KAJ SE DOGAJA Z UNIVERZO?Sedež SVIZ RS, Oražnova 3, tiskovna konferenca Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, 30. 9. 2010 ob 11h, kratki povzetki izjav sodelujočih

Pomembno pojasnilo: Sklicatelj tiskovne je sicer Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, a tokrat je ta zaradi posebne situacije bolj v vlogi urgentne formalne (manj pa vsebinsko zaokrožene) pobude. Konferenco smo aktivni člani in članice Odbora sklicali zaradi nadvse zaskrbljujočega načina in poskusa odstranitve dr. Draga Braca Rotarja, rednega profesorja, zaposlenega za nedoločen čas na UP FHŠ, in sicer zaradi grožnje dekanje UP FHŠ ge. Vesne Mikolič (po pooblastilu rektorja g. Rada Bohinca) z odpovedjo iz »krivdnih razlogov«, ki jih iz »Opozorila« (dekanje in rektorja) ni mogoče razbrati. Drugi razlog za sklic konference je velikokrat nepooblaščeno sprejemanje vrste naglih odločitev in škodljivih manevrov v slovenskem univerzitetnem in raziskovalnem polju, ki spodjedajo univerzitetno avtonomijo in suverenost, obenem pa uničujejo pogoje za znanstveno in raziskovalno delo. Poudarjamo, da bo vsakdo od nastopajočih, razen če bo izrecno rečeno drugače, govoril zgolj v svojem imenu, seveda pa o problematikah, ki zadevajo že odprta in zarisana vprašanja Odbora. Ne gre za formalno sprejeta skupna stališča Odbora, saj ni bilo časa za usklajevanje.

1. Branimir Štrukelj, prof. zgod. (glavni tajnik SVIZ RS, Ljubljana)Komentar k izjavi o zaščiti delavca, ki mu grozi odpoved iz krivdnega razloga zaradi peticije kljub ustavno zajamčeni pravici do peticije. Komentar k dogajanju na UP FHŠ, kjer smo priča množični »kadrovski racionalizaciji«.

2. Red prof. dr. Drago Braco Rotar (UP FHŠ, Koper)MAUL HALTEN UND WEITER DIENEN, ODER ...Ker prestajam enoletno pogojno kazen utišanja od trenutka, ko sem prejel po pooblastilu rektorja UP g. Rada Bohinca spisano »opozorilo« dekanje UP FHŠ ge. Vesne Mikolič, utemeljeno z znano zvenečimi argumenti in pospremljeno s sramotilno in lažnivo kampanjo »zgražanj kolektiva«, ki veliko bolj spominja na »kulturni poseg« Agrokombinata v uprizoritev drame Marjana Rožanca v času ukinjanja Perspektiv (ki so ji »nekateri posamezniki« tedaj rekli »stampedo«) kakor na delovanje akademskega okolja, se omejujem na citiranje ustave in izvleček iz »Opozorila«. Zgolj kot zanimivost omenjam, da je vodstvo UP odkrilo način, kako podaljšati življenje 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ (»verbalni delikt«) s prilagojeno uporabo 35. člena Zakona o delovnih razmerjih RS (prepoved škodljivega ravnanja). Ali ne gre za totalitarizem v novi, »ekonomski« preobleki? Zdaj nisi več odpuščen, ker si ideološko neprimeren, ampak zaradi poslovnih ali krivdnih razlogov, kadar je razloge sploh treba navajati. Koprski preskus »novega reda« pa se seli v Ljubljano.

Ustava RS:45. člen(pravica do peticije) Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena.

Dekanjino »Opozorilo«:Delikti: – peticija, ki izkrivlja podatke (objavilo pa jih je samo vodstvo FHŠ; da gre za čistko, ni težko ugotoviti, ko enkrat veš, komu bodo »nepodaljšali« pogodbo o zaposlitvi, naposled pa sem kronski dokaz za čistko prav jaz);– vpadanje v besedo in žaljenje sodelavke z izjavami o njeni nekompetentnosti (vsakogar, ki vpade v besedo, je očitno treba zatreti, sodelavke in sodelavci pa so lahko po milji volji nekompetentni in gorje tistemu, ki to opazi in izreče).

