...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ponedelnik

pone

deln

ik 0

6.de

kem

vri.

201

0 | b

roj

180

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

IZMENITE NA ZAKONOT ZA DR@AVNI SLU@BENICI OTVORIJA VOJNA VO SOBRANIETO

PRVIOT OBID ZA “REFORMA” NA JAVNATA ADMINISTRACIJA NAIDE NA SILEN OTPOR� STRANA 2-3

RASTE INTERESOT ZA ANTIKRIZNI KREDITI

GOLEMITE KOMPANII ]E JA “SPASAT” KREDITNATA LINIJA OD EIB� STRANA 10

Veledrogeriite so meseci ~ekaat pari od dr`avnite kliniki� STRANA 4

Pro~istitelnata stanica na Crna Reka go ko~i proektot ^ebren i Gali{te?!� STRANA 12

NA ZATVORAWE, PETOK, 03.12.2010, 13.00~.

MBI 10 0,08%MBID 0,02%OMB 0,65%

EVRO/DENAR 61,49 DOLAR/DENAR 46,74EVRO/DOLAR 1,32

NAFTA BRENT 90,76EURORIBOR 1,53%

2.239

2.241

2.243

2.245

2.247

2.249

2.251

29.11 30.11 01.12 02.12 03.12

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.12)

� STRANA 5

VOVEDNIKIGOR PETROVSKI

TESTOVI ZA KOSMONAUTI� STRANA 2

KOLUMNAKIRIL NEJKOV

DOBRI RIZICI� STRANA 8

KOLUMNAILIJA DIMOVSKI

STRAV OD SEBE� STRANA 8

KAPITAL ANALIZA: SPORTOT E VISTINSKO RAZO^ARUVAWE VO MAKEDONIJA

ZO[TO SLOVENIJA STANA SPORTSKA VELESILA, A MAKEDONIJA GO DOPRE DNOTO?!� STRANA 6-7

KAPSPORAZMA

ZOSL

MINISTERKATA JANKULOSKA DEMANTIRA “PAZAR” SO GAZDATA NA A1

...POGLED NA DENOT...QUP^O ZIKOV

USTA POLNA NAROD!?� STRANA 4

SO PROTESTEN MAR[ VO SKOPJE

OPOZICIJATA ODLU^NO POBARA PREDVREMENI IZBORITRI DOKUMENTI SO KOI I FORMALNO ]E BIDAT POBARANI PREDVRE-MENI IZBORI PODNESOA PRATENICITE NA SDSM DO SOBRANIETO, VO IMETO NA U^ESNICITE NA PROTESTNIOT MAR[ NA OPOZICIJA-TA KOJ SE ODR@A V^ERA VO SKOPJE

0 0

0 0

0

9

� STRANA 5� STRANA 5

]E ODIME DO KRAJ SO VELIJA RAMKOVSKI!

NAVIGATOR2 06.12.2010 PONEDELNIK

Re~isi dvodeciniskoto i bez “usul” polnewe na dr`avnata i jav-nata administracija so vrabotuvawa po partiska, rodninska, {valerska i site os-tanati “linii”, sega ni se treska od glavata. Reformite na javnata administracija, so koi im be{e polna ustata na site vladeja~ki garni-turi koga go zemaa man-datot, se sveduvaa samo na novi vrabotuvawa na partiski vojnici koi treba{e da ja dobijat zaslu`enata nagrada za dobro odrabotenite mitinzi i lepewa pre-dizborni plakati. Potoa dojdoa i “ramkovnite” vrabotuvawa, so koi javnata percepcija za neefikasnata adminis-tracija, koja {to e para-zit na tovar na firmite i gra|anite, ja dostigna svojata kulminacija so soznanijata deka ima iljadnici lu|e koi sedat doma, a zemaat dr`avna plata, zatoa {to s$ u{te ne e odlu~eno koi pozicii spored ramk-ovnata sistematizacija treba da gi zazemat. Partiite im napravija lo{a usluga na svoite kadri so toa {to gi napikaa po kancelariite kaj {to nema nitu do-volno stol~iwa za site, a ne, pak, kompjuteri za rabota i gi nau~ija deka 200-300 evra mese~no mo`e da se zarabotu-vaat bez maka (sekoja ~est na isklu~ocite). Golemata nevrabotenost i siroma{tijata {to postojano se zgolemuva niz godinite gi nateraa lu|eto da baraat najsig-urno par~e leb tokmu od dr`avnata kasa, koja, pak, stanuva{e s$ “poizda{na i poizda{na”, ne mo`ej}i da go zadovoli apetitot na dr`avniot aparat koj

TESTOVI ZA KOSMONAUTIPONEDELNIK 06 DEKEMVRI 2010

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

od godina vo godina ima s$ pove}e usti za ranewe. Zatoa, ne me ni ~udat `estokite reakcii na opozicijata za najnovite predlozi na vlasta za reformi vo administraci-jata. Zabele{kite deka so predlo`enite izmeni vo statusot na Agencijata za dr`avni slu`benici, kako i voveduvaweto psiholo{ki testovi i testovi za integritet pri izborot na dr`avni slu`benici, inaku, kvali-fikuvani od SDSM kako “testovi za kosmonauti”, zaradi navodnata te`ina i komplikuvanost }e bidat voved vo masovni otpu{tawa od javnata administracija pred da se sprovedat predvreme-nite izbori, mo`ebi i dr`at voda, no nitu SDSM, nitu VMRO ne mo`at da izbegaat od odgovornosta za “pikawe na |ubreto pod tepih” koga treba{e da se zafatat so bolnite reformi vo administraci-jata. A, bolnite reformi podrazbiraa prvo jasno i glasno da se ka`e deka moderna i efikasna javna administracija ne mo`e da se dobie bez nejzino kratewe, odnosno otpu{tawe na 30-40 iljadi vraboteni spored edni, a duri 60-70 iljadi spored drugi eksperti. Vo sekoj slu~aj, se raboti za golema brojka na lu|e koi treba da gi zagubat svoite rabotni mesta, no toa ne e cel samoto za sebe. Reformata na javnata administracija ne zna~i u{te desetici iljadi socijalni slu~ai. Ona {to “Kapital” so godini nanazad go zago-varal e deka e najbitno da se oslobodi pari~na masa za realniot sektor, za kompaniite koi {to sozdavaat nova vrednost vo ekonomijata i kreiraat novi rabotni mesta, pa tie na krajot da bidat apsorbira~i na vi{okot rabotna sila {to }e se pojavi vo administraci-jata. A, pove}e pari za {irewe na biznisot na firmite mo`e da im ostavite ako im zemate

hektari ovo{tarnici, oranici i livadi bea poplaveni vo op{tina Plasnica vikendot, otkako se izlea rekata Treska vo atarot na seloto Devi~, izvestija od Centarot za upravuvawe so krizi. Nadojdenite vodi na Treska go poplavija mostot i kaj seloto Vrane{tica, poradi {to e zabranet za soobra-}aj. Vo Kumanovsko se izlea rekata Gurubinka kaj seloto Re~ica i se poplaveni obrabotlivi povr{ini. Od Centarot za upravuvawe so krizi na Ko~ani, pak, informiraat deka vodostojot na ve{ta~kite ezera e vo opa|awe i iznesuva 9 metri kubni vo sekunda na branata Grad~e i 80 metri kubni vo sekunda na akumulacijata Kalimanci. Vo seloto Dovezence izleana e Kriva Reka, pri {to se poplaveni nekolku ku}i, {tali i obrabot-liva zemjodelska povr{ina. Vo seloto Dobra{ane na regionalniot pat Kumanovo-Sveti Nikole-[tip dojde do pojava na svle~i{te od kamen, pesok i ~akal vo dol`ina od 100 metri.150R

