09modrijan_nov10

In stoletje bo zardelo (str. 8)Še pred pomladjo se obeta prvo slovensko delo v zbirki Poteze – biografija Edvarda Kocbeka, ki jo je napisal Andrej Inkret. V prednaročilu prihranite skoraj 10 evrov!

Z zbirko Pari na Češkem in Poljskem (str. 9)Po romanih, ki smo jih prevedli iz velikih jezikov, nemščine, angleščine in francoščine, predstavljamo češki in poljski literarni mojstrovini.

Modrijanov veliki intervju (str. 14–15)V časopisu objavljamo intervju s pisateljico Erico Johnson Debeljak, ki je jeseni pri Modrijanu objavila roman Prepovedani kruh. Intervju je zapisala Miriam Drev.

Knjiga jeseni: Šolske bridkosti (str. 17)Za knjigo jeseni smo izbrali Šolske bridkosti Daniela Pennaca, knjigo, ki bi jo po našem mnenju moral prebrati sleherni učitelj. V Franciji ga bržkone ni učitelja, ki je ne bi poznal: prodanih je bilo namreč 1.059.629 izvodov.

Zlati rez Kajetana Gantarja (str. 18–19)»Kako previhariti usodne viharje krutega medvojnega in povojnega časa, pa obdržati žlahtno moralno držo, neomajna etična načela in človeško radoživost? Kako ob vsej erudiciji, skrbno nakopičeni v osmih desetletjih, ohraniti raziskovalno zvedavost, lucidno misel, živahen pedagoški eros, nalezljivo navezanost na stroko?« Barbara Šega Čeh ob osemdeset-letnici Kajetana Gantarja.

Kje so tiste steze (str. 31)Ob stoletnici rojstva slovenskega skladatelja, esejista, fotografa in alpinista Marijana Lipovška smo pri Modrijanu pripravili novo izdajo njegove izjemne knjige, ki je prvič izšla davnega leta 1962 (z naslovom Steze, skale in smučišča). V knjigi Kje so tiste steze je objavljenih 60 Lipovškovih fotografij.

Zadnja beseda (str. 32)Zadnjo besedo ima Samo Rugelj, direktor založbe UMco in odgovo rni urednik revije Bukla.

Ne spreglejte

november•2010 {t. 9

Modrijan založba, d. o. o.

Poljanska cesta 15

1000 Ljubljana

Brezplačni izvod

Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

Zgodba z naslovne strani – Drago Jančar •2–5•

Poteze – ko življenje napiše knjigo •6–8•

Bralec – preberite na dušek •11–13•

Slovenska zgodovina •23•

Naj bo knjiga! •26–27•

Modrijanova knjigarna •28–29•

Za bistre glavice •30•

Križem po svetu Modrijanovih knjig •31•

Deset najbolj iskanih iz aprilskega Modrijana:

1. Željko Kozinc OKROG LJUBLJANE 2. Peter Štih

in Vasko SimonitiNA STIČIŠČU SVETOV

3. Marko Snoj ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN

4. Umberto Eco ZGODOVINA LEPOTE 5. Richard Dawkins NAJVEČJA PREDSTAVA NA ZEMLJI 6. Umberto Galimberti GROZLJIVI GOST: NIHILIZEM IN MLADI 7. Ingmar Bergman LATERNA MAGICA 8. Bogdan Novak

in Simon LenarčičKUHARSKA ENCIKLOPEDIJA

9. Barbara Lenarčič VOŠČILO JE NAJLEPŠE DARILO10. Orlando Figes NATAŠIN PLES

Prvih deset

NAJHITREJE DO KNJIGE

www.modrijan.si

Modrijanovo darilo zvestim

bralcem

5 €

Unovčite ga najpozneje do 31. januarja 2011.

Več na strani 26.

To noč sem jo videl je deveti roman Draga Jančarja in drugi, objavljen pri založbi Modrijan. Ta zgodba, ki so jo navdihnili resnični dogodki iz obdobja krute vojne, je v mesecih od izida najbolje prodajana Modrijanova knjiga. In to celo ob dejstvu, da gre za vrhunsko branje, ki ga slovenski bralci – tako vsaj kažejo prodajni rezultati – vse preredko jemljejo v roke.

Zgodba z naslovne strani tokratnega Modrijana je zato Drago Jančar. O njem, njegovem delu in njegovih romanesknih junakinjah piše Jaroslav Skrušný, prevajalec, urednik, literarni kritik in pisateljev dolgoletni prijatelj.

Foto: Igor Modic

Po 20. vsakega meseca pošljejo knjigarji knjigotrških mrež in samo-stojnih knjigarn na Združenje knjigotržcev pri Zbornici založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev (ZKGM) GZS podatke o 30 najbolje prodajanih knjigah preteklega meseca v svoji knjigarni. Iz njih nastane lestvica NAJ 10 v slovenskih knjigar-nah, posebej »za odrasle« in posebej »za otroke in mladino«. Po pra-vilniku je uradna objava lestvic prvi dan v mesecu in velja za tekoči mesec. V pravilniku sta pojasnjena tudi namen in poslanstvo lestvic; ena od točk je »spodbujanje branja in razvijanje bralnih navad«. Šte-vilo prodanih izvodov velja za poslovno skrivnost!Na vrhu oktobrske, zdaj v novembru veljavne lestvice »za odrasle« je knjiga Jej, moli, ljubi Elizabeth Gilbert, sledi Za vedno? iste avtorice. O prvi na Emki pravijo: »Roman Jej, moli, ljubi je ganljiva in zabav-na odisejada o iskanju novega začetka. Zgodba bo ganila vsakogar, ki je kdaj hrepenel po spremembi v svojem življenju.« O drugi, katere nekolikanj zagonetni naslov pojasnjujeta prepletena poročna prsta-na na ovitku, pa samo: »Nadaljevanje uspešnice Jej, moli, ljubi.«Zakaj sploh pisati o lestvici NAJ 10 v slovenskih knjigarnah, ko pa je objavljena v vseh medijih in na ogled v večini slovenskih knjigarn?Razlog je sedmo mesto knjige Draga Jančarja To noč sem jo videl. Videti je, da gre za pomoto. Naj pojasnim. Naključje je hotelo, da smo se konec septembra začeli spraševati, ali je pošiljanje podatkov o prodaji v Modrijanovi knjigarni sploh smisel-no. Odločili smo se, da ni, in to je obveljalo. To ne pomeni, da ugo-varjamo sedmemu mestu zaradi manjkajočih 88 oktobra prodanih izvodov v naši knjigarni, ki bi utegnili premakniti knjigo na šesto ali celo peto mesto. Tudi na župansko mesto se lahko kdo premakne samo z dvema glasovoma več.Bogsigavedi kolikokrat so šteli glasovnice in kje vse so jih iskali, a štetje niti ni najhujša zadrega z lestvico NAJ 10. Osnovno vprašanje je, ali je z resno knjigo sploh smiselno kandidirati. Tudi če desetkrat komisijsko štejemo glasove, oprostite, prodane izvode.Na lestvici najbolje prodajanih se namreč pojavljata bolj ali manj dva tipa knjig – podobno kot na Cobissovem seznamu 100 najbolj bra -nih – izposojanih knjig, na katerem (z izjemo naših učbenikov za

fiziko, matematiko ali geografijo) še nisem videl Modrijanove knjige. En tip so priročniki o tem, kako biti lep, bogat, sit in srečen, drugi pa skoraj praviloma sodi v kategorijo, ki ji anglosaksonski duhoviteži kratko rečejo chicklit (kurja literatura).Oboje prevladuje na svetovni in domači knjižni sceni. Prav. A kaj naj tu počne resna literatura? Ta se včasih na NAJ 10 pojavi ob kaki na-gradi, denimo skupaj s kresnicami, ko po kresni noči ostane samo še pepel. In še dobro, da so na Slovenskem prodajne številke huda skriv-nost in ne prinašajo kake nagrade. Lahko bi se pripetilo, da bi jo dobil kak naslov, ki ga isti duhoviteži imenujejo trashlit (»smetiščna literatura«). Tako so na Hrvaškem pred dvema letoma ob prisrčnem škandalčku preprosto ukinili ugledno nagrado Kiklop v kategoriji Hit (v več kategorijah jo podeljujejo v Pulju). Prvo mesto je namreč suve-reno osvojila Gola resnica Nives Celzijus s 47 tisoč prodanimi izvodi. Velika večina, ki se je ob tem javno oglasila, predvsem na spletu, je pro testirala – ne zaradi knjige, pač pa zaradi ukinitve nagrade! Kešpička Marjance Scheicher, ki je septembra dosegla sedmo mesto na NAJ 10, ni bila te sreče. Že oktobra je poniknila, čeprav ji je navz-gor obrnjena puščica na lestvici obetala še lepo prodajo. Pomota? Kdo bi vedel.A v tolažbo – tudi Hrvatje imajo težave s štetjem, dasiravno jih je izučilo in svoje najknjige kategorizirajo v tri skupine, pa še število prodanih izvodov objavljajo (nazadnje od 1100 do 250). Zadnje čase poročevalcem o prodanih izvodih žugajo z vpogledi v blagajniške izpiske.

Branimir Nešović

Dobrodošli v Modrijanovi knjigarni

na Trubarjevi 27 v Ljubljani!

Pričakujemo vas od 9. do 20. ure

od ponedeljka do petka in od 9. do 14. ure

ob sobotah.

vrednostni bon

www.modrijanovaknjigarna.si

2 Modrijan založba, d. o. o.Poljanska cesta 15

1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Zgodba z naslovne strani

Na začetku je (bila) beseda

V noveli Avestina (iz zbirke Prikazen iz Rovenske, 1998) Drago Jančar v svojem značil nem hudomušno poeti čnem slogu izriše portret svojevrst nega vandrovca, tihotapca be-sed, eremitskega samotarja in učenjaka, zazidanega v goro knjig vseh časov in krajev, podtalnega potohodca po mice-liju besedja, ki se razrašča pod vsakršnimi mejami med časi, deželami in ljudmi, neumornega pohajalca po gozd-nih obronkih in uživača v kristalnih tolmunskih vodah, človeka, ki živi od besed in zanje, čudaškega pesnika in jezikoslovca, ki do muje v hiši jezika, magi čnega besed-nega žreca, ki vznika iz besednih podob in sam nenehno ustvarja podobe, s katerimi se vrača k izvorni besedi (»na začetku je bila beseda«, kot sam nenehno zagotavlja), za-kaj »podoba je otroštvo besede«. S to apologijo prokreacije besed nih podob iz njih samih, s tem poetičnim zagovorom podob, ki niso namenjene ničemur drugemu kot ve selju nad upodabljanjem samim, s tem posvečênjem »ustvarjal-nosti, ki ne služi ničemur, razen sami sebi«, in je ves njen raison d’être samo to, da preprosto jè, je Drago Jančar izpi-sal neke vrste avtopoetski manifest, izpovedal svoj pisatelj-ski credo, ki mu zvesto sledi in ga preliva v podobe (»ki so otroštvo besed«) skozi ves svoj novelistični, dramski in še po sebej romanopisni opus.

Ni pa v omenjeni noveli opredelil le ontološkega statusa pesniške besede kot take (poi esis kot privajanje v svet lobo bíti), ki se brez služnostnega namena poraja iz svoje last ne substance (podobe, ki je njena izvorna maternica) in se s svo jimi mnogoterimi skrivnostnimi in v običajnem logosu neizrekljivimi pomeni vselej povrača k sami sebi, ampak je v njej odmeril tudi prostor in status samega besednega ustvarjalca, tihotapca podob, ki sam zase trdi: »Vse besede so v meni, jaz sem v vseh besedah«. Pisatelj pač v pesniških prispodobah – kako bi drugače? – takole definira svoj polo-žaj in usodo: »Jaz sem en zimski gozd v novembru«. In še: »Jaz sem reka v skali, ptič v vodi«. In nemara ključni stavek pisateljske samodefini cije: »Jaz sem slepec, ki išče pot je-zika do vsega.« Za običajni govor gre za malone nerazum-ljive, nesmiselne izjave, ki pa zakonito pripa dajo tisti ravni jezika, kjer se rojeva in domuje literatura, ki za razliko od znanosti, vere ali celo filozofije ne postavlja apodiktičnih trditev in ne streže z dokončnimi odgovori, ampak kot sle-pec tiplje za jezikom do vsega in si zato nenehno zastav lja zgolj vprašanja, odkriva tem na brezna v zemljepisu člo -vekovega prebivanja na zem lji (»Opisovanje zemlje je zem-ljepis. Kaj je zemljepis? Je ptičji let. Je prepad jezika. Je nemi jezik spominjanja.«) in v nemi jezik spo mina vpi suje vča-sih sme šno zasukana včasih tra gično zaostrena protislovja človekove tu-svet ne usode in njegove strašne nesporazume s samim seboj in svojo lastno zgodovino.

Vandrovčev, potohodčev, tihotapčev, z eno besedo: pes ni-kov položaj pa je vselej, tako rekoč per definitionem – tako še pripoveduje Jančarjeva Avestina – na obronku, na robu, kot puščavniški eremit je zazidan v svoje knjige (svoje iz podob porojene besede) in opazuje svet in stvari v njem od strani in od spodaj; za praktični um modernega evrop-skega prosvetljenega sub jekta je pač slepec (ki pa, ne po-zabimo, išče pot jezika do vsega!), zato se ne gre čuditi, da se slej ko prej znajde na kakšni policijski postaji tega naše-ga umno urejenega in s postavami zakoličenega sveta, kjer

Podobe iz vmesja: med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, med budnostjo in snom …(Impresije ob sprehodu skozi galerijo Jančarjevih romanesknih junakinj)

Jaroslav Skrušný

mu družbo dela klošar Honza s Kongresnega trga v Ljub-ljani, ki je bil ponevedoma in bolj kot ne nehote (čeprav ne zgolj po golem naključju, navsezadnje tudi on prihaja z roba družbe, z obronka zgodovine) tudi sam zašel v neki prepad jezika, zataval v neko podpodje sveta, kjer so na dan prihajale nekakšne kosti, ki jih je bil zmagoviti pohod zgodovine pustil in zavrgel ob svoji premočrtni poti k bolj-šemu jutri. In prav iz teh podzemnih votlin, iz temačnih brezen, kamor umni in praktični človek prosvetljene epo-he odlaga in na pozabo obsoja nebogljene, ponižane in zasramovane, oskrunjene in omadeževane posamične smrt nike – nujne kolateralne žrtve zmagovitega pohoda v napredno in zato kajpak svetlo bodočnost – prav iz so-mraka te pozabe pisatelj Jančar izklicuje v jezik spomina podobe, besede in stavke, ki izpisujejo in ustvarjajo v sebi sklenjen romaneskni kozmos, v katerem se slepčev jezik, ki išče pot do vsega, nenehno vrača k samemu sebi, v ma-ternico podob, k besedi, ki je bila na začetku.

Prva impresija: Križev pot Katarine Poljančeve (od hotnice do svetnice)

Kakor se klošar Honza ni zna šel v noveli Avestina po go-lem naključju, kar od niko der – saj nas je s svojo šegavo bistroumnostjo marginalca, ki mu nič človeškega ni tuje, povedel v skrivnostni labirint z nekimi davnimi (ali pač komaj včerajšnjimi) človeškimi kostmi napolnjenih pod-zemnih rovov že v Jančarjevi drami Halštat (1994) – je na drugi strani zgodba o eremitu iz Kamnitega pogorja in nje-govem srečanju s slovenskimi romarji k svetim relikvijam v Kelmorajn sredi daljnega osemnajstega sto let ja že prej ponudila navdihnjen literarni motiv za neki drug pisate-ljev tekst, namreč za roman Katarina, pav in jezuit (2000), Jančarjevo doslej nemara najkompleks nejše in najcelovitej-še romaneskno besedilo. Naslovna junakinja romana, pre-prosto, bogaboječe, a zvedavo in radoživo kmečko dekle, Katarina Poljanec iz dolenj-ske vasi Dobrava (zapom-niti si velja to Dobravo!), je krhko, ranljivo, zmedeno, prestraše no in zato nebog-ljeno človeško bitje, ki v zmedi vojskinih časov, sre-di negotovosti vsestransko opešane vere in ob stalni prisotnosti vsakršnih de-monov, hudih duhov pa kri vih prerokov išče jasno spoznanje, išče posvečeno resnico, skratka, išče pot do vsega. Iz blodnih motnjav svojega prebujenega žen-skega telesa (v tisti čudni zgod nji jutranji uri, med nočjo in dnevom, med sa-njami in bud nostjo, jo vsa-ke toliko v kamrico pod zavetjem Sv. Roka prihaja omamno vabit temni glas skušnjavca in jo navkljub

napisu hishni shegen na tramu nad domačimi durmi obi-skujeta zapeljiva obiskovalca, ki ob zori na nje nem telesu in duši puščata sledi, od katerih je njen pogled omotičen in pamet zmedena) in iz vrtinčastih viharjev zgodovine, kamor jo je potegnilo na romarski poti k Sveti skrinji Treh modrih v Kelmorajn (romanje poteka prav v času avstrij-sko-pruske vojne), bi si Katarina rada prišla na čisto (da bi bila spet zvesta svojemu imenu: Čista). Na jasno bi si rada prišla z neznanim nemirom v svojih prsih, za svoje žen-sko, čutno, zemeljsko, tostransko, šibko in zato v očeh romajoče množice vernih in še bolj pravovernih kajpak »grešno« telo bi si rada z brezpogojnim daro vanjem in lju-bezensko izročenostjo svojemu moškemu (pa naj bo to pavje samopaš ni artilerijski stotnik Franc Henrik Win-disch na iskrem konju ali z izvirnim grehom poželenja zazna movani in zato odpadli ud jezuitske bra tovščine, ne-spečni bogoiskatelj Simon Lovrenc) izprosila milost in zve-ličanje pri Najsvetejšem; svojo željo po vsem bi rada po-svetíla in svoje toplo, volhko in ljubeče žensko naročje iz prispodobe Luxurie na stenski slikariji neznanega vaškega malarja v cerkvici sv. Nikolaja na Visokem poveličala v hishni shegen za otroka, ki ga nosi pod srcem.

Strašno ceno je morala plača ti Katarina za svojo ljube-zensko željo in žensko izročenost tostranskemu življenju: preizkušana v obredju ognja in vode, zasramovana in oma-deževana v očeh pobožno hrumeče množice pa obsojena in kaznovana po božji in posvetni postavi je nazadnje pri-stala v beznici med vojaš kimi kurbami, na milost in nemi-lost izročena pijanski sapi in pohotnim kosmatim rokam vampastega artilerijskega stotnika, ki se mu je z izgublje-nimi bitkami oble telo tudi nekdanje mikavno pavje perje. Nič niso pomagale svete relikvije v napol podrti kölnski stolnici: po sve tu veje smrad po sežganih truplih na grma-dah, po dolgem in počez razdejane krajine – od dolenjskih gozd nih obronkov in gorenjskih dobrav, prek solnograš-kih gora in bavarskih ravnic, tja do porenskih močvirnih lok – drevijo sem ter tja ter hrumijo neke množice in v za-meno za razdrto zavezo s svétim terjajo nadomestna obredja, iščejo (pa žal tudi vselej najdejo) grešne kozle za

Fotografije Igor Modic

Z Bredo Biščak na literarnem večeru v Modrijanovi knjigarni 30. septembra 2010

Jaroslav Skrušný

3www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Zgodba z naslovne strani

sprostitev in potešitev svoje na silniške maščevalnosti in v za rotniški španoviji z angelom uničevanja na novo utrju-jejo razpadlo družbeno vez: s pravičniško naslado tulijo k osveti, pri tem pa krivo prisegajo in se heretično zaklinjajo nad vsakokratnim gorečim telesom nesrečnega smrtnika na tej ali oni grmadi. Vsa réva ubogega člo veš kega bitja v svetu, ki so ga bogovi zapustili in pustili za seboj le votle nadomestke sprevrženih obredij, šemastih in burkaških pasijonov pa vsakršne lažne malike, samozvane preroke in mesijanske obsedence, se Katarini Poljančevi z Dobrave pri Sv. Roku na Dolenjskem v nedopovedljivi grozi razo-dene v podobi razpadajočih trupel hudodelcev, ki obešeni v kletkah visijo z zvonikov cerkve sv. Lamberta v Münstru: visijo med nebom in zem ljo, v praznem prostoru, odre-čena sta jim tako zveličanje v nebesih kot dostojen pokop v zemlji. Biti vmes – med nebom in zemljo, med peklom in nebesi, med bud nostjo in snom, med nočjo in jutrom, med dušo in telesom, med poželenjem in hre penenjem, med življenjem in smrtjo – je pač še eden od odlikovanih položajev Jančar jevih literarnih oseb, kakor mu jih v nemi jezik spomina priklicujejo in zapisujejo podobe, ki so otro-štvo besed.

Podobe pravičniško hrumečih, strumno korakajočih (mar-širala, marširala je kralja Petra garda ...), bojne pesmi pre-pevajočih, k pogromu vzklikajočih ali zgolj od zle slutnje upijanjenih množic na eni in slike ero tično odprtega, last ni čutnosti brezrezervno izročenega, nebogljenega ženskega bitja, ki ne terja ničesar, ki se čuti zavezano le drhtljajem svoje krvi, srca in telesa, ki si ne lasti ničesar, ampak si želi samo biti, živeti in ljubiti, ki z vso svojo darovanjsko izpo-stavljenostjo in posamično smrtniško minljivostjo hoče pričevati le za pustiti biti, na drugi strani, tovrstne demon-sko-angelske podobe iz prepada jezika se kradejo v Jan-čarjevo novelistično in ro maneskno pisanje že od vsega začetka. Kot napol res nične, napol fantazijske upodobitve Mrtvaškega plesa na srednjeveški freskantski cerkveni slika-riji nas nagovar jajo iz sanjskih blodenj in pijanskih privi-dov večnega blodnika in v nenehne tragične nesporazume z lastno usodo in zunanjim svetom zapletajočega se ubo-gega smrt nika Johana Ota že v Ga ljotu (1978), kot svoje-vrsten pripovedni leitmotiv pa so se kot besedni micelij nemega jezika spomina še posebej razbohotile na straneh roma na Severni sij (1984). Posvečene z obstretom Katari-

ne Poljančeve, ki je – kot znamenje najvišjega pritrje-vanja svétosti življenja (do-puščanja biti) – v najhujši stiski zmogla besedo in kret-njo odpuščanja (tudi svo-jemu rab lju), pa te iz samih sebe (iz otroštva besed) po-rojene podobe nasilnega hru menja mno žic in posa-meznikove ran ljive izposta-vljenosti viharjem zgodo-vine sipljejo svo jo temno luč tudi v pisate ljevo najno-vejše romanopisje, s svojo čar(ob)no svetlobo so pre-svetlile tudi številne strani romanov Drevo brez imena(2008) in To noč sem jo videl (2010).

Druga impresija: Marjetica Samsa kot Harlekin na karnevalu Mrtvaškega plesa

Severni sij pripoveduje zgodbo o nekem srednjeevrop-skem mestu (Mariboru), v ka terem se na lepem znajde (ali vanj zablodi in se v njem izgubi) neki srednjeevropski sle-hernik, Josef Erdman po imenu, ki prihaja od nekod iz Avstrije, namenjen je menda v Trst in pričakuje obisk po-slovnega prijatelja iz Prage. Čas je zagaten (pišemo leto 1938), od zgoraj, iz Rajha je že slišati topot vojaških škor-njev, med prebivalci dotlej spokojnega provincijskega me-sta se vse razločneje rišejo vsakršne meje in delitve (nazor-ske, etnične, verske, socialne), ljudje so vznemirjeni, neka čudna tesnoba se jih polašča, po uradih, kavarnah, stano-vanjih in ulicah se krešejo mnenja, padajo težke besede, kujejo znanstvene utopije in odrešenjske teorije, krožijo vsakršni apokaliptični preroki. Vrstijo se zboro vanja, po-vorke, bobnijo godbe na pihala, množice, skratka, spet enkrat hrumijo ... In ko neke zgodnjepomladanske noči nad mestom zasije severni sij, se nemir množic zgosti v predsmrtno grozo pred neznanim zlom, ki ga nebesni po-jav zagotovo napoveduje, med pustno maškarado, ko se vse mesto pre pusti noremu karnevalskemu plesu, napetost in tes noba dosežeta vrhunec, ki se more in mora sprostiti samo v nasilnem dejanju. Žrtev ne razumljivega zločina (ki je v svoji bestialni iracionalnosti zgolj sprevržen odmev tistega globokega, nejasnega pod zavestnega nemira, ki je ob severnem siju prevzel drhteče kolektivno srce hrumeče množice) na zasneženi poti skozi pohorski gozd pa je – kaj pak po volji nekega peklenskega nesporazuma – neka nebogljena ženska, Mar gareta (Marjetica) Samsa, osamlje-na, po ljubezni hrepeneča pa zanjo vselej znova opeharje-na soproga mestnega veljaka, ki si je za svojo nepotešeno ženskost poiskala tolažbe in zatočišča v še bolj samotnem, nemirnem in brezdomnem Erd manovem naročju. In kakor je Katarina Poljančeva v romanu Katarina, pav in jezuit –sredi burkaške travestije obrednega plesa, ki ga je vero-vanjsko omotena pa hkrati bogokletno vnesena mno žica romarjev karnevalsko zaplesala ob kresnem ognju – za-man iskala človeško bli ži no in ljubezensko izpolnitev pri nespečnem bogoiskalcu, večnem romarju in razoča ranem

jezuitskem zelotu Simonu Lovrencu, Marjetica v Se-vernem siju svoje krhko, premraženo, v kostum ža-lostnega klovna oblečeno telo – sredi norega plesa gro-tesknih pustnih šem v ob-norelem mestu – v nekem zavrženem barakarskem primestju prepusti večne-mu tujcu, razseljencu in blodniku Erdmanu, zapre-denemu v pijansko oma mo in sanjske privide o modri krogli sveta, ki je Stvar niku spolzela iz rok in se raztre-ščila v tisočero črepinj. Pri-spodoba žalostnega klovna, samotnega harle kina, ne-močno ujetega v peklenski ris ponorelih pustnih mask, nebogljeno izpostavljenega sredi hrumeče množice (ki si v grotesknem karneval-

skem reju orgiastično daje duška, da bi prevpila strah in grozo, ki sta jo prevzela, ko je ob krva vordečem znamenju na nebu zemlja padla iz tira, ko se je cerkvena ladja Sve-tega Alojzija nevarno nagnila in začela polzeti proti reki in se je svet v svetnikovih rokah ne preklicno raztreščil), ta pes niška metafora nebogljene, osamljene Marjetice, ki lju-bi za nič in ljubi zaman, se v nadaljevanju romana razraste in dopolni v podobi strašnega, nesmiselnega hudodelstva, ko Marjetica pod udarci sekire obleži v mlaki krvi iz raz-klane lobanje, nekje ob poti skozi mlado buko vje pod za-sneženimi pohorskimi pobočji. Nikomur ni skrivila niti lasu, nikomur ni zlega želela, v nobeni po vorki ni kora kala in nobenim prerokbam ni sledila, nobenim nazorom ni pritrjevala in nobenim prepričanjem ni zoprvala, ta zgolj po razume vajoči človeški bližini in po toplini ljubezen-skega naročja hrepeneča Marjetica Samsa. Izključno in zgolj po volji slepe usode se je znašla na napačnem na kra-ju in ob napačnem trenutku, ko se je v tragični hamartiji zgostilo in strašno udarilo na plan neko nedojemljivo zlo, ko je do hudodelstva prekipela in se v udarec s sekiro pre-lila tista peklenska zmes norosti, bolečine in smrti, ki se je prestrašenim pustnim šemam v mestu pod Pohorjem napove dala s krvavo rdečo svetlobo Aurore borealis, ki je na pomlad zloveščega leta osemin tridesetega šinila čez pomračeni nébes Srednje Evrope. Marjetica je pač pod-legla kot naključna žrtev nekega izvor nega človekovega nesporazuma z lastno usodo.

Tretja impresija: Ostriženi lasje učiteljice Zale D

Kakor je bila nesrečna žrtev tragičnega nesporazuma tudi otožna učiteljica Zala, doma z Dobrave pri Dolenjskih top-licah (mar ni bila od tam nekje doma tudi Poljančeva Ka-tarina iz Katarine, pava in jezuita?), tiha, malone skri ta junakinja Jančarjevega romana Drevo brez imena: v ne-pravem času, sredi vojne vihre, sredi bobnenja topov, reg-ljanja mitraljezov in bombnih eksplozij, ki so med zadnjo državljansko voj no na Slovenskem odmevale med parti-zanskim obleganjem Turjaškega gradu, je svoje srce po-klonila napačnemu človeku, domobranskemu stotniku Aleksiju. In zato je v intimno svetišče nje ne ljubezni pri-hrumela mno žica sovražnih glasov, besed in dejanj, njen ljub ljeni je v svoji nori oficirski obsedenosti in morastih sanjah sredi noči z brzostrelko streljal v strop, da sta bili Zalina spalnica in postelja posuti z belimi luskinami in prahom ometa, njegovi nočni streli pa so privabili žup ni-ka, njegovo kuharico in nje nega sina Franca, ki sta Za lino ljubezensko gnezdece proglasila za kupleraj, njo pa za kurbo. Z domobransko kurbo so učiteljico Zalo malo ka-sneje, potem ko so osvojili belogardistično turjaško utr d -bo in osvobodili Dobravo, ozmerjali tudi partizani in ji za kazen in v poduk na silo ostrigli lase, da se je ubogemu

euroman

s l o v e n i j a

euroman

Drago Jančar

Dre vobrez imena

Drevo brez imena

spremna beseda Katarina Marinčič | 288 strani | 23,00 €S pisateljsko kolegico Katarino Marinčič


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Zgodba z naslovne stranidekletu omračila pamet, saj nikakor ni mogla razumeti, zoper koga ali kaj in s čim se je bila pregrešila, ker je bila svoje samotne noči po delila z Aleksijem, da bi je v hudem vojskinem času ne bilo tako grozno strah. Tragični nespo-razum med Za lino boleče ranjeno in oskrunjeno človeško zasebnostjo (vojna ji je vzela tudi brata Zorana, ki so ga Nemci kot pripadnika osvobodilnega gi banja ustrelili v celj-skem Starem piskru) na eni in pobes nelim hrumenjem zgodovine (ki nikoli ne odjenja) na drugi strani se v Dreve-su brez imena zaostri in dopolni z učiteljičino nesmi selno smrt jo pod kolesi vojaškega tovor njaka, s katerim pri pad-niki teritorialne obrambe med slo vensko osamosvojitveno vojno skušajo z vzvratno vož njo zablokirati deželno cesto. Nesrečna učiteljica, ki se ji je po nasilnem partizanskem kaznovanju vsake to liko omračil um in si je na očeh na-sladno uživajoče mno žice brezumno strigla lase z glave, je bila do te mere oglušela od pomirjevalnih zdravil in od nenehnega voh ljanja, osiranja, zmerjanja, za lezovanja in hrumenja vsa kršnih množic (ki so, kot vedno, kar naprej pogromaško terjale svojega grešnega kozla), da v vročem poletnem dnevu ni slišala opozorilnih klicev teritorialcev in je s kolesom zapeljala naravnost pod kolesa vojaškega vozila tam nekje v mariborskem pri mestju, na obronku pohor skih gozdov. Spet je v zraku zadišalo po vojni, spet so zahrumele množice (ki si še niso niti pošteno oddah-nile od pogromaškega rjovenja in ščuvanja: »Smrt kurbam izdajalskim, pobijte jih, tuli, rjove, vriska temna žival s sto-terimi, tisočerimi grli, ople ta s krvoločnimi udi (...) tem na žival slovenskega ljudstva, ki je nabrekla od želje po nasi-lju, po krvi, po izpuljenih laseh ...«, ko so na mariborski Koroški kolodvor na pomlad leta petinštiridese tega v živin-skih vagonih pripeljali ostanke poražene domobranske vojske), spet je modra krogla svetá v star čevih rokah zadr-htela in se je cerkvena ladja pri Sv. Alojziju nevarno nagni-la … in spet je po nekem brezumnem naključju, po slepem ne sporazumu ugasnilo nedolžno žensko življenje.

Četrta impresija: portret Veronike Zarnik na ozadju krajine z ribnikom, vzhajajočim soncem in luninim krajcem

Čisti nonsens, bi rekla Ve ronika Zarnik, lepa, mlada, samo-svoja in radoživa juna kinja Jančarjevega zadnjega romana To noč sem jo videl, ki se ji je zdelo nepojmljivo, da ljudje med vojno na fronto vlačijo konje in jih v nekakšnih ulan-skih juriših lahke konjenice izpostavljajo to povskim bom-bam (oziroma granatam, kot bi jo popravil njen jahalni učitelj, kavale rijski kapetan jugoslovanske kraljeve vojske Stevan Ra dovanović). Tudi Veronika je učakala strašno, ne smiselno, hudodelsko smrt sredi nemir nega vrvenja in hrumenja zgodovine: pripadniki osvobodilne vojske so jo febru arja štiriinštiridesetega leta sredi noči z možem Leom zvlekli iz njune podeželske graščine pod vznožjem gorenj-skih planin, ju obtožili vohunjenja za gestapo in ju po dalj-šem mučenju in zasliševanju z udarci pobili nekje globoko v zasneženem smrekovem gozdu. Tudi Veroniko možje, ki so se scela predali glasu in klicu Zgodovine in zdaj zlepa ali zgrda uresniču jejo njen v prihodnost odloženi višji smo ter ali namen, ozmerjajo z gestapovsko kur bo (kot so bile že pred njo za takšne ali drugačne kurbe razglašene Marjetica v Sever nem siju, Katarina v Katarini, pavu in jezuitu, učiteljica Zala v Drevesu brez imena ali kakor je bila za svojo prevelikodušno ljubezensko darežljivost s psov kami, batinami in izpuljenimi lasmi kaznovana Leon-ca iz Zvenenja v glavi), tudi njeno žensko zaupnost so oskrunili in omadeževali strumni vojaki zgodovine in in-ženirski načrtovalci bodočnosti. Ker se je v svoji brezmejni ljubezenski predanosti življenju (celo mrtve oči povožene žabe so vanjo strmele kot žive) preveč izpostavila, ker je

bila v svoji erotični odprto-sti za svet, za drugega – pa naj so bili to živali (rada je imela celo aligatorja) ali ljudje ( čeprav poročena, je vsem na očeh odšla s svo-jim ljubljenim konjeniškim oficirjem da leč na jug, v za-kotno srbsko Vranje) – vse preveč ranlji va, je postala s svojim tenkočutnim poslu-hom za vsakršno lepoto (narave, med človeške bliži-ne ali ume t nosti) in s svojo naravno člo veško ljubez-nivostjo preprosto skanda-lon, nezaslišana spotika v moških očeh, ki so jim na prvem mestu urejanje sve-tá, »oficirska čast«, »nrav-stvena spodobnost« in »bla-gor delovnega ljudstva«. Tudi Veronika se potem-takem znaj de v primežu nekega strašnega nespo-razuma, uso da (v podobi preprostega kme tiča Jera-neka, ki občas no prihaja na Podgorsko graščino oprav-ljat vsakršna ročna dela) jo zaloti v nekem ključnem, malce kočljivem, vsekakor pa vmesnem položaju – v tisti skrivnostni in čudni jutranji uri med nočjo in dnevom, »ko na vzhodu že vstaja sončna krogla, na zahodnem nebu pa še visi lunin krajec« – ko ji nem-ški vojaški zdravnik Horst Hub mayer s strašljivimi po-do bami svoje krvave vojne izkušnje v blatu ukrajin-skih močvirij na vzhodni fronti razodene vso grozo in otip ljivi nonsens vojsko-vanja in se šegava radoval-ka nad lepoto življenja za hip zazre v temno brezno smrti. Drhtljaj srha, ki ob podobah vesolj ne ga nesmi-sla, níčesa in smr ti presune Veroniko, to neumor no ra-doživo žensko, ki je vse do-tlej pela hvalnice bivanju in

življenju (da se za hip nasloni na doktorjevo roko, kot bi jo premagala vrtoglavica nihajočega položaja med višino in breznom, med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo), prav ta drgetavi Veronikin obupni klic na pomoč, klic po topli in ljubeznivi človeški bližini, si prostodušni in malce lju bosumni Jeranek napačno raztolmači in s svojo kratko, zamer ljivo pametjo sproži strašno koles je, ki bo na videz nedolžen nesporazum prignalo do tragičnega vrhunca. Do še enega hudodelstva nad življenjem, ki se za razliko od gro zovite Marjetičine smrti v bukovem gaju zimskega pohorskega pobočja (v roma nu Severni sij) tokrat zgodi v hladnem naročju zasneže nega smrekovega gozda nekje na Gorenjskem.