1

Moji delikti se, sodeč po izjavah vodstva FHŠ in posebno zagretih »kolegov«, neprenehoma množijo.

Gornji delikti naj bi pomenili »kršitev 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja), v skladu s katerim se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodijo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, kar je pravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov.« Tako stoji v »Opozorilu«.

Toda na podlagi tega člena ZDR bi lahko »zaradi krivdnih razlogov« odpustili vse vodstvo FHŠ – navsezadnje vodstva ne sestavljajo delodajalci, ampak »delavci, ki so se dolžni vzdržati vseh ravnanj …«, zaposleni za nedoločen čas, ki za delo prejemajo plačo, ne pa dividend. Zanje menim, da se niso vzdržali »vseh ravnanj (pravzaprav skoraj nobenega), ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu (v zadnji instanci pri državi), materialno ali moralno škodijo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, kar je pravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov.«

3. Red. prof. dr. Igor Ž. Žagar (PI, Ljubljana; UM, Maribor)Sredi julija sta dekana Filozofske fakultete v Ljubljani in Filozofske fakultete v Mariboru v javnem pismu izrazila nelagodje zaradi dogajanja na koprski FHŠ. Neprijetnih občutkov pa jima ni vzbudila najava množičnih odpuščanj, ampak dejstvo, da so se bodoči odpuščeni na to najavo javno odzvali. So vodstva fakultet res edina, ki imajo pravico do javne besede? So vodstva fakultet res tista, ki lahko govorijo v imenu visokošolskih učiteljev? Visokošolski učitelji res nimajo pravice javne besede?Oba dekana sta tudi podprla vodstvo FHŠ v njenih prizadevanjih. Pa ta podpora ni bila namenjena kvalitetnim programom ali prvovrstnim učiteljem, podprla sta množična odpuščanja na tej fakulteti, ki so kmalu dobila tudi svoje tehnično ime: "racionalizacija". Ali visokošolsko delo res lahko "racionaliziramo" tako, da odpuščamo njegove nosilce? Ali podpora obeh dekanov koprski "racionalizaciji" pomeni, da sta jo pripravljena podpreti tudi na svojih inštitucijah?

4. Martin Krauser, študent in predsednik Študentskega sveta UP FHŠ (UP FHŠ, Koper)Študenti smo priča vse strmejšemu upadu kakovosti študija, predvsem zaradi povsem zgrešenega načina financiranja univerz. Čeprav sedanje stanje uničuje znanost in univerzitetno poučevanje v Sloveniji, velika večina v njem zaposlenih le molče opazuje ta propad, ali v strahu za službe ali pa v upanju na večje prihodke – celo, kadar gre za drastične, avtoritarne poteze pozameznih "akademskih" elit. Dogajanje na UP FHŠ je napoved prihodnosti slovenskih fakultet - finančno izčrpanje, nato pa sunkovita regresija v protofašistično odstranitev akademske svobode, na mesto katere stopi "svoboda" fakultete kot akterja na trgu - študij pa ostane zadnja "prioriteta". Po množičnem odpuščanju vsega kadra, ki je pozval "akademsko skupnost" fakultete, naj prisluhne zahtevam študentov, "profesorji" kvečjemu potihem godrnjajo, da bodo čimprej odšli od tod. Opozorilno pismo dekanje Vesne Mikolič rednemu profesorju dr. Bracu Rotarju zaradi verbalnega delikta bi drugod bil nezamisljiv prekršek - v naših sprevrženih razmerah pa to pismo zagovarja fakultetni sindikat kot branjenje delovnih mest tistih "profesorjev", ki le molče gledajo, kako nam študij polzi v uničenje. Česa drugega nas lahko takšni ljudje sploh naučijo, razen lastne nemoči?

