arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/gorenjski_glas_20090918_074.pdf · petek, 18....
TRANSCRIPT
PETEK, 18. septembra 2009
vseb
ina
74
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Spet zavrnili gradnjo naRodinahGradnje šestih petstanovanjskih ob-jektov v središču Rodin za zdaj še nebo. Upravna enota Jesenice je izdalaodločbo, s katero je investitorju dovo-lila odstranitev obstoječega objekta,zavrnila pa je zahtevo za izdajo dovo-ljenja za novogradnjo.
4
GORENJSKA
Danes bo spremenljivo oblačnoz občasnimi padavinami. Jutriin v nedeljo bo dopoldne delnojasno, popoldne bo spremenljivooblačno s padavinami.
VREME
jutri: oblačno s padavinami ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Tragediji na cesti in v gozduMesec september je na Gorenjskemzelo tragičen, novicam o nesrečah nacestah in v gorah tokrat dodajamo šedve: v silovitem trčenju na regionalnicesti v Selški dolini je umrla 29-letni-ca iz Selc, pri delu v gozdu pa 76-let-nik iz Krope.
8
KRONIKA
Sanacijo upočasnila krizaDanes minevata dve leti od hude vod-ne ujme na Gorenjskem. V dveh letihje bilo pri obnovi prizadetih območijmarsikaj narejeno, vendar se bo sanacija zaradi krize in pomanjkanjadenarja v državnem proračunu po-daljšala vsaj do leta 2011.
10
Sto tisoč voznikov na letoprejme kazenske točkeSkoraj sto tisoč voznikov v povprečjuvsako leto prejme kazenske točke za-radi hujših cestnoprometnih prekr-škov. Lani je na Gorenjskem vozniškodovoljenje izgubilo 455 nepoboljšlji-vih prekrškarjev, v vsej državi pa večkot sedem tisoč voznikov.
11
GG+
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
12/21°C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 74, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Maja Bertoncelj
Rudno polje - V novemŠportnem centru Pokljukana Rudnem polju so v sredoin včeraj izvedli krstno tek-movanje, in sicer državnoprvenstvo v poletnem biatlo-nu. Ob tej priložnosti so pri-sotnim predstavili center,predvsem nov osrednji ob-jekt, ki bo prve goste sprejelže kaj kmalu.
"Ideja o gradnji novega, so-dobnega centra na Rudnempolju je stara že deset let, koje Slovenija kandidirala za iz-vedbo svetovnega prvenstva vbiatlonu leta 2001. Tega smotedaj izpeljali v preurejenem
biatlonskem centru z začas-nim montažnim objektom,ki je bil postavljen za ta na-men. Z leti pa se je pokazalapotreba po dokončni ureditvitega dela Rudnega polja," jepojasnil Tomaž Šušteršič,predstavnik za odnose z jav-nostjo in vodja programovŠportnega centra Pokljuka.Projekte za nov center so za-čeli pripravljati leta 2006,stroji pa so na Pokljuki zabr-neli lani avgusta. Najprej sopodrli montažni objekt, natopa začeli gradnjo novega, kije zidan, in urejanje zunanjeokolice: modernizirali sostrelišče, zgradili nove tribu-ne, na novo uredili stadion,
postavili novo čistilno napra-vo. Vrednost projekta je de-set milijonov evrov, glavniinvestitor in upravljavec cen-tra pa je Smučarska zvezaSlovenije.
Dela v centru so že skorajkončana. "Praktično zaklju-čena je zunanja ureditev. Zadnja dela se opravljajo natribunah, v kuhinji in restav-raciji, opremljajo se sobe sskupno 62 ležišči, kabinet zafitnes. Upamo, da bomo prvegoste v objekt sprejeli v začet-ku oktobra, in sicer bo to slo-venska biatlonska reprezen-tanca," pravi Šušteršič ter do-daja, da bo center sprejel pravvse obiskovalce Pokljuke.
Rudno polje z novo podoboŠportni center Pokljuka je skorajda končan, prve goste bodo v osrednji objekt sprejeli v začetku oktobra. Center bo odprt za vse obiskovalce.
Slovenski biatlonci že trenirajo v novem Športnem centru na Pokljuki, v sklopu katerega jetudi osrednji objekt, ki bo vrata obiskovalcem odprl oktobra. / Foto: Tina Dokl
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Tako vsaj pravižupan Miran Zadnikar, ki jepredsednika države pričakalv središču Preddvora vspremstvu sodelavcev in šte-vilnih občanov, otroci iz do-mače folklorne skupine paso mu zaplesali za dobro-došlico. Predsednik DaniloTürk je obiskal pravkar ob-novljeni dom krajanov naZgornji Beli, v katerem je se-daj tudi vrtec Čriček. Tam somu predstavniki občine,društev, podjetnikov, zdru-ženj, šole in vrtcev ter dru-gih, ki delajo v občini Pred-dvor, predstavili svoje življe-nje in delo.
Predsednik Danilo Türk v PreddvoruObčino Preddvor je obiskal predsednik države Danilo Türk, kar je bil prvi predsedniški obisk v tej občini.
Jože Košnjek
Topola - Marmor Hotavlje jev sredo v Topoli v Srbiji odprlnov proizvodni obrat za ob-delavo kamna. Vrednost na-ložbe je dva milijona evrov,obrat bo zaposloval sedem-najst delavcev, v njem pabodo na leto naredili okolideset tisoč kvadratnih me-trov izdelkov iz kamna za po-trebe srbskega in drugih tr-gov jugovzhodne Evrope.Novi obrat so odprli Brane
Selak, predsednik upravnegaodbora Marmor HotavljeHolding, Janez Bizjak, direk-tor Marmor Hotavlje Beo-grad, in njegov namestnikDragan Kontić, slovesnostipa sta se udeležila tudi beo-grajski nadškof StanislavHočevar in župan DraganJovanović. Marmor je na srb-skem trgu močno navzoč odleta 2002, ko je pridobil iz-vedbo zunanjih in notranjihkamnoseških del v Hramusvetega Sava v Beogradu.
Marmor odprl obrat v Topoli
Dobrodošlica predsedniku Danilu Türku v Preddvoru / Foto: Tina Dokl� 3. stran
2GORENJSKI GLAS
petek, 18. septembra 2009POLITIKA [email protected]
Jože Košnjek
Celovec - Pod pokrovitelj-stvom predsednika sloven-skega državnega zbora PavlaGantarja, evropskih poslan-cev Lojzeta Peterleta in IvaVajgla ter slovenskega po-slanca Jožeta Jerovška je bil vnedeljo v Celovcu vsesloven-ski praznik. Začel se je zmašo v Marijini cerkvi na Be-nediktinskem trgu, nato pa sslovesnostjo v Mohorjevihiši. Z njim je Narodni svetkoroških Slovencev proslavil60. obletnico ustanovitve inse spomnil 90. obletnicemednarodne pogodbe v St.Germainu pri Parizu, na ka-teri so na Koroškem živečeSlovence razdelili med Av-strijo in Jugoslavijo. Narodnisvet koroških Slovencev je bilustanovljen na pobudo dr.
Joška Tišlerja 28. junija1949, ki ni soglašal s politikotakratnega pokrajinskega od-bora Osvobodilne fronte zaKoroško. Ta je nasprotovalasamostojnemu političnemunastopanju Slovencev in za-
govarjala podporo Komuni-stični partiji Avstrije.
Vsi govorci, predsednikzbora Narodnih predstavni-kov pri Narodnem svetuJože Wakounig, akademikNiko Grafenauer, nekdanja
predsednica Koroške dijaškezveze Olga Voglauer, sloven-ski minister za Slovence vzamejstvu in po svetu Bošt-jan Žekš, predsednik komi-sije za Slovence v zamejstvuin po svetu slovenskega dr-žavnega zbora Miro Petek inpredsednik Narodnega svetaKarel Smolle, so poudarjalizasluge Narodnega sveta pripreživetju Slovencev v gro-bih razmerah na Koroškem.V Narodnem svetu so pre-pričani, da se o zagotovlje-nih pravicah ni treba z niko-mer pogajati in da mora Slo-venija tako kot zadnje časeostreje zahtevati od Avstrijezagotavljanje pravic Sloven-cev. Drugim slovenskimorganizacijam ponujajoroko sodelovanja in predla-gajo dogovor o demokratičniskupni organizaciji.
Vseslovenski praznik v CelovcuNarodni svet koroških Slovencev na Koroškem je v nedeljo praznoval 60-letnico ustanovitve.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuMarija in Pavle Šuštar živita v Kamniku. Na Gorenjski glas stanaročena že več kot trideset let. Pavletu, ki je bil rojen v Mo-stah pri Komendi, je všeč, ker izhaja le dvakrat tedensko, sajga komaj utegne prebrati: upokojenci nimamo ne bolniške,ne dopusta, se pošali. Z Marijo sta se spoznala v Stolu, kjersta delala do upokojitve. Leta 1965 sta se preselila v hišo, kista jo postavila prav nasproti tovarne. Tako sta lahko kar sko-zi okno opazovala, kaj se dogaja doma, do službe pa sta mo-rala samo čez cesto. Hišo so zgradili "udarniško" s pomočjo"žlahte". Takrat so na ta način zgradili kar enajst hiš. Ker ce-menta ni bilo mogoče kar tako kupiti, je šel Pavel z očetomvečkrat že zvečer v Trbovlje in čakal tam celo noč, da je zjutrajdobil listek za tri tone cementa. Več listkov je potreboval zato,da je lahko napolnil cel tovornjak. Ko je delal obračun, je ugo-tovil, da razen "grušta" ni nič plačal, je pa res, da je bil v ce-lem letu doma le eno nedeljo. Tudi žena je trdo delala, čepravsta takrat že imela hčerko. Kasneje sta dobila še sina in še enohčer, vnuk je star šest let. Pred nekaj leti sta dobila še mopsaOta, ki je pravi družinski kuža. Tudi on poskrbi za vedrejševzdušje takrat, ko je najbolj treba. Pavle je prebolel raka in pre-stal štiri operacije. Trenutno ima težave z zdravjem žena, takoda bo kosila še nekaj časa pripravljal Pavle. D. K.
Vodstvo Narodnega sveta na nedeljski slovesnosti v Celovcu
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme FRANC ŠTIRN iz Zg. Jezerskega.
Danica Zavrl Žlebir
Bled - Predstavila sta jim ra-jsko ptico, ki je ob tisočletni-ci Bleda postala simbol tegaturističnega kraja, gre pa zafibulo, najdbo iz 6. stoletja,ki simbolizira rajsko življe-nje, nesmrtnost, ljubezen,hrepenenje, iskanje novega... Tako je rajsko ptico go-stom iz vrha stranke LDSpredstavil predsednik lokal-nega odbora Srečo Vernig,ki je zbrano druščino sprejelv družbi predsednice Go-renjskega pokrajinskega od-bora LDS Davorine Pirc.Doslej smo rajsko ptico po-znali kot nakit, replike ob-stajajo v zlatu, srebru inmedenini, izdeluje ga tudi
blejski umetnik HumbertoŠiroka. V blejski LDS pa ro-jake spodbujajo, da bi tasimbol razvijali tudi na dru-gih področjih. Tako so nastojnicah rajsko ptico prvičpredstavili tudi v sladki iz-
vedbi. Piškote te oblike jespekla Vesna Bilbija z Jese-nic, na stojnicah sta jih po-nujali Stanka Kapš in Nata-ša Majcen (slednja je rajskoptico upodobila tudi na sli-ki), predsednica LDS Katari-
na Kresal pa je razrezala tor-to v obliki tega blejskegasimbola (na sliki).
Dogodek je na Bled priva-bil prek petdeset strankinihčlanov in simpatizerjev, po-leg Katarine Kresal, sicer mi-nistrice za notranje zadeve,je prišel tudi minister za pra-vosodje Aleš Zalar, pa pred-sednik državnega sveta BlažKavčič, navzoča sta bila obapodpredsednika stranke:Zdenka Cerar in Slavko Zi-herl, poslanec in župan Trži-ča Borut Sajovic, županaKranjske Gore in RadovljiceJure Žerjav in Janko S. Stu-šek, domači župan JanezFajfar in večina vodij lokal-nih odborov LDS iz gorenj-skih občin.
Rajska ptica v sladki izvedbiGorenjski pokrajinski odbor LDS in lokalni odbor te stranke z Bleda sta v soboto v zdraviliški parkpovabila najvidnejše osebnosti iz vrha LDS s predsednico Katarino Kresal.
Preddvor
Danilo Türk o odnosih s Hrvaško
Slovenija bo umaknila blokado s pristopnih pogajanj Hrva-ške z Evropsko unijo, ob tem pa bosta hkrati tekla dva pro-cesa, pogajanje za vstop sosede v EU in pogajanja o meji, jedogovorjeno po srečanju premierov Boruta Pahorja in Ja-dranke Kosor. Nadaljevanje pogajanj o reševanju mejnegavprašanja bo potekalo na podlagi drugega Rehnovega pred-loga z dne 15. julija letos. Na vprašanje, povezano z odnosis Hrvaško, je ob svojem obisku v Preddvoru odgovoril tudipredsednik države Danilo Türk:"Sedaj je obdobje tihe diplomacije končano, na vrsti je ob-dobje temeljite politične razprave. Verjamem, da bo vzpo-redno s hrvaškimi pogajanji potekala tudi razprava o arbi-tražnem sporazumu. Nekaj pogajanj bo še treba opraviti intreba bo opraviti politična posvetovanja ter zagotoviti, da bopolitično vse dobro usklajeno. Ta del naloge nas še čaka indel tega je tudi razprava o referendumu. Varovalke sevedapotrebujemo, treba se je dobro dogovoriti, katere in kdaj,razprava v preteklih dneh je bila začetek tega procesa." D. Ž.
Strasbourg
Barroso znova predsednik Evropske komisije
V sredo je Evropski parlament na plenarnem zasedanju vStrasbourgu izglasoval Joseja Manuela Barrosa za predsedni-ka Evropske komisije tudi v mandatu 2009-2014. Od sloven-skih poslancev so njegovo izvolitev podprli Romana JordanCizelj, Milan Zver (oba SDS) in Lojze Peterle (NSi), glasova-nja so se vzdržali Tanja Fajon (SD) in Ivo Vajgl (Zares) in Jel-ko Kacin (LDS), proti pa je glasoval Zoran Thaler (SD). D. Ž.
Foto
: Tin
a D
okl
Marija in Pavle Šuštar ter kuža Oto
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Stranka upoko-jencev nasprotuje zamrznitvipokojnin, saj ne bi rešila kri-ze, temveč bi povzročila celoveč revnih in s tem obreme-nila socialo, so prepričani vkoalicijski stranki DeSUS.Njen predsednik Karl Erja-vec tudi meni, da bi moralipokojninsko blagajno očistitisocialnih transferjev, ki ne
izhajajo iz vplačevanja pri-spevkov vanjo, teh naj bi bilaskoraj tretjina. Na temo za-mrznitve pokojnin se je vsredo sestal tudi koalicijskivrh, vendar so se prvakistrank razšli brez dogovora,pogovore pa bodo nadaljevaliv ponedeljek, potem ko sebodo pogovorili še v strankiDeSUS.
Vlada pa napoveduje tudipokojninsko reformo, ven-
dar obseg vseh spremembtega sistema še ni znan.Predstavili naj bi ga konecmeseca, ga še usklajevali ssocialnimi partnerji in po-tem dali v javno razpravo.Spremembe naj bi bile po-stopne, prehodna obdobjapri njihovi uveljavitvi pa dol-ga. Temeljne spremembenaj bi zadevale dvig mini-malne upokojitvene starostiin postopno izenačevanje de-
lovne dobe za moške in žen-ske. Daljše vztrajanje v zapo-slitvi bi stimulirali z "bonu-si", zgodnejše upokojevanjeregulirali z "malusi", ne bibilo starostne omejitve. Raz-mišljajo o ukinitvi dodatnedobe za čas študija, vojaške-ga roka in znižanja starostnemeje zaradi otrok. Predlogiza modernizacije pokojnin-skega sistema že sedaj zbuja-jo precej hude krvi, zlasti vsindikatih, pa tudi v nekate-rih strankah. V Mladi Slove-niji, podmladku neparla-mentarne NSi, menijo, da bidvig starostne meje za upo-kojitev še otežilo položajmladim, ki že sedaj težko do-bijo prvo zaposlitev.
Se bomo upokojevali starejši?V javnosti močno odmeva vladni predlog pokojninske reforme, med upokojenci pa zlasti predlog za zamrznitev pokojnin.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Suzana P. Kovačič
Ljubljana - Predstavniki sin-dikalnih central so se včerajdopoldne zbrali pred minis-trstvom za zdravje. Opozori-li so na nekatere, za sindika-te nesprejemljive predloge vosnutku zakona o zdravstve-nem varstvu in zdravstve-nem zavarovanju, ministruza zdravje Borutu Miklavči-ču pa so izročili deklaracijosindikatov proti zmanjševa-nju pravic iz obveznega za-varovanja. Predsednik Zvezesvobodnih sindikatov Slove-nije (ZSSS) Dušan Semoličje nameravano zniževanjenadomestil označil za "grobposeg v socialni in ekonom-ski položaj delavcev". Kotsmo v Gorenjskem glasu pi-sali že v torek, so sindikati šenajbolj nepopustljivi pripredlogu nižanja bolniškihnadomestil na 75 oziroma60 odstotkov plače, trdo pase bodo pogajali tudi pri dru-gih predlaganih spremem-bah, na primer pri omejeva-nju pravice do trajanja bolni-škega staleža.
Minister Borut Miklavčičje povedal, da so sindikalistiprezgodaj prišli na ulico, sajjih ni razburil resen predlog,ampak le delovni osnutek, kiše ni bil zrel za razpravo vjavnosti. Še več, kot je dejalminister, naj bi nekdo delo-vni osnutek celo izmaknil zmize. Minister je nov osnu-tek predloga zakona o zdrav-stvenem varstvu in zdrav-
stvenem zavarovanju in za-četek pogajanj napovedal vdveh ali treh tednih, ob tempa poudaril, da je osnovniproblem luknje v zdravstveniblagajni, v kateri je letos za82 milijonov primanjkljaja, vbistvenem povečanju plačzdravnikov, ki so jih izboriliravno sindikati.
Shoda so se udeležila vod-stva sindikalnih central Kon-
federacije novih sindikatovSlovenije "Neodvisnost",Konfederacije sindikatov jav-nega sektorja Slovenije, Kon-federacije sindikatov Slove-nije Pergam, Konfederacijesindikatov 90 Slovenije, Slo-venske zveze sindikatov Al-ternativa, Zveze delavskihsindikatov Slovenije Solidar-nost in Zveze svobodnih sin-dikatov Slovenije.
Miklavčič: jeza je prenagljenaSindikalisti so ministru za zdravje Borutu Miklavčiču izročili deklaracijo sindikatov proti zmanjševanjupravic iz obveznega zavarovanja. Pri bolniških nadomestilih ne bodo popuščali, so trdno odločeni.
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Več kot tri de-setletja na Škofjeloškem,predvsem pa prebivalci delaŠkofje Loke in Poljanskedoline, upajo na gradnjoškofjeloške obvoznice. Ne-zaupanje v začetek gradnjese je znova pokazalo ob raz-veljavitvi gradbenega dovo-ljenja za dve etapi prve fazegradnje. "Prebivalci Poljan-ske doline smo zelo razoča-rani nad dogodkom, ki je
pripeljal do ustavitve del nanajpomembnejšem projek-tu širšega škofjeloškega ob-močja, na četrti razvojniosi, ki povezuje Gorenjsko sPrimorsko. Prometni za-mašek v mestnem jedruŠkofje Loke povzroča bloka-do, odvrača nove investitor-je in hromi razvoj domače-ga gospodarstva," je pro-blem prometnemu minis-tru Patricku Vlačiču opisalposlanec in župan MilanČadež.
Trenutno je tovorni pro-met skozi škofjeloško mest-no jedro na meji izvedljive-ga, prepovedan je promet to-vornjakov priklopnikov, ob-voza ni. Zato je poslanec mi-nistra vprašal, kdaj bo pro-jekt pripravljen tako kako-vostno, da pritožbe ne bodoveč mogoče, kdaj se bodo na-daljevala dela in kdaj bo ob-voznica predana namenu.Minister Vlačič je odgovoril,da je projekt že sedaj priprav-ljen kakovostno, vendar sod-
nega varstva pravic prizade-tih strank ne more izključiti:"Iz sodbe je razvidno, da ješlo le za procesno napakoupravnega organa, ki je izda-lo gradbeno dovoljenje." Po-stopek pridobitve novega do-voljenja je v teku, zato mini-ster pričakuje, da se bododela zaključila do sredineleta 2013, kakor je predvide-no v prijavi, na podlagi kate-re je bil za gradnjo obvoznicedodeljen denar iz evropskegaproračuna.
Minister Vlačič: obvoznica boPoslanec Milan Čadež je ministra za promet vprašal, kdaj bo zgrajena škofjeloška obvoznica, saj sedanja povezava hromi poljansko gospodarstvo.
Simon Šubic
Kranj - Medtem ko vlada za-radi osiromašene državneblagajne razmišlja o zamrz-nitvi pokojnin, pa številnipravosodni funkcionarji toži-jo državo zaradi prenizkihplač, ki naj bi jih prejemalizadnjih dvanajst let. Sodniki,državni tožilci in državni
pravobranilci naj bi namrečod leta 1997 do leta 2008prejemali za približno dvaj-set odstotkov prenizke plače.Po zadnjih uradnih podatkihje tožbene zahtevke za razli-ko v plačah vložilo že 438tožnikov, od tega je enemuzahtevku že pravnomočnougodeno, vendar pa je bilazoper sodbo vložena revizija.
Večina tožbenih zahtev-kov se nanaša na obdobje2003-2008, saj so zahtevkiza obdobje izpred leta 2003že zastarali. Povprečni tož-beni zahtevek sodnikov, to-žilcev in pravobranilcev najbi tako znašal okoli dvajsettisoč evrov, če k temu prište-jemo še podoben znesek zazamudne obresti, bi samo te
tožbe državni proračunobremenile za okoli 17,5 mi-lijona evrov; časnik Dnevnikpiše, da bi lahko ta zneseknarasel na sedemdeset mili-jonov evrov, če bodo tožnikidokazali svoj prav, predsed-nica Slovenskega sodniške-ga društva Janja Roblek pagovori celo o sto milijonihevrov. Roblekova pravi, daso sodniki na prenizke plačemed pogajanji opozorili žeprejšnjega ministra za javnoupravo Gregorja Viranta.Večina tožb je bila sicer vlo-žena že pred dobrim letomdni.
S tožbami do preostanka plačZaradi prenizkih plač državo toži že 438 sodnikov, tožilcev in pravobranilcev.
Sporočilo sindikalistov ministru za zdravje je, da se bodo za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja trdo pogajali. / Foto: Gorazd Kavčič
Ogledal si je obrat Jelovice,ki v Preddvoru izdeluje mon-tažne hiše, in na pot pospre-mil dvanajsttisočo hišo, po-kazali pa so mu tudi podjetjeEnergetika, ki se ukvarja zogrevanjem na lesno bioma-so. Prisrčno so ga sprejeli vDomu starejših občanov vPotočah, na gradu Turn paoblečena v prvo slovensko pi-sateljico Josipino Turnograj-sko Mira Delavec, ki prouču-je dela te literarne umetniceiz 19. stoletja. Obisk Pred-
dvora je predsednik zaokro-žil ob jezeru Črnava, kjer sije ogledal razstavo rešitev, kiso jih za območje Preddvoraizdelali študentje krajinar-stva.
Predsednik države DaniloTürk je ob obisku izrazil nav-dušenje nad tukajšnjo leponaravo, nad Storžičem, ki je"najlepši vrh v Karavankah",in nad mnogimi dejavnost-mi, ki so mu jih predstaviliob tej priložnosti, kar kažena skrb za čim bolj kultivira-no življenje v lokalni skup-nosti. Občina, ki 65 odstot-kov proračuna namenja in-vesticijam, dokazuje tudi
razvojne ambicije, posebnovšeč pa je predsedniku dej-stvo, da je razvojna strategijapovezana s skrbjo za okolje.Na naše vprašanje, ali je obsvojem obisku v Preddvorumorda opazil kake znake go-spodarske krize, pa je dejal:"Zanimivo je, da ljudje tuniso nič govorili o krizi in re-cesiji, kar mi je bilo všeč. Re-cesija je, ampak ni povsodtakšna, da bi ljudem jemalavoljo. Tu je volja, iti naprej,zelo močna. Lep dokaz je de-nimo nastanek novega otro-škega vrtca. Edina pripomba,
ki sem jo imel ob obisku vrt-ca, je bila ta, naj vzgojiteljicene vztrajajo pri tem, naj bodootroci samo pridni in redo-ljubni, saj morajo tudi skaka-ti in biti razposajeni. V obči-ni pa obstajajo kraji, kot jepovedal župan, ki zahtevajoposebno skrb, denimo doli-na Kokre, in ta problem jetreba reševati. Skratka o kri-zi, kot smo navajeni slišati vnacionalnih medijih, danesnismo govorili. To pomeni,da ljudje v svojem okolju lah-ko najdejo dobre rešitve zasvoje probleme, da znajousmerjati razvoj in ga nare-diti zelo kultiviranega."
Predsednik DaniloTürk v Preddvoru�1. stran
V Jelovici, kjer je predsednik sodeloval pri odpremljanjudvanajsttisoče hiše iz tovarne, najbrž obstajajo tudiproblemi, pa gost ne vidi razloga za tarnanje. Vproizvodnji hiš vidi ne le priložnost za zaslužek, pač patudi gospodarsko perspektivo.
Ana Hartman
Rodine - Gradnje večstano-vanjskih objektov, ki jo vsredišču vasi Rodine načr-tuje Obrtno-gradbeno pod-jetje Grad Bled, za zdaj šene bo. Upravna enota Jese-nice (UE) je namreč v začet-ku septembra izdala odloč-bo, s katero je investitorjudovolila odstranitev obstoje-če stanovanjske hiše z go-spodarskim delom, zavrnilapa je zahtevo za izdajo grad-benega dovoljenja za novo-gradnjo šestih petstano-vanjskih objektov. Spre-membe in dopolnitve odlo-ka o prostorsko-ureditvenihpogojih v občini Žirovnica(PUP), ki so začele veljatikonec junija, namreč dolo-čajo, da so v novozgrajenemstanovanjskem objektu do-voljenja največ tri stanova-nja, investitor pa je v posa-meznem objektu predvidel
pet stanovanj, je razložilanačelnica UE Jesenice Alen-ka Burnik in dodala, da sopoleg tega objekti po njiho-vi presoji presegali višinskigabarit naselja.
Na odločitev upravne eno-te se je investitor že pritožil,o pritožbi pa bo odločalo mi-nistrstvo za okolje in prostor.Roman Beznik, prokuristOGP Grad Bled, zavrnitvegradbenega dovoljenja ni že-lel komentirati, je pa dodal,da zadevo proučujejo.
Spomnimo: UE je prvičže oktobra lani zavrnila iz-dajo gradbenega dovoljenjaza sedem petstanovanjskihobjektov na Rodinah in ga-raže v skupni kletni etaži.Investitor je nato zaprosilza izdajo gradbenega dovo-ljenja po spremenjeni pro-jektni dokumentaciji, ki jepredvidevala povsem loče-ne večstanovanjske objektebrez skupne kleti, a - kot že
omenjeno - zopet neuspeš-no.
V civilni iniciativi Rodine,ki nasprotuje gradnji večjihvečstanovanjskih objektov,ker po njihovem ne sodijo vsredišče vasi, zadnjo odloči-tev upravne enote pozdrav-ljajo. Niso pa povsem zado-
voljni s spremembami PUP-a, ker še vedno dovoljuje več-stanovanjsko gradnjo sredivasi. "Na Rodinah prevladu-jejo enodružinske hiše, vdvodružinskih hišah pa živi-jo razširjene družine," je po-vedala Marjana Grm, članicacivilne iniciative.
Spet zavrnili gradnjo na RodinahUpravna enota Jesenice je znova zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjske objektena Rodinah.
4GORENJSKI GLAS
petek, 18. septembra [email protected]
Jesenice
Novo šolsko otroško igrišče
V sredo so tudi uradno odprli novo otroško igrišče pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. Otroškoigrišče je zgrajeno na desni strani pred šolo, na njem jepostavljenih več igral, urejene so zaščitne podloge za igralain mrežasta zaščitna ograja. Uporabljali ga bodo predvsemotroci, ki po pouku ostajajo v podaljšanem bivanju (takšnihje letos kar 235), ki traja od 11.30 do 16. ure. V telovadnici seves čas ne morejo zadrževati, poleg tega pa je ta tudizasedena s poukom. Odslej bodo del časa v podaljšanembivanju lahko preživeli zunaj, na novem igrišču. Za ureditevotroškega igrišča je Občina Jesenice zagotovila 36.500evrov. To je že četrto otroško igrišče, ki so ga uredili v jeseniški občini v zadnjem času. U. P.
ww
w.s
kofja
loka
.si
JEZIKOVNI TEČAJI
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina
Slovenščina Latinščina Kitajščina
TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...
Windows Word Excel Power Point
MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka
tel.: 04 51 50 [email protected]
ZA:učencedijake
študenteodrasle
upokojence
KDAJ?Pričetki od
21.septembra dalje.
Na voljo je več kot 200
različnih terminov.
PONUDBAjezikovni tečaji
60 učnih ur odrasli
249 EURCena vsebuje 20% DDV.
Novo šolsko otroško igrišče bodo uporabljali predvsemotroci v podaljšanem bivanju. / Foto: Anka Bulovec
Marjana Ahačič
Kranjska Gora - Kranjsko-gorski turistični delavci sozadovoljni z iztekajočo sepoletno sezono: v avgustu sobeležili kar 24 odstotkov večhotelskih gostov kot v ena-kem obdobju lani; julijskiobisk je lanskega presegel zaenajst odstotkov. "Po dežev-nem juniju, v katerem smorealizirali 18 odstotkov manjnočitev kot v enakem obdo-bju lani, smo s poletnim ob-iskom izjemno zadovoljni,"je povedala direktorica Zavo-da za turizem KranjskaGora Mirjam Žerjav. "Zazdaj so zbrani le podatki zahotele, a ocenjujemo, da so
bile glede na poletni vrvež vKranjski gori tudi manjšekapacitete pri zasebnikih za-sedene vsaj podobno kotlani." Kot ocenjuje Žerjavo-va, je dobra sezona posledicaskupnih prizadevanj tako lo-kalne turistične organizacijekot gospodarskih subjektov,ki so v sezoni pripravili šte-vilne prireditve, s katerimiso spodbudili zanimanje zadestinacijo, k živahnemudogajanju pa so v dobršnimeri pripomogla tudi doma-ča društva in organizacije."V prvi polovici septembraje bil obisk še zelo dober,pričakujemo pa, da bo v ok-tobru in novembru zasede-nost slabša kot lani, ker gle-
de na naše izkušnje iz po-mladi recesija najbolj vplivaprav na tiste mesece, ki jih ježe tako težje prodajati. Priča-kujemo tudi izpad izobraže-valnega in kongresnega tu-rizma, na katerega ponavadiračunamo jeseni, saj podjet-ja v krizi najprej varčujejo natem področju." Da pa biprav v tem času v Kranjskogoro privabili kakšnega turi-sta več, tretji konec tedna voktobru načrtujejo zdaj žetradicionalno veliko priredi-tev Veselo v Kranjsko goro, sželijo privabiti dodatne go-ste iz Slovenije, Avstrije inNemčije, ki so tradicionalnoljubitelji narodno zabavneglasbe.
Zadovoljni s končano turistično sezono
Kranjska Gora
Konec novembra bodo porušili Eriko
Če bo šlo vse po načrtih, bo najkasneje v treh letih na mestu starega hotela Erika ob cesti na Vršič stal nov hotelnajvišje kategorije. "Poimenovali ga bomo tako kot starega,saj Erika predstavlja simbol hotelirstva v Kranjski Gori," jepovedal operativni vodja projekta Marjan Petrovič. Ker jegradbeno dovoljenje za rušitev starega in postavitev novegahotela že pravnomočno, ga bodo začeli rušiti konec novembra; kot je povedal Petrovič, je stavba v tako slabemstanju, da za obnovo ni bilo nobene možnosti. Bodo pa podvodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine razstavilistaro peč in jo znova postavili v novem hotelu, ki bo imelpribližno šestdeset ležišč in naj bi imel na začetku 45 zaposlenih. Investitor, podjetje Gold Club iz Sežane, bo zainvesticijo namenil okoli 16 milijonov evrov, potegujejo pa se tudi za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo turistične infrastrukture. M. A.
Takšen naj bi bil novi hotel Erika, ki bo ob cesti na Vršičpredvidoma stal v treh letih. Starega bodo pričeli rušiti konec novembra.
Zemljišče na Rodinah, kjer OGP Grad Bled načrtuje gradnjovečstanovanjskih objektov. / Foto: Tina Dokl
Kamnik
Devetdesetletnica Jožeta Berleca
Častni občan občine Kam-nik in častni poveljnik Gasil-ske zveze Kamnik Jože Ber-lec je svoj devetdeseti rojst-ni dan praznoval na pravposeben način. Na delo-vnem srečanju gasilskih ve-teranov v Nevljah so gasilciBerlečev visok jubilej prosla-vili z devetdesetimi curkivode in na ta način simbol-no zaznamovali njegovodolgoletno tesno poveza-nost z gasilci. Praznovanjase je udeležil tudi županTone Smolnikar. J. P.
Popravek
V petkovi številki Gorenjske-ga glasa sem pod naslovomV Preddvoru proslavljali za-pisala, da je veliko plaketoprejel Peter Sodnik. V resnicijo je prejel Andrej Sodnik.Nagrajencu in bralcem se zanapako opravičujem. D. Ž.
5GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 2009
Suzana P. Kovačič
Kranj - Turistično društvo(TD) Kokrica je v sobotoorganiziralo 2. pohod po ma-mutovi deželi. Za udeležen-ce, teh je bilo okrog 340, sopripravili krajšo in daljšo tra-so pohoda. "Daljša je biladolga štirinajst kilometrov,pohodniki so na poti na kon-trolnih točkah v knjižico do-bili štampiljke na Ilovki, vČukovi jami, pri Andrejc' vTatincu, pri mlinčkih v Udinborštu in v cilju pri Merca-torju na Kokrici. Krajša trasaje merila šest kilometrov,kontrole točke so bile na Ču-
kovi jami, pri mlinčkih vUdin borštu in v cilju na Ko-krici," je povedal glavni orga-nizator Marjan Čadež. Medpohodniki so bili člani Dru-štev upokojencev Kranj inKokrica, člani TD Šenčur inKokrica, učenci in učiteljiPodružnične šole (PŠ) Ko-krica, člani planinskegakrožka iz PŠ Olševek, Joštar-ji, družine in posamezniki.