Slikarjeva tehnika: Samonanašanje podob iz čistega opisnega poželenja

S svojo tragično, neopravič ljivo in nesmiselno smrtjo, spo-četo in udejanjeno iz nekega vnebovpijočega absurd nega nesporazuma – kot bi ga zaplodila in zasnula »bolna iz-mišljenina nekega zdolgočasenega hudiča« (Jan čar jeva novela Augsburg iz zbirke Augsburg in druge res nične pripovedi, 1994) – se nesrečna Veronika Zarnik iz romana To noč sem jo videl skladno vpisuje v galerijo krhkih, v svet in k drugemu naravnanih, moškemu eroti čno daru-jočih se in v svoji ljubeznivi žrtvovanjski da režljivosti skrajnje ranljivih in zato tudi do bolečine in norosti izpo-stavljenih pa zlorabljenih ženskih likov, odlikovanih juna-kinj Jančarjeve romanopisne proze. Tajinstvenih in vselej nekolikanj zastrtih, neprosojnih bolj vase kot v gledalca zazrtih portretov, ki se rojevajo iz krvavih, blatnih, gro-zovitih, pa obenem na neki skrivnosten, samo pesniški besedi dostopen način tudi poetično lepih podob nekega z norostjo, bolečino in smrtjo zaznamovanega časa pod obnebjem novoveške Srednje Evrope. Te podobe rastejo in se medsebojno oplajajo iz govorice za nič, iz prepada jezi-ka, iz odbleskov temne luči, ki se tu in tam kristalinično zaiskrijo na drobcih, okruških, črepinjah tiste modre krog-le sveta, ki je v Severnem siju Stvarniku spolzela iz rok in se razletela na tisoče koščkov. Nastajajo iz čistega opis-nega poželenja (kot bi rekel Drago sam), iz ljubega ve selja do ustvarjanja za nič, rastejo druga iz druge in se hranijo iz teh črepinj in okruškov, rojevajo se iz drobcev nekih člo-veških tesnobnih položajev in presežnih stanj, stisk in zanosov, vročičnih drhtavic in butanja krvi v senceh pa zvenenja v glavi in omamne erotične ekstaze. Vznikajo iz Katarinine globo ke pretresenosti in začudene prepalosti nad čudežem svetlobe v temi, ki jo preplavita, ko se prepo-zna v tistem ozkem traku sijoče sončne luči, ki pod večer za hip zasije vmes, med nevihtno nagrmadenimi svinče-nimi oblaki in potemnelo verigo gorskih vrhov nad Starn-berškim jezerom, in se hkrati zave, da je našla pot do vse-ga. Klijejo iz Veronikine hipne negotovosti, ko ji med pogovorom z nemškim doktorjem v tisti čudni vmesni uri med nočjo in jutrom zadrhti roka in se ji pogled za droben utrinek časa zastrmi v brezno nonsensa; pogled v zenico niča jo za trenutek zaslepi kot soj temne luči z narobne strani meseca, kot bi se na lepem spogledala z dotlej pri-krito temno platjo življenja, ki ga je vse dotlej tako brezpo-gojno ljubila in mu bo, vsem moškim nasilnim spremi-njevalcem sveta – vojščakom, poslovnežem, gestapovcem in komisarjem – v brk tudi vnaprej trmasto pritrjevala. (Nemara tudi zato še kar naprej hodi v Jeranekove sanje in ne pusti spati konjeniš kemu oficirju Stevu?) Mrgolijo, te Jančarjeve podobe iz prepada jezika, tudi iz Lip nikovih travmatičnih otroš kih spominov na očetovo nezaceljivo stigmo, ki mu jo je pustila taboriščna izkušnja, in vznikajo iz pozabljenih do kumentov na porumenelih listih arhiv-skega gradiva, na katerih so se ohranili dnev niški zapiski nekega oficirskega razuzdanca, ki je ves strašni vojskin čas uživaško prefukal. Gomazijo, te slike norosti in bolečine, da »jih je vsako noč slišati kot zvenenje, kot neznosno hre-penenje, kot čisti in prazni, boleči in glasno zveneči nič«, iz skrivnostnih poetičnih stavkov, ki jih Leonca iz Zvene-nja v glavi zapisuje v svojo nikoli dokončano knjigo mo-drosti, ljubezni in življenja (»Ne trgaj si življenja, so lepe rože in ptice. Čas se obrne. Čas se zavrti, se izboljša.«). Na-pajajo se, te podobe Jančarjevega nemega jezika spo mina, iz odlomkov nekih pesmi in napevov (»Ko blišči se v soncu rosa, gladko reže naša kosa« v Drevesu brez imena ali: »Tutti mi chiamano bionda, ma bionda io non sono« iz romana To noč sem jo videl ali: »Marširala, marširala, kralja Petra garda« v Severnem siju in v To noč sem jo vi-del) in se sestavljajo v mogočno mozaično fresko roma-nesknih podob, ki »pripovedovalca na krilih domišljije ne-nehno nosijo vi soko gor in ga trdo spuščajo daleč navzdol. To so krila domišljije, ki vsako noč pla hutajo okrog vseh 192 strani | 135 × 220 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 17,30 €

5www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Zgodba z naslovne stranizaprtih prostorov tega sveta. To so svobodna in mogočna krila. Čez najvišjo in najstarejšo legendo nesejo z enako močjo kot čez najnižjo in najno vejšo resničnost« (Zvenenje v glavi). Iz takih okruškov, črepinj in drobcev se, de nimo, pisatelju A. H. (v noveli Angel ga ni zapustil iz zbirke Šala, ironija in globlji pomen, 2004) na krilih ustvarjalne do-mišljije »iz sanj prelivajo v stavke in zgodbe neke lepe, počas ne besedne igre. Jaz imam manj sreče, prehitro pripo-vedujem in poleg tega me zmeraj potegne nekam v pod-zemlje in podvodje.«

In za konec še: Umetnikov avtoportret

Nekam dol, daleč proč od hrumečih množic, ki na novo kujejo svet (»Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ,« poje pesem, ki jo je moral mali Janez Lipnik kar naprej igrati očetu in njegovi zvezi borcev) in ustvarjajo zgodovino (»prižgala bo svobode luč«), daleč stran od zve-ste službe ad maiorem Dei gloriam se je na koncu svojega romanja za posled njo resnico, ki naj bi se skrivala v relik-vijah sv. Fran čiška Ksaverija v Jakobovi cerkvi v Ljubljani, podal tudi nespečni odpadli ud Jezusove družbe Simon Lovrenc: »Potem se je spustil po strmem pobočju v temno in vlažno sotesko, nekam proti vasi, ki jo je že zdavnaj po-zabil, proti Zapotoku in še dlje, še bolj navz dol, proti Robu« (Katarina pav in jezuit). Še globlje v podpodje in podvod-je straš nega dvajsetega stoletja se je spustil arhivar Janez Lipnik v Drevesu brez imena. Tako daleč se je na krilih domiš ljije pogreznil v brezno spomina in v prepad jezika, da je na lepem sam postal junak neke nove izmišljijske zgodbe. Iz begotnih podob last nega spomina in iz razpr-šenih besed nekega arhivskega gradiva se mu je zasnula pretresljiva zgodba o strašnem breznu zgodovine, kamor so bile hujskaško hrumeče mno žice odvrgle na tisoče greš-nih kozlov svoje kolektivne podzavesti, na tisoče žrtvenih jagnjet, na tisoče skur banih prasic in kurb izda jalskih, na tisoče Marjetic, Leonc, Katarin, učiteljic Zal in Veronik. Iz temačnega bre z na, ki ga je hotelo pogoltniti vase, tudi njega porabiti kot nujno potrebno, a zanemarljivo posami-

čno človeško snov za grad-njo veličastne stavbe ko-lektivne Utopije, si je naš iznajdljivi arhivarski kukec pomagal z jezikom po dob, pravljice, lite rature; po iz-mišljijskem (in zato brez im-nem) drevesu je splezal na svetlo, v luč novega jutra besede in se v lesku te luči spremenil v avtorja in juna-ka lastne zgodbe, postal je slepec, ki išče pot jezika do vsega, in zimski gozd v no-vembru hkrati.

In tako Drago Jančar, zapi-sovalec ptičjega leta, ere-mit, zazidan v goro besed, puščavnik in modrec, ki ži-vi od besed in za besede in kot klošar Honza z obronka zgodovine s prizanesljivo hu domušnim očesom opa-zuje nje no mrgolenje in sle-pi nemir, v svojih novelah, dramah in romanih marlji-vo izpisuje podobe, ki se rojevajo iz drugih podob in se na krilih sanj in domišlji-je vračajo same vase. Zato nas ne sme čuditi, če se eden od pripovedovalcev zgodbe o Veroniki Zarnikovi s podgorske graščine, konjeniški major Stevo (ki nazadnje prav tako pristane nekje spodaj, na dnu in na robu – kot vojni ujetnik in poraženec s svojo »oficirsko častjo« in strumnimi ko-račnicami v čast kralju in očet njavi vred), v svoji pripovedi v romanu To noč sem jo videl spomni onega čudnega, vsakršnih zlih slutenj, morastih sanj in blodnih prikazni polnega leta osemintridesetega, ko je v neki mariborski kavarni naletel na Josefa Erdmana in njegovo čudaško piv-sko druščino. Literarne zgodbe pač rastejo iz jezika spo-mina, iz nekih davnih, pozabljenih in danes nikomur več razumljivih podob, rojevajo se v tisti tajinstveni, zmuzljivi in malce strašljivi uri okrog štirih zjutraj, ko se za hip sre-

čata tema in svetloba, ko zanihamo nekje vmes, med dne-vom in nočjo, med sanjami in budnostjo, ko se iz tiste vmesne svetlobe med temnimi oblaki in črnikastim gor-skim grebenom pokaže pot do vsega, da potem lahko be-sedni tihotapec na gozdnem obronku v svoje po dobe uja-me vzhajajoče sonce na jutranjem nebu in zadnji krajec lune na njegovem še mračnem narobnem polu obenem.

In zato tudi ni nič presenetljivega, če je pisatelj Drago Jan-čar za naslovnico svojega romana To noč sem jo videl iz-bral sliko Wernerja Berga Lipa/Zimsko sonce, na slikar sko platno ujeti trenutek, ko se nad nočno zimsko krajino raz-lije prva medla sončeva luč. Sliko, ki v jeziku likovne po-dobe izgovarja be sede: Jaz sem zimski gozd v novembru.

Jakobova lestev296 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | 19,70 €

Po literarnem večeru v Modrijanovi knjigarni

V knjigi so zbrane kolumne, ki jih je Drago Jančar pisal za So-botno prilogo Dela v rubriki »Pomisleki« med letoma 2004 in 2007. V slovenski prostor so pri-našale burne odzive ter veliko nemira in jeze, a tudi odobrava-nja. Jančar je namreč z ostrim pisateljskim očesom načenjal teme iz sodobnega slovenskega in evropskega življenja, o njih premišljeval, jih opisoval, odpi-ral vprašanja o njih in skušal v

Noveleilustracije na naslovnicah Suzi Bricelj | 100 × 153 mm | mehka vezava, zavihi | 35,35 €

Individualne usode ljudi, ob katerih se razkriva njihovo zgodovinsko in družbeno obzorje. Sedem novel Draga Jančarja v darilnem kompletu.

Zbirka Euroman je izšla 23. aprila 2008, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v ob-dobju predsedovanja Slovenije Svetu EU. Je bržkone najobsež-nejša zbirka, kar jih je kdaj pri nas izšlo v enem dnevu. Vanjo je povezanih 27 proznih besedil

urednici: Bronislava Aubelj in Saša Jerele | oblikovanje: Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar | format: 130 × 200 mm | vezava: trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica | cena posameznih knjig: 14,00, 19,00 in 23,00 € | cena kompleta: 400,00 €

27 mojstrov besede iz 27 držav članic EU. Knjige so razvrščene po abecednem redu slovenskih imen držav; Slovenija z roma-nom Drevo brez imena Draga Jančarja je postav ljena na čelo, sledijo vse pre ostale od Avstrije do Velike Britanije. Skupni ob-

seg zbirke je malo manj kot 5400 strani (okoli 340 tiskarskih pol), v povprečju imajo knjige po 200 strani. Dela v zbirki, vključno s slovenskim, so bila napisana v 21 urad nih jezikih EU (izmed 23). Pri nastajanju zbirke je, če ne štejemo 26 av-torjev izvirnih del in pisatelja Draga Jančarja, neposredno so-delovalo 46 ustvarjalcev: 26 pre-vajalcev, 6 piscev spremnih be-sedil, 7 urednikov, 3 oblikovalci, 3 tehnični ured niki. V dveh letih po izidu je v Sloveniji gostovalo 16 avtorjev.

bralcih vzbuditi večjo toleranco do drugih in predvsem nujnost, »da drug drugega poslušamo in slišimo«. V knjigi sta tudi bese-dili, ki ju je avtor leta 2008 obja-vil v revijah Ampak in Nova re-vija, na koncu pa je objavljen avtorjev zahvalni nagovor ob podelitvi evropske nagrade Jea-na Améryja za esejistiko leta 2007. Knjiga je bila letos nominirana za Rožančevo nagrado.

Foto

: Jan

i Pet

erne

lj


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Poteze – ko `ivljenje napi{e knjigo

Bil je tudi živ dokaz dejstva, da v boju dobrega z zlim kvaliteta premaguje kvantiteto, modrost surovo moč, resnica laž in lju-bezen sovraštvo. To je dosegel predvsem s svojim življenjem in delom. Šele s tem, ker je s svo-jim življenjem in delom pričal za svoje ideje in vizije, so te po-stale zanimive in pomembne za nas. Podobno je z zgodovinskim učinkom njegovega delovanja. Ta je nedvomno velik, nenasilna osamosvojitev Indije izpod bri-tanskega kolonializma je le en, mor da najbolj opazen, a ne nujno tudi najpomembnejši. Pa vendar Gandhi ni velikan zaradi tega, temveč zato, ker je osamo-svajanje Indije od začetka do konca povezal z lastnim življe-njem, natančneje, s posvetitvijo svojega življenja resnici in ne-nasilju. To je ravno obratno, kot se običajno dogaja s slavnimi ljudmi, kjer so pomembne pred-vsem nji hove ideje in vizije in zunanji dogodki, ki so povezani z njihovim delovanjem, šele se-kundarno pa njihovo življenje oziroma obseg in raven ures-ničevanja teh idej v lastnem živ-ljenju.

Jeseni so v zbirki Poteze izšle tri imenitne nove knjige, ki jih zato predstavljamo obširneje.Še pred pomladjo pa se obeta prvo slovensko delo v zbirki – biografija Edvarda Kocbeka, ki jo je napisal Andrej Inkret (stran 8).

Iskalec resnice mora biti ponižnejši od prahu. Mohandas K. Gandhi

AvtobiografijaZgodba o mojih eksperimentih z resnicoPrevod Uroš Kalčič, spremna beseda Andrej Ule

664 strani

44,90 € 33,68 € *

V Gandhijevi avtobiografiji so opisani otroštvo, mladost in začetki »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Pripoved je dragocen dokument časa, pregled začetnih temeljev njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti in ima velik vpliv še danes. Pripovedovanje, ki seže do leta 1920, se konča z besedami: »Moje življenje je bilo poslej tako zelo na očeh javnosti, da je komaj še kaj takšnega, česar ljudje ne bi vedeli.« Resničnost teh besed potrjuje dejstvo, da je Gandhi ena najvidnejših oseb 20. stoletja. Indija mu je podelila častni naziv »oče naroda«, njegov rojstni datum so razglasili za indijski nacionalni praznik, obenem je to svetovni dan nenasilja. Toda vprašanje, zakaj Gandhi ni dobil Nobelove nagrade za mir, ostaja uganka.

Gandhijevo vrhovno načelo je resnica, zato je knjiga eno najiskrenejših pričevanj v leposlovju: »Naj premine sto takšnih, kot sem jaz – poglavitno je, da ostane resnica.«

Prva izdaja Gandhijeve avtobiografije je bila natisnjena v dveh zvezkih, prvi je izšel leta 1927, drugi 1929. Izvirnik v gudžaratščini je bil petkrat natisnjen, prodanih je bilo skoraj petdeset tisoč izvodov. Besedilo je v angleščino prevedel Gandhijev prijatelj Mahadev Desaj.

Slovenski prevod je opremljen z zgodovinskimi fotografijami, ki so jih reprodu cirali v Gandhijevem nacional-nem muzeju v Indiji.

Oblikovanje zbirke: Branka Smodiš135 × 220 mm

trda vezava s ščitnim ovitkom označevalna vrvica

Gandhijevi eksperimenti z resnicoGandhi v svoji avtobiografiji piše, da je bilo njegovo življenje ena sama zbirka eksperimentov z resnico. Ti eksperimenti so po-tekali predvsem na duhovnem oziroma moralnem področju, a njihove konsekvence so ga pri-vedle do številnih in daljnosež-nih odločitev in dejavnosti, ki so njegovo življenje povezale z dru-gimi ljudmi, predvsem z njego-vimi rojaki tako v Indiji kot zu-naj nje. V Uvodu v avtobiografijo izrecno poudarja, da svojih eks-perimentov z resnico ni izvajal za zaprtimi vrati, temveč med ljudmi, čeprav imajo gotovo tudi svoje povsem osebne strani.Zanimivo je, da je Gandhi svo-je početje primerjal s početjem znanstvenikov in ne nemara z ravnanjem tradicionalnih indij-skih modrecev ali svetih oseb. V tem se nedvomno kaže njego-va specifična »modernost«, s čimer je na mah presegel hori-zont razmišljanja in delovanja velike večine dotedanjih indij-skih modrecev in voditeljev. Nje-govi eks perimenti z resnico naj bi potekali prav tako natančno,

premišljeno in skrbno kot pri znanstveniku. In prav tako, kot si noben znanstvenik ne domiš-lja, da so njegovi sklepi dokon-čni, in ohranja odprtega duha, si tudi Gandhi ni domišljal, da so njegovi sklepi dokončni ali zanesljivi. Gandhi je skorajda anticipiral Popperjevo idejo fal-zifikacije znanstvenih domnev, ko pravi, da je svoja dejanja na slehernem koraku podvrgel pro-cesu sprejemanja in zavračanja ter temu primerno ravnal. Ta Gandhijeva »popperjevska« na-ravnanost glede idej in dejanj pride tako v tej knjigi kot v dru-gih njegovih govorih in delih še večkrat na plan.

Gandhijev čarGandhi ni imel impozantne po-stave, njegov lik je (vsaj po za-hodnih standardih lepote) da-leč od lepote, njegov glas ni bil močan, njegov nastop daleč od slehernega nastopaštva, v svo-jih govorih ni uporabljal kakih posebnih retoričnih figur, ni se izdajal za avtoriteto, poslano od boga, ali za nekoga, ki ve več od drugih in podobno, kar naj bi ustvarjalo »voditeljsko oseb-

nost«. Pa vendar je hitro postal nedvomni in zelo prepoznavni voditelj indijskih množic, cenjen tako pri indijski eliti kot pri pre-prostih in revnih ljudeh. Kaj je tisti čar, ki je potegnil za seboj vse te ljudi in še danes vzbuja zanimanje in občudovanje tako v Indiji kot zunaj nje?Mislim, da je bila to predvsem njegova izjemna poštenost in odkritost tako v odnosu do dru-gih kot do samega sebe ter obe-nem sprejemanje vseh, pred-vsem pa dejstvo, da je za svojimi besedami vedno stal in jih spre-minjal v dejanja. Če je naredil kako napako in tudi, če je me-nil, da je kakorkoli odgovoren za napake drugih, celo množic, ki jih ni mogel povsem nadzoro-vati, je to vedno odkrito priznal in se javno pokesal, čemur je pogosto sledil daljši post. Ljudje so tako v njem videli redek pri-mer modrosti, dejavne ljubezni do drugih in osebo, ki ji lahko zaupajo in sledijo. Vse to je sku-paj z njegovo osebno zgodovino med indijskimi ljudmi ustvar-jalo izjemno karizmo in vodi-teljsko moč, ki je Gandhi nikoli ni skušal izrabiti za kake oseb-ne ali partikularne cilje. Gandhi-jeva karizma se je z indijskega podkontinenta hitro razširila na ves svet, tako da predstavlja enega prvih in izjemnih »dr-žavljanov sveta« ali »človeka za vse čase«.

Ideja nenasilja in satjagraheČe želimo razumeti Gandhija, moramo razumeti notranjo zve-zo med Gandhijevima osrednji-ma etično-političnima pojmoma, satjagraho in ahimso. Satjagra-ha mu je pomenila oklepanje resnice in zaupanje resnici kot naši najvišji moči. Za Gandhija to oklepanje samo po sebi iz-ključuje uporabo nasilja. Je po-sebna moč (sila), ki se rodi iz brezpogojnega sledenja resnici, ljubezni in nenasilju. Gandhi si

je prizadeval, da bi tudi indijske množice, ne le kaka elita posve-čencev, sprejele idejo satjagrahe kot svojo temeljno življenjsko vodilo in kot svojo dejansko moč, ki daleč presega sleherno moč orožja, oblasti in zunanjih avto-ritet. Verjel je, da bo Indija šele tedaj dosegla svojo neodvisnost, ko se bo prerodila v duhu satja-grahe, kajti temu bo hočeš no-češ morala slediti tudi kolonial-na oblast in se ukloniti tihi moči satjagrahe.Gandhi je razvijal pojem in pra-kso dejavnega nenasilja skozi vrsto težavnih in pogosto muč-nih izkušenj v boju za pravice ponižanih in zatiranih ljudi. Ko je začel svoje odvetniško življe-nje v Južni Afriki, je bil še daleč od tega pojma. Pač pa si je priza-deval za čim bolj pravično in uravnoteženo reševanje sporov. Spočetka tudi ni zaznal ali vsaj ni močno občutil diskrimina-cije, ki so je bili deležni Indijci s strani belcev, tako Burov kot Angležev. Šele kasneje (po veli-kem uporu Zulujev) se je za-vedel še hujše diskriminacije

Gandhijevi eksperimenti z resnico, z nenasiljem in – s samim seboj

novo

Ob 141-letnici Gandhijevega rojstva predstavitev Avtobiografije v Slovenj GradcuMohandas Karamčand Gandhi se je rodil leta 1869. 2. oktobra le-tos je minilo 141 let od njegovega rojstva. V po častitev tega dne je bila dan predtem v Slovenj Gradcu, ki je mesto glas nik miru, slo-ves nost ob odkrit ju Gandhijevega spomenika. Delo kiparja Rama V. Sutarja prikazuje Gandhija kot prepro stega človeka, odetega v skromno oblačilo, a močno zaveza nega k dejanjem. Odkritju je sledila okrogla miza o Gandhiju, pri katere pripravi je sodelovala tudi založba Modrijan. Vodil jo je direktor Mirovnega inštituta dr. Lev Kreft, sodelovali so dr. Janez Krek, dr. Mitja Saje (na sli-

ki), Marko Košan in dr. Andrej Ule. Uvodni del pogovora je bil na menjen predstavitvi knjige Avtobiografija. Zgodba o mojih eksperimentih z resnico. O njej je spregovoril dr. Andrej Ule, avtor spremnega besedila. Sle-dil je pogovor o Gandhijevem življenju in de lu, predvsem pa o aktualnosti njegovih idej.

(Fot

o: M

etod

Boč

ko)

temnopoltih, a je menil, da jim zaradi prevelikih kulturnih raz-lik ne more pomagati. Sam pra-vi, da je bil zanj odločilen mu-čen doživljaj v maju l. 1893 na železniški postaji v južnoafri-škem Pietermaritzburgu na poti iz Durbana v Pretorijo. Postajni uslužbenec je Gandhija surovo vrgel z vlaka, ker ni hotel oditi iz kupeja prvega razreda, za kate-rega je sicer plačal železniško vozovnico. Uslužbenec je na-mreč zahteval, da nemudoma odide v kupe nižjega razreda, ker po njegovem temnopolti ne smejo potovati v prvem razre-du. Gandhi je tako preživel zelo hladno noč na peronu in bil na robu obupa. Tedaj se je vprašal, ali naj še naprej mirno požira žaljivke, se vrne nazaj v Indijo, ali naj se opre na božji glas v sebi in se bori za svoje pravice in pravice sonarodnjakov, pa naj bo to še tako tvegano in mučno. Gandhi se je odločil za slednje, a obenem tudi, da bo njegov boj dostojanstven in nenasilen.

Iz spremne besede dr. Andreja Uleta

Mohandas Karamčand Gandhi, od Tagoreja in indijskih množic počaščen z nazivom »Mahatma« (Velika duša), je nedvomno velikan dvajsetega stoletja. Je eden od tistih redkih vélikih ljudi, ki nam vračajo vero v človeka in človeštvo, navkljub vsem zlom, hudobijam in norostim vseh vrst, ki so v tem stoletju grabile duše in telesa premnogih.

7www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Poteze – ko `ivljenje napi{e knjigo

Barvasta spirala v stekleni kroglici, tako vidim svoje življenje. Vladimir Nabokov

Govori, spominPremlajena avtobiografija

Prevod in spremna beseda Breda Biščak

408 strani

31,50 € 23,63 € *

univerzah (Stanford, Harvard) in lepidopterolog, je širši javno-sti najbrž najbolj poznan po ro-manu Lolita, sicer pa je napisal 17 romanov, 5 zbirk kratke pro-ze, 3 drame oz. scenarije in avto-biografijo.

Treba je torej misliti na nič.

Andy Warhol

Filozofija Andyja WarholaOd A do B in spet nazaj

Prevod Lili Potpara, spremna beseda Lev Kreft

256 strani

27,20 € 20,40 € *

Andy Warhol (1928–1987), ro-jen kot Andy Warhola, ni bil le slikar in grafični umetnik, tem-več je ustvaril tudi vrsto filmov, med njimi je najbolj znan npr. Chelsea Girls. Vrhunec slave je doživel v poznih šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prej-šnjega stoletja, in sicer kot stalni gost svoje Tovarne (The Facto-ry), kamor so zahajali številni slavni umetniki tistega časa.

Vladimir Nabokov (1899–1977), eden od svetovnih literarnih ve-likanov 20. stoletja in vrhunskih literarnih stilistov tako v ruskem kot v angleškem jeziku, dvakrat-ni nominiranec za Nobelovo na-grado za književnost, književni prevajalec, predavatelj književ-nosti na uglednih ameriških

* Naročite zbirko Poteze!

Naročnikom jamčimo 25 % nižjo ceno posamezne knjige.

Naročnik postanete z nakupom najmanj petih knjig iz

zbirke po vašem izboru.

Popust vam tako pripada tudi za vse nadaljnje izdaje.

Več informacij na www.modrijan.si.

Nabokov je svoje silno hre-penenje po minulem času, rus kih prostorjih, izginulih predmetih in preminulih ose bah prekvasil v umetnost, tudi v avtobiografijo Govori, spomin, kjer mu je odvzel ne posreden čustveni naboj oziroma ga je, mojstrsko po-snemajoč sposobnost mi-mikrije njemu tako ljubih metuljev, skril v umetelno, spiralno zgradbo celotnega dela in filigransko izpisana posamična poglavja. Zdi se, da želi – tako kot žuželke, katerih »varovalni mehani-zem je izpopolnjen do točke mimetične pretanjenosti, raz-košnosti in potrat nosti« – z bleščečo, dovršeno »površi-no« preslepiti bralca, da se pod njo ne skriva bolečina ob izgubi, da jo je pretvoril v igro – igro besed, spominov, barv, cerebralnih premetov.

Govori, spomin velja za vr-hunsko jezikovno in temat-sko poslastico, ki zahtevnej-šim bralcem nudi vpogled v rusko kulturno okolje z za-četka 20. stoletja, v katerem je zorel in se oblikoval Nabo-kov, eden najbolj herme tič-nih in na trenutke kontro-verznih avtorjev 20. stoletja. Slovenska izdaja vsebuje tu-di izredno redko objavljeno dodatno poglavje, ki je svoje-vrsten unikum v svetovni književnosti: avtorjevo psev-do recenzijo lastnega dela.

Filozofija Andyja Warhola je, seveda, filozofija malo dru-gače. Ne le, ker gre za enega najbolj opaznih umetnikov prejšnjega stoletja, temveč tu di in pred vsem zato, ker gre za morda najbolj ekscen tri-čnega. Takšna so tudi Andy-jeva razmišljanja o ljubezni, spolnosti, lepoti, slavi, delu, denarju, New Yorku, Ame-riki in samem sebi, pa čeprav je njihova odštekanost naj-bolj v tem, da so hkrati po-vsem preprosta. Ne posku-šajo biti prevzetna, globo-koumna in nerazumljiva. Razkrivajo umet ni kovo živ-ljenje, njegovo »nenavadnost navad« in so obenem doku-ment časa, ki bi mu lahko re-kli neoavantgarda, pa čeprav

je pri Warholu tudi ta konci-piran malce drugače. »Posku-šam se domisliti, kaj je čas, pa se ne morem spomniti drugega kot ... ›Čas je čas, ki je bil.‹«

novo

novo

Ingmar Bergman

Laterna magicaprevod Lea Kozman, spremna beseda Jurij Meden | 288 strani | 25,30 € | 18,98 € *

Bil sem človek moči, ki se ni naučil uživati v moči.

Navdihujoče, pretresljivo, tragično, nepozabno ... resnično. Preberite več na www.modrijan.si.

Ryszard Kapuściński

Potovanja s Herodotomprevod in spremna beseda Nikolaj Jež | 256 strani | 25,30 € | 18,98 € *

Prvi, ki se je zavedel mnogo-terosti sveta kot njegovega bistva, je bil Herodot.

George Orwell

Poklon Katalonijiprevod Uroš Kalčič, spremna beseda Peter Vodopivec | 248 strani | 31,20 € | 23,40 € *

Dihal sem zrak enakosti ...

Viktor Jerofejev

Dobri Stalinprevod Lijana Dejak, spremna beseda Miha Javornik | 336 strani | 32,10 € | 24,00 € *

Stalin je ustvarjalec magičnega totalitarizma.

Reinaldo Arenas

Preden se znočiprevod in spremna beseda Barbara Pregelj | 376 strani | 35,30 € | 26,50 € *

Kričim, torej sem. Toda ta drža me je drago stala.

Daša Drndić

Sonnenscheinprevod in spremna beseda Đurđa Strsoglavec | 416 strani | 32,20 € | 24,15 € *

Za vsakim imenom se skriva zgodba.

Svetlana Aleksijevič

Černobilska molitevKronika prihodnostiprevod in spremna beseda Veronika Sorokin | 328 strani | 34,20 € | 25,65 € *

26. april leta 1986, ob enih, 23 minut in 58 sekund

Fritz Zorn

Marsprevod Marko Trobevšek, spremna beseda Vesna Kondrič Horvat | 224 strani | 30,80 € | 23,10 € *

Če moram zdaj umreti, moja smrt ne bo naključna, ampak skrajno tipična, ker sem zbolel za tistim, za čimer v naši današnji družbi bolj ali manj boleha vsakdo.

Ernest Renan

Jezusovo življenjeprevod Saša Jerele, spremna beseda Katarina Marinčič | 352 strani | 31,00 € | 23,25 € *

Kdor je iz resnice, posluša moj glas. (Jn 18, 27)

Pretrgano življenjeDnevnik Etty HillesumPisma iz Westerborkaprevod in spremna beseda Martina Soldo | 280 strani | 31,00 € | 23,25 € *

Morali bi postati obliž za neštete rane.

preberite odlomek naw w w . m o d r i j a n . s i�



1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Poteze – ko `ivljenje napi{e knjigo

Njegov angažma v sloven-skem na rodnoosvobodilnem boju in revoluciji ostaja pro-blematičen in sumljiv, kakor je bil ves čas – za oficialno Cerkev zaradi njegovega do-slednega zavračanja politi-čne ga (kleri kalnega) katoli-štva, še zlasti pa zaradi (pre)tesnega sodelovanja s komu-nisti, za komuniste pa zaradi njegove prvobitne in nepre-klicne privrženosti katoliške-mu občestvu, kar je kmalu po prevzemu oblasti tudi po-vzročilo njegovo politično idr. likvidacijo ... Kocbek ostaja slej kakor prej »samosvoj«, očit no neuporaben tako za desni kakor enako tudi za levi

prednaročiloPred izidom Kocbekove biografijeAndrej Inkret

klerikalizem, in ostaja zago-neten. Res je, kar je sam o sebi povedal v svoji liriki, da nikoli ni to, »kar mislijo, da sem, in nikoli tam, kjer me vidijo oči« – da ni niti odstav-ljeni pretendent na prestol, kot mu očitajo sovražniki, niti »skrivnostni diakon«, kot mislijo prijatelji, in tudi ne, kot se mu posmehujejo tre-tji, »da trohnim v dnevniku potopljenega brodovja, ki je iskalo novo zemljo« ...