5. Eva Brajkovič in Tomaž Gregorc, asistenta »na odstrelu« (UP FHŠ, Koper) Proletarizacija in prekarizacija visokošolskih učiteljic in učiteljev je eklatantno opazna prav v pojavu oz. že kar običaju veriženja enoletnih pogodb o delu, ki je pravzaprav v nasprotju z zakonom, pa se vendarle uporablja na vseh slovenskih univerzah. Zakaj cela vrsta visoko izobraženih ljudi, ki so del tovrstnih novodobnih prekarnih delovnih razmerij, ta pojav mirno sprejema, je zanimivo vprašanje, o katerem smo nekateri (zdaj že domala nekdaj) zaposleni na Fakulteti za humanistične študije že velikokrat razpravljali. Najbolj na udaru tovrstnih metod

2

»fleksibilizacije delovnih razmerij« so ravno asistenti, ki so po pravilu poleg rednega dela vpeti še v podiplomski študij. Ker naj bi ta status določal začasnost njihovega dela (biti asistent, pravzaprav pomeni biti v nekakšni liminalni fazi med statusom diplomiranke/diplomiranca in prvo stopničko v akademski karieri – docenturo), je to predstavljeno kot zadovoljiv argument, da se z asistenti vsako leto sklepa zgolj enoletne pogodbe (čeprav bi mislili, da bodo vsaj nekajletne ali večletne, če naj bi že bile povezane s podiplomskim študijem, ki traja več kot le eno leto – tako je npr. na Hrvaškem). Ko smo se trije asistenti s Fakultete za humanistične študije Koper odločili, da izkopljemo glavo iz peska in od vodstva fakultete zahtevamo odpravo nezakonitosti naših več let veriženih enoletnih pogodb, se nam je zgodilo najslabše možno – vodstvo se je odločilo, da nas enostavno odpusti oz. da nam, formalno gledano, preprosto »ne obnovi pogodb«. Kaj s tem drugim mladim asistentom in asistentkam sporoča vodstvo Univerze na Primorskem, je najbrž jasno vsakomur. Položaj mladih, tj. bodočih znanstvenikov-raziskovalcev in visokošolskih učiteljev, je v univerzitetnem prostoru v Sloveniji vedno bolj ogrožen, s tem pa je v temelju ogroženo tudi samo poslanstvo univerze: re/produkcija vednosti. Asistenti smo zelo labilna in gnetljiva delovna sila, ki jo nova v »trženje veščin« (namesto v diferenciranje znanstvenih tematik in področij) usmerjena logika univerze lahko izkorišča še bolj kakor v preteklosti. V določenih primerih se izkaže, da asistentov ne zaposluje univerza ali pa celo oddelek, temveč v praksi pravzaprav mentor (torej tisti, ki je asistentko/asistenta povabil k sodelovanju), ki ji/mu "blagohotno" podari nekaj procentov svoje zaposlitve – takih primerov je bilo na FHŠ kar nekaj -, če pa z njimi upravlja oddelek, se izkaže, da asistenti oddelajo enkrat več delovnih ur za 100% zaposlitev kakor njihovi kolegi docenti, ki so višje na akademski lestvici. Situacija je več kot perfidna pat pozicija: ohraniti asistente pomeni še nadalje izkoriščati poceni delovno silo, znebiti se asistentov, pa pomeni v samem temelju načeti poslanstvo univerze. 6. Red. prof. dr. Rastko Močnik (FF UL, Ljubljana)Govoril bom na splošno: da je početje vodstva UP FHŠ samo spektakularna kondenzacija praks in procesov, ki potekajo povsod v Slo., pa tudi marsikje v Evropi.

7. Red. prof. dr. Dean Komel (FF UL, Ljubljana)Bolonjska reforma v visokem šolstvu in aktualni  predlog inovativne reforme te reforme sprožata vprašanje, kaj sploh formira univerzo? To, da je vprašanje zabrisano, namreč bistveno prispeva k njeni deformaciji. Če se sklicujemo na »avtonomijo znanosti«, je v prvi vrsti potrebno opredeliti, kaj v tem pogledu pomeni avtonomija učitelja. Je avtonomen zgolj kot »prenosnik znanja«, nima pa avtonomne pravice izražati mnenja v zvezi s tistim, kar postavlja pogoje možnosti njegovega znanstvenega in pedagoškega dela? Situacija, ko bi za sleherno javno izraženo mnenje moral najprej pridobiti dovoljenje univerze in fakultete, se zdi absurdna, vendar zaenkrat nič ne preprečuje, da se v njej ne bo znašel.