"Pohod štejemo kot športnidan, prvi trije razredi so šli pokrajši poti, četrti in peti pa podaljši. Poleg koristne rekrea-cije je to tudi odlična prilož-nost, da učenke in učenci spo-znajo dediščino kraja," je po-
vedala učiteljica Anita Žibrekiz PŠ Kokrica. V Čukovi jamiso mladi s Kokrice pod men-torstvom Irene Hudobivnik iz TD Kokrica zaigrali odlo-mek iz predstave Življenje včasu mamuta. "Prikazali smo,kako je živel jamski človek, to-rej v času, ko je v teh krajih ži-vel tudi mamut. Na Čukovijami so našli kosti mamutke,stare okrog štirideset let," je povedala Hudobivnikova.Udeleženka pohoda je bilatudi Marija Bukovnik, članicaTD Kokrica, ki je prijetno dru-ženje sklenila z besedami:"Ne glede na to, po kateri potisi šel, važno je, da je volja."
Pohod po mamutovi deželiTuristično društvo Kokrica je pohod organiziralo drugič, udeležilo se ga jeokrog 340 pohodnikov vseh generacij.
Udeležencem pohoda so zaigrali odlomek iz predstave Življenje v času mamuta. / Foto: Tina Dokl
Strahinj
Dijaki o sončni energiji
Danes ob 12.30 bo na športnem igrišču Biotehniškega cen-tra Naklo prireditev solarni show z naslovom S soncem smomočnejši. Dijaki, ki so se poleti usposabljali pod pokrovitelj-stvom Slovenskega e-foruma za ZERO CO2 agente, bodo vzanimivem dogodku predstavili nasvete za energetsko varč-no življenje ter praktično prikazali delovanje sončnih celic inuporabo sončne energije. Pripravili so tudi kulturno zabavniprogram. Ob tej priložnosti bodo odprli potujočo razstavoslovenskih srednjih EKO-šol z likovnimi izdelki na temo, kajlahko mladi storijo za okolje. Obiskovalce bodo pozdravilitudi predstavniki šole, Občine Naklo in Gorenjskih elek-trarn. Če bo vreme slabo, bo prireditev v športni dvoranišole. S. S.
Naklo
Vabijo v dom starejših
Vodstvo Doma starejših občanov Preddvor je pripravilo danodprtih vrat v novi enoti Naklo ob bližajočem se mednarod-nem dnevu starejših. Danes ob 16. uri bodo odprli slikarskorazstavo članov Kulturnega društva Dobrava Naklo, razsta-vo ročnih del stanovalcev doma v Naklem in sejem izdelkovčlanov Medgeneracijskega društva Z roko v roki iz Kranja.Dogajanje bodo popestrili s kulturnim programom. Sledilbo ogled prostorov doma. S. S.
Šenčur
Razstava gob
V Osnovni šoli Šenčur je na ogled razstava gob Gobarskegadruštva Kranj. Danes je razstava odprta od 8. do 19. ure,jutri od 8. do 17. ure. Vstop je prost, člani društva bodoobiskovalcem na voljo tudi za gobarske nasvete. Če ste utrgali kakšno gobo, pa niste prepričani, za katero vrsto gre,jo lahko prinesete s seboj. Prihodnji vikend bo razstava v trgovskem centru Mercator na Primskovem pri Kranju, prvivikend v oktobru pa v Planetu Tuš v Kranju. S. K.
Jasna Paladin
Domžale - V Občini Domža-le, kjer se je v lanskem leturodilo kar 433 otrok, največ vzgodovini občine, in kjerotroci, mlajši od pet let,predstavljajo kar šest odstot-kov vseh občanov, intenziv-no rešujejo problematikopredšolskega varstva. Le de-set mesecev po položitvi te-meljnega kamna so v sredotudi uradno odprli novi Vr-tec Češmin, ki je 1. septem-bra sprejel 147 otrok.
"Nov osemoddelčni vrtecje zelo velika pridobitev zanašo občino, saj v zadnjih še-stih letih na tem področjunismo imeli večje investicije.S tem pa žal vseh težav nis-mo rešili, saj pravice dopredšolskega varstva v temtrenutku ne moremo zago-toviti še 144 otokom. Zato zveseljem lahko napovem, dabomo temeljni kamen zanov vrtec v Preserjah položi-li že prihodnji mesec, še ved-no pa iščemo tudi zemljišče
za še en vrtec med Krtino inDobom," je povedala podžu-panja Andreja PogačnikJarc. Vrtec Češmin je bilzgrajen na prav poseben na-čin, saj je občina podelilastavbno pravico podjetjuMarles, ki je stavbo zgradilo,
in jo občini, ki je sama kupi-la vso opremo, za naslednjihpetnajst let dalo v najem,nato pa bo objekt prešel v ob-činsko last. Investicija, vred-na skoraj tri milijone evrov,se je tako razporedila na dalj-še obdobje. V vrtcu so uredi-
li tudi sodobno kuhinjo, kibo s toplimi obroki oskrbo-vala tudi bližnjo Osnovnošolo Domžale. V vrtcu, ki gavodi Urša Ulčar, sodi pa podmatični Vrtec Urša, je zapo-slitev dobilo 29 vzgojiteljicin drugih delavcev.
Odprli vrtec za 147 otrokNovi vrtec Češmin pri Osnovni šoli Domžale je bil zgrajen v manj kot letu dni. Oktobra temeljni kamen za še en nov vrtec v Preserjah.
Otroci so prostore Vrtca Češmin napolnili že 1. septembra.
Jesenice
Raziskovanje v zdravstveni negi
Visoka šola za zdravstvenonego Jesenice je v Ljubljanipripravila drugo mednarod-no znanstveno konferenco spodročja raziskovanja vzdravstveni negi in zdrav-stvu. Potekala je pod naslo-vom Novi trendi v sodobnizdravstveni negi. Sodelovaliso strokovnjaki iz Škotske,Avstrije, Hrvaške, Nemčije,Portugalske in Slovenije. Pobesedah dekanice visokešole dr. Brigite Skela Savičznanstvene konference po-nujajo priložnost za povezo-vanje v znanju, raziskoval-nih dosežkih, strokovnih no-vostih in izkušnjah. U. P.
Žiri
Pohod ob Rapalski meji
Turistično društvo Žiri to ne-deljo ob 9. uri vabi na Pohodob Rapalski meji. Pohodnikise bodo zbrali pred Turistič-no informacijsko točko vsredišču Žirov in se nato po-dali skozi Stare Žiri, čez Žirkna Breznico in se tik podvasjo ustavili pri glavnemmejnem kamnu številka 38.Nadaljevali bodo na vrhMrzlega vrha oziroma mej-nega kamna 39, kjer bodoprisluhnili krajšemu kul-turno-zgodovinskemu pro-gramu. Spustili se bodo sko-zi Jarčjo Dolino do Ledince,pri cerkvi sv. Ane pa jih bopričakal topel obrok. B. B.
6GORENJSKI GLAS
petek, 18. septembra [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj - Pavla Čater iz Kranjaje 14. septembra praznovalastoprvi rojstni dan. Rodila seje leta 1908 na Zg. Vetrnem.Bila je edinka, ki pa je zelozgodaj ostala brez obehstaršev. Mladostna leta sobila težka, pri tujih ljudeh,doživela je tudi grenkoboobeh svetovnih vojn. V Kranjse je primožila, v zakonu sose rodili sinova Andrej inIvan ter hčerka Marija. Pavli-na prva služba je bilo delo vvrtnariji Ekonomija naZlatem polju, zatem je delalav Planiki, od tam je šla in-validsko v pokoj. "Mama jeveliko let bolehala, je pa zan-imivo, da je zadnja leta brezzdravil; še za kak hujšiprehlad ne vzame ničesar. Sstarostjo ji je opešal vid, slabosliši, ima osteoporozo. Zdajpredvsem počiva in to najrajesede, hoditi več ne more.Včasih je zelo rada vrtnarila,brala, zelo rada je šla v mestona trg in poklepetala z znan-ci," pripoveduje njena hčerka
Marija Gerden, ki s sopro-gom zgledno skrbi za mamo,s katero živijo v skupnemgospodinjstvu. Pavlo Čater soob častitljivi obletnici obiskalipredsednik Krajevne skup-nosti (KS) Vodovodni stolpLudvik Gorjanc, predsednikKrajevne organizacije Rdeče-ga križa (KO RK) Vodovodnistolp Jože Hribar ter pod-predsednica KS Vodovodnistolp in podpredsednica KO
RK Vodovodni stolp IrenaAhčin. Podarili so ji bon zanegovalni material, njenihčerki Mariji pa vikend paketna Debelem rtiču, ker, kot jepovedala Ahčinova: "... ste lepzgled medgeneracijskega so-delovanja, pomoči starejšimin upajmo, da se bodo iz tegatudi najmlajši kaj naučili."Pavla Čater je najstarejšačlanica Društva upokojencevKranj.
Od leve: zakonca Gerden, Irena Ahčin, Pavla Čater, LudvikGorjanc, Jože Hribar
PREJELI SMO
Kaj čakate? Kdo bo poravnalškodo?
Dne 14. avgusta sva se s pri-jateljem peljala iz Bohinja pro-ti Kranju. Malo pred nekdanjoželezniško postajo v Soteski jepriletel po pobočju na cesto ve-lik kamen. Prijatelj je ustavilavto in videla sva, da teče vodaiz hladilnika. Kamen se je takozagozdil, da je moral hladilniksneti. Ogledala sva si teren, od-koder je priletel kamen, in vide-
la, da je tam okrog poldrugimeter visoka škarpa, zgorajzravnana z zemljo, nad njo panobene pregrade oz. mreže. Prinekdanji železniški postaji pastoji tabla v smeri proti Bohi-nju "kamenje pada v dolžini600 metrov". S tem znakomni zagotovljena nobena var-nost. Mar s to tablo pristojnimislijo, da je vse urejeno?!
V soboto, 5. septembra, jeplaz v Soteski znova zasul ce-sto. To se je zgodilo že pred letina več mestih, pa niso pristojniničesar naredili. Če ne vedo,kako bi to rešili, naj si gredo
ogledat cesto na avstrijski stra-ni Ljubelja proti Borovljam.Avstrijci imajo tam na več me-stih lesene pregrade in nad ce-sto jeklene mreže ali pa škarpe,ki imajo zadaj toliko prostora,da lovijo pesek in kamenje. Se-veda pa te škarpe večkrat čisti-jo. Videti pa je, da pri nas pra-ve volje, da bi se to naredilo, niin čakajo na smrtne primere,potem pa se bo mogoče kaj pre-maknilo. Žal pa bo to za ne-katere prepozno.
Edo Gregorič, Kranj
DEPOZIT
Z DOSTOPOM DO SREDSTEV!4,4+0,4%
ZDAJDEPOZIT
Z DOSTOPOM DO SREDSTEV!4,4+0,4%
POTEM
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko le-te padajo in imejte dostop do sredstev. V UniCredit Bank vam ponujamo privlačne 30-mesečne depozite v evrih z nespremenljivo 4,4-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,4-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Akcija traja od 1. septembra do 31. oktobra 2009 z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
Pavlin stoprvi rojstni dan
Jasna Paladin
Kamnik - V Domu starejšihobčanov Kamnik je preddnevi svoj stoti rojstni danpraznovala Marija Škofic,tretja najstarejša stanovalkadoma, ki tu prebiva že štiri-najst let. Kljub visoki staro-sti se še danes spominjavsakega trenutka svojegaživljenja, ki ji nikoli ni pri-zanašalo. Ko je bila staraosem let, ji je umrla mama,zato je morala vse postoritisama. Vzeli so jo na kmeti-jo, kjer je veliko delala inskromno živela. Iz Štajer-ske jo je pot leta 1961 zanes-la v Kamnik, zaposlila se jev tovarni Tekstilindus v Kra-nju, kjer spoznala bodočegamoža. V življenju je velikopletla, hodila na razstaveročnih del ter na izlete, rada
je vrtnarila, pela, recitiralapesmi in pazila na sosedoveotroke. Sama pravi, da je re-cept za dolgo življenje poš-teno delati, pravičen biti inskromno živeti. "Pomemb-
no pa je, da je človek tudivedno odprt za učenje. Uči-mo se vsak dan in vse dokonca življenja - to je potživljenja," je še povedalaMarija Škofic.
Stoletnica Marija Škofic
Mariji Škofic je za visoki jubilej čestital tudi podžupan BraneGolubovič.
Škofja Loka
Prvi mlekomat v Škofji Loki
Ob Mercatorjevi trgovini v Podlubniku so prejšnji tedenpostavili prvi mlekomat v Škofji Loki. Vsak dan ga s svežim,ohlajenim, drugače pa neobdelanim mlekom oskrbujekmetija Brojan iz Dorfarij. V mlekomat gre v posebenbazenček dvesto litrov mleka, vendar ga Mija in Stane Cof zBrojanove kmetije za začetek polnita le z okoli šestdesetimilitri, dokler poraba ne bo večja. Sicer pa odzivi ljudi kažejo,da so nad novostjo navdušeni, čeprav je mleko nekaj dražjekot v trgovini. Za liter je treba odšteti evro. D. Ž.
Domžale
Mlekomat tudi v Domžalah
Domžalska tržnica je od minulega tedna bogatejša zamlekomat, kjer bo mogoče kupiti mleko s kmetije Černiveciz Zgornjih Jarš. Černivčevi so za postavitev mlekomata, kibo zagotavljal 280 litrov svežega mleka, ki ga bo mogočekupiti po evro za liter, zagotovili 75 tisoč evrov, občinaDomžale pa je zagotovila lokacijo v središču mesta. Nakmetiji Črnivec so obljubili, da bodo cisterno z mlekommenjali vsakih 24 ur, kar bo Domžalčanom zagotavljaloresnično sveže mleko. J. P.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
[email protected] GLASpetek, 18. septembra 2009 7
Vilma Stanovnik
Škofja Loka - Minulo sobotose je nova sezona začela tudiza rokometne prvoligaše,edina ekipa, ki v 1. ligi MIKzastopa Gorenjsko, pa šenaprej ostaja moštvo škofje-loškega Merkurja. Ločani, kiso edino moštvo v prvi ligibrez tujega igralca (dve tret-jini je mladih domačihupov), so sezono pričakalipomlajeni, saj so se od igral-ske kariere dokončno poslo-vili Matej Galof, Boštjan Fic-ko in Boštjan Bitežnik, vdruge klube pa so odšliDino Bajram, Matjaž Erčuljin Peter Misovski. Kljub pri-hodu Boštjana Makovca,Grega Karpana, Miha Ver-denika in Aleša Smiljaniča(vrnil se je v domači klub),je moštvo letos med naj-mlajšimi v ligi, tako da je lemalokdo verjel, da se bodože na prvi tekmi enakovred-no postavili po robu aktual-nim državnim prvakom,ekipi Gorenja, ki je v ŠkofjiLoki gostovala v 1. krogu mi-nulo soboto. Toda borbe-nost in nepopustljivost je vnovi sezoni očitno odlikaLočanov, ki jim je po vod-stvu Velenjčanov uspelo ize-načiti in celo povesti, na
koncu pa sta si moštvi točkirazdelili, saj je bil končni re-zultat tekme 33:33 (16:18).
"Glede na to, da je našaekipa mlada, smo si za ciljsezone zastavili obstanek vprvi ligi. To je tudi realen cilj,vsi pa se zavedamo, da sebomo morali na vsaki tekmiboriti in da bo moral vsakprispevati največ, kar zmore.To je bilo lepo vidno tudi naprvi tekmi z Gorenjem, sajnam je, kljub zaostanku,uspelo izenačiti in celo pove-
sti, na koncu pa izvleči ugo-den rezultat. Ta točka je zanas res velika in pomemb-na," je po prvi tekmi v doma-či dvorani povedal trenerGregor Cvijič, ki je moštvoMerkurja prevzel sredi lan-skega prvenstva in se je žeob koncu minule sezone za-vedal, da bo moštvo letos šemlajše. "Že lani proti koncusezone so mladi igralci dobi-vali vse večjo vlogo v ekipi,saj smo vedeli, da bodo letosmorali prevzeti še večjo od-
govornost," tudi dodaja tre-ner Cvijič. Ta konec tedna, v2. krogu, je ekipa Merkurjaprosta (zaradi izstopa Rudar-ja je v ligi le enajst ekip), na-slednja tekma pa jo čaka pri-hodnji konec tedna v Kr-škem. "To bo za nas novatežka preizkušnja, vendar pabo naš pristop tak kot navseh drugih tekmah. Borilise bomo do konca in le, čebodo nasprotniki boljši, jimbomo prepustili zmago," šedodaja Gregor Cvijič.
Reprezentanta Miha Svetelšek, ki je prispeval osem golov, in Jure Dolenec (na sliki), ki je mrežo Gorenja zatresel šestkrat, sta se po odličnem nastopu v mladi slovenskireprezentanci izkazala tudi v dresu Merkurja. / Foto: Tina Dokl
V uvodu presenetili prvakeRokometaši škofjeloškega Merkurja so v prvem krogu nove sezone v domači dvorani na Podnu gostili aktualne državne prvake iz Velenja in si zasluženo priborili prvo točko.
Vilma Stanovnik
Kranj - Hokejisti v ligi EBELso letošnje tekmovanje žezačeli, naslednji teden paprvi obračuni čakajo tudiekipe, ki bodo letos nastopa-le v razširjeni slovenski član-ski ligi. Med njimi je tudimoštvo kranjskega Triglava,ki je minule dni že odigralonekaj prijateljskih tekem, zadnja pred začetkom ligepa jih čaka danes zvečer ob19. uri, ko se bodo pomerili zmoštvom Jesenice mladi inse tudi uradno predstavilisvojim navijačem. Vstopni-ne na tekmo ni.
"Kljub temu da smo si že-leli, da bi na ledu v Kranjuzačeli trenirati sredi avgusta,je bilo nekaj zapletov pri iz-delavi ledu in tako na doma-čem ledu treniramo od 30.avgusta. Zaostanke na tre-ningih smo sedaj nadomesti-li, saj člansko moštvo treniradvakrat na dan in tako raču-namo, da bomo do srede, 23.septembra, ko v Kranju naprvi tekmi ob 18. uri gostimomlado ekipo Medveščaka, do-
bro pripravljeni," pravi glavnitrener Gorazd Drinovec, kibo imel ob izkušenih igralcihtudi precej mladih upovkranjskega hokeja. "V letoš-njo ekipo smo vključili tri ho-kejiste, ki so lani igrali še zamladince. To so Gašper Jor-dan, ki se je po sezoni igranja
v ekstra češki ligi vrnil nazaj vdomače moštvo ter Jan Berčičin Miha Mulej. Iz Kranja soodšli Miha Bremec, DavidMlinarec in lani najboljšistrelec lige Anže Markovič,zamenjavo pa smo našli vUrošu Vidmarju. Ker letosnastopamo v razširjenem dr-
žavnem prvenstvu, ki se mubosta poleg dveh zagrebškihekip pridružili še ekipa Parti-zana iz Beograda in ekipa izGradca, si v ligi desetih ekipželimo osvojiti tretje mesto innato zaigrati tudi v končnicidržavnega prvaka," še dodajaGorazd Drinovec.
Hokejisti Triglava želijo med najboljšo trojicoDanes zvečer se bo v dvorani na Zlatem polju navijačem predstavila ekipa hokejistov kranjskegaTriglava, ki jo prva tekma v razširjenem domačem prvenstvu čaka v sredo.
Vilma Stanovnik
Sveti Duh - Končalo se je le-tošnje prvenstvo v motocikliz-mu za prvenstvo Alpe-Adria,kjer je Škofjeločan BoštjanPintar prvič osvojil naslov pr-vaka. Tudi sicer je za Boštja-nom izjemna sezona, ki jo jeodpeljal na vrhunski ravni. Nanam najbližjem dirkališčuGrobnik nad Reko je postavilrekord proge v svojem razre-du Supersport in sicer s ča-som 1.31.657, ter tako zboljšalprejšnji rekord za skoraj polsekunde. "Letošnjo sezonosem odpeljal na res visoki rav-ni, saj sem skozi celo leto kro-jil vrh prvenstva, kar je bilo pr-vič v moji karieri. Zelo sem ve-sel vseh zmag, najbolj mi je paostala v spominu dirka na
Grobniku, kjer sem postavilnov rekord, poleg tega pa jebilo tudi veliko slovenskih na-vijačev, kar je bila zame še po-sebna motivacija, saj dirka naGrobniku šteje za nas kot do-mača dirka. Žal Slovenci ševedno nimamo svojega dirka-lišča," pravi 23-letni Boštjan, kije imel smolo na zadnji dirkina madžarskem Hungarorin-gu, kjer je vse kazalo na sed-mo zmago, a je padel in se po-škodoval. "Žal sem sredi dirkenaredil napako in sledil je grdpadec. Sedaj je čas za počitekin nato spet priprave na zelopomembno tekmo sezone,"pravi Boštjan, saj ga po sezo-ni tekmovanj v Alpe Adria 1.novembra čaka še finalna dir-ka evropskega prvenstva všpanskem Ablaceteju.
Za Boštjanom je odlična sezona
Boštjan Pintar je pri 23 letih že izkušen tekmovalec.
Člansko moštvo hokejistov Triglava: prva vrsta od leve proti desni: Gašper Jordan, AnžeUlčar, Domen Jemec (kapetan), Jernej Čerin, Miha Mulej, Jan Berčič, druga vrsta: Edo Hafner (pomočnik trenerja), Janez Kompare (tehnični vodja), Oskar Grah, Anže Gogala, Januš Pavlič, Aljoša Medja, Anže Ahačič, Tadej Čimžar, Miha Ahačič, Gorazd Drinovec(trener), Milan Hafner, Jure Ahačič (vodja ekipe), tretja vrsta: Tim Jurajevčič, Jan Markelj,Uroš Vidmar, Rok Markovič, Jaka Pintar, Metod Bevk, Anže Krivec in Nejc Japelj.
Športna dvorana Planina - nedelja, 20. 9. 2009, ob 10. uri
Vabimo vas na tradicionalni turnir ob začetku nove odbojkarske sezone.
Nastopile bodo ekipe CALCIT KAMNIK, GALEX MIR in ASTEC TRIGLAV.
Spored turnirja
Calcit Kamnik : Astec Triglav
Galex Mir - Calcit Kamnik
Astec Triglav : Galex Mir
Pokal Combit Kranj 2009
Desetič Dvorjanski tek
ŠD Dvorska vas jutri organizira 10. Dvorjanski tek za me-morial Janija Stroja. Start bo ob 15. uri na Športnem igriščuRadvan. Organizatorji so pripravili proge od 300 m do 7750m. Informacije: 041/900 571 (Zvone Piškur). M. B.
Odb
ojka
rski
klu
b Tr
igla
v K
ranj
, Sta
reto
va u
lica
56, K
ranj
GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Dolenja vas, Selo pri Bledu -Mesec september je na Go-renjskem neizmerno tragi-čen. Neprestanim novicam otragičnih nesrečah na cestahin v gorah moramo tokratdodati še dve: v silovitem tr-čenju na regionalni cesti vSelški dolini je umrla 29-let-nica iz Selc, pri delu v gozduv selu pri Bledu pa 76-letnikiz Krope.
Do trčenja na regionalnicesti izven Dolenje vasi je vtorek okoli 13. ure prišlo za-radi prehitevanja v "škarje",je sporočila policija. 33-letnikiz Železnikov je vozil kombi-nirano vozilo po regionalnicesti iz Dolenje vasi protiSelcam. V desnem pregled-nem ovinku je zapeljal levona nasproten vozni pas, kerje nameraval prehiteti tovor-no vozilo. V tistem trenutkuje nasproti nič hudega slutečpripeljala 29-letna voznica izSelc. Vozili sta čelno trčili,voznica pa je bila pri temtako hudo ranjena, da jeumrla na kraju nesreče čel-nega trčenja, medtem ko joje povzročitelj odnesel brezvidnih ran. Policisti bodo zo-
per povzročitelja podali ka-zensko ovadbo na okrožnodržavno tožilstvo v Kranju.
Na gorenjskih cestah je letos umrlo že devetnajstoseb, kar devet več kot venakem obdobju lani. Smrt je največkrat kosila medvozniki osebnih avtomobi-lov (letos sedem mrtvih,
lani dva), umrli so štirje sopotniki (lani eden), trijepešci (lani dva), dva motori-sta (lani tudi dva), dva kole-sarja (lani trije) in trakto-rist.
V Selu pri Bledu pa se jev ponedeljek okoli 16. uresmrtna nezgoda pripetila vgozdu. Tam so trije moški,
55- in 76-letnik iz Krope ter45-letnik iz Podblice, podi-rali drevje. Eno do požaga-nih dreves je pri padanjuzadelo 76-letnika, ki je za-radi hudih ran takoj umrl.Kriminalisti so tujo krivdoizključili, poročilo o nesrečipa so poslali na kranjsko ptožilstvo.
Tragediji na cesti in v gozduPri Dolenji vasi je v torek v prometni nesreči umrla 29-letna voznica, pri sečnji dreves v Selu pri Bledupa v ponedeljek 76-letni moški.
www.gorenjskiglas.si
dnevno sveže novice kažipoti pisma bralcev priloge razvedrilo
Za vas že 60 let beležimo čas
Spodnje Bitnje
Zapeljal pred motorista
V Spodnjih Bitnjah sta se v ponedeljek ob 20.20 zaletela 41-letni voznik osebnega avtomobila iz Srednjih Bitenj in sedemnajstletni motorist iz Škofje Loke. 41-letnik se je z avtomobilom vključeval v promet z neprednostne ceste naprednostno regionalno cesto Kranj-Škofja Loka. Na regio-nalko je zapeljal ravno v trenutku, ko je po njej z njegoveleve strani pravilno pripeljal sedemnajstletni motorist. Sled-nji je zavrl, a kljub temu z desnim bokom trčil v prednji delavtomobila. Po trčenju je padel na vozišče, kjer je ranjen obležal. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v ljubljanskiklinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti bodo zoper povzročitelja podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Kranju.
Kranj
Policisti iščejo priče
Kranjskim policistom ne uspe podrobno razjasniti okoliščindveh prometnih nesreč, zato prosijo morebitne priče, da jihpokličejo na telefonski številki 113 ali 04/233 64 00. V pone-deljek ob 15. uri so tako obravnavali prometno nesrečo medkolesarjem in voznico osebnega vozila v križišču Ceste Staneta Žagarja, Partizanske ceste in Oldhamske ceste vKranju. V nesreči je bil kolesar lažje ranjen. Že 9. septembraob 9.30 pa sta na Kokrici v križišču regionalne ceste Kranj-Predoslje in mestne Grosove ulice trčili kolesarki. Ena se jepri tem hudo ranila, druga pa je odpeljala naprej. S. Š.
Kamnik
Serija vlomov v kleti
Kamniški policisti so obravnavali vlom v kleti na Ljubljanskicesti v Kamniku, pri dejanju pa zasačili 20- in 29-letnegaLjubljančana. Osumljena naj bi vlomila v kar 29 kleti, iz ka-terih sta odnesla različne predmete - električne brivnike,kolesa, orodje, računalniško opremo ... Skupaj sta si nabralaza okoli 1.500 evrov robe. Policisti so ju kazensko ovadilizaradi suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine.
Podnart
Vlomilce pregnal alarm
V noči na torek so neznani storilci v Podnartu poskušalivlomiti v pošto. Razbili so vhodna vrata in vstopili v notran-jost pošte, pri tem pa se je sprožila signalno varnostnonaprava, zato so praznih rok zapustili pošto že pred pri-hodom varnostnikov in policistov. V opravljenem ogledu indo sedaj zbranih obvestilih iz objekta niso odnesli ničesar.
Šenčur
Vlomili v hišo
Neznani storilec je dne v sredo zvečer vlomil v stanovanjskohišo v Šenčurju ter odnesel fotoaparat in gotovino. Gmotnaškoda znaša devetsto evrov. S. Š.
V trčenju med kombijem in osebnim vozilom na regionalni cesti pri Dolenji vasi je umrla 29-letna voznica iz Selc. / Foto: Gorazd Kavčič
Jesenice
Delati je začel ”pajek”
V torek je na Jesenicah "pajek" začel odvažati zapuščenavozila. V prvi akciji so odpeljali štiri takšna vozila, odvažalpa jih bo še naprej, je povedal občinski inšpektor Aleš Koželjiz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Jesenice.Občinski redarji in inšpektorji so na Jesenicah doslej evi-dentirali prek štirideset zapuščenih vozil, po prejemu opo-zoril so jih lastniki več kot polovico odstranili sami, za drugepa je stekel postopek odstranitve. Prve štiri zapuščene avto-mobile so odpeljali v jeseniški zbirni center, skušali pa bodonajti lastnike, ki jih čaka 250 evrov kazni, k temu pa je trebaprišteti še stroške odvoza in hrambe. Kot je napovedal AlešKoželj, bodo verjetno še letos - ko bodo sprejeti ustrezniobčinski predpisi - pričeli s "pajkom" odvažati tudi nepravil-no parkirana vozila. U. P.
Kranj
Preventiva prireditev Varno - za življenje
V soboto med 10. in 15. uro bo na parkirnem prostoru tr-govskega centra Mercator Primskovo v Kranju preventivnaprireditev Varno - za življenje. Predstavile se bodo službe zazavarovanje življenja in premoženja, v dogajanje se bovključil tudi helikopter slovenske Policije. Ob 10. uri bo poli-cist - motorist prikazal spretnostno vožnjo na poligonu,sledila bo demonstracija reševanja voznika motornega kole-sa, udeleženega v prometni nesreči. Nekaj čez enajsto urobo prikaz uporabe službenih psov policije, zatem bo Av-tošola B & B pokazala nekaj situacij iz prometa, kot je zavi-ranje v sili, varna vožnja otrok, spretnostna vožnja avtomo-bila ... Ob 12.10 bo gasilko reševalna služba predstavila ra-zlične možnosti gašenja. Zdravniki bodo pokazali postopekoživljanja s pomočjo avtomatskega defibrilatorja. Ob 13.30bo prikaz prometne nesreče dveh vozil in reševanje. Med13.30 in 14.15 naj bi v bližini pristal helikopter slovenske poli-cije z ekipo nujne medicinske pomoči, ki bo izvedel vajo(prevoz huje ponesrečenega v prometni nesreči). Zatembodo gasilci izvedli še vajo gašenja vozila. Vse aktivnostibodo podprte s strokovnimi komentarji. Pripravljajo še ve-liko spremljajočih dejavnosti, tudi za najmlajše. V primerudežja prireditev odpade. S. K.
Črn Clio je več mesecev zapuščen stal na parkirišču pod jeseniško tržnico. V torek so ga odstranili s "pajkom".
Škofja Loka
Tatovi na gradbišču
Ta teden je nekdo na gradbišču v Škofji Loki ukradel zajemal-ko gradbenega stroja, vredno približno tisoč evrov. S. Š.
Podnart
V lokal po denar
V noči na torek je v Podnartu nekdo vlomil v gostinski lokal.Iz natakarjeve denarnice in blagajne je vzel za 150 evrovmenjalnega denarja.
Tržič
Izpraznil blagajno
Neznani storilec je pred dnevi v pisarni gospodarske družbev Tržiču iz odklenjene priročne blagajne ukradel okoli 3.200evrov gotovine. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
OSEBNOSTI
NA ROBU
KNJIGE IN LJUDJE
Aktualno OsebnostiPogovor
Tema:
Kazenske točke za voznike
Na sliki: Skoraj sto tisoč voznikov v povprečju vsako leto prejme kazenske točke zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov. / Foto: Tina Dokl
Danes minevata dve leti od hude vojne ujme na Gorenjskem. Stran 10
Pisatelj Boris Pahor je dolgočakal na čast, kot jo je bil deleženob svoji 96-letnici. Stran 13
Pogovor z dekanom dr. MarkomFerjanom ob 50-letnici fakulteteza organizacijske vede. Stran 12
10
Aktualno
Ana Hartman
Danes minevata dve leti odhude vodne ujme, ki je prizade-la tudi precejšen del Gorenjske.Narasla voda je 18. septembra2007 najbolj besnela na ob-močju Železnikov, ki so danes,po mnenju župana MihaelaPrevca, zaradi številnih obnovše lepši kot pred poplavami. Arazmere še zdaleč niso rožnate,saj je ministrstvo za okolje inprostor zaradi "zaostrenih fi-skalnih razmer in pomanjka-nja ustreznih sredstev v prora-čunu" izvedbo sanacijskihukrepov podaljšalo vsaj do leta2011. V Železnikih so se takoletos veselili dokončne obnovev ujmi uničenega zdravstvene-ga doma in nogometnega igriš-ča, a jih je hkrati šokirala novi-ca iz Ljubljane: namesto 4,7milijona bodo letos prejeli le 1,2milijona evrov državne pomočiza sanacijo lokalne infrastruk-ture.
S krepko okrnjenimi sanacij-skimi sredstvi se letos po Prev-čevih besedah ne da prav velikopostoriti, saj so približno 700tisoč evrov porabili že lani, iz le-tošnjih sredstev sta financiranatudi zdravstveni dom in nogo-metno igrišče. Iz kvote 1,2 mili-jona evrov bodo morali plačatitudi izdelavo projektne doku-mentacije. "Okoli 300 tisoč ev-rov bo šlo za dokončno uredi-tev javnega vodovoda. Ureditinameravamo še poškodovanojavno razsvetljavo in kovaneograje, sredstva pa bomo na-menili tudi za obnovo kultur-nega doma," pravi Prevc. Zara-di manjka denarja bodo moralipreložiti sanacije nekaterih po-škodovanih cest in mostov,med njimi 140 tisoč evrov vred-no obnovo Starogoliškega mo-stu v Selcih. Tudi regionalnocesto v Davčo bodo po napove-dih Direkcije RS za ceste obna-vljali do leta 2012.
Počakale bodo sanacije pla-zov, tudi najbolj kritičnega vSmolevi. "Upamo, da se bomosanacije tega plazu, vredne pri-bližno 600 tisoč evrov, kljubvsemu lahko lotili še letos, sajso nam v sektorju za sanacijonaravnih nesreč obljubili, dabo v primeru, da nekatere obči-ne sredstev ne bodo porabile,preostanek denarja šel v Želez-nike, kjer imamo pripravljeneprojekte za štiri milijone ev-rov," ne izgublja upanja Prevc."Domačini še vedno s strahomzrejo v nebo, zato si prizadeva-mo, da bi bil čim prej izdelandržavni prostorski načrt za za-gotovitev celovite poplavne var-nosti in obvoznico mimo Že-leznikov. Postopki potekajoprepočasi, saj naj bi bil načrt
sprejet šele avgusta 2011," šepravi.