Svojo stvar je hotel sam po-jasniti tudi na bolj razviden diskurzivni način, ukvarjal se je z mislijo, da bi napisal »ob-širnejšo avtobiografijo« in si

jo zamislil v dveh delih. Prvi naj bi imel naslov »Adam, kje si?«, drugi pa »Tukaj sem!«. Z njegovimi beseda-mi – »do partizanstva vpraša-nje, nato pa odgovor«. Dva-krat ali trikrat je prijel za pero, a brez uspeha, ostalo je pri načrtu.

Kako pravzaprav je bilo s to Kocbekovo stvarjo?O tem govori pričujoča knji-ga, ne da bi seveda skušala biti nadomestek za njegovo nenapisano »obširnejšo avtobiografijo« v dveh delih – če-prav je zasnovana v kar se da strogem pozitivističnem smislu, brez samovoljnih »in-terpretacij« in lahkih vred-nost nih sodb post festum. Oprta je striktno in nepri-stransko na razpoložljivo do-kumentacijo, tako na Koc be -kove knjige, pesmi, novele, članke, avtorefleksije – pred-vsem na tisoče strani nje-govih dnevniških zapiskov – kakor tudi seveda na do-kumente in pričevanja o njegovem življenju in delu iz druge roke ... Govori pre-prosto in zavzeto, z empa-tijo in neizogibno distanco, le z voljo do razkrivanja in razumevanja Kocbekove – v vsakem pogledu kompleks-

Življenje in delo Edvarda Koc beka ostaja do danes, skoraj trideset let po njegovi smrti, še vedno razburljivo in zagonetno. Po eni strani vzbuja občudovanje, njegov pesniški opus je nesporen del našega literarnega kánona, po drugi je Koc bek zaradi svoje družbenopolitične vloge v polpretekli zgodovini deležen omalovaževanja in posmeha.

ne in v marsičem protislov-ne – osebne usode. Ta je, podobno kot usoda junaka v tradicionalnem ev ropskem romanu, vzorna in tako ne-ponovljivo osebna, da vzbu-ja začudenje in obču dova-nje, a ne kliče k posne-manju ...

Pisec v uvodnih odstavkih tega »Kocbekovega romana« pove, da se je od daleč zgle-doval pri stari Prijateljevi mo-nografiji o Janku Kersniku pa tudi pri novejših nemških in francoskih življenjepisnih knjigah, ki prikazujejo člove-ka par lui même ... V prvi vr-sti mu je šlo za faktografijo, za jasna in preverljiva dej-stva, dognati je hotel, kaj »v resnici« se je zgodilo (zato tudi je v knjigi precej citi-ranja), podati je skušal tako rekoč »zgodovino vsakdanje-ga življenja«: na neposreden in naiven, čutnonazorni na-čin rekonstruirati Kocbekovo zgodbo. Zgolj pripovedova-ti – o tem, kako je živel in kako je umrl, kaj je verjel in o čem dvomil, kako se je od-ločal in kaj je storil v živ-ljenju, kako so se dogajale stvari, ki so bile močnejše od njega in so se zgodile proti njegovi volji in zami-

sli, o njegovih »izgubljenih iluzijah« ...

Kot že rečeno, knjiga noče soditi o vrednosti Kocbeko-vih idej, odločitev in dejanj, o dimenzijah njegove svobode in nujnosti, kakor tudi ne o tistem, kar so z njim storili drugi; ne jemlje si pravice, razsojati superiorno o pra vici in krivici, morali, poli tičnih interesih in računih, zgodo-vini itd. – pač pa kolikor mo-goče celovito in verodostojno poročati le o neki človeški res ničnosti, dognati in razu-meti njeno stvar sámo ...

Knjiga pripove du je, skratka, o vznemirljivem, nenavad-nem in presenetljivo dosled-nem slovenskem človeku, ki

je po lastnih besedah ostal brezpogojno zvest do konca, ne da bi do kraja razumel svojo zvestobo, o človeku, ki se nikdar ni mogel »zadovo-ljiti z obstoječim stanjem« – katoličanu, v katerem je bilo »vedno nekaj protestantske-ga«, revolucionarju, ki je v tovarišiji s komunisti podiral staro, a se ni mogel »do kraja vključiti niti v novo družbo« (čeprav jo je pomagal postav-ljati sam) ... Hkrati je to knji-ga o tragičnem človeku iz-gubljenih iluzij – in eo ipso knjiga o zgodovinskem času nujnih in radikalnih zgodo-vinskih odločitev, ki jih je moral vsakdo tako ali dru-gače z vso odgovornostjo in z vsemi posledicami jemati nase sam ...

okoli 800 strani

Zbirka Poteze je Modrijanova najprestižnejša literarna zbirka. V njej objavljamo biografije, avtobiografije, spomine, dnevnike, dokumentarne romane … Skoraj vsi avtorji so literati: Svetlana Aleksijevič, Reinaldo Arenas, Daša Drndić, Viktor Jerofejev, Ryszard Kapuściński, Vladimir Nabokov, George Orwell, Ernest Renan. Če ne veljajo za literate, so umetniki: Ingmar Bergman, Andy Warhol. In če niso ne prvo ne drugo, so vélike osebnosti, katerih delo ima vse, kar potrebuje, da dobi prostor v zbirki Poteze.

In kaj bo sledilo trinajsti knjigi v zbirki? Prva bo zgoraj predstavljena in napovedana biografija Edvarda Kocbeka, prvo slovensko delo v zbirki. V pripravi so Kolimske zgodbe, eden najbolj znanih literarnih ciklusov o sovjetskih taboriščih, ki ga je napisal Varlam Tihonovič Šalamov (1907–1982), ruski pesnik in prozaist, disident, ki je 17 let preživel v gulagu. Spet bomo brali nobelovca Isaaca Bashevisa Singerja. Kaj drugega, če ne njegove avtobiografije Ljubezen in izgnanstvo? Zelo sveži pa so biografski roman o znamenitem ameriškem arhitektu Franku Lloydu Wrightu, ki ga je napisal T. C. Boyle, avtobiografija glasbenice Patti Smith in esejistično-dokumentarna knjiga Špicelj češkega pisatelja Petra Placáka.

izid tik pred slovenskim

kulturnim praznikom 2011

Zagotovite si svoj izvod že danes – pošljite naročilnico s prednaročilom do vključno 7. februarja 2011 in prihranite skoraj 10 €.

Knjigo lahko po prednaročniški ceni naročite tudi na www.modrijan.si.

* Več na strani 7.

prednaročniška cena:

39,30 €

cena po izidu:

49,10 €

cena za naročnike zbirke Poteze:

36,82 € *

Nagradno e-vprašanje

Kdo je mladenič na fotografiji?

Odgovore pošljite po e-pošti na naslov [email protected], in sicer do petka, 26. novembra 2010. Trem izžrebanim bralcem, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje (ne pozabite pripisati svojega naslova), bomo poslali knjižno nagrado ( vendar je ne moremo razkriti, saj bi tako razkrili tudi odgovor). Vabljeni k sodelovanju!

9www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Branje za izbran okus

Po romanih, ki smo jih prevedli iz velikih jezikov, nemščine, angleščine in francoščine, predstavljamo češki in poljski literarni mojstrovini.

Radka Denemarková

Denar od Hitlerja(poletni mozaik)prevod in spremna beseda Tatjana Jamnik | 296 strani | 17,90 €

V romanu vzporedno odkri-vamo dve zgodbi iste junaki-nje. Ena se dogaja leta 1945, druga pa 2005. Šestnajst let-na Gita se po vojni iz kon-centracijskega taborišča vrne v rodno vas. V hiši svojih staršev naleti na tuje ljudi, v vasi pa vlada obsedno sta-nje – ljudje so vzeli oblast v svoje roke in Giti komaj uspe odnesti celo kožo. Čez šest-deset let, v času po sprejetju zakona o denacionalizaciji, se protagonistka v rojstni kraj vrne kot častitljiva dok-torica Lauschmannova v spremstvu odvetnika.

Čeprav Denemarková zelo plastično opisuje prve mese-ce po koncu druge svetovne vojne in brezpravje, ki je do-letelo t. i. sudetske Nemce, zgodovinski dogodki osta ja-

Antonín Bajaja

Po volčje(romanet o volkovih, ljudeh in naravnih pojavih)

prevod in spremna beseda Nives Vidrih | 296 strani | 22,50 €

V romanu živalski svet s svojo totalno poezijo in ho-mogenostjo volčjega presega predvidljivo človeškost. Tudi tukaj gre za spoj in soobstoj starega in novega, za iska-nje harmonije v podežel-skem oko lju in njegovem ko-

Olga Tokarczuk

Beguniprevod in spremna beseda Jana Unuk | 424 strani | 32,70 €

Beguni so bili sekta ruskih starovercev, ki so verjeli, da se lahko pred zlom in hudi-čem, ki preži iz sleherne na-vezanosti, obvarujejo samo z nenehnim begom. Begun-ska – spremenljiva, nestalna, v nenehnem gibanju in se-ljenju – je pravzaprav vsa moderna civilizacija. Smo potemtakem beguni mi vsi? Stalni popotniki in nezako-reninjena bitja, moderni no-madi, ki poseljujejo letališča sveta? Druga osrednja tema romana je človeško telo, nje-gova anatomija in bolečina, ranljivost in smrtnost, pona-zarja pa jo stari kabalistični mit o Adamu Kadmonu, pr-vobitnem vesoljnem človeku.

Paweł Huelle

Zadnja večerjaprevod in spremna beseda Jana Unuk | 264 strani | 23,80 €

Nekega dne v bližnji pri-hodnosti se skozi Gdansk, v katerem je zrasla islamska

Martin Amis

Hiša srečanjprevod Primož Trobevšek, spremna beseda Matej Bogataj | 240 strani | 18,00 €

Ali Smith

Naključnostprevod Jure Potokar, spremna beseda Matej Bogataj | 344 strani | 22,00 €

Annie Proulx

Ladijske noviceprevod in spremna beseda Katarina Mahnič | 408 strani | 26,70 €

Cormac McCarthy

Ni dežela za starceprevod Lili Potpara, spremna beseda Samo Rugelj | 296 strani | 24,90 €

Oblikovanje zbirke: Vesna Vidmar

130 × 200 mm

trda vezava

Ona bere Njega. On bere Njo. Potem zamenjata.

jo prejkone kulisa, v okviru katere obravnava univer zal-nejša, občečloveška vpra-šanja. Med drugim sega na področje etike in vprašanja krivde, kot ga je razdelal Karl Jaspers.

loritu, za duhovno zorenje, za predajanje modrosti iz roda v rod, za konglomerat totalne sedanjosti, ki se raz-preda v preteklost in prihod-nost in posrka vase vse vidi-ke in razsežnosti bivanja ter vsa duhovna obzorja. Za bri-sanje meja med funkcionira-njem človeške in volčje dru-žine. V kolektivno nezavedno presenetljivo vstopajo volko-vi s svojim ne-umom, pred--umom, s svojo instinktivno-stjo, čutnostjo, intuicijo ..., volkovi kot duhovna bitja na predracionalni ravni.

Potovanje v svet in v notra-njost telesa se stekata v obi-skovanju muzejev anatomije in zbirk ponesrečenih stvari-tev narave.

zujočo umetnost do odkla-njanja pop okusa časa.

Radka Denemarková (1968) je tudi literarna zgodovinarka, sce-naristka, prevajalka in drama-turginja. Po doktoratu iz semio-tike se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki aka-demiji znanosti, hkrati pa kot lektorica in dramaturginja dela-la v praškem gledališču Divadlo Na Zábradli. Zadnjih nekaj let je samozaposlena v kulturi. Ob-javlja študije o gledališču, preva-ja iz nemščine (študije, gledali-ške igre, prozo) in piše scenarije za televizijske dokumentarce.Pozornost strokovne in bralske javnosti je zbudila že z roma-nesknim prvencem Pa vprašam,

kdo to tolče (2005). Naslednji dve knjigi sta bili nagrajeni z magnesio litero: leta 2007 jo je prejela za roman Denar od Hit-lerja (2006), 2009 pa za »fakto-grafski roman« Smrt, ne bo te strah, ali Zgodba Petra Lébla (2008).

vsem romane in tudi poetična, lirska besedila: Govoriti je sre-bro (1982), Dvoboji (1988), Pa-storale (1994), Po volčje (2003), Na lepi modri Dřevnici (2009). Za roman Po volčje je dobil leta 2004 ugledno češko nagrado magnesia litera, zadnji roman pa mu je prinesel državno na-grado za češko književnost.Pretežno vsa Bajajeva dela, tudi roman Po volčje, se dogajajo na podeželju na Valaškem, na seve-rovzhodnem delu Češke repub-like oz. na Moravskem. Bajaja gradi svoje zgodbe in značajske profile svojih junakov predvsem na družinskih odnosih in ded-nih vezeh, na povezavi podežel-skega človeka z naravo.

Paweł Huelle (1957) je s svojim prvim romanom David Weiser (1987) pretresel takratno poljsko literarno sceno. Po diplomi iz polonistike je delal kot novinar v tiskovni agenciji Solidarnosti, predavatelj zgodovine filozofije, urednik in direktor Poljske tele-vizije Gdansk in feljtonist Gazete Wyborcze.Napisal je več novelističnih zbirk, nazadnje Povesti hlad-nega morja (2008), in romane Mercedes-benz (2003), Castorp (2004) in Zadnja večerja (2007). Prejel je več literarnih nagrad, mdr. nagrado sklada Kościelskih in nagrado poljskega Pen kluba.

Olga Tokarczuk (1962) je da-nes najbolj priljubljena poljska pisateljica, tako pri kritikih kot pri bralcih. Doštudirala je psiho-logijo na Varšavski univerzi, imela je lastno založbo Ruta in vodila delavnice kreativnega pi-sanja na krakovski Jagelonski univerzi in na Opolski univerzi.Napisala je dve zbirki kratke pro ze in osem romanov, med nji mi Pravek in druge čase (1996), Dnevno hišo, nočno hišo (1998), Ano In v grobnicah sve-ta (2006) in Pelji svoj plug čez

kosti mrtvih (2009). Za Begune (2007) je leta 2008 prejela na-grado Nike.

Marie NDiaye je Rosie Carpe (2001), svoj sedmi in najbrž najlepši roman, pisala pet let in si z njim prislužila nagrado Fé mina. Še večjega slovesa in pozornosti mednarodne javnosti pa je bila deležna lani, ko je z romanom Tri mogočne ženske (prihodnje leto bo objavljen pri Modrijanu) osvojila Goncourtovo nagrado.Fo

to: ©

Tho

mas

Lai

sne/

Cor

bis

Antonín Bajaja (1942), po po-klicu zootehnik, je bil do leta 1991 zaposlen v kmetijstvu. Po-tem je delal kot novinar, ured-nik, publicist, urednik radia Svobodna Evropa in vodil tečaje kreativnega pisanja. Piše pred-

univerza in divjajo bombni napadi, mladostni prijatelji in znanci slikarja Mateusza peljejo v gledališče, kjer se bodo fotografirali kot modeli za apostole na njegovi sliki zadnje večerje. Skozi usode in razmišljanja junakov in pri povedovalca spoznamo šte vilne pereče teme sodob-ne poljske družbe in kultu-re – od strahu pred islamom in terorizmom do površnega poljskega katolištva, dobič-karstva in antisemitizma v cerkvenih vrstah, od eklekti-čne duhovnosti v znamenju new agea do prikaza postko-munističnega zaslužkarstva, od zavzemanja za semanti-čno polno, na tradicijo nave-

Marie NDiaye

Rosie Carpeprevod in spremna beseda Saša Jerele | 376 strani | 25,70 €

Antoine Volodine

Nižji angeliprevod in spremna beseda Suzana Koncut | 208 strani | 23,90 €

preberite odlomka naw w w . m o d r i j a n . s i�


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Branje za izbran okus

288 strani135 × 220 mm, trda vezava

25,80 €

»Kadar nimaš imena, da bi nekaj opisal, pripoveduješ zgodbe.«Alessandro Baricco

Ta zgodbaPrevod Maja Novak, spremna beseda Veronika Simoniti

Ta zgodba je polifoničen roman v sedmih delih, z metaforo življenja, prikazano s pomenljivo strukturo krožne, sklenjene proge s težko prevoznimi ovinki – digresijami – kot dirkalna steza, ki jo hoče speljati Ultimo Parri.

Roman uvede Uvertura, napisana skozi kratke prizore, ki si sledijo kot filmski kadri, v vratolomni hitrosti prve avtomobilske dirke leta 1903 v Franciji. Potem stopimo v svet družine malega Ultima Parrija, fanta z »zlato senco«. Ultimov oče Libero uresniči svojo fiksno idejo, ko iz hleva naredi prvo mehanično delavnico v Piemontu. Sprva životari, ko pa vanjo nekega dne po naključju zaide grof D'Ambrosio, ki je ostal brez bencina, se lahko posel začne ...

Druga digresija je tretje poglavje, kjer je pripovedovalec oče mladega vojaka, ustreljenega zaradi dezerterstva. Pokrajin v Pričevanju o Kobaridu ne črtajo več ceste in ne zaznamuje odkritje hitrosti, temveč jih parajo strelski jarki, v katerih vladata groza in smrt. V ujetništvu Ultima Avstrijci peljejo popravljat pristajalno stezo sredi travnika in takrat se njegov svet začne spet sestavljati v skladno celoto: tu dobi zamisel o krožni dirkalni stezi, na kateri bi ovinek za ovinkom, kajti ničesar ni doživel zaman, nanizal vse svoje življenje in kot v nekakšen urobor v večni krog sklenil začetek s koncem.

Na novo pa skuša začeti življenje mlada Jelisaveta, ruska emigrantka plemiškega rodu leta 1923 v Ameriki, ki hoče burno preteklost pozabiti s pisanjem dnevnika o sedanjosti. Ampak nič ni tako, kot je videti. Edino, kar je resnično, je njena ljubezen do Ultima in so njene želje. Te jo ženejo, da se na stara leta odloči poiskati Ultimovo stezo.

Bariccu je s To zgodbo bralca spet uspelo očarati in mu s povsem klasičnimi romanesknimi prvinami (ljubezen, sovraštvo, vojna, smrt ...) ustvariti sveže, vendar morda v njegovem opusu najbolj zrelo besedilo, ki izstopa tudi iz morja prevladujočega, na mestu stopicajočega opisovanja brezizhodne sedanjosti izpod peres njegovih pisateljskih kolegov. Je eden osamljenih glasov, s katerim lahko spet sanjamo. Ostaja genialen v svojih »bari-kizmih« in užitku pripovedovanja. »Kadar nimaš imena, da bi nekaj opisal, pripoveduješ zgodbe,« je zapisal v uvodu v Svilo. »Tako to gre. Že stoletja.« In on to zna.

Ultimo, Zadnji, se je tako imenoval zato, ker je bil prvorojenec.»Ta je zadnji,« je nedvoumno oznanila njegova mati, brž ko je po po-rodu spet prišla k sebi.In tako je postal Ultimo.Sprva se je zdelo, da o tem noče nič vedeti. V prvih štirih letih življenja si je nakopal vse mogoče bolezni. Krstili so ga trikrat: duhovnik ni imel srca, da bi dal poslednje olje tako majhni stvarci, s tolikšnimi očmi; zato se je vsakokrat odločil za krst, kar tako, da se ne bi vrnil domov, ne da bi podelil zakrament.»Škoditi ne more.«In res je Ultimo vsakič preživel: drobcen, mršav, bled kot kreda, ampak živ. Močno srce ima, je govoril oče. Jajca ima, je govorila mati.Zatorej je bil živ, ko ga je v starosti sedmih let in štirih mesecev, novem-bra 1904, oče odpeljal v hlev, pokazal na šestindvajset piemonteških krav, ki so bile vse njegovo bogastvo, in mu zaupal, da mami še ni treba povedati, ampak kmalu se bodo enkrat za vselej znebili te gore dreka.S širokim zamahom, dokaj slovesnim, je zaobjel ves prostor, temačen in zaudarjajoč. In potem je počasi zlogoval:»Garaža Libero Parri.«Libero, Svobodni, mu je bilo ime, Parri se je pisal. Garaža je bila fran-coska beseda, ki je Ultimo še nikdar ni bil slišal. Najprej je pomislil, da pomeni kaj takega kot »vzrejališče« ali v najboljšem primeru »mlekar-na«. Le da ni razumel, kaj je na tem novega.»Avte bomo popravljali,« je jedrnato pojasnil oče.No, to je bilo pa res novo.»Saj avtomobili sploh še ne obstajajo,« je pri pomnila mati, ko jo je na-zadnje obvestil o svojih namerah, nekega večera v postelji, ob ugas-njeni luči.»To je samo vprašanje mesecev. Potem bodo obstajali,« je izjavil Libero Parri, njen mož, in ji z dla njo segel pod spalno srajco.»Misli vendar na otroka!«»Ne skrbi, tudi zanj se bo našlo delo, priučil se bo.«»Misli vendar na otroka in umakni to roko!«»A,« je rekel Libero Parri, ki se je spomnil, da pozimi vsi spijo v isti sobi, da bi manj pokurili.Še malo sta ležala drug ob drugem, v blagem brezvetrju sporazume-vanja. Potem se je on spet podal v napad.»Pogovoril sem se z Ultimom. Strinja se.«»Ultimo?«»Ja.«»Ultimo je otrok, sedem let ima, enaindvajset kil in naduho.«»Pa kaj potem, on ni navaden otrok.«V družini je vladalo prepričanje, da je Ultimo nekaj posebnega. Zaradi vseh tistih bolezni in drugih reči, ki bi jih bilo težko razložiti.»A se ne bi raje pomenil s Tarìnom?«»Ta ne bi razumel. Tak je kot vsi drugi, samo zem lja mu hodi po glavi, zemlja in živina, rekel bi, da sem nor.«»Mogoče bi imel celo prav.«»Ne, pa ne bi imel.«»Kako lahko rečeš kaj takega?«»Iz Trezzateja je.«V tistih krajih je bil to argument, zoper katerega ugovor ni mogoč.»Potem pa govori z duhovnikom.«Če Libero Parri ni bil ateist in socialist, je bilo tega krivo zgolj pomanj-kanje časa. Samo nekaj ur bi si moral utrgati, da bi se podučil o stvareh, pa bi takoj postal oboje. Tako pa je duhovnike samo mrzil.»Še kakšen nasvet?« jo je vprašal.»Hecala sem se.«

»Ne, pa se nisi.«»Prisežem, da sem se hecala,« je stegnila roko k moževim hlačam. Tak-šna reč mu je ugajala.»Misli vendar na otroka,« je zajecljal Libero Parri.»Delaj se, kot da ni nič,« je predlagala.Ime ji je bilo Florence. Njen oče je bil Francoz, ki je dolga leta potoval po Italiji in poskušal unov čiti patent za ženski čevelj, ki ga je sam izumil. V bistvu je šlo za navaden čevelj, na katerega je bilo po potrebi mogo-če natakniti visoko peto. Lahko si jo pritrdil ali snel s pomočjo sila prak-tičnega sistema stremenc. Prednost je bila v tem, da si za ceno enega para čevljev dobil dva, enega za delo in enega za zvečer. Pomanjklji-vosti ni bilo, vsaj po njegovem ne. Nekoč je obiskal Firence in te so ga uročile. Zato je svojo prvorojenko imenoval po tem mestu. Pa tudi v Rimu se je kar dobro imel: zato je bilo sinu, ki je na svet prišel leto pozneje, ime Romeo. In potem se je navdušil nad Shakespearom in sle dila je cela vrsta Julij, Rihardov in podobnih imen. Zmerom kaže biti pozoren na to, kako ljudje izbirajo imena. Umiranje in dajanje imen – najbrž ves čas, kar tlačimo zemljo, ne delamo nič drugega iskreno.Florence je smuknila pod odejo in dokončala svoje opravilce z usti. Tovrstne prakse večinoma niso šteli za zakonski ženi primerno, ampak v tistem koncu sveta se je ta način ljubljenja imenoval po francosko, zato je menila, da ima ona pravico do njega.»A sem bil zelo glasen?« je potem vprašal Libero Parri.»Ne vem, ampak bi rekla, da ne.«»Upajmo.«Sicer pa Ultimo tako ali tako ne bi nič slišal, ker je bil telesno v svoji postelji zadaj v sobi, z glavo pa na cesti ob reki, nekega dne pred dvema zimama, stal je očetu ob strani in čakal. Rano jutro. Na poljih je vse še škripalo od nočne slane pod marljivim soncem. Od doma si je za prigrizek prinesel jabolko in zdaj ga je loščil ob rokavu plašča. Oče je kadil in si nekaj popeval. Pešačila sta od doma do razpotja pri Rabellu in zdaj sta čakala.»Kam ga pelješ?« je vprašala mama.»To so moške zadeve,« je odvrnil Libero Parri in od tistega trenutka da-lje si Ultimo ni več zastavljal vprašanj, kajti če imaš pet let in te tvoj oče takole vzame s sabo, si srečen pa pika. Zato je tekel za njim vse do razpotja pri Rabellu. Tekel je, ne ve doč, da bo pozneje, ko bo že odrasel, v spominu neštetokrat uzrl prav to podobo, prav to: čokato očetovo postavo, ki z dolgimi koraki stopa pred njim, na ozadju jutra-nje megle, ne da bi se oče kdaj ozrl, ne da bi ga počakal in ne da bi pre veril, ali mu še sledi. Ta strogost in popolna nenavzočnost dvoma, to je bilo tisto, kar ga je o očetovstvu naučil oče: očetovstvo pomeni znati hoditi, ne da bi se oziral. Hoditi z dolgim korakom odraslih, nepri-zanesljivim, a vendar počas nim in enakomernim, da bi tvoj otrok lahko razumel in ostajal vštric s tabo, pa čeprav z otroškimi koraki. In ne da bi se kdaj ozrl, če le imaš dovolj moči za to: kajti oče ve, da se ne boš izgubil in da je vajina hoja v dvoje usoda, o kateri ni treba nikoli po-dvomiti, ker je zapisana v zemlji.Potem je Ultimo opazil, da se je v daljavi dvignil oblak prahu. Oče ni rekel ničesar, samo cigareto je odvrgel in mu položil dlan na ramo. Oblak se je po ovinkasti cesti spuščal od Rabella. Skupaj z njim se je bližal nek zvok, ki ga Ultimo še nikoli ni slišal, kakor da bi krulil kak kovinski demon. Najprej je zagledal velikanska kolesa in režanje orjaš-kega radiatorja. Potem moškega, ki je sedel nepopisno visoko, točno sredi prahu, in ki je imel ogromne žuželčje oči. Tista čudna reč je šla naravnost proti njima, nezaslišano hitro, obdana z naraščajočim tru-ščem, ki ga je povzročala njena lastna notranjščina. Bila je pošastna prikazen in morebiti je Ultimo bežno zaslutil, kakšna usoda ga čaka,

ko je opazil, da v njegovih mislih, v njegovem srcu, v njegovih živcih v tistem hipu ni strahu, nikjer, niti trohe strahu, zgolj hotenje, brezpo-gojno, in mrzlična želja, da bi se pustil pogoltniti temu oblaku prahu, ki jima je zdaj rožljal naproti, po griču navzdol, proti razpotju: moški žuželka je nepremično sedel tam gori, kolesa so se pogrezala v luknje na cesti, ohlapno zibajoč se kakor brodolomčev splav sredi morja, ampak ta splav je imel neznansko vero vase, vreščanje, ki je prodiralo iz drobovja jekla, se je postavilo na sredo razpotja in ga brez oma-hovanja obvladalo, nekako presekalo ga je na dvoje, para v gumo obutih koles sta se nagnila v desno. Ultimo je začutil očetovo dlan, kako mu je stisnila ramo, in videl moškega tam zgoraj, kako se je z ro-kama obešen na volan vrgel vstran, kot da samó s svojo težo prestavlja to razvneto orjaško žival, samo s tem drznim gibom, ki mu ga je Ultimo pri priči zavidal, skoraj začutil z lastnim telesom, kot da ga že od nek-daj pozna – utrujenost v rokah, pogled na cesto s strani, nevidno moč, ki te zanaša vstran, letenje proti navideznemu vetru. Nazadnje jima je vélika zver, ki je dostojanstveno zdrsnila v za ukazano smer, pokazala svoj bok in nadvse elegantno razkrila obris neke ženske, ki je prej ni bilo mogoče videti, ker je sedela v najglobljem, najbolj varnem kotičku med kovinskimi rebri, na sedežu, ki je bil sicer nižji od voznikovega, a ga je Ultimo takoj prepoznal kot kraljevski prestol, mogoče zaradi širo-kega klobuka, rožnatega, ki ga je ženska nosila na glavi in ki si ga je s pentljo iz šifona jantarjeve barve privezala pod brado. Nikoli je ne bo pozabil, te ženske in njenega vstran nagnjenega vratu, kot da bi sprejela vabilo ovinka, s kretnjo, ki je bila posnetek voznikove akroba-cije, vseeno pa preobražena v nepopisno milino – ali eleganten skepti-cizem, kdo bi to vedel.Žival jima je na svoji novi tirnici, s premcem obrnjena proti reki in pol-dnevu, kmalu izginila izpred oči in pogoltnil jo je prah. Ultimo in nje-gov oče sta obstala tam, kjer sta bila, in poslušala od daljene note mehaničnega koncerta, kako med jag nedmi ena za drugo kapljajo v nič. V zraku je visel vonj, ki se ga ni dalo ločiti od odprtih prostranstev, ki bo pozneje za več let postal njun parfum in ki se ga bodo njune ženske naučile ljubiti.Libero Parri je počakal, da je bil zrak spet tih in čist. Potem je pribil:»Mami niti besede.«»Ne,« se je strinjal Ultimo.Pravkar je bil videl svoj prvi avtomobil. Če naj bomo natančni, ga je videl v ovinku, se pravi, v oko liščinah popolnega in nadzorovanega prikaza spremembe smeri: to morda lahko pomaga pojasniti obsede-nost, ki ji bo ta otrok, ko bo že odrasel, posvetil tolikšen del svojega življenja.Videl ga je, kako rožlja skoz ovinek, ko ga je zagrnil spanec, v temi, nekaj metrov od postelje, kjer sta se njegova oče in mati pravkar neha-la ljubiti po francosko. Zato ju ni slišal, kako se pridušeno smejita, niti ni videl očeta, ko je zlezel iz postelje in stopil nekaj iskat. Vrnil se je s svečo in z listom papirja v rokah. Na listu je pisalo, da je grof Palestro za kar zasoljeno ceno šestnajst tisoč lir kupil njegovih šestindvajset pie-monteških krav. Florence Parri je vzela list in prebrala, kar je bilo treba prebrati. Potem je upihnila svečo.Nepremično sta ležala drug ob drugem, pod odejo.Liberu Parriju je glasno razbijalo srce.Nazadnje se je oglasila.»Libero, saj še tega ne veš, kako so avti narejeni.«Na to se je bil pa pripravil.»Če je samo to, miška moja, tega itak nobeden ne ve.«

© Modrijan založba, d. o. o., 2010

(Fot

o: ©

C. H

elie

/Gal

lim

ard)

novo

11www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Bralec – preberite na du{ek

Ko zazeva brezno nočiAna Jasmina Oseban

Roman Delo noči je že takoj po izidu vzbudil veliko po-zornosti, požel zelo dobre kri tike in avtorja dokončno postavil ob bok najpomemb-nejšim sodobnim avstrijskim pisateljem. Dobrih 400 strani obsegajoča mojstrovina, kot je to delo poimenoval Kehl-mann, se je kmalu uvrstila v širši izbor za nemško knji-ževno nagrado, si prislužila avstrijsko nagrado za litera-turo, prvo mesto na seznamu najboljših romanov po izbo-ru kritikov ORF in leto po-zneje tudi nagrado za fanta-stiko mesta Wetzlar.

Jonas, petintridesetletni sve-tovalec za notranjo opremo,

novo

povprečnež brez večjih po-sebnosti, se nekega jutra kot običajno prebudi, si pripravi zajtrk in se odpravi v službo. Internet, televizija in radio ne delujejo, telefon zvoni v prazno, a s tem si zaenkrat ne beli glave. V urejenem in predvidljivem svetu ima vsa-ka stvar svoj vzrok in pre-pričan je, da je pač prišlo do določenega spleta okoliščin ali izrednega dogodka. Šele na ulici, ko se mu zazdi, da že res predolgo čaka na avto-bus in da je njegova okolica pretirano mirna, opazi, da je pravzaprav sam. Nikjer ni ži-ve duše, pozneje ga prešine, da so izginile celo živali. Vse pa je skrbno pospravljeno.

Jonas, oborožen s potezno puško, ki jo vzame iz trgo-vine z orožjem, s spiderjem panično divja in razgraja po praznih cestah Dunaja in Av-strije, v obupanem iskanju ljudi in odgovorov se odpe-lje tudi v sosednje države, v Slovenijo, Nemčijo, krčevito iska nje sledi za izginulo lju-beznijo pa ga slednjič pože-ne na sever do Škotske, saj je njegovo dekle Marie odpo-tovalo tja obiskat sorodnike. Iskanje se izkaže za bolj za-pleteno in dolgotrajno, kot je pričakoval. V opustelih krajih ne najde pravih odgovorov ali namigov, kaj se je zgo dilo in kam so vsi izginili. Tesno-ba prerašča v paniko, v skoraj prisilno poustvarjanje iden-titete skozi preigravanje pre-teklih situacij in vračanje stvari na svoje mesto, saj se v tem morda skriva nekak-šna magična šifra, ki vodi do odgovorov.

Jonas sluti navzočnost neče-sa neobrzdanega, zverinske-ga, kar obvladuje in usmerja njegovo življenje in je najbrž povzročilo nastalo situacijo in zaporedje nerazložljivih do godkov (v garderobni oma-ri visi en jopič preveč, čevlji so premaknjeni, kljub zakle-njenim vratom je videti, da je bil nekdo v stanovanju). Vse-povsod razpostavi kamere, s katerimi snema različne dele mesta, usmeri pa jih tudi v posteljo, da ga vsako noč sne-majo med spanjem. Že eden prvih posnetkov razkrije srh-ljivo resnico – najtemnejše brezno ponoči zazeva med lastnimi štirimi stenami, v njem samem. Je res čisto sam? Ko se prebudi spalec, se začne meja med sanjskim in realnim svetom krhati. Za-čne se bitka s časom, bitka z lastno senco, in Jonas ve, da bo šla do konca.

