaciji turneje. Kotedini Slovenec živi že štiride-set let v tem deli Burgundijein se je kot Štajerec dobrovrasel v to vinorodno deželo.Včasih pravi, da malo pogre-ša naše "puže" (punce)," pra-vijo v blejski folklorni skupi-ni.
BLEJCI GOSTOVALI V FRANCIJIFolklorna skupina Bled se je pod novim vodstvom (vodi jo Andrej Begovič Zupan) po štirinajstih letihznova odpravila na turnejo, tokrat v Francijo, v mesto Buxy, ki ima približno toliko prebivalcev kotobčina Gorje.
Danica Z. Žlebir
P
AMC
STU
DIO
D.O
.O.,
DU
NAJ
SK
A C
ES
TA 1
58
, LJ
UB
LJAN
A
www.gorenjskiglas.si
Semanji dan na Sv. Ožboltu in 15. Srečanjeljudskih pevcev in godcev
Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi v nedeljo, 7.avgusta na Sv. Ožbolt nad Škofjo Loko, kjer bo ob 10. urisveta maša, ob 12. uri pa tradicionalna prireditev Srečanjeljudskih pevcev in godcev. Prireditev se bo zaključila ob 17.uri. Vstopnine ni, za jedačo in pijačo je poskrbljeno. A. B.
Mister in miss Term Snovik
V Termah Snovik znova vabijo pogumna dekleta in fan-te, da sodelujejo na tekmovanju za Miss in Mistra TermSnovik. Kandidatke in kandidati se lahko 7. avgusta ob16. uri še zadnjič v tem poletju udeležijo tekmovanja insi prislužijo bogate nagrade. V Termah Snovik so v juli-ju že pripravili lepotno tekmovanje, ki so se ga udeležilimladi tekmovalci iz okoliških mest. Žirijo je vodila AjdaSitar, miss pa je postala Žanet Rožič iz Jesenic, mister paTilen Leskovec iz Kamnika (na fotografiji). A. B.
Remake Swing Quartet v Layerjevi hiši v Kranju, ob 20. uri
Remak Swing Quartet sestavljajo ga vrhunski glasbeniki:bobnar Marjan Loborec, kontrabasist Klemen Krajc, kita-rist in pevec Aleš Strajnar ter klarinetist in saksofonistJernej Podboj. Želja članov kvarteta je oživljanje in igra-nje skladb iz časa swinga, torej glasbe Georga Gershwi-na, Walterja Donaldsona, Martina Dennisa, Bennya Go-odmana, Duka Elingtona, Counta Basieja in sodobnikovod 30. do 50. letih prejšnjega stoletja. A. B.
Karaoke in pop ter rock na Bledu
Ploščad Trgovskega centra Bled danes zvečer gosti Vi-deo karaoke, jutri pa Sten Band, pop in rock bend. Obo-je se bo začelo ob 21. uri, v primeru dežja pa tako karao-ke kot koncert odpadejo. A. B.
Foto
: ahi
v fo
lklo
rne
skup
ine
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
PETEK_05. 08. 2011 23
KULTURA
ndrej Pibernik(1961 - 2011), kiga je likovnou s t v a r j a n j e
spremljalo od mladih nog(nagrada na mednarodnemtekmovanju v New Delhiju1972, večkratna udeležba naMali Groharjevi koloniji vŠkofji Loki), se je leta 1985vpisal na študij kiparstva naljubljanski likovni akademi-ji, razstavljal pa je že prej, naprimer leta 1982 na skupin-ski razstavi Studia Signum vGaleriji Prešernove hiše sku-paj z Gordano Kunaver, Nej-čem Slaparjem in ŽivkomKladnikom, organizatorjemtokratne spominske razstavena Pungertu. Pibernik jeimel samostojne razstave povsej Sloveniji, leta 1992 pase je zaposlil kot risar in kon-servator na Zavodu za var-stvo kulturne dediščine vKranju. Na njegova dela jeimel velik vpliv tudi Kras,kjer je živel od leta 1998. Pi-bernik je poldrugo desetletje
vodil likovno skupino Uni-verze za tretje življenjsko ob-dobje v Kranju, s svojimi ilu-stracijami pa je sodeloval vštevilnih literarnih revijah.
Razstavo je z lastno, me-lanholično, čustveno nabitoskladbo, posvečeno Andreju,odprl njegov prijatelj inumetniški kolega Nejč Sla-par, dr. Damir Globočnik paje v nagovoru številnim obis-kovalcem odprtja, med kate-rimi so bili tudi člani umet-
nikove družine, strnil nekajmisli o življenju in delu An-dreja Pibernika: "... Vedno jeiskal samostojni izraz, tako vrisbi kot v kiparstvu. Za no-silca likovne pripovedi je naj-pogosteje izbral človeško fi-guro, ki jo je postopoma raz-vijal v različnih risarskih in-terpretacijah ter nizih kipcevin tako uspel razviti prepo-znaven umetniški rokopis.Pibernik vrednoti umetni-ško delo kot odsev stvarno-
sti, lastnih razmišljanj, bi-vanjskih izkušenj in nenaza-dnje podzavestnega odzva-njanja misli ter ustvarjalneintuicije. Nadrealistični pri-dih je Pibernik kasneje na-domestil z individualno, os-ebno-izpovedno ali širše poj-movano duhovno kompo-nento - s tem sta prišli do iz-raza lirična nastrojenost inkontemplativna plat njego-vega značaja." Razstava bona ogled do 19. avgusta.
Samo Lesjak
A
Bled
Ta konec tedna prvi del Okarine
Okarina etno festival ima na Bledu že enaindvajsetletnotradicijo, v vseh teh letih pa se je na Bledu, dve leti tudiv drugih slovenskih krajih, zvrstila prava plejada odličnihglasbenih skupin in posameznikov, ki so poslušalce bo-gatili tako z izvirno ljudsko glasbo kot različnimi glasbe-nimi zvrstmi, ki imajo korenine v ljudski glasbi in petjunarodov iz vsega sveta. Letos ima Okarina dva dela, prvibo na sporedu ta konec tedna, drugi pa v prvem tednuseptembra. Tako se je že včeraj predstavila kolumbijskaskupina Solar System, danes pa bo na sporedu angleškafolk skupina The Men They Could not Hang. Sobotni dvoj-ni program bo evropsko-afriški. Najprej bo s harmonikoprijateljevala skupina Les Amis de la Accordeon iz Luk-semburga, sledili pa bodo vroči afriški ritmi s skupinoKasai Masai iz Konga. V nedeljo bo nastopila mešanagvinejsko-slovenska zasedba Ba Cisoko Experience. Če boprvi del potekal v zdraviliškem parku, pa bo drugi delOkarine v Športni dvorani 1. septembra začela škotskaskupina Peatbog Faeries, iz Konga prihaja sestav KandaBongo Man, iz Italije pa band Rusties. Slovenske barve bo3. septembra branil Vlado Kreslin, isti dan zvečer pa nasbodo šestdeset let nazaj popeljali The Fabulous BoogieBoys iz Anglije. Zadnji dan festivala bo sledila še ena af-riška skupina Osibisa, festival pa bo zaključil Earl KingBoogie Band, tudi ta iz Anglije. I. K.
Radovljica
Osem avtorjev v Galeriji Kašča
Danes, v petek, 5. avgusta, ob 20. uri bodo v Galeriji Kaš-ča v Župnijskem dvorcu Radovljica odprli razstavo likov-nih del iz zbirke Miroslava Pengala, letošnjega dobitnikaobčinske plakete A. T. Linharta na področju likovneumetnosti. Na ogled bodo dela avtorjev Zvoneta Ivano-viča, Janka Korošca, Tineta Markeža, Miroslava Pengala,Dore Plestenjak, Rudija Reichmana, Marije Šraj in Mar-jete Žohar. Na odprtju bo nastopil violinist Felipe JoseKopušar Prenz, član Društva Chopinov zlati prstan. Raz-stava bo na ogled do 15. septembra. I. K.
Mojstrana
Dan odprtih vrat v Slovenskem planinskemmuzeju
V nedeljo, 7. avgusta, bo v Slovenskem planinskem mu-zeju dan odprtih vrat. Lahko si ogledate stalno razstavoVzpon na goro, likovno razstavo Vrata 2011, razstavo ob50-letnici pokala Vitranc in razstavo ob 100-letnici roj-stva Jaka Čopa Fotografski poet slovenskih gora. Muzejbo odprt od 9. do 21. ure, ob 21.30 pa bo tudi projekcijaalpinističnega filma. I. K.
SPOMIN NA ANDREJA V sredo so v Cafe galeriji na Pungertu odprli razstavo del žal mnogo prekmalu preminulega slikarjain kiparja Andreja Pibernika, ki je s svojimi umetninami pustil neizbrisen pečat.
Razstavo sta odprla Nejč Slapar in dr. Damir Globočnik. / Foto: Kaja Smole
dkar je v nedeljoradovljiški žu-pan Ciril Glo-bočnik gospe
Mariji Kolar v hrambo pre-dal zastavo Radovljice, nadrog pa so dvignili festival-sko zastavo in s tem simbo-lično odprli festival, je Ra-dovljica v teh dneh le še vpričakovanju pravega, glas-benega začetka. Med 6. in23. avgustom se bo v Radov-ljiški graščini in cerkvi sv.Petra v Radovljici zvrstilo de-set koncertov, kot že po tra-diciji pa bodo poslušalci enkoncert spremljali v Veleso-vem pri Cerkljah, kjer bokoncert zazvenel s pomočjoveličastnih orgel v cerkvi Ma-rijinega oznanjenja. Glasbe-niki iz Nemčije, Francije,Finske, Švedske, Norveške,Velike Britanije, Italije, Špa-nije in Slovenije bodo izvaja-li glasbo od srednjega vekado sodobnosti. Jutri, v sobo-to, bo festival odprl nemškivokalni ansambel Die Singp-honiker, ki bo izvajal več-
glasne pesmi za moške gla-sove Franza Schuberta. Vponedeljek bosta slovenskasolistka na kljunasti flavtiMateja Bajt in čembalistEgon Mihajlović izvajalafrancosko glasbo prvih dese-tletij 18. stoletja. V progra-mu, ki ga je tudi letos izbralumetniški vodja Domen Ma-rinčič, bo v torek sledil kon-cert tenorista in igralca IanaHoneymana ter njegovegaansambla Black Narcissus.Stari znanec slovenskega ob-činstva Gunnar Idenstam boz violinistko Liso Rydberg ig-ral glasbo Johanna Sebastia-na Bacha v slogu švedskihljudskih godcev.