Vodarji zagotavljajo, da se jepoplavna varnost na vodotokihv zadnjih dveh letih popravila."Glede na stanje vodne infra-strukture pred 18. septem-brom 2007 poškodbe uspešnoodpravljamo, stanje in funkci-onalnost objektov vodne infra-strukture sta izboljšana, zukrepi se ohranja vodni režim,izboljšujejo se stabilnostne inodtočne razmere, izboljšano jetudi zadrževanje in kontrolapretoka plavin hudourniškihpritokov Selške Sore," zatrjujeUrban Ilc z agencije za okolje.Za sanacijo in urejanje vodoto-kov oz. objektov vodne infra-strukture na območju ZgornjeSave je letos zagotovljenih 4,2milijona evrov, od tega največza območje občine Železniki(1,9 milijona), v Tržič bo šlo947 tisoč evrov, v Radovljico864 tisoč in v Bohinj 434 tisočevrov. Na Gorenjskem delanajbolj intenzivno potekajo napritokih Selške Sore, na Trži-ški Bistrici skozi naselje Tržičin na Kroparici v Kropi.
Posledice še dolgo vidne
V Bohinju, ki je bil po ujmizaradi zasute ceste v Soteskiodrezan od sveta, je kasneje sa-nacija potekala intenzivno,ugotavlja Miro Sodja iz občin-ske uprave: "Leta 2007 smo iz-vedli sanacijo v šoli v BohinjskiBistrici, lani pa obnovo mostu vČešnjici. Letos smo dokončalisanacijo gozdnih cest in cestena Ravne. Decembra lani se jeverjetno kot posledica zmanjša-nja stabilnosti zemljin ob pred-lanskih poplavah sprožil šeplaz Kuharica, katerega sanaci-ja je praktično zaključena." Oddodeljenih 450 tisoč evrov zaleto 2008 so doslej porabili 312tisoč evrov, ostalo pa v kratkem,ko bo dokončno znana vred-nost del na cesti Bohinjska
Bistrica-Ravne. Letos dodelje-nih 421 tisoč evrov bodo v glav-nem porabili za sanacijo plazuKuharica. Kot pravi Sodja,bodo posledice neurja še dolgočutili, do konca sanacije pa bominilo še kar nekaj let: "Poseb-no je zaskrbljujoče stanje navodotokih, kjer ostaja veliko ne-saniranih odsekov, hkrati pa sepojavljajo novi problemi, tudikot posledica predlanskih po-plav, denimo manjša plazovana Ribnici in v vasi Studor."
Tržiški župan Borut Sajovicje zelo zadovoljen s popoplav-no sanacijo vodotokov, saj sovanje vložili več kot 2,5 milijonaevrov: "Vanje se več desetletijskoraj ni vlagalo, zato smo obtako izdatnih investicijah, ki bi-stveno izboljšujejo poplavnovarnost Tržiča in sanirajo kri-tične odseke brežin Tržiške Bistrice, Mošenika, Gebnovegapotoka, Lešanščice in drugod,izredno zadovoljni." S pomočjosanacijskega programa so letosobnovili mostova v Dovžanovisoteski, sanirajo tudi udore nacesti Tržič-Pristava v naseljuPreska. V Tržiču bi za obnovopoškodovane lokalne infra-strukture po sanacijskem pro-gramu letos sicer morali preje-ti 482 tisoč evrov, a dobili nebodo ničesar, ker po razlagiokoljskega ministrstva ni bilopodanih projektov oz. počrpa-nih sredstev iz leta 2008. Naobčini Tržič pa pojasnjujejo, daje "omenjeno finančno odsto-panje nastalo zaradi potrebnihsprememb zmanjšanja obsegadel pri sanaciji vodovoda Ceno-va guba in nižjih predračun-skih vrednosti del, ki so jih izva-jalci ponudili na javnih razpi-sih". Poleg tega jim je ministr-stvo zavrnilo kar nekaj predla-ganih projektov za sanacijocest, češ da so sanacijska sred-stva namenjena odpravi škodein ne dvigu standarda.
Po podatkih ministrstvatudi za občino Radovljica, kjer
je neurje opustošilo predvsemKropo, z dopolnjenim progra-mom letos ni predvidenihsredstev za sanacijo lokalneinfrastrukture, saj tudi tamniso podali projektov oz. šeniso počrpali vseh lanskihsredstev (prejeti bi sicer morali105 tisoč evrov). Rado Pintar,vodja oddelka za infrastruktu-ro, je pojasnil, da so imeli s čr-panjem lanskih sredstev teža-ve, saj so šele naknadno izve-deli, da jih ne morejo koristitiza prijavljene projekte, ki sobili v letu 2007 končani, ne patudi plačani. "Tako smo mora-li naknadno dopolniti operativ-ni program odprave posledicneurja in prijaviti nov projekt,ki smo ga lani tudi realizirali.Zahtevek za izrabo teh sred-stev smo ministrstvu že posre-dovali, nakazilo 52 tisoč evrovpa pričakujemo letos. Da bimorali za koriščenje sredstev vletu 2009 prijaviti projekte,smo prav tako izvedeli šele ju-nija," je povedal Pintar. Lani sov Radovljici izvedli sanacijo vvišini 512 tisoč evrov (država jeprispevala približno 271 tisoč,občina pa 241 tisoč evrov)predvsem za nujne posege nastanovanjskih objektih, sanaci-jo plazov, občinske infrastruk-ture v državni cesti skozi Kro-po, obnovo lokalne ceste v Kro-pi z vso infrastrukturo in ob-jektov kulturne dediščine. V le-tih 2009 in 2010 se odpravaposledic ujme, ki so v pristoj-nosti občine, zaključuje. Obdržavni cesti skozi Kropo medKamnitim in Koruznim mo-stom je občina uredila pločnik,ob Kroparici bo pločnik inograje namestila še letos, tamesec bodo zaključili urejanjebrežine na državni cesti medSlovensko pečjo in Bodlajevimvigenjcem, oktobra naj bi biledokončno urejene zgornje fu-žine oz. rake na Kroparici. Zanavedena dela bo občina letosnamenila 290 tisoč evrov.
petek, 18. septembra 2009
Sanacijo zavrla krizaDve leti po katastrofalnih poplavah: zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu se bo sanacija prizadetih območij podaljšala vsaj do leta 2011.
Božo Prezelj, predsednik Krajevne skupnostiDavča: "V Davči največja težava ostajapoškodovana, pretežno makadamska regionalnacesta. Domačini tarnajo, da se jim zaradi udarnihjam kvarijo avtomobili. Zelo bomo zadovoljni, čebo država držala obljubo in cesto v celoti obnovilado leta 2012, a nas skrbi, da se bo glede na krizovse skupaj zavleklo. Skrbi nas tudi krčenje sredstev v sanacijskem programu, zaradi česarletos na poškodovanih lokalnih cestah in plazovihv Davči ne bo narejenega nič. Dela trenutnopotekajo le na vodotokih." / Foto: Gorazd Kavčič
Marinka Vrhunc: "Hiše v Železnikih so zdaj lepše, med njimi tudi naša, za kar smo še posebej hvaležni radodarnim Slovencem. Veselismo, da je bilo veliko narejenega na urejanjuvodotokov, bo pa treba poskrbeti še za celovitopoplavno varnost. Poplav me bo sicer strah vseživljenje. Če je ponoči dež, ne spim, ves čas'vahtam'." / Foto: Gorazd Kavčič
Mira Zupanec: "V dveh letih je bilo kar dostinarejenega, Železniki imajo lepšo podobo. Sedajje treba čimprej najti še dolgoročno rešitev zapoplavno varnost, saj bi bila velika škoda, da bipodivjana voda znova vse uničila." / Foto: Gorazd Kavčič
Zaradi pomanjkanja denarja se odmika tudi sanacija Starogoliškega mostu v Selcih.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
11petek, 18. septembra 2009
Kazni
Simon Šubic
V Sloveniji so bile kazensketočke kot stranska sankcija zahujše prekrške v cestnem pro-metu uvedene leta 1998, a ševedno številni vozniki nisopodrobno seznanjeni, kako jekaznovanje prekrškarjev s kazenskimi točkami sploh zaurejeno. Razmeroma slabopoznavanje sistema sankcio-niranja s kazenskimi točkamije kar presenetljivo, glede nato, da je po podatkih ministr-stva za pravosodje vsako leto skazenskimi točkami povpre-čno kaznovanih okoli 97 tisočvoznikov - letos v prvih osmihmesecih skoraj 79 tisoč vozni-kov, lani pa dobrih 105 tisoč.Vozniško dovoljenje je zaradidoseženih 18 kazenskih točkali storjenega najhujšega pre-krška samo letos (do konca av-gusta) izgubilo 4763 voznikov(320 na Gorenjskem), lani7.047 (455) .
Izbris po treh letih
Za prekrške v cestnem pro-metu se izrekajo od ene doosemnajst kazenskih točk, od-visno od teže prekrška; za naj-hujše prekrške lahko sodnikvoznika kaznuje tudi z vsemimožnimi točkami (na primerprekoračitev hitrosti v naseljuza več kot 50 kilometrov nauro). Kazenske točke se sešte-vajo, dosežena osemnajsta toč-ka pa pomeni odvzem vozni-škega dovoljenja, pri voznikihzačetnikih pa velja še precejstrožja ureditev - za odvzem jedovolj sedem kazenskih točk.
Skupno evidenco o številukazenskih točk in pravnomoč-nih odločbah o prenehanju ve-ljavnosti vozniškega dovoljenjavodi ministrstvo za pravosodje.Posameznik se do podatka oštevilu svojih kazenskih točklahko dokoplje le na podlagipisne prošnje, če ga potrebujeza uveljavljanje svojih pravic.Sicer pa ministrstvo za pravo-sodje pisno obvesti vsakegavoznika, ko doseže ali presežeosem kazenskih točk, ko pavoznik "zbere" od trinajst dosedemnajst kazenskih točk, paga ministrstvo napoti na pro-gram izobraževanja in uspo-sabljanja za varno vožnjo. "Za-kon ne določa roka, v kateremmora ministrstvo za pravosod-je poslati bodisi obvestilo o do-seženih osmih točkah ali napo-tilo na izobraževanje v primerudoseženih ali preseženih trinaj-stih točk ali, samoumevno paje, da to stori čim prej," je pojas-
nila Barbara Košir iz službe zaodnose z javnostmi ministrstvaza pravosodje.
Kazenske točke v cestnemprometu se izbrišejo iz eviden-ce po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s ka-tero so bile izrečene, če sevedav tem času voznik ne dosežeali preseže osemnajst kazen-skih točk oz. sedem kot voznikzačetnik, zaradi katerih izgubivozniško dovoljenje. "Z dnemvpisa sodbe oziroma sklepa oprekršku, s katerim je bilo izre-čeno prenehanje veljavnostivozniškega dovoljenja, se izbri-šejo tudi vse kazenske točke, kiso bile za prekršek, storjen včasu veljavnosti vozniškegadovoljenja, izrečene po prene-hanju veljavnosti vozniškegadovoljenja. Izbriše se tudi pre-nehanje veljavnosti vozniške-ga dovoljenja, izrečeno s sodboali sklepom sodišča, ki je bilovpisano v evidenco po že vpisa-nem prenehanju veljavnostiistega vozniškega dovoljenja,"razlaga Koširjeva.
Vozniki se seveda najboljbojijo izgube vozniškega dovo-ljenja, zato nas je zanimalo,kakšne so možnosti za omili-tev sankcije s kazenskimi toč-kami. Kot so nam pojasnili naministrstvu za pravosodje, za-kon o prekrških sodišču omo-goča, da prekrškarju odmerinižjo kazen od predpisane, četako določa zakon ali če ugoto-vi, da so podane posebne olaj-ševalne okoliščine, ki uteme-ljujejo izrek milejše sankcije."Pri tem sme stransko sankci-jo kazenskih točk, ki je predpi-sana v številu osemnajstih ka-zenskih točk, omiliti tako, da
se izreče vozniku začetnikušest kazenskih točk, drugimvoznikom pa sedemnajst ka-zenskih točk," odgovarja Ko-širjeva. Posebna omilitev jemožna tudi za poklicne vozni-ke, saj lahko sodišče poklicne-mu vozniku, ki pridela osem-najst točk, kazen omili tako, daprenehanja veljavnosti vozni-škega dovoljenja ne izreče zakategorijo motornih vozil, s ka-tero opravlja osnovni poklic,vendar pa z vozilom za to kate-gorijo ne smejo doseči ali pre-seči tretjine kazenskih točk.
Ko vam sodišče zaradivztrajnega kršenja cestnopro-metnih prekrškov odvzamevozniško dovoljenje, lahkonovo dovoljenje pridobite pošestih mesecih od prvega od-vzema. Če potem voznik izgu-bi vozniško dovoljenje prej kotv dveh letih od njegove vnovič-ne pridobitve, mora počakatileto dni do novega opravljanjavozniškega izpita.
Na tečaj varne vožnje
Omenili smo že program izobraževanja in usposabljanjaza varno vožnjo, na kateregaministrstvo za pravosodje na-poti vsakogar, ki doseže od tri-najst do sedemnajst kazenskihtočk. Sestavljen je iz teoretične-ga in praktičnega dela, pojas-njuje Matjaž Mozetič, strokov-ni vodja Avtošole B&B, edine-ga pooblaščenega izvajalcaprograma na Gorenjskem: "Vteoretičnem delu imamo de-lavnico o odnosih med udele-ženci v prometu, pogovarjamose o prometni varnosti, razlo-gih za nesreče in podobno, po-
sebej veliko energije pa vloži-mo v predavanje in medseboj-ne pogovore o vožnji pod vpli-vom alkohola. Po dveh dnehteoretičnega dela pride na vr-sto še enodnevni praktični del,kjer gre za osnovni trening var-ne vožnje na poligonu v Avstri-ji. Vozniki preizkusijo vse: odpravilne nastavitve sedežnegapoložaja, drže volana, pravilne-ga vstopanja z vozilom v zavoj,primerne varnostne razdaljein zaviranja v sili do simulator-ja zaletavanja, prevračanja vo-zila in podobno."
Tečaj v Avtošoli B&B stane295 evrov (tudi v drugi poob-laščenih organizacijah se cenagiblje okoli 300 evrov), kazenza neudeležbo pa znaša 334 ev-rov. "A kljub plačilu kazni je te-čaj še vedno treba opraviti.Imeli smo že kar nekaj takihvoznikov, ki so se s tem ope-kli," razlaga Mozetič. V Avto-šoli B&B program izobraževa-nja in usposabljanja za varnovožnjo izvajajo drugo leto, do-slej pa se ga je udeležilo pri-bližno dvesto voznikov. Na za-četku so hodili večinoma sta-rejši vozniki, sedaj pa je čeda-lje več mladih, že ves čas paopazno prednjačijo moški."Veliko jih na tečaj pride nega-tivno nastrojenih, z odporom,polnih slabe volje, a se ponava-di njihovo razpoloženje že poteoretičnem delu precej spre-meni. Po koncu tečaja večino-ma dobivamo pozitivne odzi-ve," pravi Mozetič. Programne predvideva končnega preiz-kusa znanja, se pa vsakemuudeležencu enkrat v dveh letihiz evidence izbrišejo štiri ka-zenske točke.
Sto tisoč voznikov na letoprejme kazenske točkeSkoraj sto tisoč voznikov v povprečju vsako leto prejme kazenske točke zaradi hujših cestnoprometnihprekrškov. Lani je na Gorenjskem vozniško dovoljenje izgubilo 455 nepoboljšljivih prekrškarjev.
Špela Zaplotnik: "Kazenskih točk še nikdarnisem prejela, z njimi pa sem približno seznan-jena. Zdi se mi prav, da za voznike začetnike ob-stajajo strožji kriteriji za odvzem vozniškega do-voljenja, saj jim manjka vozniških izkušenj, karse pozna v bolj brezobzirni vožnji. Sicer pa sokazenske točke kar primerna sankcija, saj samodenarna kazen marsikoga nikoli ne izuči,nevarnost izgube vozniškega dovoljenja paštevilne prisili, da vozijo bolj vzorno."
Viktor Krošelj: "S kazenskimi točkami nisemnatančno seznanjen, niti si jih nisem še nikdarprislužil. Strožji kriterij za odvzem vozniškegadovoljenja mladim voznikom podpiram, saj ti šenimajo veliko izkušenj in so zelo pogostipovzročitelji hudih prometnih nesreč. Strahpred kazenskimi točkami vsaj malo brzda njiho-vo slo po hitrosti. Za program izobraževanj inusposabljanja za varno vožnjo pa prvič slišim."
Število oseb, ki so prejele kazenske točke
število
2006 64.176
2007 122.372
2008 105.467
2009* 78.811
Odvzeta vozniška dovoljenja
Slovenija Gorenjska
2006 3160 184
2007 4548 252
2008 7047 455
2009* 4763 320*do 31. 08. 2009. Vir: Ministrstvo za pravosodje
Osemnajst kazenskih točk v trenutku prejmejo vozniki, ki v naselju presežejo hitrost za 50 km/h, ki imajo več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1,5 promila) oz.odklonijo preizkus alkoholiziranosti, in povzročitelji prometnih nesreč, ki imajo več kot več0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1,1 promila). / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
12 petek, 18. septembra 2009
Pogovor
Mateja Rant
Kako bi na kratko strnilipetdesetletno zgodovinoFakultete za organizacijskevede Kranj?
"Že leta 1958 so zaradi po-treb po kadrih, ki jih izobra-žuje današnja fakulteta,ustanovili Zavod za izobraže-vanje Kranj. Z izobraževa-njem pa je zavod začel letokasneje, zato petdesetletnicopraznujemo letos. Seveda jefakulteta v svoji zgodovinidoživljala vzpone in padce, anedvomno je s svojim izob-raževalnim, raziskovalnimin svetovalnim delom termednarodnim sodelova-njem pomembno prispevalak razvoju regije, države intudi širše."
Katere so bile pomembnej-še prelomnice v zgodovinifakultete?
"Prva je bila že začetek iz-obraževanja, druga pa razis-kovalno delo, ki se navzvenkaže tudi preko konferenc.Organiziramo dve izjemnoodmevni konferenci, in sicerportoroško, ki ima že 29-let-no tradicijo, in blejsko, kismo jo lani organizirali 23.leto po vrsti. Pomembenmejnik je seveda tudi ustano-vitev mariborske univerze.Ne smemo namreč pozabiti,da je univerza tista, ki bedinad kakovostjo. Povsem novoobdobje v zgodovini fakultetepa se je začelo s selitvijo vnove prostore leta 1998."
Lani ste ob prevzemu funk-cije dekana zaposlenim inštudentom obljubljali "mir-no plovbo". Očitno pa brezneviht, ki se vsake tolikočasa pojavijo na obzorju,vendarle ne gre?
"Vsak krmar išče optimal-no pot. Tudi sam sem izbralpot, za katero menim, da jeoptimalna. Jasno pa je, da sona zahtevnih poteh tudi ovi-re, ki jih sposobni ljudje - inteh na fakulteti ni malo - pre-poznajo in so jim kos. Potido uspeha brez premagova-nja ovir, turbulenc in napo-rov pa seveda ni."
Ali ste že našli izpitno poloposlanca Branka Mariniča,ki bi verjetno razjasnila ne-jasnosti v zvezi s tem, ali jenamesto njega kdo drugopravljal izpit iz nemškegajezika?
"Vse dokumente, ki smojih imeli na fakulteti, sembrez zadrževanja takoj posre-doval Dragu Kosu, predsed-niku komisije za preprečeva-nje korupcije. Sam pa ne mo-rem vedeti, kdo je pred štiri-mi leti pristopil k izpitu. Čebi to vedel in bi bilo to podpr-to z materialnim dokazom,bi morda ravnal drugače, kotsem. V tem primeru pa ra-zen izgovorjenih in zapisnihbesed nimam nobenega dru-gega materialnega dokaza,da bi ravnal drugače."
Kako bi sami ocenili minu-lo leto?
"Minulo leto je bilo izjem-no naporno. Med drugimsmo bistveno izboljšali deloračunovodstva in drugihstrokovnih služb. Prav kako-vostno delo strokovnih službje po mojem ključni faktor,da se v prihodnje ne bi doga-jale kake nepravilnosti. Pre-novili smo tudi bolonjskeštudijske programe in prvičorganizirali poletno šolo.Podpisali smo več pogodb osodelovanju s tujimi fakulte-tami in nenazadnje dobilidva nova redna profesorja.Konec maja smo pridobilitudi akreditacijo ECBE - topomeni, da so tudi po ugoto-vitvah tujih evalvatorjev našištudijski programi povsemmednarodno primerljivi."
Ob nastopu funkcije deka-na ste še zagotovili, da seboste trudili na fakultetivzpostaviti stabilno delovnookolje - vam uspeva?
"Delovno okolje je, mis-lim, stabilno, saj smo samo vprvi polovici leta prijavili večkot dvajset raziskovalnih pro-jektov. To pomeni, da se za-posleni zavedajo, da se je zauspeh treba truditi in večinazaposlenih je izjemno pri-pravljena sodelovati zlasti napodročju raziskovanja. Izob-raževalni proces pa že prej nibil problematičen."
Ob tem je v maju odmevalaizredna odpoved delovnegarazmerja profesorju Meto-du Černetiču, ki meni, daso bila povod za ukrepanjeproti njemu pisma, v kate-rih je odgovorne na fakulte-ti pozval, naj se izterja de-nar od nekdanjih dveh de-kanov dr. Jožeta Florjančičain dr. Roberta Leskovarja innjunih ekip, ki naj bi na fa-
kulteti vzpostavili "ravbar-sko parazitsko kulturo". Sestrinjate z njim, da bi takolahko popravili finančnostanje fakultete?
"Finančno stanje fakulteteje dobro. Res je, da je imelafakulteta v letu 2008 težave,vzrok pa je bil v prevelikemštevilu izbirnih predmetovpri bolonjskih programih.Take težave imajo vse fakul-tete, ki so pretiravale v slede-nju duhu Bologne. Gre za to,da smo izvajali izbirne pred-mete tudi samo za enega dopet študentov, kar sevedapovzroča stroške. Glede dr.Černetiča pa lahko povem,da dejstvo, da nekdo opoza-rja na nepravilnosti, ki so seali mogoče tudi niso zgodile,nikomur ne daje pravice zato, da krši pogodbo o zapo-slitvi. Šlo je samo za to in ničdrugega."
Sam je prepričan drugače,razlog naj bi bilo tudi nje-govo glasno opozarjanje nanepravilnosti ...
"Lahko je prepričan druga-če, vprašanje pa je, ali je bilglasen v pripovedovanju res-nic, a o tem ne bi sodil."
Ali fakulteta torej ta čas po-sluje pozitivno?
"Fakulteta je imela težave,ki so posledica že prej ome-njene bolonjske reforme, ra-zen tega smo letos plačali karnekaj odpravnin, kar se boodrazilo na poslovnem izidu.Mesečno tekoče poslovanjepa bo od 1. oktobra zagotovopozitivno. Izvedli smo vsepotrebne ukrepe za to."
Kot recimo?"Izvedli smo spremembe
pri študijskih programih,zmanjšali število zaposlenihv administraciji in zamenjalinekatere nosilce predmetov.Poudarim lahko, da te ukre-pe izvajajo tudi druge fakul-tete v okviru mariborskeuniverze."
Z Gospodarsko zbornico Slo-venije ste pred časom podpi-sali sporazum o sodelovanjuna področju izobraževanja inusposabljanja. Kaj pričakuje-te od tega sporazuma?
"Naši študijski programiso že od nekdaj prilagojenipotrebam delodajalcev, s po-močjo gospodarske zbornicepa bomo te potrebe še do-sledneje spremljali. S tembomo zagotovili še večjo za-posljivost naših diploman-tov. Obenem bomo vsem na-šim diplomantom dejansko
zagotovili opravljanje praksein teme diplomskih nalog vpodjetjih. Podpis sporazumaocenjujem tudi kot gesto za-upanja gospodarstva v delonaše fakultete."
V lanskem študijskem letuse je število študentov narednem študiju nekolikopovečalo. Kako kaže z vpi-som za prihodnje študijskoleto, ki se začne čez slabegapol meseca?
"Zaradi demografskihsprememb imajo vse fakulte-te težave. Na naši fakulteti ještevilo prvič vpisanih v letoš-njem letu približno enakokot lani. Na visokošolskemstrokovnem programu bo naizrednem študiju vpisanihmanj, na drugi bolonjskistopnji pa bistveno več štu-dentov. Obenem opažamoizjemno veliko zanimanje zaštudij na tretji bolonjski stop-nji, nad čimer smo še samipresenečeni."
Že lani ste omenjali, da privpisu izrednih študentovobčutite posledice finančnein gospodarske krize. Je toletos še bolj občutno?
"Mislim, da se ni tako po-znala. Generalno gledano jepri nas vpis letos enak ali celoboljši kot lani. S trendi privpisu sem zato zadovoljen."
Afere, ki so pretresale fa-kulteto, torej na vpis nima-jo več takega vpliva?
"Ocenjujem, da sta za me-dijsko izpostavljenost dvavzroka. Prvi je boj za tržnedeleže na trgu izobraževalnihstoritev za izredne študente.Tu nekateri ne izbirajo sred-stev. Drugi razlog pa je notra-nji - a večina ljudi je že spo-znala, da prevzem fakulteteni možen ter da poslujemo inbomo poslovali zakonito. Patudi, da si nečesa z izsiljeva-nji in medijskimi konstruktini mogoče priboriti."
Kdaj se študenti lahko nade-jajo še boljših prostorskihpogojev, ki naj bi jih zagoto-vili z gradnjo prizidka?
"Glede prizidka imamopripravljeno vso dokumenta-cijo in bomo še ta mesec vlo-žili projekt za gradbeno do-voljenje pri upravni enoti.Aktivnosti za izboljšanje žetako odličnih materialnih po-gojev za izobraževanje sicerpotekajo ves čas."
Dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj dr. Marko Ferjan / Foto: Gorazd Kavčič
"Ocenjujem, dasta za medijskoizpostavljenostdva vzroka. Prvi je boj zatržne deleže na trgu izobraževalnihstoritev za izredne študente.Tu nekateri neizbirajo sredstev.Drugi pa je notranji."
Študij, prilagojen potrebam na trgu dela
Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj se letos izobražuje že petdeseta generacija študentov. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dekanom dr. Markom Ferjanom.Dr. Marko
Ferjan
13petek, 18. septembra 2009
Osebnosti
Miha Naglič
V enem od številnih pogo-vorov ob svojem jubileju seje pisatelj zahvalil za vse tosilno čaščenje, hkrati pa po-tožil nad dejstvom, da ga vzadnjih 60 letih oziroma vobdobju, v katerem je objavilcelo vrsto svojih knjig, v Slo-veniji nismo prav veliko bra-li. Kaj pomagajo pisateljuvse časti, če njegovih del neberejo! Brali pa ga nismozato, ker je bil v Jugoslavijipersona ingrata, Ljubljanakot prestolnica samostojneSlovenije pa ga je zares pri-znala šele, ko je to pred njostoril Pariz. Njegove sodo-bnike so slovenski dijaki bra-li že zato, ker so bili uvrščenina sezname obveznega šol-skega čtiva. Pahor kot neza-želena oseba na te seznameni prišel, ostal je na črni listi.Kako je z njegovo branostjov slovenskih šolah zdaj, mini znano, državna priznanjapa se kar vrstijo. Leta 1992 jedobil Prešernovo nagrado zaživljenjsko delo - češ naj mubo! Potem je bilo petnajst letspet vse bolj tiho, le predsed-nik Milan Kučan mu je leta2000 podelil srebrni častniznak RS; danes bi mu verjet-no že zlatega. Ko ga je maja2007 Republika Francija po-častila s sprejemom v red vi-tezov Legije časti, pa so setudi doma (v Italiji) in Slove-niji priznanja in čaščenja karzvrstila. Zelo opažen je bilčlanek v dnevniku La Repub-blica (Il caso Pahor, 30. janu-arja 2008), z ugotovitvijo, daso bili tržaški krogi, za kate-re je Trst "absolutno italijan-sko mesto", tisti, ki so one-mogočali Pahorjevi literaturipreboj na italijansko založni-ško in medijsko sceno. Fe-bruarja 2008 je bil povab-ljen na Rai 3, v zelo gledanooddajo Che tempo fa (Kakš-no je vreme); v njej je sodr-žavljanom Italijanom, skorajpetim milijonom, povedal,kakšno je vreme za Slovencev Italiji, sam pa je ob tolikšnimedijski pozornosti pripom-nil, da se počuti kot GinaLollobrigida. Maja 2009 gaje v svoje redno članstvo(svoji želvji koži in hitrostinavkljub) naposled sprejelatudi SAZU, Univerza v Ljub-ljani pa ga je predlagala zaNobelovo nagrado. Bog nedaj, da jo dejansko dobi, to bibilo za šentljubljansko scenopreveč!
Veliko več kot običajno jebilo srečanje s pisateljem nanjegov rojstni dan (26. avgu-sta 2009) v Cankarjevem
domu. Polna Linhartovadvorana je skoraj več stalakot sedela, ob prihodu v dvo-rano in ob zaključku je pisa-telj doživel stoječi aplavz. Po-vod za srečanje je bil izidnjegovega Izbranega dela vpetih knjigah, kakor ga jeuredil Zdravko Duša, spre-mno besedo pa je napisalaTatjana Rojc, ki je pogovortudi vodila. Zraven nje je naodru sedel dr. Evgen Bavčar,neformalni ambasador slo-venske kulture v Parizu. Nje-govo ključno vlogo v tej za-devi je izpostavil pisateljsam, ko je dejal: "In princi-pio erat Bavčar", na začetkuje bil Bavčar. Na začetku in vnadaljevanju prizadevanj, dase z opusom Borisa Pahorjaseznanita tudi francoska initalijanska javnost. Prelomnidogodek je bila razstava incel sklop dejanj, ki so se pod
skupnim naslovom TrouverTrieste (Odkrij Trst) zgodiliv Centru Georges Pompi-dou, osrednjem pariškemkulturnem domu, v letih1985-86. Šlo je za to, da fran-coska in svetovna javnost bo-lje spoznata kulturni feno-men Trsta. A če ne bi posre-doval Bavčar, bi bil Trstpredstavljen kot povsem ita-lijansko mesto. Bavčar je Pa-horja in druge slovenske tr-žaške avtorje pripeljal v do-
gajanje tako rekoč na zadnjavrata, a pripeljal ga je, tako seje začelo in potem nadaljeva-lo. "Pa kapo dol pred gospo-dom Evgenom Bavčarjem,ki je, kljub temu da je ob vid,dosegel ta razstavni uspeh ...Zavedam se, da sem ob ne-ponovljivem simbolu, obpretresljivi sekvenci sloven-ske kulture. Zato si zapišem:Pariz, Centre Pompidou, 20.januarja 1986." (Boris Pa-hor, Moje suhote, 2009)
Leta 1990 je PahorjevaNekropola izšla v francoščini(Pariz, 1990) in potem dva-krat v italijanščini (1997 in2005), pri neki lokalni zalo-žbi v Tržiču (Monfalcone).Resnici na ljubo so bili vsi tiprevodi precej neopaženi. Počlanku v Republiki in nasto-pu na RAI pa je knjigo v pre-vodu Ezia Martina izdala pri-znana založba Fazi v Rimu.
Tedaj se je tudi v Italiji nekajprelomilo, Pahorja so začelibrati, predvsem pa ga kar na-prej vabijo na vse kraje, zla-sti v šole, da jih obišče in jimpredava. Ta drobni in nekoli-ko ukrivljeni, a neupogljivimož pa zmeraj "izkoristi pri-ložnost" in svoja predavanjevsakič znova začne z lekcijoo tem, kaj je dejansko bil fa-šizem (tega namreč italijan-ska mladina v bistvu splohne ve) in da se je vse skupaj
začelo s požigom slovenske-ga Narodnega doma v Trstu,tistega nesrečnega 13. julija1920. To je bil izvirni greh,vse drugo je sledilo.
Naj mi bo dovoljeno, da kvsemu skupaj dodam še svo-je skromno pričevanje. V le-tih 1983-85 sem živel v Pari-zu in večkrat spremljal Evge-na Bavčarja na njegovih am-basadorskih poteh. Ker seve-da nisva imela avtomobila inšoferja, sva jih opravila kar zmetrojem. Tako sva skupajobiskala češkega in pariške-ga pisatelja Milana Kunde-ro, s katerim se je Bavčar po-svetoval o namenu, da fran-cosko javnost seznani s slo-venskim prispevkom v za-kladnico tistega, čemur jebilo takrat moderno reči"srednjeevropska kultura"(njen eminentni glasnik jetudi tržaški pisatelj ClaudioMagris, letošnji dobitnik na-grade Vilenica). Neformalniambasador te kulture, zlastinjenega češkega dela, je bilseveda tudi Kundera, ki jebil takrat v Parizu že uveljav-ljeni avtor.
Ni pretirana trditev, da staBoris Pahor in Evgen Bavčarpripeljala vedenje o sloven-ski kulturi v Pariz via Trst.Na tej relaciji še vedno vozivlak, ki se je včasih imenovalSimplon Express. Ko sem bilv Parizu novinec, me je Bav-čar podučil, da ni dobro, čerazlagam, da je Ljubljana vSloveniji; nihče namreč nivedel ne za Ljubljano ne zaSlovenijo. Reči moram, da jeto mesto ob poti, ki vodi izBenetk in Trsta na Dunaj -za te kraje pa so vedeli vsi.Zdaj je, upam, drugače, tudipo zaslugi naši dveh amba-sadorjev.
Mož iz mesta v zalivuNe vem, ali je bil že kateri slovenski pisatelj za življenja deležen tolikšne pozornosti in časti kot BorisPahor ob svoji 96-letnici? Saj je moral nanjo tudi dolgo čakati!
Boris Pahor / Foto: Jože Suhadolnik
Izbrana dela Borisa Pahorja v petih knjigah, izšla pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi, avgusta 2009: Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev, Nekropola,Spopad s Pomladjo.
Pahorjeva Nekropola v angleščini in francoščini
Nekropola v nemščini in Spopad s pomladjo v francoščini
Današnji vhod v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, prizorišče Pahorjeve Nekropole
Kaj pomagajo pisatelju vse časti, če njegovih del ne berejo! Brali pa ga nismo zato, ker je bil v Jugoslaviji persona ingrata, Ljubljana kot prestolnica samostojne Slovenije pa gaje zares priznala šele, ko je to pred njostoril Pariz.
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Ceste terjale šest življenjNa slovenskih cestah se je v minulem tednuzgodilo 163 prometnih nesreč, v katerih je takokot teden prej umrlo kar šest oseb, 204 osebe pa so bile ranjene. Kot so sporočili z Generalnepolicijske uprave, se je zadnji konec tednazgodilo trinajst prometnih nesreč, v katerih jeumrl en udeleženec, poškodovanih pa je bilošestnajst oseb. Najpogostejši vzroki nesreč sobili neprilagojena hitrost ter nepravilna stran insmer vožnje. Na slovenskih cestah je letos (do ponedeljka) umrlo 132 oseb, 23 manj kot v enakem obdobju lani.