Pripovedni jezik romana do-bro odslikava mračno, neo-sebno vzdušje – je okleščen, hladen in skoraj tehničen. Osrednje prizorišče dogaja-nja, Dunaj, je samo kulisa. Če ulice, zgradbe in trgi za

Januarja letos je pri Modrijanu v slovenskem prevodu izšel avto bio-grafsko obarvan roman Thomasa Glavinica To sem vendar jaz. V njem smo priča zabavnim prigodam in tegobam istoimenskega literarnega junaka, pisatelja, ki ves na trnih pričakuje prve kritike ob izidu svojega romana z naslovom Delo noči. Ne fikcionalizirani pisatelj Glavinic ne slovenski bralec nista čakala zaman – roman je v resnici izšel, v izvirniku že leta 2006, ljubiteljem prevodne literature pa je na voljo od letošnje jeseni.

večji izziv – roman podreza neposredno v prepričanja o življenjskih vrednotah in na-vadah, pa tudi o čisto vsak-danjih stvareh, ki se zdijo tako samoumevne: V čem je smisel lepega razgleda, če ga doživlja en sam človek? Ali sploh obstaja, če tudi on iz-gine? Mar res ljubezen pre ži-vi vse? Skopa dejstva in opisi brez komentarjev in razlag se mestoma prepletajo z ro-mantično obarvanim obuja-njem spominov, s podobami, ki oživljajo pred našimi očmi in sestavljajo mozaik spomin-skega sveta, poseljenega z ljudmi, odnosi in dogodki, ki so Jonasa pomembno obli-ko vali in ki se jih močno oklepa, saj so edino, kar mu je še ostalo od prejšnjega živ-ljenja.

Delo noči že nekaj let buri domišljijo bralcev. Zanimivo je, da po knjigi radi sežejo tudi mladostniki in da na

spletu najdemo celo nekaj kratkih filmskih interpretacij Jonasovega doživljanja zapu-ščenega Dunaja, ki so nasta-le v okviru projektnih nalog na šolah. Na avtorjevi spletni strani www.thomas-glavinic.de pa lahko med drugim po-slušamo tudi serijo radijskih oddaj, ki nas popelje tako po Jonasovem kot po resničnem Dunaju.

Naša življenja slonijo na so-dobni tehnologiji, ki ustvarja iluzijo bližine, urejenosti in stalne dosegljivosti, po drugi strani pa postajajo odnosi vse bolj bežni in neoprijem-ljivi, česar se morda zavemo šele takrat, ko naši bližnji izginejo in ostanemo sami. Lah ko pa še pravočasno od-premo prostor premisleku, dvo mom, vprašanjem in vzgi-bom, ki jih v nas zdramijo romani, kakršen je Delo noči. Odgovori se morda skrivajo med vrsticami.

trenutek oživijo, je to le zara-di Jonasove navzočnosti in njegovih dejanj. Po drobnih znamenjih pa se razkrije, da je Jonasov svet vendarle dru-gačen od našega – mar ne bi sicer tudi mi poznali prstni-kovca in poživilnika? Nam ne bi bilo jasno, zakaj elektrika še vedno dela brez težav? Jo-nasov svet deluje po drugač-nih zakonitostih, in mor da smo sprva celo v skušnjavi, da bi jih označili za nelogič-ne. Ko sem te pomisleke na srečanju ob kavici izrazila avtorju, se je nasmehnil: »No-bene posebne razlage ni. Tak-šen je pač Jonasov svet.«

Glavinic je v enem izmed in-tervjujev dejal, da je Delo noči roman, ki mu morda seže najbliže in razgalja njegove najgloblje strahove in boja-zni. Najbrž se tudi bralec ne more izmakniti vznemirlji-vim občutkom in tuhtanju, a ravno v tem je morda naj-

360 strani | 21,20 €

Foto

: © C

hris

tina

Kne

cht/

Car

l H

anse

r V

erla

g

To sem vendar jazBralec si pravzaprav ne bi mogel želeti boljše avtorske predstavitve, kot je Glavi-nicev avtobiografski roman To sem vendar jaz. Glavni junak je namreč Thomas Gla vinic, pisatelj.

Thomas Glavinic, rojen leta 1972 v Gradcu, je avstrijski romanopi sec in esejist, piše pa tudi radijske igre in re-portaže. Za kriminalni ro-man Morilec s kamero (2001) je leta 2002 prejel nagrado Friedrich-Glauser-Krimipreis, s satiričnim ro-manom Kako je treba živeti (2004) pa se je uvrstil tako na prvo mesto avstrijskega seznama najbolje prodaja-

nih ro manov kot tudi se-znama najboljših romanov po izboru kri ti kov ORF. Tu-di roman Delo noči (2006) je prepričal kritike ORF in istega leta na njihovi lest-vici dosegel prvo mesto. Z nasled njim romanom, To sem vendar jaz (2007), se je leta 2008 uvrstil med šest finalistov za nemško knji-ževno nagrado. Pri založbi Hanser je lani izšel roman Živ ljenje želja, ki se je uvr-stil v širši izbor za nemško književno nagrado in ki je letos prejel visoko dotirano nagrado za prozo Kultur-nega kroga nemškega go-spodarstva. Spomladi je Mo rilec s kamero doživel 216 strani | 19,70 €

filmsko uprizoritev, trenut-no pa sne majo tudi satiro Kako je treba živeti.

Ana Jasmina Oseban (1978) je diplomirala iz socialne pedagogike in trenutno zaključuje študij prevajanja in tolmačenja iz angleškega in nemškega jezika na Filozofski fakulteti v Mari boru. Iz obeh jezikov prevaja sodobno prozo (Glavinic, Akif Pirinçci, v pripravi Christa Wolf in Julia Franck) in poezijo (Hilde Domin, Rose Ausländer).



1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Bralec – preberite na du{ekOblikovanje zbirke: Vesna Vidmar130 × 200 mmmehka vezava z zavihi

Kate Grenville

Skrita rekaprevod Katarina Mahnič | 352 strani | 23,70 €

Roman pripoveduje o Williamu Thornhillu, londonskem brod-niku na Temzi, ki je zaradi ne-pomembne kraje leta 1806 z dru žino deportiran v kazensko kolonijo v Avstralijo, kjer so do tedaj živeli samo aborigini. Že na začetku je jasno, da različna svetova, ki nehote trčita skupaj, ne bosta mogla v slogi živeti sku paj, da bodo za izpolnitev svojih sanj prišleki uporabili tudi najbolj krute načine in da se vse skupaj nikakor ne more srečno končati.Pisateljica mojstrsko posnema realistični ton pripovedi 19. sto-letja in dickensovsko razkriva »divjino« londonske revščine, ki ji sledi divjina avstralskega kon-tinenta v tistih časih, pri opisu obeh svetov pa se vzdrži tako moralne kritike kot komentarja.

Avstralska pisateljica Kate Gren-ville (1950), ki je bila sloven-skim bralcem doslej znana le po zgodbi Imam se prima, vklju-čeni v antologijo sodobne av-stralske kratke proze, se je sprva ukvarjala s filmsko montažo in samozavest za pisanje zbrala šele po sedmih letih življenja v Evropi in Ameriki. Svetovno zna-

na je postala kot dobitnica na-grade Orange za komični roman Želja po popolnosti (1999), Skri-ta reka pa je njen ugled še utr-dila. Poleg številnih avstralskih nagrad in nominacij je zanjo prejela nagrado Commonweal-tha za književnost ter se uvrsti-la v ožji izbor za Bookerjevo na-grado.

Osredotočena je na zgodbo: dru-žinsko, ki si jo je Thornhill izvo-lil sam, in družbeno, ki mu je bila tako rekoč vsiljena in ga je pahnila v bedo. Rešitev pa, ki bi ga z družbenega dna vodila pro-ti vrhu, terja strahotno ceno.

Aleksandar Hemon

Projekt Lazarprevod Irena Duša | 304 strani | 22,90 €

Devetnajstletni judovski prise-ljenec Lazar Averbuch pred po-gromom iz vzhodne Evrope pobegne v Ameriko in izgubi živ ljenje v bizarnem incidentu. Dogodek policija razglasi za do-kaz anarhističnega gibanja in izgovor za nasilje nad Judi, med-tem ko anarhisti Lazarjevo smrt izrabijo za ustoličenje mučeni-ka. Bosansko-ameriški pisatelj, prostodušni, skorajda naivni lik, ki niha med eksistencialno raz-dvojenostjo in dokazovanjem pred svojo ameriško ženo, se s prijateljem iz otroških let, bal-kansko ekscentričnim fotogra-fom Roro, poda po sledeh La-zarjevega življenja. V iskanju resnice po vzhodni Evropi se za-čnejo stikati podrobnosti iz živ-

Aleksandar Hemon (1964) se je rodil v Sarajevu. V začetku vojne v Bosni je kot begunec prišel v ZDA. Leta 2000 je objavil knjigo kratkih zgodb The Question of Bruno (2000) in požel plaz sla-vilnih kritik, dolgo vztrajanje na lestvicah najbolje prodajanih knjig in knjižne prevode v več kot ducat jezikov. Z drugo knji-go, žanrsko neopredeljenim ro-

manom Nowhere Man (2002), je utrdil svojo avtorsko prepo-znavnost in velik ugled, tako rekoč svetovno slavo pa mu je prinesel Projekt Lazar (2008), ki se je prebil v ožji izbor za kar dve prestižni ameriški literarni nagradi za leto 2008: Ameriško državno nagrado za književnost in Nagrado nacionalnega zdru-ženja književnih kritikov.

ljenj junakov, njihovih različnih priseljenskih usod. Izguba, na-silje, emigracija, tujost so vtkani v obe zgodbi, so univerzalna zgodba – Lazar se vedno znova obuja iz smrti.

Stephen King

Deklica, ki je oboževala Toma Gordonaprevod Aleksandra Kocmut | 192 strani | 19,90 €

Devetletna Trisha McFarland se izgubi. Najprej v nenehnih pre-pirih med materjo in starejšim bratom, ki jih podžiga ločitev staršev, nato se še čisto zares, v gozdu, ki se, kot se zdi, razteza v neskončnost. Ta gozd je ne-usmiljeno stvaren – ose, trnje, kača, strupena potočna voda. Med drevesi pa se skriva še ne-kaj drugega, nekaj, ob čemer se še zadnje trohice razuma mest-ne deklice razblinijo. Skozi dne-ve, polne naporne hoje, in noči, polne strahu, je edino, kar Tris-ho drži pri zavesti, njen walk-man, ki ji nudi vez s svetom, v katerem so ljudje, vogali in vro-če hrenovke – predvsem pa s svetom, v katerem sta bejzbol in njen najljubši igralec Tom Gor-

Ameriški pisatelj Stephen King (1947) je med slovenskimi bralci že dolgo zelo priljubljen. Je pisa-telj, po čigar literarnih predlogah je bilo posnetih največ filmov (omenimo le Carrie, Kaznilnico odrešitve in Zeleno miljo). Kin-gov opus je izjemno obsežen in raznovrsten, na kar opozarjajo tudi številne mednarodne knji-žne (pa tudi filmske) nagrade in priznanja, ki jih je prejel, med drugim za najboljšega pisatelja leta (1982), za svetovnega moj-stra srhljivke (1992) in za živ-

ljenjsko delo (2002, 2004, 2007). Avtor, ki včasih objavlja pod psev donimom Richard Bach-man, je cenjen tudi kot pisec ese jistike. Deklica, ki je oboževa-la Toma Gordona (1999) je dva-najsti Kingov roman, preveden v slovenščino.

don. Ali bo Gordon rešil igro – in s tem izgubljeno deklico – je vprašanje, ki ga pisatelj spretno stopnjuje skozi poglavja, ki te-čejo kakor menjave v bejzbolu.

Philip Roth

Ogorčenjeprevod Miriam Drev | 168 strani | 21,90 €

Devetnajstletni Marcus Messner pred preveč zaskrbljenim oče-tom zbeži na oddaljen kolidž. Znajde se v okolju bratovščin, uspešnih športnikov s puloverji na v-izrez, obvezno službo bož-jo, toda zanimajo ga le odlične ocene in trd študij. Ko se nekega dne odpravi na zmenek z Olivio Hutton, se v njegovo življenje prikrade vse preveč naključij, ki zamajejo njegov ustaljeni vsak-dan ... »Je tisti trenutek nemara zaznamoval začetek mojega, vse življenje trajajočega kopiče-nja napak?«Zgodba bralca vseskozi drži v napetosti in ga na koncu pu-sti – ogorčenega, nad na videz neopaznimi, nepomembnimi

Ameriški pisatelj Philip Roth (1933) je za Ameriško pastoralo leta 1998 prejel Pulitzerjevo na-grado, v Beli hiši pa mu je bila podeljena Narodna medalja za umetnost. Leta 2002 je dobil naj-višje priznanje Ameriške akade-mije za umetnost in književnost, Zlato medaljo za leposlovje, ki so jo pred njim med drugimi prisodili Johnu Dos Passosu, Williamu Faulknerju in Saulu Bellowu. Dvakrat je prejel Ame-riško državno nagrado za knji-

ževnost, trikrat PEN/Faulknerje-vo nagrado za roman in enkrat Nagrado nacionalnega združe-nja književnih kritikov za ro-man. Leta 2005 je postal Philip Roth tretji živeči ameriški pisa-telj, čigar knjige so izšle v elitni književni izdaji Library of Ame-rica. Izid zadnjega od osmih del je načrtovan za leto 2013.

stvarmi in vprašanjem, ki odme-va: Kaj, če bi ravnal drugače?

Anne Michaels

Ubežni delciprevod Teja Bivic | 280 strani | 23,70 €

Poljska med drugo svetovno vojno. Sedemletni Jakob Beer, poljski Jud, se po nacističnem pokolu, v katerem izgubi starše in sestro, zateče v gozd, kjer ga najde grški znanstvenik Athos Roussos, ki tam raziskuje arheo-loško najdišče Biskupin. Athos ga odpelje s seboj v Grčijo, na otok Zakintos, po vojni pa sku-paj emigrirata v Toronto. Mno-go let pozneje se Jakob Beer, zdaj prevajalec in pesnik, spo-prijatelji z Benom, mladim pro-fesorjem, čigar starši so preži-veli holokavst. Spomini privrejo. Vežejo preteklost in sedanjost, najtemačnejše more in najsvet-lejše sanje.

Kanadska pesnica in pisateljica Anne Michaels (1958) je študi-rala angleščino na Univerzi To-ronto in tam več let poučevala kreativno pisanje. Pred proznim prvencem, ki je pred nami, je objavila pesniški zbirki, ki sta ji prinesli več uglednih literarnih nagrad. Leta 1996 je objavila Ubežne delce, roman, ki je še danes eden najbolj branih in

hvaljenih del kanadske književ-nosti; z njim je osvojila tako kri-tike kakor bralce in prejela šte-vilne kanadske in mednarodne nagrade; leta 1997 je prejela an-gleško »žensko« nagrado Oran-ge. Leta 2008 je izdala svoj drugi roman, The Winter Wault.

Ubežni delci so zgodba o spo-minu in o pozabi. O tem, kako ljubiti žive, ko pa je srce poko-pano skupaj z mrtvimi.

José Carlos Somoza

Votlina idejprevod Barbara Vuga | 312 strani | 27,10 €

Atene v 4. stoletju pred našim štetjem. V mrzli noči kozji pa-stir nedaleč od Likabeta najde truplo efeba, učenca na Plato-novi Akademiji. Vse kaže, da so ga napadli in raztrgali volkovi – ugrizi, praske, srce iztrgano. Toda njegov učitelj Diagoras sumi, da smrt ni bila nesreča. Po pomoč se obrne na Herakla Pontorja, atenskega »detektiva«, Razbiralca resnic.Sedanjost. Prevajalec iz grščine prevaja antični srhljivi roman Votlina idej. Svoja opažanja med prevajanjem beleži kot opombe na dnu strani. Medtem ko po-skuša razrešiti skrivnost, trudeč se z brezštevilnimi nejasnostmi v slabo ohranjenem besedilu, se

José Carlos Somoza (roj. leta 1959 v Havani) že od starosti enega leta živi v Španiji, kamor so se starši preselili iz političnih razlogov. Študiral je medicino in psihiatrijo, vendar je že leta 1994 slekel belo haljo in se popol-noma posvetil pisateljevanju. V tem obdobju je objavil 14 ro-manov. Z romanom Dafna, ki izginja (2000) se je uvrstil v ožji

izbor za nagrado Nadal, Votlina idej (2000) pa mu je dve leti po izidu, po prevodu v angleščino, prinesla mednarodni sloves in ugledno nagrado Zlati meč (2002). Njegov najnovejši roman je El Cebo (2010).

nenadoma sam znajde sredi do-gajanja.Roman je po mnenju nekaterih kritikov mogoče primerjati z Ecovim Imenom rože.

preberite odlomke naw w w . m o d r i j a n . s i�novi Bralci

13www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Bralec – preberite na du{ek

prevod Marko Trobevšek | 264 strani | 16,50 €

André Aciman

Pokliči me po svojem imenuprevod Jana Ambrožič | 256 strani | 23,70 €

Pokliči me po svojem imenu je topla, odkrita in nepozabna zgo-d ba o nenadni in siloviti lju be-zni, ki vzplamti med sedemnajst-letnikom Eliem in Američanom Oliverjem, poletnim gostom ob-morske vile Elijevih staršev v mestu B. na vzhodni italijanski obali. Nepripravljena na posle-dice medsebojne privlačnosti sprva hlinita brezbrižnost, v ne-mirnih tednih, ki sledijo, pa se njuna očaranost in poželenje bolj in bolj stopnjujeta, dokler ne prestopita meje. Njuna lju-bezenska zveza traja le šest ted-nov, posledice te izkušnje pa ju zaznamujejo za vse življenje.

Ameriški pisatelj André Aciman se je rodil v Aleksandriji v Egip-tu, živel je v Italiji in Franciji ter diplomiral na Harvardu. Je av-tor dveh romanov, Pokliči me po svojem imenu (2007) in Osem belih noči (2010), mednarodni sloves pa so mu prinesli spomi-ni Beg iz Egipta (1995). Aciman pre dava primerjalno književnost na Visokošolskem centru Mest-ne univerze v New Yorku, glav-na osebnost njegovega razisko-vanja književnosti pa je Marcel Proust.

knjižnih izdaj objavljenih tudi v šestih tujih jezikih.

Franjo Frančič

Je zima v krilu poletja104 strani | 9,90 €

Je zima v krilu poletja je dnev-niški roman, ki je v okviru Fran-čičevega opusa precej druga-čen: glavni lik je tokrat ženska. Zaradi potrebe po človeški bliži-ni se zapleta v konflikten klob-čič različnih vlog – matere, žene, ljubice; ljubezen in libido sta neusmiljena režiserja njenega življenja. Njeno beleženje intim-nih dogodkov in občutkov v dnevnik deluje kot postopek, na-sproten zoomu: začne se z naj-bolj osebnimi podrobnostmi, slika se postopoma gradi, kot bi se kamera oddaljevala, in se za-ključi v totalu. Toda ko se stvari postavijo na svoje mesto, se sli-

Franjo Frančič (1958) je po pr-vencu Ego trip (1984) večjo po-zornost javnosti zbudil s provo-kativnim romanom Domovina, bleda mati (1986), ki je pomenil svojevrsten novum na slovenski literarni sceni. Odtlej je s števil-nimi deli za odrasle in mladi-no – kratkimi zgodbami, roma-ni, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natan-čno izrisal svojo poetiko, postal je prepoznaven in nagrajen slo-venski pisatelj, ki ima šestnajst

ka ne »sestavi« povsem: na njej ostane bela lisa.

Steven Galloway

Sarajevski čelistprevod Dušanka Zabukovec | 192 strani | 17,40 €

Sarajevski čelist je zelo poseben vojni roman. Prizorišče je oble-gano in obstreljevano Sarajevo v času nesmiselne vojne v devet-desetih letih prejšnjega stoletja. Nenavadni glasbenik dvaindvaj-set dni zaporedoma na eni od sarajevskih ulic igra Albinonijev Adagio v g-molu, v spomin na dvaindvajset Sarajevčanov, ki so umrli v napadu na tržnico, ča-kajoč na kruh. Teh dvaindvajset dni nas avtor vodi po nevarnih ulicah razrušenega mesta skozi oči treh meščanov, ki se borijo za preživetje, sleherni dan na muhi »mož na hribih«: Kenana,

Kanadski pisatelj Steven Gal-loway (1975) je avtor treh roma-nov. S prvim, Finnie Walsh, ki ga je objavil pri komaj petin-dvajsetih letih, je bil nominiran za književno nagrado Amazona za prvenec, za drugega, Vnebo-hod (2003), je poleg nominacije

za književno nagrado Britanske Kolumbije Ethel Wilson že požel mednarodni uspeh. Sarajevski če list (2008) je bil nominiran za nagrado Doris Giller.

ki svoji mladi družini prinaša vodo iz mestne pivovarne, osta-relega peka Dragana in mlade ostrostrelke Strelice, katere nalo-ga je čelistu ohraniti življenje.

Salvatore Niffoi

Vrnitev v Barauleprevod Veronika Simoniti | 176 strani | 20,80 €

Vrnitev v Baraule je pripoved ostarelega kirurga Carmina Pul-lane, ki se na smrt bolan vrne na rodno Sardinijo, da bi odkril skrivnost, ki mu že vse življenje ne da miru in je postala skoraj krajevna legenda. Kdo je dojen-ček, ki so ga vrgli v morje? Kdo so njegovi starši? Šele ko bo Car-mine Pullana razjasnil to ugan-ko in tako dopolnil mozaik svo-jega življenja z manjkajočimi koščki, bo lahko v miru umrl. Roman prežemajo sugestivni vo-nji, okusi in zvoki moderne, pa vendar arhaične, skratka brez-časne Sardinije.

Italijanski pisatelj Salvatore Nif foi (1950), sicer srednješolski učitelj, je prvenec Zlatovrat izdal leta 1997. Sledili so mu Potova-nje prevar, Poštar iz Piracherfe, Cristolu, Šesta ura in Legenda o Redenti Tirii. Roman Bosa vdo-va mu je leta 2006 prinesel na-grado Campiello. Vrnitev v Ba-raule (2007) je tako kot njegova druga dela napisana s prime-smi sardščine, da bi – kakor pra-vi avtor sam – stvari imenoval s pravim imenom. Istega leta je izšel roman Poslednja zima, dve leti pozneje Abelov kruh, letos pa še Palica čudežev.

... da je Stevena Gallowaya za roman Sarajevski čelist navdihnil resnični dogodek iz krvave vojne v Bosni in Hercegovini? 27. maja 1992 ob štirih popoldne je med obleganjem Sarajeva več izstrelkov zadelo skupino ljudi, ki so za tržnico na ulici Vase Miškina čakali na kruh. Dvaindvajset ljudi je bilo ubitih in vsaj sedemdeset ranjenih. Naslednjih dvaindvajset dni je slavni sarajevski čelist Vedran Smailović na tistem kraju v počastitev umrlih igral Albinonijev Adagio v g-molu. ... da po romanu Muharjenje v Jemnu Paula Tordaya že nastaja istoimenski film? Scenarij je napisal Simon Beaufoy (Revni milijonar), režijo je prevzel Lasse Hallström (Ladijske novice, Čokolada, Hišni red), v glavnih vlogah pa bomo videli Ewana McGregorja, Emily Blunt in Kristin Scott Thomas. Film naj bi bil končan leta 2012.... da je pred kratkim izšel novi roman Sare Gruen, avtorice svetovne uspešnice Voda za slone? Opičja hiša je prav tako napeta in prijetno berljiva zgodba, ki jo, tako kot vse Sarine knjige, prežema velika ljubezen do živali.

V sloven ščini izide zgodaj spomladi.... da skoraj ne mine leto, ne da bi Philip Roth objavil nov roman? Letos je izšel že njegov 31. roman – Nemesis. V zbirki Bralec smo objavili že dva Rothova kratka romana, Slehernik in Ogorčenje. Skrajni čas torej, da dobi Nobelovo nagrado za književnost, saj je tako rekoč edina, ki jo pogrešamo na seznamu njegovih nagrad.... da Daniel Kehlmann ni edini slavni pisatelj, ki nastopa v Glavinicevem romanu To sem vendar jaz? Glavinic se udeleži literarne-ga branja Jonathana Safrana Foerja, avtorja romana Vse je razsvetljeno, pa tudi nekoga, ki mu pravi samo »največji literarni zvezdnik zahodnega sveta«. To je ameriški pisatelj Johnatan Franzen, avtor Popravkov in letos nadvse slavljene Svobode.... da se je letos med desete-rico finalistov za nagrado Kresnik prebil tudi Borut Golob s prvencem SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ? Strokovna žirija je brala okoli 115 del.... da se bo knjigama Deška leta in Mladost J. M. Coet-zeeja kmalu pridružil še tretji del avtobiografije tega južnofriškega pisatelja? Delo Summertime, ki ga je Coetzee objavil leta 2009

in se z njim uvrstil na ožji seznam za Bookerjevo nagrado, izide prihodnje leto.... da je bil roman Naučiti se moliti v dobi tehnike nominiran za nagradi Médicis in Femina, v kate goriji tuji roman? Gonçalo M. Tavares, ki je kljub mladosti eden največkrat nagrajenih portugalskih literatov, je v Sloveniji gostoval že dvakrat, poleg omenjenega ter romana Jeruzalem (Euroman, 2008) pa je v slovenščino prevedena tudi zbirka kratkih zgodb Gospodje.... da je kanadski režiser Jeremy Podeswa leta 2007 po romanu Ubežni delci posnel istoimenski film? V glavnih vlogah sta zaigrala Rade Šerbedžija (Athos) in Robbie Kay (Jakob). Šerbedžija je bil za vlogo nagrajen na rimskem filmskem festivalu. Film smo lahko poleti videli na televizijskih zaslonih.... da je Anne Michaels letos, ob petnajst letnici podeljevanja nagrade Orange, prejela jubilejno Orange? Roman Ubežni delci je za najboljšo knjigo, ki je doslej prejela to nagrado, razglasila komisija v sestavi šestih mladih bralcev, starih 17 in 18 let.

prevod Marko Trobevšek | 136 strani | 13,20 €

prevod Lili Potpara | 264 strani | 15,70 €

144 strani | 14,20 €


prevod Miriam Drev | 128 strani | 17,20 €

prevod Marjeta Drobnič | 240 strani | 17,20 €

prevod Anuša Trunkelj | 364 strani | 22,70 €

prevod Barbara Juršič | 288 strani | 23,10 €

prevod Martina Soldo | 280 strani | 24,90 €

prevod Miha Zor | 160 strani | 18,50 €

prevod Maja Kraigher | 240 strani | 19,20 €

160 strani | 16,10 €

216 strani | 18,60 €

prevod Mateja Petan | 248 strani | 22,90 €

prevod Veronika Simoniti | 160 strani | 20,40 €

prevod Uroš Kalčič | 240 strani | 22,90 €

296 strani | 19,70 €

prevod Nives Vidrih | 288 strani | 20,00 €

prevod Primož Trobevšek | 168 strani | 17,00 €

prevod Primož Trobevšek | 160 strani | 17,00 €


prevod Matej Krajnc | 240 strani | 21,00 €


prevod Maja Kraigher | 544 strani | 31,00 €


Ali ste vedeli ...


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Modrijanov veliki intervju

Američanka, ki se je prelevila v Slovenko – in za spremembo ne obratno –, Erica Johnson Debeljak, znova opozarja nase z objavo avtobiografske knjige Prepovedani kruh. Gre za tematski dvojček Tujke v hiši domačinov (1999), saj v obeh pripoveduje o ljubezenskem srečanju z usodnim moškim iz nove evropske države, kot tudi o burnem, zdaj že z nadihom nostalgije obarvanem vživljanju v naš prostor.

Spominjam se vaše prve pripovedi, v kateri ste opisali svoj prihod iz Amerike v Slovenijo. V njej ste povedali marsikaj o svoji prvotni družini, svojih koreninah. Vaša najnovejša knjiga Prepovedani kruh je nastala po okroglem desetletju. Kaj vas je moti-viralo, da ste jo napisali?Po naključju sem se za neki prevod dogovarjala z ameri-ško založbo North Atlantic Books, ki je imela stik z za-ložbo Skala v Seattlu, kjer so objavili roman Alamut. Sicer pa so prav takrat iskali me-moare ženske, ki je popoto-vala okrog sveta. Slišali so, da sem napisala knjigo v po-dobnem žanru. Dala sem jim angleški rokopis Tujke, bil jim je všeč, hoteli pa so, da bi bila naslednja knjiga intim-nejša in zasnovana bolj kot

Moja doživetja so snov za klasično, dobro zgodboIntervju s pisateljico Erico Johnson Debeljak

Miriam Drev

roman. V prvi knjigi, svojem prvem pisateljskem posku-su, si nisem upala govoriti o bolj čustvenih stvareh, tam je Aleš samo »modrooki mo-ški.« Bila sem vesela, da sem imela še enkrat priložnost, da povem to klasično, dobro zgodbo.

Knjiga je torej najprej izšla v Ameriki in je že na njiho vem trgu.Izšla je aprila 2010.

Dobivate odzive kritikov in drugih bralcev?Najpomembnejši recenziji sta bili v časopisu Christian Science Monitor in v reviji World Literature Today, sicer pa dobivam tudi odzive, ki jih ljudje objavljajo na svojih blogih. Zelo sem zadovoljna z odzivom, čeprav to ni best-seller. Ameriški trg je težko osvojiti, ta založba pa pro-mocij ne financira. Imela sem javne bralske nastope v San Franciscu, od koder sem do-ma, bilo je sijajno; imela sem tudi turnejo med slovenskim bralstvom v Clevelandu, Wa-shingtonu, New Yorku, Chi-cagu, ki jo je podprla sloven-ska država. Prek Facebooka dobivam tedensko odzive in pisma.

V knjigi tečeta dve rdeči niti. Zasebna pripoved o ljubezni do moškega, Slovenca, ki vas privede sem. Ljubezni

na ljubo smo torej priprav-ljeni zamenjati svet, ki ga poznamo, za nov kontinent?Tega ne bi storila iz nobe-nega drugega razloga. Zakon je seveda zahtevna stvar, v mojem primeru je tu še dvo-kulturni okvir in to, da po-grešam svojo ameriško dru-žino. Usoda se je zasukala tako nenavadno, da včasih ne vem, kdo sem. Poznam ljudi, ki živijo v tujini »kar tako«, ne da bi jih tja prived-lo nekaj osebnega. Priznam, da jih ne razumem, čeprav sem v času svojega poklic-nega izpopolnjevanja bivala v Franciji in Švici.

Takšni zvezi, zgrajeni na veliki ljubezni, tako rekoč ne sme spodleteti. Ob branju sem pomislila, da vam je neizogibne krize, ki nasto-pijo v zakonu, pomagala premoščati moževa družina, ki vas je prisrčno sprejela.Aleševa družina je bila bist-vena, vse sem jih vzljubila, čeprav spočetka nismo go-vorili istega jezika. Vsi so bili krasni, zlasti Aleševa mama. Bilo bi veliko težje, če ne bi bilo njih, izzivi bi bili težje premostljivi.

Druga rdeča nit je Slovenija skozi oči tujke. Komu pri po vedujete? Moj vtis je bil, da nas vsekakor želite predstaviti svoji prvotni domovini.

To je kompleksna zadeva. Pri prvi knjigi sem imela pre-malo izkušenj in sem se mo-rala res zamisliti nad pri-pombo v neki recenziji, da ni jasno, komu pripovedujem. Ta knjiga je bila zato posebej pisana za bralce, ki niso do-mači v slovenskih zadevah. V slovenski izdaji smo na primer izpustili zgodovino vojne v Jugoslaviji in podob-ne stvari, ker so tukajšnjim bralcem že domače. Ampak kot slišim, je tudi Slovencem zanimivo kakšno reč izvede-ti skozi drugačen zorni kot.

Kaj je po vašem opažanju najizrazitejši kontrast med obema kulturama?Tudi to je zapleteno. Vzemi-mo kulturo. Tukaj kulturno produkcijo podpira država, obstajajo subvencije; v Ame-riki vse vodi trg. Še pred de-setletjem bi rekla, da je ame-riški način boljši, ker ostreje izloča, in tako so objavljene boljše stvari. Tega ne verja-mem več, kajti včasih trg stvari tudi uniči, saj se ravna po enotnih kriterijih in hoče poenotiti vse. V Ameriki je tržišče kralj, tu je sistem za zdaj vendarle drugačen.

Kmalu bo 18 let, odkar ste tu. Vaš slovenski jaz bo postal polnoleten. Je Slovenija preglasila vašo ameriško identiteto ali pa obe kulturi sobivata enakovredno?Sobivata! Nikoli sicer ne bom povsem pristna Slovenka, ker nimam tukajšnjega otroštva in tukajšnje zgodovine. Če pa se po drugi strani ozrem na svoje ameriško otroštvo, je tako daleč! Ko pišem pro-zo, včasih ne vem več, ali naj enostavno pišem slovenske zgodbe, kajti naveličana sem perspektive tujke, »ki gleda noter«.

Ni več ustrezna?Ni. Nekateri pisatelji ves čas pišejo o konfrontacijah, ki jih imajo ljudje, živeči v tujini. Jaz tega ne bi hotela imeti za stalno temo, nisem več do-volj zasidrana v Ameriki, da bi vztrajala pri tem pogledu. Za prihodnost me mika kaj drugega.

Je bilo torej pisanje Prepove-danega kruha med drugim neke vrste obračun pod črto?Namensko ne, ampak učinek je bil tudi takšen. Med pisa-njem te knjige sem najbolj uživala v tem, da sem se vr-nila v čas, ko sem se preselila sem, z veseljem, bila sem sve-že zaljubljena, in zame je bila to velika pustolovščina. Prišla sem kot Američanka z Manhattna, najbolj modnega in šik okolja, kjer se vedno godi kaj novega – in tukaj sem zakorakala, hm, v stari Opera bar, na primer. »Kaj je ta svet,« sem se vprašala, »kaj sem storila? Zakaj?« Bilo me je strah, istočasno sem uživala. Če se ozrem, je bil to najlepši čas v mojem živ-ljenju – in tudi v življenju Slovenije.

Prav to se izrisuje v roma-nu, namreč, ko beremo o državi vrtičkarjev, ki je s svojo skromnejšo istovet-nostjo poskušala stopiti v korak z glamuroznejšo,

vsekakor pa bogatejšo Evropo. Skozi tek zgodbe je začutiti nemalo nostalgije po tistih preprostejših časih ...... ob čemer mi gre kar na ga-njeni jok. Ne moremo sicer reči, da bi hoteli nazaj, toda devetdeseta so bila poseben čas. Bil je nov začetek, bilo je odpiranje navzven; vsi so gra dili, ljudje so si marsikaj upali. Celo tisti, ki so rekli, da se niso zavzemali za sa-mostojnost, so bili naravnani pozitivno. Kljub temu pa ni-smo tako zelo hlastno delali kot zdaj, bilo je precej ro-mantike, veliko dobivanja na žurih. Imeli smo res lepo živ-ljenje. Prav tako se mi zdi po-membno – in mogoče ne bo zvenelo politično korektno –, da je vojna v nekdanji Ju-goslaviji vdihovala življenju neko intenzivnost, predvsem pa moralni imperativ. Ljudje so se angažirali, stali so za svojimi besedami in dejanji. Zdaj se nam življenje zdi ba-nalnejše.