Eden vrhuncev festivala borecital legendarnega angle-škega kontratenorista Jame-sa Bowmana, ki je že več ka-kor štirideset let eden vodil-nih svetovnih kontratenori-stov; posveča se operi, orato-riju, sodobni glasbi in soli-stičnim recitalom. V Radov-ljico se vrača tudi sloviti itali-janski ansambel Zefiro zglasbo za pihalni sekstet odHändla do Mozarta. Zani-miv bo nastop Svetlane Ma-
karovič in Milka Lazarja.Umetnika širokega razponasta moči združila ob noviknjigi Svetlane MakarovičSaga o Hallgerd. Avtorica jeSago o Njalu iz 13. stoletjapreoblikovala v sodobno ba-ladno pripoved o pokončniHallgerd in njenem odnosudo nasilja in hinavščine. Nje-na odrska interpretacija zglasbo Milka Lazarja za kla-vikord je močno in nepoza-bno doživetje.
Festival Radovljica bo po-tem že tretjič gostoval v Vele-
sovem. Orglavec Yves Rech-steiner in tolkalec Henri-Charles Caget bosta igralapriredbe arij in plesov izoper Jean-Philippa Rameau-ja. Na predzadnjem koncer-tu festivala nas bo španskiansambel Canto Coronato zglasbo z začetka 15. stoletjapopeljal s Cipra v Aragonijo,festival bo sklenila uprizori-tev krvave zgodbe o renskemzlatu iz staroislandskega epaEdda v izvedbi petčlanskegaansambla Sequentia, ki gavodi Benjamin Bagby.
Igor Kavčič
O
FESTIVAL RADOVLJICA SPET DOMA Z nastopoa vokalnega ansambla Die Singphoniker se bo v soboto začel 29. Festival Radovljica.
Baročna dvorana v Radovljiški graščini v pričakovanjuzvestega poslušalstva Festivala Radovljica / Foto: Arhiv Festivala
Še nimate slovenske zastave?
Za vas smo pripravili izredno ugodno ponudbo kakovostnihslovenskih zastav.
Slovenska zastava, svilena, 200 x 100 cm, stane le 24,50 EUR.Slovenska zastava, svilena, 150 x 75 cm , stane le 18,90 EUR.
Zastavo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če vam jo pošljemo po pošti, plačate šepoštnino (ok. 3 EUR).
www.gorenjskiglas.si
24 PETEK_05. 08. 2011
PRAZNOVANJA
Poroke, rojstva, obletnice, zabave ...
eden prej sta vtradicionalnemVasovanju v Sred-nji vasi pri Bohi-nju nastopila Da-
vid Kavčič (23) iz Gorjuš inMaja Petek (28) iz Kamnja.David je nastopil v vlogikmečkega fanta Franceta, kidvori svoji izvoljenki Lenki,ki jo je odigrala Maja. Tudi vresničnem življenju sta čla-na Folklorne skupine KDBohinj. Njuna zveza bo do-polnila tri leta, minulo sobo-to sta jo okronala s poroko.
David je sicer imel fantov-ščino, ki pa jo je zagotovo vsoboto nadgradila še pošte-na šranga, običaj, ki je poSloveniji še zelo živ. Tako seje bodoči ženin v soboto zju-traj odpravil po nevesto. Pet-kovi so ga sprejeli odprtihrok, so mu pa najprej posla-li iz hiše kar dve nepravi ne-vesti, kjer je druga celo zatr-jevala, da je otrok v naročjunjegov. Vendar se David nivdal in končno se je na vra-tih pojavila Maja. Bodoča so-proga mu je nasmejana po-darila poljub in objem, spre-jela šopek in se usedla vavto, da se odpeljeta v Ra-dovljico, kjer bi v Šivčevi hišipotekal civilni del poroke.Pa ni šlo vse tako gladko. Včasu, ko je David čakal pravonevesto, so vaški fantje čezdvorišče zapeljali star kmeč-ki voz - 'lojtrnek' in s temnaznanili začetek šrangeoziroma pogajanja o denar-ni vsoti, ki jo bo ženin plačalfantom, ker so za njegovoizbranko v vseh teh letih do-bro 'skrbeli'. Vodja šrangar-jev Janez je bil trd pogajalec,vendar tudi ženinova sestra,priča Anita ni bila kar tako.Tako se je David kar precejnagaral, preden so iz nastav-ljenega milijona evrov prišlinekako na tisoč in potempostopoma na petsto inkončno vsoto 450 evrov. Že-ninu niso prav nič prizana-
šali, jih njegova lepa poroč-na obleka ni ganila. Šrangaje potekala brez hitenja, pol-ovičarstva pri nalogah nibilo. Tako je David klepalkoso, kosil, žagal drva, sko-raj bi molzel kravo, a jim jeuspel dogovor, da je lahkoizbral nekoga, ki je to posto-ril namesto njega, ker pa jezidarjev sin, je dokazovalsvoje znanje tudi s tega po-dročja. Za končnih petdesetevrov minusa pa je še dodat-no poskrbela Anita, sezulačeveljce z vrtoglavo peto inse kar bosa zavrtela z Jane-zom.
Po končnem dogovoru stabili zadovoljni obe strani,skupaj so nazdravili, zaigralaje harmonika in bodoča mla-doporočenca sta lahko zapu-stila nevestin dom. Najprejsta se odpravila v Radovljico,potem na golaž na ženinovdom v Gorjuše, cerkvena po-roka je bila popoldne v cer-kvi sv. Duha ob Bohinjskemjezeru, sledil pa je še boljsproščeni del, zabava v Zla-torogu.
ŽENIN SE JE POŠTENO NAGARALBohinjski šrangarji so bili neusmiljeni, težki pogajalci, vendar pravični. Po skoraj dveh urah sokončno popustili. Malo je manjkalo, pa bi v 'tagmašni' obleki bodoči ženin, tik preden je dahnil 'da',še kravo molzel ...
TAlenka Brun
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 37 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 11 dečkov in 17 deklic. Najtežja deklica je tehtala 4080 gramov, najlažja deklica pa je imela 2680 gramov. Na Jesenicahse je rodilo 7 dečkov in 2 deklici. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3980 gramov, najlažjemu pa je tehtnicapokazala 3210 gramov.
Mladoporočenci
Na Brdu pri Kranju sta se 27. julija poročila AleksanderDermastja in Janja Smuk Perovic, na Šmarjetni GoriSimon Višnovar in Mojca Ilar, v Tržiču Marko Sajovic inNina Haklin ter Anže Švab in Tanja Pernuš. V Kranju stase 30. julija poročila Gašper Jekovec in Monika Polajnar.
Foto
: Tin
a D
okl
Delite osebno srečo z bralci in vaše
predloge sporočite
Alenki Brun po e-pošti:
ali po telefonu: 041/699 005.
Presenetite, razveselite,
dodajte piko na i dogodkom
z objavo v Gorenjskem glasu.
David in Maja / Foto: Tina Dokl
Pogajanja so bila težka. Šrangarji se niso dali. / Foto: Tina Dokl
Bodoči ženin se je kar nagaral. Najprej je klepal koso, potem pa še kosil. / Foto: Tina Dokl
Neža je bila včeraj stara en teden
Novinarja Gorenjskega glasa - Simona Šubica (36), piše oaktualnih temah in je glavni kronist, Ano Hartman (28),sedaj poročeno Šubic, ureja stran, ki je namenjena otrokom,pa tudi razvedrilne teme ji niso tuje, je v četrtek, 28. julija,točno ob 12.15 s prvim nasmehom razveselila 3320 gramovtežka in 50 centimetrov dolga novorojenka. Zakonca Šubicsta hčeri nadela ime Neža, če bi bil fant, pa bi bil Anže. Malo in razpoloženo bitjece je že sedaj v veliko veselje Simonu in Ani, ki se prav z navdušenjem privajata na novovlogo v njunem življenju. A. B.
ova prevoda ro-manov Arta Paas-silinne in IanaMcEwana ter pr-venec ameriške
avtorice Kathryn Stockett.Glede na to, da so ženske povseh statistikah boljše, no pavsaj bolj pogoste bralke, kotmoški, bom tokrat dal pred-nost pisateljici in njenimtrem ženskam, glavnim ju-nakinjam romana Služkinje.Gre za prvenec KathrynStockett, ki je v ZDA takoj poobjavi leta 2009 doživel velikuspeh in je še vedno v vrhuuspešnic New York Timesain spletne knjigarne Ama-zon. Roman je preveden vštirideset jezikov, o uspešnicipa govori tudi podatek, da sobile Služkinje literarna pred-loga za film, ki ga bomo je-seni lahko videli tudi pri nas.Vrnimo se k romanu. Stock-ettova je roman pisala pet let,navdih zanj, zgodba se odvijav šestdesetih letih v Missis-sippiju, pa je črpala iz oseb-nih izkušenj, saj tudi sama
prihaja od tam, vzgajala pa joje služkinja. Pred nami jebrezčasna in univerzalnazgodba o malem človeku, otreh ženskah, ki senepričakovano spoprijateljijoin v svojih sicer zelo različnihživljenjskih izkušnjah pride-jo do točke, ko imajo vsegadovolj, ko rečejo ne in stvarivzamejo v svoje roke ter jihspremenijo. DvajsetletnaMuha je diplomirala na uni-verzi in se vrnila na domačoplantažo, njena mama pa nebo srečna, dokler se hči ne boporočila, Abileen, dobrosrč-na služkinja vzgaja žesedemnajstega belega otro-ka, a ko ji umre sin, se nekajv njej spremeni, njena pri-jateljica Minny, sicer odličnakuharica, pa je pravaklepetulja in je s svojimjezikom skuhala godljo, ki jobo stala zaposlitve. Kaplja čezrob je predlog lokalnepovzpetnice Hilly, da morajoza služinčad urediti ločenastranišča, češ da imajozamorke vrsto kužnihbolezni. Punce se lotijo pod-viga, ki bo zaprl usta vsembelim gospem v Mississippi-
ju. Resna tema na humorennačin na več kot 600straneh.