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104nikolova@kapital.com.mk

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101pretplati@kapital.com.mk

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105gulakova@kapital.com.mk

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

IZMENITE NA ZAKONOT ZA DR@AVNI SLU@BEN

PRVIOT OBID ZAJAVNATA ADMINNA SILEN OTPO

IGOR PETROVSKIigor@kapital.com.mk

pomalku danok, im napla}ate pomalku taksi i kazni i site ostanati dava~ki, planiraj}i prethodno pomal buxet, koj {to nema da tro{i po 400-500 milioni evra za javna administracija. Ili, pak, vtorata doktrina, koja {to podrazbira del od parite od danoci, koi bi se za{tedile zaradi pomalku obemniot dr`aven aparat, da se koristat za golemi inves-ticii vo infrastruktura i energetika, koi povtor-no na krajot }e dovedat do popovolna biznis-klima, privlekuvawe na stranski investicii, no i doma{ni, koi bi bile potencijalnite raboto-davci na vi{okot javna administracija. Toa e receptot po koj {to treba da se planira zgri`uvawe na otpu{tenite od jav-nata administracija. Vo me|uvreme, treba da se predvidi kako site ovie lu|e }e bidat prekvalifi-kuvani za da mo`e da bi-dat upotrebliva rabotna sila za kompaniite. Kako nikoj da ne saka da gi elaborira ovie pra{awa pri prepukuvawata {to gi gledame denovive me|u vlasta i opozicijata, vo kontekst na zakon-skite izmeni za javnata administracija. S$ mi li~i nekako deka site se zasegnati so toa kako da gi za{titat samo svoite kadri, koi svoevremeno gi “zgri`ile”, ne sakaj}i da mislat deka eden den }e dojde fakturata i za toa.

Prvpat po 20 godini se spo-menuva reforma na javnata administracija, a taa ve-dna{ naide na silni kritiki. Izmenite na zakonite za dr`avna upra-va i za dr`av-ni slu`beni-ci, koi se od-nesuvaat tokmu na reformata na funkcioni-raweto i na

klu~niot problem – vrabotu-vawe i otpu{tawe vo jav-nata administracija - ne gi prifa}aat opozicijata i ekspertite.Iako vo Makedonija refor-mata na javnata uprava, koja treba da rezultira so namaluvawe na nejziniot broj od sega{nite 150.000 na maksimum 80.000 lica, e pove}e od neophodna, se ~ini nema politi~ka volja da se napravi toa. Glav-nata pri~ina za toa e {to javniot sektor stana najgolem

rabotodavec na partiski i rodninski kadri. Za-toa reformata na jav-nata administracija

nikomu ne mu odgovara.Ministerot za pravda, Mi-hajlo Manevski, pred prate-nicite se brani deka novite izmeni se praveni po ev-ropski terk, no opozicijata go obvini deka napravil neevropski i nedemokratski zakon, so koj }e prodol`i politizacijata vo adminis-tracijata. Spored pratenic-ite od opozicijata, vakvite izmeni se protiv site {to ne mislat kako Vladata i deka so niv se podgotvuva otpu{tawe na dr`avnite slu`benici. Spored pratenicite, izmenite so koi se predviduva na-maluvawe na nadle`nostite

Iako vo Makedonija reformata na javnata upra-va, koja treba da rezultira so namaluvawe na nejziniot broj od sega{nite 150.000 na maksimum80.000 lica, e pove}e od neophodna, se ~ini ne-ma politi~ka volja da se napravi toa. Glavnata pri~ina za toa e {to javniot sektor stana najgo-lem rabotodavec na partiski i rodninski kadri

I k M k j f j

GABRIELA DELOVAdelova@kapital.com.mk

P MIHAJLO MANEVSKI MINISTER ZA PRAVDA

Stanuva zbor za reformi izgotveni po ekspertsko mislewe od profesorot Gregor Virant. Be{e odr`ana i trkalezna masa vo prisustvo na doma{ni eksperti od oblasta na javnata administracija, a voedno bea izvr{eni i konsultacii so Evropskata komisija vo odnos na

razvojot na reforma-ta na javnata ad-ministracija vo Makedonija.

3NAVIGATOR 06.12.2010PONEDELNIK

� NE IM BE[E DENOT� LIDERI � POBEDNIK

VO BIZNISOT POSTOI SAMO EDEN ШEF - KLIENTOT.EDINSTVENO TOJ MO@E DA GI FRLI VO OGAN SITE OD EDNA FIRMA, PO^NUVAJЌI OD SOPSTVENIKOT, PA NADOLU, SAMO SO TOA ШTO SVOITE PARI ЌE GI TROШI NA DRUGO MESTO

SEM VOLTONAMERIKANSKI BIZNISMEN I PRETPRIEMA^

�

�

Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, kone~no nastapi so blag i diplomatski re~nik kon sosedna Grcija. Po serijata napadi za politikata na Atina i izjavite polni so navredi i ostri zbo-rovi za tamo{noto politi~ko rakovodstvo, Milo{oski re{i da nastapi onaka kako {to mu dolikuva – so smiren ton, so podadena raka za prijatelstvo i so neophodna takti~nost.Preku pismo do svojot gr~ki kolega, Dimitris Drucas, Milo{oski pobara poddr{ka od Grcija za Makedonija da mo`e da gi po~ne pristapnite pregovori za ~lenstvo vo Ev-ropskata unija.“Republika Grcija, kako naj-stara zemja-~lenka na Evrop-skata unija vo na{iot region i doka`an prijatel na politikata na pro{iruvawe, preku Sol-unskata agenda, a denes i so inicijativata Agenda 2014/2018,

ANTONIO MILO[OSKI

odamna analiziraa deka sme-nata na [uker e neizbe`na i deka toj zaslu`uva da si odi zatoa {to e premnogu aro-ganten, a negovata arogantnost sozdavala revolt i kaj osta-natite ministri vo Vladata na Kosor. Toj postojano se raspraval i sekoga{ sakal da bide po negovo. Sepak, o~igledno e deka ~a{ata na Kosor se preli so obidot na ungarskata MOL da ja prezeme naftenata kompanija Ina. Kosor se razo~ara od nastapot na [uker vo celiot slu~aj, odnosno od negovoto premol~uvawe deka znael za ponudata na Ungarcite da gi kupat akciite od malite akcioneri na Ina.

Izgleda deka i na hrvatskiot minister za finansii, Ivan [uker, mu dojde krajot. Vo Vla-data na Jadranka Kosor seri-ozno se razmisluva za smena na [uker do Nova godina poradi nizata negovi propusti, nezadovolstvoto od strana na negovite kolegi, no i na celok-upnata javnost vo dr`avata. Se ~ini deka narodot vo Hrvats-ka e najmnogu razo~aran od ekonomskata slika vo zemjata, so poseben akcent na javnite finansii i trgovskiot deficit, sektori koi se pod direktno vodstvo na [uker, koj e i potpretsedatel na Vladata na Kosor. za vreme na krizata [uker se poka`a neve{t vo sproveduvaweto na reformite za izlez od krizata. Vovede niza danoci koi naidoa na udar na hrvatskata javnost, a progresivnite merki {to gi sproveduva{e bea oceneti negativno na javnite anketi vo Hrvatska. Hrvatskite vesnici

IVAN [UKER

PODADENA RAKA!