Foto

: Igo

r M

odic

Miriam Drev

Erica in Aleš v svojem prvem domu (iz knjige)

prevod Andrej E. Skubic | 272 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | 15,30 €

Foto

: Igo

r M

odic

15www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Modrijanov veliki intervjuKateri trenutek vraščanja v slovensko okolje vas navdaja s ponosom?Vse sem delala korak za ko-rakom, ne da bi imela natan-čen cilj. Te dni, ko priprav-ljam svojo celovito biblio-grafijo, se kar rahlo čudim, ko vidim, koliko knjig in ese-jev in refleksij sem objavila v slo venskem kulturnem pro-storu. Moj prestop v pisate-lje vanje mi je v veliko zado-voljstvo. Mislim, da sem po-stala del slovenske pisateljske skupnosti; veliko bolj sem dejavna v tukajšnjem knji-ževnem in kulturnem okolju kot v Ameriki.

Slovenija vam je zlezla pod kožo s svojo literaturo. Pisali ste o Kosovelu v delu Srečko Kosovel: pesnik in jaz. Spremljate sodobno kulturno dogajanje?Spremljam, ampak naključno, sledim svojemu zanimanju, vendar ne berem sistemati-čno. Pogosto se z avtorjem seznanim med prevajanjem. Tako sem na primer spozna-la Borisa Pahorja.

Imate kakšno kultno, nepogrešljivo knjigo ali morda avtorja?Po navadi berem žanre, s ka-terimi se sproti ukvarjam. Ko sem pisala stvarne tekste in članke, sem prebirala več to-vrstne literature, navdihova-la me je zlasti Annie Dillard. V vsaki fazi se obdam s knji-gami, ki so pomembne za obliko, ki se ji posvečam. Ko je nastajala zbirka krat-kih zgodb Tako si moj, sem ve liko prebirala Kanadčanko Alice Munro. Pred kratkim sem se navdušila nad alban-skim pisateljem Ismailom Ka-darejem in romanom Palača sanj, ki je v povezavi s tem, s čimer se ukvarjam zdaj.

Malo je Slovenk, ki so napisale spomine, avtobio-grafijo. Vam ta zvrst očitno ustreza, da se izrazite.Ko sem pisala o Kosovelu, sem ugotovila, da osebni po-gled na biografijo, drugače

od akademskega, tu ni po-gost. V angloameriškem pro-storu je to povsem običajna stvar, celo priljubljen žanr, zato sem bila takrat, leta 2004, presenečena nad zadr-žanim sprejemom tega tipa pisanja.

Bili ste naložbena analiti-čarka v banki, nato ste se prelevili v prevajalko in komentatorko svoje nove kulture. Domnevam, da tudi ob spodbudi svojega moža, Aleša Debeljaka?Absolutno. V tem pogledu mi je odprl oči za lastno ustvarjalnost.

Toda pisateljica je na tihem verjetno že živela v vas?Na fakulteti sem najprej štu-dirala francosko literaturo in mi je šlo pisanje dobro od rok. Potem sem diplomira-la, nato pa magistrirala iz mednarodnih financ in šla v službo v francosko ban-ko. Ho tela sem se dokazati na tem področju, vzela sem ga kot intelektualni izziv in potrdilo, da se zmorem uve-ljaviti v takšnem svetu.Ko sem bila mlada, sem žive-la v prepričanju, da moram imeti za lastno pisanje ali pa za prestop v akademske kro-ge pač neko posebno pokli-canost, željo. Manjkala mi je samozavest za avtorstvo. Po drugi strani se v svetu ban-čništva nisem počutila doma, nisem bila srečna v tej karie-

ri, saj je to zelo konzervati-ven prostor.Za vedno bom hvaležna Ale-šu in tudi Sloveniji, zame je kakor dar: življenje je zame s preselitvijo dobilo širši in globlji pomen.

Pišete tudi o svojih treh otro cih, čas njihovega rojstva je čustveno pogloblje-no opisan. Na kakšnih vrednotah gradite v vaši družini? Kakšno mesto, vlogo imajo ZDA v mišljenju vaših, zdaj že odraščajočih otrok?Smo zanimiva dvokulturna družina. In ker je Amerika v svetu zelo prisotna, nam je verjetno lažje vzdrževati an-gleščino in biti na tekočem z ameriško kulturo. Najbrž ne bi bilo enako, če bi recimo prišla iz Kazahstana. Moji otroci so dvojezični. Naj-mlajši sin z večjim veseljem piše v angleščini, govori pa raje slovensko. Hčerka gim-nazijka pravi, da je biti najst-nica v Sloveniji najlepši mo-žen status na svetu, in ne bi nikdar hotela biti v Ameri-ki, kjer imajo, vsaj najstniki, manj svobode. Tam, v Chi-cagu, smo nedavno preživeli leto dni. Otroci imajo srečo, da se počutijo pripadniki obeh narodov, deležni so kulturnih tokov obeh dežel. Pozorno pa opazujejo razli-ke med priložnostmi in spod-budami ter razmerji med lju-dmi. Seveda se z menoj ne strinjajo vedno.

Andrej Predin

Učiteljice192 strani | 120 × 200 mm | trda vezava | 22,70 €

Odraščajoči deček, sveže pe-čeni učitelj biologije in sla-ven pisatelj – tri podobe iste osebe in obenem tri ravni res ničnosti. Teh treh resnič-nosti – preteklosti, skorajšnje sedanjosti in iluzije – ne po-vezuje le njihov »nosilec«, torej glavni junak oziroma avtor, temveč tudi ženski lik v (spet) različnih podobah. Ostre meje resničnosti se po-stopoma zabrisujejo: iluzija neopazno izgubi status na-videznega in postane resni-čnost, ki v sebi vključuje vse tri nivoje, dokler se konec ne poveže z začetkom.

Zapleteno? Brez skrbi, bral-ski užitek ne bo trpel. Uči-teljice se – v prepoznavnem Predinovem slogu, ki je za-

znamoval njegov odmevni prvenec Na zeleno vejo – v prvi vrsti berejo kot zbir pre-prostih, včasih prav zabavno humornih zgodbic, ki sestav-ljajo otroško in učiteljsko živ-ljenje, in seveda, kot pritiče slavnemu pisatelju, tudi ste-reotipnih fantazem. Tisti bra-lec pa, ki ga bo knjiga tako navdušila, da jo bo prebral še dvakrat, bo v nekem tre-nutku presenečen ugotovil, da je nevede zašel v seman-tični labirint, ki se skriva pod preprostim površjem. Bo na-šel tudi pot ven?

Česa si v povezavi s svojo knjigo iskreno želite?Seveda bi si želela velike-ga uspeha, ampak v resnici imam skromne želje. Zame je to dolgo potovanje. Na za-četku se nisem počutila kot prava pisateljica, ker knjige niso izhajale v moji prvotni deželi. Mogoče se mi je zde-lo, da sem tukaj kot avtorica zanimiva samo zato, ker sem drugačna, ne pa po zaslugi pisanja samega. Prava bom, ko bom imela knjigo v ang-leščini, sem si rekla. Po de-setih letih se je to zgodilo, jaz pa sem ugotovila, da ni razlike, če te berejo sloven-ski ali ameriški bralci. Proces je isti. Spominjam se izreka kanadske pisateljice Marga-ret Atwood: »Slava je, da te prebere en človek.« Temu pri-trjujem. In veseli me, če na poletnem sončenju ob baze-nu na Ježici opazim, kot res sem, kako se je neka gospa, zleknjena na brisači, povsem

zatopila v – mojo knjigo o Kosovelu! Zame je najpo-membnejše, da me ljudje be-rejo, in če dobim odziv, me radosti, kot me radosti, da živim od kombinacije, ki sem si jo izbrala: prevajanje in pisanje. Ne bi se branila priznanj in nagrad in vsega tega, ampak kar imam zdaj, je že veliko.

Foto

: Igo

r M

odic

Kam vas žene vaše notranje iskanje?Pišem novo knjigo, prozno delo, povsem sem se osredo-točila nanj. Kakor vsakič, ko se nečesa lotim, si želim, da bi bila stvaritev čim popol-nejša. Vsak projekt je zame uganka. Ko jo rešim, grem naprej.

Foto

: Igo

r M

odic

Erica Johnson Debeljak in Andrej Predin na predstavitvi svojih pravkar objavljenih del Prepovedani kruh in Učiteljice 28. septembra v Modrijanovi knjigarni

Foto

: Igo

r M

odic

Erica Johnson Debeljak 14. oktobra v Modrijanovi knjigarni s sogovornico Bredo Biščak

Ericini otroci – Simon, Klara in Lukas (iz knjige)

Erica Johnson Debeljak priporoča ...Olga Mark Landsberg

AmerikaNazoren vodnik za vsakogarprevod Darja Marinšek | 320 strani | 148 × 210 mm | mehka vezava, zavihi | 25,10 €

Priročnik, ki razkriva resnično podobo Združenih držav Ame-rike in njenih prebivalcev, je na-menjen vsem, ki želijo bolje spoznati Ameriko in njene ljudi, ki želijo obiskati Ameriko, ki se želijo v Ameriki šolati ali zapo-sliti, ki želijo v Ameriki ustvariti novo življenje.Vodnik vsebuje praktične infor-macije, namenjene več kot 35 milijonom obiskovalcev iz dru-gih držav, ki se vsako leto od-pravijo v Ameriko, da bi tam študirali, delali ali pobliže spo-znali državo, ter dodatnemu mi-lijonu izseljencev, beguncev in

novoazilantov, ki se vsako leto prese-lijo v Ameriko, da bi tam začeli novo življenje. Knjiga ponuja te-meljito preverjene, natančne in posodobljene podatke o ameri-ški družbi, sistemu izobraževa-nja in zavarovanja, o priseljeva-nju ter ameriškem kazenskem, družinskem, davčnem in poslov-nem pravu, in tako pomaga lju-dem, da se hitreje prilagodijo no vemu načinu življenja. Bralce jasno in podrobno pouči o živ-ljenju v Ameriki ter jim pokaže načine, kako se med bivanjem v tej državi izogniti najpogostej-šim napakam in težavam.

novo


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Ko bi ma~ke brale»Ko bi mačke brale ...« smo poimenovali pogovor nekega septembrskega večera v Modrijanovi knjigarni. Sukal se je okoli knjižnega založništva in večno vročega vprašanja, s katerim si založniki belimo glavo: Kako pripraviti bralce do tega, da bi po novo, pravkar izdano knjigo namesto v knjižnico vendarle raje stopili v knjigarno? (več na strani 28) Avtorici spodnjega prispevka glede tega ni treba zardevati, saj je redna obiskovalka knjigarn, kot velika prijateljica živali pa rada poseže tudi po knjigah, kakršni sta Dewey in Felidae.

Otroci zvezdnega nebaSonja Juvan

Tako otroci kot živali o svo-jem prihodu na svet ne odlo-čajo sami. Pri živalih o tem odloča naravni gon, nekaj, kar je močnejše od njih, od njihovega srca in razuma. Mnogi mladički so že ob pri-hodu na svet nezaželeni, od-več, zgolj strošek in motnja, ki jo je treba tako ali drugače odstraniti.

Zgodbe iz zavetišč za živali so včasih tako grozljive, da me postane sram, ker pripa-dam isti vrsti kot mučitelji, morilci, ki se pustijo celo posneti in v svoji kruti slavi kasneje uživajo. Te ljudi po-vezuje neizmerna krutost in sla po ubijanju. Vedno več jih je, saj jih zakon in družba kaznujeta zelo redko in zgolj simbolno. Mar kdo pomisli, da se tisti, ki se danes izživlja nad nemočnimi živalmi, lah-ko že jutri loti otrok, starej-

Vicki Myron, Bret Witter

DeweyMaček iz mestne knjižniceprevod Marjeta Gostinčar Cerar | 256 strani | 135 × 220 mm | mehka vezava, zavihi | 23,70 €

Akif Pirinçci

Felidaeprevod Ana Jasmina Oseban | 288 strani | 120 × 190 mm | mehka vezava | 21,20 €

V življenju so trenutki, ko začutim tako silno, pretresljivo nemoč, da ob svoji majhnosti in nepomembnosti prestrašena onemim v obupu. To se zgodi vsakič, ko zagledam podobe lačnih, bolnih in zlorabljenih otrok in živali. Oboji zrejo v svet odraslih ljudi navzgor, počutijo se majhne in nebogljene, dokler se s priklonom ali poklekom ne zmanjšamo in jim postanemo bližji, manj tuji in manj strašljivi.

ših ali prizadetih in šibkih odraslih?

Hvala bogu, da poznam tudi veliko takšnih, ki imajo ži-vali (in ljudi) radi in skrbijo zanje po svojih najboljših močeh. Nekdo posvoji žival iz zavetišča, drugi le na da-ljavo, tretji skrbijo za njihovo hrano in vodo. Koliko srčno-sti, poguma in vztrajnosti sem začutila pri članih dru-štev za zaščito živali in zave-tišč! Vsak dan se soočajo s stisko zapuščenih, izgublje-nih in zavrženih živali. Njiho-va iznajdljivost in predanost nimata mej. Zato je ljubezen, ki jim jo vračajo živali, brez-pogojna in tisočkrat večja, kot je njihovo drobno srce.

Sama sem pred štirinajstimi leti posvojila od rojstva glu-hega mucka, ki so ga ponu-jali v časopisnem oglasu. Bil

je za dobro dlan velika bela puhasta kroglica na štirih tačkah, s košatim repkom, ušesci in velikima, okroglima očkama različnih barv. Eno me je gledalo modro in dru-go jantarno. Življenje z njim je postalo zame posebna šola življenja, odgovornosti, po-trpežljivosti in odpuščanja. Igrala sva se, vzgajala drug drugega in se imela vsa ta leta neizmerno rada. Kako pusto, mrzlo in neprijazno je bilo stanovanje tistih pet dni, ko je bil v kliniki na preiska-vah, ker mu je močno naga-jalo zdravje. To ni bil več dom, bilo je le stanovanje, seštevek sten, oken in vrat. Mačjemu veteranu, ki v člo-veških letih šteje že kakšnih sedem desetletij, poskušam nuditi vse najboljše in naj-lepše. Dan za dnem mi na-mreč podarja svojo neizmer-no, brezpogojno ljubezen in

spoznanje, da bi bilo moje življenje brez njega mnogo bolj prazno in samotno. Vsa-kič, ko pridem domov, se razveseliva drug drugega. Mnoge skrbi, bremena in te-žave postanejo lažje, ko ga pobožam, počohljam za uše-si in pod brado, ko ga prekr-tačim in je videti kot majhen puhast oblak. Sploh ni moč

opaziti, da ne sliši. Odziva se na svoj način in tudi jaz sem na njegovo gluhost že po vsem pozabila.

Tisti, ki živalim ne morejo podariti dom, naj jim, ko jih najdejo prestrašene in ubo-ge, ne škodujejo in jih ne mučijo. Na pomoč naj pokli-čejo zavetišče za živali, kjer

Lotos. Življenje z njim je postalo zame posebna šola življenja, odgovornosti, potrpežljivosti in odpuščanja.

novonovo

jim bodo nudili oskrbo in za-časen dom.

Kakorkoli že: ali žival posvo-ji nas ali mi njo, navezanost in ljubezen sta brezmejni. Vredno je poskusiti.

(Avtorica bo honorar za svoj prispevek nakazala Zavetišču za živali Horjul.)

»Od kod pa se je vzel?« – »Iz nabiralnika.« – »Ne!« – »Je fan tek ali punčka?« – Dvigni-la sem pogled. Vse štiri so me pričakujoče gledale. »Fan-tek,« sem odgovorila. – »Kra-sen je.« – »Koliko je star?« – »Kako pa je zašel v nabi ral-nik?« – Nisem jih poslušala. Videla sem samo mucka. – »Tako mraz je.« – »Strupe-no mraz.« – »Danes imamo najhladnejše jutro v celem letu.« – Sledil je premor, nato pa: »Nekdo ga je moral vreči noter.« – »Grozno.« – »Mogo-če ga je hotel rešiti. Pred mrazom.« – »Ne vem ... rev-ček ubogi.« – »Tako majhen je še.« – »Kako je lep! Ojoj, srce se mi trga.«

Tako se je začelo. In mucek iz predala za vračilo knjig je postal najslavnejši ameriški maček Dewey Berimo Čim-več, mestece Spencer v Iowi

pa kraj z najprivlačnejšo me-stno knjižnico v ZDA. Ru-meni lepotec je kar 19 let preživel v knjižnici ter raz-veseljeval njene obiskovalce, ob njegovi smrti leta 2006 pa je žalovala vsa Amerika.

Francis, mehkošapi pamet-njakovič, je nov v revirju. S skrbnikom Gustavom sta se preselila v hišo, kjer nena-vadne vonjave in znamenja že kar takoj dajo slutiti, da stvari niso takšne, kot se na prvi pogled zdijo. Ko Francis med svojim prvim raziskova-njem okolice naleti na groz-ljivo razmesarjeno truplo vr-

Akif Pirinçci (1959) se je rodil v Instanbulu in se desetleten s starši preselil v Nemčijo. Prvi roman je objavil pri enaindvaj-setih, že njegov drugi roman, Felidae (1989), pa je postal med-narodna uspešnica: med bralci je sprožil pravi val navdušenja, preveden je v približno 20 jezi-kov, kmalu po izidu pa je bil po njem posnet risani film. Prvemu romanu serije o mačjem detekti-vu Francisu jih je sledilo še šest, zadnji je izšel leta 2010.

stnika, mu postane jasno, da primer zahteva vso bistrost in prekanjenost njegovega de tektivskega uma. Z mačjo hitrostjo se začne odvijati na-peta zgodba o seriji umorov in verskih sektah, o brez na-jočih se mačkah in skrivnost-nem svetu računalnikov, o blodnjah in fantazijah o iz-brani vrsti – in se razplete v furioznem finalu.

Pa še beseda ali dve med nami, ljubitelji živali: pogled na mojega rojaka s to kužno vrečo, pardon, s tem glodavcem med zobmi marsikoga pretrese. Sočustvuje namreč s to kužno vrečo, pardon, glodavcem, in jadikuje nad okrutno filozofijo »zakona močnejšega«. Povrhu vsega imajo neka-teri te kužne vreče, pardon, glodavce, za svoje hišne ljub-ljenčke. Saj ljudem ne moremo česa očitati. Kako pa naj bi poznali megalomanske blodnje svojih »hišnih ljub ljen-čkov«? Vendar drži kot pribito: podgane se trudijo zavla-dati svetu! Vse več je znamenj, da bodo v bližnji prihod-nosti ta cilj tudi dosegle. Predsodki? Čezmerno pretiravanje? Blodnje, ki mučijo mojo vrsto? No, pa naj vam naštejem nekaj številk: samo sto podgan v letu dni požre dobro tono in pol žita. Škoda, ki jo povzročijo podgane po svetu, vsa-ko leto preseže petdeset milijonov dolarjev. Še več številk? Samo v Nemčiji trenutno živi približno sto dvajset milijonov podgan. Na vsakega prebivalca New Yorka pride deset podgan. Devet milijonov Newyorčanov tako pomeni devet-deset milijonov podgan. Prihranil si bom razlago o bubon-ski kugi in ostalih simpatičnih infekcijskih boleznih. Človek že od nekdaj išče možnosti, kako bi iztrebil te škodljivce. Vendar so na koncu odpovedala celo tako čudežna orož-ja kot kumarinski derivati, ti prefinjeni kemični preparati, ki povzročajo notranje krvavitve, saj so podgane postale na-nje odporne. A bognedaj da bi se kdo pošteno postavil po robu njihovim apetitom po svetovni prevladi in vrsto Rattus rattus izbrisal z obličja Zemlje! Če bi ljudje končno prene-hali s svojimi solzavimi teatri in nam dali proste roke, bi bila zadeva en dva tri urejena. Niti v sanjah ne podpiram ram-bovske ideologije, a pogosto smo soočeni s težavami, kjer je mogoč samo en izhod: zamiži in sproži!


17www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Knjiga jeseni»›Je še tamle tista knjiga? Chagrin d'école Daniela Pennaca? Vsak učitelj bi jo moral prebrati. Morala bi jim biti dostopna v slovenskem jeziku,‹ je pred obiskovalci zažarela legenda slovenske pedagogike, 97-letna upokojena profesorica francoščine Marija Saje. Vzklik, o katerem so mi pripovedovali, me je zadel v živo ...« je v začetku prejšnjega leta v Sobotni prilogi Dela začela svoj prispevek novinarka Alenka Zgonik.Legendarna profesorica Sajetova je lani umrla. Gotovo bi bila zado-voljna, da je knjiga, ki je leta 2007 izšla pri francoski založbi Gallimard in prejela ugledno Renaudotovo nagrado, vendarle izšla tudi v sloven-ščini – kot Šolske bridkosti. In najbrž bi bila hvaležna svoji nekdanji učenki, ki nas je poklicala ter nas spodbudila k prevodu in izdaji te izjemne knjige, ki bi jo moral – profesorica je imela prav – prebrati vsak učitelj. Pa tudi staršem branje ne bo škodilo.

Daniel Pennac (pravo ime Daniel Pennacchioni) piše knjige tako za odrasle kot za otroke in ima med obojimi zveste bralce. Po dokončanem študiju književnosti je vse do upokojitve poučeval francoščino v Bellevillu, pariški četrti, ki je s svojo barvitostjo zaznamovala večino njegovih romanov in drugih knjig, v katerih dostikrat odsevajo tudi njegove osebne pedagoške izkušnje. To velja, denimo, za roman Gospodje otroci (1997, slov. prevod 1999), v katerem nazorno slika problematiko sodobne francoske družbe in neskladje v razumevanju sveta otrok in odraslih, obenem pa se radoživo poigrava z močjo besede in z varljivo mejo med resničnostjo in domišljijo.

Daniel Pennac, tudi sam nekdanja »zguba«, obravnava vprašanje (sodobne) šole z vidika slabih učencev ter razkriva njihove strahove in tegobe. V knjigi se spretno prepletajo avtobiografski spomini in refleksije o pedagoškem delu, o disfunkcionalnosti šole kot institucije in o vlogi družine. Vprašanj mladostniške destruktivnosti in brezupa na eni strani ter želje po znanju na drugi strani se Pennac loteva z izjemno prodornostjo. Knjiga, ki jo preveva posebna melanholija, pa je vendarle pennacovsko optimistična, humorna in bolj kot vse – zagnana. V njej je nemalo zanimivih nasvetov tako za učitelje kot tudi za starše, ki največkrat prav zaradi šolskega neuspeha ne najdejo skupnega jezika s svojimi odraščajočimi otroki.

Daniel Pennac

Šolske bridkostiPrevod Mateja Seliškar Kenda

288 strani130 × 200 mm

mehka vezava, zavihi

15,90 €

Eden od elementov »tega«, na kar današnji mladi profesor ni pripravljen, je soočenje s polnim razre-dom otrok kupcev. Seveda je bil tudi sam tak otrok in so takšni njegovi lastni otroci, toda v tem raz-redu je profesor. Kot profesor pa ne čuti dolga ljubezni, ki ga drega v očetovsko srce. Učenec ni želen otrok v smislu, da bi se člani učiteljskega zbora ob njem topili od hvaležnosti. Tukaj smo v osnovni šoli, v gimnaziji, ne pa v krogu družine ali v trgovskem centru: ne izpolnjujemo nebistvenih želja z darili, temveč z obveznostmi zadovoljujemo osnovne potrebe. Potrebe po izobrazbi je toliko težje zadovoljiti, ker jih je treba najprej prebuditi! Kako ta spor med željami in potrebami otežuje profesorju njegovo nalogo! In kako boleča je perspektiva za mladega kupca, ki se mora ukvarjati s svojimi potrebami v škodo svojih želja: izprazniti si mora glavo, da si izobrazi um, se izklopiti, da se lahko vklopi v znanje, zamenjati navidezno vseprisotnost strojev z univerzalnostjo spoznanja, poza biti bleščečo šaro, da lahko osvoji nevidne abstrakcije. In ta šolska znanja mora povrh vsega še plačati, medtem ko ga zadovoljevanje želja k ničemur ne obvezuje! Kajti v paradoksu brezplač-nega šolanja, ki smo ga podedovali od Julesa Ferryja, ostaja državna šola dandanes poslednji kót potrošniške družbe, kjer mora otrok kupec plačati osebno, se ukloniti načelu daj-dam: vložiti mora delo, da pridobi znanje, trud za spoznanje, samotno naprezanje uma za dostop k univerzalnosti, polno šolsko prisotnost za nejasno obljubo prihodnosti; vse to in še več od njega zahteva šola.

Če dober učenec to situacijo sprejema, ker je sposoben preudarnosti, čemu bi jo sprejel zguba? Zakaj bi se odrekel svojemu statusu komercialne zrelosti za pozicijo poslušnega učenca, za katero se mu zdi, da ga pootroči? Zakaj bi hodil v šolo in plačeval v družbi, kjer so mu v obliki vtisov in komu nikacije nadomestki znanja na razpolago zastonj od jutra do večera? Naj bo v razredu še taka zguba, mar se med štirimi stenami svoje sobe in za igralno konzolo ne počuti kot vladar vesolja? Mar se s chatanjem do zore ne počuti, kot da komunicira s celim svetom? Mu njegova tipkovnica mogoče ne obljublja dostopa do vseh spoznanj, ki lahko zadovoljijo njegove želje? Mu te bitke med virtualnimi vojskami ne ponujajo razburljivega življenja? Zakaj bi torej ta centralni položaj zamenjal za stol v razredu? Zakaj bi prenašal očitajoče sodbe odraslih, ki se sklanjajo nad njegovo spričevalo zadnjega trimesečja, ko pa se lahko zaklene v svojo sobo, preseka s svojimi in šolo ter tam vlada?

Ni dvoma: če bi se zguba, kakršen sem bil nekdaj sam, rodil pred petnajstimi leti in mu mama ne bi popuščala za vsako malenkostno željo, bi oplenil družinski sef, a tokrat zato, da bi obdaril sebe! Privoščil bi si sredstva za pobeg po zadnjem kriku mode, pustil bi, da me ekran vsrka vase, tam bi se razblinil, da bi lahko surfal po prostoru in času, brez prisile in ovir, brez voznega reda in obzorja, chatal bi brez konca in brez povoda z drugimi sebi enakimi. Oboževal bi to dobo, ki je tako rado-darna z aparati in slabim učencem omogoča, da ukinejo svojo sedanjost, čeprav jim ne zagotavlja nikakršne prihodnosti! Bil bi idealen plen za družbo, ki ji je uspel veliki podvig: proizvesti zavaljeno mladino in jo raztelesiti.


Frank McCourt

Učiteljprevod Uroš Kalčič, spremna beseda Marko Trobevšek | 304 strani | 135 × 220 mm | trda vezava | 32,50 €

Priporočamo tudi …

»Priznam, da nisem vselej rad učil. Včasih mi je zmanjkalo tal pod nogami. V razredu si sam s sabo, tisti en moški ali ena žen-ska, ki se vsak dan soočaš s pe-timi razredi, petimi razredi najst-nikov. Ena enota energije proti sto sedemdesetim enotam ener-gije, sto sedemdesetim peklen-skim strojčkom, in najti moraš načine, kako si rešiti glavo.«Znano? Nedvomno vsem, ki ste kdaj kot učitelj stali pred dvajset,

Umberto Galimberti

Grozljivi gostprevod Veronika Simoniti | 152 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 25,80 €

Grozljivi gost je filozofsko-psi-hološka analiza današnje mladi-ne in vseh pojavov, ki jih pove-zujemo z njo, predvsem nihili-zma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relati-vizma današnjega sveta, čustve-ne nepismenosti, uniformirano-sti, brezbrižnosti, drog, depresi-je in nevroz, neangažmaja itn.Galimberti je zelo oster in kri-tičen, vendar ne moralizira, ne

kri vi mladih samih, temveč sku-ša bralcu pokazati družbeni kon-tekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtor-jev. V domovini in zunaj nje je bila knjiga zelo odmevna v kro-gih psihologov, filozofov, so-ciologov in pedagogov pa tudi mladih, ki jim je navsezadnje namenjena.

trideset pari preiskujočih pogle-dov mladih nadebudnežev. Od-lomek je iz avtobiografskega ro-mana Učitelj, ki smo ga objavili lani. Avtor je legendarni ameri-ški učitelj Frank McCourt (1930–2009), roman pa literarna moj-strovina, »priročnik za učitelje« in »učbenik« obenem, in to tako za učitelje kakor za učence in starše.

novo

© C

. Hél

ie /

Gal

lim

ard


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Sre~avanjaKajetan Gantar je osrednja osebnost slovenske klasične filologije, mednarodno priznan znanstvenik, prevajalec, kulturni ustvarjalec, učitelj več generacij klasičnih filologov.

80 let Kajetana Gantarja

Heziod

Teogonija, Dela in dneviprevod in spremno besedilo Kajetan Gantar | 160 strani | 135 × 220 mm | trda vezava | 22,70 €

Grški pesnik Heziod velja za Homerjevega mlajšega so-dobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Ho-merju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v po-krajini Bojotiji, središču rap-sodske umetnosti. Tako kot Homer je pesnil v heksame-tru, edini ohranjeni deli pa sta Teogonija in Dela in dnevi.Pesnitvi spadata ob Iliadi in Odiseji med temeljna knji-ževna dela, ki bi ju moral po znati vsak. Teogonija ni obi čajen mitološki priročnik, kakršnih je na ducate ohra-njenih iz helenističnega in poznejšega obdobja, temveč je najbogatejši in najdosled-neje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranje-nih iz antike. Je neizčrpna

Heziodovi pesnitvi sta doslej v slovenskem prevodu izšli enkrat samkrat, in sicer leta 1974 v zbirki Kondor. Kajetan Gantar je svoj prevod za novo izdajo temeljito predelal in izpilil, upoštevajoč tudi nekatera novejša spoznanja in izdaje tega temeljnega grškega besedila.

Publij Ovidij Nazon

Umetnost ljubezniprevod in spremno besedilo Barbara Šega Čeh | 232 strani | 135 × 220 mm | trda vezava | 25,10 €

Publij Ovidij Nazon (43 pr. n. št.–ok. 17 n. št.) se je zapisal v svetovno literarno zgodo-vino tako s svojo poezijo kot s svojo pretresljivo usodo. Cesar Avgust ga je namreč zaradi njegovih rado živih in sladostrastnih ljubezenskih pesnitev (carmen) in še ne-kega nepojasnjenega prekr-ška (error) na vrhuncu nje-gove slave izgnal iz Rima v zakotne Tome ob Črnem morju. Tam je pesnik sicer dokončal svoje največje delo Metamorfoze, vendar je shiral in umrl, ne da bi se še kdaj vrnil v razkošje rimske pre-stolnice.Njegova Umetnost ljubezni je erotodidaktični priročnik,

Osebnost, ki ponuja odgovo-re na ta in vsa druga podob-na vprašanja, je Kajetan Gan-tar, klasični filolog, zaslužni profesor Oddelka za klasič-no filologijo Filozofske fakul-tete v Ljubljani in redni član Slovenske akademije znano-sti in umet nosti.

Gre morda za karizmatične-ga človeka? Vsekakor, ven-dar ne v današnjem zgreše-nem in zlorabljenem smislu te besede. Beseda 'karizma' izhaja iz starogrške hárisma, kar pomeni 'dar, ki ga člo-veku naklonijo bogovi, du-

Zlati rez akademika Kajetana GantarjaBarbara Šega Čeh

Kako previhariti usodne viharje krutega medvojnega in povojnega časa, pa obdržati žlahtno moralno držo, neomajna etična načela in človeško radoživost? Kako ob vsej erudiciji, skrbno nakopičeni v osmih desetletjih, ohraniti raziskovalno zvedavost, lucidno misel, živahen pedagoški eros, nalezljivo navezanost na stroko? Kako, vsem barikadam navkljub, ustvariti veličasten znanstveni opus in se uveljaviti ne le v mednarodni javnosti, ampak celo in patria sua?

hovni dar'. Tega Kajetanu Gantarju rojenice Mojre niso le skromno napredle, ampak so mu ga nasule iz roga izo-bilja. Kot sam pripoveduje v avtobiografiji Utrinki ugaslih sanj (Slovenska matica 2005), so ga v obdobju izbire študi-ja mikale različne vede, celo matematika, a mu je »neki no tranji glas, neki moralni imperativ veleval, naj si izbe-re takšno stroko, v kateri se bo lahko postavljal po robu prevladujoči materialistični ideologiji«. In tako je ostal kot Prometej – a povsem pro-stovoljno – vklenjen v spone

klasične filologije, z vsemi radostmi in tegobami vred, ki jih je privrženost tej stroki že ves čas prinašala s sabo in jih radodarno deli tudi v današnjem krasnem novem svetu.

Na znanstvenem in literar-nem področju se je uveljavil že kot mlad študent, ko je začel objavljati najprej v Živi antiki, pozneje pa še v raz-ličnih najuglednejših tujih znanstvenih revijah, nem-ških, švicarskih, belgijskih, italijanskih, skandinavskih … Posebno pozornost medna-

rodne in domače strokovne javnosti so vzbudile njego-ve študije o Horaciju, med naj zgodnejšimi tudi odkri-tje strukturne zakonitosti 'zlatega reza' v nekaterih Horacijevih Epistulah, po-zneje pa je sledila še odmev-na analiza zgradbe slovite zbirke Carmina. Poglabljal se je tudi v filozofsko ozad-je pesnikove poezije in od-krival dotlej neznane vplive različnih filozofskih smeri na vsebino nje govega ustvar-janja.

Temeljito je raziskal tudi vzvi-šeni etični ideal 'amicus sibi', prijatelj s samim seboj, ki si ga – resnici na ljubo – v da-našnjem svetu nekateri po-vsem napačno razlagajo. Sle-dil mu je od samih zametkov, ki se pojavljajo že pri staro-grških tragikih, ga s sebi last-no natančnostjo odkrival pri

Platonu in predvsem pri Ari-stotelu, nadaljeval z refleksi-jami pri Horaciju, zatem pri Seneki, Marku Avreliju in se navsezadnje posvetil Avgu-štinu. To ga je spet pripeljalo do novih odkritij, ponovno močno odmevnih in opaže-nih v tujih strokovnih revijah s področja klasične filologi-je. Tudi v slovenskem Lite-rarnem leksikonu SAZU je

objavil tehtne študije: Hele-nizem, Grške lirične oblike in metrični obrazci in Antična poetika.