8. Red. prof. dr. Marko Marinčič (FF UL, Ljubljana)Financiranje univerz. Od leta 2004 je bilo t.i. "lump sum" financiranje univerz vsako leto večji v meri odvisno od števila študentov in diplomantov, leta 2009, ko je bila glavarinska uredba še za eno leto podaljšana, je število študentov odločalo že o 90% sredstev, ki so jih dobili visokošolski zavodi. Ta ureditev dokazljivo vodi v "koruptivna" ravnanja (umetno povečevanje vpisa, pospeševanje "prepustnosti" in nižanje zahtevnosti), pa tudi v neproduktivno tekmo med univerzami, fakultetami, oddelki oz. programi in celo med posameznimi pedagoškimi delavci, ki si med seboj konkurirajo za študente oz. pedagoške ure. Glavarinska uredba je prvobitni razlog za zamiranje manjših visokošolskih ustanov (FHŠ Koper) in spodbuda za neposredno koruptivne prakse. Predmet glavarinske tekme je javni denar, njena žrtev pa kvaliteta študija. Logično dopolnilo tega pristopa sta množičen samoplačniški doktorski študij, ki je na javnih univerzah institucionaliziran kot popoldanska obrt, in samoplačniški izredni študij, namenjen načrtno zavrnjenim rednim študentom.

3

Razprodaja diplom na Fakulteti za menedžment UP je svarilni zgled akademske korupcije, ki jo je mogoče zaustaviti samo z nadzorom kvalitete in stabilnim financiranjem univerzitetnih programov. V tem tednu je del akademske javnosti na UL neprijetno presenetila novica, da so se dekani družboslovnih in humanističnih fakultet – nekateri celo brez pooblastila senatov – pri rektorju UL zavzeli za podaljšanje glavarinske uredbe.

9. Anej Korsika, podiplomski študent (FF UL, Ljubljana)Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se v odgovoru na peticijo Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, ki je javno objavljen na spletni strani ministrstva, cinično sprašuje: "Ob tej in takšni peticiji si moramo z vso ostrino zaskrbljeno zastaviti vprašanje, kdo bo branil visoko šolstvo in znanost pred Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela." Ministrovo izjavo lahko beremo na isti ravni kot čistke na primorski FHŠ in seveda celotne procedure, ki spremlja uvajanje nove sheme sofinanciranja podiplomskega študija. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje delovnih razmer ali avtonomije v univerzitetnem prostoru, temveč za vprašanje, ki si ga moramo z ostrino zaskrbljeno zastaviti: "Kam pluje slovenski visokošolski prostor?" Kakšno je sploh še mesto izobrazbe v družbi, ki se razglaša za družbo znanja, kako bomo v takšni družbi vrednotili študente in visokošolske delavce in kaj z davkoplačevalskim denarjem počnejo in ne počnejo tisti, ki jim je bila ta odgovornost poverjena? Zakaj se smatra doktorske študente kot mlade, ki si s tem študijem podaljšujejo status, da lahko delajo in ne kot bodoče stebre raziskovalne in akademske sfere? Zakaj ni sheme štipendiranja doktorskih študentov? Ministrov strah pred odborom je zato upravičen, v takšnih pogojih, ko eden za drugim odpovedujejo vsi institucionalni mehanizmi, je civilna iniciativa Odbora več kot nujna!