Angleški avtor Ian McE-wan je lani dokončal svojenajsti roman z naslovomSolar. McEwan je eden na-jvidnejših sodobnih britan-skih pisateljev, ki je sloven-skim bralcem že znan po ro-manih Amsterdam in Naobali Chesil. Poleg romanovso v njegovi literarni biografi-ji tudi kratke zgodbe, drame,filmski scenariji, celo libreto... V Solarju se loteva aktu-alne tematike o obnovljivihvirih energije. Nobelov na-grajenec za fiziko MichaelBeard ni ravno simpatičen, jemajhen, debel in plešast,privlači pa neko posebnovrsto lepih žensk. Njegov petizakon mu propada, že dolgone dobi nobene pametnefizikalne ideje njegov projektvetrnih turbin za pridobivan-je električne energije pa jevse potratnejši. Zato občasnoodhaja na Grenlandijo, da bise na lastne oči prepričal oglobalnem segrevanju. Po vr-nitvi z enega od takih izletovv zapuščini umrlega prijatel-
ja dobi zapiske, ki v njemporodijo zamisel o novi obli-ki pridobivanja obnovljiveenergije in s tem tudi prece-jšnjega zaslužka ...
Tretja novost je še enpreveden roman finskegapisatelja Arta Paasilinne, kiže dolgo ni priljubljen le vdomovini, ampak po vsemsvetu. Še posebej v Sloveniji,kjer imamo po zaslugi pre-vajalke Jelke Ovaska preve-denih že vrsto njegovih ro-manov, kot so Zajčje leto,Očarljivi skupinski samomor,Tuleči mlinar ... Glavni junakromana Srečni človek je, kotje za Paasilinnove junakeznačilno, spet neki čudak.Gradbeni inženir Akseliprispe v finsko vasico, da bizgradil betonski most.Privlačen, kot je, ima prece-jšen uspeh tudi privaščankah, kar pa vaške vel-jake kakopak precej moti.Njegov položaj v vasi se pre-cej zaplete ... no Paasilinnaga odplete na njemu lastennačin ... Bralci boste spetmislili, pa saj ni res. Ampakje - v Paasilinnovih ro-manih.
PETEK_05. 08. 2011 25
HUMOR, RAZVEDRILO
Obisk s pogrebnega "Vsako razburjenje lahko pri vašem možu povzročismrt," opozori zdravnik mlado čedno ženo. "Hvala za nasvet!" reče žena in plane v bolniško sobo kmožu: "Dragi, ljudje s pogrebnega zavoda so že tu!"
Plavanje po jezeru "Kako se kaj razumeš z očimom?""Zelo dobro! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln,odveslava do sredine jezera, kjer me očim spravi iz čol-na. On vesla nazaj sam, jaz paplavam do brega.""Ali ni to malo utrudljivo?""Niti ne, težje je razvezati vrvi in se rešiti iz vreče."
Razlika med komarjem in blondinko Kakšna je razlika med komarjem in blondinko?Ko enkrat usekaš komarja, ti neha najedat.
Varnost na cestah V juliju so v veljavo stopili štirje novi zakoni za varnostna cestah. Kot smo razbrali v drobnem tisku, nas je vla-da spet presenetila. Da bi zmanjšali število nesreč naslovenskih cestah, sta tudi dva drastična ukrepa.Moškim bodo nehali točiti alkohol, ženskam pa bencin.Uspeh je menda zagotovljen.
Družinske zgodbe Pri večerji je zbrana vsa družina, nakar se oglasi na-jstarejša hči in vsem zbranim pove, da je lezbijka. Oče in mati to sprejmeta z dokaj mirnimi živci. Tako pačje, si mislita. Potem se odloči še srednja od hčera nekaj povedati.Zbranim pojasni, da je tudi ona lezbijka. Oče in mati to sprejmeta nekoliko težje, a si vseeno mis-lita, tako pač je.Potem se oglasi še najmlajša do hčera in pove isto novi-co kot njeni starejši sestri.Nazadnje oče popeni, vstane in zavpije: "A je sploh šekakšen v tej naši familiji, ki ima rad tiča."Oglasi se sine: "Jst, oči."
TA JE DOBRA
� � � �� �� � � �� � �
� � �� � � �
� � � �
������ ���� ����������� ����������� ���� ����� ���������� ������������ � ��������
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � � � � � � � �
� � �� � � � � � � � �
� � �� � � �������� �
� ������������ ��������� ������ ���� ���������������� ��� ������� ������
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
zadnjih nekaj letihsmo bili za šankigostinskih lokalovv različnih koncih
Slovenije priča več neobičaj-nim dogodkom, ko je čistokrv-ni Gorenjec v pivski družbi dalza pijačo. Jasno je, da je takodelovanje gorenjskih pivcevpovsem v nasprotju z našozgodovinsko tradicijo in dediš-čino naših dedov in še dlje.Prava sramota je namreč zaGorenjca, da plača pijačo. Zatoso se pri Združenju za zaščitogorenjske pivske dediščine od-ločili pripraviti strategijo ohra-njevanja avtohtone gorenjskeznačilnosti. Če vam bo uspelopriti od starta do cilja, ne da bizapravili cent, ob tem pa bostenabasani kot mambe, potemste zares pravi Gorenjec. VZdruženju so prepričani, dabodo le s takojšnjo akcijo inbrez popuščanj pri izvrševanjustrategije lahko naredili konectakim brutalnostim, kot je ta,da Gorenjec da za pijačo.
Igor Kavčič
N
GORENJSKE PIVSKE NAVADE Oddelek za raziskavo gorenjskih pivskih navad, ki deluje pri Združenju za zaščito gorenjske pivskedediščine, je končno pripravil strategijo, kako naj popivamo Gorenjci, da bomo ohranili svojo avtohtono značilnost, ko pivci v bufetu lahko upravičeno rečejo: "Kva s' tak Gorenc."
SREČNI ČLOVEK, SLUŽKINJE IN SOLAR Pri založbi Mladinska knjiga so za letošnje poletje pripravili kar nekaj knjižnih novosti. Še en finski čudak, velika ameriška uspešnica in angleška satira.
Mali Brat
V
Vir
: Int
erne
t, or
gani
gram
ZZ
GPD
26 PETEK_05. 08. 2011
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Obupana"
Spet vas prosim za nasvet.Starejša hči zaključuje študij.Kdaj bo diplomirala, se bo za-poslila ali nadaljevala študij nadrugem faksu? Kaj pa mlajšain njena šola? Ali se bo stanjedoma kaj umirilo, saj je zelonapeto. Z nekom sem zelo nabojni nogi, rojen je v znamenjudvojčka. Kdaj pridem do novihzob, samoplačniško ali prekosocialnega zavoda? Kaj paslužba in finance? Ali bom šekdaj to, kar sem bila, ali bomsamo sedla skupaj?
Življenjska barka se vam po-časi umirja in prihodnostvam prinaša mirno plovbo. Vzadnjih letih se vam je zeloveliko nabralo in težko je čeznoč spremeniti vse. A spre-membe prihajajo, postopo-ma na vseh področjih. V do-mačem okolju ne bo več takohudih besed in stresa, v služ-
bi se obeta umirjenost in vi-deti je tudi izhod iz finančnekrize. Vsi vaši otroci so z enobesedo pridni in bodite tegaveseli, saj povsod ni tako. Napodročju šole ne vidim no-benih posebnih težav. Z ose-bo, s katero ste na bojninogi, vam svetujem, da se nespuščate v nesoglasja, saj nepridete do konca, raje seumaknite. Bo veliko bolje zavas. Težave z zobmi bosterešili preko socialne in to vkratkem. Lep pozdrav
"Levinja 42"
Spet se obračam na vas. Zani-ma me, ker čakam operacijokolena, ali bo še letos? Polegtega pa, ali bom spoznalakakšnega prijatelja, ki mi bopo godu? Prosim vas, če pogle-date za zdravje moje kolegice.
Lahko, da ste operacijo vtem času že imeli, če ne, jo
imate zelo v kratkem. Samaoperacija je seveda potreb-na. Vse bo v redu, brez skrbi.Prijateljstvo se vam obetaprej kot v roku enega leta.Drug drugemu bosta zelovšeč, imela bosta enake in-terese in vrednote. Ne bosteveč dolgo sami, samota ni zavas. Zdravje vaše kolegice ninajboljše. Že kar nekaj časajo pesti bolezen in od vsegatega je precej utrujena. Še vtem letu pa se ji obeta izbolj-šanje, tako da ni treba mislitina najhujše. Njeno splošnopočutje se stabilizira. Leppozdrav in srečno.
"Jupiter 20"
Zdaj, ko imamo Jupitra vovnu, ali mi bo prineslo še kajsreče? Zanima me, ali bomspoznala kakšnega partnerja.Obenem pa me je malo strahvsega skupaj. Pa zdravje in fi-nance, ter sinova in vnuki? In
najlepša hvala za odgovorprejšnjega leta.Pred vami je res obdobje sre-če, vse do naslednjega rojst-nega dneva lahko pričakujetesame dobre spremembe. Še vtem letu se vam kaže partner-stvo, spoznali boste nekegazelo prijetnega moškega, ve-sele in pozitivne narave. Rav-no pravšnjega za vas. Že pokratkem času se odločita zaživljenje v dvoje. Seveda vasje strah, strah ljubezni in sre-če v dvoje, a ni potrebno, sre-če se da hitro navaditi. Prizdravju ne vidim posebnih te-žav, glede financ je videti bolj-še čase. Sinova bosta na svo-ji poslovni in osebni potiuspešna, vnuki bodo iskalivašo bližino in podporo in vtem ne vidim nič slabega.Tudi jaz vam želim vse dobro.
TANJA ODGOVARJA
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Oven (21. marca - 21. aprila) Končno je prišel čas, da boste lahko izpregli in se v celo-ti posvetili sami sebi in svojim najbližjim, ki so že začelirahlo kuhati zamero. Telefonski klic vas bo prijetno prese-netil in spet boste začeli premišljevati o lepih stvareh, kiste jih v zadnjem času imeli vse premalo.