Medtem ko se je ukvarjal z znanstvenim odkrivanjem, seveda nikakor ni šlo brez prevajanja, saj je bilo treba starogrške in latinske pisce, ki so postali predmet nje-govih znanstvenih raziskav,

zakladnica za spoznavanje grške mitologije in dragocen vir za študij zgodovine grške religije. Raste iz Heziodove-ga iskrenega prepričanja in iz globokega verskega doži-vetja, zato jo lahko označi-mo kot najbolj avtentičen do-kument starogrškega verstva. Dela in dnevi so najveličast-nejša himna človeškemu de-lu, kar jih poznamo iz antike. So nekakšna »kmečka prati-ka«, v kateri so našteti in opi-sani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpo-membnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je plod pes-nikove osebne izkušnje, po-vod za njen nastanek pa je dal spor z bratom Perzesom za-radi očetove dediščine. Ven-dar so nauki, tudi kadar so

v kateri ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po ka-teri človek hrepeni, ampak nas pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Povsem ba nalne praktične nasvete, od skrbi za telesno nego do spretnega osvajanja in prikri-vanja čustev, pesnik podkre-pi s pisano paleto mitoloških motivov in reminiscenc, ki pa jih ne niza zgolj kot do-kaze svoje učenosti ali pesni-ške modne dodatke, ampak z njimi, kot kak izurjen od-vetnik s precedenčnimi pri-meri, spretno argumentira svoje trditve in jih postavlja kot zgled ali svarilo, če kdo ne bi upošteval njegovih naukov.

Kajetan Gantar v pogovoru z Davidom Movrinom na srečanju 26. oktobra v Modrijanovi knjigarni

naslovljeni izrecno na brata Perzesa, namenjeni širšemu občinstvu.V knjigo je vključen tudi pre-vod dela Tekmovanje med Homerjem in Heziodom (tudi Agon) anonimnega avtorja.

Sovretova nagrada za prevod 2003

Knjiga je obojejezična in po-leg Umetnosti vsebuje tudi kratko pesnitev Nega ženske-ga obraza.

»Ko beremo prevod, pa tudi ko ga primerjamo z izvirnikom […], ugotovimo, kako spretno prevajalka manevrira med zabavno in pogosto hudomušno, tu in tam celo opolzko vsebino, ki jo dopolnjuje kopica primerov iz grške in rimske mitologije. Prevod je brezhiben, metrum tekoč, besedje izbrano, naglasi naravni, melodija prevoda ubrana in skladna z izvirnikom. Skratka: prevod je res ›živ‹ in zlahka nagovori sodobnega bralca.«

dr. Matej Hriberšek, Bukla, junij 2010

Fotografije Igor Modic

19www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Sre~avanja

Gian Biagio Conte

Zgodovina latinske književnostiOd začetkov do padca rimskega cesarstvaPrevod Barbara Zlobec del Vecchio idr.

880 strani160 × 235 mmtrda vezava

47,90 €

»Helenofilstvo, katerega hrbtna stran je naivno zaničevanje Rimljanov, je zlasti po zaslugi Antona Sovreta močno zaznamovalo tudi Slovence. Ta zapozneli refleks romantike (še Pre šeren je dajal prednost latinskim in italijanskim zgledom!) sta nam pomagala preseči šele Kajetan Gantar in Primož Simoniti s prevodi in štu-dijami o rimski poeziji, romanu in sred njeveškem latinskem pesništvu. Čeprav je hele nofilstvo najbolj rimska med vsemi pote zami naše kulturne fiziognomije, pa je prisotnost latinske književnosti v slovenskih šolskih kurikulih in v kulturni za-vesti slabša kot pri marsikaterem slovanskem narodu, ki zgodovinsko pripada pravoslavnemu vzhodu. Contejev literarnozgodovinski pregled bo dal koristno spodbudo, a le kot dopolnilo k branju besedil, ki jih bomo morali v sloven ščini šele dobiti – do takrat bo o Liviju, Lukanu in Laktanciju veljalo: nomina nuda tenemus.«

(iz predgovora dr. Marka Marinčiča)

pre vesti v materinščino, da bi lahko postala takrat šele ko-maj dobro načeta zakladnica antične literature dostopna širši slovenski javnosti. Nje-gova spretnost pri presajanju del antičnih modrecev in literarnih ustvarjalcev v slo-venski kulturni prostor je neprecenljiva. Loteval se je tragedije in komedije, lirike in epike, zgodovinopisja in

novo

filozofskih spisov, svetopi-semskih knjig in sred nje veš-kih besedil. Vedno zno va je opozarjal tudi na antične mo tive in reminiscence pri slovenskih pesnikih in pisa-teljih, od Vodnika, Aškerca, Gregorčiča, Župančiča, Re-bu le, še zlasti pa Prešerna, in skušal dokazati, kako glo-boko je slovenska literatura pre žeta z antiko. Prevedel je

vrsto ključnih antičnih del, Ajshilovega Vklenjenega Pro-meteja, Sofoklovo Antigono, Heziodovo Teogonijo, Ari sto-telovo Poetiko in Niko ma-hovo etiko, izbor iz Pro ko-pijevih del (objavljen pod naslovom Pod Justinijano-vim žezlom), Horacijeve Pe-smi, več Plavtovih in Teren-cijevih komedij, Teokritove Idile, dobršen del Homerjeve Odiseje, pripravil izbor Sap-fine poezije, izbor Ovidije-vih Metamorfoz, antologijo in prevod rimske lirike, za katerega je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado … Z iz-vrstnimi in gladko berljivimi proznimi prevodi ter vrhun-skimi prepesnitvami, kjer je vsebine starogrških in latin-skih literarnih del blagozvo-čno in neprisiljeno oživil v slovenščini, je postal tudi ami cus populo. V žlahtnem pomenu besede.

Profesor Kajetan Gantar kljub vsej obilici dela tudi po upo-kojitvi in odhodu s fakultete na SAZU ni opustil svojega pedagoškega poslanstva. Še vedno ostaja prijatelj, zavez-nik in zanesljiv svetovalec vseh mnogih rodov svojih biv ših študentov. Skratka, ar-biter optimus maximus. Slo-vensko klasično filologijo je s svojimi visoko mednarodno primerljivimi znanstvenimi dognanji s področja grško--rimske antike trdno zasidral v evropskem kulturnem pro-storu in jo postavil ob bok klasičnim študijem tistih dr-žav, ki se v svoji kulturni raz-gledanosti manj zamegljeno zavedajo naših skupnih ev-ropskih korenin. In ob vsem tem prostodušno, kot je nje-gova navada, v Utrinkih uga-slih sanj, ob zaključku, ki je posvečen uresničenim sa-njam, zapiše, da je srečen, ker je »videl, kako naša lepa in gosposka latinščina, ki so ji različni šolski reformator-ji že nič kolikokrat kopali grob, še zmerom živi, kako še zmerom najde nove obču-dovalce«.

Še to misel naj dodam k tej skromni in hudomušni pro-fesorjevi resnici: ne samo latin ščina, tudi stara grščina s svojim veličastnim literarnim zaledjem ostaja in bo ostala živa za vse tiste razmišljujo-če ljudi, ki se želijo zavedati sidrišč svojega kulturno-zgo-dovinskega porekla.

Exegi monumentum aere pe-rennius. – Zgradil sem spo-menik, bolj trajen kot iz bro-na. Z zgovornim odlomkom

iz te Horacijeve pesmi v pre-vodu profesorja Gantarja so se njegovi sodelavci in učen-ci v obsežni posebni številki revije za klasično filologijo Keria (Satovje) z naslovom Musis amicus (Prijatelj Muz) poklonili njegovemu jubile-ju. Zbornik Društva za an-tične in humanistične študi-je Slovenije, ki sta ga uredila dr. Jerneja Kavčič in dr. Mar-ko Marinčič, vsebuje nad 440 strani znanstvenih in pre vod-nih prispevkov s področja klasične filologije, ob koncu pa še seznam vseh jubilan to-vih objav, urejenih po let ni-cah, ki obsega skoraj 24 stra-ni bibliografskih enot. Vse naštete objave Kajetana Gan-tarja, znanstvene na najvišji strokovni ravni in mednaro-dno odmevne, prevodne s po-globljenimi spremnimi štu-dijami, in tiste, v katerih se avtor postavlja v bran obsto-ju klasične filologije na Slo-venskem, povedo o njem več kot vsaka časopisna hvalnica.

Človeške dobe namreč same po sebi niso zlate, srebrne ali

bronaste, kakršne je opeval Ovidij, niti ne preveč raz-svet ljene; obstajajo le redki nadvse sposobni in tenko-čutni ljudje, ki obdobjem, medtem ko ta drsijo mimo, s svojo nadarjenostjo, strokov-no akribijo in človečnostjo vtisnejo pravi in neminljivi pečat.

Ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja je iz izložbe Modrijanove knjigarne zavel antični duh.

S študentko Anjo Eržen

S kolegico Eriko Mihevc Gabrovec

MUSIS AMICUS. Posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja. Za prelom, naslovnico in tisk dvojne številke 12. letnika revije Keria je poskrbela založba Modrijan.

Zgodovina latinske književnosti (Letteratura latina: manuale storico dalle origini alla fine dell'impero romano, 1987; zadnja prenovljena izdaja 2004) je pregledno znanstveno delo, v mednarodni strokovni javnosti priznano kot temeljno za področje latinske književnosti. Knjiga bo nepogrešljiv priročnik za vse, ki se strokovno ukvarjajo s književnostjo, kulturo in zgodovino rimske antike, z latinsko književnostjo poznejših obdobij in recepcijo latinske antike v srednjem in novem veku. Najpomembnejši izviren prispevek Contejeve knjige je sinteza med tradicionalno filologijo in sodobnimi teorijami literarnih zvrsti.

V »antični knjižnici« naše založbe boste našli tudi knjige:

Naravoslovje Plinija Starej-šega (Izbrana poglavja, izbor, prevod in spremno besedilo Matej Hriberšek), Ajshilovo Orestejo (prevod in spremna beseda Marko Marinčič), Medejo Lucija Aneja Seneke (prevod in spremna beseda Jera Ivanc), Plutarhove Vzporedne življenjepise (izbor, prevod in spremno besedilo Matej Hriberšek), Teofrastove Značaje (prevod Anton Sovre in Kajetan Gantar, spremna beseda Kajetan Gantar, ilustracije Suzi Bricelj), Petronijev Satirikon (prevod in spremna beseda Primož Simoniti), Evripidovo Heleno (prevod Jelena Isak Kres, spremna beseda Marko Marinčič), Senekova Pisma prijatelju Luciliju (prevod Fran Bradač, spremna beseda Jože Kastelic), roman Levkipa in Klejtofont Ahileja Tatija (prevod Rahela Šibal, spremna beseda Marko Marinčič) in Ovidijeva Zdravila za ljubezen (prevod in spremna beseda Barbara Šega Čeh).

Več na www.modrijan.si.


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Vro~i poletni uspe{niciPredstavljamo vam poletni novosti založbe Modrijan, ki spadata tudi med naše najbolje prodajane knjige druge polovice leta. Največja predstava na Zemlji, Dawkinsova zadnja knjiga, je že tretja, katere prevod je izšel pri naši založbi, in to manj kot eno leto po izvirniku. Samo eno leto pa smo potrebovali tudi za izdajo knjige Vatikan, d. d. Gianluigija Nuzzija, ki je priklenila k branju več kot 200.000 italijanskih bralcev; in celo prvi slovenski natis je pošel že pred jesenjo. Gianluigi Nuzzi je ob izidu pripotoval v Slovenijo in knjigo predstavil v Modrijanovi knjigarni.

Gianluigi Nuzzi

Vatikan, d. d.Iz skrivnega arhiva. Resnica o finančnih in političnih škandalih CerkvePrevod Matej Venier, spremna beseda Mojca Širok

272 strani160 × 235 mm


29,10 €

To delo, ki je leta 2009 izšlo v Italiji in bilo istega leta osemkrat ponatisnjeno, razkriva doslej skrbno prikrivano resnico o dejavnostih Vatikanske banke. Temelji na zaupnih in dotlej neobjavljenih dokumentih (bančnih izpiskih, pismih, zaupnih poročilih, zapisnikih sej upravnih organov, skrivnih bilancah, plačilnih nalogih in kartotekah šifriranih računov), ki jih je arhiviral pokojni monsinjor Renato Dardozzi (1922–2003), ena najpomembnejših osebnosti v vodstvu cerkvenih financ, in v oporoko zapisal svojo poslednjo voljo: »Seznanite javnost s temi listinami, da bodo vsi izvedeli, kako je bilo.« Njegov arhiv obsega več kot štiri tisoč listin, ki jih je zbral med dvajsetletnim delom v Vatikanu.

Papežev denar in IOR po de BonisuPapežev skrivni sklad (str. 173–176)

Po novi ustavi, ki jo je sprejel Janez Pavel II., ima »papež kot suveren Države mesta Vatikana po-polno zakonodajno, izvršno in sodno oblast«. Sveti oče je torej vrhovni poglavar Cerkve in brez omeji-tev odloča o cerkvenem premoženju ter imetju žup-nij. Njegova oblast sega od cerkve sv. Petra do poslednjega izgubljenega samostana na vrhu naj-bolj zakotnega hriba. Vlada kraljestvu, ki se raz teza daleč preko meja Vatikanskega mesta in šteje več kot štiri milijone zvestih duš: škofje (4500), duhov-niki (405 tisoč), redovniki in redovnice (865 tisoč), posvečeni diakoni (26.600), laični misijo narji (več kot 80 tisoč) in katehisti (2 milijona in pol) oprav-ljajo vsak svojo delovno nalogo v vesoljni cerkvi.To teokratsko državo z voljenim vladarjem so ve-dno imeli za absolutno monarhijo zgolj po imenu, saj prevladuje mnenje, da papež v resnici ni dr-žavni voditelj, temveč duhovni vodja milijarde krist-janov, več kot 17 odstotkov prebivalstva našega planeta. Najvišji duhovnik torej, visoko nad člo-veškim hlepenjem po denarju in zemeljskimi gmot-nimi skrbmi. V resnici pa je Janez Pavel II. pozorno sledil najobčutljivejšim zadevam, ki so vznemirjale državno taj ništvo, ključno kongregacijo v vatikan-ski organizacijski shemi in desno roko Svetega oče-ta. Da je vedel za preiskave v IOR, dokazujejo poro čila o zadevi Enimont in vzporednem IOR, otroku monsinjorja Donata de Bonisa, ki jih je v devet desetih letih Caloia pošiljal Wojtylovemu taj-niku Stanislavu Dziwiszu. Prejemal je najzaupnejše dosjeje o kritičnih primerih in dajal splošne smer-nice, ki jih je moralo državno tajništvo upoštevati. Povrhu tega je osebno usmerjal velikanske vsote, ki so jih po nastopu sindikata Solidarnost pošiljali na Poljsko. To je bil denar z osebnega sklada samega papeža; bil je izključno v njegovi pristojnosti, zato se tudi ni pojavljal v uradnih letnih knjigovodskih poročilih, ki jih je redno objavljal Sveti sedež.Osebni sklad v izključni papeževi pristojnosti je eno mnogih skrivnostnih območij denarnega po-slovanja Svetega sedeža. Znano je, da papež nepo sredno odloča o vsotah, namenjenih dobro-delni dejavnosti. Odkod prihaja denar in koliko ga je, pa so vedno samo ugibali. Njegovega obstoja niso nikoli potrdili, knjigovodski zapisi in podatki o njegovem izvoru pa niso nikoli pricurljali na dan. Tako je zaradi temeljnega motiva, ki je v ozadju tolikih cerkvenih odločitev. Denar namreč v Cerkvi še vedno povzroča hudo nelagodje, ali bolje, nihče noče vedeti, kako se ga zasluži in kako se ga po-troši. Vatikan noče javno govoriti o mreži svojih družb, ki se po svečajo med seboj zelo oddaljenim gospodarskim dejavnostim, od verskega turizma do pomoči bolnim in starejšim osebam, ne daje podatkov o svojih bančnih računih in skrbno pazi, da se ne bi – četudi samo deloma, po posameznih

škofijah – razkrilo, koliko denarja se po vsem svetu nateče v cerkvene dobrodelne sklade iz mašnih darov, dedovanja, zapuščin ali volil.Zato Vatikan na tradicionalnih tiskovnih konferen-cah praviloma seznani javnost samo z obračuni sedmih osrednjih uprav Svetega sedeža, vzdrži pa se objave drugih, mnogo zanimivejših podatkov. Cerkev ne mara vseobsegajočih bilanc. Obračune svojih gospodarstev razdrobi na izkaze župnij in škofovskih konferenc ter delne bilance nekaterih uradov papeške države.Obvešča torej samo napol, tako da je celotna slika podobna leopardovi koži: svetla področja in črne lise. Vatikan se gostobe sedno, ne da bi izpustil tudi eno samo vejico, razgovori o stroških svoje tiskar-ne, izkupičku od prodaje muzejskih vstopnic, nič pa na primer ne pricurlja na dan o dobičku nje-gove banke. Razgovori se o ceni papirja za slav-nostne poštne znamke, niti z besedo pa ne razkrije, koliko vrednostnih papirjev hrani v svojih trezorjih IOR, ki »ni pod rejen javni upravi papeške države, temveč neposredno papežu«. »Naš neposredni pred stojnik je Sveti oče,« je pojasnil Caloia leta 1998, »in njemu vsako leto izplačamo dobiček.«Tako v poročilu vedno manjka mnogo, kar preveč bilanc, navadno prav najpomembnejše. Zaključni računi Državnega namestništva, to je uprave Vati-kanskega mesta, IOR, vseh družb, povezanih s sve-tom Rimske cerkve, ki na primer skrbijo za verski turizem, uprav ljanje nepremičnin in lastniških dele-žev. Če bi Katoliška cerkev vodila poslovno knjigo, bi ta imela mnogo praznih strani: gotovo tisto s podatki o papeževem osebnem skladu in tiste, na katerih bi morali biti vpisani dohodki in izdatki žup-nij ter redov.Vatikan je poleg sultanata Brunei edina država na svetu, kjer vladar imenuje parlament, zato ne mo-remo najti ustreznih primerjav. Vseeno pa si lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če italijanska vla-da svojih državljanov ne bi v celoti seznanila z dr-žavnimi dohodki in izdatki ter bi na primer zamol-čala, koliko stane vzdrže vanje Kvirinala z uradom predsednika republike in drugih vladnih zgradb, ali prikrila bilanco ENI, Finmeccanice in drugih po-membnih gospodarskih družb z državno udeležbo. V Italiji se od politike »zahteva«, k cerkvenim obla-stem pa se pristopa obzirno, zgolj v upanju, da bodo kaj razkrile, čeprav po zadnjih izračunih ma-tematika Piergiorgia Odifreddija stane Katoliška cerkev Italijane vsako leto 9 milijard evrov. Vendar se vprašajmo, katere bilance zamolčijo in zakaj. Odgovor bomo spet našli v mogočnem Dardozzi-jevem arhivu; listine v njem namreč osvetljujejo naj-skrivnejše knjigovodske postavke ter nam omogo-čajo boljše razumevanje bilanc in skrivnosti, ki jih ovijajo. Za boljšo predstavo stopimo korak nazaj in si oglejmo zaključni račun za leto 1993, pred-stavljen mednarod nemu tisku sredi junija 1994!


Richard Dawkins

Največja predstava na ZemljiDokazi o evolucijiprevod Urška Pajer | 472 strani | 160 × 235 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 27,10 €

Richard Dawkins (1941), eden najvplivnejših anglo-saških intelektualcev, v svoji najnovejši knjigi prinaša od-govore na mnoga vprašanja, ki so ostajala odprta v njego-vih prejšnjih monografijah, posvečenih biologiji oz. evo-luciji. Da bi prispeval odločil-ne dokaze o delovanju evo-lucije, v knjigi naniza veliko novih, celo zelo svežih spo-znanj raziskovalcev z vsega sveta (tudi npr. z Jadrana). Posreden namen knjige je iz-podbijanje trditev privržen-cev kreacionizma, ki se tru-dijo zmanjševati pomen in veljavo nauka o evoluciji. Osup ljiv podatek, da celo slo-venska javnost glede tega ni prav daleč od ameriške, na-vaja Dawkins v dodatku knji-ge, v katerem biča pri ljubljeni trend zanikanja realnosti in namesto tega vztrajanja v neznanju. Kar je vzporedna tema, ki se kot rdeča nit vle-če skozi vso knjigo – utrjeva-nje znanstvenega pogleda na svet ter boj proti neznanju in ideološkim dogmam.

novo

novo

21www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Intermundia – »najbolj{e iz vseh svetov«

Steven Pinker

Jezikovni nagonPrevod Andrej E. Skubic

504 strani160 × 235 mm


35,40 €

Jezik in govor sta po naravnem izboru edinstveni, vrojeni človekovi lastnosti, ki sta se razvili in izpopolnili v evolucijskem procesu iskanja čim optimalnejše rešitve za sporazumevanje med ›družabnimi lovci in nabiralci‹. Človekovo vedênje in mišljenje zato najlaže opišemo kot rezultat dolgotrajne evolucije genov in memov.

Knjiga nas izčrpno pouči o principih nastajanja jezika v možganih: kje obstajajo misli, kako se obdajajo z lupinami besed, kako možgani te besede organizirajo v smiselne nize zapisanih sporočil ali (iz)govorjenih izjav. Avtor spotoma ovrže večino stereotipnih predstav o jeziku, govorjenju, slovnicah in pravilni oziroma nepravilni rabi besed.

Pinker vse to ilustrira z angleškim jezikom, ki je njegova materinščina. Sloven-skim bralcem pa smo pripravili izvrsten prevod (mestoma tudi priredbo), ki obravnavane teme ilustrira s primerljivimi zgledi v slovenščini. Tako je tudi naša materinščina postavljena ob bok ›velikim‹ jezikom in tudi skozi slovenska usta zasijejo avtorjeva spoznanja in ugotovitve o govoru, ki so vsesplošne – ne veljajo samo za značilnosti posameznih jezikov, temveč za človeško vrsto nasploh.

Jezikovni nagon je temeljna razprava s področij jezikoslovja, psiholingvistike oziroma evolucijske psihologije, ozira pa se tako v smer ›univerzalne slovnice‹ kakor tudi razvojne biologije.

Steven A. Pinker (1954) je ka-nadski eksperimentalni psiho-log, kognitivist in lingvist, pro-fesor psihologije na Harvardovi univerzi v Cambridgeu (Massa-chusetts). Osrednje teme njego-vega raziskovanja so delovanje možganov, uma in misli ter iz-vor jezika, poleg tega pa tudi re-prezentacije trirazsežnega pro-

264 strani160 × 235 mmmehka vezava

25,90 €

Janez Strnad

Fiziki 7Ilustracije Darko Simeršek

»Ali ni zgodovina fizike kot obala otoka?« se spra šuje dr. Janez Strnad, osrednji slovenski znanstvenik, ki je fiziko približal širokemu krogu bralcev. »Na zemljevidu lahko izmerimo dolžino obale. Toda na zemljevidu, ki kaže več podrobnosti, dobimo večjo dolžino. Nazadnje spoznamo, da dolžina obale sploh ni dobro določena. S to zavestjo lahko bolje razumemo zgodbe o življenju in delu fizikov in iz njih sestavimo zanimive povezave.«

Knjiga Fiziki 7 je sedmi, zadnji del uspešne serije življenjepisov znamenitih fizikov. V njej so zgodbe o 45 fizikih, razvrščene približno po rojstnih letnicah junakov. Več odstopanja od te razporeditve je proti koncu – več zgodb je namreč povezanih v skupine po pojavih ali napravah. Mogoče naj bi jih bilo brati neodvisno drugo od druge, zato se nekatere vsebinsko delno prekrivajo. Pogosto omenjajo fizike, ki so jih opisovale zgodbe v prejšnjih delih. Tako se je v knjigi nabralo dvanajst Američanov, devet Nemcev, osem Angležev, po pet Francozov in Rusov, trije Grki in po en Nizozemec, Poljak in Avstrijec.

stora v mentalnih vizualnih podobah. Med drugim se je v jezikoslovju posvečal psihologiji namigovanja, evfemizmov in pre klinjanja.Za svoje znanstvene dosežke na področju kognitivne psihologije je prejel vrsto nagrad, med njimi so Early Career Award (1984) in Boyd McCandless Award (1986)

novo

novo

Ameriškega psihološkega zdru-ženja, Troland Award (1993) Ameriške akademije znanosti, nagrada Henryja Dala (2004) Kra ljevega zavoda Velike Brita-nije in nagrada Georgea Millerja (2010) Zveze za kognitivno ne-vroznanost. S svojimi knjigami se je dvakrat potegoval tudi za Pulitzerjevo nagrado.

Donald Glaser (1926)Wolfgang Panofsky (1919–2007)Luis Alvarez (1911–1988)John Archibald Wheeler (1911–2008)Ilja Frank (1908–1990)Pavel Čerenkov (1904–1990)Robert Van de Graaff (1904–1967)Ernest Walton (1903–1995)Pascual Jordan (1902–1980)Samuel Goudsmit (1902–1978)Ernest Lawrence (1901–1958)Frédéric Joliot (1900–1958)George Uhlenbeck (1900–1988)

Irene Curie (1897–1956)Patrick Blackett (1897–1974)John Cockroft (1897–1967)Lester Germer (1896–1871)Igor Tamm (1895–1971)George Paget Thomson (1892–1975)Sergej Vavilov (1891–1951)James Chadwick (1891–1974)Walther Gerlach (1889–1979)Otto Stern (1888–1969)Gustav Hertz (1887–1975)Hans Geiger (1882–1945)James Franck (1882–1964)

Junaki knjige po rojstnih letnicah

Clinton Davisson (1881–1958)Felix Ehrenhaft (1879– 1952)Frederick Soddy (1877–1956)Charles T. R. Wilson (1869–1959)Arnold Sommerfeld (1868–1951)Heike Kamerling Onnes (1853–1926)Osborne Reynolds (1842–1912)Gustav Kirchhoff (1824–1887)Robert Bunsen (1811–1899)Georg Christoph Lichtenberg (1724–1799)

Mihail Vasiljevič Lomonosov (1711–1765)Denis Papin (1647–1712)Jan Hevelij (1611–1687)Otto von Guericke (1592–1686)Pierre Gassendi (1592–1655)Marin Mersenne (1588–1648)Klavdij Ptolemaj (90–186)Hiparh iz Nikeje (190–1120 pr. n. št.)Aristarh s Samosa (320–250 pr. n. št.)


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Dru`boslovjeEmilio Gentile

FašizemZgodovina in interpretacije

Prevod Irena Trenc - Frelih

Svetovno priznan znanstvenik Emilio Gentile je v tej knjigi, ki jo lahko oprede-limo kot njegovo življenjsko delo, združil ugotovitve, zbrane v tridesetih letih raziskovanja, ter obdelal fašizem prav z vseh vidikov.

Sestavljata jo dva različna, a dopolnjujoča se dela. Prvi del je uvod v zgodovino in tolmačenje fašizma. V njem je orisan zgodovinski profil italijanskega fašizma v letih 1919–1945, obenem pa so sintetično osvetljene glavne interpretacije fašističnega pojava, izdelane v 20. sto letju. V drugem delu so zbrani eseji, v katerih avtor utemeljuje svojo interpretacijo fašizma. Obdeluje teme, pomembne za določanje narave in pomena fašizma: fašistično ideologijo, revolucionarnost fašizma, Mussolinijev mit ter odnose med dučejem in fašizmom, med stranko in režimom, organizacijske in institucionalne vidike režima, fašistično religijo in mit o »novem človeku«, ki je imel osrednjo vlogo v totalitarni politiki, ter fašizem kot politični modernizem.

Knjiga bo nedvomno pritegnila pozornost vseh, ki jih zanima fenomen fašizma, ne le zgodovinarjev. Posebno vrednost ji daje tudi dejstvo, da je nastala v Italiji, domovini fašizma, kjer je bila objavljena leta 2008.

Italijanski pisatelj in zgodovinar Emilio Gentile (1946) je zaslo-vel predvsem s svojimi študijami o političnih religijah, za katere so mu leta 2003 na univerzi v Bernu podelili nagrado Hansa Sigrista. Deluje kot docent na rimski univerzi La Sapienza, so-deluje s časopisi in revijami ter predava po vsem svetu. Njegov opus obsega več kot 20 knjig. Po-leg že omenjenih študij o sakra-lizaciji politike je objavil več del o totalitarizmih na splošno, naj-bolj pa ga privlači »kratko 20. sto letje« oziroma zgodovina fa-šizma: »Po skoraj devetdesetih letih od prihoda v zgodovino in po več kot pol stoletja od odhoda z vodilnega položaja v politični aktualnosti se zdi fašizem še ve-dno skrajno skrivnosten pojav, ki se kljub deset tisočim knji-gam, ki so mu bile posvečene in mu jih še vedno posvečajo, izmi-ka utesnitvi v jasno in razum-sko zgodovinsko definicijo.«

Barack Obama

Ameriška zgodbaGovori Baracka Obameprevod Jakob J. Kenda | 344 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 23,90 €

V knjigi je zbranih 21 govorov Baracka Obame iz obdobja od leta 2002, ko je bil še senator ameriške zvezne države Illinois, do leta 2008, ko je postal ame-riški predsednik. Govori dajejo neposreden in celosten vpogled v Obamovo politiko, njegove po-litične načrte in razmišljanja o različnih, tudi bolj splošnih vprašanjih. Razkriva nam npr. svoje poglede na domoljubje, rasna vprašanja, iraško vojno, reformo izobraževanja, zdrav-stveno reformo, terorizem, vero in politiko ...

Paul Veyne

Kako je naš svet postal krščanski (312–394)prevod Katarina Marinčič | 176 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | 23,70 €

kih intelektualcev 20. stoletja. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil krajši čas član KP Francije, nato pa je iz nje izstopil, a je kljub temu ostal politično opre-deljen intelektualec. Njegova knjiga je v osnovi zgodovinska, vendar obenem tudi izrazito aktualna in celo aktualistična; naletela je na burne odzive, saj se je avtor v njej ogradil od pred-postavke o »krščanskih kore-ninah« Evrope. Veynovo delo, čeprav je vsaj deloma polemi-čno vpeto v francoski kontekst, se tako dotika vprašanja, ki je relevantno tudi za naš prostor.

Peter Davies

Nevarna razmerja: kolaboracija in druga svetovna vojnaprevod Breda Biščak, spremna beseda Boris Mlakar | 248 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | 29,20 €

Britanski zgodovinar Peter Da-vies, profesor na Univerzi v Hud-dersfieldu, v svoji knjigi govori o kolaboraciji z nemškim oku-patorjem v Evropi, pri čemer pokaže, zakaj je imelo »sodelo-vanje z okupatorjem« v Evropi tako dolgotrajne posledice in zakaj je to aktualna tema še da-nes. Knjiga je zasnovana temat-sko: ves čas izhaja iz kolaboraci-je kot splošnega zgodovinskega pojava, ki ga skozi različne vi-dike in kriterije notranje raz-členjuje in analizira, identificira njegove različne oblike.

Shlomo Venezia

SonderkommandoV peklu plinskih celicprevod Anuša Trunkelj | 200 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 25,30 €

Shlomo Venezia (1923) je eden redkih preživelih in danes še ži-večih sonderkommandov, ki so morali odstranjevati trupla iz plinskih celic, le-te vsakokrat znova očistiti in pobeliti z ap-nom, umrlim odstraniti proteze, populiti zlate zobe in ženskam postriči lase, trupla pa nato se-žgati v krematorijskih pečeh, zdrobiti kosti in za njimi za-brisati vsako sled. V svojem pri-čevanju strne svojo izkušnjo deportacije v taborišče smrti Auschwitz-Birkenau, bivanja v taboriščni karanteni, dela v po-sebni komandi in pohoda smr-ti, ki ga je pripeljal v taborišča Maut hausen, Melk in Ebensee, kjer je dočakal osvoboditev.

Orlando Figes (1959), profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor številnih monografij o ruski zgodovi-ni. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov. Leta 2002 je objavil monografijo Natašin ples. Kulturna zgodovina Rusije, leta 2007 pa knjigo Šepetalci. Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Ob izidu te knjige v slovenskem jeziku je Figes obiskal Slovenijo.

ŠepetalciZasebno življenje v Stalinovi Rusijiprevod Matej Venier | 656 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | 49,50 €

Delo se opira na obsežno raziskavo ustne zgodovine, ki je zajela stotine dru-žin iz nekdanje Sovjetske zveze, ter na množico listin, fotografij in predmetov iz družinskih arhivov. Vodi nas skozi moralni blodnjak, v katerem je človeka lahko pogubila ena sama nepre vidna beseda, ko je režim postavil izven zako-na celotne družbene sloje in narode, ko so ljudje plačevali strahot-no ceno za gospodarsko in politično veličino Stalinovega imperija.

Natašin plesKulturna zgodovina Rusijeprevod Matej Venier, spremna beseda Igor Grdina | 608 strani, barvna priloga (16 strani) | 155 × 235 mm | trda vezava | 49,00 €

Natašin ples razprostre pred nami ne-šteto vzporednih zgodb, življenj in usod iz Rusije, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljud-sko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževa-nje kot trmasto neopisme njevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzo-rih kot obsesivno varovanje lastne de-diščine.

novo

Foto

: Ale

ksan

der

Lili

k

296 strani160 × 235 mm

trda vezava

25,10 €

Francoski arheolog in zgodo-vinar Paul Veyne (1930) je eden najuglednejših znanstvenikov, pa tudi najvplivnejših francos-

23www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Slovenska zgodovinaJohn Tschinkel

Zvonovi so umolkniliPrevod Maja Kraigher in Nataša Peternel, predgovor Peter Foulkes


49,30 €John Tschinkel se je rodil leta 1931 v Grčaricah očetu kočevskemu Nemcu in mami Slovenki. Leta 1945 je zapustil Jugoslavijo in odšel najprej v Avstrijo, leta 1950 pa emigriral v ZDA. Od leta 1953 je ameriški državljan. V knjigi se spominja svojih otroških let pred drugo svetovno vojno v Grčaricah, idilični kočevarski vasici, in obenem skuša na podlagi virov in literature zajeti šest stoletij dolgo zgodovino nemške manjšine, ki je do zadnjega stoletja živela složno s slovensko večino. Piše o rodovih obeh vej svoje družine, slovenske po materi in nemške po očetu.