Damjana Šmid
moj pogled
Ustavimo nasilje (5)Nasilje v odnosih ima svojodinamiko in zato je njegovrazvoj odvisen od vseh vple-tenih. Po prvem izbruhunasilja, ne glede na to, ali jefizično, verbalno, psihično,se zadeve odvijajo glede naodziv žrtve. Pogosto žrtvenasilje zanikajo, zaradi stra-hu, presenečenja, nemočiali preprosto zato, ker sebojijo odziva okolice. Odzivje pogosto bolj odklonilenkot spodbuden. V družin-skem nasilju je največkratslišan nasvet, naj se ženskaloči, v šolskem prostoru pase zadeve pogosto rešujejopreveč na hitro v smislu pri-diganja, kaznovanja, mora-liziranja. Tudi pogovori insoočenja med storilcem inžrtvijo morajo biti opravlje-
ni strokovno, kajti vsaka po-vršnost lahko privede do ševečjega, prikritega nasilja.Na tem področju že vrstolet potekajo kvalitetna izob-raževanja, ki so namenjenatako pedagogom, socialnimdelavcem in drugim, ki senajbolj pogosto srečujejo znasiljem. Očitno pa bo po-trebno še več dela na podro-čju ozaveščanja družbe, do-reči pravila in posledice terpredvsem več odzivanjavseh nas na ta problem. Vseprevečkrat iščemo tudiopravičila za nasilna deja-nja, kar ne prinaša nobenekoristi žrtvi. Kaj lahko opra-viči nasilno dejanje in kdosploh lahko sodi o tem?Opravičevanje nasilja jeznak za žrtev, da je nasilje
zaslužila, oziroma zmanjšatežo dejanja storilca. Vsakažrtev bo tako naslednjič rajemolčala. V družinskem kro-gu lahko prav opravičevanjedejanj privede do tega, dapostane nasilje sestavinaodnosa, nekaj vsakdanjega,ki od vseh vpletenih zahte-va prilagajanje na nasilje.Ko pa se družinski članivsak s svojim načinom nanasilje prilagodijo, je težkopretrgati začarani krog.Večinoma gre za prikriva-nje pred okolico, za ustvar-janje okoliščin, ki bi nasil-nežu dajale čim manj povo-dov za nasilna dejanja.Tako se žrtve naučijo izogi-bati konfliktnim situacijamin preživeti v nemogočihrazmerah.
Kadar je bil ravno prav okrogel, je bilo z njim najlepše
Se življenje odpira ali zapira?
"Tisti večer, kmalu po odho-du prijateljic, sem prvič do-živela napad "psihične labil-nosti", ne vem, kako najtemu rečem drugače. Srcemi je razbijalo kot noro, ustapa so se mi skrivila v brezob-lični zmazek, nisem več mo-gla dihati in menda so reše-valci prispeli zadnji hip,drugače bi me napad živcevlahko celo zadušil. Nemudo-ma so me odpeljali v bolniš-
nico, kjer sem ostala več kotteden dni, vsaj zdi se mitako. Podrobnosti se ne spo-minjam več, o tem, kaj se jedogajalo, mi je pozneje pri-povedovala mama, ki jo jemoj napad tako prestrašil,da je - kmalu zatem - popol-noma osivela."Zdravljenje je bilo zelo tež-ko in zamotano. Morda bibilo marsikaj drugače, če nebi bilo Vesnine mame, ki jije bilo na nek čuden načincelo všeč, da ima hčerkospet samo zase. Pa ne le nje,temveč tudi vnuka, ki ga jevzela k sebi, češ da ga zet kotmoški tako ali tako ne boznal negovati, kot se spo-dobi. Obiskovala je hčerko,ki je bila že drugi mesec vbolnišnici, ji nosila prepove-dane prigrizke, čeprav je ve-dela, da se od slaščic še boljredi in da tudi po njeni za-slugi postaja grozljiva inbrezoblična gmota sala. "Nekoč pa je ob njenem obisku vstopil oddelčnizdravnik in ko je na omariciopazil "pijano nevesto", jevzrojil nad mamo ter ji spovzdignjenim glasom oči-tal, da me hoče ubiti. Mamaje planila v jok, mu začelagroziti, da ga bo tožila, ker jistradajo hčerko, pa da grdoravnajo z mano, ker mi nedajo prave hrane in podobneneumnosti. Jaz sem ju le po-slušala in se smehljala, bilasem pod močnim vplivompomirjeval, zato se mi je zavse, kar sem slišala, fučka-lo," se je v svoji dolgi inmučni zgodbi Vesna dotika-la tudi najbolj grdih podro-bnosti.Še danes ne more trditi, alise je zgodilo namenoma alipo naključju, za cimro so jidali starejšo gospo, ki si jezaradi neznosnih razmerdoma prerezala žile. Vesni-
na mama je naredila celhalo, trdila je, da so hčerkivzeli zasebnost. "Meni pa je bilo prav, sajsem se lahko s kom pogo-varjala, mamini monologi otem, kako je cel svet krivičendo mene, so mi šli že na živ-ce," se nasmehne Vesna,obenem pa, v isti sapi, zatr-di, da je imela zaradi takegarazmišljanja o mami neneh-no slabo vest.Vida, tako je bilo tisti bolni-ci ime, je v življenju velikopretrpela. Bila je zavrženotrok, ki so se ga usmilili naneki kmetiji, kjer je moralagarati noč in dan, da je dobi-la kaj jesti. Zato se je, komajšestnajstletna, tudi poročilas prvim, ki je bil prijazen znjo."Danes vem, da mi jo je po-slal na pot sam bog. Čepravnisem verna, ne morem raz-mišljati drugače. Celo življe-nje sem bila pod maminimvplivom, ničesar nisem mo-gla narediti brez nje, če semdobila v šoli slabo oceno, jeona uredila z učitelji, če some v muzeju, kjer sem dela-la, narobe pogledali, je onaposredovala. Peter se jetemu uprl, zato je naredilavse, da me je - vsaj za nekajčasa - ločila od njega. Enakoje poskušala tudi z Vido, navse možne načine ji je dalavedeti, da je izmeček, kinima pravice, da z menojdeli sobo. A Vida je to siceropazila, toda nikoli ni niti zbesedico dala vedeti, da jekaj narobe. Ko sva bili sami,mi je pripovedovala o sebi inmeni se je zdelo, da poslu-šam grde pravljice, ki splohne bi mogle biti resnične.Če bi doživela samo tisočin-ko tega, kar je ona, bi meugonobilo. Počasi, korak zakorakom, sem začela spo-znavati, da je moje lastno
življenje prazno, brezplod-no, puhlo in da v bistvusploh ne živim, temveč ve-getiram. Ideali, ki sem jihimela, če sem jih sploh ime-la, so se začeli spreminjati vprah in nekega dne, ko sempo skupinski terapiji prvičvidela svoj resnični obraz vogledalu, me je streslo. Do-živela sem nekakšen srčennapad, krvni tlak se mi jenevarno dvignil, srce mi jerazbijalo, bila sem bleda kotzid in pred očmi se mi je za-čelo temniti. Dobila sem in-jekcijo, a moje zdravstvenostanje se je popravilo šelečez dan ali dva. Občutka, kosem se ustrašila svoje lastnezunanjosti, ne morem opi-sati niti danes, pa je od ta-krat minilo že lepo številolet. Bila sem res ogabno de-bela. Razlezena. Ob vsemtem, kar sem videla v ogle-dalu, sem se nenadoma za-čela spraševati, zakaj mi jepotem mama vsak dan nosi-la vedno nove in nove čoko-lade in druge slaščice, s ka-terimi sem se basala. Odgo-vora nisem našla ... Vsaj nazačetku ne. Zadoščalo pa ježe spoznanje, da sem svoježivljenje totalno zavozila, dabo potrebno nekaj storiti,ker drugače lahko še um-rem. Najprej sem lepo pro-sila mamo, naj me ne sprav-lja več v skušnjavo in mi nenosi sladkarij. Bila je globo-ko užaljena, začela je jokatiin mi očitati, da za menestori vse, kar more, jaz ji pavračam z nehvaležnostjo.Prvič, kar pomnim, sva serazšli jezni, ko sem ji ome-nila, da reče Petru, da bi garada videla. Vstala je s stola,mi vrgla v obraz, a sem sezato žrtvovala zate, in zalo-putnila z vrati za seboj ...!"
(se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Začetek sojenja za zlorabo hčerkeZa zaprtimi vrati ptujskega okrožnega sodišča soprejšnji teden vendarle začeli soditi 62-letnemuPtujčanu, ki ga obtožnica bremeni nasilja vdružini in spolnega napada na osebo mlajšo odpetnajst let. Obtoženemu so prostost odvzelijanuarja letos, ker naj bi že dlje posiljeval svojomladoletno hčer, ki je marca letos pri petnajstihletih celo rodila njegovega otroka. Začetek sojenja je bil sprva napovedan že pred poletjem,vendar so glavno obravnavo prestavili zaradizdravstvenih težav obtoženega, pri čemer je sodni izvedenec ugotovil, da 62-letnik tedaj nibil sposoben udeležiti se glavne obravnave, jospremljati in razumeti njen potek. Obdolženecnaj bi hčer začel posiljevati, ko je družina živelav Nemčiji, kamor so se preselili pred sedemnajstimi leti, potem ko so Ptujčanaobtožili zaradi nasilja nad svojo najstarejšohčerko, tedaj staro sedemnajst let. Leta 2007 sose brez prvorojenke vrnili v Slovenijo, lani panaj bi z očetom zanosila druga najstarejša hči.Hčerino nosečnost je menda oče načrtno prikrival, saj je ni vpisal v osnovno šolo, ker dabo vse izpite opravljala v Nemčiji.
Ponarediti je nameravaldokazV Celju so nadaljevali sojenje Nenadu Mirovićuin Gregorju Britovšku zaradi umora VelenjčanaMatjaža Volka. Obtožnica navaja, da naj biMirović marca 2002 v Ljubljani po naročiluBritovška ustrelil Volka, ki mu je bil Britovšekdolžan večjo vsoto denarja. Britovšek priznava,da je Miroviću izročil pištolo, vendar zanika, dabi ga nagovarjal k umoru, ampak je želel, daVolka z njo le prestraši. Zagovarja se še, da znjegovo pištolo ni bilo možno streljati, saj jeimela pokvarjeno udarno iglo. Prav o slednji jetekla beseda tudi na zadnji obravnavi, saj je enaod prič zatrdila, da jo je Britovšek nagovarjal, najmu priskrbi udarno iglo, ki jo je nato nameravalpolomiti in jo nazadnje sodišču predložiti vdokaz. Britovšek je te besede označil za laž.
petek, 18. septembra 2009
Miha Naglič
Pričakovali bi, da bo kateraod številnih slovenskih za-ložb v letu, ko mineva 200let od rojstva Charlesa Dar-wina (1809-82) in 150 let odizida njegove glavne knjige(O izvoru vrst, 1859), izdalavsaj eno, če že ne več njego-vih del. Pa ga ni, niti enega.Nove izdaje bi pričakovalitudi zato, ker sta njegovi naj-bolj znani deli izšli že predpol stoletja, kmalu po 2. sv.vojni in ju lahko najdemo lev večjih knjižnicah. Vprašalsem knjižničarko, če kdo odbralcev sprašuje po njegovihdelih, a se zdi, da nas je takihbore malo. Dejstvo je torej,da novih izdaj njegovih delni, pa še tiste, ki so, so malobrane. Ali to pomeni, dasmo Darwina pozabili alicelo, da njegovi nauki ne ve-ljajo več?Mnogim ljudem je verjetnoše danes lažje verjeti, da jeBog ustvaril svet in vsa živabitja na njem v prvih šestihdneh stvarjenja, in da je odtakrat v glavnem vse tako,kot je bilo na začetku. A tegatudi t. i. kreacionisti ne verja-mejo več. Brez Darwinovihodkritij bi sodobne biologije,genetike in sorodnih vedsploh ne bilo. Saj tudi spiseklasičnih političnih ekono-mistov Adama Smitha inDavida Ricarda danes bere lemalokdo, čeprav vsa sodo-bna ekonomska znanost nanjih še vedno temelji. Stvarje najbrž v tem, da se znano-
sti učimo iz sodobnih učbe-nikov, razlag in raziskav inne iz temeljnih zgodovin-skih del samih.Celotni naslov naše knjige sev prevodu iz leta 1954 glasi:O nastanku vrst z naravnimizborom ali ohranjanje bolj-ših pasem v boju za obsta-nek. Danes namesto nastan-ka uporabljamo besedo iz-vor, kar bolj ustreza angle-škemu originalu (On the Ori-gin of Species by Means ofNatural Selection, or the Pre-servation of Favoured Racesin the Struggle for Life). Tadolgi naslov v enem stavkupovzame tudi vsebino dela innauka, o katerem danes dvo-mi le še kak zadrti verski fun-damentalist. Napačna je tudidomneva, da je Darwinovodelo protiversko. "Darwinovamirna in težka narava ni bilaprimerna za ostro polemiko.To vrsto dela je rade voljeprepustil drugim, bojevitej-šim. Drznost in bojaželjnostnjegovega nemškega oprodeErnsta Haeckla sta Darwinucelo vzbujala strah. Darwinje bil le za vljudno in stvarnorazpravljanje, ne pa za prepi-re. Vsaj deloma je treba temupripisati dejstvo, da je Dar-win kljub začetnemu največ-jemu nasprotovanju angle-ških cerkvenih krogov protikoncu svojega življenja uča-kal ublažitev tega nasproto-vanja; po smrti pa so mu cer-kvene oblasti izkazale vsečasti kakor svojemu najbolj-šemu verniku. Darwin na-mreč ni bil protiversko na-
strojen, pač pa je bil dosledenv svojem znanstvenem pre-pričanju. Resnično moralen,kakor je bil v mlajših letih kotaktiven kristjan, je ostal dokonca življenja v dokaz, daevolucionizem in resnica onaravnem izvoru človeka ni-mata nič opravka z moral-nostjo. Po naukih darviniz-ma človek ni bil degradiran vviše organizirano žival, tem-več nasprotno, povišan v vsejsvoji naravi kot najviše stoje-či organizem z relativno svo-
bodno voljo, družbeno mora-lo in sposobnostjo, da načrt-no gospodari nad naravo, izkatere je sam izšel."Avtor gornjih besed je aka-demik Jovan Hadži (1884-1972), v svojem času prvakslovenskih zoologov, ki jenapisal tudi uvodni esej(Darwin in njegovo delo) vnašo knjigo. Darwin je poka-zal, kako se je človek razvil iz"nižjih" vrst in po naravnemizboru in kako se kot "boljšapasma" zaenkrat še ohranjav univerzalnem boju za ob-stanek. Ni pa pojasnil (totudi ni bil njegov namen),zakaj se človek od vseh dru-gih vrst loči po tistem, kardruge nimajo - po svoji svo-bodni volji, moralnosti,
znanstvenosti ... Tu, v vpra-šanju bogupodobnosti, jeveč kot dovolj prostora takoza vero kot za znanost. Za občutek o tem, kako jeDarwin čutil in razmišljal, jedovolj, da preberemo zadnjiodstavek Nastanka vrst.Predstavljajmo si ga, kakosedi na otočju Galapagos alinekje na angleškem podeže-lju. "Zanimivo je opazovati,kako na tej ali oni vzpetiniraste mnogo raznovrstnihrastlin, v grmovju prepevajoptički, različne žuželke letajonaokoli in črvi rijejo skozivlažno zemljo, in pri temrazmišljati, da so vse te dovr-šene oblike med seboj različ-ne in na tako zamotan načindruga na drugi odvisne, na-stale po zakonih, ki še vednodelujejo okrog nas ..." Nada-ljuje v svojem kabinetu. "Ve-ličastna je misel, da je biloživljenje s svojimi različnimimožnostmi vdihnjeno prvot-no samo v nekaj oblik, ne-mara v eno samo, in da so seiz tako preprostega začetkabrez konca razvijale najlepšein najčudovitejše oblike,medtem ko se je naš planetdalje vrtel po trdnem zakonutežnosti. Te oblike se pa ševedno razvijajo." Darwin jegenialno pojasnil, kako serazlične vrste razvijajo. Osta-ja pa vprašanje, kako je na-stala prva od njih. Kdo ji jevdahnil življenje? Je bil nasamem začetku torej klubvsemu Stvarnik in ta je imelsvoj stvariteljski načrt (Intel-ligent Design)?
15petek, 18. septembra 2009
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosedi
Na nedeljskem vsesloven-skem prazniku v počastitev60-letnice ustanovitve Na-rodnega sveta koroških Slo-vencev, ki je najstarejša naro-dno-politična organizacijaSlovencev na Koroškem, in vspomin na 90. obletnicopodpisa pogodbe v St. Ger-mainu, ki je razdelila Sloven-ce med Avstrijo in Koroško,je bila ena od govornikov ne-kdanja predsednica Koroškedijaške zveze Olga Voglauer.Z odločno in jasno besedo jepotrkala na vest Slovencev naKoroškem in tudi nas v Slo-veniji, ki nas je rotila, naj gre-mo v Celovec in ne v Klagen-furt in ne v Villach, ampak vBeljak, smučajte pa se naMokrinah in ne v Nassfeldu!Za razmere na Koroškem jedejala, da živimo v deželi,kjer pišejo Pliberk z malo za-
četnico, Bleiburg pa z velikoin kjer se morajo Slovenciboriti za človeške in manj-šinske pravice, ki so jim za-gotovljene v najvišjih aktihdržave in v mednarodnih po-godbah. Narodnemu svetukoroških Slovencev je zažele-la vizijo o obstoju Slovencevtudi leta 2100, za katero sopredvsem odgovorni funkci-onarji. Žal tudi nekateri Slo-venci dvomijo, ali bomo leta2050 sploh še obstajali, jepovedala govornica. Da se tone bo zgodilo, smo odgovor-ni vsi, je dejala. Narodni svetin posredno vse druge orga-nizacije Slovencev na Koro-škem je opozorila, naj v delovključujejo mlade in naj zanjihovo delo namenijo tolikodenarja, kolikor ga dobitaosrednji organizaciji. Ni res,da ni novih obrazov. Mlade
in še posebej ženske je trebapovabiti k sodelovanju inuvesti v delo več političnekulture pri sporazumevanjuin sodelovanju. Najprej jetreba delovati za narod inšele nato za osebni prestiž.Naši uporniki proti nacizmuso se borili pri partizanih.Bodimo ponosni nanje in jihne enačimo s komunizmom,je povedala Olga Voglauer.Govorila je tudi o odnosuSlovenije in Slovencev v Slo-veniji do Slovencev na Koro-škem. Pričakujemo, da bostev Sloveniji razumeli, da smotudi mi vaši in da vas bomotudi mi imeli za svoje in danam ne boste pomagalisamo zato, da boste potemimeli nekaj mesecev mirpred nami, je sklenila svojgovor nekdanja predsednikaKoroške dijaške zveze.
V torek, 15. septembra, so naKrščanski kulturni zvezi vCelovcu predstavili letošnji 5.bienale lutkovnih ustvarjal-cev Slovenije, ki bo potekalod 23. do 27. septembra vLjubljani in v Mariboru ter v
Šmihelu in Pliberku na Koro-škem. Na njem bodo predsta-vili 16 izbranih slovenskihpredstav, ki so bile premier-no izvedene v dveh sezonahin odmevne tudi v medna-rodnih lutkarskih krogih.
Knjige in knjigoljubi (12)
Se je tudi Darwin razvil iz opice?
Slovenci v zamejstvu (160)
Klagenfurt naj bo Celovec
Charles Darwin, O nastanku vrst ..., prevedla Ružena Škerlj,DZS, Ljubljana, 1954, 462 strani, cene ni.
Charles DarwinSe je tudi Darwin razvil izopice?, karikatura iz leta 1871
Darwin, sodobna fotokarikatura
Član vodstva narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig izroča priznanje še živečemu ustanovnemu članu Narodnega sveta Mirku Sriencu iz Škocjana. Desnogovornica na proslavi Olga Voglauer. / Foto: Jože Košnjek
16
razgled
"Pošast hodi po Evropi - po-šast komunizma." Se še spo-minjate, kje ste prebrali tastavek? Natisnjen je kot prviv številnih izdajah knjižice,ki je bila še ne tako davnotudi pri nas zelo brana - v Ko-munističnem manifestu; taje prvič izšel že februarja1848 v Londonu, pri nas paleta 1908 v socialdemokrat-ski Idriji. Najnovejša izdajapa je ugledala luč sveta prejš-nji teden v Ljubljani.Ja, prav ste prebrali - v Ljub-ljani. V našem glavnem me-stu sta bili prejšnji tedenvsaj dve srečanji, na katerihso ugledne osebnosti prikli-cevale oziroma izganjaleduha komunizma, tisto po-šast, ki straši že več kot pol-drugo stoletje. Nekateri trdi-jo, da so jo izgnali leta 1989,
a to očitno ne drži. V sredo,9. septembra 2009, je stra-šilo v Viteški dvorani Muze-ja novejše zgodovine Slove-nije, od enajstih do enihsem bil sam priča temu do-godku. Jože Dežman, direk-tor muzeja, in Andreja Valič,direktorica Študijskega cen-tra za narodno spravo - siceroba Gorenjca - sta povabilana okroglo mizo z naslovom"Sedemdesetletnica paktaRibbentrop-Molotov ter ev-ropski kontekst kritičnegasoočenja s totalitarizmi inpreseganji posledic njihovihzločinov". Že naslednjegadne, v četrtek, ob isti uri do-poldne, pa se je rdeča pošast(z novo izdajo svojega evan-gelija) pojavila še na odru, kiso ga v lepem sončnem dne-vu postavili pred Miklošiče-vim spomenikom v isto-imenskem (nekdaj pa Marx-Engelsovem parku), se pravipred osrednjo sodno plačo vprestolnici. "Na javno pred-stavitev nove knjižne izdajenajbolj prevajanega, publici-ranega in kontroverznegapolitičnega besedila vseh ča-sov" je povabila založba Sa-nje, ki ga je le nekaj dni predtem tudi izdala.Kot rečeno: na obeh lokaci-jah je bila glavna oseba po-šast iz najbolj znanega ma-nifesta vseh časov, glavnarazlika med obema pa je bilav tem, da so jo v tivolskemmuzeju izganjali, na Miklo-šičevem trgu pa priklicevali.V nekoliko temačni in nabi-to polni baročni dvorani se-veda ni bilo nikogar, ki bi skomunizmom in komunistiodkrito simpatiziral ali jimizrekel kako besedo v bran;tudi če bi bil, se najbrž ne biupal oglasiti. Kar pa ne po-meni, da v tej protikomuni-
stični seansi ni bilo slišatinobene tehtne besede. Dr.Lovro Šturm, ki je skupaj zdr. Tamaro Griesser Pečarnastopil kot uvodničar, jekot sodbo brez priziva izre-kel, da je vsem totalitariz-mom skupno dvoje: zločiniproti človečnosti (ki ne za-starajo) in teptanje človeko-vih pravic. Pri tem je imel vmislih zlasti fašizem, naci-zem in komunizem, totalita-rizme 20. stoletja, in izpo-stavil dejstvo, da smo Slo-venci eden redkih narodov vEvropi, ki je moral pretrpetivse tri. Slovenci onstran ra-palske meje so se morali sfašističnim nasiljem soočitiže pred vojno, med vojno pavsi skupaj še z nacističnookupacijo ter revolucijo indržavljansko vojno, ki so jozačeli komunisti, in nato šez revolucionarnim nasiljempo vojni. Temu ni kaj dodati,to smo vedeli, a ni zmerajtako pravniško natančno po-vedano. Dr. Šturm, ki rednopreigrava šahovski kotiček vponedeljkovem Delu in obnjem prebere še komentarvelemojstra Georga Mohra,je pri slednjem zvedel še zanadvse zanimivo vest: daneka londonska avkcijskahiša po izklicni ceni 40.000funtov prodaja fotografijo,na kateri sta Hitler in Leninpri partiji šaha v salonu nekejudovske družine na Dunajuleta 1909! Sporočilo, ki jezgovorno tudi brez komen-tarja.V parku pred sodnijo je bilovzdušje manj črno in boljrdeče, besedovali so filozofiBožidar Debenjak, MladenDolar in Slavoj Žižek ter et-nolog Rajko Muršič. O njiho-vem "zagovoru" pa več v dru-gem zapisu.
Pošast.komMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica
Generalna državna tožilkaBarbara Brezigar je v nemilo-sti. Po nekaterih napovedih inpričakovanjih naj bi ji vladnipredsednik Borut Pahor zankona funkcijo prve tožilke v drža-vi nataknil že prihodnji teden.Kaj se bo v prihajajočem tednuiz napovedanih pričakovanjizcimilo, bomo videli. Zagoto-vo pa aktualna generalna dr-žavna tožilka zaupanegamandata ne bo zvozila do re-gularnega konca. Komu konkretno je BarbaraBrezigar pravzaprav trn v peti,je politična enigma, ki je nika-kor ni mogoče rešiti bodisi brezskrbne analize že opravljenegain načrtovanega dela državne-ga tožilstva bodisi brez dobregapoznavalca razmer slovenske-ga političnega in siceršnjega
aktualnega dogajanja. Eno paje gotovo, za uradnega čistilcaene najpomembnejših položa-jev v državni upravi je "žreb"določil Aleša Zalarja, aktual-nega pravosodnega ministra inzvonarja vladnega predsedni-ka Boruta Pahorja. Glede nato, da ni čisto jasno, kam tožil-ci sploh spadajo oziromakomu "pripadajo", bi namrečlahko politično likvidacijo ge-neralne državne tožilke izpe-ljal tudi kateri drug poslušničlan politične garniture na ob-lasti. Umazano delo bi pravlahko opravila, denimo, minis-trica za notranje zadeve Kata-rina Kresal ali ministrica zajavno upravo Irma PavliničKrebs ali celo Mitja Gaspari,nesojeni minister za razvoj inevropske zadeve. Slovenska po-
litična resničnost je namrečtakšna, da se stvar, ki si jo je taali ona vplivna manjšina v za-kulisju odločila speljati, tudispelje. Zlepa ali zgrda, na poli-tično prefinjen ali na grob "hol-carski" način, je čisto vseeno. Ježe tako, da na sončni straniAlp cilj še vedno opravičujesredstvo.Ah, kje neki. Nikakor ne tr-dim, da se ima Barbara Bre-zigar za mesto generalne dr-žavne tožilke zahvaliti izključ-no strokovnim premislekom ti-stih, ki so jo na to mesto svojčasustoličili. Povedano drugače,brez politične podpore oziromabrez politične primernosti ne bipostala gospa Barbara Bre-zigar nikdar generalna držav-na tožilka. In enako velja zavse dosedanje generalne držav-
ne tožilce v slovenskem politič-nem prostoru, kar se jih je odkonca druge svetovne vojne pado danes pač zvrstilo. Trdim torej, da so bili vsi slo-venski generalni državni tožil-ci po drugi svetovni vojni do-padljivi oziroma usklajeni zaktualno politično oblastjo. Sepravi, Barbara Brezigar ni no-bena izjema. Bi pa bil izjemenvladni predsednik Borut Pa-hor, če bi držal obljubo in Bar-bari Brezigar omogočil funkci-jo generalne državne tožilkeopraviti do konca uradnegamandata. Pravzaprav bi bil vladni pred-sednik Borut Pahor nekaj po-sebnega že v primeru, da bijavno izrazil toliko pameti, dane rečem poguma, in po zgleduustavnega sodišča državno to-
žilstvo v razmerju do drugihdržavnih organov razglasil zasamostojen in neodvisen dr-žavni organ.Dokler bo v slovenskem poli-tičnem prostoru prevladaloprepričanje pravosodnega mi-nistra Aleša Zalarja, češ da je"glede na svojo funkcijo dr-žavno tožilstvo lahko samodel izvršilne veje oblasti", toli-ko časa bo Slovenija v svojembistvu še vedno totalitarna po-litična entiteta, ki ni sposo-bna obsoditi niti komunistič-nega režima, kaj šele posa-meznikov, ki so v imenu nekepolitične zablode podpisovalismrtne obsodbe. Žal ni teprakse končala niti aktualnageneralna državna tožilka, kije pri aktualni oblasti, kot sezdi, v nemilosti.
Vaš razgled
Slaba vremenska napoved za ta teden nas je zadnjo nedeljo znova prignalana Bled. Uloviti še zadnje poletno sonce. Pri tem nismo bili sami. V fotografski objektiv smo tako ujeli mlade, najverjetneje študente, ki so poleg zadnjih sončnih žarkov lovili še zadnje proste trenutke pred skoraj-šnjim začetkom novega študijskega leta. Če jih seveda ne čakajo še kakšnezaostale obveznosti, saj veste, izpiti ... S. Š. / Foto: Tina Dokl
petek, 18. septembra 2009
Pahorjev zvonar
V Zbiljah so pretekli petek zvečer pripravili poseben kulturni dogodek.Zbiljsko jezero so prvič uporabili za projiciranje filma. Na vodni zavesi najezeru so si obiskovalci lahko ogledali slovenski film Vsega je kriva Nina.Ogled je bil posebno doživetje, v Turističnem društvu Zbilje pa so s tem šepopestrili dogajanje ob že tako dobro obiskanem jezeru. M. B. / foto: Matic Zorman
17GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 2009 EKONOMIJA [email protected]
Boštjan Bogataj
Železniki - Večja podjetja,kot so Niko, Alples in Domel(s Tehtnico) pa tudi manjša,so natanko dve leti nazaj utr-pela več milijonov evrov ško-de, zaradi česar se je zamaja-lo sicer stabilno gospodar-stvo v Selški dolini. Danes jeves svet v stanju gospodarskenegotovosti, zato smo vodil-na v Alplesu in Domelu naj-prej vprašali, kako je voditipodjetje, ki ga najprej udarimoč vodne ujme, nato pazobe pokaže še recesija.
Franc Zupanc, direktor Al-plesa pravi: "Odziv države,poslovnih partnerjev in kup-cev je bil po poplavah nadvsekorekten. Od države sicer šeterjamo povrnitev škode naobjektih, odziva ni, sicer paso posledice poplave sanira-ne. Takrat je nastala točnodoločena škoda, trg je, za ra-zliko od danes funkcioniral."V Domelu so se takrat pri-pravljali na slavnostno odprt-je nove proizvodne hale insodobne proizvodne linije.Silovito deževje je v nekajurah povzročilo za več kotdevet milijonov evrov škode(skupaj s Tehtnico). "V pri-merjavi s poplavami je danesbolj negotovo, hitro se mora-mo odzivati, po svoje pa nasje vodna ujma utrdila še pred
prihodom gospodarske kri-ze," pravi Jožica Rejec, pred-sednica uprave Domela, inrazmišlja, da je vsaka krizapriložnost za izboljšave, sajso vsi skupaj pod velikim pri-tiskom sprememb.
Trajanja gospodarske krizeni mogoče določiti. "Kaj sebo zgodilo v gospodarskemsvetu ne vemo. Na srečo ima-mo lastno blagovno znamko,ki je prepoznavna in prizna-na, vendar ne smemo spati,ampak se še naprej truditi zinovativnim pohištvom," po-jasnjuje Zupanc. Alples je le-tos na slovenskem trgu pro-dal celo nekoliko več kot lani,kar za četrtino pa je upadlaprodaja na Hrvaškem. V za-četku leta so šli v skrajševa-nje delovnega časa (septem-bra so spet uvedli 40-urni de-
lovnik), krčili so tudi vse dru-ge stroške, pocenili so se tudimateriali. V Domelu so fe-bruarja začeli skrajševati de-lovni čas (najprej 36-, nato32-urni delovnik), delno celoizkoristili kolektivni dopust,znižali plače za deset oziro-ma za režijske delavce za 15odstotkov.
Danes je že drugače. "Juni-ja se je začelo oživljanje, koje proizvodnja postopomazačela delati po štirideset urtedensko, medtem ko režijaše danes ostaja na skrajša-nem urniku," pojasnjujeRejčeva in dodaja: "Proizvod-njo prilagajamo naročilom,pretiranih zalog nimamo,kljub temu pa septembra de-lamo tudi ob sobotah." Na-povedi so dobre tudi za okto-ber, ne morejo pa še oceniti,
kakšni bodo prihodnji mese-ci. "Inovacije so ključne zanaš razvoj. Na sesalnih eno-tah imamo vodilno vlogo vEvropi in širše, hkrati pa po-gled usmerjamo tudi v drugeprograme," pravi Jožica Re-jec. Razvojnih projektov včasu krize niso ustavljali,kmalu bodo poskusno za-gnali dva nova programa, zaavtomobilsko industrijo inprogram ventilatorjev.
Kljub gospodarski krizibodo v Alplesu realizirali začr-tane cilje, čeprav lahkoproizvodno-prodajne aktivno-sti načrtujejo zgolj za tri, štirimesece vnaprej. "Kažejo sepozitivni znaki. V sodelovanjuz nemško pohištveno verigoso se letos naročila povečala,izvedli bomo vse načrtovanetehnološke investicije, pred-vsem pa bomo trgu ponudiliveč novosti," pojasni Zupanc.Ključna letošnja novost sovgradne omare po meri, kibodo dopolnjevale Alplesoveobičajne programe, tudi ti sodelno prenovljeni. Za prihod-nja dva meseca imajo proiz-vodnjo polno zasedeno, natose pripravljajo tudi na ukrepzačasnega čakanja na delo,vendar le za približno dvajsetsodelavcev. Zupanc napove-duje, da krčenja pri štipendi-ranju in zaposlovanju visokoizobraženih ne bo.
Dve leti po poplavi optimističniKatastrofalna poplava je pred natanko dvema letoma močno prizadela tudi železnikarsko gospodarstvo. Kot da to ni dovolj, močno čutijo tudi pritisk gospodarske krize.
ZNAK ZAUPANJA
SLOVENIJAPrijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov:Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljanaoz. na kadri∞spar.si.