Bik (22. aprila - 20. maja)Novice, ki jih boste prejeli, vam bodo dale veliko misliti.Pomembni dogodki se vam bodo začeli vrstiti drug zadrugim. Komaj boste kos položaju, a uspeh bo kljub vse-mu na vaši strani. Neka bližnja oseba vas bo zelo pogre-šala, zato je ne puščajte preveč ob strani.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Zamera, ki jo držite v sebi, vam samo vedno bolj načenjaživce. Vprašali se boste, ali je to pametno in končno ure-dili stare račune. Želja po uspehu vas bo gnala naprej inv prihodnjih dneh boste ambiciozni kot že dolgo ne. No-vice vas bodo razveselile.
Rak (22. junija - 22. julija)Pred vami ni najboljši čas za kakršnekoli investicije. Izogi-bajte se preveč prijaznim prodajalcem ali poslovnim part-nerjem, da ne kupite mačka v žaklju. To, da se odzovetepovabilu večje družbe, bi bila najboljša sprostitev. Čakavas nekaj dni lepega dopusta.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Z mislimi boste že na dopustu in le še trma vas bo drža-la pokonci. Delo vas bo priganjalo, pa tudi neke stare za-deve boste morali še poravnati. Kot ponavadi boste samisebi preveč naložili in se kasneje spraševali, čemu je biloto sploh potrebno.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Dosegli boste veliko več, kot bi si sploh upali pomisliti.Ob nasvetu prijatelja boste najprej užaljeni, a kasneje muboste hvaležni. Vsake oči imajo svoj pogled in zato dru-gače vidijo dogajanja. Pri zdravju si boste delali skrbi, a nipanike.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Odnos z ljubljeno osebo se vam bo zapletel, zato ne bo-ste povsem verjeli v svoje odločitve. Prišel je čas, ko seboste morali ljubljeni osebi bolj posvetiti, če boste hoteliobdržati tisto, kar imate. Čaka vas poležavanje na plaži inbožanje sončnih žarkov.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)V tem tednu boste malo podlegli prehladu. Le limona inčaj ne bosta pomagala. Obisk pri zdravniku vam bo olaj-šal zdravljenje. Vse to ne bo nič hudega. To, da boste pri-siljeni poležavati, vam bo samo v korist. Nekdo se z obis-kom spomni na vas.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Malce krize se vam odpira v družinskem krogu, a ker seboste znali soočiti z nastalo situacijo, ne bo prišlo do več-jih razprtij. Finančno vam bodo stvari potekale veliko bo-lje, kot si to lahko sploh predstavljate. Čeprav je dopustza vami, si nekaj dni oddiha še lahko privoščite.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Prejeli boste novice o možni zamenjavi službe. Te novicenaj vas ne preplašijo. Vsekakor je vredno razmisleka. Zasame spremembe imate zelo ugodno obdobje. Kar se tičezdravja, ne bi bilo nič narobe, če sami sebe malo pocrk-ljate. Vsi vas bodo podprli.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Vso pozornost v vsakem dnevu sproti boste posvetilizgolj sami sebi. Seveda boste deležni raznih očitkov, karpa vam ne bo mar, saj boste vi že poznali svojo resnico.Včasih ali pa vedno moramo sebe imeti najraje. Razvese-lijo vas novice o denarju, končno.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Zaslužka boste zelo veseli in s tem boste dobili tudi za-gon za nove ambicije. Zna pa se zgoditi, da vam čisto vsine bodo privoščili vašega veselja in dobre volje. Zato bo-dite pripravljeni na obrambo, no pa nič hudega, saj znatebiti z jezikom zelo ostri.
"Pred leti sem si spremenilaime in priimek. Starši in še ne-kateri najbližji se s tem nisosprijaznili. Današnjih sanj se vpodrobnosti ne spomnim,vem pa, da sem sanjala otem. Nekako sem imela obču-tek, da me ljudje z novim ime-nom ne poznajo ali nočejo po-znati. Ali imajo v tem primerusanje neposredno povezavo zdejanskim stanjem? Čepravsem z novimi spoznanji ugoto-vila, da ta sprememba ni biloravno nujno potrebna za mojrazvoj (čeprav je verjetno ta-krat bila potrebna), pa mi mi-sel, da bi spreminjala ime na-zaj v prvotno, ne 'diši'." Meta
Draga Meta,da ni vseeno, kakšno imenosi človek, so vedeli že ro-dovi pred nami. Ime, ki gadobi človek, je prvi namigna njegovo identiteto. Obrojstvu ga izberejo starši iz
različnih motivov: nekateraimena se podedujejo, neka-tera spominjajo na posebnedogodke v življenju in spetdruga spadajo v kategorijomodnih muh in trendov.Vsako ime ima svojo vred-nost, energijo in pomen,zato je izredno pomembno,da nam je naše ime všeč inda se z njim dobro počuti-mo. Ljudi in njihovih zvene-čih imen se spominjamo šepo tisočletjih, ko o njihovemfizičnem telesu že zdavnajni več nobenega sledu, nji-hovo ime pa še vedno živi.To dokazuje, da je energijaimena zelo močna sila, ki seje sposobna ohraniti skozitisočletja. Če ti tvoje ime nibilo všeč oz. si ga spremeni-la iz kateregakoli drugegarazloga, si storila prav inprav to bi morali sprejetitudi tvoji najbližji. Ob neza-dovoljstvu s svojim imenom
prav gotovo ne bi mogla bitisrečna. Iz zgodovine pozna-mo kar nekaj primerov spre-membe imena in vpliva le-tega na počutje in nadaljnježivljenje človeka. Morda sespomniš razvpitega, sicerzelo izobraženega Rimljana,ki je tako neusmiljeno pre-ganjal kristjane, kasneje papostal njihov največji zago-vornik? Ime mu je bilo Sa-vel. V Svetem pismu bere-mo, da se mu je nekega dneprikazal Jezus: "Savel, Savel,zakaj me preganjaš?" In sle-dil je zelo osupljiv stavek:"Od danes dalje nisi več Sa-vel, ampak bodi Pavel!" Možse je popolnoma spreobrnilin postal eden izmed te-meljnih kamnov rimskoka-toliške cerkve ... Škoda, dase ne spominjaš podrobno-sti iz svojih sanj, ker ime vsanjah zrcali našo notra-njost. Torej ti lahko poma-
gam le z nekaj smernicami:pojavljanje imena v sanjahna splošno zrcali strah predizgubo identitete. To se po-gosto zgodi, ko živimo željein potrebe drugih, namestolastnih. Takšne sanje pred-stavljajo priložnost sooča-nja s samim seboj. Čas je,da se zavemo, kdo smo inkaj hočemo. Dobro zname-nje je, če vidimo naše imezapisano. To povezujemo spohvalo ali poklicnim na-predovanjem. Če se podpi-šemo s svojim imenom, semoramo paziti nepremišlje-nih dejanj. Priporoča sepazljivost predvsem na po-slovnem področju. Če naskdo kliče po imenu, smolahko prepričani, da nekdopotrebuje našo pomoč inpozornost. Tradicija trdi, daje to bližnja oseba z istimimenom. Seveda je možno,da so tvoje sanje le zrcalnaslika realnega stanja. Kljubtemu bi korenita samoanali-za ne bila odveč. Ne podle-gaj tujim vplivom in poslu-šaj sebe, v resnici veš le ti,kaj je dobro zate in kaj ne!
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
PETEK_05. 08. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKANagrade: 1. nagrada: zgoščenka Ljuba si, pomlad zelena; 2. nagrada: majicaGorenjski glas; 3. nagrada: športne nogavice Gorenjski glas
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenihpolj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do sre-de, 17. avgusta 2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenj-skega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4
28 PETEK_05. 08. 2011
lasovci so se spetodpravili v ob-jem desnegabrega Mure. Karprecej je bilo
med popotniki novih obra-zov, česar smo še posebej ve-seli, med starimi znanci na-ših izletov pa smo naleteli naprecej pohvalnih besed omoki iz Babičevega mlina.Tega smo si sicer ogledali, aje večino zanimal bolj nakupmoke kot predstavitev mlina.Še prej nas je v Veržeju spre-jel lokalni vodič Marko, namrazkazal Zavod Marianum,ki ga poznajo po redu Salezi-jancev, in njihov Center do-mače in umetnostne obrti, v
neposredni bližini so predkratkim odprli Ekomuzej (zarokodelski center severovz-hodne Slovenije), tako dasmo si ogledali še tega. Kotvedno so nas v Veržeju spre-jeli nasmejani, odprtih rok,vsakič pa izletnikom postre-žejo tudi s kozarcem njiho-vega, domačega vina.
Potem nas je pot vodila vBanovce, vmes smo se usta-vili še v deželi čebelarskegaJanka in Metke, če se lahkotako izrazimo. Ogledali smosi namreč čudovito urejenČebelarski muzej Krapje če-belarstva Tigeli, kjer Dragicain Jožef skrbita tako za izred-no urejene razstavljene eks-ponate kot okolico, mimo-grede pa vas navduši še ure-jen zeliščni vrt. Največji za-
klad muzeja predstavlja staričebelnjak iz konca 19. stolet-ja, ki je osmerokotne oblike,izdelan po paviljonskem na-črtu, s strešno lino za zrače-nje in svetlobo, v njem pa je84 panjev po sistemu Naiser.Teh panjev se že desetletjane uporablja več, marsikaterimladi čebelar pa jih sploh nepozna. Zanimiv je tudi nji-hov med z rdečo peso, pri če-mer je med rdeče barve, inče vam primanjkuje železa,na primer, a vam rdeča pesane prija, potem je to idealnarešitev. S sokom rdeče peseoplemenitijo med v satju intega potem čebele predelajoin dodatno oplemenitijo z iz-ločki svojih žlez ter ga kon-zervirajo - če smo pravilnorazumeli postopek pridobi-
vanja tovrstnega medu. Medtako dobi značilni barvni od-tenek rdeče pese, pa tudiprevzame nekatere njenezdravju koristne lastnosti.
Po obisku prijetnega čebe-larskega okoliša smo se od-peljali naprej v Banovce, kjerso si izletniki privoščili kosi-lo in kopanje. Prepoznav-nost Banovcev v zadnjih le-tih sloni na njihovih gusar-jih, zanimivi družinski ani-maciji, imajo pa tudi prvi na-turistični kamp ob termalnivodi v Evropi. In ko smo seznašli v prijetnem okoljuTerm Banovci, smo se spro-stili, kar se je najbolj opazilozvečer, ko smo se z avtobu-som vračali na Gorenjsko,saj je večina v avtobusu dre-mala.