M

� GUBITNIK

I

� MISLA NA DENOT

MAJA LAPE

Za 10 godini NLB lizing ja finansira{e makedon-

skata ekonomija so 170 milioni evra, {to e zna~ajna finansiska injekcija

VESNA BENDEVSKA

Slu~uvawata na Pero Nakov bb ne stignaa do Sobranie-

to, bidej}i Anketnata komisija ostana bez kvorum otkako pratenicite od VMRO-DPMNE si najdoa “pova`na” rabota

NICI OTVORIJA VOJNA VO SOBRANIETO

A “REFORMA” NA NISTRACIJA NAIDE R

mo`e da go dade klu~niot pridones vo revitalizacijata na evropskata integracija na celiot region”, mu pi{uva Milo{oski na Drucas.Vo diplomatijata i toa kako va`i praviloto deka “ubaviot zbor otvora `elezni vrati”, pa mo`ebi kone~no makedon-skata diplomatija nau~i deka mnogu pove}e mo`e da se dobie so strategija koja se bazira vrz osmislen i blag nastap, otkolku vrz silni kritiki i naodi koi ne vodat nikade. Grcite ova odamna go imaat sfateno. Milo{oski treba da prodol`i vo ovoj duh, za{to s$ sprotivno samo dopolnitelno go vlo{uva te{kiot problem so imeto.

VITALIJ MUTKO

Rusija }e bide doma}in na Svetskoto prvenstvo

vo fudbal vo 2018 godina, {to e najgolema zasluga na ruskiot delegat vo FIFA

MARK PERIN DE BRIHAMBAUT

50 zemji-~lenki na OBSE, iako odr`aa prv samit

po 11 godini, ne se dogovorija za planot za zajaknuvawe i dejstvuvawe na ovaa organizacija

na Agencijata za dr`avni slu`benici, voveduvawe obuka, psiholo{ki testovi i testovi za integritet pri iz-borot na dr`avni slu`benici se sporni, bidej}i bile samo trikovi so koi Vladata saka da ja dopartizira adminis-tracijata.Potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev, veli deka izmenite, koi, namesto po re-dovna, se nosat po skratena postapka, ne se ni{to drugo tuku otpu{tawe od rabota na kvalitetnite kadri, pred da se sprovedat predvremenite izbori.“Celta ne e podobruvawe na efikasnosta na dr`avnite slu`benici, garantirawe na nivnata departizacija, ostru~uvawe i profesion-alizacija ili podigawe na kvalitetot na nivnite uslugi, tuku masovno otpu{tawe od rabota na dr`avni slubeni-ci i zamena so politi~ki podobni kadri pred da se sprovedat predvremenite izbori”, obvini Georgiev.Od Ministerstvoto za pravda tvrdat deka stanuva zbor za reformi izgotveni po ekspertsko mislewe od pro-fesorot Gregor Virant.“Be{e odr`ana i trkalez-na masa vo prisustvo na doma{ni eksperti od oblasta na javnata administracija, a voedno bea izvr{eni i konsultacii so Evropskata komisija vo odnos na razvojot na reformata na javnata ad-ministracija vo Makedonija”, izjavija od kabinetot na ministerot za pravda.

[MINKA ILI SU[TINSKA IZMENA

Ekspertite, iako ja pozdra-vuvaat idejata kone~no da se reformira administracijata, aktuelnite zakonski novini gi ocenija kako {minkerski i kozmeti~ki reformi. Tie velat deka namesto profe-sionalnost i objektivnost, izmenite ostavaat diskre-ciono pravo nadredenite subjektivno da odlu~uvaat pri izborot na novite slu`benici.Profesorot po javna admin-istracija, Bor~e Davitkovki, gi ocenuva kako kozmeti~ki reformi koi voop{to ne odat vo prilog na profesional-izacijata na administraci-jata. Spored nego, sporen e faktot {to namesto jaknewe na Agencijata za dr`avni slu`benici, koja e nezavisno telo, nejzinite nadle`nosti se prenesuvaat vo Minis-terstvoto za informati~ko op{testvo. Spored Davitkovs-ki, ova Ministerstvo nema ni

kapacitet, nitu nadle`nost za da sprovede vakva seriozna reforma.Za reformite vo adminis-tracijata reagiraat i od Sindikatot na rabotnic-ite vo administracijata i dr`avnata uprava.“Konfederacijata na slo-bodni sindikati celosno se zalaga i e zainteresirana za reforma vo javnata admin-istracija, no imame golema zabele{ka {to za vakva golema, strukturna i dlaboka reforma sindikatot voop{to ne e konsultiran, sprotiv-no na vetuvawata deka }e imame konstruktiven dijalog. Smetame deka vakva dlaboka reforma treba da se napravi na mnogu potransparenten na~in, so vklu~uvawe na site strani”, veli pretsedatelot na Sindikatot, Violetka Spasevska.

KOSMONAUTSKI ILI PROFESIONALNI TESTOVI?

Administracijata, osven {to e glomazna i prenatrupana, e razgalena i najpriveligira-na, i pritoa nikoj ne & mo`e ni{to. Otsustvo od rabota, iskoristuvawe na boledu-vawata za zavr{uvawe na privatni obvrski i biznisi se samo del od privilegiite

koi gi imaat slu`benicite. So novite izmeni na ovie dva zakoni se voveduvaat testovi i {estmese~ni proverki, koi spored ministrite Manevski i Ivo Ivanovski }e pri-donesat da se stavi kraj na vakvite zloupotrebi. Dodeka opozicijata obvinuva deka tokmu ovie testovi se trikovite niz koi Vladata planira dopolitizacija na administracijata, od Agenci-jata za dr`avni slu`benici tvrdat deka testovite }e gi sproveduvaat soglasno evrop-ski i svetski praktiki.“Nadle`nosta za sprovedu-vawe na psiholo{kite i na testovite za integritet e vo racete na Agencijata za dr`avni slu`benici. Psiholo{kite testovi }e bidat prezemeni od stran-stvo, od poznati i eminentni institucii, a prilagodeni na makedonski uslovi. [to se odnesuva do testovite za integritet, }e se anga`ira nadvore{na akreditirana i profesionalna institucija”, velat od Agencijata. No, upatenite velat deka vakvite testovi se nepotrebni i se samo eden vid manipu-lacija, a ne vistinski na~in koj }e pridonese za depar-tizacija na administracijata.

Iako, za volja na vistinata, vakvi testovi postojat i vo drugi dr`avi, sepak, klu~niot moment ovde e subjektivizmot pri ocenuvaweto. Spored poznava~ite, Vladata ostava mo`nost za subjektivno po-stapuvawe.Profesorot Davitkovski za testovite veli deka nema da pridonesat dokolku prethodno ne se napravi obuka na site slu`benici.“Testovite nema nikako da pridonesat za profesionali-zacija i efikasna adminis-tracija dokolku ne se sprove-de obuka. Pritoa, obukite mora da se pravat od najni-skiot slu`benik do najvisoko-to rakovodno mesto. Ne mo`e da se pravi test na praz-na glava”, istakna Davitk-ovski.