1. NAMESTNIKA POSLOVODJE (m/ž)
Pri~akujemo:- V. stopnjo izobrazbe trgovske smeri- poznavanje trgovinskega poslovanja- najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v živilski dejavnosti- poznavanje dela na osebnem ra~unalniku (Windows okolje)- izkušnje pri vodenju ljudi- organizacijske sposobnosti- samostojnost pri delu
Za delo v naši novi poslovalnici SPAR LESCE iš~emo:
Nudimo:- delo v sodobni opremljeni poslovalnici- prijetno delovno okolje- zaposlitev za dolo~en ~as z možnostjo podaljšanja za nedolo~en ~as- zaposlitev v velikem in uspešnem mednarodnem podjetju- pla~evanje dodatnega pokojninskega zavarovanja- možnost izobraževanja
3. VODJO ODDELKA (m/ž)2. VODJO IZMENE (m/ž)
4. MESARJE - prodajalce (m/ž)Pri~akujemo:- najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gostinske ali živilske smeri- poznavanje dela v trgovini- zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih- veselje do dela z ljudmi
5. PRODAJALCE (m/ž)Pri~akujemo:- IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri- poznavanje dela v trgovini- zaželene delovne izkušnje v trgovini- veselje do dela z ljudmi- komunikativnost
6. PREVZEMNIKA BLAGA (m/ž)Pri~akujemo:- najmanj III. stopnjo izobrazbe- opravljen izpit za upravljanje vili~arja je prednost- zaželene izkušnje z delom v skladiš~u- dobro fizi~no kondicijo, motori~ne sposobnosti in natan~nost
Spar temelji nakakovosti,zanesljivosti inodgovornostitako do svojihkupcev kot tudido svojihzaposlenih.Tako smo zrasliv velikoin uspešnopodjetjez varnoprihodnostjo.Naša vizijatemelji naizkušnjah inznanju, imamojasen pogled vjutri. Iš~emosodelavce,s katerimi boSpar tudi vprihodnje kosizzivu bitivedno najboljši.
Boštjan Bogataj
Škofja Loka - "Že pred mese-ci smo se s sindikalno cen-tralo dogovorili za vložitevkazenske ovadbe proti ne-kdanjemu vodstvu, pred-vsem Milošu Kodretu zaradineplačevanja prispevkov, na-domestil, regresov in tudi šti-rih plač," je novico o vložitvikazenske ovadbe komentiralDavid Švarc, nekdanji glavnisindikalist nekdanjega LTH.Podrobnosti ovadbe sicer nepozna, meni pa, da bi se mo-rali pogovoriti tudi pregonuzaradi zavlačevanja uvedbestečaja in odgovornosti pre-ostalega vodstva v zadnjihmesecih.
Švarc več pričakuje tudi odstečajnega upravitelja Duša-na Taljata, ki ponavlja, dakljub razveljavitvi poslov, kiso bili sklenjeni tik pred ste-čajem, denarja za poplačilodelavcev ne bo: "Ne LTH,ampak LTH v stečaju namza celoten junij dolguje pla-čo. Mi ta denar potrebujemo,zadnja cenitev podjetja pakaže, da je bilo premoženjadovolj." Delavci pričakujejotudi več aktivnosti, da bi seznova obudila proizvodnja.Nekdanji nemški partner seže več kot mesec dni ponujaza zagon proizvodnje in za-poslitev približno 150 delav-cev, zato Švarc terja 'več kotle pogreb podjetja'.
Sindikat ovadil KodretaSvobodni sindikati Slovenije bodo ovadili nekdanjega predsednika uprave LTH (od začetkajunija v stečaju) Miloša Kodreta.
Franc Zupanc Jožica Rejec
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Do konca leta Center Gorenjska
Pred kratkim je podjetje Monsun začelo adaptacijo objektanekdanjega podjetja Gorenjskih oblačil, ki je šlo kot eno pr-vih večjih tekstilnih podjetij v Kranju v likvidacijo. "Odločilismo se za temeljito obnovo objekta, ki je bil do sedaj ener-getsko potraten, zato dodajamo izolacijo in menjavamo ste-kla, uredili bomo tudi fasado in okolico," nam je povedal di-rektor Milan Markovič. Objekt, ki je sicer zaščiten, obnavlja-jo pod nadzorom prvotnega avtorja, arhitekta Cirila Oblaka(poleg Fedja Klavora), ki ga je postavil leta 1973. O natančnivsebini Markovič danes ne želi ugibati, vsekakor pa bo v no-vem Centru Gorenjska (tako naj bi se imenoval) prostor zamirne dejavnosti. Objekt bo obnovljen in delno vseljen žekonec tega leta, prostore pa bo podjetje Monsun oddajalo vnajem. Za nakup nekdanjih Gorenjskih oblačil so odšteli šti-ri milijone evrov, še približno dva milijona pa bodo dali zaobnovo. B. B.
Objekt nekdanjega podjetja Gorenjska oblačila bo do koncaleta postal Center Gorenjska. / Foto: Gorazd Kavčič
Domžale
Denar za obnovo vodnjakov
Sklad družbe Helios za ohranjanje čistih voda je letos žeenajstič objavil razpis za obnovo vodnjakov. Namenjen jeslovenskim občinam, ki se bodo lotile obnove zapuščenih, avseeno pomembnih vodnjakov. S pomočjo sklada, ki sta galeta 1998 ustanovila Helios in Ministrstvo za okolje in pros-tor, so doslej obnovili šestdeset lokalnih vodnih virov v 54slovenskih občinah. Na razpis se lahko prijavijo do 3. okto-bra le občine, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Posrednolahko prek njih kandidirajo tudi krajevne skupnosti, društvain združenja. Od leta 2004 se vključujejo v obnove vodnja-kov tudi osnovne in srednje šole, ki se z idejnimi zasnovamivodnih učnih poti potegujejo za denarne nagrade. Za obno-ve vodnjakov je tokrat namenjenih 17 tisoč evrov, za idejnezasnove vodnih učnih poti pa 4200 evrov. S. S.
18GORENJSKI GLAS
petek, 18. septembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Kranj - V uredništvu Gorenj-skega glasa se je (z odločba-ma v rokah) oglasil kmet innam takole pojasnil: "Aprilasem prejel odločbo o odme-ri obveznosti iz kmetijstvain v predpisanem roku pla-čal tudi položnico. Avgustasem prejel novo odločbo in stem novo položnico. Že semjo hotel plačati, ko sem čistona koncu odločbe, pod ži-gom davčnega urada, s črka-mi, ki so manjše, kot so si-cer v odločbi, opazil še sta-vek: "Če ste obveznost poodpravljeni odločbi številka... z dne ... delno ali v celotiporavnali, vas prosimo, dase osebno ali po telefonuoglasite na pristojnem davč-nem uradu ali izpostavi." Šepreden sem se oglasil nadavkariji, sem natančno pre-bral celotno odločbo in ugo-tovil, da je že po aprilski iz-daji odločbe začel veljatinovi Povprečni znesek sub-vencij na hektar kmetijskihin gozdnih zemljišč za leto2008, po katerem so iz ob-davčitve izvzeti povprečnizneski subvencij za zemljiš-ča v občinah z omejenimimožnostmi za kmetijsko de-javnost. Vse lepo in prav!Razumem, da mi je davčnauprava zaradi spremenjene-ga predpisa izdala novo od-ločbo, vendar ne razumem,zakaj pri tem ni upoštevalaže plačila po prvi odločbi inv novo odločbo jasno in ne-dvoumno zapisala, da je raz-lika med obdavčitvijo iz prvein druge odločbe toliko intoliko evrov, da mi ni trebaničesar plačati in da mi borazliko nakazala na mojosebni račun. Tako pa je znovo odločbo in z novo po-ložnico (kljub opozorilu vdrobnem tisku) verjetnomarsikaterega kmeta zave-dla, da je plačal še položnicopo drugi odločbi in da imazdaj na davčnem računu ševečji presežek, kot ga je imel
že prej. In kakšna je pot, dakmet preveč plačani davekdobi nazaj?"
Durs: poračun ni možen
Na republiški davčni upra-vi (Durs) pojasnjujejo, zakajže plačanega zneska nisoupoštevali pri novi odločbi:"Tehnika in način knjiženjaplačil ne omogočata poveza-ve posameznega plačila skonkretno odločbo. To vpraksi pomeni, da Durs stehničnimi orodji ne moreugotoviti, ali je bilo neko pla-čilo izvedeno na podlagi kas-neje odpravljene odločbe alimorda na podlagi kakšnegadrugega izvršilnega naslova(odločbe, obračuna). Drugaokoliščina, ki Dursu prepre-čuje, da bi že izvedena plači-la po odpravljenih odločbahupošteval pri izdaji novih od-ločb, je v tem, da zakon odavčnem postopku določa,da se s plačilom poravnajoobveznosti po vrstnem reduprej dospele obveznosti. Vpraksi se lahko zgodi, da imazavezanec v času izdaje od-ločbe izkazan dolg iz nekegadrugega naslova; ko poravna
obveznost po plačilnem in-strumentu, ki je priložen od-ločbi o odmeri obveznosti izkmetijstva, pa se dejanskoporavna "stari" obstoječidolg. V takem primeru biDurs ravnal napačno, če bitako plačilo upošteval v"novi" odločbi."
Opozorilo ni v drobnem tisku
Na davčni upravi so v no-vih odločbah opozorili davč-ne zavezance za primer, česo obveznost po odpravljeniodločbi že delno ali v celotiporavnali, vendar pri tem po-udarjajo: "Opozorilo je zapi-sano z enako velikostjo črkkot preostali del odločbe terkot edini del odločbe z okrep-
ljenim stilom pisave. Kmettorej neupravičeno navaja,da je bil ta del odločbe zapi-san z drobnim tiskom, res paje, da je zaradi obsega bese-dila in omejenih možnosti ti-ska velikost pisave celotneodločbe majhna."
"Ob upoštevanju navede-nih okoliščin Durs trenutnoni mogel pripraviti splošnerešitve, s katero bi omogočilporačun, kot si ga želi kmet,"pojasnjujejo na Dursu in do-dajajo: "Kmet ima možnost,da na davčnem uradu zahte-va vračilo preveč plačanegadavka. Če je ta znesek višjiod deset evrov, bodo usluž-benci pristojnega davčnegaurada sami poklicali zave-zanca ter se dogovorili za po-stopek vračila."
Kmečka logika na Dursu ne zdržiKmetu se zdi logično, da bi mu pri novi odločbi o davku iz kmetijstva upoštevali že plačani znesekpo odpravljeni odločbi, a ta logika na davkariji zaradi tehnike plačila in predpisov ne zdrži.
Durs vsako leto izdaja t. i. obvestila o knjigovodskem sta-nju, ki jih prejmejo vsi davčni zavezanci in iz katerih jerazvidno knjigovodsko stanje vseh davčnih obveznostiin izvedenih plačil. Na podlagi teh zavezanci lahko vidi-jo, ali imajo v knjigovodskih evidencah Dursa na podro-čju kateregakoli davka morebitna preplačila. Če jih ugo-tovijo, lahko na davčnem uradu zahtevajo vračilo prevečplačanega davka.
Ukanc
Prikaz gozdnih del in priprave lesa za kurjavo
Na prizorišču Kravjega bala v Ukancu bo v nedeljo med 10.in 16. uro tudi prireditev Les-en-demo, na kateri bodo pred-stavili varno delo v gozdu ter prikazali delovanje motornihžag, vitlov, cepilnikov, rezilno cepilnih strojev, sekalnikov terkotlov na polena, sekance in pelete. Predstavitev pripravlja Strojni krožek Bled v sodelovanju z ministrstvom za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Sloveni-je, Strojnimi krožki Slovenije in Občino Bohinj. Kot ob tempoudarjajo v strojnem krožku, je varnost pri delu v gozduzelo velik problem slovenskega gozdarstva, saj zadnja leta vnesrečah v zasebnih gozdovih umre v povprečju devet ljudina leto, razloga za to pa sta predvsem neusposobljenost zatako zahtevna dela in slaba oprema. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Gorje - Blejska območnaenota zavoda za gozdove inlastniki gozdov opozarjajogobarje in druge obiskovalcepokljuških gozdov, da gozd-ni delavci pospešeno sekajoin pospravljajo drevje, ki gaje pozimi poškodovala težasnega in so ga letos napadliše podlubniki. Obiskovalcigozdov naj se zaradi lastnevarnosti izogibajo mestom spodrtim, nagnjenim in vise-
čim drevjem ter deloviščem,kjer gozdni delavci sekajo inpospravljajo poškodovanodrevje, pri tem pa naj upošte-vajo opozorilne table, opozo-rila gozdarjev in izvajalcevgozdnih del ter spremenjenprometni režim na gozdnihcestah. Prosijo jih tudi, najrazumejo, da gozdovi v takš-nih okoliščinah in zaradigozdnih del niso takšni, kotbi v normalnih razmerah.Kot ob tem poudarjajo v blej-skem zavodu za gozdove, so
lani zaradi pretirane namno-žitve podlubnikov izdali od-ločbe za posek 156 tisoč ku-bičnih metrov drevja, letospa je ta količina že presegla111 tisoč "kubikov". Od luba-darja napadeno drevje morabiti pospravljeno do zime, si-cer bo prihodnje leto še hujšinapad podlubnikov in še več-ja škoda v gozdovih. Razlogza pretirano namnožitevpodlubnikov sta močna sne-goloma, ki sta prizadela goz-dove predlani in lani.
Opozorilo obiskovalcem pokljuških gozdov Žirovski Vrh Sv. Antona
Drugo mesto za pekarno Karlovski mlin
Časopis Kmečki glas in Kme-tijsko gozdarska zbornica statudi letos pripravila akcijo Skmetije za Vas, s katerospodbujajo kmetije k uspeš-nejšemu trženju. Letos je vakciji sodelovalo osem kme-tij, po izboru strokovne ko-misije se je na prvo mestouvrstila zeliščna kmetija Ka-lan iz bližine Kalobja in nadrugo mesto pekarna Karlov-ski mlin iz Žirovskega VrhaSv. Antona. C. Z.
Kmet s staro in novo odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva / Foto: Tina Dokl
Občina RadovljicaŽUPAN
Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA, Telefon 04/537 23 00, faks 04/531 46 84
Datum: 18.09.2009
V skladu s 23. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št.42/02 in št. 103/07) in 56. členom Zakona o javnih uslužbencih(ZJU-UPB3, Ur. list RS, št. 63/07 in 65/08) župan Občine Radovljicaobjavlja
JAVNO OBJAVOza zasedbo strokovno tehničnih delovnih mest:
1. ANALITIK II (m/ž)Delovno mesto je opredeljeno kot strokovno tehnično delovno mestoin se bo opravljalo v občinski upravi Občine Radovljica, za nedoločenčas, s polnim delovnim časom.
Zahtevani pogoji so:- univerzitetna izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri,- najmanj 3 leta delovnih izkušenj,- državljanstvo Republike Slovenije,- poznavanje uporabe računalniških programov.
Okvirna vsebina del in nalog:- spremljanje in proučevanje zakonodaje s področja del družbenih
dejavnosti in gospodarstva ter predlaganje ukrepov,- priprava analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih strokov-
nih podlag za odločanje s področja družbenih dejavnosti in gospo-darstva,
- sodelovanje pri pripravi normativnih aktov in planov s področjadela,
- usklajevanje in sodelovanje ter izvajanje del z zunanjimi družbamiin ustanovami,
- izvajanje strokovno tehničnih del na področju družbenih dejavnosti,stanovanjskih zadev občine,
- vodenje različnih evidenc.
2. DOKUMENTALIST VI. (m/ž)Delovno mesto je opredeljeno kot strokovno tehnično delovno mestoin se bo opravljalo v občinski upravi Občine Radovljica, za določenčas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje porodniške odsotnosti.
Zahtevani pogoji so: - višja strokovna izobrazba poslovne, ekonomske, tehnične ali druž-
boslovne smeri, - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj, - državljanstvo Republike Slovenije, - poznavanje uporabe računalniških programov.
Okvirna vsebina del in nalog: - sprejemanje, razvrščanje, klasifikacija in odprava pošte oziroma
dokumentarnega gradiva, - obdelava pošte in drugega dokumentarnega gradiva tudi v sistemu
ODOS, - vodenje zahtevnejših seznamov in pregledov ter izdelava zahtev-
nejših gradiv s strokovnega področja, - priprava in pomoč pri pripravi različnih gradiv, poročil in drugih ad-
ministrativno tehničnih nalogah v organu, - urejanje dokumentarnega gradiva, - opravljanje organizacijsko tehničnih nalog za občinski arhiv, knjiž-
nico,- prodaja upravnih kolekov upravnih taks, zaračunavanje denarnih
glob in drugo, - nabava, izdaja in nadzor nad porabo pisarniškega materiala, - nadzor nad prihodi in odhodi strank in delavcev v sistemu Tiran, - nadomeščanje uslužbencev v organu.
Kandidate/-ke vabimo, da pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepi-som in dokazili o izpolnjevanju pogojev oziroma pisne izjave o izpol-njevanju pogojev, najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom"Prijava na javno objavo za zasedbo delovnega mesta". O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije o izvedbi javne objave lahko dobite pri MonikiSluga, tel.: 04/537 23 08.
po pooblastiluJOŽE REBEC, podžupan
19GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 2009 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za poletne dni K U H A R S K I R E C E P T I93
Jelena Justin
Druga najvišja gora v Slo-veniji je vsekakor cilj, ki pra-vemu gorniku zaigra v prsih,ko pomisli nanj. Dama tri-glavskega pogorja, veličastnamogočnica nad dolino Vratin nad Krnico, ima zaslužensloves težko dostopne dame.V njeni bližini ni planinskihkoč, vzponi iz doline pa sodolgi, naporni in zahtevajodobro fizično pripravljenost.A v tem divjem skalnem sve-tu je tisto, zaradi česar sogore tako privlačne: prepad-ne skale, strmi žlebovi, škrbi-ne, strma melišča. Škrlaticaje res prava kraljica; z dolgimuvodom nas preko svojihskal popelje na vrh; vrh, kinudi užitek in zadovoljstvo!
Na Škrlatico se bomo po-dali iz doline Vrat, odkodernas čaka 1723 metrov višin-ske razlike. S parkirišča seodpravimo proti Aljaževemudomu, tik pred domom nassmerokaz usmeri proti Škr-latici, Stenarju, Dolkovi špi-ci. Lagoden začetni vzpon se
kmalu spremeni v strm ko-lovoz, ki ob hudourniku pri-dobiva na višini, nato pa za-vije desno in se v okljukihdviguje skozi gozd. Sledistrm vzpon skozi rušje, ki setik Pod Rušjem položi in nasskozi tipičen kraški svet str-mo pripelje do razpotja. DoBivaka IV je dve minuti.Levo se odcepi pot na Križ inproti Kriški steni, mi pa kre-nemo desno. Lagodna potobide jugozahodno stenoDolkove špice in se spusti vSpodnji Dolek. Kraški svet jepoln žlebičev, brezen, oken.Nekaj višinskih metrov smoizgubili, a višino kmalu za-čnemo pridobivati nazaj.Smo v krnici Zgornji Dolek.Pred seboj zagledamo strmomelišče, ki ni tako prijazno,kot morda daje prvi vtis. Sle-dimo markacijam, ki nas po-peljejo na levo stran melišča,ob severnem ostenju Dolko-ve špice, potem pa ga po naj-krajši meliščni poti prečimo.Pozorni smo na markacije.Ne pustimo se pretentati šte-vilnim shojenim potem, ki
se jih vidi po melišču. Smopod južno steno Škrlatice. Šenekaj vzpona po skalovju inže smo na začetku zavarova-ne plezalne poti. S pomočjojeklenic prečimo v desno.Sledi strm skok do ozkegažleba, ki je dobro zavarovanin tudi skala je čvrsta. Sledidel, ki je tehnično najzahtev-nejši. Prečili bomo apnenča-sto, škrapljasto skalo, ki jeprijetno trebušasta in pre-padna. Zgoraj je jeklenica,spodaj pa skobe. Sledi še ne-kaj metrov jeklenice, a bodi-mo previdni, saj se kljubmarkacijam lahko hitroznajdemo nižje ali pa višjeod markirane poti. Po sesto-pu na jugovzhodni grebennas čaka še približno 20 mi-nut vzpona. Zanimivo je, damogočnega križa ne zagle-damo tako hitro, kot bi simislili, ampak ga šele resnič-no tik pod vrhom. Hoja pogrebenu nam nudi izjemenrazgled na krnico V Kotlu
pod ostrimi in neobljudeni-mi Rokavi. Neustavljivo pri-vlačen svet, divjina, tišina inlepota, ki vabijo. Prvotni križna Škrlatici so postavili Ska-laši leta 1934 v spomin naprijatelja, ki se je ponesrečilv gorah. Leta 1953 so ne-znanci križ podrli in pahniliv severozahodne stene, leta1996 pa so na vrhu postavilikopijo prvotnega križa.
Škrlatica ponudi veliča-sten, mogočen razgled: Krni-ca, Špik, Martuljške Ponce,Oltarji, Rokavi, Dolkova špi-ca, Cmir in seveda triglavskokraljestvo. Prisojnik se namod tod odpre v vsej svojigmoti, sosed Razor pa imapovsem drugačno obliko.
Sestopimo po poti vzpo-na, edino, če želimo nadalje-vati do Pogačnikovega domana Kriških podih, bomoubrali drugo pot, preko Rde-če škrbine.
Ena od zahtev vzpona naŠkrlatico je znani slovenski
Planinski izlet: Škrlatica (2740 m)
Ona!Soproga slovenskega očaka, druga najvišja gora v Sloveniji. Vrh, ki zahteva dobro fizičnopripravljenost.
Kmečka solata
Sestavine: 1 glava zelene solate,20 dag kumar, 4 drobni para-dižniki, 20 dag zelene paprike,10 dag čebule, črne olive, 2 žli-ci balzamičnega kisa, 2 žlicioljčnega olja, žlica sveže sesek-ljanih zelišč (bazilika, peter-šilj, drobnjak, pehtran), poper,sol, 12 dag pustega ovčjega sira.
Priprava: Solato očistimo,operemo, dobro odcedimo innatrgamo ali narežemo na li-ste. Kumare operemo, tankoolupimo, razpolovimo podolžini in narežemo na koš-čke. Paradižnik operemo,zrežemo na četrtine, paprikoprav tako operemo in razpo-lovimo, odstranimo seme-nje, ter bela rebra in zreže-
mo na rezance. Čebulo olu-pimo in zrežemo na kolobar-je. Olive izkoščičimo. Kis,gorčico, olje, zelišča, sol inpoper zmešamo v skledi. So-lato, kumare, papriko in pa-radižnik previdno zmešamo,potresemo s poprom in dodamo olive. Prelijemo zomako, ovčji sir zdrobimo inpotresemo po solati.
Grška solata na solatnih listih
Sestavine: 8 paradižnikov, 2solatni kumari, 20 dag črniholiv, 40 dag ovčjega sira, 2 stro-ka česna, 8 listov zelene solate,limonov sok.Marinada: pol dl oljčnegaolja, pol dl razredčenega vin-
skega kisa, sol, poper, 3 žličkeorigana.
Priprava: Paradižnikeoperemo, jih na hitro poto-pimo v vrelo vodo, nato jiholupimo in narežemo naosmine. Kumare temeljitooperemo, razpolovimo innarežemo na tanke rezine.Česen olupimo in zelo drob-no sesekljamo. Sestavinedamo v skledo in dobro pre-mešamo. Sir narežemo nakocke. Zeleno solato opere-mo, očistimo in razdelimona liste. Solatni krožnik ob-ložimo s solatnimi listi, po-kapljamo jih z malo limono-vega soka. Oljčno olje glad-ko zmešamo s kisom, soljo,poprom in origanom. Para-dižnike in kumare previdno
premešamo s sirom, oliva-mi in prelijemo z marinado,nadevamo na solatne listein ponudimo.
Kaneloni s perutninskimnadevom
Sestavine za testo za palačin-ke: 2,5 dl mleka, 3 jajca, mehkamoka po potrebi, sol, 3 žlice olja; Paniranje: 2 jajci, 10 dag meh-ke moke, 10 dag drobtin, oljeza cvrtje.Nadev: 10 dag čebule, 4 dagmaščobe, 40 dag perutnine, 10dag blitve ali špinače, poper,sol, juha za zalivanje.
Priprava: Iz sestavin nare-dimo testo za palačinke. Pu-stimo ga nekaj časa počivati.Nato spečemo tanke palačin-
ke, ki jih nadevamo s pri-pravljenim nadevom.
Nadev: Perutnino očisti-mo, razkoščičimo in nareže-mo na kocke, nato jo damokuhat skupaj z blitvo, ki smojo prav tako narezali na koc-ke. Skuhano precedimo tersesekljamo na drobno. S temnadevamo palačinke in jihzvijemo v kanelone. Nato jihpaniramo in v vročem oljuocvremo. Poleg ponudimodrobnjakovo omako.
Drobnjakova omaka: Sku-hamo 2 jajci, 10 dag krom-pirja in vse skupaj seseklja-mo, dodamo pol dl olja, bla-gega kisa po okusu sol, po-per, ščep sladkorja in šopekdrobnjaka. Vse sestavinezmešamo in ponudimo.
Vrh Škrlatice, zadaj Triglav / Foto: Jelena Justin Razgled proti Prisojniku in Razorju / Foto: Jelena Justin
Škrlatica, kot se pokaže s poti na Triglava / Foto: Jelena Justin Zavarovana plezalna pot na Škrlatici / Foto: Jelena Justin
pregovor Rana ura zlataura. Spodnji del poti je na-mreč tudi v zgodnjih urahlahko vroč, zatohel, sopa-ren, zato bodimo zgodnji,da nam ne bo kapljalo odriti in glave. A glede na
trenutno vreme, se tega niza bati.
Nadmorska višina: 2740 mVišinska razlika: 1723mTrajanje: 9 ur Zahtevnost: ★★★★★
LIO
NS
KLU
B Š
KO
FJA
LOK
A, P
OLJ
ANS
KA
CE
STA
7,
GO
RE
NJA
VAS
20 petek, 18. septembra 2009KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Spominska slovesnostGorje - Krajevni odbor Združenja zveze borcev za vrednoteNOB in Občina Gorje vabita na Spominsko slovesnost ob65-letnici požiga v Radovni. V soboto, 19. septembra 2009,ob 11. uri pri spomeniku roka na Smolejevi domačiji. Slav-nostna govornica bo ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelu-šič.
Srečanje slovenskih demokratovŠkofja Loka - Občinski odbori SDS Gorenja vas-Poljane,Škofja Loka, Žiri in Železniki vabijo člane in simpatizerje na9. srečanje Slovenskih demokratov, ki bo v nedeljo, 20. sep-tembra, ob 11. uri pred planinsko kočo na Blegošu. Gostjebodo: Zvone Černač, Branko Grims, Milenko Ziherl in MilanČadež.
Na Kraljevo špicoRadovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 26. sep-tembra vzpon na Monte Re - Kraljevsko špico (1912 m) v za-hodnih Julijskih Alpah. Pot je strma, hoje bo za 5 ur. Prijavesprejemajo po tel.: 031/345 209 in 04/531 55 44.
Martinovanje in ogled vinske kletiKranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane,da že sprejemajo vplačila za martinovanje ter ogled vinskekleti Zlati grič, ki bo 7. novembra. Uradne ure so vsak torekin četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, tel.: 04/202 34 33.
IZLETI
PRIREDITVE
Na SetičeTržič - Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto, 26. septembra,na Setiče (1922 m) v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa boob 7. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije po tel. 5971 536.
Po GoriŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 26. sep-tembra, na planinski izlet po Gori (vipavski rob). Skupnezmerne hoje bo okoli 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz-pred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do četrtka,24. septembra, Franci Erzin, tel.: 041/875-812
Na Malo PoljanoŠenčur - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčurvabi člane v sredo, 23. septembra, na pohod na Malo Polja-no. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 7. uri iz Šenčurja.Skupne hoje bo do 4 ure. V primeru slabega vremena bo po-hod prestavljen. Informacije tel. št. 25 31 591.
V TopolšicoŠkofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi svoje čla-ne na kopanje v Topolšico in sicer v sredo, 7. in 21. oktobra.Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave spreje-majo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure dozasedbe avtobusa. Telefonskih rezervacij ne sprejemajo.
Kolesarski izletKranj - Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj ob-veščajo, da bo kolesarski izlet na relaciji Kranj-Smlednik-Šmarna Gora-Cerklje-Kranj v torek, 22. septembra, s star-tom ob 8. uri izpred društva.
Začetek ročnih delKranj - Iz sekcije za ročna dela Društva upokojencev Kranjobveščajo, da se bodo srečanja začela v torek, 22. septem-bra, ob 16. uri, in bodo potem potekala vsak torek do junijanaslednjega leta od 16. do 18. ure.
Merjenje tlaka, sladkorja in holesterolaPreddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča člane, dabo merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v prihodnjevsako drugo delovno sredo v mesecih v prostorih društva.
Društvo upokojencev išče predavateljaKranj - Društvo upokojencev Kranj išče predavatelja oz. pre-davateljico zgodovine in etnologije, tečaja III. Univerze.
OBVESTILA
Hkrati obveščajo, da organizirajo tudi računalniške tečaje.Vse informacije dobite v prostorih društva na Tomšičevi 4ali po telefonu 236 18 70.
Aikido na prostemBled - Društvo Blejski mladinski center vabi jutri, v soboto,19. septembra, ob 17. uri na Aikido na prostem. Predstavitevtreninga borilne veščine bo na Olimpijskem trgu pred lede-no dvorano Bled.
Koncert Gorenjskih slavčkovBrezje - Otroški projektni zbor Gorenjski slavčki 2009 pod vodstvom prof. Damijane Božič Močnik vabi na koncert ob zaključku poletne pevske šole. Koncert bo danes, v petek, 18. septembra, ob 19. uri v Baziliki Marije Pomagaj naBrezjah.
Razstavlja Mijat MandičJesenice - V Fotogaleriji na Jesenicah bodo s kratkim kultur-nim programom danes, v petek, 18. septembra, ob 19. uriodprli razstavo Mijata Mandiča, člana FD Impulz HradecKralove.
Razstavlja Tomaž LanišekGolnik - V galeriji Bolnišnice Golnik bodo danes, v petek, od-prli samostojno razstavo Tomaža Laniška z naslovom Tjadol, v Avstrijo.
Portreti občutkovSlovenski Javornik - V razstavnem salonu Kulturnega domana Slovenskem Javorniku bodo danes, v petek, 18. septem-bra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del Gabrijela Vrhovcaz naslovom Portreti občutkov.
Utrip štirih letnih časovCerklje - V počastitev občinskega praznika je Društvo li-kovnikov Cerklje pripravilo razstavo likovnih del z naslo-vom Utrip štirih letnih časov. Razstavo bodo odprli danes,v petek, 18. septembra, ob 19.30 v župnijski dvorani v Cer-kljah.
RAZSTAVE
KONCERTI
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 3. 10. - 6. 10., 15.10. - 18. 10; TRST: 8. 10.; KOPALNI IZLET - BERNARDIN: 5. 10.; MEDŽUGORJE:9. 10. - 11. 10.; BERNARDIN: 4. 10. - 7. 10, 15. 11- 18. 11. ; RIM 19. 11. - 22. 11.;TOPOLŠČICA: 28. 9.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Srečanja teh dveh kolektivov potekajo vsaki dve leti že 42 let in so pre-rasla v tradicionalna. Letos bo to že sedemnajsto neposredno srečanje,dvakrat je bilo izvedeno dopisno tekmovanje, nekaj srečanj pa je zaradiobjektivnih vzrokov odpadlo. Strelcem se bo na poti v Amberg pridružilatudi delegacija MO Kranj, ki jo bo vodil podžupan Bojan Homan. Danes, vpetek, bo strelce sprejel nadžupan Amberga, g. Wolfgang Danndorfer, so-bota je namenjena obračunu strelcev na strelišču ter slovesni akademiji indružabnemu večeru, v nedeljo pa si bodo ogledali nekaj znamenitostistarega mesta Amberga. Kranjsko ekipo sestavljajo strelci iz strelskihdruštev SD Kranj, SD Predoslje, zaradi dopolnjevanja ekipe pa se jim bopridružilo še nekaj strelcev iz Preddvora. Tekmovanje bo potekalo zzračno puško in pištolo in sicer, deset tekmovalcev v članski kategoriji -puška in pet tekmovalcev v disciplini zračna pištola ter ekipa mladih, ki boštela štiri strelce. Na vprašanje, kakšne rezultate pričakujejo, pa smo do-bili odgovor, da je pomembnejše druženje, kar pa ne drži v popolnosti, sajso Kranjčani pridno trenirali pred odhodom.
Piknik za nevladne organizacijeVabimo Vas na piknik - neformalno srečanje nevladnih organizacij re-gionalnega stičišča Gorenjske, ki ga organiziramo v okviru projektaGrozd. Srečanje bo v četrtek, 24. septembra 2009, z začetkom ob 14. uriv TC Uranič v Zg. Besnici pri Kranju, naselje Na hribu. Za zabavo, hrano inpijačo je poskrbljeno.Prosimo, potrdite vašo udeležbo na srečanju do 23. septembra 2009 nae-pošto [email protected] ali po telefonu 04/236 13 46. Se vidimo!
Nežkin sejemTuristično društvo iz Radovljice vabi v soboto, 26. septembra 2009, od 15.do 19. ure na Nežkin sejem domačih dobrot in spominkov. Kam: Linhartovtrg v Radovljici in dvorišče Šivčeve hiše.Več informacij: Turistično društvo Radovljica, ga. Nadja Jere, tel. št.:04/531 53 00
Bi bil prostovoljec?Te veseli delo z mladimi; bi ga rad/-a bolje spoznal/-a: Vabimo te, da nasobiščeš v Škrlovcu. Kot prostovoljec/prostovoljka (se) lahko:- pomagaš mladostnikom pri učenju, druženju, spremljanju;- (so)izvajaš prostočasne delavnice;- pomagaš pri izvedbi počitniških dejavnosti in taborov;- vključiš v Evropsko volontersko službo, mednarodne mladinske izmen-jave, mednarodna usposabljanja;
- razvijaš lastne projekte skupaj z mladostniki in ob podpori strokovnihdelavcev itd.
Za več informacij pokliči po tel.: 04/23-73-515 oz. 040-190-560, vsakdelavnik od 10. do 18. ure ali nam piši na e-naslov: [email protected] pa nas obiščeš na spletni strani: www.skrlovec.net.
Kranjski strelci znova v AmbergV dneh od 18. do 20. septembra se kranjski strelci, po dveh letih, spet odpravljajo na obisk k svojimstrelskim kolegom v bavarski Amberg.
Tekmovanje z zračno puško z zadnjega tekmovanja
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
21petek, 18. septembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected], MALI OGLASI
UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPERrazpisuje v Škofji Loki:
Študijska programa 1. stopnje
MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE(nov program)Oba bomo organizirali v obliki izrednega študija.
Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija)
MANAGEMENTEKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal vpopoldanskem času in bo za študente brezplačen;vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki šeniso pridobili sedme ravni izobrazbe.