DRUŽABNA KRONIKA
Želi se poročiti
James Lance Bass (31) je ameriški poppevec, igralec, plesalec ter filmski produ-cent, ki pa je znan tudi po svoji enosmer-ni spolni usmerjenosti. Odkar je uzako-njeno, da se lahko istospolni v New Yor-ku poročijo, je Bass odločen, da si bo ne-kega dne tudi on zavezal kravato. "Vse-
kakor si želim tega. Sem južnjak in tudi jaz sanjam odružini in otrocih. Tudi moji starši si želijo vnukov, je zaDaily Beast povedal uspešen Američan.
Zaigral v seriji
Vsemu svetu dobro poznanega televizij-skega in filmskega igralca, producenta innekdanjega fotomodela Ashtona Kucher-ja (33) bomo spet lahko gledali na malihzaslonih. Kucher bo tokrat zaigral v de-veti sezoni tv komedije Two and A HalfMen. Kot milijarder z zlomljenim srcem
bo tudi tokrat poskušal osvojiti gledalce v najbolj gleda-ni seriji onstran luže.
Na listi najbolje oblečenih
Nova članica britanske kraljeve družine,Kate Middleton (29), se je znašla namednarodni Vanity Fair lestvici najboljeoblečenih. Za že tako zelo priljubljenomlado vojvodinjo, ki jo ves čas primerja-jo s pokojno Diano, pa je ta naziv še boljpomemben, saj je s tem postala prva čla-
nica kraljeve družine, ki ji je uspelo priti na omenjeno li-sto. Med bolj znanimi so se na listi znašli še ameriškipredsednik Barack Obama in prva dama Michelle Oba-ma, francoska prva dama Carla Bruni-Sarkozy in Charle-ne, nova princesa Monaka.
Okronana z oskarjem
Znano je, da bo filmski vete-ran in igralec James Earl (80)letos prejel častnega oskarja,prav tako kot kraljica pogovor-ne oddaje Oprah Winfrey (57),ki bo nagrajena z nagrado zahumanitarno delo. Oba že v
preteklosti animirana za to veličastno nagrado bostaprejela oskarja 12. novembra na letni akademiji Gover-nors Awards. Pridružil se jima bo tudi umetnik ličenjaDick Smith, ki bo prav tako prejel oskarja.
DOMAČI IN PRIJAZNI BANOVCIGlasovi izletniki so v petek odkrivali desni breg Mure. Babičev mlin so v preteklosti že spoznali,tokrat jih je navdušila rdeča barva medu, prijetno utrudilo pa kopanje v Banovcih.
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
G
Lep dan, pravljično okolje in nasmejani Glasovi izletniki / Foto: AB
Jeseničanka Maja Debelak, dijakinja 3. letnika SŠJsmer zdravstvo, je rojena v znamenju dvojčkov. Medpočitnicami dela kot pomoč v gostinstvu, drugače paje tudi uspešna fotografinja (FD Jesenice). Rada fotografira ljudi, pa tudi razstavljala je že. / Foto: Janez Pipan
Mateja in Igor Resman z Zg. Jezerskega sta bila z namiprvič, Marjan Jerala s Podreče pa svoje ljubezni do petja neskriva. / Foto: AB
Marko Štajner, turistični vodič in vodja Penziona Mavrica terJožef in Dragica Tigeli, glavi Čebelarskega muzeja, čebelarstva Tigeli. / Foto: AB
Vinko in Tončka Benedik ter Angelca in Alojz Kokalj že dolga leta tudi dopustujejo v Veržeju. / Foto: AB
Prijateljici, Ivanka Okorn in Olga Kavalič. Ivanka je Kranjčanka, Olga pa pravzaprav Primorka, iz Kopra. / Foto: AB
[email protected], 5. avgusta 2011GORENJSKI GLAS KAŽIPOT, OGLASI
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Janez Rozman, s. p. - Rozman bus, www.rozmanbus.si, tel.: 04/53 15249: GOLI OTOK: 29. 8.; 11. 9.; MADŽARSKE TOPLICE: 3.- 6. 9.; IZOLA:8. 8., 11. 8.; DUGI OTOK: 19.-22. 8.; 22.-29. 8.; OMIŠ: 16.-19. 9.; BANJAVRUČICA: 13.-16. 8.; BIOTERME: 19. 9.; TOPOLŠICA: 26. 9.
Izvedba celovitih geodetskih storitev po ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo
■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kataster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnih vodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas ali se oglasite na sedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v
III. nadstr. izmere 73,80 m2, l. izgr.1965, obnovljeno l. 2005 (kopalnica,WC, CK na plin, instalacije v kuhinjiin kopalnici) vpisano v ZK, klet,balkon, cena 119.000,00 EUR.Kranj, Planina III, nizek objekt,dvosobno v I. nadstr. izmere 62,10m2, l. izgr. 1986, zelo sončno in lepoohranjeno, l. 2008 zamenjani tlaki,cena 95.000,00 EUR.Kranj, bližina avtobusne postaje,enosobno v mansardi (5. nadstr.) vizmeri 44 m2, l. izgr. 1964, delnoprenovljeno l. 2005 (kuhinja, spalni-ca), cena 65.000,00 EUR.Tržič, staro mestno jedro, trisobno v3. nadstr. izmere 64,00 m2, l. izgr.1910. delno prenovljeno l. 2005 (tla-ki, okna, CK na olje), balkona ni, vceni je tudi garaža velikosti 6x3 m2,ki je v isti stavbi, cena 84.000,00EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samo štiri
t MM
T F
stanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 69.000,00EUR.HIŠA - ODDAMO V NAJEMPredoslje, starejša kmečka hiša,pritličje v izmeri 96 m2 (opremljenabivalna kuhinja, dnevna soba spečjo, spalnica in kopalnica z WC), l.izgr. 1930, delno prenovljena 1995,ogrevanje klasično, cena 350,00 EUR+ 85,00 EUR fiksni stroški (elektrika,voda, smeti) + 1x varščina, vseljivotakoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna, 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno parki-ranje za dva avtomobila, terasa s 115m2 vrta, cena 170.000,00 EUR. Žiri, v centru mesta, visokopritličnatlorisa 10x8 m2 na parceli velikosti477 m2, l. izgr. 1937, lepo vzdrževanana zelo sončni lokaciji, CK na olje, vsipriključki, cena 144.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena399.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana pomeri.POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOKranj, Struževo, v pritličju izmere 103m2, l. izgr. 2008, prostor je zgrajendo III. gradbene faze, samostojnivhod, namenjen je za storitveno de-javnost ali pisarne, cena 78.000,00EUR.Tržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren zaneživilsko trgovino, cena 25.000,00EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
LOTORezultati 62. kroga - 3. avgusta 2011
13, 16, 24, 28, 32, 37, 38 in 14
Lotko: 3 4 7 6 5 9Loto PLUS: 3, 4, 25, 28, 31, 35, 38 in 16
Sklad 63. kroga za Sedmico: 250.000 EURSklad 63. kroga za Lotka: 690.000 EURSklad 63. kroga za PLUS: 640.000 EUR
Nagrajenci nagradne križanke z geslom Ugodne cene knjig za poletnobranje so: Veronika Osolin, Kamnik; Jože Križnar, Škofja Loka inPolonca Novak, Besnica. Nagradna križanka z geslom Košček nebes ob dolgi peščeni plaži pri-naša nagrado: Marku Koncu iz Podnarta, Dori Tonejc iz Lesc in MarijiBaznik iz Zgornjih Gorij. Križanka z geslom Tradicionalna Kranjska noč pa je nagradila: MajdoPipan iz Kranja, Franca Zupana iz Radovljice, Marka Kmetiča izDomžal, Vincenca Peternela iz Poljan, Slavi Ažman iz Kranja, MarijoBogataj iz Medvod, Veroniko Osolin iz Kamnika, Amalijo Ogrin izCerkelj in Jasno Mravlje z Jesenic. Vsem nagrajencem čestitamo!
Cena izleta je 18 EUR.
Cena vključuje: avtobusni prevoz,rogljiček, pijačo, sendvič in nezgod-no zavarovanje. Organizator izleta je TA Odisej.
Za rezervacijo čim prej pokličite natel. št.: 04/201 42 41 ali pišite na:[email protected]. Seveda se prinas lahko oglasite tudi osebno.
Gremo na kopalni izlet v Izolo
V petek, 12. avgusta, vas vabimo, da se nam pridružite na malo drugačnemizletu, kot ste jih sicer vajeni. Odšli bomo na enodnevni kopalni izlet naplažo pri svetilniku v Izoli. Na avtobusni postaji v Radovljici vas bo avtobuspričakal ob 6.25, v Kranju pred Creino ob 6.45 in na Primskovem pred Mer-cator centrom ob 7. uri. Na postanku na poti se bomo posladkali zrogljičkom, ko bomo prispeli v Izolo, boste prejeli še pijačo in sendvič zzrezkom, ki ga boste lahko pojedli na plaži. Kopali se bomo vse do 18. ure,ko nas bo avtobus odpeljal še v trgovino Delamaris, kjer boste lahko kupilinjihove izdelke po ugodnejših cenah. Nato se bomo odpravili proti domu,prihod v Kranj je načrtovan okoli 20.30, v Radovljico pol ure kasneje.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Sveta maša na Kriški goriKriže - PD Križe vabi v nedeljo, 7. avgusta, ob 11. uri na Sve-to mašo na Kriški gori. Semanji dan na Sv. Ožboltu in 15.Srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi vnedeljo, 7. avgusta, na Sv. Ožbolt nad Škofjo Loko, kjer boob 10. uri sv. maša, ob 12. uri pa tradicionalna prireditevSrečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev se bo zaklju-čila ob 17. uri. Informacije po telefonu 051/344 119.
Rokodelnice z žogico, ježkom in pikapolonicoŠkofja Loka - Delavnica bo jutri, v soboto, 6. avgusta, ob 10.uri na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na delavnici bomo iz vol-nenega prediva z otroki izdelovali žogice, ježke in pikapolo-nice, v polst pa bomo "oblekli" tudi svinčnike.