MINISTEROT ZA FINAN-SII IM ZDODEA NA SITE

KK

ANTONIO MILO[OSKI

`e da go dade klu~niot

AANTONIO MILO[OSKI

ZGASNUVA LI EDINSTVENATA “SVETLA TO^KA” VO REFORMITE!Agencijata za dr`avni slu`benici so najnovite izmeni na Zakonot se preimenuva vo Agencija za adminis-tracija. Ova regulatorno telo, koe soglasno zakonot pretstavuva{e nezavisen organ i filter od politi~ko vlijanie pri izborot na administrativcite, sega os-tanuva samo so ~etiri od 20 nadle`nosti i so toa stanuva samo tehni~ko-izvr{en organ.Generalniot sekretar na Agencijata za dr`avni slu`benici, Metodija Dimovski, veli deka Agencijata otsekoga{ se trudela da bide {to e mo`no nepristrasna i otporna na politi~ki vlijanija.Opozicijata predlaga da se zajakne ulogata i nezavis-nosta na Agencijata.“So novite izmeni, Agencijata za dr`avni slu`benici }e stane samo fikus, odnosno dekor. Vladata saka da n$ ubedi deka namesto Agencijata kako nezavisno i regulatorno telo, sega Ministerstvoto so politi~ki imenuvan funkcioner }e pridonese za departizacija na administracijata. Ova e nadvor od preporakite na Evropskata komisija i e regresivna reforma, bidej}i postoi opasnost finalnata selekcija da e prem-nogu politizirana”, veli pratenikot na SDSM, Jani Makraduli.

BOR^E DAVITKOVSKIPROFESOR NA PRAVNIOT FAKULTETTestovite nema nikako da pridonesat za profesionalizacija i efikasna adminis-tracija dokolku ne se sprovede obuka. Pritoa, obukite mora da se pravat od najniskiot slu`benik do najvi-sokoto rakovodno mesto. Ne mo`e da se pravi test na prazna glava.

GORDAN GEORGIEVPOTPRETSEDATEL NA SDSMCelta ne e podobruvawena efikasnosta na dr`av-nite slu`benici, garan-tirawe na nivnata de-partizacija, ostru~uvawe i profesionalizacija ili podigawe na kvalite-tot na nivnite uslugi, tuku masovno otpu{tawe od rabota na dr`avni slubenici i zamena so politi~ki podobni kadri pred da se sprovedat predvremenite izbori.

IVAN [UKER

4 NAVIGATOR06.12.2010 PONEDELNIK

olnicite ve}e de-set meseci im dol`at milionski sumi na veledrog-eriite, a

za del od dolgovite ve}e e pokrenata i sudska po-stapka, doznava “Kapital”. Farmacevtskite kompanii velat deka ako prodol`i vakviot trend, naskoro }ebidat prinudeni da ja preki-nat isporakata na lekovi i medicinski materijali i apeliraat do Fondot za zdravstvo da gi re{i finansiskite problemi vo javnoto zdravstvo. I klinikite prstot go vpe-ruvaat kon FZO. Velat bux-etite im bile premali za da mo`at da se spravat so brojnite dolgovi i pobaru-vawa. Od Fondot, pak, velat deka toa ne e vo nivna nadle`nost.Veledrogeriite se `alat deka ve}e funkcioniraat kako banki, izdavaat kre-diti, samo ne zemaat kama-ta. Predupreduvaat, ako nas-koro ne si gi dobijatparite, lekovi za zdrav-

stvenite domovi }e nema.“Na{ite nabavki gi pla}ame odnapred, a na bolnicite materijalite im gi davame na rati. I pokraj toa, tie so godini ne ni prefrlaat ni denar. Zna~i, nie bukvalno gi kreditirame, samo {to ne im zemame kamata. S$ poo~igledno e deka bol-nicite ne se likvidni. Ova e posledica i na lo{ata finansiska sostojba na Fon-dot, koja verojatno u{te pove}e }e se vlo{i po brojnite sudski postapki koi se pokrenati periodov”, velat za “Kapital” od edna od najgolemite veledrogerii vo zemjava.Od veledrogerijata Panov-ski potvrduvaat deka prob-lemite so pla}aweto na obvrskite na zdravstvoto se s$ po~esti. Velat deka postojano baraat na~in da ne ja prekinat isporakata za da ne gi ostavat na cedilo pacientite.“Pove}e od polovina godina Klinikata za nevrologija preku Zaedni~ki slu`bi ni dol`i 60 milioni denari za betaferon”, izjavi sopstve-nikot Zlatko Panovski.Vo veledrogerijata Zegin velat deka javnite zdravst-veni ustanovi im dol`at 60 milioni denari. “Imame

dogovor so Fondot, so koj na javnite zdravstveni ustanovi im se dozvoluva odlo`eno pla}awe do 120 dena. Dosega ni dol`at 60 milioni den-ari za fakturi so dostasan rok, a za kratko vreme }e se generira i dolg od 95 milioni denari, zatoa {to rokovite na ovie fakturi se vo istekuvawe”.I od pretstavni{tvoto na farmacevtskata kompanija Glakso smit klajn vo Skopje velat deka iako klinikite ne im se direktni dol`nici, sepak, go ~uvstvuvaat prob-lemot.“Docneweto na pla}aweto od bolnicite kon veledrog-eriite se odrazuva direk-tno vrz proizvoditelite, a so toa i vrz nas. Del od veledrogeriite se pri-nudeni duri i da zemaat krediti za da prodol`at da rabotat normalno. Ova ja doveduva vo pra{awe ponatamo{nata isporaka na lekovi i materijali do javnite zdravstveni in-stitucii”, veli direktorot Tomislav Hristovski.Od Fondot za zdravstvo se ograduvaat od sekakva odgov-ornost. Velat deka nabavkite se vo nadle`nost na samite zdravstveni ustanovi.“Tie sami si gi nara~uvaat

potrebnite materijali i sami gi pravat tenderite. Fondot redovno, sekoj mesec im ispla}a edna dvanae-sattina od predvideniot buxet. Zatoa Fondot nema nikakva odgovornost po ova pra{awe”, veli portparolot Branko Axigogov.Javnite zdravstveni ustano-vi, pak, se alat deka imaat ekstremno mali buxeti so koi edvaj odvojuvaat pari za plati, a toa {to im os-tanuva e nedovolno za dase pokrijat ostanatite potrebi. “Postojano reagirame do Fondot deka nemame dovolno pari i poradi toa docnime so pa}awe. No, tie ni ve-lat da si planirame kako znaeme”, velat od Klini~kiot centar vo Tetovo.Ekspertite od ovaa oblast apeliraat Fondot da ne si gi pere racete od odgovor-nost i da prezeme seriozni merki za da ja spre~i vak-vata situacija, koja, velat, }e kulminira koga }e po~nat da pristignuvaat sudskite presudi.Klinikata za nevrologija i Zaedni~kite slu`bi, koi nekolku veledrogerii gi poso~ija kako najgolemi dol`nici, ostanaa nedo-stapni za komentar.

�� �3 FAKTI ZA... PROCENKI...