4

NEKAJ LITERATURE ZA RAZUMEVANJE KRITIKE VISOKOŠOLSKIH IN ZNANSTVENIH USTANOV TER DRŽAVNIH POLITIK NA TEH PODROČJIH

Althusser, Louis. Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov. Ljubljana: Škuc in ZIFF Filozofske fakultete, 1985.Bourdieu, Pierre. Sociologija kot politika. Ljubljana: Založba /*cf., 2003. Bourdieu, Pierre. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana: Liberalna akademija, 2004, str. 15-37. [COBISS.SI-ID 29240930] Bourdieu, Pierre, Wacquant, Loïc, Kramberger, Taja (ur.), Rotar, Drago B. (ur.). Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično preučevanje simbolnih dominacij, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2006. 262 str. ISBN 961-6033-87-5. ISBN 978-961-6033-87-9. [COBISS.SI-ID 230781184] Breznik, Maja. Protikulturnost in protisocialnost liberalnih reform. V: Toš, Niko (ur.). Pogledi na reforme : družboslovne refleksije na predlog reform : Slovenija 2005-2006, (Znanstvena knjižnica, 57). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006, str. 281-288. [COBISS.SI-ID 677229] Breznik, Maja. Spreminjanje pogojev v samostojnih poklicih v znanosti in umetnosti. V: Lukič, Goran (ur.), Sindikalno gibanje odpira nove poglede : zbornik. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2008, str. 143-148. [COBISS.SI-ID 685677] Breznik, Maja in Močnik, Rastko. Humanistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope. Časopis za kritiko znanosti, 2008, letn. 36, št. 233, str. 178-198. [COBISS.SI-ID 2530504]Dejanov, Dejan. Spremna beseda k: Pierre Bourdieu, Sociologija kot politika, Ljubljana: Založba /*cf., 2003.Humanistika in družboslovje na periferiji: znanosti ali tehnokratska orodja?, mednarodni raziskovalni projekt:http://www2.mirovni-institut.si/hssp/Križaj, Dejan. O favoriziranju velikih znanstvenih skupin. (Brez)izhodna strategija slovenske znanosti, Delo, Sobotna priloga, 26. 6. 2010.Kramberger, Anton. Preganjamo pamet (v tujino) : slovenska bolonjska godlja. Dnevnik, 22. avg. 2009, letn. 59, št. 193, str. 17. [COBISS.SI-ID 28561501] Kramberger, Taja. »Grotesknost ljudske znanstvene domačnosti«, Večer, 21. maj 2001, str. 21.Kramberger, Taja. »Možnost in nujnost kritičnega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta«. Družboslovne razprave, letnik XIX (2003), št. 43, str. 49–55.Kramberger, Taja. »Od Joining the Club h grotesknosti slovenske adaptacije na neoliberalizem«. Družboslovne razprave, let. XIX, št. 43, 2003: 77–95. http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr43KrambergerTaja1.PDF Kramberger, Taja & Iztok Šori. Brezmejnost v neumnosti province (intervju Iztoka Šorija s Tajo Kramberger). Večer (Sobotna priloga), št. 142, 19. junija 2004, Maribor, str. 42.Kramberger, Taja in Kotnik, Vlado ur. Monografija o ISH. Društvo Tropos, Ljubljana, 2005.Kramberger, Taja. »Pritožba: Monitor ZSA«, Reartikulacija, dec. 2009.http://www.reartikulacija.org/?p=740&langswitch_lang=si Kramberger, Taja, Rotar, Drago B. »Prehodi, prevodi, transferji : nekaj refrakcij skozi tekste in kontekste ob prevodih Pierra Bourdieuja in Loïca Wacquanta«. V: KRAMBERGER, Taja (ur.), ROTAR, Drago B. (ur.), BOURDIEU, Pierre, WACQUANT, Loïc. Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično preučevanje simbolnih dominacij, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2006, str. 9-34. [COBISS.SI-ID 1213651] Kump, Sonja. Akademska kultura (Zbirka Forum, 1994, 5). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994. ISBN 961-6014-20-X. [COBISS.SI-ID 43329792] Kurnik, Andrej. Kriza in delo v konstituciji. V: Slovenski politološki dnevi 2009. [Konec demokracije? Možne nove paradigme], (Teorija in praksa, Letn. 46, št. 5). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2009, str. 653-669. [COBISS.SI-ID 29005917] Mali, Franc, Jug, Janez. Odprta vprašanja in dileme kvantitativnega in kvalitativnega ocenjevanja v znanosti. Organ. znanja (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2006, letn. 11, št. 4, str. 152-163, ilustr. http://home.izum.si/cobiss/oz/2006_4/html/clanek_06.html. [COBISS.SI-ID 25987677] Močnik, Rastko. poglavja 11, 12 in 13, v: Spisi iz humanistike, Založba /*cf., Ljubljana, 2009.Rener, Tanja. Prekarizacija učiteljskega poklica (ali: naprej v fevdalizem?). V: Lukič, Goran (ur.), Sindikalno gibanje odpira nove poglede : zbornik. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2008, str. 101-108. [COBISS.SI-ID 28306269]