Tradicionalna Kresna noč v BohinjuBohinj - Tradicionalna Kresna noč v Bohinju bo 5. in 6. av-gusta na prireditvenem prostoru Pod skalco, oba večera zzačetkom ob 20. uri. V petek vabljeni na narodnozabavnivečer. Sobotna zabava z Vilijem Resnikom, Natalijo Verbo-ten in drugimi bo trajala do 3. ure. Ob 23. uri bomo tudi le-tos izvedli ognjemet na jezeru, prižgali bomo tudi svečke vjajčnih lupinicah.
Mednarodni kmetijsko-živilski sejemPreddvor - Občina Preddvor in Zavod za turizem Preddvorvas vabita na organiziran ogled 49. mednarodnega kmeti-jsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v ponedeljek, 22. av-gusta, ki mu bo sledil ogled urejene kmetije v okolici Radeljob Dravi ter splavarjenje na reki Dravi s flosarsko malico. Od-hod avtobusa izpred Občine Preddvor ob 6. uri. Prijave spre-jemajo v Turističnem informacijskem centru Preddvor, dočetrtka, 18. avgusta, vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Pohod na PorezenŽirovnica - DU Žirovnica pohodna sekcija vabi v torek, 9. av-gusta, na pohod na 1630 m visok Porezen iz Petrovega Brda,sestop v Davčo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz AP Mostedo AP Rodine. Nezahtevne hoje bo 5 do 6 ur. Prijave na 58014 69 ali 031/535 799.
IZLETI
PRIREDITVE
Kopalni izlet v IzoloŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 14. avgu-sta, na kopalni izlet v Izolo z ogledom muzeja Parenzana.Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informa-cije in prijave do petka, 12. avgusta, na 041/875 812.
Kolesarski izletKranj - DU Kranj vabi na kolesarski izlet na Smledniški grad,v torek, 9. avgusta, ob 8. uri izpred društva. Pot bo lahka indolga od 20 do 25 km.
Turistični izlet DU KranjKranj - DU Kranj vabi na turistični izlet Železniki - Soriškaplanina - Sorica (Groharjevi kraji) v torek, 16. avgusta, z od-hodom ob 8. uri. Prijave z vplačilom v društveni pisarni dosrede, 10. avgusta.
Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi v soboto, 6.avgusta, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska ce-sta 41 Kranj, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo:"Važnost molitve." Razgovor bo povezoval Miloš Jović.
Poletna glasbena šolaPreska - Od 22. do 24. avgusta se bo v Pastoralnem domu vPreski odvijala poletna glasbena šola za otroke od starosti 3let naprej. Za več informacij in prijave pišite na [email protected].
Popolna zapora prometaBohinj - Na Ribčevem Lazu v Bohinju bo jutri, v soboto, 6.avgusta, v času ognjemeta (v okviru tradicionalne Kresnenoči), med 22.30 in 23.30 popolna zapora prometa od cer-kve sv. Janeza do Pod Skalce.
Izobraževanje za tretje življenjsko obdobjeKranj - DU Kranj vabi na izobraževalno-ustvarjalne progra-me: angleščina, italijanščina, nemščina, španščina, umet-nostna zgodovina in etnologija ter likovno ustvarjanje, z za-četkom 3. oktobra. Prijave do 20. septembra v pisarni DUK,04/236 18 70.
NaTAŠA in Zoran PredinZasip - V Zasipu pri Bledu na cesti pred Domom krajanov,bo danes, v petek, 5. avgusta, ob 21. uri koncert: NaTAŠA inZoran Predin. V primeru dežja bo program delno izpeljan vdvorani Doma krajanov.
Jazz pevka Marloes JagerŠkofja Loka - Danes, 5. avgusta, ob 21. uri bo v Škofji Loki vŠtenge baru nastop nizozemske jazz pevke Marloes Jager inslovenskega jazz pianista Erika Marenčeta.
KONCERTI
OBVESTILA
PREDAVANJA
IZLET
30 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
petek, 5. avgusta 2011
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
DVOSOBNO stanovanje, Jesenice, Ti-tova ul., 56 m2, obnovljeno, urejenaZK, 65.000 EUR, ☎ 041/375-318
11003681
HIŠEPRODAM
HIŠO, potrebne obnove, na parceli1000 m2, bližina Brezij, samo resni,☎ 040/719-377 11003721
STAREJŠO hišo v okolici Bleda, ugod-no, ☎ 031/385-220 11003645
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
VIKEND 20 m2, ☎ 04/51-22-01011003728
POSESTIPRODAM
PARCELO 7449 m2, v poslovni coni vŽireh, z vsemi pripadajočimi priključki,možna tudi več stanovanjska gradnja,cena 50 EUR/m2, ☎ 041/632-593
11003654
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA rabljenih vozil, go-tovinski odkup, prodaja na obroke,MEPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj, ☎041/773-772, 040/773-772
11003527
BMW K 100 starodobnik, l. 1984,ugodno, ☎ 031/582-457
11003680
CLIO 1.2, l. 05 modre barve, lepoohranjen, klima, ☎ 041/227-338
11003677
RENAULT Scenic 1.9 DTi, l. 00 sreb-no kovinsko, avtomatik, ☎ 041/236-237
11003691
ŠKODO fabia combi 1.9 SDI, l. 05 re-gistriran do 5/2012, cena: 4.200,00EUR, ☎ 041/967-554 11003674
JUGO 45, l. 88, 145.000 km reg. do1/12, lepo ohranjen, cena: 400,00EUR, ☎ 01/36-13-653 11003718
KUPIM
SUZUKI SX 4 4x4, dobro ohranjen, ☎04/51-21-589
11003715
MOTORNA KOLESAPRODAM
MOTOR CBR125 R Honda nepoško-dovan, nekaramboliran, odlično ohra-njen, ☎ 04/25-72-095, 051/398-218 11003687
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA in gume za različne avte,akumulatorji preizkušeni že od 10 EURdalje, ☎ 041/722-625 11003521
KARAMBOLIRANA VOZILAPRODAM
MERCEDES-BENZ, karamboliran, l.97, cena 1.000 EUR, kličite resni, ☎040/128-049 11003704
OSTALOPRODAM
VEČ novih štirikolesnikov, različni mo-deli, atraktivni, ugodno, ☎ 04/23-55-330, 051/344-016 11003729
TEHNIKAPRODAM
DVA televizorja, simbolična cena, ☎031/273-458 11003678
TV Sony, diagonala 70 cm, odličnodela, za simbolično ceno, ☎ 04/25-31-759 11003692
PODARIM
TV Sony, ekran diagonala 55 cm, ☎040/156-465 11003734
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
100 KOM lesonitk, zelo nizka cena,☎ 051/715-464 11003702
SUH žagan les javor in smreka ter zi-darske bankine in deske, ☎ 04/25-03-088, 031/343-161
11003554
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA, stranska, vhodna vrata, ☎041/350-298 11003709
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11003637
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11003638
BUKOVA drva, možna dostava v okoli-ci Radovljice, ☎ 041/727-723
11003655
BUKOVA drva 20 m in brezova drva 6m, lahko razrezana, ☎ 040/491-714
11003689
BUKOVA in hrastova drva, ☎051/202-229 11003706
DRVA, suha, bukova, metrska, 50EUR, v okolici Gorenje vasi, ☎ 04/51-91-868 11003705
KVALITETNA, bukova drva - Poljan-ska dolina, ☎ 041/911-635 11003665
LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎04/53-31-648, 040/887-425
11003588
SUHA, gorska bukova drva, prevzemokolica Cerkelj, cena 60 EUR/m3, ☎031/884-662 11003696
SUHA, bukova drva, ☎ 041/705-42911003700
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
TROSED, spremenljiv v ležišče, 2 fote-lja in kovinske stole Alpos z lesenim se-diščem, ☎ 041/858-149 11003675
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
OLJNI gorilnik Kalomat, ugodno, ☎040/431-722 11003670
VRTNA OPREMAPRODAM
VRTNO mizo in klopi z naslonjali iz ma-sivnega lesa smreke 8 cm, ☎041/665-360 11003693
GLASBILAPRODAM
ZELO dobro ohranjeno diatonično har-moniko Dečman, trivrstno, s petimi do-datnimi gumbi, uglašeno Ce, F, Be,cena po dogovoru, ☎ 041/745-663
11003656
TURIZEMODDAM
APARTMA za 4 osebe v Novigradu,smer Pineta, 300 m od morja, cena 50EUR/dan, ☎ 040/554-100 11003695
LEP apartma v Umagu - Vurine, pougodni ceni, zelo lepa okolica, ☎041/887-285 11003711
KNJIGE,PUBLIKACIJEPRODAM
MISTIKA - knjige iz mističnih (pre)izku-šenj večnosti enega trenutka, nočiduše, ☎ 040/567-544 11003544
OTROŠKAOPREMAPRODAM
LUPINICO, novo, anatomski vzglavnik,tehtnico za dojenčka, ☎ 051/410-937 11003725
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi, očala na re-cept, sončna očala, korekcijski okvirjiže od 29.- EUR naprej, Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj in Qlandia Kam-nik, 04/234-234-2, www.optika.si
11003673
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
NAPRODAJ so mladiči pasme gladko-dlaki prinašalec - flat coated retriever,☎ 031/876-206 11003688
VSAK DAN sveže rezano cvetje gladi-jol in rdečo peso, Smolej, Luže 22a,☎ 041/789-608 11003540
PASJO hišico, večjo, izolirano, skorajnovo, ☎ 040/244-758 11003697
KUPIM
ČISTOKRVNEGA, nemškega ovčarja,starega 6 tednov, ☎ 04/25-01-373,do 15. ure 11003658
PODARIM
LEPO pisanega mucka, pripeljem gana dom, ☎ 041/926-269 11003714
STROJIPRODAM
ZARADI upokojitve prodam popolno-ma funkcionalno GATTER - ŽAGO (Av-strija).Glavni stroji: LSH VOLLGATTERESTERER, DOPPELBESAEUMERWD,vsa dvigala, aparati za brušenje.cena 59.000 EUR, ☎ 041/790-954
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
MOLZNI stroj Wesfalija in kultivator, ☎04/25-51-188 11003671
KUPIM
TRAKTOR, Ursus, Zetor, IMT, Štore,Universal, Deutz ter ostale priključke -lahko v slabšem stanju, ☎ 041/678-130 11003575
TRAKTOR lahko je Zetor, Ursus aliIMT Ferguson ter kiper prikolico Teh-nostroj in trosilec hlevskega gnoja Teh-nostroj, ☎ 041/235-349 11003579
TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal aliIMT, dobro plačilo, ☎ 041/849-876
11003668
PRIDELKIPRODAM
HRUŠEVO žganje, seno in otavo bali-rano v kocke, ☎ 040/951-707
11003684
HRUŠKE viljamovke, neškropljene,cena 1 EUR/kg, ☎ 04/59-58-808,031/316-079 11003686
KRMNI krompir, ☎ 040/543-20811003723
KUMARICE za vlaganje, naročila po15. uri, ☎ 040/326-708
11003561
NA PLANJAVI pri Šenčurju lahko vsakdan dobite sveže, sladke jagode, ☎04/25-17-050, 041/799-683
11003664
OLEANDRE z velikimi dvojnimi cvetoviin domači gozdni med, ☎ 04/25-51-487 11003676
RDEČO peso, paradižnik, papriko invložene kumarice, ☎ 051/202-963
11003716
RDEČO peso in krompir, ☎ 041/558-711 11003726