Podrobno opisuje dogodke, ki so prepričali prebivalce vasi in celotne kočevarske skupnosti, da so zapustili svoje domove in posestva, obrnili hrbet zemlji, ki jim je omogočala skromno, a spodobno življenje, in se preselili v drug kraj v bližnji, vendar tuji deželi. Razloži tudi, kako so pred vojno in med njo njihovi voditelji pridobili Kočevarje za vrnitev »domov v rajh«.

V drugem delu knjige govori o treh letih in pol po prisilni preselitvi leta 1941 v Veliko Mraševo blizu Brežic, od koder so bili slovenski domačini pred tem izgnani. Pripoveduje o življenju, polnem skrbi, tesnobe in groze, o koncu celotne skupnosti spomladi 1945 in o vseh travmatičnih dogodkih, v katerih je bil udele-žen in jih zgolj po naključju preživel.

Peter Štih in Vasko Simoniti

Na stičišču svetovSlovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja376 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | 25,80 €

Peter Vodopivec

Od Pohlinove slovnice do samostojne državeSlovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja560 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | 37,50 €

Delo uglednih slovenskih zgo-dovinarjev – dr. Peter Štih razi-skuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, dr. Vasko Simoniti pa se je ukvarjal pred-

Knjiga dr. Petra Vodopivca v novi, oblikovno prenovljeni iz-daji prinaša pregled slovenskega kulturnega, družbenega, gospo-darskega in političnega dozo-revanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve.

Prihranite več kot 13 € ob nakupu kompleta. Za obe knjigi hkrati boste namreč odšteli samo 50 €!

V zbirki so avtobio-grafski in spominski zapisi ljudi, ki se javnega življenja niso

aktivneje udeleževali ali so jih v vrtinec velikih zgodovinskih dogodkov bolj ali manj nasilno potegnili prelomni politični, družbeni in vojni pretresi. V ospredju so njihove družinske in življenjske razmere in okolje, njihova osebna stremljenja, pričakovanja in razočaranja ter njihov vsakdanjik.

novo

Zdenko Rot

Leta izgubljene mladostiDnevnik 1942–1948spremna beseda Peter Rot | 280 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | 21,50 €

Zdenko Rot se je rodil leta 1925 v vasi Rakitna. Zaznamovala sta ga tradicionalno kmečko okolje in velika družina, na katero je bil zelo navezan. Druga svetovna vojna in italijanska okupacija sta globoko zarezali v vaške raz-mere. Julija 1942 je začel pisati dnevnik, končal pa ga je na bo-žični večer leta 1948. Čeprav mu ne moremo slediti vsak dan – v nekaterih letih so daljše preki-nitve –, njegovo pisanje ponazar-ja dozorevanje šestnajstletnega fanta v zrelega moškega pri tri-indvajsetih, ki jih je dočakal v metropolitanskem okolju Bue-nos Airesa. Vmesni čas je poln prelomnih dogodkov in težkih odločitev. Spomladi 1943 se je pridružil vaškim stražarjem, de-cembra istega leta pa domo-brancem. Dnevniški zapisi so na začetku faktografski; vojaške pohode, boje na Dolenjskem s partizani in najrazličnejše oko-liščine je morda zapisoval le zase. Marca 1945 se je priključil policijskemu vodu primorskih domobrancev v Postojni. Z nji-mi se je pomikal proti Italiji, okusil različna vojaška tabori-šča, kjer je obiskoval gimnazijo. V civilnem taborišču v Rimu je

Anton Pirc

Mojih prvih osemnajst let728 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | 29,90 €

Anton Pirc se je rodil 13. junija 1928 v vasi Podrečje pri Dom-žalah. Pet razredov osnovne šo-le v Dobu je obiskoval v letih 1935–1940. Do začetka vojne je hodil v prvi razred klasične gim-nazije v Ljubljani, ki pa ga ka-sneje okupator ni priznal, saj se je pouk zaradi nemškega napa-da končal v začetku aprila 1941. Jeseni istega leta se je vpisal na nemško meščansko šolo (Haupt-schule) v Domžalah in do po-letja 1944 uspešno dokončal tri razrede. V tem času je začel sodelovati s partizanskim giba-njem in postal član Skoja, čeprav je bil do komunistične partije vedno nezaupljiv. Ko je opazil, da na partizanski strani izgublja zaupanje, se je, iz strahu pred posledicami in da bi odvrnil sum o nelojalnosti, 18. avgusta 1944 priključil Šlandrovi brigadi, v ka teri je bil že njegov starejši brat. Po nekaj tednih je bil z ve-liko skupino borcev premeščen v III. brigado VDV in še z neka-terimi poslan na Pohorje, a je od tam že po nekaj dnevih pobeg-nil in se srečno vrnil na svoj dom. Skoraj pol leta je bil skrit na podstrešju domače hiše, nato pa se je zaradi nenavadnih oko-liščin 22. februarja 1945 prijavil domžalskim domobrancem. Pri njih je ostal do nekaj dni pred

Janko Mlinarič

Klopotci niso utihnilipredgovor Metka Košir | 240 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | 19,00 €

Ivan Kralj

Zaznamovalo me je življenje v mlinuspremna beseda Peter Vodopivec | 272 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | 19,00 €

novo

vsem z zgodovino zgodnjega novega veka na Slovenskem – obravnava zgodovino na seda-njem slovenskem ozemlju od pra zgodovine do konca 18. sto-letja.

Deli tvorita celoto, ki nam omogo či spoznavanje

zgodovine ozem lja, na katerem prebivamo, nepre kinjeno

od njegovih prvih pre bivalcev naprej.

koncem vojne in med tem časom dobil zvezo s partizani, katerim se je spet pridružil 7. maja 1945. Tri dni kasneje so ga zaprli, naj-prej v Kamniku, nato v Domža-lah in končno v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano. Tam je bil obsojen na dve leti zapo-ra, a zaradi amnestije 9. avgusta 1945 izpuščen. Konec oktobra se je vpisal v četrti razred nižje gimnazije v Domžalah, jeseni 1946 pa v prvi razred srednje zobotehnične šole v Ljubljani.Spomine je začel pripravljati za objavo šele po letu 1991, ko se je upokojil kot zobozdravnik v Ko-čevju, Rogaški Slatini in nazad-nje v Domžalah.

preživel več kot leto dni, večino-ma v službi pri angleški vojski. Sredi leta 1947 se je z drugimi Slovenci vkrcal na ladjo, ki jih je odpeljala v Argentino. Tu je pri-šel v stik z rojaki, dobil službo v steklarni, kjer je delal do upoko-jitve.Dnevniški zapisi so v zadnjih letih daljši, kritični do komu-nizma, polni vdanosti Cerkvi, družini in slovenstvu, predvsem pa hrepenenja po domu in do-movini.

novo


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Od gesla do geslaBogdan Novak in Simon Lenarčič

Kuharska enciklopedijaSvet gastronomije od A do Ž1440 strani, dve knjigi | 230 × 270 mm | trda vezava | 159,30 €

Modrijanova Kuharska enci-klopedija, ki sta jo napisala Bogdan Novak in Simon Le-narčič, je knjiga z več kot 14.000 gesli in podgesli, več kot 750 recepti, več kot 90 preglednicami ter več kot 2800 fotografijami. Domače in tuje jedi in njihove sesta-vine; alkoholne in brezalko-holne pijače; domače in tuje sadje, zelenjava, dišavnice in začimbnice; gobe in užitne divje rastline; rejne in divje

Lepega dne, ko mi je zmanjkalo prostora za novo kuharico, s katero sem primarširal iz mesta, sem se ustavil in zamislil. Pa kaj mi bo toliko kuharic, saj so skoraj vse enake, ali so si vsaj podobne. V redko kateri je kaj novega, le drugače je pove-dano. Takrat se mi je porodila misel, da bi vse, kar je v posame-znih kuharicah izvirnega, združil v eno samo knjigo, v Kuharsko enciklopedijo. Potem bi lahko vse druge kuharice zabrisal proč.

Lotil sem se dela, kaj dela – garanja, ki si ga nisem predstavljal. Od jutra do poznega večera sem sedel za računalnikom in sestavljal enciklopedijo. Zdaj je pred vami.

Bogdan Novak

Marko Snoj

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen608 strani | 165 × 240 mm | trda vezava | 59,30 €

Slovar obravnava slovenska zem-ljepisna imena s stališča zgodo-vine in predzgodovine. Namen obravnave posameznega last ne-ga imena v tem slovarju je ugo-toviti njegovo motivacijo, pove-dati, zakaj se določena zem-ljepisna posameznost imenuje tako, kot se, iz česa je ime nasta-lo in kaj je prvotno pomenilo.V uvodnem delu (35 str.) so pred stavljeni namen in zgradba slovarja, merila za izbor gesel-skih iztočnic, oris osnovnih me-tod etimološkega raziskovanja slovenskih zemljepisnih imen. Sledijo slovarček nekaterih stro-kovnih imenoslovnih in etimo-loških izrazov, seznam okraj-šano navedene literature in se-

Marko Snoj

Slovenski etimološki slovar1024 strani | 165 × 240 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 46,00 €

Jezikovni priročnik pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slo-venske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Za vsako ge-selsko iztočnico je navedeno sto-letje, v katerem je bila določena beseda prvič zapisana v kakem slovenskem besedilu. H geslom iz prve izdaje (1997) je dodanih več kot 800 geselskih člankov, pri čemer so upoštevane novej-še etimološke razlage, pri tuj-

Morajo biti vsi slovarji res tako debeli? Tale ni. Prepričajte se sami!

Gustave Flaubert

Slovar splošno priznanih resnicPrevod in spremna beseda Ignac Fock

Slovar splošno priznanih resnic Gustava Flauberta (1821–1880), enega največjih francoskih in svetov-nih romanopiscev, je nenavadno delo. Je zgodovin-ski dokument v več kot enem pomenu besede. Odstre nam pogled na globoko zagrenjenega, s tegobami prezgodnje starosti obteženega moža. Kot odsev nekega časa pa ga lahko beremo tudi v širšem, ne le v biografskem smislu. Ob marsika te-rem geslu bomo najbrž pomislili, da je človeška neumnost večna, vendar ima pri Flaubertu ta priznana resnica zmeraj tudi čisto določen družbeni kontekst. Svet Slovarja je (med drugim) svet Gospe Bovary, predvsem pa njenih prvih bralcev in ocenjevalcev.

Slovar je že napisan brezosebno, toda teme, namigi in tisti najbolj površen celostni vtis povedo, da je vse skupaj nekakšno zaodrje pisa-teljevega življenja, njego-vega okolja, njegovega časa. Sociologu omogo-čajo vpogled v nekatere družbene fenomene (ki jih avtor seveda ironizira), zdravniku v (ne)razumevanje simptomov in v obskurne tehnike zdravljenja, umetnostnemu zgodovi-narju v tedanji odnos do estetskega ... Za zgodovi-narja bo dragocen marsi-kateri detajl, resničen ali izmišljen, klasični filolog bo nemudoma očaran nad specifično percepcijo antike, tako pri avtorju kot pri domnevnih izobražencih, ki opletajo s Ciceronovimi citati. Jezikoslovcu hvaležna komponenta Slovarja so prerekanja na temo izgovarjave te ali one besede (ki si je izključno zato prislužila mesto v Slovarju!) ter njegova metalingvistična razsež-nost, natančneje avtoni-mija in metadiskurzivna raba besed, ter besedne igre, osnovane na polise-miji ali homonimiji.

Ignac Fock

živali; živilski izdelki, zlasti siri, mesnine in testenine; zdravstveni vidiki prehrane; kuharski aparati, pripomo-čki in postopki; tehnologija velikih in malih kuhinj; ku-harske knjige in priročniki; zgodovina kulinarike in ga-stronomije; znameniti kuha-rji in gastronomi; s prehrano povezani običaji pri nas in na tujem; kuharski nasveti iz prve roke ter mnoge anekdo-te in zanimivosti.

znam uporabljenih krajšav ter simbolov.V prvem slovarskem delu (452 str.) je 1650 geselskih sestavkov z etimološko razlago 4021 naših in 2629 tujih zemljepisnih imen, 1549 naših priimkov in ob tem nekaj tujih.Drugi slovarski del (45 str.) vse-buje 208 geselskih sestavkov z etimološko razlago zemljepis-nih in nekaj drugih imen zunaj slovenskega narodnega prosto-ra (imena celin, oceanov, evrop-

kah pa je naveden vsaj okvirni pomen. Knjiga je tako od prve izdaje obsežnejša za 122 strani in vsebuje več kot 9000 gesel ter 30 tisoč najpogostejših sloven-skih besed.

skih držav in njihovih glavnih mest itd.)V kazalu (58 str.) so vsa naša in sodobna tuja zemljepisna in osebna imena, ki so prikazana v obeh slovarskih delih (skupaj 8855 enot).

novo

136 strani120 × 200 mmmehka vezava, zavihi

13,20 €

raziščite knjigo nawww.kuharska-enciklopedija.si�

25www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Gremo na zrakBojan Arzenšek, Bogdan Tratnik, Božo Malovrh

Slovenski gobarski vodnik

364 strani125 × 195 mmmehka vezava

23,10 €

Slovenski gobarski vodnik ima vse, kar mora vsebovati dober gobarski priročnik. Avtorji so izkušeni poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev, sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo. V priročniku pa ne pišejo le o posameznih užitnih gobah, zaradi katerih se navsezadnje podajamo v gozd. Izvemo tudi, kaj gobe (glive) sploh so, kako se razmnožujejo, kako se prehranjujejo, kako jih delimo in poimenujemo, kako ravnamo, če zaužijemo strupeno gobo, kako pravilno nabiramo gobe in kakšne so nevarnosti pri nabiranju. Zelo pomembna so poglavja o varstvu narave in gob, o zaščitenih gobah, o razširjenosti gob po posameznih pokrajinah Slovenije in o zgodovini gobarjenja na naših tleh (takšnih poglavij ne pričakujte od drugih gobarskih priročnikov, ki so zgolj prevedeni iz drugih jezikov). Avtorji so v knjigi še opisali, kakšna je uporabnost gob v prehrani, in dodali nekaj receptov za pripravo okusnih gobjih jedi.

Vodnik je primeren tako za gobarja začetnika kakor za odličnega poznavalca gob; je zanesljiv in varen pripomoček za vse, ki se po slovenskih gozdovih in travnikih potikajo ne samo kot nabiralci gob, temveč tudi kot njihovi občudovalci.

Željko Kozinc

Okrog Ljubljane61 izletovfotografije Željko Kozinc idr. | 160 strani | 150 × 210 mm | poltrda vezava | 22,90 €

Knjiga je izletniški vodnik po 61 točkah v bližnji okolici slo-venske prestolnice. Ljubljana ima namreč pred večino drugih evropskih prestolnic enkratno prednost: že na pragu njenih predmestij se začno širiti vablji-va naravna okolja in razgibana, lepo oblikovana kulturna pokra-jina. Pešpoti se ponekod zače-njajo že za zadnjo avtobusno po-stajo mestnega avtobusa, samot-na narava pa je dosegljiva po le nekaj kilometrih vožnje z oseb-nim avtomobilom. Tako se lahko Ljub ljančani na kateregakoli od teh izletov podate konec tedna, tudi če radi malo dlje poležite, ali pa celo popoldne po službi.

Željko Kozinc

Moje najljubše potiLep dan kliče – 10 letfotografije Željko Kozinc idr. | 464 strani | 185 × 265 mm | trda vezava | 39,80 €

To je knjiga, v kateri želi Želj-ko Kozinc deliti z bralci, so-potniki na petstoterici poti po Sloveniji in zamejstvu, občutke s svojih najlepših in najljubših potepanj. Osem-desetim izletom, ki so že bili predstavljeni v štirih knji-gah, je dodal štiriindvajset novih. Vse 104 poti – za vsak konec tedna po dve – je bodi-si v duhu bodisi zares še en-krat prehodil, zato vas bo knjiga očarala z mnogo sve-žimi podobami, novimi po-gledi in razgledi. Pričakova-nja tistih, ki so bili doslej že vajeni Kozinčevega vodenja, bodo seveda izpolnjena: opi-

Knjiga je čudovito darilo zlasti za starejše bralce. Je večjega formata, črke so velike in zato prijaznejše do bralcev. Nikar je ne nosite s seboj na izlet, saj je pretežka. Zato pa si lahko izbrani izlet, preden greste zdoma, preprosto natisnete prek spleta (http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/turistika/Moje-najljubse-poti). V pomoč bo tudi priročna avtokarta Slovenije z označenimi izleti iz knjige, ki smo jo pripravili skupaj z Avto moto zvezo Slovenije.

Rastlinski vodnikPreprosto in zanesljivo določevanje rastlin po barvi cvetovprevod Valerija Babij | 496 strani | 120 × 190 mm | mehka vezava, zavihi | 29,00 €

Še takim ljubiteljem rastlin se do gaja, da le težko razločijo vr -sto od vrste ali celo rodove med seboj. Določevanje rastlinskih vrst s tem priročnikom pa je celo za botanične začetnike zelo preprosto: v knjigi so namreč rast line razvrščene po zla hka pre poznavnih znakih. Najprej po iščemo strani, katerih levi rob je obarvan enako kot cvet »naše« rastline (belo, rumeno, rdeče, mo dro, zeleno), izberemo ustre-zno zgradbo cveta, si pozorno ogledamo ilustracije na desni strani in poiščemo ustrezen opis na levi. Skupine rastlin, pri kate-rih barva cvetov ni ključen znak (trave in travam podobne rast-line, iglavci, listavci in nazadnje

Avtokarta Slovenije

z označenimi izleti

��

��

novo

Vsi izletniški cilji v knjigi so oštevilčeni in nazorno prikaza-ni na posebnem orientacijskem zemljevidu na notranjih straneh ovitka knjige.

pritlikavi grmi), so obravnavane v zadnji četrtini knjige.

si izletov niso le zgodbe po-krajin, rek, podzemnih jam, slapov, gora, studencev, izvi-rov in drugih naravnih poja-vov, pač pa tudi zgodovin-sko-kulturne freske gradov, mostov, cerkva, muzejev in ostalih kulturnih spomeni-kov. Ostaja tudi to, kar je bralce in pohodnike do sedaj najbolj razveseljevalo: knjiga ni običajen turistični vodnik po slovenskih krajih: avtor nas namreč popelje v kraje, katerih kulturne in naravne dediščine še niso bile po vsem odkrite, zato noge množič-nih obiskovalcev tja ne za ide-jo pogosto.

• odlične fotografije

• predstavljene značilnosti posameznih rodov in vrst

• hitro in natančno prepoznavanje užitnih in strupenih gob

• koristni napotki za nabiranje, uživanje in shranjevanje

• opozorila na nevarnosti, ki prežijo na nabiralce in neprevidne uživalce

• nasveti glede izbire primerne opreme za gobarje

• preizkušeni recepti za pripravo gobjih jedi



1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Naj bo knjigaPrihaja čas, ko se bomo krizi navkljub prepustili čaru decembrskih praznikov in vsemu, kar sodi zraven. In zraven sodijo darila. Če ste knjigoljub, z odločitvijo, kaj komu podariti, bržkone nimate težav. Preden se odpravite po darila, pa skrbno prelistajte tudi naš časopis: v njem boste našli mnogo idej, kakšno branje lahko podarite svojim najdražjim. Ali pa sebi.

Sleherna knjiga je lahko darilo!

Iztok Sitar

StriporekiPregovori in reki v slikispremna beseda Stane Jagodič | 64 strani | 190 × 190 mm | trda vezava | 13,90 €

»Ironični komentator, provo-kator in reformator« je slo-venski umetnik in publicist Stane Jagodič v spremni be-sedi h knjigi označil risarja Iztoka Sitarja, ki je petdeset pregovorov upodobil tako, da jih je prelil v stripovsko govorico. »V bistvu gre za re-buse, ki zahtevajo od bralca nekaj logike, čeprav dialogi in monologi nimajo globlje-ga pomena kot na primer pri Sitarjevih vsebinsko zahtev-nejših stripih in so zato ra-zumljivi tudi širšemu krogu bralcev.«

Koen Peeters

Véliki evropski romanprevod Mateja Seliškar Kenda | 246 strani | 135 × 220 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 23,20 €

Véliki evropski roman v 36 po-glavjih – vsako nosi ime ene od evropskih prestolnic, tudi Ljub-ljana je med njimi – splete pripo-ved o mladem poslovnežu Robi-nu, ki mora po naročilu šefa in prijatelja Thea sestaviti obsežno poročilo o trgovskih in marke-tinških pristopih v deželah da-našnje Evrope. Theo upa, da bo z razumevanjem sprememb na sodobnem trgu rešil svoje pod-jetje iz finančne stiske. Bolj kot opis evropske zgodovine ali sta-re arhitekture pa v Robinovem poročilu prihajajo v ospredje so-dobna kongresna središča, ho-

Umberto Eco

Zgodovina lepoteprevod Maja Novak idr. | 440 strani | 170 × 235 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 41,30 €

Zgodovina lepote je pregled idej o lepoti v kulturi Zahoda, kakor so se izoblikovale in se je o njih govorilo od časov starih Grkov do naših. Oživiti nam jih pomagajo tako podobe kot obsežna antolo-gija besedil od Pitagore do današnjih dni. Delo nazorno opisuje različne načine nastanka predstav o Lepoti narave, cvetja, živali, človeškega telesa, zvezd, matematičnih razmerij, svetlobe, dragih kamnov, oblačil, Boga in Satana. S pomočjo filozofskih, znanstve-nih, mističnih, teoloških in drugih besedil ter pričevanj likovnih umetnikov pa je mogoče rekonstruirati tudi način, kako so Lepoto občutili ponižni in zaničevani, ljudje ulice v vseh obdobjih.

Zgodovina grdegaprevod Maja Novak idr. | 456 strani | 170 × 235 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | 41,30 €

Zgodovina grdega je pregled neprijetnih in odbijajočih izrazov v človeški vizualni kulturi in umetnosti. Umberto Eco je s svojo en-ciklopedično širino pogledal na prikaze grdega v zahodni civiliza-ciji z več plati. Obravnava upodobitev grdega sega od Miltonovega satana do Geothejevega Mefista, od čarovništva in srednjeveške umetnosti mučenja do puščavništva, spokorništva in mučeništva, od izrodkov in iznakaženih teles do mitoloških pošasti in cirku-ških spačkov, od dekadentne in kričave grdote do zanemarjenosti in kiča, pretiranosti in razvrata.

Damjan J. Ovsec

Praznovanje pomladi in velike nočina Slovenskem in po svetu416 strani | 230 x 300 mm | trda vezava | 85,70 €

Damjan J. Ovsec (1949) je etno-log, kulturni in umetnostni zgo-dovinar ter publicist, ki se še posebej predano posveča pre-učevanju praznovanj in prazni-kov ter s tem povezanih šeg in navad. V tej bogati in primerjal-no zasnovani knjigi se ukvarja s praznovanjem pomladi. Rdeča nit sta v pomlad in pomladanski ekvinokcij umeščena cerkveno--liturgično in ljudsko tradicio-nalno praznovanje velikonočne dobe in časa ter pripadajočih praznikov. Kristjani takrat pra-

Barbara Lenarčič

Voščilo je najlepše darilo96 strani | 120 × 200 mm | trda vezava | 15,70 €

te li, postaje, letališča, kjer se zadr žujejo mladi poslovneži. Na mesto klasičnih stranskih li-kov se pisec omejuje zgolj na kratka srečanja z ljudmi, ki v teh mestih živijo, na njihov je-zik, dele vsakdanjih pogovorov, skupna kosila, poslovna poroči-la. Véliki evropski roman je knji-ga o uradniškem, ambicioznem popotniku sodobne Evrope, ki se nikjer ne počuti doma in je obsojen na samoto na svojem popotovanju po deželah, ki ima-jo enotnemu bruseljskemu apa-ratu navkljub skupnega zelo malo.

Dobremu človeku je težko par dobiti. – Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. – Govorica zaljubljenih je molk. – Jutro je modrejše od večera. – Kakršen oče, ta-kšen sin – Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pa-de ... Bržkone ni ljudske mo-

znujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Veselje ob tem dogodku pa se v tem obdobju ni znašlo po naključju, praznik sam ima korenine v starih poganskih na-

Knjižica je zbirka voščil za naj-različnejše priložnosti: za Božič, novo leto in veliko noč; za god in rojstni dan; za krst, prvo ob-hajilo, birmo, poroko, novo ma-šo, redovne zaobljube ter oblet-nice mašniškega posvečenja in redovnih obljub; za dosežke in prelomnice (konec šolanja, slu-žba, napredovanje, pohvala, na-

grada, priznanje, nov dom, za-roka, poroka, rojstvo, obletnica poroke, upokojitev) ... Na kon-cu so še izrazi sožalja, prošnje, zahvale, opravičila, pozdravi z dopusta ter dobre želje za vsak dan.Knjižici je priloženih šest pri-srčnih voščilnic.

vadah, ko so praznovali prihod pomladi, začetek novega cikla in življenja.To je knjiga, ki se je bo vsakdo razveselil tudi o božiču!

drosti, ki je Sitar ne bi znal ubesediti na svoj način!

Ideja o stripovski upodobitvi različnih pregovorov in re-kov je avtorju šinila v glavo med ilustriranjem učbenika za slovenščino v osnovni šoli.

novo

Italijanski literarni kritik, romanopisec in semiotik Umberto Eco (1932) je dobitnik številnih literarnih nagrad in nosilec več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljan-ske univerze). Mednarodni sloves dolguje predvsem romanu Ime rože (1980), ki ga je kronala še filmska ekranizacija. V slovenskem prevodu lahko beremo več njegovih del, a se more po uspehu redko katero meriti s knjigama, ki ju predstavljamo spodaj. Spo-mladi se jima bo pridružila še ena bogato slikovno opremljena mo-nografija – Vrtinec seznamov.

Modrijanovo darilo zvestim bralcem

5,00 €Bon lahko unovčite ob nakupu Modrijanovih knjig v vrednosti nad 25,00 €, in sicer:– prek priložene naročilnice po pošti– v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva cesta 27, Ljubljana)– na sedežu založbe Modrijan (Poljanska cesta 15, Ljubljana)– v času 26. slovenskega knjižnega sejma (od 1. do 5. decembra 2010) v Cankarjevem

domu v Ljubljani (Modrijanove knjige bodo na voljo na razstavnem prostoru v veliki sprejemni dvorani ter na stojnici v prvem preddverju)

Zadnji dan za unovčitev bona je 31. januar 2011.

Za en nakup lahko uporabite le en bon. Boni se ne seštevajo. Bon je prenosljiv. Bona ni mogoče zamenjati za gotovino.

* Velja za vse knjige v programu Založbe; ne velja za nakup knjig v prednaročilu ter knjig z rednim ali promocijskim popustom. Ob nakupu prek spleta bona ni mogoče unovčiti.

Prihranite več kot 16 € ob nakupu kompleta. Za obe knjigi hkrati boste namreč odšteli samo 66 €!

27www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Naj bo knjigaGorazd Gavez

Premagani sovražnikBiološko zdravljenje raka


35,70 €Kaj je rak? Kaj lahko oboleli sam naredi za svojo ozdravi-tev? Zakaj vseh, ki so zboleli za rakom, ni mogoče ozdra-viti? Odgovore na taka in po-dobna vprašanja boste našli v tej knjigi, ki je napisana tako za zdrave ljudi kakor za bolne: zdravi se bodo nauči-li, kako pravi čas prepoznati bolezenske znake in kako ra-vnati, ko obolijo; bolnim in njihovim svojcem pa bo knji-ga pomagala soočiti se z bo-leznijo ter jih poučila o mo-žnostih zdravljenja.

V priročniku so opisane po-goste rakave bolezni, pred-stavljeni so splošno veljavni in najpogostejši klasični na-čini ter dopolnilni načini zdravljenja raka. Kritično so predstavljeni tudi novi, manj znani postopki zdravljenja. Izjemno dragoceni pa so na-sveti, ki jih bolnik lahko ko-ristno uporabi in mu bodo v veliko pomoč na poti do zdravja.

Karen R. Koenig

Pravila, kako »normalno« jestiZdravorazumski pristop za vse, ki so kar naprej na dietah, se prenajedajo, si odrekajo hrano, jedo iz čustvenih vzgibov, in tudi tiste, ki so nekje vmes!Prevod Lili Potpara

208 strani160 × 236 mm


24,70 €

Zavidate ljudem, ki brez po-mislekov sežejo po kolačku, ali tistim, ki ob polnem kro-žniku dobrot le zamahnejo z roko? Se sprašujete, kako vzpostaviti tak odnos s hra-no, pri katerem ne boste za-vidali ne enim in drugim? Re-šitev vaših težav še nikoli ni bila preprostejša.

Nezdravo razmerje s hrano, teža in dojemanje telesa lah-ko po rodijo cel kup iracional-nih prepričanj, ki nato vpli-vajo na vse vidike našega življenja. Knjiga obravnava ta prepričanja ter čustva in ve-denja, hkrati pa kaže pot pro-ti resnični telesni in čust veni izpolnitvi. Avtorica humor-no, sočutno in z zdravo pa-metjo opisuje uravnovešene drže in vzorce, ki bodo ko-ristili vsakovrstnim jedcem.

• Naučite se pravil, ki se jih »normalni« jedci samodejno držijo.

• Spremenite nega tivno razmišljanje in nezdrave navade.

• Naučite se ravnati s težavnimi čustvi, ne pa da jih stradate ali bašete s hrano.

• Počutite se zdravo in »normalno« v bližini hrane.

• Ustvarite resnično izpolnjujoče življenje.

Christof Jänicke, dr. Jörg Grünwald

Alternativna medicinaPraktični in strokovni priročnikpriredba in ureditev Aleš Učakar, strokovni pregled dr. Gorazd Gavez, prevod Herta Orešič in Marusja Uhernik | 736 strani | 180 × 240 mm | trda vezava | 79,00 €

Alternativna medicina je enci-klopedija oblik naravnega zdra-vilstva in možnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni. Uvod za-jema predstavitev zgradbe pri-ročnika ter predloge za njegovo uporabo, razlago osnovnih stro-kovnih pojmov, zgodovinski pre-gled razvoja zdravilstva ter prak-tične nasvete o izbiri primernega terapevta, poteku zdravljenja in možnostih alternativnega zdrav-ljenja otrok. Pojasnjena so ne-katera izhodišča alternativnega zdravljenja vključno s predsta-vit vijo diagnostičnih metod. V drugem, obsežnejšem delu so predstavljeni načini alternativ-nega zdravljenja, sledi pregled drugih načinov alternativnega zdravljenja, združenih v temat-ske sklope. Pri vsakem so opisa-ni njegov razvoj, značilnosti in potek zdravljenja. Tretji del, ki je namenjen naravnemu zdrav-

Andrew Matthews

Sreča v težkih časihprevod Lili Potpara | 160 strani | 180 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 17,50 €

V teh težkih časih je ta knjiga pravi balzam. V njej sicer ne bo mogoče najti rešitve za težave, v katerih so se mnogi znašli v teh kriznih časih, lahko pa v njej odkrijejo nekaj navdiha za po-gum, čim uspešneje se spopasti z njimi. Nekatere zgodbe, ki jih

Louann Brizendine

Moški možganiprevod Lili Potpara | 248 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 25,10 €

V Moških možganih se avto-rica, ameriška nevropsihiatri-nja dr. Louann Brizendine, na podoben način kot v knji-gi Ženski možgani »spreho-di« skozi življenjska obdobja moškega, pri čemer ji poma-gajo tudi osebne izkušnje s svojimi moškimi: očetom,

Ženski možganiprevod Lili Potpara | 256 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | 25,00 €

Ženske dnevno uporabljajo več oblik sporazumevanja kot mo-ški, zapomnijo si prepir, o ka-terem moški trdijo, da ga nikoli ni bilo, veliko redkeje pomislijo na spolnost kot moški. Zakaj? Avtorica meni, da se žensko ve-

novo

novo

denje od moškega tako močno razlikuje zaradi hormonov, od-govore na ta in številna druga vprašanja pa podaja na tako pri-jetno sproščen način, da knjige zlepa ni mogoče odložiti vse do zadnjega poglavja.

novo

avtor vplete v besedilo, so na-mreč prav neverjetne, celo srh-ljive, vendar so resnične – o lju-deh, ki so ostali brez ficka, iz gubili družino ali skoraj umrli zaradi alkohola, zlorab, bolezni ali grozljivih nesreč. Vendar so preživeli in postali boljši ljudje.

ljenju bolezni, je razdeljen na 12 poglavij oz. sklopov bolezni, predstavlja pa možnosti njiho-vega alternativnega zdravljenja. Alternativna medicina je naj po-polnejši in najobsež nejši priroč-nik o alternativnem zdravljenju na slovenskem trgu. Slovenska izdaja je rezultat večlet nega dela številnih sodelavcev, saj je bilo treba gradivo temeljito pregle-dati in prilagoditi slovenskemu uporabniku. Pomemben prispe-vek k poznavanju tega področja pri nas je tudi izrazje, ki doslej v slovenščini ni bilo posebej se-stavljeno in dovolj enotno stro-kovno obdelano.

mo žem, sinovi. Prepričana je, da lahko razumevanje med spoloma močno olajša véde-nje o možganih: če bi torej ženske bolje poznale biologi-jo moških možganov, bi lažje sprejemale moško stvarnost, in to bi jim lahko prihranilo marsikatero razočaranje.

• Kako delujejo oblike alternativnega zdravljenja?• Pri katerih težavah nam lahko pomagajo? • Kako najdemo primernega terapevta? • Katere oblike zdravljenja nam lahko pomagajo pri

zdravstvenih težavah? Kaj lahko storimo sami?

MODRIJANOVA KNJIGARNA

UGODJE S KNJIGOModrijanova knjigarna je odprla svoja vrata 24. septembra 2009. Domuje v zgradbi, dograjeni leta 1938 po načrtih Antona Suhadolca. Obsega 350 kvadratnih metrov, od tega 70 na galeriji. Posebna privlačnost lokala so obsežni izložbeni prostori, velika razstavna vitrina pa je pritrjena tudi na zid sosednje zgradbe. Kot splošna knjigarna nudi knjige iz programa večine slovenskih založb, na voljo pa je tudi izbor tuje literature in glasbe. Knjigam je namenjen skoraj ves pro-dajni prostor. Moto – ugodje s knjigo – in znak knjigarne sporočata, da knjiga nudi ugodje, kjerkoli že smo (in na kakršnemkoli stolu sedimo). Prijeten in miren ambient z umirjeno glasbo omogoča obiskovalcem dobro počutje, celo počitek – v knjigarni je dovolj sedišč za tiste, ki želijo knjigo pred nakupom tudi prelistati; umaknejo se lahko na galerijo ali pa počijejo na eni od udobnih zof v središču knjigarne, v miru pregledajo knjigo ali časopis, popijejo topli napitek ali po prijetnem literarnem večeru poklepetajo s prijatelji. Otroci se lahko »zaposlijo« v igralno--bralnem kotičku, ki je varno umaknjen od vhoda, kar staršem omogoča popoln nadzor nad gibanjem otroka.