Magistrski (znanstveni) študijski programMANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik)
Informacije: 04/506-13-70www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
GARSONJERO, opremljeno, na le-pem kraju Radovljice, s pogledom naTriiglav, zelo ugodno, ☎ 041/602-395 9005494
DVOSOBNO opremljeno stanovanje vRadovljici, Gradnikova, cena 69.000eur, ☎ 041/703-674 9005264
DVOSOBNO stanovanje, Radovljica,Gradnikova, 50 m2, delno obnovljeno,prazno, 85.000 eur, ☎ 031/539-104
9005434
ODDAM
SOBE v Šenčurju za dve osebi, imajolastne kopalnice, internet in TV priklju-ček, ☎ 059/046-113 9005510
V ŠENČURJU oddajam sobe za dveosebi z lastnimi kopalnicami, interne-tom in TV, ☎ 051/704-087
9005511
ENOSOBNO stanovanje, za daljši časv Kamni Gorici pri Radovljici, ☎051/208-844 9005565
STANOVANJE, delno opremljeno, 52 m2,okolica Kranja, ☎041/249-621
9005342
STANOVANJE študentom, v Portoro-žu, ☎ 031/655-700, 041/323-090,www.nordadria.com 9005477
STANOVANJE, v Kranju, odlična lokaci-ja, z balkonom in kletjo, lahko v najem štu-dentom, ☎ 041/727-999 9005536
DVOINPOLSOBNO stanovanje, v cen-tru Radovljice, oddam za nedoločenčas, ☎ 031/612-498 9005483
HIŠEPRODAM
HIŠO, novogr., Medvode - okolica,155 m2, V. gr. faza, novogr. 09, 280m2 zemlje, P+1+M, odprt pogled nagore, sončna lokacija, cena 217.000eur, ☎ 051/371-112 9005323
STAREJŠO dvostanovanjsko hišo z vr-tom in garažo na lepi lokaciji, smer Ra-dovljica, ☎ 040/719-377 9005576
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
BIVALNI vikend v bližini Maribora,1.900 m2, zelo ugodna cena, ☎051/450-846 9005471
POSESTIPRODAM
TRAVNIK, raven, 778 m2 po 12 eur,smer Sveti Jošt (Pševo), ☎ 041/625-606 9005479
KUPIM
KMETIJSKO zemljišče, v okolici Škof-je Loke, ☎ 031/788-212 9005580
MLAD PAR kupi manjšo kmetijo na ob-močju Škofje Loke, Poljanske ali Sel-ške doline, ☎ 041/408-332 9005567
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
POSLOVNO - STANOVANJSKI prostorv izmeri 157 m2, v centru Kranja - Ne-botičnik, cena 256.000 eur, ☎041/625-606 9005480
ODDAM
PISARNIŠKE prostore na Koroški ce-sti (center), ☎ 041/361-100 9005304
POSLOVNE prostore, možne vse de-javnosti, center Kranja ob Gregorčičeviulici, lastna parkirišča, ☎ 064/110-526 9005551
POSLOVNE prostore, 100 m2, 60 m2in 40 m2, v Škofji Loki, ☎ 040/531-667 9005570
GARAŽEODDAM
GARAŽO, 16 m2, Škofja Loka - Gro-harjevo naselje, za daljši čas, ☎070/828-240 9005441
OSTALOPRODAM
BRUNARICO 4 x 4 m, z 2 m nadstre-ška, ☎ 041/515-139 9005352
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358
9005199
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno vIII. nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Planina II, dvosobno, pritl. vizmeri 61,00 m2, nizek objekt, l. iz-grad. 2004, cena 110.000,00 EUR,možnost vselitve po dogovoru.Kranj, Vodovodni stolp, trisobno vI. nadstr. izmere 82,08 m2, l. izgr.1964, delno obnovljeno l. 2003 -okna, balkonska vrata, ogrevanjeklasično, plin v bloku, vpisano vZK, cena 110.000,00 EUR.Kranj, Planina-Huje, dvosobno, vi-soko pritličje v izmeri 79,37 m2, l.izgr. 1953, obnovljeno razen kopal-nice l. 2005-2008, lastna etažna CKna olje, vpisano v ZK, cena97.000,00 EUR.Bistrica pri Tržiču, enosobno, vi-soko pritličje v izmeri 40 m2,potrebno obnove, CK, l. izgr. 1973,cena 63.000,00 EUR.Tržič, Cankarjeva ul., dvosobno, VI.nadstr. v izmeri 54 m2, l. izgr. 1967,potrebno obnove v celoti, cena52.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samoštiri stanovanja, l. izgr. 1960,stanovanje izdelano l. 1991, CK,cena 79.500,00 EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visokopritlična hiša tlorisa 30 m2 naparceli velikosti 500 m2, l. izgr.1951, v celoti prenovljena inopremljena l. 2009, v pritličju-kuhinja, jedilnica z dnevno sobo,WC, v nadstr. - spalnica, pomožniprostor in kopalnica, CK, največ zadve osebi, vseljivo takoj, cena630,00 EUR/mesečno + stroški +2x varščina.Kranj, Šorlijevo naselje, garsonjerav I. nadstr. izmere 17,60 m2, l. izgr.1963, v celoti prenovljena l. 2007,kuhinja opremljena, balkona ni,cena 220,00 EUR mesečno + stroš-ki + 1x varščina, vseljivo takoj, na-jveč za 1 osebo.HIŠE - PRODAMOKranj, Sp. Besnica, visokopritlična,tlorisa 120 m2 na parceli velikosti549 m2, CK na olje, tel. garaža, dveparkirni mesti, sončna lega, hiša jelepo vzdrževana, l. izgrad. 1981,cena 296.000,00 EUR, vselitevmožna konec leta 2009. Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine naparceli velikosti 1144 m2, l. izgr.1999, cena 439.000,00 EUR, v ka-teri je vključena tudi vsa opremaizdelana po meri. VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visoko-pritlični, tlorisa 46 m2 na parcelivelikosti 478 m2, lepa sončnalokacija, garaža, dostop tlakovan,ob vikendu tudi manjša brunarica,l. izgr. 1997, cena 250.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še cca. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
LOTORezultati 74. kroga - 16. septembra 2009
10, 22, 23, 25, 30, 33, 36 in 3
Lotko: 5 7 0 3 7 7Loto PLUS: 2, 14, 20, 21, 36, 37, 38 in 12
Predvideni sklad 75. kroga za Sedmico: 735.000 EURPredvideni sklad 75. kroga za Lotka: 90.000 EURPredvideni sklad 75. kroga za PLUS: 40.000 EUR
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskemglasu v petek, 14. avgusta 2009, je bilo podjetje Prevc iz Žabnice.Nagrajenci: 1. nagrada: nakup v vrednosti 40 EUR: KlemenKoblar, Jesenice; 2. nagrada: nakup v vrednosti 30 EUR: Ana Ju-van, Bled; 3. nagrada: nakup v vrednosti 20 EUR: Stana Kapus,Kamna Gorica. 4., 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas,prejmejo: Žan Koblar, Škofja Loka; Vilma Naglič, Cerklje; VislavaKastelic, Žirovnica.
Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskemglasu v petek, 28. avgusta 2009, je bilo podjetje Trgodom. Na-grajenci: 1. nagrada: Merino volnena odeja L1 (200 x 140 cm):Katarina Zarnik, Komenda; 2. nagrada: Vzglavnik antialergik: Di-jana Rugale, Tržič; 3. nagrada: Vzglavnik standard: Petra Repinc,Bled. Tri nagrade podarja Gorenjski glas: Klara Sedej, Kranj; Sal-ih Omamovič, Hrušica; Jana Logar, Preddvor.
TRŽIČ, BREG OB BISTRICI, parcela641 m2, neoviran pogled na okoliškehribe. Na parceli je zgrajeno starejšegospodarsko poslopje, potrebnorušenja. Asfaltiran dovoz, komunal-no urejena, vpisana v ZK. Cena:120,00 EUR/m2. KRANJ, prodamo garažo v pritličju vtriplex garažni hiši za nebotičnikomv Kranju. Bližina avtobusne postaje,policije, zdravstvenega doma itd.Vsa dokumentacija in ZK urejena.Prevzem možen takoj. Cena 11.000EUR.TRŽIČ, MLAKA, 3 ss, 84 m2, letnik
2000. Svetlo stanovanje z dvemabalkonoma, 1./3 nad., kopalnica inwc posebej, tlaki parket in vinasploščice, zagotovljeno parkirišče zadve vozili. Dokumentacija urejena,cena 138.500 EUR.KRANJ, blizu nebotičnika, prodamo
dvosobno obnovljeno stanovanje(razen oken), 54 m2, nad. 3./4, brezbalkona. Svetlo in prijetno stanovan-je s svojim parkirnim mestom z za-pornico. Cena 92.000 EUR.
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
notranje pohištvo - kuhinjednevne sobe - otroške sobevrata - pisarniško pohištvo
Vse od zasnove arhitekta do izdelave pohištva po meri.
0 4 1 6 7 6 6 0 0
garancija za kvaliteto!
poglejte še več na http://older.si
Visoko pri Kranju
12 obrokov
Diners Club
Radio Belvi, distribucija Cenex in Gorenjski glas predstavljamo animiranodružinsko 3D pustolovščino
V VIŠAVESinhronizirano!
Belvijevo premiero si bomo ogledali v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v Koloseju De Luxe v Kranju.
Podarjamo 7 x 2 vstopnici! Če si premiero želite ogledati brezplačno, čim prej pošljite e-sporočilo na [email protected].
Sedem naročnikov Gorenjskega glasa bo prejelo po dve vstopnici za predstavo.
naročnine04/201 42 41
e-pošta: [email protected]
Magnavel d.o.o., Visoko 119, Visoko
ww
w.r
adio
belv
i.si
22 petek, 18. septembra 2009MALI OGLASI [email protected] GLAS
FIAT Punto, l. 1999, po ugodni ceni,☎ 040/239-395 9005545
MAZDO 323 F 1.5 i, l. 1999, 73.000km klima, zelo ugodno, ☎ 04/20-26-642 9005496
RENAULT Clio, letnik 02, z vso opre-mo, 5 vrat, vlečno kljuko, 60 KW, od-lično ohranjen, ☎ 041/945-710
9005573
RENAULT Clio 1.2, rdeče barve, l. 97,reg., cena 700 eur, ☎ 031/588-216
9005553
RENAULT Clio, l. 97 reg. do 12. 9,130.000 km, kovinsko zelen, 5 vrat,cena 900,00 eur, ☎ 041/819-642
9005462
RENAULT Clivo 1.4 Alize, l. 99,145.000 km, bordo, 3 vrata, 2. last-nik, klima, cena: 1.700,00 EUR, ☎031/622-306 9005557
SEAT Leone 1.9 Tdi sport, l. 2000,200.000 km, 110 KM, rumen, servis-na knjiga, cena po dogovoru, ☎041/540-552 9005561
TOYOTA Land Cruise 3.0, l. 2006, ☎041/734-083 9005505
VOLKSWAGEN Golf Tdi 1.9, l. 2004,105.000 km karavan, bele barve, ni-koli poškodovan, cena: 9.000,00EUR, ☎ 040/352-095
9005502
DRUGA VOZILAPRODAM
DVOOSNO kiper prikolico, obnovlje-no, ☎ 031/352-605 9005559
MOTORNA KOLESAPRODAM
HONDO Transalp 650 ccm, l. 2007,odlično ohranjena, dodatna oprema,servisna knjiga, ☎ 041/369-004
9005562
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji,☎ 041/722-625 9005459
STROJIIN ORODJAPRODAM
SNEŽNO FREZO novo, 30 % ceneje,☎ 041/276-485 9005583
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
ALI ODDAM fasadni cevni oder 250m2, šolunge 120 m2 in prodam lesenepunte 250 cm, ☎ 031/837-937
9005588
BUKOVE plohe in smrekove colarice,2. kvalitete, ☎ 041/916-180
9005526
KRITINO Eternit, 50 kos in strešne let-ve dimenzije 4 x 5 cm in 5 x 8 cm, ☎040/364-721 9005507
STREŠNA kritina, pločevinasta - 5EUR / m2 in Bramac 0,56 EUR nakos, ☎ 040/484-118 9005097
SUHE smrekove deske, 20 mm, 25mm, ☎ 04/25-51-467 9005534
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino in celulozniles iglavcev tudi lubadarke, ☎041/758-932 9005046
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA stilna vhodna vrata s podbojem,zelo ugodno, ☎ 041/271-953 9005546
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9005225
BREZOVA in mešana drva ter kupimmlin za mletje sadja, ☎ 041/853-040
9005520
BUKOVA in mešana drva, ☎ 041/293-689 9005487
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9005226
DRVA, možnost plačila na obroke, me-trska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719
9005227
DRVA, kostanjeva, ☎ 040/663-3999005512
LESENI peleti za ogrevanje v vrečah po10 kg, naprodaj po konkurenčni ceni -dostava na dom, naročila in informacijena telefon, ☎ 041/878-878 9005586
MEŠANA drva, 6 m, možen razrez indostava, ☎ 041/214-500 9005519
SUHA bukova drva, možen razrez indostava, ☎ 041/884-882 9005432
SUHA bukova in mešana drva, ☎031/351-172 9005466
SUHA bukova drva, ☎ 041/873-8879005577
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KAVČ, trosed z ležiščem, lepo ohra-njen, kot nov, ☎ 059/963-3519005571
KUHINJSKO pohištvo v obliki črke L,2.3 x 3.2 m, v belo-rjavi barvi, odličnoohranjeno, ☎ 040/161-491 9005558
NOV kavč, ugodno za 70 eur, v trgovini sta-ne 200 eur, ☎041/520-540 9005523
PODARIM
KAVČ, raztegljiv v ležišče, ☎ 031/840-233 9005522
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
POMIVALNI stroj Baukneht, malo rab-ljen, ugodno, ☎ 04/25-31-759, 031/722-120 9005535
PRALNI stroj Gorenje, starejši, brezhi-ben, ☎ 04/53-10-229 9005469
ŠTEDILNIK rostfraj, na trda goriva spečico 95 x 60 x 85, ☎ 031/837-937 9005587
ZAMRZOVALNO omaro, viš. 145 cm,6 predalov, staro 10 let, ☎ 051/441-722 9005578
PODARIM
MOKRI globinski sesalec, ☎ 031/686-922 9005569
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
PEČ, trajnožareča sobna na drva, peč zakopalnico z bojlerjem na drva in peč so-bna na olje, ☎ 040/698-093 9005499
GLASBILAPRODAM
DIATONIČNI harmoniki PROSTOR BEs As in MELODIJA C F B in televizorTOSHIBA LCD TV 32 AV 500 P, še vgaranciji, ☎ 041/624-480 9004788
DIATONIČNO harmoniko, tri vrstno, stremi dodatnimi gumbi, nerabljena,uglasitev C, F, B, ugodno, ☎ 041/451-603 9005490
TURIZEMTERME ČATEŽ, počitniško hišo,ugodno oddam, ☎ 041/652-920
9005518
STARINEKUPIM
STAR mizarski ponk, skrinje, omare,mize, mlin za žito na kamenje, ☎031/878-351 9005167
STARE razglednice PEZ in Kinder figu-rice, lahko so tudi poškodovane ali ne-kompletne, ☎ 041/429-376 9004942
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi za očala inkontaktne leče, velika izbira sončnihočal, popusti za upokojence in študen-te. Optika Aleksandra, Qlandia Kranj,☎ 04/23-50-123 9005259
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
JORKŠIRSKI terier, pasemsko kvalitetnimladič, s SCI rodovnikom, za poznavalce inprijatelje jorkijev, ☎ 04/51-31-452,031/669-039 9005392
ZLATE prinašalce, rodovniške, ceplje-ne, tetovirane, ☎ 041/394-664, 041/344-485 9005533
CIPRESE smaragd, 50 cm - 4 EUR,80 cm - 8 EUR, možnost dostave, ☎040/578-587 9005073
CIPRESE thuja smaragd, so domavzgojene, odporne na naše vremenskerazmere, velikost 100 - 110 cm, le7eur/kos, ☎ 031/316-547 9005478
VELIKE ASPARAGUSE, za simbolič-no ceno, ☎ 041/540-617 9005463
PODARIM
MLADE mucke, ☎ 041/754-5479005457
IŠČEM
PSA dobrega čuvaja, ☎ 04/53-33-484 9005585
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
SLAMOREZNICO Epple, dobro ohra-njeno, ☎ 041/375-350 9005435
TRAKTOR belorus z vitlom, 82 KM,letnik 82, 1600 delovnih ur, 2.000eur, ☎ 051/269-576 9005464
TRAKTOR Same Delfino 35, 4 x 4, l.1980, samo 1.900 realnih ur, zelo do-bro ohranjen, cena 6.700 eur, ☎041/641-800 9005488
KUPIM
FREZO za zemljo, Tomo Vinkovič, pri-klop na 4 vijake, lahko tudi v okvari, ☎041/677-605 9005568
TRAKTOR Univerzal, Štore, Fergus-son, Ursus ali Zetor, ☎ 031/868-034
9005555
TROSILEC hlevskega gnoja Sip napokončna valja, ☎ 04/53-08-129
9005575
PRIDELKIPRODAM
5 OKROGLIH bal pšenične slame, ☎041/262-342 9005470
BALIRANO seno in krompir za krmo,☎ 031/711-420 9005516
BELI in rdeči jedilni krompir, ☎031/513-678 9005542
DOMAČI beli krompir, Selo pri Žirovni-ci 22, ☎ 041/353-719
9005467
JABOLKA, hruške, krompir, jabolčnisok (tudi stiskamo in pasteriziramo),Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, ☎04/53-31-144
9005539
JABOLKA ester in gala, hruške vilja-movke in jabolka za predelavo, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 9005554
KROMPIR za krmo, ☎ 041/347-2439005517
KROMPIR za ozimnico in sadni kis, ☎031/728-402 9005531
RDEČI jedilni in krmni krompir, Sp. Br-nik, ☎ 04/25-22-637 9005515
SEME 1 letne trave, cena 1 eur za kgin jedilni krompir dezire, cena 18 cen-tov za kg, ☎ 041/938-376
9005461
SENO, balirano v kockah z dostavo,cena ugodna, ☎ 031/276-930
9005481
SILAŽNE koruze, 0.9 ha, Šenčur, ☎040/851-885 9005476
SILAŽNO koruzo, 3 ha, v Škofji Loki,možna tudi žetev in transport, ☎041/275-170 9005473
SILAŽNO kruzo, 1.1 ha, cena po do-govoru, Sp. Brnik, ☎ 041/575-668
9005530
SILAŽNO koruzo v okolici Cerkelj, 0.7ha, cena 55 eur, resni interesenti kliči-te, ☎ 041/961-512
9005543
SILAŽNO koruzo, 1 ha, ter beli jedilniin krmni krompir, kalinfort in desire, ☎04/20-41-856 9005550
SILAŽNO koruzo, Cerklje in jedilnikrompir, ☎ 031/506-863
9005572
SILAŽNO koruzo ter jedilni in krmnikrompir, relacija Sveti Duh, ☎041/857-703 9005582
VARAŽDINSKO zelje, ☎ 041/594-397 9005527
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BREJO telico simentalko, po izbiri,cena po dogovoru, ☎ 040/771-586
9005485
BREJO telico in brejo kravo, simental-ki, ☎ 041/287-391
9005556
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎ 04/23-32-538 9005489
ČB BIKCA, ☎ 041/347-499 9005508
ČB BIKCA, starega 1 teden, za simbo-lično ceno, ☎ 040/128-893 9005524
ČB BIKCA, starega 1 teden, ☎ 031/850-370 9005552
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎041/586-662 9005560
ČB TELIČKO, staro 7 dni, ☎ 031/850-370 9005465
JARKICE, v začetku nesnosti, ☎041/205-929 9005303
KRAVO, ☎ 051/208-062 9005509
PRAŠIČE, domače reje, od 60 do 120kg, ☎ 041/294-244 9005525
PUJSKE, težke 25 kg, za nadaljnjo rejoali odojke, ☎ 031/497-567 9005574
RJAVE jarkice in bele piščance za do-pitanje, Stanonik, Log 9, Škofja Loka,☎ 04/51-85-546, 041/694-285
9005431
TELIČKA, starega 3 mesece, pasmaŠerli, Praprotna Polica 19, ☎ 04/25-22-115 9005548
TELIČKO simentalko limuzin, staro 5mesecev, ☎ 051/245-126 9005529
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne,☎ 031/250-114 9005549
TELIČKO simentalko, staro tri tedne,☎ 04/57-40-047 9005566
KUPIM
BIKCA simentalca, težkega od 100 -200 kg, ☎ 04/25-31-162 9005521
BIKCA simentalca, do 10 dni staregain prodam silažne bale, ☎ 041/286-701 9005563
BIKCA, mesne pasme, težkega nad130 kg, ☎ 031/888-608 9005564
OSTALOPRODAM
HRASTOV SOD nov, 100 litrov, ☎04/253-16-55 9005579
JAHALNO OPREMO sedlo, uzdo, če-lado, hlače, ugodno, ☎ 041/805-484
9005581
LATE za kozolce, dolžine 3-5 m, okro-gle obdelane, možna dostava, ☎04/51-88-063, 041/446-510 9005584
MLIN za sadje brez motorja, možnomontirati na cirkular, cena 40 eur, ☎051/423-322 9005500
ROSTFREJ posodi 60 in 80 l za vinoali mošt, rabljeni eno sezono, ugodno,☎ 04/25-27-733 9005513
ZAPRAVLJIVČEK, kosilnico, ☎ 051/213-206 9005501
ZEMLJO za vrt, okoli 80 m3, lahko do-bite, ☎ 070/317-010 9005503
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
BAR MONIKA išče dekle za delo vstrežbi od 18. ure dalje oz. po dogovo-ru, dobro plačilo, Šipec Monika, s. p.,Velesovo 56 a, Cerklje, ☎ 040/330-060 9005486
DELO dobi dekle ali fant v strežbi, KlubKovač, Glavna c. 1, Naklo, ☎ 031/339-003 9005528
IŠČEM DEKLE za delo v strežbi v po-poldanskem času, v okolici Preddvora,Seljak, d. o. o., Šiška 12, Preddvor, ☎031/663-095 9005460
IŠČEMO dekle za občasno pomoč vstrežbi v kava baru, Jakelj in ostalid.n.o., Benedikova 1, Kranj, ☎ 070/868-617 9005474
NUDIMO zaposlitev študentki, za nekajdni v tednu od 14. do 22 . ure v Dnevnembaru Kern, Trg Davorina Jenka v Cerkljah,☎ 04/25-21-321 9005351
V PRIJETEN kolektiv vabimo dekle zastrežbo in kuharja, 2A, d.o.o., Zg. Bit-nje 32, Žabnica, ☎ 040/237-818, po18. uri 9005532
ZAPOSLIMO vestnega delavca za pomočv strežbi, odprto od 11. ure dalje, pon. zapr-to, Gostilna Slavkov dom, Golo Brdo 8,Medvode, ☎01/36-11-242 9005389
JURČIČ & CO., Poslovna cona A 45,Šenčur zaposli voznika C in E katego-rije na področju mednarodne špedicije(tujci osebno delovno dovoljenje), ☎041/761-400 9005493
IŠČEMO VODJO za telefonski studio vKranju, vabljene tudi izkušene telefo-nistke, Baldrijan, d.o.o., Ul. M. Vadno-va 19, Kranj, ☎ 059/041-575, 040/415-556 9005482
V PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-lefonista/ko, delo od ponedeljka dopetka od 8. do 14. ure, Fantom inter-national, d. o. o., Ul. M. Grevenbroich13, Celje, ☎ 051/435-145
9005538
HONORARNO iščem samostojno raču-novodkinjo, Magnavel, d.o .o., Visoko119, Visoko, ☎ 041/676-600 9005433
JURČIČ & Co., d. o. o., Poslovna cona A45, 4208 Šenčur, zaposli disponenta vlogistiki za področje mednarodne špedici-je. Pisne prijave do 30. 9. 2009, inf., ☎041/642-672 9005506
ZA POMOČ v slaščičarski delavnici vKranju, honorarno zaposlimo gospo,urejeno, čisto, z veseljem do pripraveslaščic, Slaščičarstvo Figaro, AlenkaSušnik, s. p., Imenje 7, Šentjernej, ☎070/876-957 9005492
ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja. Delose bo vršilo v PC Komenda, Leska,d.o.o., Ul. Konrada Babnika 25, Ljubl-jana-Šentvid, ☎ 041/675-048 9005590
REDNO zaposlimo knjigovodkinjo v ra-čunovodskem servisu. Izkušnje zažele-ne. Prošnje naslovite na: AJK, d. o. o.,Cesta Kokrškega odreda 42, Kranj
9005322
IŠČEM
IŠČEM DELO na vašem domu, čišče-nje stanovanj in hiš, Kranj okolica in Tr-žič z okolico, ☎ 031/227-726 9005497
IŠČEM DELO, lahko honorarno, vklju-čeni so lahko prevozi B, C, poklicno,☎ 041/420-344 9005484
POSLOVNI STIKI
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 9004469
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 9005544
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, do-voz. poti, parkirišč, polag. robnikov, pral-nih plošč, izd. betonskih in kamnitihškarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelovškova10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 9005104
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 9005198
BELJENJE in glajenje sten, antiglivičnipremazi, barvanje napuščev in fasad,dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivo,s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909 9004878
DELAMO vsa zidarska dela, notranjeomete in fasade z našim ali vašim materi-alom, Arjaniti, d. o. o., Žabnica 47, Žabni-ca, ☎ 041/288-473, 041/878-386
9005203
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 9004906
IKEA - prevoz - montaža, Andrej To-minc s.p., Poljane 45, Poljane, ☎041/515-139 9005353
IZDELAVA podstrešnih stanovanj, po-laganje laminatov in razna mizarska po-pravila, M & V Vrtačnik in partner, d. n.o., Šinkov turn 23, 1217 Vodice, ☎031/206-724 9004853
IZDELAVA podstrešnih stanovanj po si-stemu Knauf, montaža strešnih oken Ve-lux in polaganje laminatov, izd. brunaric innadstreškov, Damjan Mesec, s. p., Jazbi-ne, Poljane, ☎ 041/765-842
9005397
IZDELUJEM kamnite škarpe in tlaku-jem dvorišča, Azem Tafilaj s.p., Zg. Bit-nje 101 a, Žabnica, ☎ 040/995-538
9005547
IZVAJAM vsa gradbena dela, adaptacije,notranje omete vseh vrst, fasade, hitro inpoceni, Adil Sopaj s.p., Sr. Bitnje 31, Žab-nica, ☎ 041/583-009
9005014
IZVAJAMO gradbena dela, fasade,notranji omet in saniranje kletnih pros-torov, Vevčani, Milovan Mukoski s. p.,Ljubljanska c. 27, Radovljica, ☎031/351-996, 041/414-038 9005491
IZVAJAMO VSA GRADBENA DELAod temeljev do strehe, kvalitetno, Loa-nina 2007, Gradbeništvo, d. o. o.,Glavni trg 14, Kranj, [email protected], ☎ 041/257-328
9005283
IZVAJANJE vseh vrst gradbenih del:tlakovanje dvorišč, manjša zidarskadela, fizična dela, adaptacija kopalnic.Zidarstvo TIP TOP, d. o. o., Hrastje 48,Kranj, ☎ 064/115-746 9005231
KOMPLETNE ADAPTACIJE stano-vanj, kopalnic, starejših objektov, pola-ganje keramike, vsa gradbena in sliko-pleskarska dela, ometi, fasade, itd.,Befu studio, d. o. o., Predoslje 95,Kranj, ☎ 031/379-256, Benjamin
9005438
KVALITETNE mizarske storitve, po na-ročilu, z izrisom arhitekta tudi pri vasdoma in tudi na obroke, Magnavel,d.o.o., Visoko 119, Visoko, ☎041/676-600 9005229
KVALITETNE inštrukcije nemškega inangleškega jezika za osnovne in sred-nje šole. Priprave na splošno in poklic-no maturo. Tempo, d.o.o., Zgoša 57,Begunje, ☎ 040/428-884, Tina
9005472
NOVOGRADNJE, adaptacije in tlako-vanje dvorišč, izdelava betonskih inkamnitih škarp, estrihi, Gradbeništvo”Kaaet”, Korać Tašo, s. p., Podgorje70 a, Kamnik, ☎ 01/83-11-831,031/775-896, 051/240-670
9005064
OD TEMELJEV do strehe, notranjeomete, vse vrste fasad, škarpe ter tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in po-ceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela 24, Pred-dvor, ☎ 041/241-149, 041/890-382
9005071
POSEK in spravilo lesa na območjuGorenjske, M-LES, Matej Urh, s. p.,Bodešče 18, Bled, ☎ 031/561-613
9005475
IZOBRAŽEVANJENUDIM
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko inposlovno matematiko, Marko Koselj,prof., s. p., Šercerjeva ulica 4, Radov-ljica, ☎ 04/53-15-836, 041/910-049
9005410
PLES, KITARA - Vabimo vas v PLESNETEČAJE za vse generacije in v posamezne tečaje ali celoletno šoloKITARE! Studio Tango, Britof 316,Kranj, ☎ 041/820-485 9005193
IŠČEM
IŠČEM osebo, ki zna italijansko, zaobčasno komuniciranje po telefonu,☎ 031/255-452 9005540
ZASEBNI STIKI40-LETNI podjetnik išče punco zaskupno življenje in delo. Pokliči, v dvo-je bo lepše, ☎ 041/229-649 9005391
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse generacije, zastonj za mlajše žen-ske, ☎ 031/836-378 9005390
RAZNOPRODAM
DIATONIČNO harmoniko C-F-B, Pol-janšek, nova in točilo za med na štirisate, ☎ 04/25-71-190
9005504
DVE 1980 litrski kovinski cisterni zakurilno olje itp Ribnica, letnik 1991, ☎04/17-84-178
9005589
ELEKTROMOTORJE z reduktorjem inpuhalnik Tajfun in prešo za sadje, ☎01/36-12-749 9005458
LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎041/981-210 9005468
MANJŠI Wap Karher, manjši brusilnistroj, kosilnico Buher in gumenjak zmotorjem, ☎ 041/364-504
9005498
TERMOPAN OKNA v lesu, 167 x 129,105 x 129 in vrata 70 x 223, moškokolo, zamrzovalno omaro, v. 140, ☎070/702-075 9005541
VARILNI aparat za inox in aluminij, terB trobento, ☎ 031/360-536 9005537
VLEČNO KLJUKO za Golf II; eno novoletno gumo 165/70/14; žensko 27-colsko kolo Rog, 10 prestav, vsa opre-ma, nove gume, ☎ 041/858-149
9005514
PODARIM
ELEKTRIČNI pisalni stroj Triumph in fi-nomehanično orodje in drobni materialza mladino, ☎ 041/602-395
9005495
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
23petek, 18. septembra 2009GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Gerbcase iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdan-jim sodelavcem, ki so se prišli posloviti in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebnazahvala Bolnišnici Jesenice, negovalnemu oddelku, zdravnicidr. Potočnikovi in dr.Pelku za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala dr. Žinku in patronažni službi ZD Bled. Poseb-no se zahvaljujemo društvu Maksa Perca pri organiziranjupogreba in govorniku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči vsi njegoviBled, 18. septembra 2009
ZAHVALA
V 59. letu je tiho zaspal naš dragi mož, brat, stric in očim
Božidar ZarnikIskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili v večni raj.Posebna zahvala pa prijateljem iz Huj ter bratrancu Branetu innjegovi družini.
Vsi njegovi: žena Dragica z Miodragom, brata Vojko in Zoran z družinamaBjeljina, Kranj, Milje, 12. septembra 2009
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče,pradedek, brat in stric
Franc BenedičičIskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom inznancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,mu darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala g. župnikuMirku Balažicu za lepo opravljen obred, pevcem bratov Zupanin praporščaku. Zahvaljujemo se tudi dr. Jenkovi in sestri Hel-gi za zdravljenje. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebni službiNavček, gospema Majdi in Eriki ter gospodu Damjanu za po-moč pri urah slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim šeenkrat hvala!
Žalujoči vsi njegoviTenetiše, 11. septembra 2009
ZAHVALA
V 96. letu je tiho zaspal naš dragi ata
Jože Burja z Bleda, 18. 3. 1913 - 6. 9. 2009
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-cem, ki ste se prišli poslovit od dragega ata in ga spremljali nanjegovi zadnji poti. Prav posebej hvala vsem, ki ste ga v času živ-ljenja obiskovali in se z njim pogovarjali. Hvala za vsa izrečenaustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, denarne daro-ve in darove za svete maše. Posebej hvala Bolnišnici Jesenice zazdravljenje in vso prijaznost. Hvala obema duhovnikoma za vsemolitve in lepe besede ob slovesu, posebej pa hvala g. župnikudr. Ambrožiču za prijazne obiske na domu. Hvala tudi pogreb-ni službi Novak, pevcem in trobentaču, ki ste prispevali k lepe-mu slovesu od pokojnega ata. Ohranite ga v lepem spominu.
Žalujoči: hčerke Minka, Marjetka in Helena z družinamiBled, Leimersheim, Boh. Bela
Rahlo naj te zemlja krije,dragi ata sladko spi!Luč nebeška naj ti sije,mir in pokoj naj ti bo.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Ane Nagličs Prebačevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje,darovane sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni
g. kaplanu, pogrebni službi Navček in pevcem Zupan.
Vsi njeniPrebačevo, Zg. Bitnje, 8. septembra 2009
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je zaspala naša draga mama
Marija Frelihz Brezij pri Tržiču 35, oskrbovanka Doma Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču
Od nje smo se poslovili v sredo, 9. septembra 2009, na pokopališču v Kovorju. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in
nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste upoštevali našo željo in stenam v obliki donacije Domu Petra Uzarja pomagali izreči zahvalo osebju in vodstvu
doma, ki so vrsto let zgledno skrbeli za našo mamo.Hvala pevcem, gospodu župniku, trobentaču in vsem, ki ste z nesebično pomočjo
pomagali, da je bilo slovo od naše mame nepozabno in bo zato vedno živela v naših srcih.
Žalujoči: vsi njeniČadovlje, 9. septembra 2009
ZAHVALA
Kogar imaš rad,nikoli ne umrje,le daleč, daleč je.
V 77. letu starosti je svoj življenjski krog sklenila naš draga babi
Pavla GorenecOb boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečenasožalja, podarjene svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi Domu upokojencev
Kranj ter sodelavcem Gimnazije Kranj in OŠ Trzin. Hvala g. župniku Urbanu, pevcem inpogrebni službi Navček za lepo opravljen pogrebi obred.
Žalujoča sinova Martin in Dušan z družinama
ZAHVALA
V četrtek, 10. septembra, nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, ded in tast
Marjan DolencIskrena zahvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje.
Zahvala dr. Terčonu, patronažni sestri Erženovi, župniku Bojanu Likarju, Komunalnemupodjetju Kranj in pevcem. Vsem zgoraj imenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Spomin je edina luč,ki ne ugasne.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre
Štefke Mrakse iskreno zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z namisočustvovali, darovali cvetje, sveče in svete maše, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjopot. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, ki so bili del njenega življenja, njenim
prijateljicam iz skupine Vrtnice, sodelavcem OŠ Škofja Loka-Mesto in Kmetijsko gozdarskezadruge Škofja Loka, organizaciji Zveze borcev, Društvu upokojencev, gospodu župniku,
pevcem ter pogrebni službi Akris. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeniŠkofja Loka, 14. septembra 2009
Kogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč je!