50,7% E ZGOLEMEN BROJOT NA PRIKA@ANITE PRETSTAVI VO AMAT-ERSKITE TEATRI VO 2009/2010 GODINA

E NAMALEN BROJOT NA POSETITELI VO PROFESIONALNITE TEATRI VO ISTIOT PERIOD6,1%

5,3% E NAMALEN BROJOT NA PRIKA@ANI PRETSTAVI VO PROFE-SIONALNITE TEATRI VO PERIODOT OD 2009/2010 GODINA

retsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, oceni deka Evropskata unija od krizata }e izleze posilna i deka evroto pretstavuva za{titen mehanizam, a ne pri~ina za krizata.“Evroto e za{tita, a ne pri~ina za kriza.

So seriozni problemi se sretnuvaat i zemjite koi ne se del od evrozonata. Go otfrlam argumentot spored koj evroto pretstavuva pri~ina za kriza”, izjavil Baroso vo intervju za belgiskiot vesnik “Libr Bel`ik”.Baroso ka`al deka Evropskata centralna banka e sposobna da se soo~i so sega{nite tur-bulencii i izrazil golemo veruvawe deka taa }e bide vo sostojba da gi prezeme site potrebni merki za da obezbe-di stabilnost vo evrozonata.

QUP^O ZIKOV

41...POGLED NA DENOT...

USTA POLNA NAROD!?

P

nogu narod. Fakt! Bez razlika kolku to~no iljadi lu|e zastanaa pred Sobranieto so crvenite kartoni v race, poka`ani za Nikola Gruevski, sekako deka v~era na vlasta & se slu~i narod!Slu{navme {to mu pora~a liderot

na SDSM, Branko Crvenkovski, na liderot na VMRO-DP-MNE, Nikola Gruevski! Toj toa go napravi silno, glasno, so adekvatni signali (govor na teloto), koi sugeriraa i ja prika`aa neizbe`nata za Crvenkovski “dol`na arogancija”! Toj mu podade raka na Gruevski! No, ne na pomiruvawe, tuku za “da se izvle~e institucionalno preku izbori”!? ]e se soglasime deka vo najgolemiot del od govorot Cr-venkovski standardno poznato - “veze{e”! Zvu~e{e deka razmisluva isto kako narodot koj stoe{e pred nego... Na primer, najgolem del narodot misli isto kako Cr-venkovski - deka siroma{tijata e katastrofalno gole-ma, deka ekonomijata e vo beznade`na situacija, deka nema investicii, deka nevrabotenosta e uni{tuva~ka, deka javnoto zdravstvo e uni{teno, deka korupcijata e golema, deka imame problemi i so demokratijata... Vsu{nost, v~era narodot go slu{na od Crvenkovski toa {to, frojdovski, i saka{e da go slu{ne! Liderot na SDSM, najavuvaj}i (vo sabotata, na intervju na A1) deka mnogu & e potreben na opozicijata vo borbata protiv simnuvaweto na Gruevski od vlast, vsu{nost, “sam mu se servira{e” na narodot! Porakata e – “povtorno jas sum re{enieto! Oti nema drug...”!!!? A, kako {to vidovme od prviot red na mar{ot, i navistina nema koj drug!? Li~no mislam deka nitu ~lenovite i lider{ipot na VMRO-DPMNE v~era nemaa rezervi okolu dijagnozata

na Crvenkovski, slu{aj}i go kako “retori~ki veze” za makedonskite problemi, na prepolniot bulevar pred makedonskoto Sobranie! No, po kojznae kolku govori vo poslednite meseci, povtorno ostanaa neodgovoreni mnogu pra{awa na koi ~ekaat odgovor iljadnicite makedonski gra|ani, i tie na mar{ot i onie doma! Kamo re{enija? Ottuka, se soglasuvam so iska`anata misla na SDSM deka ova bilo samo po~etok na patot do novi izbori! No, govorot od v~era, po presot od petokot i intervjuto na gorespomenatata televizija vo sabotata, vo koj Crvenk-ovski energi~no “go udri” Gruevski, sepak, ima “falin-ka”! Oti, ovojpat i narodot bara odgovori na slednite pra{awa: Koi se novite lu|e? Koja e programata? [to e toa {to utre SDSM podobro }e go napravi od VMRO-DPMNE so sega{nata lista na li~nosti vo vrvot na ovaa partija? Kako SDSM }e ja podobri naru{enata demokratija, isto taka so sega{nite lica, koi, sepak, se kreatori vo godinite nanazad na “pletkata” koja denes sakaat da ja raspletat?Dobro, }e re~at deka ne se ka`uvaat tukutaka na mit-ing adutite za vo izborna kampawa! Va`i, samo ne{to mnogu mitinzi ni se redat! Mnogu avtobusi, mnogu benzin, mnogu tro{oci, mnogu nervi, mnogu o~ekuvawa na ~lenstvoto! Pa, toa vidovme deka ne e tolku zdravo! Gledame denes so VMRO-DPMNE kako e! Taka?Odgovori na ovie dilemi nema... A iljadnicite pred Sobranieto v~era, stoej}i ispraveni pred liderot, vo mislite se nadevaa deka }e bidat del od javnata admin-istracija! Taka li e?! Nikoj ne im ka`uva deka treba da bide poinaku! Zatoa, ova nekako li~i deka Crvenkovski ~eka Gruevski sam da padne, kako {to i samiot objasni koga re~e “...vremeto raboti za SDSM, a protiv Nikola Gruevski...”!? Mislam deka samo “vremeto” ovoj pat nema da bide dovolno!

@ � OZE MANUEL BAROSO pretstedatel na Evropskata komisija

EVROTO NE E PRI^INA ZA KRIZATA

“Vsu{nost, v~era narodot go slu{na od Crvenkovski toa {to, frojdovski, i saka{e da go slu{ne!”

MVELEDROGERIITE SO MESECI ^EKAAT PARI OD DR@AVNITE KLINIKIFarmacevtskite kompanii velat deka }e bidat prinudeni da ja preki-nat isporakata na lekovi i medicinski materijali, a od Fondot za zdravstvo velat deka se ograduvaat od sekakva odgovornost. Velat deka nabavkite se vo nadle`nost na samite zdravstveni ustanovi

JAVNOTO ZDRAVSTVO TONE VO DOLGOVI

VITKORIJA MILANOVSKAmilanovska@kapital.com.mk

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

B

5POLITIKA 06.12.2010PONEDELNIK

MAKSIM RISTESKIristeski@kapital.com.mk

SO PROTESTEN MAR[ VO SKOPJE

OPOZICIJATA ODLU^NO POBARA PREDVREMENI IZBORI

Gruevski, bidi barem edna{ odgovoren pred sopstveniot narod. Prifati ja podadenata raka i ne dozvoluvaj

gnevot na narodot da se prelee na ulica. Ajde da odime na izbori,- mu pora~a liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, na premierot, Nikola Gruevski, od binata postavena pred Sobrani-eto, kade {to kulminira{e v~era{niot protesten mar{ koj go organizira{e SDSM pod sloganot "Dosta e! Iz-bori se za idninata!". Vo prodol`enie na mar{ot, prateni~kata grupa na SDSM do Sobranieto podnese tri dokumenti so koi SDSM ja formalizira{e svojata inicijativa za predvre-