Knjigarno obiskujejo pretežno bralci, ki iščejo vrhunsko lepo slovno in strokovno literaturo ter zelo dobro poznajo program naše založbe. Prodaja ne skriva, da se knjige z lest vic najbolje proda janih knjig pri nas slabše odrežejo.

Večkrat na mesec se knjigarna spremeni v pravo malo gleda lišče. Dogodke prirejamo v po daljšku osrednjega prostora, kjer lahko udobno sedi od 30 do 50 obiskoval-cev, osrednji prostor pa sprejme tudi več kot 100 obisko-valcev, saj je mogoče dogodek spremljati tudi z galerije. Del programa sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Dobrodošli v Modrijanovi knjigarni!

KNJIGOKUPV obdobju od 20. septembra do 2. oktobra 2010 je bil v Modrijanovi knjigarni Knjigokup. Tako smo po-imenovali praznovanje prve obletnice njenega delo-vanja. Dva tedna ste imeli vsi knjigo ljubi (ki knjige tudi kupujete) priložnost za ugoden nakup knjig – na voljo je bilo okoli 1000 naslovov več kot 30 slovenskih založb po cenah od enega do 15 €, za povrh pa smo za 10 odstot kov znižali cene vseh Modrijanovih knjig. Knjižni sejem v malem!

V tem času je bilo v knjigarni več dogodkov, začenši z urico zgodb, ki je očarala prikupno dru-ščino učencev in učiteljic z Osnovne šole Ledina. Pripovedovalec Rok Kušlan je mlade poslu-šalce navduševal z zgodbami iz knjige Živali iz Gmajnice ter ljudskimi pravljicami. Zanimiv in za marsikoga poučen je bil pogovor »Ko bi mačke brale«. Založniški »mački« – gostje dr. Neda Pagon, dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj – in Branimir Nešović so poslušalcem razodeli nekaj stereotipov in resnic o slovenskem založništvu, o knjižnem okusu in bralnih navadah Sloven-cev, o knjižnih naslovih, ki pri nas ne najdejo kupcev ... (založba Modrijan je gostom v spomin na ta večer podarila knjigo o knjižničnem mačku Deweyju). Ljubitelji literature v najžlahtnejšem pomenu so do zadnjega kotička napolnili knjigarno tistega večera, ko je bil gost Drago Jančar. V pogovoru z Bredo Biščak je, čeprav utrujen po literarni turneji ob izidu nemškega prevoda romana Drevo brez imena, svoj novi roman To noč sem jo videl predstavil tako doživeto, da so se številni obiskovalci knjigarne pri priči odločili za nakup, česar na literarnih branjih ne doži-vimo pogosto. Na predvečer svetovnega dneva prevajalcev pa smo prisluhnili odlom kom iz pre-vodov, ki jih Miriam Drev, Ve-ronika Simoniti, Lijana Dejak in Tatjana Jam nik pripravlja-jo za izid pri Modrijanu pri-hodnje leto. Izbor odlomkov iz romanov Oscar in Lucinda Petra Ca reyja, Drugo morje Claudia Magrisa, Leto prevar Andreja Gelasimova in Polj-sko-ruska vojna pod belo-rde čo zastavo Dorote Masło-wske je bil vsekakor odličen: tudi drugo leto se pri Modri-janu obeta iz vrstno branje. Zaključek je bil večer z An-drejem Predinom, Učitelji-cami in prijatelji, ki je bil pri-vlačen tudi za oko (flamenko Ane Pandur) in uho (kitara in glas Gregorja Ciglerja).

Knjigokup je v Modrijanovo knjigarno privabil mnogo no-vih obrazov in razveselil številne redne obiskovalce. Vsto pite večkrat – po knjigo, učbenik, nasvet, na kavo, in-ternet, na srečanje s pisa te-lji ... ali pa samo zato, ker je v njej tako prijetno.

ZGODOVINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA V MODRIJANOVI KNJIGARNIV Modrijanovi knjigarni se že od odprtja srečavajo člani in pri-jatelji Zgodovinskega društva Ljubljana. Rednih mesečnih pre-davanj – vsak tretji četrtek – se udeleži do 30 obiskovalcev. Predavanja zadevajo različne zgodovinske teme – od najsta-rejših dob do sodobne zgodovine, od predstavitve novejših arheoloških odkritij do gospodarske in družbene zgodovine. Večina predavateljev jemlje za osnovo svojih nastopov že ob-javljena knjižna dela ali dela, ki so tik pred izidom.

Septembra smo prisluhnili Mitji Sunčiču, ki je predstavil pretresljivo usodo industrialca Jakoba Hrovata, oktobra je dr. Matevž Košir odstiral pričevanja o čarovniških procesih na Slovenskem, s poudarkom na najnovejših raziskavah o tem fenomenu, zadnje srečanje, novembra, pa je bilo posvečeno »Kocinam zgodovine«; predavala sta dr. Marko Zajc in mag. Janez Polajnar. Decem-brski četrtek Zgodovinskega društva Ljubljana bo prazničen: dr. Nina Vodopivec bo predavala o praznovanju božiča v Ljubljani.

POIŠČIMO VAŠIM KNJIGAM NOV DOMV sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom v Modrijanovi knjigarni že več kot eno leto uspešno poteka akcija Poiščimo vašim knjigam nov dom. Podarjene knjige so namenjene ustanovam, kot so domovi za starejše, varne hiše, dnevni centri za starejše, invalide in brezdomce, bolnišni-ce, zapori itd., pa tudi posameznikom, ki si knjig ne morejo privoščiti. Z akcijo, ki je časovno neomejena, želimo tudi spodbuditi bralce, da bi kupili več kot le eno ali dve knjigi na leto.

Ob prvi obletnici Modrijanove knjigarne smo knjige zbirali za slovenske zapore in radeški pre-vzgojni dom. Zaporniki se knjig vedno nadvse razveselijo, saj si mnogi dolge ure prestajanja kazni krajšajo prav z branjem. Edita Mejač, direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, je bila naše pobude zelo vesela: »Seveda je zaprtim osebam še kako potrebno omogočiti stik s kulturo in tako tudi s knjigami. Mnogi med njimi so redni bralci različnih zvrsti. Ker je naša, zavodska knjižnica bolj skromna, jim ponujamo v branje tudi knjige, ki si jih izposodimo v Osrednji knjižnici Celje, s katero že več let dobro sodelujemo.«

Za bralce in bralke, ki prestajajo zaporno kazen ali preživljajo mladost v prevzgojni ustanovi, nam je uspelo zbrati kar 1068 knjig. Porazdelili pa smo jih takole: ZPKZ Dob je prevzel 318 knjig (na sliki), ZPKZ Celje 307 knjig, ZPKZ Ig 126 knjig, Prevzgojni dom Radeče pa 317 knjig. Knjige, ki so bile podarjene v akciji »Poiščimo vašim knjigam nov dom«, so nedvomno našle pravi dom in več kot hvaležne bralce.

MODRIJANOVA KNJIGARNA

Trubarjeva cesta Ljubljana

T F

E [email protected]

ODPRTO

od ponedeljka do petka od . do .ob sobotah od . do .

www.modrijanovaknjigarna.si

ugodje s knjigo

Poljanska 15

Poljanski nasip

Zmajski most

Petkovškovo nabrežje

Trubarjeva cestaTrubarjeva 27

Mi k

l oš i

č ev

a c

es t

a

I lirska ulica

Re

slj e

va

ce

s ta

Komenskega ulica

Tavčarjeva ulica

Dalmatinova ulica

Ciga

leto

va

Pražakova ulica

Ko

l od

vo

r sk

a c

es t

a

Čufarjeva ulica

M a s a r y k o v a c e s t a

Slomškova ulica

Met

elko

va u

lica

Kotn

ikov

a ul

ica

Roz

man

ova

ulic

a

Tromostovje

Zrin

jske

ga c

esta

Streliška ulica Stro

ssm

ayer

jeva

uli

caKo

pi t

ar j

ev

a u

l ic

a

Ciril-Metodov trg

Mes

tni t

rg

Prešernov trg

MODRIJANOVA KNJIGARNAIZBRANJAIZbranja so dogodki, ki jih pripravljamo v sodelovanju z učitelji, avtorji, prevajalci, strokovnjaki in založbami ter so namenjena dijakom. Cilj dogodkov je približati mladim literarna branja ter jim omo-gočiti, da se aktivno soočijo z vrhunskimi slovenskimi li-terati, literarnimi teoretiki in dru gimi znanstveniki. Za prvo srečanje smo izbrali dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, avtorja prvencev Čefurji raus! (Štu-dentska založba) in SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ (Modrijan) ter Boštjana Gorenca - Piža-mo za moderatorja. Na pod-lagi osebne izkušnje sta av-torja dijake pozvala k branju, kajti če hočeš pisati, moraš veliko brati. Izvedeli smo, da je Goran prehodil veliko krajšo pot do objave svojega prvenca kot Borut in da mediji odigrajo pomembno vlogo pri prepoznavnosti avtorja in knjige. Razkrili smo del temne plati bralne kulture mladih – vse se namreč prehitro konča pri branju obvezne šolske literature, ki je vse prej kot spodbuda za nadaljnje prebiranje knjig. Za zaključek so dijaki pripravili pravo malo presenečenje, ki so ga poimenovali »medkulturni kulinarični dialog«: nekaj sloven skega (kranjska klobasa) in nekaj bosanskega (pita).

LJUBLJANA – SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGEV času od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 je Ljubljana svetovna prestolnica knjige. Vse leto potekajo v slovenski prestolnici številni dogodki, namenjeni spodbujanju branja, razvoju bralne kulture, večanju dostopnosti knjige in predstavljanju knji-ževnih zvrsti ter svetovnih književnosti. Modrijanova knjigarna se je pridružila kot ena večjih ljubljanskih knjigarn, kjer je na voljo 21 knjig, ki so izšle v okviru pro-jekta »Knjige za vsakogar«.

NAŠ GOST O MODRIJANOVI KNJIGARNIJunija letos je začela delovati

spletna stran Modrijanove knji garne. Prek nje obvešča-

mo javnost in zlasti naše obiskovalce o dogodkih

v knjigar ni ter izbranih knjižnih novostih, vse več

pa je tudi novic, s katerimi skušamo popularizirati

branje in kupovanje knjig. Omogočen je tudi spletni nakup vseh šolskih knjig

(učbenikov, delovnih zvezkov in drugih gradiv),

ki so na voljo v naši knjigarni.

BRALEC KUPUJE CENEJEBRALEC kupuje ceneje je Modrijanova kartica ugodnosti, ki jo pridobite, če na enem od prodajnih mest izpolnite pristopno izjavo in jo oddate v Modrijanovi knjigarni ali na sedežu za-ložbe Modrijan. Ob vsakem nakupu v Modrijanovi knjigarni vam bomo nanjo naložili dobroimetje v znesku 5 odstotkov vrednosti nakupa. Kartica je lahko tudi darilo: če bi radi komu podarili knjigo, pa se ne morete odločiti, katero, lahko vza-mete kartico in nanjo naložite poljuben znesek. Obdarovanec bo lahko ob unovčenju svojo darilno kartico spremenil v obi-čajno in jo odtlej uporabljal pri kupovanju v knjigarni.

Naročanje: Naročila sprejemamo 1. po pošti z naročilnico; 2. po telefonu: 080 23 64; 3. po faksu: (01) 236 46 01; 4. po e-pošti: [email protected]

5. prek interneta: www.modrijan.si (cena posamezne knjige je za 5 % nižja – modra cena)

Plačilo z gotovino po povzetju: Celotno kupnino plačate ob prevzemu pošiljke.

Plačilo na več obrokov: Lahko se odločite za nakup do 6 obrokov (zbirko Euroman lahko plačate tudi v 12 obrokih), brez obresti. Prvi obrok plačate ob prevzemu pošiljke. Najmanjša vrednost obroka je 15 €.

Plačilo s kartico: Sprejemamo kartice American Expres, MasterCard, Diners Club, Karanta, Visa. Ob oddaji naročila nam posredujte številko kartice in datum veljavnosti. Vse cene vključujejo DDV.

Dostava po pošti: Naročeno boste prejeli najpozneje v 8 dneh od naročila. Stroški dostave se obračunavajo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije.

Osebni prevzem: Naročeno lahko vsak delovnik od 8.30 do 15.00 prevzamete tudi na sedežu založbe, Poljanska cesta 15, Ljubljana. O prevzemu nas obvestite na telefonsko številko (01) 236 46 00.

Garancija: Če z naročeno knjigo ne boste zadovoljni, jo lahko brez obveznosti (nepoškodovano) vrnete v 8 dneh od prejema. Zamenjali vam jo bomo za katerokoli drugo knjigo ali vam povrnili kupnino. Če želite naročeno vrniti, pokličite (01) 236 46 00 in razložili vam bomo način vračila.

Splošni pogoji naročanja: S podpisom na naročilnici potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji, in dovoljujete, da Modrijan založba, d. o. o., pri neposred nem trženju uporablja vaše podatke. Njihovo uporabo lahko kadarkoli prekličete.


www.modrijan.si

odje s knjigo

KN

J I G A R N A

MODR I JAN

OV

A

kupuje ceneje

W W W . M O D R I J A N O V A K N J I G A R N A . S I

w w w . m o d r i j a n . s iSPLETNI NAKUP MODRIJANOVIH KNJIG – HITRO, UDOBNO IN CENEJE

Od pomladi deluje »pomlajena« spletna stran založbe Modrijan. www.modrijan.si ni navadna e-knjigarna. Obiskovalcem nudi mnogo več kot le »nakup iz naslanjača. Knjižni program je na rdečih straneh: tu boste našli predstavitve knjig v besedi in sliki, odlomke iz njih, intervjuje z avtorji, novice, obsežni seznam pomembnejših domačih in tujih ter mednarodnih nagrad ... Po zelenih straneh listajo predvsem učitelji, saj je tu poleg šolske literature moč najti kopico uporabnih gradiv za uspešno poučevanje. Kliknite vsak dan, in boste vedno na teko-čem, kaj delamo, kaj priporočamo, kaj novega pripravljamo, kaj pišemo o drugih in kaj drugi pišejo o nas ... Na Modrijanovih modro-rdeče-zelenih straneh vam ne bo nikoli dolgčas!


1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Za bistre glavice

Foto: Aleksander Lilik

Franjo Frančič

O princu, ki mu je počilo srceIlustracije Adriano Janežič, spremna beseda Mojca Ramšak

Princ kmalu po rojstvu postane sirota – mati kraljica umre, oče kralj, ki se poroči z drugo žensko, nima časa zanj, mačehi pa je otrok odveč, saj ogroža njen položaj. Tako princ, ki odrašča v odtujenem okolju, brez človeške topline, brez ljubezni, s siceršnjim materialnim blagostanjem, zraste v ledenega, čustveno pohabljenega in krutega človeka. Skrbijo ga le njegove lastne potrebe, ki morajo biti v hipu zadovoljene.

Franjo Frančič je za zgodbo prejel prvo nagrado na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanen stadt v Gornji Avstriji leta 2009.

Steve Jenkins

Žive barveIlustracije Steve Jenkins, prevod Uroš Kalčič

Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate – živali so lahko neverjetno barvite. Zakaj so živali tako različnih barv in kako jim njihova živa barva perja, lusk, oklepa ali kože pomaga preživeti, vam bo razkrila ta čudovita knjiga.

Mlade raziskovalce bodo k branju najprej privabile domiselne izjave o posameznih živalih, ki jih avtor v nadaljevanju razširi s poučno razlago, in mojstr sko izdelane ilustracije – kolaži iz živobarvnega papirja. Na zadnjih straneh knjige je pregledni seznam opisanih živali s podatki o velikosti, živ ljenj skem prostoru, načinu prehranjevanja ... Da ne boste v zadregi, ko bo vaš otrok želel vedeti še več.

Colin Dann

Živali iz GmajniceIlustracije Jacqueline Tettmar, prevod Uroš Kalčič

Živali iz Gmajnice so v nevarnosti. Ljudje s svojimi rušilnimi stroji krčijo njihov bivalni prostor. Ko je uničen zadnji vodni vir, se znajdejo pred težko odločit-vijo, da zapustijo svoje domove. A kako naj Jazbec, Lisjak, Sova, Krastača, Krt, Jež, Fazan, Podlasica, Zajec, Gad, Postovka in drugi zapustijo Gmajnico, in še pomembneje – kam naj gredo? Po nasvetu Krastače se odločijo za potovanje v Park belega jelena, naravni rezervat, v katerem je »vse rezervirano za naravo« in kjer za varnost živali skrbi »posebna pasma ljudi, ki se imenuje naravo varstvenik«. Skličejo gozdno zborovanje, na katerem obnovijo starodavno gozdno prisego, jo poimenujejo Zaobljuba o medsebojni zaščiti, z njo pa se obvežejo, da si bodo na poti stali ob strani, brez nasilja in brez strahu ... Tako povezani naredijo načrt za sila nevarno in težavno potovanje in se odpravijo na veliko dogodivščino v nov, neure jen svet, poln težkih preizkušenj ...

Justin Richardson, Peter Parnell

In s Tango smo trijeilustracije Henry Cole, prevod Matej Krajnc | 32 strani | 280 × 215 mm | trda vezava | 15,50 €

Naši otroci bodo prisrčno zgodbico o pingvinjem paru in njuni mladički Tango, ki je v ZDA tako razburila javnost, gotovo radi pre birali, saj so pingvini ena naj nenavadnejših, a tudi ena najbolj ljubkih živalskih vrst na svetu.

Foto: Bigstock

Junaka te slikanice, Roy in Silo, sta pingvina vrste Pygoscelis antarcticus, ki živi na Antarktiki in bližnjih otočkih.

Foto

: Ale

ksan

der

Lili

k

24 strani240 × 210 mmtrda vezava17,10 €



31www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64e-naslov: [email protected] Nagradna kri`ankaK r i ž e m p o s v e t u M o d r i j a n ov i h k n j i g

Geslo križanke vpišite na naročilnico in jo pošljite na naš naslov najpozneje do 24. 12. 2010. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli nagrado – eno od Modrijanovih knjižnih novosti, ki so jih napisali domači avtorji. Žrebanje bo 27. 12. 2010 v prostorih založbe Modrijan. Seznam nagrajencev bomo objavili na naših spletnih straneh www.modrijan.si. Zaposleni na založbi Modrijan, njihovi bližnji sorodniki in stalni sodelavci založbe ne morejo sodelovati v žrebanju.

Geslo nagradne križanke iz aprilskega (2010) Modrijana: NAJVEČJA PREDSTAVA NA ZEMLJI.Imena nagrajencev so bila objavljena na www.modrijan.si, knjige pa smo poslali po pošti.

Nagrade: 1. Marijan Lipovšek, Kje so tiste steze 2. Bojan Arzenšek, Bogdan Tratnik, Božo Malovrh, Slovenski gobarski vodnik 3. Erica Johnson Debeljak, Prepovedani kruh 4–10. Iztok Sitar, Striporeki

392 strani230 × 220 mm

trda vezava

39,90 €

To je tretja izdaja knjige slovenskega skladatelja, fotografa, alpinista in planinca ter literata Marijana Lipovška. Knjiga, ki je prvič izšla davnega leta 1962 (z naslovom Steze, skale in smučišča), drugič pa leta 1978 (Steze, smučišča in skale), nosi zdaj naslov Kje so tiste steze.

Lipovškova knjiga je klasična planinska literatura, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.

V tej čudoviti monografiji je objavljenih 60 fotografij Marijana Lipovška.

Marijan Lipovšek

Kje so tiste stezeSpremno besedilo Vladimir Habjan in France Stele

JADRANSKI

OTOKIME DVEH CELIN NOŽIČ

NEMŠKO

MOŠKO IME

PABLO

NERUDA

GOVORNIŠKI

ODER PRI

ST. RIMLJANIH

NEUMNO

GOVORJENJE

SENENI DROBIR

(NAR.)

PREHITRO

UTRIPANJE SRCA

COHENOV

ROMAN

(NAJLJUBŠA ...)

BRINOVO

ŽGANJE

DROG ZA

PODALJŠANJE

OJESA

RAKOVA

SAMICA

POŠKODBA

FRANCOSKI

DIRKAČ F1

(ALAIN)

1 FOTOGRAF MODIC

POLJ. PESNIK(STANISLAW

JERZY)

2

RIM. BOG

LJUBEZNI

ROB USTNE

ODPRTINE

7 MOČNA, OTOŽNA

ŽELJA PO ČEM

OBČINA

V ROMUNIJI

22

3 ROMAN

PHILIPA ROTHA

OKRASNA

RASTLINA

14

AVTOR:

MILAN

ČERNJAK

ROMAN

ANDREJA

PREDINA

PISEC

LEPOSLOVNIH

DEL

REKA SKOZI

MŰNCHEN

DONALD

SUTHERLAND

POPRAVLJAVKA

BESEDIL

NINA IVANIČ

CLIVE OWEN

ŽELEZO

NOGOMETAŠ

HŐNESS

IME PREBIV.

PO KRAJU

ŽOGA ZUNAJ

IGRIŠČA

NORVEŠKO

PRISTANIŠČE

HOKEJIST

(IVO)

IZPUŠČAJ

V USTIH

ZEMLJIŠKA

POSEST

ŽENSKA

S HRIBOV

9 AMERIŠKI

ŠPRINTER

(JUSTIN)

OTOČJE

V TIHEM

OCEANU

NOVI

SAD

STROJ

ZA ČESANJE

PREDIVA

5 ŽNIDARŠIČ

IGRALKA

HAWN

AM. TENIŠKI

IGRALEC

(ARTHUR)

LONDONSKO

PREDMESTJE

JAPON.

BUDISTIČNA

SEKTA

DRUŽINA

ŠENTJURSKIH

SKLADATELJEV

VRSTA

KUŠČARJA

AMERIŠKI

INDIJANEC

20NASILJE

KILOVOLT

NOVOMEŠKA

ZALOŽBA

AMERIŠKO IZVIDNIŠKO

LETALOPRISTAŠ

ABOLICIJE

MAJHNA TORTA

6 OSEBNI ZAIMEK

KRAJ

NA SICILIJI

8 ČETVEROVPREGA

MANJŠI

JADRANSKI

OTOK

18 FIGURA PRI

ČETVORKI

NAJET DELAVEC

NA KMETIJI

OKRASNI

PREDMETI

ZA POLTON

ZNIŽANI

TON E

NAPLAČILO

PRI MENJANJU

DENARJA

NIKALNICASTGR. SLIKAR

OPREMLJEVALEC

LJUBLJANSKI

PARK

RDEČI

KRIŽ

25 AMERIŠKI

ROCKOVSKI

GLASBENIK

10

VALOVITA

TRAVNATA

PLANJAVA

KNJIŽEVNIK

POLIČ

SKRAJNOST

DAN, DOLOČEN

ZA URADOVANJE

ZAPOREDNI

ČRKI

JAPONSKI

DROBIŽ

DEL NJIVE

HRV. NAFTNA

DRUŽBA

LAURA DERN

SLOVENSKI

POLITIK

16SOCIALNI

DEMOKRATI

ŽARA

MAJHNO TELE

NAPRAVA

ZA VALJENJE

UMETNOSTNI

SLOG

19

SPIKERKA

KOROŠEC

23RADO LORBEK

ALBERT

EINSTEIN

BARVA POLTI

VRSTA

MEHANSKE

OBREMENITVE

EDVARD

KOCBEK

PREBIV. FRANC.

POKRAJINE

INDIJSKI

VELETOK

JERA IVANC

AM. IGRAL.

(HARRY DEAN)

17

CHIEF EXECUTIVE

OFFICER

NEMŠKI SKLADAT.

(CASPAR)

SARA GRUEN

HOMO SAPIENSMESTO V IRAKU

(AL)

AM. FILM.

IGRALEC (JAMES)

ZRAČNA

BLAZINA

JAP. NAB.

BISEROV

NOVA ZELANDIJA

13KALCIJ

VRSTA PLINA

TVORBA

V PANJU

OSNOVNA

ŠOLA

EVGEN CAR SMREČICA

LOVSKA

DRUŽINA

POVEČANA

ŽLEZA ŠČITNICA

NEZN. LET.

PREDMET

SAMOGLASNIK

IN ŠUMNIK

MESTO V

JUGOVZHODNI

SRBIJI

IGRALKA

WITHERSPOON

HOTELSKA

VERIGA

12 21 15 ROMUNIJA

LJUDSTVO

V ETIOPIJI

IN KENIJI

SLOVENSKI

NARODNI HEROJ

(ALFONZ)

4

TITANOTROČIČEK

ALI SMITH

PLEMENIT

PLIN

JUSTIN

GRŠKA BOGINJA

NESREČE

FRANCOSKI

GENERAL

(MICHEL)

IZAKOV

SIN

KRAJ NA

GORENJSKEM

NATAŠA

URBANČIČ

6. IN 4. ČRKA

ABECEDE

TELUR

GLAVNO MESTO

ZAHODNE

SAMOE

FILM HANNE

A. W. SLAK

NOVA REVIJA

ZABOJ IZ LESA

11ZNAČILNOST

JOHN

MCGAHERN

26 HUDA

NALEZLJIVA

BOLEZEN

ŽLAHTNI PLINSVETOVNI

SPLET

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26

24

novo

Foto

: Fra

nce

Stel

e

Marijan Lipovšek na Planini v Lazu, 1985



1000 Ljubljana

www.modrijan.si

Zadnja beseda

Nafta, branje in slovensko založništvoSamo RugeljPoleti sem se s sinovoma že četrtič zapovrstjo odpravil na večdnevno vandranje po slovenskih hribih. Dvakrat smo se kobacali po Štajerskem ter se iz Maribora čez Pohorje spustili v Logarsko dolino, enkrat pa smo jo iz Ljubljane čez drn in strn udarili peš do Bohinja. Letos smo se usmerili bolj na južne slovenske hribe, začeli smo v višini Cerknega, nato pa smo se mimo Idrije, Hleviške planine, Golakov, Čavna ter Sinjega vrha po nekaj dneh spustili v Ajdovščino. Tam smo kar sredi mesta nekaj minut štopali ob glavni cesti proti Ljubljani, potem pa je mimo pripeljal avtobus, nam ustavil ter nas popeljal prestolnici naproti.

Na avtobusu nas je čakalo pre senečenje, ki je tudi po-jasnilo, zakaj je voznik tako uslužno ustavil sredi ceste. Avtobus je bil skoraj povsem prazen, po pogovoru redkih potnikov pa sem hitro ugo-tovil, da gre za tuje turiste. Domačinov, torej Slovencev, praktično ni bilo. Čeprav je vožnja do Ljubljane trajala vsaj dvakrat dlje kot z avtom, mi ni bilo niti najmanj dolg-čas, saj sem v tem času rav-no prebral knjigo, ki mi je v prej šnjih dneh zaradi inten-zivnosti skupnih doživetij oče ta in sinov ob raziskova-nju samotne narave ni uspelo niti potegniti iz nahrbtnika.

Na dogodek sem pozabil, do-kler nisem pred nekaj dne vi zasledil novice, da so novi roman Jonathana Franzna Svoboda kot prvega v ob dob-ju začetnih nekaj tednov od izida prodali več v elektron-ski kot v tiskani različici. Se-

Modrijan založba, d. o. o.Poljanska cesta 15

p. p. 2004, 1001 Ljubljanatelefon: (01) 236 46 00

faks: (01) 236 46 01e-pošta: [email protected]

veda v Ameriki, v deželi, kjer se kupovanje elektronskih ver zij knjig preko bralnikov, kot so Kindle, iPad idr., raz-vija veliko hitreje kot na sta-rem kontinentu, a vseeno. Pomislil sem, zakaj je kupo-vanje e-knjig onstran Luže tako zanimivo, potem pa se, poleg različnih makro razlo-gov, od jezika in velikosti trga naprej, spomnil še na to, da k temu gotovo pripomore dejstvo, da veliko Američanov ves čas potuje iz službenih razlogov, bodisi z mestnim ali primestnim transportom ali pa tudi intrakontinental-no, po zraku nad deželo, kjer leti trajajo od ene do petih ur. Če so bile včasih za zado-voljevanje bralnih potreb teh prisilnih potnikov kot nalašč letališke, železniške in podo-bne knjigarne, ki pa so veči-noma prodajale zgolj nekaj osnovnih uspešnic, t. i. leta-liških bestsellerjev, je veliko večja možnost izbire, kot jo s

seboj denimo prinaša Ama-zonov Kindle, gotovo pri-nesla preusmerjanje te vrste kupcev knjig na e-nabavo. Temu je pritrdila tudi naša poslovna partnerka iz Škot-ske, ki jo narava službe ves čas sili potovati po vsej Evro-pi ter naprej v Azijo, hkrati pa je tudi strastna bralka, saj mi je pred nekaj dnevi pove-dala, da si bo Kindla zaželela za letošnje božično darilo.

Slovenci javni transport za nekaj daljše razdalje uporab-ljamo precej manj, saj so po eni strani vse naše razdalje precej manjše, po drugi stra-ni pri nas kraljuje avto, po tretji pa javni transport s svo-jo rigidnostjo ni niti približno prilagojen našim vsakdanjim potrebam. Tudi zato se pri nas na poteh v službo v pov-prečju precej malo bere. Ko smo se pred dvema letoma družinsko potepali po Dan-ski, smo bili osupli, kako eno-

stavno, hitro in učinkovito je bilo potovati z javnim prevo-zom, kako poceni je bil ta glede na splošno visok dan-ski standard in kako inte-grirana je bila uporaba ene vozovnice za vse tipe trans-porta, od mestnih in primest-nih avtobusov do podzem-ne in običajne železnice. Ja, Dan ci imajo že sedaj precej prometne infrastrukture pri-lagojene na čas brez fosilnih goriv.

Kajti čas fosilnih goriv se ne-preklicno izteka. Kot ugotav-lja Mišo Alkalaj v knjigi Pod-nebna prevara (v kateri med drugim obtožuje Medvladno komisijo za podnebne spre-membe, da za svoja poročila o klimatskih spremembah in segrevanju Zemlje ne upo-rablja znanstvenih izsledkov, temveč jih enostavno prireja za svoje teze), je vprašanje, kdaj bo proizvodnja oziroma pridobivanje nafte doseglo

vrh ter se začelo zmanjše va-ti, seveda še malce odmak-njeno (ameriški vojaški stra-tegi sicer to napovedujejo že za leto 2012), a je vsekakor na vidiku. Zato je po njego-vem mnenju že sedaj, ko je fosilnih goriv še dovolj, smi-selno rešiti vprašanje stabil-nega prihodnjega pridobiva-nja energije v povezavi s čim bolj tekočim delovanjem na-šega vsakdanjega življenja.

Vsaj delna preusmeritev Slo-vencev nazaj na javni trans-port v povezavi z njegovo posodobitvijo, ki bo omogo-čala kar se da normalno delovanje družbe in njenih posameznikov v času z vse manj fosilnimi gorivi, se tako kaže kot eden ključnih slo-venskih infrastrukturnih pro-jektov v prihodnjem obdob-ju, saj je logično, da se na nafto in/ali plin že kmalu ne bomo mogli več voziti vsi (čeprav bo avtocestni križ do-

končan in še vedno lepo za-kreditiran). Pogostejša upo-raba (električnih) avtobusov in vlakov ter njihovo pove-zovanje v tekočo prometno verigo bo tako morda že za naslednjo generacijo postalo nekaj običajnega, avtomobili na nafto pa bodo vse večji luksuz in najbrž rezervirani za veliko bolj namensko upo-rabo, kot je vsakdanja vožnja v službo.

Na avtobusih ali vlakih nas bo torej morda kmalu spet ve liko več kot doslej in iz voz nikov se bomo prelevili na zaj v potnike. Potnike, ki bodo imeli čas, saj jim ne bo treba voziti, čas za branje in torej tudi čas za knjige.

Usihanje fosilnih goriv je ob poplavi slabih novic za razna področja človekovega življe-nja lahko morda dobra novi-ca za slovensko založništvo.

Foto

: Igo

r M

odic

Končno smo imeli tudi pri nas priložnost videti in slišati Leonarda Cohena. Gostoval je 12. oktobra v dvorani Stožice v Ljubljani, za vstopnico za ta enkratni večer pa je bilo treba odšteti od 43 do 120 €, kar je mnogo več, kot stane tale knjižica. Vsak pravi ljubitelj tega kanadskega poeta bi jo moral imeti.

Leonard Cohen

Knjiga milostiprevod in predgovor Jure Potokar | 112 strani | 110 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | 17,00 €

Cohen je Knjigo milosti, za mnoge poznavalce eno svojih naj-boljših del, izdal leta 1984, ko je dopolnil petdeset let. Sestavlja jo petdeset besedil – pesmi v prozi – v dveh skoraj enakih delih. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve – z njimi želi izpove-dati svojo duhovno in moralno prenovo, izraziti šibkost, žalost in krivdo, ko se sooča s tem, kar se sprva zdi podobno nedo-umljivemu vesolju. Takšna izpoved seveda zahteva, da se raz-gali, da ustvari delo, ki je bolj odprto in izpostavljeno od vsega, kar je napisal do tedaj.

Pri Modrijanu lahko kupite tudi oba Cohenova romana – Najljubšo igro in Lepe zgubljence.

Obiščite 26. slovenski knjižni sejem od 1. do 5. decembra 2010 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Modrijanove knjige bodo na voljo na razstavnem prostoru v veliki sprejemni dvorani ter na stojnici v prvem preddverju. Pridite in se naužijte knjig: z našim časopisom v roki se boste še laže odločili za nakup. Vstop je prost!

Uredila: Bronislava Aubelj

Sodelovali so: Milan Černjak, Miriam Drev, Andrej Inkret, Sonja Juvan, Igor Modic, Ana Jasmina Oseban, Aljana Primožič, Samo Rugelj, Jaroslav Skrušný, Barbara Šega Čeh

Oblikovanje: Branka Smodiš in Goran Čurčič

V časopisu je predstavljenih 46 novosti založbe in še 76 knjig, ki so bile že pred-stavljene v kateri od prejšnjih številk. Podatki o sofinancerjih posameznih knjig so objavljeni na www.modrijan.si. Bralce vabimo, da obiščejo naše spletne strani, kjer bodo našli še vse preostale knjige založbe Modrijan.

Prelom: Goran Čurčič, Dušan Obštetar (križanka)

Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o.

Direktor: Branimir NešovićTisk: DELO, d. d., Tiskarsko središče,

Dunajska 5, Ljubljana

Naklada: 90.000 izvodovLjubljana, november 2010

Naslednja številka izide aprila 2011.

© L

orca

Coh

en

09modrijan_nov10

Documents