Skrb, delo in veseljebilo tvoje je življenje.Nam ostajata zdaj prazninain velika bolečina.
SOBOTA
12/21°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 18. septembra 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, delo-ma plohami. V soboto in nedeljo bo dopoldne delno jasno,po kotlinah bo megla. Popoldne bo spremenljivo oblačno splohami in nevihtami.
PETEK
14/20°C
....
....
....
....
....
....
...
Saša Lončar:
"Avto nujno potrebujem, šenajveč zaradi narave moje-ga dela, saj imam vsak danplesne delavnice na ra-zličnih lokacijah."
Vilma Stanovnik
Kranj - Da so netopirji svo-jevrstni posebneži, ki vzbu-jajo veliko domišljije takopri odraslih kot otrocih,smo se znova prepričali mi-nuli torek zvečer, saj je bilaprireditev ob letošnji Ev-ropski noči netopirjev enanajbolj obiskanih, kar so jihpri Zavodu za turizem v zad-njem času pripravili vkranjskih rovih.
Uvod v zanimiv večer jebil že sprehod po rovih, kjerobiskovalci vedno zvedo šekakšno novo zanimivost otej kranjski posebnosti in opodzemnem svetu. Delčektega sveta je namreč obisko-valcem, med katerimi je bilotokrat tudi veliko mladih, obvideo projekciji predstavilpriznan podvodni fotograf insnemalec Ciril Mlinar - Cic,nato pa je za slikovito pred-stavitev življenja netopirjev spredavanjem in video pro-jekcijo poskrbela biologinjain članica Slovenskega druš-tva za proučevanje in varstvonetopirjev Alenka Petrinjak."V Sloveniji živi osemindvaj-set vrst netopirjev, med nji-mi je tudi mali podkovnjak,ki živi v kranjskih rovih. Imepodkovnjak je dobil zato, kerima okoli nosnic kožno tvor-bo v obliki podkve. Ko pod-kovnjaki mirujejo, se vednoovijejo v svoje prhuti, in če
kdaj pridete v rove, lahko vidite "hruškice", ki visijo izpod stropa," je povedalaAlenka Petrinjak, ki je obis-kovalce seznanila z življe-njem netopirjev, ki so tako vEvropi kot pri nas postali enaizmed ogroženih in zatotudi zaščitenih živalskih vrst.Prav zato se je evropskaorganizacija EUROBATSodločila, da v sodelovanju znevladnimi organizaciji vsa-
ko leto ob koncu poletja pri-pravi mednarodni dogodek,ki ga je poimenovala Evrop-ska noč netopirjev.
"Poleti so netopirji lovilikomarje, vešče in se basaliz žuželkami, jeseni se pari-jo, v jamah pa živijo pred-vsem pozimi, ko se poglo-bijo v zimski spanec. Jameimajo namreč stalno tem-peraturo, ki jo tudi netopir-ji, ki so sicer sesalci in ima-
jo temperaturo okoli 37 sto-pinj, spustijo na okoli osemstopinj. Seveda so tudi v ro-vih, zato jih ne smemo mo-titi," je obiskovalce opozori-la Alenka Petrinjak, nato paso skupaj z ultrazvočnimidetektorji tako v rovih kotnad Kokro in v središčuKranja poslušali zvoke ne-topirjev. Nekateri najvztraj-nejši in najpozornejši so jihopazili tudi med letom.
....
....
....
....
....
....
...
NEDELJA
12/22°C
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Marijan Petrič:
"Nujno potrebujem avto za večje nakupe, za izlete in počitnice. Po mestu pagrem po opravkih najrajepeš."
Če ne z avtom, pa s kolesomSuzana P. Kovačič
Od 16. do 22. septembrapoteka Evropski teden mo-bilnosti. Številna mesta vtem času zaprejo del svojihulic za avtomobile in takoopozorijo na klimatskespremembe, ki jih povzroča-jo izpuhi avtomobilov. Pa vi,bi bili lahko brez avta?Foto: Tina Dokl
Avgust Plemenitaš:
"Lahko bi bil brez avta, kerimam še kolo. Poleg tega jekolo še dobra rekreacija."
Anamarija Pogačnik:
"Avto potrebujem, saj vbližini doma nimam niti avtobusnega postajališča.Po mestih bi na splošnolahko hodili več peš."
Miša Konc:
"Sem brez avta in ga občas-no pogrešam za kakšnedaljše poti. Sicer se pa zeloveliko vozim s kolesom."
19/11 oC
20/14 oC
24/15 oC21/15 oC
20/14 oC
24/17 oC
24/18 oC
21/15 oC
21/14 oC
19/14 oC
20/14 oC20/15 oC
21/16 oC
22/15 oC
Mladoporočenci
V Kranju sta se 9. septembra poročila Andrej Štefe in MarijaKuntič, 12. septembra pa Matevž Uršič in Sanja Kovačič, vPreddvoru 9. septembra Franc Gabrijel in Darja Škulj, 12. sep-tembra pa Marko Rozman in Helena Zevnik, v Britofu 9. sep-tembra Boštjan Mubi in Metoda Pretnar, na Zgornji Beli pa 12.septembra Klemen Zagorc in Anja Pohlin. Mladoporočencemčestitamo in podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Bohinj
Tradicionalni kravji bal v Bohinju
S planšarskim dnevom se bodo danes začele prireditve v okviru 54. kravjega bala v Bohinju. Ob 16. uri si bo tako mo-goče ogledati Bohinjsko sirarno, nato pa se bo dogajanjepreselilo v Planšarski muzej v Stari Fužini, kjer si bo mogo-če ogledati folklorni nastop, prisluhniti zvokom citer in vaš-kim skečem, mogoče pa bo tudi poskusiti domače maslo insir. V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom bodopredstavili življenje na planinah in organizirali brezplačenogled Planšarskega muzeja. Jutri bodo organizirali prvi re-kreativni kolesarski maraton v Bohinju. Tradicionalni kravjibal pa se bo začel v nedeljo ob 10. uri na prireditvenemprostoru v Ukancu. V spremljevalnem programu bodo na-stopili odrasla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklornaskupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina Stična,Godba Bohinj, harmonikarski orkester Radovljica, citrarkaTjaša Repinc in ljudski pevci iz Repišča v Halozah. M. R.
Škofja Loka
Dobrodelno kolesarjenje
V soboto, 19. septembra, bo Lions klub Škofja Loka pripravildobrodelni pohod na Lubnik in kolesarjenje do Naceta podLubnikom. Dobrodelna športno-rekreacijska akcija Lions klu-ba Škofja Loka postaja tradicionalna, izkupiček je namenjenKlubu Gaudeamus oziroma obšolski dejavnosti škofjeloškihgimnazijcev. Zato na sobotni prireditvi poleg članov Lionsklubov pričakujejo škofjeloške profesorje in gimnazijce ternjihove sorodnike, prijatelje in znance ter vse druge, ki želijodijakom pomagati pri delnem financiranju njihove dejavno-sti. Udeleženci pohoda in kolesarskega vzpona se bodo v soboto dopoldne od 10. ure naprej prijavili na Mestnem trgu,kjer bodo dijaki postavili stojnico. Startnina za odrasle znaša10 evrov, za dijake in študente 5 evrov. Udeleženci bodo ob prijavi prejeli volneni trak za lase ter bon za čaj in toplomalico pri Nacetu. Prireditelji pravijo, da bodo prireditev izpeljali ob vsakem vremenu, če zaradi dežja ne bo šlo s kolesi, se bodo tudi kolesarji na Lubnik odpravili peš. M. V.
Alenka Petrinjak je obiskovalce v kranjskih rovih popeljala v svet netopirjev.
Netopirji tudi v kranjskih rovihPrireditev ob Evropski noči netopirjev so minuli torek zvečer prvič pripravili tudi v kranjskih rovih,kjer je seveda odličen prostor za bivanje ponočnjakov.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_18
. 09.
200
9GLASBA, KINO
SEPTEMBER NAVDUŠILA
Že tradicionalni zabavi ob začetku jese-ni v Ljubljani je dež prizanesel. PetkovRitem mladosti je izpolnil vse napovediorganizatorjev ter postregel z največjimzabavno-glasbenim spektaklom te jese-ni v Ljubljani. / Foto: Zaklop
02
LJUDJE
HRIBARJEVA LUKNJA V ENEM
Letos so se prijatelji golfa na Bledusrečali že na 11. turnirju prijateljstva zapredsednikov pokal. Turnir je bil obis-kan presenetljivo dobro, kot vsakoleto pa so tudi tokrat zbirali prosto-voljne prispevke.
KULTURA
ODLIČNO VZDUŠJE ZA IGRO
V soboto bo prva letošnja premiera vPrešernovem gledališču. V komedijiRevizor, ki jo režira Mateja Koležnik, sebo prvič predstavil nov igralec v kranj-skem ansamblu Primož Pirnat.
03
Dan
ijela
in A
rsen
Ded
ić n
a od
ru lj
ublja
nski
h Kr
ižan
k pr
ed n
ekaj
dne
vi /
Fot
o: Z
aklo
p
02 PETEK_18. 09. 2009
GLASBA, KINO
opoldanski del do-gajanja je to jesenodplaknilo prav ne-verjetno nagajivovreme, ki pa ga je
pregnala osrednja gostja,švedska pevska zvezda slo-venskih korenin in svetovne-ga slovesa Petra Marklund -September.
Petra je že vse od zgodnje-ga popoldneva navduševalas svojo sproščenostjo iniskrivostjo med številnimimedijskimi obveznostmi.In čeprav so na Ritmu na-stopili tudi pevci in skupine,kot so Vlado Kreslin, King-ston, Alya, Petar Grašo inSoulfingers, ki so pod oderprivabili več kot dvajset tisočobiskovalcev, je bila kraljicavečera prav September. Dapa bo svoj prvi nastop v Slo-veniji ohranila v najlepšem
spominu, sta jo organizator-ja presenetila s posebnimdarilom za njen 25. rojstnidan, ki ga je praznovala dankasneje: ob obvezni penini
in torti z njeno podobo jeMitja Hojak posebej zanjoizdelal par unikatnih čevelj-cev v modni vijoličasti barvi.Da je prireditev potekala te-
koče, sta poskrbela sedaj ževsem znana radijska in tele-vizijska voditeljica Ota Roš inVid Valič, vodja animacijepri agenciji Collegium.
SEPTEMBER NAVDUŠILAŽe tradicionalni zabavi ob začetku jeseni v Ljubljani je dež prizanesel. Petkov Ritem mladosti v ljubljanskem mestu nakupov je izpolnil vse napovedi organizatorjev ter postregel z največjim zabavnoglasbenim spektaklom te jeseni v Ljubljani.
Alenka Brun
P
Laibach+Bach=Lai-Bach
S to enačbo bi lahko opisal vikend do-gajanje v prostorih kranjskega kulturne-ga bazena. Po dvorani je donela Umet-nost Fuge skladatelja Johanna Sebastia-na Bacha, prirejena za svojevrstno iz-vedbo. Celoten projekt, imenovan Lai-bachkunstderfuge, je bil poleg glasbe-nih kompleksnosti tudi vizualno poto-vanje. Na dveh platnih so se izrisovalena trenutke morbidne podobe, ki pa sobile zanimiva podpora zvočnemu delu.Od vojnih podob do omamljenih muh,vse to je bilo tokrat v gosteh Izbruhovedvorane, ki pa je na smrt želela slišatiše Milana Frasa, vokalista. M. Z.
PLANET TUŠ, KRANJ
Petek, 18. 9.19.00, 21.30, 23.59 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)17.40, 20.30, 23.20DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.00 G-FORCE 15.00, 17.00 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10, 23.40 GRDA RESNICA18.00, 20.00, 22.00HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20, 23.30 KOMIKI15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano
Sobota, 19. 9.13.00, 19.00, 21.30, 23.59 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)14.20, 17.40, 20.30, 23.20DRŽAVNI SOVRAŽNIKI11.20, 16.00 G-FORCE 11.00, 15.00, 17.00 G-FORCE 3D12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.10,23.40 GRDA RESNICA13.20, 18.00, 20.00, 22.00HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20, 23.30 KOMIKI
12.00, 15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano
Nedelja, 20. 9.13.00, 19.00, 21.30 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)14.20, 17.40, 20.30,DRŽAVNI SOVRAŽNIKI11.20, 16.00 G-FORCE 11.00, 15.00, 17.00 G-FORCE 3D12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.10GRDA RESNICA13.20, 18.00, 20.00 HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20 KOMIKI12.00, 15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano
Ponedeljek, 21. 9.19.00, 21.30 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)17.40, 20.30, DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.00 G-FORCE 15.00, 17.00 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10 GRDA RESNICA18.00, 20.00 HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20 KOMIKI15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano
KINO SPORED
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Predstava je posvečena200. obletnici
Gogoljevega rojstva.
RežijaMateja Koležnik
IGRAJOPrimož PirnatVesna JevnikarVesna Pernarčič ŽunićDarja ReichmanVesna SlaparKristjan Guček
Peter MusevskiIgor ŠtamulakMatjaž VišnarGašper JarniBranko JordanGrega ZorcPavel Rakovec
Sezona 2009/2010, uprizoritev 1
Premiera: 19. septembra 2009
Ciril RoblekRobert KavčičJošt Cvikl Bojana FornazaričAsima AvdićRobert Obed
Križanke pokajo po šivih
Dan D s simfoniki, potemDanijela, pa Alenka Go-dec. Najbolj je poplesova-la po odru Hrvatica Dani-jela Martinović, da o tem,kolikokrat je med nasto-pom zamenjala gardero-bo, sploh ne bi zgubljalibesed. Pred kratkim smoenergično Danijelo lahkospoznali tudi na tiskovnikonferenci v Ljubljani,kjer so ji Dallasovci pre-dali zlato ploščo (na foto-grafiji) za odlično prodajoalbuma Nek'živi ljubav.Če je Godčeva v goste po-vabila Janeza Dovča, Tr-kaja, Jadranko Juras,Nino Pušlar; Dan D sodopolnili še Polona Kasal,Tomi Meglič, brat in se-stra Gjurin ter Grant Au-stin, pa je Daniela naoder pripeljala ArsenaDedića. Borisa Novkovičain svojega Petra (Graša).
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Foto
: Zak
lop
www.gorenjskiglas.si
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Zak
lop
PR
EŠ
ER
NO
VO G
LED
ALIŠ
ČE
KR
ANJ,
GLA
VNI T
RG
6,
KR
ANJ
aj pripelje igralcaiz gledališča v NoviGorici v kranjskogledališče? Tu stesicer šele pred
prvo vašo premiero, pa ven-darle, kaj ima kranjsko gle-dališče, česar novogoriškoni imelo?
"Gledano z osebnega sta-lišča, imam zdaj bližje do-mov v Ljubljano, kjer sem siv zadnjem letu rešil stano-vanjski problem. Po drugistrani pa sem si selitve želeltudi v poklicnem smislu, pri-ti nekam na novo in zame-njati ekipo."
Ste vedeli, v kakšno gleda-lišče prihajate? Ansambel zvami vred šteje le pet igral-cev in štiri igralke, od tegatri Vesne ...
"Ha, ha, vedel sem, da zimeni ne bom imel proble-mov. No, vsaj približno semže vedel, kam prihajam, sicerse ne bi odločil. Kranjski oderje fajn, ekipa je "zdrava", karsem že spoznal. Še posebejzdaj, ko delamo skupaj, vi-dim, da gre za super ekipo, vkateri ne manjka pozitivnegaduha. Prepričan sem, da se vtakem vzdušju da marsikajdobrega narediti."
Majhen ansambel pri štirihali petih premierah na letopomeni tudi precej več dela?
"Saj ni bil moj namen, dabi bežal od dela. Jaz obožu-jem svoj poklic, zato zelo raddelam vse, kar je povezano zigranjem. Z umetniško vod-jo Marinko Poštrak sva sepogovarjala o prihodnjihprojektih v gledališču in mo-ram priznati, da gre za odlič-na dramska besedila, pravtako režiserje, s katerimibomo sodelovali. Tudi to jeodločilo, da pridem v Kranj."
In tako rekoč ste že prvidan v novi službi začeli spripravami na Revizorja?
"Nekako tako. Sicer pasem se uradno zaposlil prve-ga aprila. Brez heca. V pri-pravah na Revizorja smo seže na začetku super ujeli.Počasi iz vaje v vajo se je iz-luščilo to, kar od nas želi re-žiserka Koležnikova. Zdi semi, da njene predstave nosi-jo v sebi neko modernost,hkrati pa tudi realizem v po-stavitvi. Gre za zelo zahtevnodramsko delo, v kateregamoramo tako igralci kot reži-serka prinesti nekaj svojega,če želimo, da bo predstavadobra. Revizor danes nevzdrži le kot komedija. ZaMatejo je nivo burke, farseodločno premalo, zdi se mi,da tudi za kranjski teater. Ig-ralci smo nekaj časa po mojeimeli kar nekaj problemov,ker nas je sam tekst v osnovivlekel v komedijo. Zdaj sostvari "skočile skup" inimam občutek, da bo to zelodobra predstava."
Ampak ne gre za vašega pr-vega Revizorja?
"V bistvu je to že moj tret-ji, ki sem se ga hkrati tudibal, ker sta bila prva dva boljkatastrofa, kot pa ne. V prve-ga v Drami SNG sem vsko-čil, ko sem bil še študent, na-mesto Petra Musevskega,
drugega smo delali v Celju,kjer je režiser omagal štiri-najst dni pred premiero in jepotem prevzel drugi, pa tudini bilo, kot bi moralo. Reci-mo, da gre v tretje rado."
Igrali boste lik župana inglede na to, da je eden cita-tov iz besedila "oblast je vi-deti bolj prizadevna, če sekje kaj koplje", Kranj pa ježe nekaj časa precej razko-pan, ste na vajah razmišlja-li o kakšnih podobnostih zdejanskim stanjem?
"Ha, ha, slabo poznam tu-kajšnjo občinsko situacijo,so pa na vajah bili heci na totemo. Ko smo spomladi za-čeli z vajami, so ravno začelikopati cesto, ki vodi do gle-dališča ..."
Ste glede na to, da boste pr-vič nastopili pred novimobčinstvom, kaj bolj vzne-mirjeni, kot sicer pred pre-mierami?
"Malo je drugače, lagal bi,če bi to zanikal. Čutim nekapričakovanja občinstva inzato v sebi nosim tudi večjoodgovornost, kot sem jo ču-til, recimo, v Gorici."
Kaj se vam še obeta v letoš-nji sezoni?
"V začetku meseca smozačeli delati z Damirom Zla-tarjem Freyjem za predstavoSteklena menažerija, ki sledinovembra. Zagrabili smomočno. Če bo šlo tako na-prej, bo predstava genialna."
(Primožu pokažem foto-grafijo, na kateri ob barskimizici ob pivu stojita sku-paj s Petrom Musevskim,soigralcem v Prešernovemgledališču.)
"Ja, to sva s Perotom v no-vem Kozoletovem filmu Slo-venka. Prijatelja v filmu intudi sicer. Poznava se že izNove Gorice, kjer sva skupajigrala, seveda pa je tudi ontisti, ki mi je rekel, naj pri-dem v Kranj, da je tu super."
Igrali ste v treh Kozoletovihfilmih. Kako je sicer s film-skimi angažmaji?
"V Sloveniji je igranje v fil-mu precejšnja loterija. Ko tepokličejo, tudi ni nujno, daimaš vedno čas, še posebej zanas, ki igramo v repertoarnihgledališčih. Potem poskuša-mo nekako uskladiti film ingledališče. Velikokrat potemsnemamo preko poletja.Imam pa željo igrati tudi v fil-mih, seveda, vsako delo, ki jepovezano z igranjem, imamzelo rad. Sicer pa se pri nasfilmske igre najbolje učiš zizkušnjami. Več kot igraš,bolj ti je jasno, kako in kaj grepred filmsko kamero."
Začeli ste v celjskem gleda-lišču, kjer ste igrali dve se-zoni, v Novi Gorici ste jihzbrali sedem ...
"... tu v Kranju pa, kdo ve.O tem ne razmišljam, tre-nutno se počutim odlično.Tako v zasebnem kot poklic-nem življenju. Trenutno zdekletom preurejava stano-vanje, v katerem sem raselgor, na vrsti je familija, hkra-ti pa me navdušuje tudinovo delovno okolje."
Dvakrat novi začetek ... "Tako, tako."
PETEK_18. 09. 2009 03
KULTURA
Primož Pirnat se bo kranjskemu občinstvu prvič predstavilv komediji Revizor v vlogi mestnega župana. Tokrat nasgleda skozi okno delavske restavracije ... / Foto: Matic Zorman
Kranj
Stoletnica gre naprej
Kranj je bogatejši, ker ima glasbeno šolo. "Spomladi jeskozi odprta okna stavbe na Poštni 3 prav prijetno poslu-šati muziciranje mladih nadobudnih glasbenikov," je krazstavi povedala Natalija Polenec, v Kranjski hiši gosti-teljica dogodkov v čast obeleževanju stoletnice Glasbenešole. V sredo smo namreč v tamkajšnji galeriji odpiralirazstavo več kot 30 fotografij, izbranih iz jubilejnegazbornika ter dogodkov ob obletnici, ki so se v tem letu žezvrstili. Fotografije so posneli Gorazd Kavčič, Aljoša Ko-renčan, Tomaž Kukovič in Uroš Usenik. Na odprtju součitelji in učenci glasbene šole pripravili tudi krajši glas-beni program, duhovita izvedba znanega Libertanga pa ježe napovedala četrtkov koncert učiteljev. Od ponedeljkanaprej bo štirinajst dni v prostorih Kranjske hiše (v manj-ši predavalnici) potekal tudi javni pouk, na način kot po-teka v glasbeni šoli. Mladi tokrat ne bodo igrali le naodru, ampak jih bodo obiskovalci lahko videli, kako sepripravljajo na nastope in pilijo svoje glasbeno znanje. Vponedeljek, 21. septembra, ob 10. uri bo v Mestni hiši od-prtje muzejske vitrine meseca, ki bo prav tako posvečenastoletnici Glasbene šole, osrednji dogodek, slavnostnaakademija pa bo 8. oktobra na Brdu pri Kranju. I. K.
ODLIČNO VZDUŠJE ZA IGROV soboto bo prva letošnja premiera v Prešernovem gledališču. V komediji Revizor, ki jo režira MatejaKoležnik, se bo prvič predstavil nov igralec v kranjskem ansamblu Primož Pirnat.
Igor Kavčič
K
GLA
SB
EN
A Š
OLA
KR
ANJ,
PO
ŠTN
AU
LIC
A 3
, K
RAN
J
● 21. 9. - 2. 10., med 15.00 in 18.00, Kranjska hiša, Javni pouk Glasbene šole Kranj● 21. 9. ob 10.00, Mestna hiša, Otvoritev spominske vitrine, traja do 8. 10., ko se vitrina preseli
v Kongresni center Brdo. Prisrčno vabljeni! Vstop prost.
Čirče pri Kranju
Po romanu še pesniška zbirka
Jutri ob 18. uri bo v dvorani krajevnega doma v Čirčahpredstavitev pesniške zbirke Jagodne pesmi avtorjaMarka Ješeta, ki je pred štirimi leti izdal zelo priljubljeniroman Kodrlajsasti piton. Knjiga Jagodne pesmi je izšlav samozaložbi, za njeno likovno opremo pa je poskrbelakademski slikar Vinko Tušek, dobitnik nagrade Prešer-novega sklada. S. Š.
Fotografski razstavi se bo prihodnja dva tednapridružila tudi javna predstavitev pouka. / Foto: Matic Zorman
04 PETEK_18. 09. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK, 18. 9.
11.45 Neumni zakoni 12.15 Policija na delu13.05 Urgenca 13.55 To nenavadno življenje14.20 Družinsko drevo 15.10 Talenti 15.35Anatomija katastrofe 16.25 Spremenilo mi ježivljenje 17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelekza pogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50Talenti 20.15 Zamolčane zdravniške zgodbe21.05 Medicinski detektivi 21.55 Več kotbizarno 22.50 Moč, oblast in pravičnost23.35 Talenti 00.05 Zamolčane zdravniškezgodbe
09.40 Calypso, 48. del 10.30 Pepelka, 74.del 11.25 Ker ljubim Glorio, 62. del 12.20Pocholo, 110. del 13.10 Vojna žensk, 81. del14.05 Osamljena srca, 74. del 15.00 Nikolini prepozno, 5. del 15.55 Pepelka, 74. del16.45 Pepelka, 75. del 17.40 Zaljubljena,31. del 18.35 Nikoli ni prepozno, 6. del19.30 Calypso, 48. del 20.20 Pepelka, 75.del 21.10 Nikoli ni prepozno, 6. del 22.05Pocholo, 110. del 23.00 Idoli, 65. del 23.55Vojna žensk, 81. del
SOBOTA, 19. 9.
07.40 Družina v stiski 08.10 Družinsko drevo09.00 Kaj storiti? 09.45 Mestni zdravniki10.35 Medij 11.20 Medij 12.10 Rojstvo12.35 Rojstvo 13.10 Družinsko drevo 14.00Kaj storiti? 14.45 Mestni zdravniki 15.35Medij 16.20 Medij 17.10 Katastrofe stoletja18.00 Duhovi v hotelih 19.00 Novinar v mod-rem 19.45 Zakon v Los Angelesu 20.10 Mej-na policija 21.05 Ženske, obsojene na smrt22.35 Novinar v modrem 23.20 Same v NewYorku 00.05 Mejna policija
06.55 Vojna žensk, 77.-81. del 11.20 Vkuhinji z Angelom in Mario, 4. del 12.20Nikoli ni prepozno, 2.-6. del 16.50 Dora, 97.del 17.40 Maria Rosa išče ženo, 40. del 18.35Igralci v telenovelah, 14. del 19.30 Dan v raju21.20 Sužnja Isaura, 25. del 22.05 Tako ježivljenje, 69. del 23.00 Moške zgodbe, 17. del23.55 Sanjski moški, 10. del
NEDELJA, 20. 9.
07.40 Družina v stiski 08.10 Lovci na legende09.00 Kaj storiti? 09.45 Mestni zdravniki10.35 Medij 12.10 Rojstvo 12.35 Rojstvo13.10 Lovci na legende 14.00 Kaj storiti?14.45 Mestni zdravniki 15.35 Medij 17.10Katastrofe stoletja 18.00 Reševanje otrok18.25 Reševanje otrok 18.50 Na sledimorskemu psu 19.45 Hiša strahov 20.35 Podnožem 21.05 Zločini v Avstraliji 21.55 Morilci22.20 Policijske enote 00.00 Na sledimorskemu psu
06.55 Pepelka, 71.-75. del 11.20 Mun-doshow, 21. del 12.20 Zaljubljena, 27. del13.10 Zaljubljena, 28.-31. del 16.50 Dora,98. del 17.40 Maria Rosa išče ženo, 41. del18.35 Sužnja Isaura, 25. del 19.30 Dan vraju, rom. kom. 21.20 Tako je življenje, 46.del 22.05 Tako je življenje, 69. del 23.00Moške zgodbe, 18. del 23.55 Sanjski moški,11. del
PONEDELJEK, 21. 9.
12.15 Policija na delu 13.05 Urgenca 13.55To nenavadno življenje 14.20 Družinsko dre-vo 15.10 V ognjenih zubljih 15.35 Anatomi-ja katastrofe 16.25 Spremenilo mi je življen-je 17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelek zapogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50 Vognjenih zubljih 20.15 Zamolčane zdrav-niške zgodbe 21.05 V ognjenih zubljih21.55 Več kot bizarno 22.50 Moč, oblast inpravičnost 23.35 Talenti 00.00 Zamolčanezdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 49. del 10.30 Pepelka, 75. del11.25 Ker ljubim Glorio, 63. del 12.20 Pocho-lo, 111. del 13.10 Vojna žensk, 82. del 14.05Osamljena srca, 75. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 6. del 15.55 Pepelka, 75. del 16.45Pepelka, 76. del 17.40 Zaljubljena, 32. del18.35 Nikoli ni prepozno, 7. del 19.30 Calyp-so, 49. del 20.20 Pepelka, 76. del 21.10 Nikolini prepozno, 7. del 22.05 Pocholo, 111. del23.00 Idoli, 66. del 23.55 Vojna žensk, 82. del
TOREK, 22. 9.
12.15 Policija na delu 13.05 Urgenca 13.55To nenavadno življenje 14.20 Družinsko dre-vo 15.10 V ognjenih zubljih 15.35 Anatomijakatastrofe 16.25 Spremenilo mi je življenje17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelek zapogrešane 19.00 Družinsko drevo 19.50 Vognjenih zubljih 20.15 Zamolčane zdravniškezgodbe 21.05 Nevarna reševanja 21.55 Večkot bizarno 22.50 Moč, oblast in pravičnost23.35 Talenti 00.00 Zamolčane zdravniškezgodbe
09.40 Calypso, 50. del 10.30 Pepelka, 76. del11.25 Ker ljubim Glorio, 64. del 12.20 Pocho-lo, 112. del 13.10 Vojna žensk, 83. del 14.05Osamljena srca, 76. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 7. del 15.55 Pepelka, 76. del 16.45Pepelka, 77. del 17.40 Zaljubljena, 33. del18.35 Nikoli ni prepozno, 8. del 19.30 Calyp-so, 50. del 20.20 Pepelka, 77. del 21.10 Nikolini prepozno, 8. del 22.05 Pocholo, 112. del23.00 Idoli, 67. del 23.55 Vojna žensk, 83. del
SREDA, 23. 9.
12.15 Policija na delu 13.05 Urgenca 13.55Nevarna reševanja 14.20 Družinsko drevo15.10 V ognjenih zubljih 15.35 Anatomijakatastrofe 16.25 Spremenilo mi je življenje17.10 Živalski čudeži 18.00 Oddelek zapogrešane 18.30 Talenti 19.00 Družinskodrevo 19.50 V ognjenih zubljih 20.15Zamolčane zdravniške zgodbe 21.05 Medi-cinski detektivi 21.55 Več kot bizarno 22.50Moč, oblast in pravičnost 23.35 Talenti 00.00Zamolčane zdravniške zgodbe
09.40 Calypso, 51. del 10.30 Pepelka, 77. del11.25 Ker ljubim Glorio, 65. del 12.20 Pocho-lo, 113. del 13.10 Vojna žensk, 84. del 14.05Osamljena srca, 77. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 8. del 15.55 Pepelka, 77. del 16.45Pepelka, 78. del 17.40 Zaljubljena, 34. del18.35 Nikoli ni prepozno, 9. del 19.30 Calyp-so, 51. del 20.20 Pepelka, 78. del 21.10 Nikolini prepozno, 9. del 22.05 Pocholo, 113. del23.00 Idoli, 68. del 23.55 Vojna žensk, 84. del
ČETRTEK, 24. 9.
11.45 Preživeli 12.15 Policija na delu 13.05Urgenca 13.55 Nevarna reševanja 14.20 Se-dem dni, ki je spremenilo New Orleans 15.10V ognjenih zubljih 15.35 Anatomija katas-trofe 16.25 Spremenilo mi je življenje 17.10Živalski čudeži 18.00 Oddelek za pogrešane19.00 Sedem dni, ki je spremenilo New Or-leans 19.50 V ognjenih zubljih 20.15 Zdravil-ni piki 21.05 Medicinski detektivi 21.55 Mar-di Gras 22.50 Moč, oblast in pravičnost 23.35Talenti 00.00 Zdravilni piki
09.40 Calypso, 52. del 10.30 Pepelka, 78. del11.25 Ker ljubim Glorio, 66. del 12.20 Pocho-lo, 114. del 13.10 Vojna žensk, 85. del 14.05Osamljena srca, 78. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 9. del 15.55 Pepelka, 78. del 16.45Pepelka, 79. del 17.40 Zaljubljena, 35. del18.35 Nikoli ni prepozno, 10. del 19.30 Ca-lypso, 52. del 20.20 Pepelka, 79. del 21.10Nikoli ni prepozno, 10. del 22.05 Pocholo,114. del 23.00 Idoli, 69. del 23.55 Vojnažensk, 85. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
"Sanjala sem fanta, s katerimimam na sodišču nerešeneprobleme glede denarja. Pri-šel naj bi na obisk. Spomi-njam se le še tega, da je imelokoli vratu obešen profesiona-len, zelo drag fotoaparat. Pada je bil oblečen v živo rumenpulover - podoben je bil angle-škemu turistu. Aparat je bil si-cer brez objektivov, vendar sflešem, ker vse to sem si zelozapomnila, saj sem mu naj-prej vzela aparat, potem pamu pobrala še vse tisto karima - samo slekla ga nisem,češ tole mi bo vrnilo vsaj ne-kaj tistega, kar mi je vzel. Po-tem smo ga s prijatelji spoka-li na avtobus in želela semmu dati še denar za avtobus,da se ga zagotovo znebim,medtem ko mi prijatelji teganiso dovolili. Potem sem sezbudila." Taša
Draga Taša,fotoaparat je inštrument, kisluži dokumentaciji - z njimbeležimo in ohranjamo do-
ločene trenutke v življenju,ki nas posebej nagovorijo. Vsanjah opozarja, da je trebavse "dokumentirano" znovapregledati in ohraniti le ti-sto, kar je tega res vredno. Vtvoji sanjski sceni postanesimbol težkih razočaranj innegativnih spominov, s ka-terimi še nisi opravila. Tispomini in razočaranja sojasno povezana z bivšimfantom. Fotoaparat je bilzelo drag in profesionalen,kar kaže, da lahko iz tezgodbe izluščiš pomembennauk, če boš gledala na toizkušnjo z manjšim čustve-nim balastom, torej bolj ob-jektivno in distancirano.Manjkajoči objektiv pravi,da se temu še izogibaš in dati manjka prava "ostrina",kar je glede na težo dožive-tega čisto razumljivo. Pavendar te "fleš" aparataopominja, da je skrajni čas,da v temne spomine vnesešluč, jih ozavestiš in odslo-viš, saj ne boš imela uspe-
ha, če pogleda ne usmeriš vprihodnost. Zelo jasno siopisala obleko svojega fan-ta. Jung je prepričan, da tarazkriva našo pravo oseb-nost, čeprav se trudimo znjo zakrivati ne le goloto,ampak tudi svoje pomanj-kljivosti oz. slabosti. Pulo-ver je simbol čustvene har-monije in topline. Odprla sisvoje srce in bila prepriča-na, da fant deli s tabo istačustva. Vendar kaže njegovrumeni pulover prav na-sprotno, namreč izdajstvo,nezvestobo, skrivnostnost,zahrbtnost in pohlep. Prija-telji, ki so te spremljali oz. tipomagali, predstavljajosence tvoje lastne osebno-sti. Del tebe hoče to poglav-je čim prej končati, drugidel tebe pa se utaplja v ra-zočaranju in v želji po maš-čevanju. Avtobus, na katere-ga si "spokala" fanta, jesimbol skupnega potovanjain učenja, kar pomeni, da jetvoj odnos z njim bil potre-
ben za višji cilj - tvoj lastnirazvoj. Obljublja pa tudizelo hiter napredek, če seboš izogibala maščevalnimmislim. V vsakem primeruje bolje, da se teh popolno-ma znebiš, saj z njimi ško-duješ le sebi. Prepusti celo-tno zadevo univerzalnim za-konom življenja, ki sami po-skrbijo, da se vse postavi napravo mesto in da je vsakdopoplačan po svojih dejanjih.Evropejci enačimo to resni-co s stavkom: kar seješ tožanješ, Indijci pa govorijo ozakonu karme, ki pravi, dase vsako dejanje nekoč po-vrne na enak način, kot smoga storili. Ne glede na ka-kršnokoli versko prepriča-nje, je najpomembnejša za-poved, ki bi se je morali dr-žati: nikogar ne ranimo ne vmislih ne z besedami ne vdejanjih. Torej dvigni rokeod te zgodbe in zaupaj viš-jim silam, ki so ti fanta po-slale na pot z določenim na-menom.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ
nanko zadnje dniposlušam samoše o tem, kako jemlado meso so-čno, kako so to'simpe' in kako je
kar naprej zmenjena z ne-kom, ki pa ni tisti od včeraj.Dekle je pri štiriintridesetihpo desetih letih samska insedaj (dobesedno) juriša poenem spletnih kupidov innič, kar je starejše od 35, jesploh ne zanima. Telomora biti mlado, napeto,mišičasto, športno, obrazvsaj soliden in predvsemmora biti moški bogato ob-darjen.