SLIVE, sadjarstvo Jernejc, Hraše 34,Lesce, ☎ 040/186-158
11003708
KUPIM
SLAMO, ☎ 041/239-328 11003657
SLAMO v okroglih balah, ☎ 041/543-875 11003719
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 TELIČKI simentalki, stari 14 dni, ☎031/474-211 11003703
BIKCA simentalca, starega 14 dni, ☎04/53-38-040 11003724
ČB BIKCA, starega 14 dni, ☎041/582-168 11003672
ČB BIKCA, starega en teden, ☎04/25-61-600 11003679
ČB BIKCA, starega tri tedne, ☎031/387-440 11003720
DVA bikca, stara deset dni, ☎041/369-153 11003685
JAGNJETA za zakol ali rejo, ☎040/539-023 11003701
KOKOŠI, rjave pred nesnostjo. Vsakdelavnik od 8. - 11. ure, sreda od 8. -17. ure in sobota od 8. - 13. ure. Perut-ninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Ko-mendi, ☎ 01/83-43-586
11003663
KRAVO s teličkom, cikaste pasme, ☎041/692-808 11003669
KRAVO simentalko z bikcem in EKOpšenico, ☎ 031/505-087
11003683
KRAVO, dobro mlekarico pred drugo te-litvijo, ugodno, ☎ 041/407-406
11003730
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. brezplačna dostava nadom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎ 02/58-21-401 11003661
PRAŠIČE, domača reja, od 40 do 120kg, ☎ 041/294-244
11003659
PRAŠIČE težke od 20 do 40 kg, ☎04/25-95-600 11003722
PUJSE težke od 25 do 150 kg, ugodno,možna dostava, ☎041/455-732 11003713
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev,☎ 041/968-900 11003694
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev,☎ 041/938-376 11003699
TELIČKO simentalko, staro 10 tednovza pleme ali za zakol, ☎ 031/216-581
11003660
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne,☎ 041/607-467 11003727
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, pas-ma francoski sr., meso primerno zadiabetike, ☎ 04/23-11-907 11003682
ZAJCE, stare štiri mesece, ☎041/846-937 11003735
ZAJKLJO, nemški lisec, in zajca ren-ski lisec za pleme, ugodno, ☎031/243-262 11003666
KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 04/25-31-587
11003712
DVA bikca simentalca, 100 do 150 kg,☎ 04/25-91-529 11003710
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj ter dostava krmilTMK Črnci, Smrekca center, d.o.o.,Žabnica, ☎ 04/25-51-313
11003635
OSTALOMLADA družina prevzame kmetijo v za-meno za preživljanje, ☎ 04/25-03-48, po 19. uri 11003733
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEM voznika avtobusa, možnostredne zaposlitve, zaželene izkušnje inosnovno znanje angleškega jezika, An-ton Rant s.p., Trnje 38, Železniki, ☎041/636-536
11003731
VOZNIKA kamiona za mednarodnitransport zaposlim, C in E kategorija -prevozi v EU. Zajc transport, d.o.o.,Valburga 15, Smlednik, ☎ 041/622-529 11003543
IŠČEM
SLUŽBO - inštrukcije matematike, fizi-ke, na vašem domu, izkušnje, uspeh,☎ 04/20-26-532, 031/534-061
11003698
NEGA starejših in bolnih ter posprav-ljanje, pomoč v kuhinji, ☎ 040/756-409 11003717
POSLOVNI STIKI
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič,tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzi-je, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize,www.asteriks.net 11003639
ADAPTACIJE novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741
11003642
BELJENJE in kitanje sten, barvanje fa-sad in napuščev, barvanje oken in vrat,sanacija vlažnih prostorov vam nudi Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo,☎ 031/392-909 11003255
BELJENJE stanovanj, odstranjevanjetapet, glajenje sten ter ostale pleskar-ske storitve. Primož Zupan s.p., Golni-ška 99, Kranj, ☎ 031/868-393
11003607
ČIŠČENJE trdovratnih nesnag, Horse-prinz, d.o.o., Zg. Veterno 16, Križe, sstrojem na paro, s katerim odstranimoolja, masti, kolesnice, grafite, alge,žvečilne gumije iz površin, beton, as-falt, tlakovci, epoksi, keramike,itd.www.burnik.si, ☎ 041/648-333
11003732
FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
11003640
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine 3, Poljane, ☎ 041/765-842, www.damjanmesec.si
11003401
SANACIJA dimnikov z nerjavečimi tu-ljavami, vrtanje dimnikov, zidava novihin popravili starih dimnikov, dimneobrobe in kape. Novent - Andrej Jor-dan s.p., Mlinska pot 12. Lj. - Črnuče,☎ 031/520-603
11003633
STRIŽENJE živih mej, obrezovanjeokrasnega in sadnega drevja, podira-nje dreves z odvozom materiala, Vin-cencij Šubic, s. p., Zg. Bitnje 141,Žabnica, ☎ 051/413-373
11003552
IŠČEM
IŠČEM mojstra za prenovo leseneganapušča - fabjona, les imam, ☎041/409-887 11003707
ZASEBNI STIKIŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez instikov agencija z 10-letnimi izkušnjami.Kocka 7 d.o.o., Na hribih 40, Tolmin,☎ 031/712-987
11002997
RAZNOPRODAM
MEŠANA drva in smrekove butare, ku-hinjske elemente in jedilni kot, ugod-no, ☎ 04/23-43-501
11003690
NOVO, dekliško kolo, Dormeo z letvi-cami 190x90, stojalo za rože, domačežganje, ☎ 040/389-518
11003667
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
OSMRTNICA
V 86. letu starosti je za vedno zaspala draga mamca
Marija Pogačnik- Marica
z Mišač, stanujoča Ledine 2, Kranjska Gora
Pogreb bo jutri, v soboto, 6. avgusta 2011, ob 15. uri v Kranjski Gori.
Žalujoči: sin Jani z ženo Andrejo, hči Janja, vnuk Domen s Katjušo, vnukinja Nina z možem
Mariom, vnukinja Tina z Lorenom in pravnuki Jan, Sara, Mark, Val
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
31petek, 5. avgusta 2011GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše drage mami in babi
Silve Klemenčičiz Gorenje vasi
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni smrti s svojim sočutjem lajšali žalost inbolečino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Petra in Špela z družinama
ZAHVALA
V 90. letu starosti smo pospremili našo drago mamo
Antonijo Kuharna njeni zadnji življenjski poti. Iskrena hvala vsem, ki ste namizrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in jo pospremili na njenizadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, KUD JožePapler ter gospodu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi domači
V SPOMIN
4. avgusta 2011 je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš
Damjan JalenVsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob,iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radiTenetiše, avgust 2011
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil
Alojzij Križnarp. d. Foltanov Slavko iz Stražišča
Ob tej izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje,podarjeno cvetje, sveče, pa tudi vsem, ki ste ga pospremili nanjegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec
Franc HafnarNa zadnjo pot ga bomo pospremili danes, 5. avgusta 2011, ob 14. uri na pokopališču
v Bitnjah. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Elektro Gorenjska, d. d.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Stanislav Arnežiz Možjance, p. d. Harižev Stane
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem inznancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodo-ma župnikoma Mihu Lavrincu in Ivanu Jenku za lepo opravljenobred, pevcem Zupan za petje, podjetju Navček, ključarju Jane-zu Vrečku za zvonjenje in nosačem. Zahvaljujemo se tudizdravnici dr. Perčičevi, patronažni službi Kranj, ge. Barbari Jerala, osebju bolnišnic Jesenice in Ljubljana, osebju diabetič-nega oddelka Kranj ter oddelku prve pomoči - urgenci Kranj tervsem, ki ste nam v teh dneh izrekli sožalje, podarili cvetje insveče ter darovali pokojniku za svete maše.Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v teh težkihdneh stali ob strani in pomagali pospremiti pokojnika na njego-vi zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite,pomislite, kako trpel semin večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam v preteklih dneh izrekali sožalje, lepe besede sočutja in misli ob smrti našega očeta, soproga, brata, strica, tasta, dedka in pradedka
Antona Jasničaz Jesenic, Razgledna pot 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečenosožalje, darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala gre vsemu zdravstvenemu osebju
internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, posebej medicinski sestri Ireni, dr. Smiljanu Mubiju, dr. Mariji Mulej, dr. Janezu Pokljukarju, dr. Jošku Fajdigi in
dr. Teji Arnež. Zvoki trobente Stanka Praprotnika, ubrano petje Kranjskega kvinteta inrecitacija Bojana Dornika so ga pospremili na zadnji poti. Z izbrano besedo in mislimi
sta njegovo življenje in delo orisala Francka Taler in Boris Bregant. Hvala vam in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: soproga Fani, sin Ljubo in hčerka Jasna z družinama
ZAHVALA
V 29. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat, vnuk
Urban Kožuhiz Ceste talcev v Škofji Loki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, zadarovane maše in ker ste ga v tako velikem številu pospremilina njegovi zadnji poti. Zahvala tudi podjetju Kopla, sodelavcemiz EGP-ja in Bioplusa, gasilcem iz PGD Stara Loka ter gasilcemiz drugih društev, ker ste se v tako velikem številu poslovili odnjega. Zahvaljujemo se tudi nujni medicinski pomoči iz ŠkofjeLoke za hitro posredovanje in Kliničnemu centru Ljubljana. Za-hvala gre tudi g. župniku Alojziju Snoju za mašno daritev in po-grebni obred ter podjetju Akris, ki je poskrbel za vse potrebno.Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči: ati Bernard, mami Darinka, sestra Bernarda in brat JureŠkofja Loka, avgust 2011
Našel si svoj mirv večnosti tišine,v naših srcih pa pustillepe nam spomine.