meni izbori. So prviot dokument se bara izmena na Izborniot zakonik, so cel da se sozdadat uslovi za fer i demokratski iz-bori. Vtoriot se odnesuva na formirawe sobraniska komisija za kontrola i nad-zor na izbira~kiot spisok. A tretiot dokument e inicijati-va za raspu{tawe na Par-lamentot i za raspi{uvawe novi parlamentarni iz-bori.Za Crvenkovski, ovoj sobir, na koj u~estvuvaa site partii na opoziciskiot front i

izlegoa pove}e desetici il-jadi gra|ani (okolu 30 iljadi spored slobodni procenki), e so istoriska masovnost i zna~ewe za Makedonija, a pri~inite poradi koi gra|anite go poddr`ale mar{ot, spored Crvenk-ovski, treba najmnogu da se baraat vo pritisokot koj gra|anite go ~uvstvuvaat od vladeja~kiot re`im vo site sferi na nivnoto `iveewe. "Pet godini ovoj re`im ja pritiska sekoja institucija, firma, zdru`enie, medium i sekoj ~ovek poedine~no, da se

opredelat po principot – ili ste so nas ili protiv nas. Gra|anite denes pora~uvaat: se re{ivme da bideme protiv vas", re~e Crvenkovski. "Najgolemite grobari na id-ninata na Makedonija samite

se proglasuvaat za patrioti... Ne mo`e siroma{tijata da ja prika`uvaat kako ekonom-ski reformi... Sakaat da n$ ubedat deka nacionalnite porazi treba da se slavat kako pobedi... Stopanstvoto

propa|a, sekoe treto seme-jstvo se bori za gol `ivot... Slobodata na mediumite e mislovna imenka", se nekoi od poentite na govorot na Crvenkovski.Sobirot zavr{i bez inci-denti, a Crvenkovski ovoj fakt go iskoristi za da odgovori na obvinuvawata deka vo borbata za vlast }eposegne i po metodite na uli~nata demokratija."Cela nedela la`at za mar-{ot deka nasila }e vlezeme vo instituciite. Ako ovoj narod saka da vleze vo So-branieto, koj }e go zapre? Gruevski? Jankulovska? Ili policajcite pokraj ogradava? Pove}eto od ovie policajci ~ekaat da trgneme, pa da ni se pridru`at. Nie ne sme VMRO-DPMNE i ne gi ru{ime instituciite. Nie gi sozda-vame", re~e Crvenkovski.

���� Tri dokumenti so koi i formalno }e bidat pobarani predvremeni izbori podnesoa pratenic-ite na SDSM do Sobranieto, vo imeto na u~esnicite na protestniot mar{ na opozicijata koj se odr`a v~era vo Skopje

MINISTERKATA JANKULOSKA DEMANTIRA “PAZAR” SO GAZDATA NA A1

]E ODIME DO KRAJ SO RAMKOVSKI!

Nemame namera, n i pra v o d a razmisluvame vo nasoka na eventualen kom-promis, bidej}

i zakonite se ednakvi za site i tie mora da va`at za site. Vaka ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, odgovara na pro-vokaciite deka zad obidot na sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, da ja spu{ti topkata so obvinuvawata za “policiski upad” vo negoviot medium se krie taen dogovor so vlasta. Jankuloska deman-tira mo`nost dr`avata da se povle~e od celata akcija za ras~istuvaweto so naodite za milionski kriminal vo firmite na Ramkovski. "Vo nikoj slu~aj nemame nam-era ni da razmisluvame vo nasoka na prekinuvawe na aktivnostite na instituciite. Po obezbedenite dokumenti za {este firmi na Pero Nakov bb i na Pero Nakov 60A, utvrdeno e deka pos-tojat seriozni indicii za zloupotreba vo raboteweto vo firmite. S$ u{te nemalo prijavi poradi obemnosta na dokumentacijata, no site institucii bile mobiliz-

irani vo nasoka na pobrzo ras~istuvawe na somneva-wata za kriminal”, veli Jankuloska. Izvori vo VMRO–DPMNE za “Kapital” brifiraat deka vo razgovori na liderot Nikola Gruevski i potesnoto rakovodstvo bilo poten-cirano deka vo nikoj slu~aj ne smee da se “zata{ka” celata afera. Lu|eto bliski do Gruevski barale da se ras~isti so kriminalot na Pero Nakov bb, oti situaci-jata bila “sega ili niko-ga{“. Na Gruevski mu go poso~uvale i primerot so porane{niot premier Vlado Bu~kovski, koj nabrzo po eden sli~en, no neuspe{en obid za kontrola na firmite na Ramkovski vo 2006 godina gi izgubi izborite. Rako-vodstvoto na VMRO-DPMNE smeta deka porazitelno za nivniot rejting bi bilo sekoe razmisluvawe vo nasoka na popu{tawe na stegite okolu Ramkovski. Navodno, Gruevski vetil deka instituciite ovoj pat }e odat do kraj i }e gi rasvetlat site kriminalni piramidi.Vo SDSM se {okirani od na-stapot na Velija Ramkovski. Partiski izvori uveruvaat deka liderot Branko Crven-kovski ne znael za izjavata na Ramkovski s$ dodeka taa

ne se pojavi na Internet i deka javnoto distancirawe od negoviot “lik i delo” go storil po prethodni razmis-luvawa i ocenki deka mora da prestane obidot da se povrzat nivnite aktivnosti za urivawe na vlasta so slu~uvawata vo A1. Drugi partiski izvori, pak, velat deka se ~uvstvuvaat izigrani od Ramkovski, koj o~igledno

ve}e pod masa se dogovara i pregovara so premierot. Vo me|uvreme, nema novi momenti za celiot skandal. Vo petokot propadna obidot za megaaferata da raspra-va Anketnata komisija za za{tita na pravata i slo-bodite na gra|anite. I pokraj prisustvoto na eksperti od krivi~noto pravo, aktiv-isti za ~ovekovi prava, su-

dii, nevladini organizacii, pratenicite od vlasta i opozicijata ne go zaboravija svojot voobi~aen re~nik na napadi i diskvalifikacija. Vo ime na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, Jovan Ginev pobara odlo`uvawe na Komisijata poradi nedostig od mislewe na narodniot pravobranitel."Plenarnata sednica e zaka-

`ana nadvor od Delovnikot, i pokraj zapoznenosta na pretsedatelot, Trajko Vel-janovski, deka imame komisija koja e od golemo zna~ewe", istakna Vesna Bendevska od SDSM, pretsedatel na Komisijata.Opozicijata obvini deka pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo so otka`uvaweto od raspravata demonstriraat deka ne sakaat da gi ras~istat slu~uvawata vo A1. "Profesorkata Gordana Sil-janovska pobara na Komisi-jata zadol`itelno da bide obezbedeno prisustvoto na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, i direktorot na Upravata na finansiska policija, Qup~o Stamatovski, bez koi raspravata bi bila bespredmetna. Na Komisijata prisustvuva{e direktorot na UJP, Goran Trajkovski, koj ima{e podgotveno celosen izve{taj za akcijata na Up-ravata na Pero Nakov bb, a od MVR i Finansiskata policija ima{e isprateno izvestuvawe deka A1 televiz-ija ne bila cel na akcijata. MVR informira{e deka pretstavkite na novinarite na A1 za pre~ekoruvawe na ovlastuvawata na polici-jata na denot na akcijata se otfrleni.