5

Rotar, Drago B. Konstitucija nacionalnega interesa in raba merila nacionalnega v slovenski kulturi. Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2001, letn. 3, št. 1-2, str. 211-218. [COBISS.SI-ID 702093]Rotar, Drago B. Konstruktivno destruktivna strategija ministrstva, vlade, države : elementi za analizo in refleksijo. Apokalipsa, 2004, št. 84/85, str. 187-196. [COBISS.SI-ID 29255010]Rotar, Drago B. Problematizacije : Reartikulacije preteklosti, rekognosciranja sedajnosti. V: FOUCAULT, Michel. Nadzorovanje in kaznovanje : nastanek zapora, (Knjižna zbirka Temeljna dela). Popravljena izd. Ljubljana: Krtina, 2004, str. 363-382. [COBISS.SI-ID 29240674]Rotar, Drago B. Kdo bo dajal naloge znanosti?. V: BOURDIEU, Pierre. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana: Liberalna akademija, 2004, str. 15-37. [COBISS.SI-ID 29240930]Rotar, Drago B. Humanistika - vede ali znanosti?. Nova revija, 2005, let. 24, 277/279, str. 91-93 Forum. [COBISS.SI-ID 896467]Rotar, Drago B. Odbiranje iz preteklosti : okviri, mreže, orientirji, časi kulturnega življenja v dolgem 19. stoletju, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales, 2007. 372 str. ISBN 978-961-6033-95-4. [COBISS.SI-ID 234096640]Rotar, Drago B. Globalna solidarnost vs. Globalna impostura. Apokalipsa, 2007.Rotar, Drago B. Čemu rabi nacionalna identiteta in kako je integrirana v zgodovino oblasti. Monitor ZSA, 2008, vol. 10, no. 3/4, str. 25-41. [COBISS.SI-ID 1596627]Rotar, Drago B. V neoliberalni, populistični in obskurantistični podobi sveta ni prostora za družbene in humanistične znanosti. Monitor ZSA, 2008, vol. 10, no. 3/4, str. 199-209. [COBISS.SI-ID 1598163] Šumi, Irena. Sistem, ki mu je koruptivnost usojena: zgodba o znanosti. Dnevnik, 6. 10. 2007.Šumi, Irena. Ko ostane le oportunistični lov na denar. Dnevnik, 17. 11. 2007.Šumi, Irena. Zakaj znanstveniki ne stavkajo? Kjer je tlačan, se najde tudi gospodar. Dnevnik, 19. 1. 2008Toplak, Cirila, Josipovič, Damir, Šumi, Irena. Devet tez o stanju slovenske znanosti. Dnevnik, 9. feb. 2008, letn. 58, št. 32, str. 28. [COBISS.SI-ID 10998861]  Toplak, Cirila. Študij à la bolognese. Dnevnik, 3. nov. 2007, letn. 57, št. 253, str. 28. [COBISS.SI-ID 10951501] Wallerstein, Immanuel in drugi: Kako odpreti družbene vede?, Založba /*cf., Ljubljana, 2000.

SEDANJE RAZPRAVE ob izhodiščih za Nacionalni raziskovalni in inovacijski program

Breznik, Maja. Znanost na družbeno prisilnem delu. Delo – Sobotna priloga, 17. julija 2010, str. 28.Sajovic, Tomaž. »Upravljanje« z akademsko svobodo. Delo – Sobotna priloga, 17. julija 2010, str. 29.Močnik, Rastko. Izhodišča za nacionalni raziskovalni program : nevarna za znanost, škodljiva za družbo. Sobotna pril., 21. avg. 2010, str. 12-13. [COBISS.SI-ID 43325538] Žagar, Igor Ž. Znanost? Kaj pa je to? : izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski program napovedujejo konec znanosti in visokega šolstva v Sloveniji. Mladina, 23.7.2010, št. 29, str. 49. [COBISS.SI-ID 2050135]Žagar, Igor Ž. Fahidiotizem kot državna "znanstvena" politika : raziskovalni in inovacijski program. Delo (Ljubl.), 28.8.2010, leto 52, št. 199, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 2063703]

6