Že več kot mesec dni naj-prej poslušam, kakšen je bildan v službi, vmes sladkanamigovanja o tem, kako jebilo noro dobro, in če jo slu-čajno vprašam 'kaj spet, s
kom in kje', potem zaslišimsmeh in sledi plaz besed onočni dogodivščini ter iz-vem podrobnosti, ki mevčasih sploh ne zanimajo.
Zadnje čase velikokrat nakoncu doda: "Veš, sej to jevse tako ali tako brez veze."
Moralni maček, ki se jizbudi na vsake štirinajstdni. Za pet minut. Doklerspet ne prižge računalnikain zagleda kopice elektron-skih osladnosti v poštnempredalu spletnega portala.Toliko 'oboževalcem' se jetežko upreti ...
Dobiti moškega zgolj zaposteljni šport na spletnihstraneh dandanes ni pro-blem. Večji zapleti nastane-jo, če iščeš resno vezo. Zatodekle tudi nima problemovs srečevanjem, spoznava-njem in ne nazadnje s sa-mim dejanjem, ki sledi, sajjo v bistvu ne zanima moškikot tak, tipom pa je že v
osnovi vseeno in lažje sko-čijo med rjuhe z neznanko,čeprav morda ni ravno nji-hov tip ženske.
Pri vsem tem spolnemdirendaju sem jo enkratcelo vprašala, kakšen je bil,hudiča, seks z bivšim fan-tom in čemu je sploh obsta-la z njim v zvezi dobrih de-set ali devet let.
"Pa kaj naj ti rečem. Ponekaj letih najine veze je ondobil boljše plačano delov-no mesto, ki pa je sevedaprineslo več odgovornostiin predvsem več tujine.Njega ni bilo po teden dni,če je pa slučajno bil doma,je pa še takrat šel dvakrat,trikrat na teden v Srbijo, naHrvaško, včasih tudi v Bol-garijo in tam sklepal nekekomercialne posle za svoješefe. Tako sva se oddaljila,spolnega življenja na koncuskoraj nisva imela, potempa sem se jaz pač nekega
dne odselila. Nič se nisvakregala, samo razšla sva se.Še vedno se včasih slišiva,samo meni ta način življe-nja ne ustreza več."
"In sedaj moraš nadokna-diti vse zamujeno?"
"Glej, ne vem. Upam, dame bo nekega dne minilo."
Upanje o 'minljivem' naspletu pa lahko zelo zavaja.Tam vedno najdeš nekoga,ki te razume, vedno se naj-de nekdo, ob katerem silahko nabildaš samozavest.Določene ljudi spletnezmenkarije dobesedno po-srkajo. Če jih vrtenje v kro-gu in izbiranje idealnihpartnerjev med nekim šte-vilom prisotnih ne zdolgo-časi, se največkrat v grobemvse skupaj začne in konča sseksom.
In ne poznam nobenegapetindvajsetletnika, ki bi re-kel 'ne', če se mu izkušenomeso samo ponudi...
NA JURIŠ (76)
Lea Peterlin
Z
TV SPORED
Razlaga sanj in Anita svetuje
Včasih ljudje sanjamo ta-ko, da se o pomenu svojih sanjsprašujemo še ves dan. Z letošnjim januarjem se je v prilogi Razvedrilo začela razlaga Vaših sanj. Opišite svojesanje in nam besedilo pošljite na elektronski [email protected], pripišite Za razlago sanj/ uredništvo Razve-drila in Anita Di Grazia bo izbrala med prispelimi vprašanjioziroma pismi ter razlago objavila v eni petkovih številk Gorenjskega glasa. Podpišite se z namišljenim imenom. Če
nimate elektronske pošte, pa nam lahko pisma pošljete tudi na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, inravno tako pripišete Za razlago sanj/ uredništvo Razvedrila.Pripravljamo še svetovalno rubriko, kjer se lahko na Anitoobrnete z različnimi problemi iz področja partnerstva, vamsvetovala pri težavah, poskušala z vami najti rešitev na različne krize skozi katere se podajate, vas motivirala. Potopek vprašanj, opisov, želja po nasvetu je isti kot prisanjah. Lahko nam pišete preko elektronske pošte, lahko pauborabite klasično. Uredništvo razvedrila
PETEK_18. 09. 2009 05
HUMORRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)V petkovi dopoldanski temi ob 9.15 se bomo dotaknili konča-nega državnega prvenstva v poletnem biatlonu in gradnje Bi-atlonskega centra na Pokljuki. V okviru Tedna mobilnosti bo-ste dopoldne spet lahko sodelovali pri enem od nagradnihvprašanj na to temo, ob 13.40 odkrivali skriti zvok, petkov po-poldan med 16. in 20. uro pa bo glasbeno obarvan. V sobotoob 9.15 ne zamudite pogovora s predstavnikom Zavoda za tu-rizem Kranj Srečkom Štagarjem o dogajanju ob koncu tednav Kranju, ekipa oddaje Dobro jutro Slovenija se nam bo ogla-sila ob 11.30 in 12.45, Radijskemu nahrbtniku - oddaji za ljubi-telje pohodništva in planin boste lahko prisluhnili ob 16.15,verski oddaji Pot do luči pa ob 19.30. Skupina Dupljak se bopredstavila v nedeljo ob 9.15, nedeljsko kosilo pa si boste pri-služili ob 10.15. Pod Radijsko razglednico se bo to nedeljopodpisala Klara Mrak. Obiskala bo Zbilje, Smlednik, Valbur-go, Hraše in Zapoge. Nedeljske športne dogodke bomo strni-li ob 19.30. V ponedeljek pa ne zamudite naše priljubljene po-govorne oddaje Se res poznamo, ob 9.15. Koga bomo povabi-li pred mikrofon tokrat, naj ostane še skrivnost. Skupno odda-jo štirih radijskih postaj: Triglav, Gorenc, Sora in naše, pa vtednu od ponedeljka, 21., do petka, 25. septembra, vsak danob 15.30, pripravljamo v uredništvu Radia Kranj.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)V tednu pred nami se bomo pomudili v nekaj slovenskihpodjetjih, poklepetali z direktorji o poslovni tradiciji, dejav-nosti, viziji in še marsičem, kar sodi k uspešnemu poslova-nju podjetja. Odprli bomo tudi vrata katere od izobraževal-nih ustanov, poklepetali z župani slovenskih občin, predsta-vili zanimive turistične destinacije in prireditve, program bopisan in poučen, kot je tudi prihajajoča jesen. Naj opozori-mo tudi na nekaj rednih tedenskih oddaj. Tako vsak dan ob9.30 in ob 19.30 lahko prisluhnete oddaji Moja dežela, mor-da dobite namig, kako izkoristiti prost dan ali vikend. V po-nedeljek ob 12.10 ne preslišite Zdravstvenega kotička, saj napotepu v naravi ali pa kar na domačem vrtu najdete rastline,ki vam bodo olajšale marsikatero zdravstveno težavo. O ro-žicah, zasaditvah vrta ali zgolj kotička na terasi ali balkonubomo govorili v sredini oddaji Rože&Vrt ob 14.10. Ne presli-šite pa tudi torkovega in četrtkovega Skritega mikrofona,obakrat ob 13. uri.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)Danes bomo po 9. uri pogledali v nebo, ob 10.10 skupaj iskali1001 nasvet, vaše male oglase bomo sprejemali po 15. uri. Ob13.10 v oddaji Doktor Petek govorili o migrenskih glavobolih.Ob 16. uri bo na vrsti Razgled s Triglava na občino Bled. Ho-kejsko tekmo med Acronijem in Albo v ligi EBEL bomo sprem-ljali po 19. uri. Sobotno jutro bo od 8. do 10. ure namenjenootroškemu programu, v okviru katerega bomo po 9. uri obis-kali tudi vrtec na Hrušici. Malo po 10. uri bo na vrsti oddajaOkoljske minute. Po 13. uri se bo začela Beseda mladih. Minu-te za ljubitelje resne glasbe bodo na vrsti malo po 19. uri, od-daja Duhovni razgledi pa ob 19.45. V nedeljo bomo vaše maleoglase sprejemali po 11. uri. Ob 9.10 bo naš gost trener košar-karskega kluba Šenčur Marin Gorenc. Po 10. uri boste slišaliprispevek o lubadarju v zgornjegorenjskih gozdovih. Ob 13.10bo naša gostja predsednica uprave tržiškega Peka Marta Gor-jup Brejc. Po 17. uri pa bomo v popotniškem kvizu obiskaliCerklje. V ponedeljek bo ob 8.10 na vrsti oddaja Jejmo malo,jemo zdravo, program pa bo po 13. uri predvsem v znamenjušporta. Po 19. uri bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji narod-nozabavne glasbe. V torek bomo ob 9.10 pogledali na filmskaplatna, ob 15.10 pa prebrali ponudbo prostih delovnih mest.Ob 16. uri boste lahko slišali pregled dogodkov v občini Gorje.V sredo bomo ob 9.10 govorili o malih prijateljih, ob 13.10 bona vrsti oddaja Glas ljudstva, uro kasneje pa se bomo z Zlatokočijo popeljali po valovih lepih starih melodij. Ob 16. uribomo pregledali dogajanje v občini Jesenice. Ljubiteljice in lju-bitelji mode boste na svoj račun prišli ob 18.10, ko se bo zače-la oddaja Moda in čas. V četrtek bomo 7. uri odkrivali Zakladeljudske modrosti. Po 9. uri bo na sporedu oddaja Triglavski ze-leni vrtiček. Malo po 13. uri bo naš program v znamenju kultu-re, v družbo Draga Arijanija in zimzelenih melodij pa vasbomo povabili ob 19.30.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz
(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
Radio Sora 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Mali brat
Torej motijo se vsi tistinaši politiki in skeptiki, kimenijo, da Slovenija nimanič od deblokade nadaljnjihpogajanj Hrvatske za vstopv Evropsko unijo. Naš pre-mier Pahor se je še enkratdokazal, kako pronicljiv umje, saj pri vseh državniškihodločitvah spremlja tudiaktualne dogodke po svetu.Hrvaška premierka Kosor-jeva je še enkrat dokazala,da babe nimajo pojma okošarki, no, roko na srce
tudi Pahor ni ravno poz-navalec športa, torej tudi nekošarke.
Namreč kaj pomeni pris-tanek hrvaške vlade, ki se jezavezala, da noben doku-ment, športni rezultat, alidejanje po 25. juniju 1991nima nobenega pravnegain športnega učinka nanobenem arbitražnemsodišču in tudi ne prejudi-cira izida nobenega odpostopkov in postopkov terrezultatov na evropskemprvenstvu v košarki naPoljskem?
Hrvaški pristanek pome-ni to, da v primeru, da dre-vi na evropskem prvenstvuizgubimo četrtfinalno tek-mo s Hrvaško (sicer se tone bo zgodilo, pa vendarle,v odnosih s Hrvati smo bilipriča že marsičemu), ta zanas vendarle ni izgubljena.Zakaj? Zato, ker se je (sebo) tekma zgodila po 25. ju-niju 1991 in bo kot taka ne-veljavna. Razplet tekme najbi bil tako znan pol ure potekmi, saj se bo pod nujnona hitro zbrala arbitražnakomisija v sestavi Slovenec,
Hrvat in trije neodvisnienologi (vinski preizkuše-valci), ki bodo odločili, kdoima boljše vino, Slovenciali Hrvati. Ko bo znano, daimamo Slovenci vendarleboljše vino, bodo Hrvatiimeli zaprto še eno poglav-je na poti v Evropsko unijo,mi pa bomo lahko registri-rali tekmo s Hrvati kot dob-ljeno. V primeru, da tekmodobimo že na košarkar-skem igrišču, bo ta veljala,saj je Slovenija v Evropskiskupnosti, Hrvaška pa ne.A ni fino.
S spačkom do Kijeva in nazaj (3)
CEL OBRAZEC ZA VINJETO ”Nekoč smo švercali iz Romunije, zdaj pa rabimo vize in ostale pič... ma...”
zvinite, moja greška.Znao sam, da čete se vra-titi," je povedal mladi re-ceptor, ko smo se po pe-tih minutah vrnili po po-
tne liste, ki nam jih je poza-bil vrniti ob odjavi iz motela.Oooo, motel je bil prav fin,novogradnja izdelana precej"šlampasto", kot recimo vča-sih Zastavini jugoti in stoen-ke. Glavno luč v sobi smoprižgali samo enkrat, v nada-ljevanju pa so svetlobo dajalele še lučke z nočnih omaric.Sicer pa je treba pohvalitiprijazno osebje, dobro hranoin ugodne cene. Še zadnjičnapolnim srbski bencin inhkrati delavca na bencinskivprašam, ali je mogoče šekje v Vršcu zamenjati kaj de-narja v romunske leie (tako
na šverc) in kupiti vinjete, kiso potrebne po romunskihcestah. Pa mi tip kakih pet-intridesetih let pove, danima pojma o tem, da v Ro-muniji (ta je oddaljena odVršca le kakih 20 kilome-trov) ni bil že deset let. Vča-sih se je splačalo po nakupihv Temišvar, cvetel je kontra-
bant z bencinom, danes paje za Romunijo, ki je za raz-liko od Srbije v Evropskiskupnosti, potrebno imeti"vizo in ostale pič.. ma...",kot se je duhovito izrazil so-govornik. O. K. bomo vseopravili na oni strani.
Srbski carinik nam je za-želel "sretan put" in nam dal
par navodil, kako v Romuni-ji. "Predvsem vozi po pravi-lih, sicer te zna drago stati,"mi je razložil. Na romunskistrani so nas pozdravile do-trajane stavbe in kakšen nov"evropski" kontejner, nameji sta se nas "lotila" poli-cajka in carinik. Slednji jeznal nekoliko srbsko in ga jebolj zanimal spaček kot vseostalo. Vinjeto, da lahko ku-pim sto metrov nazaj v ne-kem kontejnerju, kjer je pi-sarna. Avto naj pustim kartam na voznem pasu mejne-ga prehoda. V kontejnerjupa živ socializem. Očija, zre-lega za penzion, sem zmotilravno pri malici in ko sem sev drugo vrnil s prometnimdovoljenjem, mi je zdolgoča-seno le napisal celostranskiobrazec in prodal vinjeto za4 evre. (prihodnjič: Menjava,da te kap)
Igor Kavčič
INasvidenje Srbija, dobrodošla Romunija!
Foto
mon
taža
: Ar
Che
e
S HRVATI ITAK DOBLJENA Današnjo večerno četrtfinalno tekmo na evropskem prvenstvu v košarki s Hrvati smo že dobili. Vprimeru poraza bomo zmagali pol ure po tekmi za zeleno mizo. Hrvati so se obvezali, da noben dokument, športni rezultat ali dejanje po 25. juniju 1991 nima nobenega pravnega in športnega učinka.
Prevarani SlovenciObčan Kranja zahteva opravičilo Tomaža Domicelja.Domiceljeva pesem Slovenskega naroda sin je čistaprevara, trdi neimenovani Joško Strašan iz Stražišča.Namreč znana, že ponarodela pesem kantavtorjaTomaža Domicelja Slovenskega naroda sin, čisti izrazslovenstva, pesem, ki jo ponosno pojejo slovenskisinovi v Afganistanu in navijači na vsaki športni tek-mi in so jo vse generacije Slovencev vzele za svojo,ima eno veliko napako, trdi občan Kranja JoškoStrašan iz Stražišča."Zakaj?" smo vprašali."Zakaj? Poglejte, kako se največja pesem vsehSlovencev začne.""Kako?""Na Planini je živel ..."
06 PETEK_18. 09. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Planika"
Spoštovana gospa Tanja! Ne-kaj časa že zasledujem v Go-renjskem glasu vaše odgovore.Tudi jaz vas bi prosila za enodgovor. Enkrat sem se zvami že pogovarjala po telefo-nu. Prosila bi vas, če je možnoza odgovor po e-pošti, druga-če bi vas pa prosila za telefon-sko številko. Bi pa vprašala:moja hči je spoznala nekegafanta. Zanima me, ali je tonjen pravi sopotnik, a se mizdi, da je ta fant daleč odtega. Morda se motim, nevem, prav težko prenašam vseskupaj. Saj vsaka mama hočenajboljše za otroke.
Moje telefonske številke lah-ko dobite na moji spletnistrani. Seveda, za naše otro-ke si želimo vse najboljše, akaj hitro se jim tudi lahko za-merimo s svojim pogledomoziroma nasvetom. Saj mirazmišljamo in čutimo dru-
gače. Zato jih lahko samospremljamo, jim stojimo obstrani, in pomagamo takrat,ko nas sami prosijo za po-moč. Vaša hči je trenutnosrečna in verjame v svojo lju-bezen, kar je prav. Fant jo ježe razočaral in še jo bo. Ka-dar smo zaljubljeni, smotudi slepi, zato ne vidimo na-pak, ki so vsem drugim očit-ne. Ta ljubezen ne bo večna,saj v naslednjem letu spoznasvojo pravo ljubezen. Imejtese lepo in bodite brez skrbi.
"Ovnica"
Najprej te lepo pozdravljam,in upam, da mi odgovoriš.Čaka me nova šola in me za-nima, kako bo tam in ali sebom s sošolci dobro razume-la. Zanima me tudi, kako mikaže v ljubezni, in kaj kaže primojem in dedkovem zdravju.
Tudi tebi lep pozdrav. Od-govorim vsem, brez izjem, a
ker je vaših vprašanj kar ve-liko, je treba malo dalj poča-kati. Šola se ti je v tem časuže začela, a nič zato. Pravkmalu dobiš nov krog prija-teljev in vse skrbi, ki jihimaš glede tega, so odveč.Okolje te bo sprejelo in tuditi se boš počutila super. Vljubezni pa te čaka nekaj čis-to novega in kar počasi sepripravi, saj se ti hitro bliža.Bo na prvi pogled in ne bošimela časa razmišljati, kaj jeto, kar se dogaja s teboj.Zdravstvene težave, ki jihimaš, se ti zelo zmanjšajo inne delaj si takih skrbi. De-dek zna sprejemati življenjetakšno, kot je, z vsemi tego-bami, ki jih prinaša vsakdan. Hujšega ne bo. Srečno.
"1957 Tržič"
Ločena sem že štiri leta in mezanima, ali bom imela šekakšno resno zvezo. Zanima
me tudi, ali bom letos prodalastanovanje in si kupila manjšohišico. Za odgovor se vam ževnaprej iskreno zahvaljujem,ker resnično rabim te podatke,ker sem zelo razočarana.
Pozabili ste napisati šifro,upam, da se boste spoznali.Vaše osebno število od le-tošnjega rojstnega dne pado naslednjega je 6. To šte-vilo predstavlja simbol Lju-bimca. Ljubezen je v zrakuin zelo kmalu pride do vas.Še na koncu tega leta ali naj-kasneje do pomladi. Ta zve-za se obdrži, z njo pa tudisreča. Na splošno si moratebolj zaupati. Prodaja stano-vanja vam bo uspela v rokuosmih mesecev, s tem pa sevam izpolni želja po hišici.Lep pozdrav.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENZbegani bomo od tekanja od domačih do poslovnih obveznosti. Kljub temu da nam bo dan prekratek, nam bovse uspelo po načrtu.
19. septembra 2009Sobota Jan, Vito, Arijana
Občutek, da smo prepuščeni sami sebi, nas bo varal, sajnas bo okolica hitro prepričala o nasprotnem. Obeta senam lepo presenečenje.
21. septembra 2009PonedeljekMatej, Jonatan, Mateja
Razgovor, ki ga bomo imeli na štiri oči, nam prinese večsprememb, kot si sploh lahko predstavljamo. Priložnostnaj nikar ne gre mimo nas, zato pohitimo.
22. septembra 2009TorekMavrij, Tomaž, Žarko
Ker bomo še pod vtisom včerajšnjega dne, nam energija indobra volja da polet za vse podvige, ki smo jih s pridom inbrez slabe vesti uspešno prelagali.
23. septembra 2009SredaLin, Slavka, Tekla
Prijatelji bodo tisti, ki nam bodo z dobro vero nasipalinasvete, ki nam niso v nobeno pomoč. Tega seveda nebomo pokazali, le naredili bomo po svoje.
24. septembra 2009ČetrtekNadja, Gojmir, Rija
Današnji dan bomo zvečine posvetili razmišljanju, kako seizogniti raznim napetostim, spletkam in že vnaprejzgubljenim bitkam. Ideja pride še pravi čas.
25. septembra 2009PetekUrh, Zora, Kamil
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Od-govor pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišite re-šitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, alipo pošti na Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, s pripisom"Tisoč ugank za odrasle".
Kaj je bogastvoneodtujljivo,
hrani lastnika,neusahljivo?
Izžrebali in nagradili bo-mo dva pravilna odgovora(enega, ki ga bomo prejelipreko SMS, in drugega, kiga bomo prejeli po pošti).Nagrado boste prejeli popošti. Pravilna rešitev zadnje objavljene ugankese glasi zgoščenka. Medprispelimi odgovori smoizžrebali Heleno Frelih inTončko Jelovčan.
20. septembra 2009NedeljaEvstahij, Svetlana, Branko
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Ne zapletajmo se v spore, saj se nam ne bo rešilo pozitivno. Umik ne bo predstavljal poraza, ampak lepametno potezo. Vse ob svojem času.
Oven (21. marca - 21. aprila) Zunanji svet in niti vaša bližnja okolica vas ne bosta zanimala. Ves prosti čas, ki ga boste imeli, bosteposvetili sebi. Umik v samoto vas bo pripeljal do spominov in spet bodo prišle na površje stare želje inhrepenenja. Nedelja bo vaš dober dan.
Bik (22. aprila - 20. maja)Ponudila se vam bo izjemna priložnost za daljše potovanje. Vse to bo za vas tako nepričakovano, da neboste zmogli najti razlogov za proti. Na čustvenem področju boste zvedeli za novice, zaradi katerih boste kar nekaj dni dobre volje. Darilo vas bo presenetilo.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Z zatiranjem svojih čustev in želja ne boste nič manjhrepeneli, ampak si boste le še bolj želeli, s tem pa se leše bolj zatirali. Temu boste naredili konec in tako vsemskupaj dali vedeti, kakšna so vaša pričakovanja in kaj vseboste za to storili tudi sami.
Rak (22. junija - 22. julija)Bali se boste sprememb. Sicer jih zavestno še nepričakujete, a globoko v sebi dobro veste, da se nekajdogaja. Spremembe so včasih nujno potrebne, saj sedrugače tudi ne more nikoli spreminjati na bolje in vseostane samo pri sanjah. Pogumni so zmagovalci.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Zdravstvene težave, ki se vam bodo sprožile na začetkutedna, boste hitro in uspešno odpravili. Če se vam bodopri financah pokazale težave, nikar ne delajte panike, sajse vse pozitivno reši, preden bi sploh lahko prišlo dotežav. Z odločitvijo ne odlašajte preveč.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Sto in sto načinov je, kako lahko osrečimo sebe ali panekoga drugega. Vedno iščete srečo daleč od sebe,čeprav jo imate na dosegu roke. Prebudili boste v sebiželjo in potem imate do cilja le še en korak. Poslovnovam ne bo šlo vse po načrtu, a bodite brez skrbi.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Po nekem neuspelem podvigu se boste kar hitro pobraliin nikakor ne boste obupali, čeprav bodo to nekateripričakovali. Poslovno, pa tudi zdravstveno, se vam obetajo boljši časi, le pri financah bodite malo bolj pazljivi. Nekdo čaka na vaš odgovor.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)V tem tednu boste imeli na različnih področjih dobremožnosti. Odvisno bo le od vas, ali jih boste izkoristili in se seveda tudi primerno potrudili. V ljubezenskemodnosu ste veliko gradili in kmalu se bodo pokazali lepirezultati. Sreda bo vaš dober dan.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Ste oseba, ki vedno premišljuje o prihodnosti. Vse lepoin prav, a ravno zaradi tega se vam velikokrat kaj izmakne v sedanjosti, oziroma trenutni situaciji. Prijateljvas bo opozoril in pametno bi bilo, da upoštevate njegovnasvet. Obeta se vam prijetna in zanimiva družba.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Pred vami je uspešna ljubezenska zveza, ki se ji bostepredali na vse možne načine. Za nasvete prijateljev vamne bo mar, pa čeprav bodo videli več korakov naprej odvas. A tako pač je, da smo v ljubezni slepi. Pri financahboste nespametni, kar pa se vam bo poznalo šele kasneje.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Z denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnostiin še kar naprej boste prelagali svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami. Poklicani boste na zagovor, da opravičite svoja dejanja. Z določenimi osebamise morate pogovoriti, da ne bodo posledice še slabše.
Ribi (20. februarja - 20. marca)V vas vedno prekipeva energija in imate je za vse dovolj.Nikar spet ne pozabite, da vsake toliko časa potrebujetesvoj mir. Če boste to zanemarili, sploh pa v tem tednu,bodo posledice negativne. Obisk, ki ga dobite v koncutedna, vas bo zelo presenetil.
PETEK_18. 09. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Belska cesta 7, 4205 PreddvorTel.: 04/2555 750, Mobi: 041/631-502
e-pošta: [email protected]
pečarstvo, trgovina, turizem
www.megamik.si
VABIMO VAS NA HIŠNI SEJEM V SOBOTO, 26. SEPTEMBRA,
IN NEDELJO, 27. SEPTEMBRA, OD 10. DO 17. URE
NOVO: ■ predstavitev manjših lončenih peči in gotovihpeči ■ nov eksponat v razstavnem salonu: klasičnalončena peč modernih oblik ■ vsi eksponati zakurjeni!■ degustacija jedi pripravljenih v vrtnem kaminu sšamotnim kuriščem in pizza pečjo ■ posebne ugodnosti■ svetovanje pečarjaToplozračni kamin
Klasična lončena peč
Klasična lončena peč z vratci s steklom
Toplozračna lončena peč
NAGRADE:1. nagrada: košara za drva; 2. nagrada: sesalec za pepel; 3. nagrada:keramična posoda za vlažitev prostoraRešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon iz križanke) pošljitena dopisnicah do srede, 30. septembra 2009, na Gorenjski glas, Bleiwe-isova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabi-ralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti.
d.o.
o.
08 PETEK_18. 09. 2009
stavni sodnik Ern-est Petrič se je to-krat odločil, dabo njegov 'kom-panjon' v golfu
Gerry Jekl, vodja igrišča zagolf Bled ter podpredsednikGolf & Country Cluba Bled,kateremu predseduje pred-sednik uprave Save JanezBohorič, ki se zaradi poško-dovane roke tokrat turnirjažal ni udeležil, je bil pa priso-ten. Po Jeklovih besedah pase je Petrič (ki ima sicer trži-ške korenine) tokrat odločil,da bosta zmagala. Malo zašalo, malo zares.
Na turnirju smo opazili meša-no druščino. Udeležili so se gaprijatelji golfa iz vse Slovenije.Med prisotnimi smo opazilitako zobozdravnico in golfist-ko iz Bovca Sando Kravanja ssoprogom Aleksandrom, kotMiha Brejca z Dado, SlavkoVodnjov (nekdanji vodjaSmučarskega centra Zatrnikin eden prvih igralcev golfa naBledu, ki so po ponovni oživit-vi igrišča leta 1972 s prosto-voljnim delom skrbeli za raz-voj igrišča in popularizacijogolfa in še danes redno poma-ga na igrišču) je postal že de-vetnajsti častni član Golf &Country Cluba Bled, med pri-sotnimi pa je po golfski zeleni-ci hitelo tudi znano (upokoje-
no) novinarsko in fotografskoime Mirko Kunšič.
Letošnjega turnirja prijatelj-stva za predsednikov pokal vgolfu se je udeležilo 97 igral-cev, kar je največ doslej. Prvič vzgodovini tega turnirja se jezgodilo, da je kdo od igralcevdosegel 'hole in one' (dobesed-ni prevod: luknja v enem), to-rej poslal žogico v luknjo zenim samim udarcem. To jena sedmi luknji uspelo direk-torju Direktorata za turizemMarijanu Hribarju, ki je bil ssoigralko iz pravniških vrst Ne-venko Črešnar Pergar zatotudi najboljši v skupnem brutoseštevku. V neto seštevku pasta bila prva Martina Sandro inEnrico Pernice, druga Rija Čič
in Janez Bogataj, tretja pa Ja-nez Krevs in Zdravko Košir.
Že tradicionalno organiza-tor turnirja podeljuje donacijeorganizacijam in ljudem, ki sov življenju kakorkoli prikrajša-ni in so vpeti v lokalno okoljena Gorenjskem. Letos so ude-leženci namesto štartnine zaturnir namenili 5620 evrov zaBlejski mladinski center.
Turnir je imel dva dela: prvise je odvijal na Kraljevem igriš-ču za golf Bled, večerno druže-nje pa se je nadaljevalo v restav-raciji hotela Golf na Bledu. Za-ključno slovesnost je popestrilše nastop mlade pevke PetreČebulj, ki je zmagala na letoš-njem tekmovanju za PrvegaGlas Gorenjske.
DRUŽABNA KRONIKA
Umrl je Patrick Swayze
V ponedeljek je v starosti 57 let boj zrakom trebušne slinavke izgubil ameriškiigralec Patrick Swayze. "Patrick Swayze jeumrl mirno v krogu družine po dvajsetihmesecih boja s hudo boleznijo," jesporočil njegov publicist. Prvo vidnejšo
vlogo je odigral v nadaljevanki Sever in jug, ženska srcaomehčal s filmoma Umazani ples in Duh, kljub boleznipa snemal novo detektivsko serijo The Beast. Več kot 30let je bil poročen z Liso Niemi, in čeprav nista imelaotrok, sta veljala za srečen par.
Z odra pregnal nagrajenko
Letos je na podelitvi MTV-jevih video na-grad za škandal poskrbel Kanye West. Vtrenutku, ko je imela zahvalni govor TaylorSwift, nagrajena za najboljši ženski video,je skočil na oder, ji iz rok vzel mikrofon indejal: "Zelo vesel sem zate, ampak Be-
yonce je posnela enega najboljših videov vseh časov!"Občinstvo ga je izžvižgalo z glasnim 'buuu', Beyonce pa seje kolegici oddolžila kasneje, ko je dobila še bolj prestižnonagrado za videospot leta ter jo povabila nazaj na oder.
Veseli se previjanja
Irski igralec Colin Farrell je na filmskemfestivalu v Torontu potrdil, da je njegovodekle, poljska igralka Alicja Bachledanoseča: "Ja, spet bom očka. Zelo sem nav-dušen. Nič ni bolj vznemirljivega. Prevzelbom vso odgovornost, tudi previjanje."
Soigralca iz filma Ondine sta ljubezensko razmerje začelav začetku leta, zanjo bo to prvi otrok, on pa ima zmanekenko Kim Bordenave tudi šestletnega sina Jamesa.
Posvojitev odpade
Kot kaže, britanski glasbenik Elton Johnne bo mogel posvojil 14-mesečnega deč-ka Leva iz Ukrajine, okuženega z virusomHIV, ki mu je med obiskom sirotišnice"ukradel srce". Ukrajinski minister zadružino Jurij Pavlenko je pojasnil, da je
62-letni pevec prestar, saj po zakonu posvojitelj odotroka ne sme biti starejši več kot 45 let, pa tudi njego-va istospolna poroka z Davidom Furnishem v Ukrajini nipriznana.
V sredo so razglasili Fotomodel Berni Models 2009 inObraz Berni Models 2009. Med dvanajstimi finalistkamije prvi naziv pripadel Sabini Rajh, drugi pa Tamari Kos.Zmagovalko Sabino je izbral predstavnik modne agenci-je Major Models s sedežem v Milanu ter poslovalnicamiv Parizu, Londonu in New Yorku. / Foto: arhiv organizatorja
HRIBARJEVA LUKNJA V ENEMLetos so se prijatelji golfa na Bledu srečali že na 11. turnirju prijateljstva za predsednikov pokal.Turnir je bil obiskan presenetljivo dobro, kot vsako leto pa so tudi tokrat zbirali prostovoljneprispevke, zbrana sredstva pa namenili Blejskemu mladinskemu centru.
Janez Bohorič tokrat ni poprijel za golfsko palico. Na foto-grafiji v družbi Jožeta Kavčiča (Sava IP) in arhitekta BorisaŠkolarisa (predsednik Golf kluba Nova Gorica).
Slavko Vodnjov, nekdanji vodja Smučarskega centra Zatrnikin eden prvih igralcev golfa na Bledu, je postal že devetnaj-sti častni član Golf & Country Cluba Bled.
Po zmago sta se odpravila Ernest Petrič in Gerry Jekl. Še zadnje posvetovanje: zakonca Brejc in Kravanja
Alenka Brun
U
Za natakarjem Duškom Kraljevske klubske hiše na Bledu sobile naporne, a vesele ure. Dobil je namreč sina.
Večerno slovesnost je popestril nastop Petre Čebulj, ki jezmagala na letošnjem tekmovanju za Prvi Glas Gorenjske.
VRTIMO GLOBUS
Foto
: Ank
a B
ulov
ecFo
to: A
nka
Bul
ovec
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Foto
: Ank
a B
ulov
ecFo
to: A
nka
Bul
ovec