���� Po skandaloznoto omeknuvawe na Ramkovski vo napadite vrz premierot Gruevski, vlasta tvrdi deka ne se raboti za nikakov taen dogovor za “zami`uvawe” pred milionskiot kriminal za koj se tovarat negovite firmi

MANASIJEVSKI: NITU SDSM, NITU VMRO NE NUDAT EKONOMSKI RE[ENIJA!

Nikoj vo Makedoni ja ne veruva deka Crvenkovski mo`e da sozdade alter-

nativen programski produkt so koj bi ja porazil sega{nata vlada,- re~e Jovan Manasijevs-ki, pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija, upatuvaj-}i kritiki i do Vladata i do opozicijata, koja, spored nego, voop{to ne govorela za ekonom-skiot del. “Vo ovie 20 godini sme pravele, videle mnogu mit-inzi, mar{ovi, buntovi, a nitu

eden gra|anin na Makedonija ne videl korist od niv”, re~e Ma-nasijevski. Na v~era{nata konferencija vo Ohrid, kade {to partijata go pretstavi ekonomskiot del od svo-jata politi~ka platforma so koja planira da nastapi na slednite izbori, toj istakna deka ne postoi nikakva razlika me|u VMRO-DPMNE i SDSM, za koi re~e deka se za-stapnici na ekonomski populizam, so interes samo za polnewe na buxetot i potoa sredstvata da

gi raspredeluvaat po politi~ki selektivni kriteriumi.Vo ekonomskata platforma na LDP, akcentot e staven na ekonomijata, odnosno na na~inot za sozdavawe podobar ekonomski ambient vo Makedonija, pove}e investicii i pogolem broj rabotni mesta. Ma-nasijevski veli deka klu~en segment vo ekonomskata politika koja tie bi ja sprovele }e bidat mikro, malite i srednite pretprijatija. “Spored statistikite, vo Make-donija na tie pretprijatija otpa|aat

83% od vkupniot broj vraboteni vo privatniot sektor. Ottamu, dokolku sakame da zboruvame za rast i razvoj, mora da razvivame konkretni produkti naso~eni kon podobruvawe na raboteweto na mikro, malite i srednite pret-prijatija”, re~e Manasijevski. Toj potencira{e deka s$ dodeka Vla-data ne se zanimava so kondicijata na malite i srednite pretprijatija, mnogu brzo nema da mo`e da go finansira nitu zdravstvoto, nitu obrazovanieto, nitu penziskiot

sistem. Manasijevski re~e deka LDP ima za cel da mu ponudi druga slika na makedonskiot narod, da se svrti kon ekonomijata, zatoa {to samo na takov na~in, so kreirawe konkretna alternativna ponuda niz proekti, Makedonija mo`ela da se dvi`i napred. Toj izrazi uveruvawe deka toa e na~inot da se svrti vnimanieto i na Vladata kon ekonomijata, no i na gra|anite koi imaat mo`nost da dadat {ansa na nova opcija.

MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

[TO POBARA SDSM: Izmena na Izborniot zakonik za da se sozdadat uslovi �za fer i demokratski izboriFormirawe na sobraniska komisija za kontrola i na- �dzor na izbira~kiot spisokRaspu{tawe na Parlamentot i raspi{uvawe predvre- �meni izbori

FOKUS: SPORTOT E VISTINSKO RAZO^ARUVAWE VO MAKEDONIJA 6 06.12.2010

SR\AN IVANOVI]ivanovic@kapital.com.mk

Od osamostojuvawe-to na Republika Makedonija pred 20 godini dosega sportot tone s$ podlaboko i sega dopira do

samoto dno. Makedonskite spor-tisti, reprezentacii i klubovi glavno se “topovsko meso” za protivnicite. Vo vremeto na porane{na Jugoslavija make-donskite natprevaruva~i bea del od mo{ne uspe{ni i trofejni nacionalni sostavi, a lokalnite ekipi se nat-prevaruvaa vo kvalitetni prvenstva. Vlo`uvaweto vo infrastruktura, mladinski {koli, no i vo seniorski pro-fesionalni timovi & nose{e zna~itelen uspeh na sportski plan na Makedonija. To~no e deka opa|aweto na kvalitetot vo makedonskiot sport ne se po~uvstvuva vedna{,bidej}i vo prvite nekolku godini na{ite reprezentacii s$ u{te bea sostaveni od igra~i koi svojot zanaet go nau~ija vo sistemot na “starata” dr`ava.Po raspa|aweto na federacija-ta makedonskiot sport go izgubi “zdivot”, {to ne e slu~aj i so slovene~kiot, koj vo vreme na SFRJ, so isklu~ok na skijaweto, be{e pomarginaliziran od makedonskiot. No, kako e sega? Na Olimpiskite igri slovene~kite sportisti imaat osvoeno 22 medali. Makedon-skite sportisti na OI se brojat na prsti i se nezabele`itelni. Slovene~kiot sport e na svetskiot vrv, a makedonskiot na dnoto. Sosema adekvatna e sporedbata me|u makedonskiot i slovene~kiot sport po 20 godini nezavisnost na dvete zemji. Zo{to ja izbravme Slovenija? Zatoa {to ovaa zemja vo ram-kite na porane{nata zaedni~ka dr`ava za “kopje” be{e po-slaba od Makedonija. Srbija i Hrvatska se zemji na {ampioni. Ovie dve nacii, verojatno na-jgolemite konkurenti na sports-ki plan, mo`at da se pofalat so edno~udo medali osvoeni na svetski i evropski prvenstva. Sporedbata na Makedonija so Srbija i Hrvatska e neumesna,

SLOVENIJA E OBESlovenija e edinstvenata

dr`ava od porane{na SFRJ koja uspea svo-jot sevkupen potencijal da go naso~i kon id-

ninata, namesto kon revizija na istorijata. Site postoe~ki regionalni natprevaruvawa, vo koi ~lenuvaat sportskite ekipi od porane{na Jugoslavija, se inicirani i organizirani od Slovenija. Mrazot be{e skr{en pred sedum sezoni koga be{e formirana Jadranskata ko{arkarska liga. Vo ova visokokvalitetno natrevaru-vawe nastapuvaat klubovi od Sr-bija, Hrvatska, BiH, Crna Gora i, se razbira, Slovenija. Golemite neprijatelstva na narodite od ova dru{tvo bea nadminati tokmu po silnoto lobirawe i posredu-vawe na lu|eto od ko{arkarskata

federacija na Slovenija.Interesno, no otkako be{e zavr{ena sportskata sala Boris Trajkovski vo Skopje, Makedonija dobi pokana za u~estvo so edna ekipa vo ova eks-jugoslovensko ko{arkarsko dru{tvo. Iako raspolo`enieto za sorabotka e golemo i od dvete strani, sepak, najva`niot uslov za u~estvo vo Jadranskata liga s$ u{te ne e ispolnet od nitu eden makedonski klub. Toa e buxetot za igra~kiot fond od najmalku eden milion evra, {to, barem vo momentov, e nevozmo`no za na{ite klubovi.Pred pomalku od eden mesec be{e donesena odlukata za formirawe na regionalna ra-kometna liga, kade {to pokraj ekipi od porane{na Jugoslavija, }e ima i klubovi od Ungarija. Poradi silniot kvalitet na

Sosema adekvatna e sporedbata me|u makedonskiot i slovene~kiot sport po 20 godini nezavisnost na dvete zemji. Zo{to ja izbravme Slovenija? Zatoa {to ovaa zemja vo ramkite na porane{nata zaedni~ka dr`ava za “kopje” be{e poslaba od Makedonija. Kade e sega? Na Olimpiskite igri slovene~kite sportisti imaat osvoeno 22 medali. Makedonskite sportisti na OI se brojat na prsti i se nezabele`itelni. Slovene~kiot sport e na svetskiot vrv, a makedonskiot na dnoto

��

bidej}i i dvete zemji se pogole-mi, a i tradicionalno posports-ki. Zatoa, sosema adekvatna e sporedbata so Slovenija.