Naš ljubljeni
Matej Valičje postal del neba, ki ga je imel tako neskončno rad.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastiliMatejev spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ostajatev svojih srcih z njim.
Družina ValičV Kranju, 3. avgusta 2011
V srcih kljuva bolečina, ki jo odhod povzroča tvoj,v njih prisotna je tišina,ki zdaj ostaja za teboj.
ZAHVALA
SOBOTA
13/26°C
NEDELJA
14/21°C
32 GORENJSKI GLASpetek, 5. avgusta 2011
Anketa
vremenska napoved
PETEK
12/25°C
....
....
....
....
....
....
...
Jani Žlindra:
"Aktivno sem gasilec nekajmanj kot trideset let. Zdi semi pomembno, da lahko po-magam v nesreči, pa kdor-koli pomoč potrebuje. Ga-silska organizacija je tista, ki to poslanstvo uresničuje."
....
....
....
....
....
....
...
Luka Stržinar:
"Dve leti sem pri PGD Brez-je pri Tržiču. Z mami, ki jetudi gasilka, sem šel na gasilski izlet, zatem še natekmovanje. Gasilstvo mi jepostalo všeč, smo dobradružba, pa še pomagamo."
Milan Valjavec:
"Med drugo svetovno vojnosem opazoval medicinskesestre, kako so pomagale ra-njencem prostovoljno. Skle-nil sem, da bom tudi sampomagal. Gasilsko društvoje tako, ki pomaga vsem."
Luka Veternik:
"Leto dni sem pri PGD Brez-je pri Tržiču. Vprašali so me,ali bi šel na gasilsko tekmo-vanje in sem šel. Gasilstvoje fino, ker pomagaš dru-gim. Moj stari ata je gasilec,starša sta bila gasilca."
Mojca Zupanc:
"Dvajset let sem gasilka. Tomi je v veliko veselje. Mojdedek Janez Valjavec je bilustanovitelj PGD Brezje priTržiču. Gre za pomoč, soli-darnost. Pomembno je, dase gasilstvo neguje naprej."
Napoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno. Popoldne lahko v gorah nastane ploha ali nevihta. V soboto bo sprva sončno, nato bo večoblačnosti, pojavljale se bodo plohe ali nevihte. V nedeljo bodeloma sončno.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
18/29oC
19/30oC
13/25oC
17/28oC
17/28oC
17/27oC
15/26oC
17/30oC
15/26oC
16/27oC
15/26oC
Urša Peternel
Jesenice - "V času posta semuslimani od zore do sonč-nega zahoda odrekamo hra-ni, pijači, kajenju, vsem stra-stem, grdim besedam, gr-dim mislim ... Post je pred-pisan v Koranu, a je indivi-dualna odločitev, pomeni za-sebno bogoslužje, ta mesecposvetimo Bogu," je v torek,drugi dan ramazana, pripo-vedoval jeseniški imamMunzir Čelenka, v prostorihjeseniške islamske skupno-sti na Kejžarjevi na Jeseni-cah. Muslimani po vsemsvetu so v ponedeljek začelipost, ki bo trajal 29 dni, mednjim pa od zjutraj, od okrog3.30, pa do zvečer, do okrog20.37, vztrajajo brez hranein pijače, cigaret, spolnih od-nosov in nasploh vseh tele-snih užitkov. Otroci, bolniki,potniki, nosečnice, osebe, kiopravljajo težka fizična dela,so opravičeni posta. Postijose tudi muslimani na Jeseni-cah, je povedal imam Čelen-ka. "Na Jesenicah živi okrogpet tisoč muslimanov, kar jeokrog 18 odstotkov vseh pre-bivalcev. Od tega je kakšnihsedemsto družin članic is-lamske skupnosti, kar po-meni, da plačujejo članari-no. Skupnost namreč živi odprostovoljnih prispevkovvernikov, z njimi pokrijemo
stroške vzdrževanja prosto-rov in plače imama," je pove-dal imam. Koliko med njimise jih v mesecu ramazanuposveti postu, imam ne ve,gre za individualno odloči-tev, vsekakor pa naj bi vsakmusliman izpolnil to svojodolžnost, tretjo v nizu islam-skih dolžnosti. Poleg nje soše izgovarjanje sehadeta (be-sed, da je en Bog in da jeMohamed njegov poslanec),opravljanje petih dnevnihmolitev, dajanje zekata ozi-roma miloščine ter vsaj en-krat v življenju romanje vMeko (jeseniški imam Če-lenka je tudi to, romanje vMeko in Kabo, izpolnil, in si-cer lani, po njegovih bese-dah pa je bilo to nekaj naj-lepšega v njegovem življenju...). V času ramazana naj bivse dneve posvetili ne le po-stu, temveč tudi molitvi inBogu. Tako se dan začne zjutranjo molitvijo takoj pozori, sledi dopoldanska moli-tev, popoldanska molitev,prva večerna molitev in natoše zadnja večerna molitev.Na Jesenicah v času ramaza-na tudi glasno berejo Koranv arabščini. "Vsak dan prebe-remo dvajset strani in v 29dneh ramazana bomo pre-brali ves Koran," je povedalimam.
Vsak večer po sončnemzahodu, ko se post konča, pa
je čas za iftar, to je večerjo popostu, ki je po imamovih be-sedah nekaj posebnega. Ta-krat iz kuhinj zadiši po tradi-cionalnih jedeh, kot je bami-ja, burek, čevapi ... "Večerjopripravijo ženske, matere,sestre, z neko posebno lju-beznijo in skrbjo. Najlepši jeiftar v krogu družine, prijate-ljev, poln je nasmehov, lepihbesed, šal, pogovorov. Pogo-sto povabijo tudi mene kotimama, da skupaj iftarimo,na koncu zmolimo in potem
skupaj pridemo v našo dža-mijo na večerno molitev," jedejal imam. Čisto posebnoveselje in radost pa čakatamuslimane ob koncu posta,letos bo to 30. avgusta, kosledi ramazanski bajram, kibo trajal tri dni. Bajram je naeni strani radosten trenutek,hkrati pa pomeni obžalova-nje, da je posta konec, zatonam je Bog na ta način po-klonil radost bajrama, da sepoveselimo in družimo, je šepovedal imam.
Post med jeseniškimi muslimaniV nedeljo po sončnem zahodu se je za muslimane začel ramazan, mesec posta. Od zore do mrakase postijo muslimani po vsem svetu, tudi številni na Jesenicah.
Smo dobra družba,pa še pomagamo
Suzana P. Kovačič
Brezje pri Tržiču - Prosto-voljno gasilsko društvoBrezje pri Tržiču je prazno-valo šestdesetletnico. Do-mače gasilce, pa tudi kakš-nega gosta smo vprašali,koliko časa so gasilci inpredvsem - zakaj so. Foto: Tina Dokl
14/27oC
11/24oC15/25oC
Ljubljana
Slovenski alpinisti na Kitajskem osvojili nov vrh
Trije slovenski alpinisti, člani odprave v alpinistično še pre-cej neobdelano kitajsko gorovje Tian Šan, ki jo vodi Kamni-čan Aleš Holc (odpravo sestavljata še Peter Juvan in IgorKremser), so konec julija opravili prvenstveni vzpon na6249 metrov visoko goro Xuelian Northeast, na vrh katerepred njimi še ni stopila človeška noga. Kot so v ponedeljeksporočili Planinski zvezi Slovenije, so alpinisti splezali novo,2400 metrov visoko kombinirano smer, vrh so v močnemsneženju osvojili po severozahodnem razu, sestopili pa sopreko jugovzhodne stene. Člani odprave se bodo v Sloveni-jo vrnili predvidoma 12. avgusta. J. P.
Zasip
Zasipški dnevi ob krajevnem prazniku
Krajevna skupnost Zasip in Kulturno umetniško društvo Za-sip skupaj z drugimi društvi vabita danes, v petek, 5. avgusta,in jutri, v soboto, 6. avgusta, na prireditve, ki bodo ob krajev-nem prazniku in ob 85. obletnici Kulturno-umetniškega dru-štva. Na novem prizorišču dogajanj (na cesti pred domomkrajanov) bo v danes ob 21. uri koncert NaTAŠE z gostomZoranom Predinom. Jutri bo ob 10. uri potekal vodni nogo-met na športnem igrišču na Homu, ob 16. uri bodo na cestipred domom krajanov odprli Triglavsko Eko tržnico, od 17.ure dalje pa si bodo obiskovalci lahko ogledali gasilsko vajo,ki bo prikazala reševanje v primeru prometne nezgode. Sle-dil bo bogat kulturno zabavni program, ki se bo zaključil spodelitvijo priznanj in koncertom Okteta LIP. K. Š.
Škofja Loka
Nov parkirni režim pred zdravstvenim domom
Na parkirišču pri zdravstvenem domu v Škofji Loki od 1. av-gusta velja nov parkirni režim. Prvi dve uri parkiranja stabrezplačni, za vsake nadaljnje pol ure pa je treba odšteti 50centov. Postavljena sta dva parkomata, čas, ko obiskovalciparkiranje plačujejo, pa je od ponedeljka do petka od 7. do17. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. Škofjeloški občinskisvetniki so o tem odločali na zadnji seji pred poletjem, ko sood Miloša Bajta iz občinske uprave dobili tudi informacijo,da za postavitev zapornic in parkirnih avtomatov predvide-vajo okoli 200 tisoč evrov stroškov. Podoben režim parkira-nja velja tudi pred upravno enoto. D. Ž.
Munzir Čelenka je v Sarajevu zaključil srednjo teološko šoloin fakulteto islamskih znanosti, nadaljuje pa tudi podiplom-ski študij. Na Jesenicah živi od februarja letos, z ženo Faizo.
KRATKE NOVICE