ZMAJ^EKI VS LAVOVISlovenija e zemja na 2.054.000 `iteli, koi `iveat na povr{ina od 20.273 kilometri kvadratni. Makedonija ima teritorija od 25.713 kilometri kvadratni, na

koja `iveat 2.114.000 lu|e. Start-nite podatoci za komparacija se re~isi idealni, no spored ekonomskiot i politi~kiot poten-cijal Slovenija e vistinski xin za na{ata dr`ava. Makedonija, barem na po~etokot od 90-te godini be{e posilna sportska nacija od Slovenija, ne smetaj}i gi zimskite sportovi.

Mnogumina se se}avaat na prviot me|unaroden natprevar na make-donskata fudbalska reprezent-acija, odigran na 13 oktomvri 1993 godina vo Kraw, protiv selekcijata na Slovenija. Toga{ makedonskite reprezentativci, predvodeni od Darko Pan~ev, Ilija Najdovski, Vujadin Stanojk-ovi}, Dragan Kanatlarovski..., so

4:1 go deklasiraa slovene~kiot sostav.No, ottoga{ navamu Slovenija vo re~isi site sportovi gi redi uspesite, a Makedonija ne uspeva da ostvari nitu eden zna~aen rezultat. Odime so red. Slovencite stojat odli~no na fudbalski plan, kako nikoga{ prethodno. U~estvo

SR\AN IVANOVI]ivanovic@kapital com mk Sosema adekvatna e sporedbata me|u makedonskiot i slovene~kiot sport����

ZO[TO SLOVENIJA STANA SPORTVELESILA, A MAKEDONIJA GO DO

� TINA MAZE (levo) osvoi eden od 22-ta medali za Slovenija na Olimpiskite igri

706.12.2010PONEDELNIK

22 medali osvoija slovene~kite

sportisti na Olimpiskite igri

EDINUVA NA REGIONOT

doma{noto prvenstvo, Slovenija }e bide zastapena so tri tima, {to e u{te edno priznanie za slovene~kiot sport vo odnos na ostanatite zemji. I BiH }e ima tri ekipi vo regionalnata liga, no toa e pred s$ politi~ka od-luka, so koja se ovozmo`uva na-stap na po edna ekipa od trite dr`avotvorni entiteti. Iako Slovenija e zemja kade {to vaterpoloto e relativno neraz-vieno, sepak, taa inicira{e i formirawe na regionalna liga i vo ovoj sport. Zaedno so Hrvats-ka i Crna Gora, slovene~kite

ekipi od godina }e igraat i vo Jadranskata vaterpolo liga.S$ u{te se ~eka organizirawe na zaedni~ka fudbalska liga. Inicijativata povtorno e od strana na Slovencite, koi pred edna godina go organiziraa i prviot raboten sostanok na ovaa tema, vo Bled.Po postojanoto lobirawe do-biena e politi~ka poddr{ka od najva`nite regionalni politi~ari. Pretsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, na edna od svoite za~esteni sredbi

razgovaraa i za ovoj predlog, nadgraduvaj}i go so ideja za zaedni~ka kandidatura za orga-nizacija na Evropskoto fudbal-sko prvenstvo vo 2022 godina.So ovie inicijativi Slovenija go nadgraduva svojot sport, bidej}i mu ovozmo`uva kvalitetna sredina. Zasega, Makedonija e del od pregovorite za regionalnata fudbalska liga, no se postavuva pra{aweto dali po nejzinoto kone~no fomirawe povtorno }e bide problem buxetot od eden milion evra?

NIKOLA ILIEVSKI XIXIPORANE[EN SELEKTOR NA MAKEDONSKATA FUDBALSKA REPREZENTACIJA “Sekoja sporedba me|u sportot vo Makedonija i Slovenija e nebla-godarna ili, podobro re~eno, nevozmo`na. ]e po~nam so toa deka vo Slovenija, za razlika od Make-donija, na odgovornite funkcii vo site sportovi, zna~i, vo fudbalot, ko{arkata, rakometot, skijaweto i vo site drugi disciplini, na odgovornite mesta vo federaciite, no i vo klubovite, sedat porane{ni istaknati sportisti. Kaj nas re~isi i da nema takva li~nost vo koj bilo sport. Vo Makedonija se vospostavi praktika sportot da go vodat lu|e koi se s$, samo ne sportisti. Razni biznis-me{etari, koi so godini opstojuvaat na rakovodnite funkcii vo sportskite federacii i klubovi.”

���� Regionalnite klupski natprevari na prostorite od biv{a Jugoslavija po pravilo se na inicijativa na Slovenija. Najnoviot proekt e obedinuvawe na kremot vo vaterpolo.

na dve svetski i edno evrop-sko prvenstvo. Na{iot najdobar rezultat e osvoeno ~etvrto mesto vo kvalifikaciite za golemite natprevaruvawa. Vo ko{arkata “janezite” se nametnaa kako vistinska sila, a najgolem uspeh e osvoenoto ~etvrto mesto na poslednoto evropsko prvenstvo vo Polska. Vo sporedba so na{ite dve u~estva na kontinentalnite {ampionati, slovene~kite ko{arkari mo`e da se pofalat so rekordni devet, a zgora na toa imaat i dva nastapi na mundijalite. Duri i vo rakometot, tradicio-nalno najuspe{niot sport vo Makedonija, Slovencite se daleku pouspe{ni. Na{ite dve u~estva na svetskite {ampionati i edno na evropskite izgledaat po malku sme{no vo sporedba so pette nas-tapi na svetskite prvenstva, osum na evropskite i dve na Olimp-iskite igri na Slovenija. Slo-venija mo`e da se pofali i so srebreniot medal od evropskoto prvenstvo vo 2004 godina. Ovaa sporedba mo`e i da prodol`i, no rezultatot postojano }e se zgol-emuva vo korist na Slovenija.“Sekoja sporedba me|u sportot vo Makedonija i Slovenija e nebla-godarna ili, podobro re~eno, nevozmo`na. ]e po~nam so toa deka vo Slovenija, za razlika od Makedonija, na odgovornite funkcii vo site sportovi, zna~i, vo fudbalot, ko{arkata, rako-metot, skijaweto i vo site drugi discipini, na odgovornite mesta vo federaciite, no i vo klubo-vite, sedat porane{ni istaknati sportisti. Kaj nas re~isi i da nema takva li~nost, vo koj bilo sport. Vo Makedonija se vosposta-vi praktika sportot da go vodat lu|e koi se s$, samo ne sportisti. Razni biznis-me{etari, koi so godini opstojuvat na rakovodnite funkcii vo sportskite federacii i klubovi”, izjavi za “Kapital” porane{niot selektor na make-donskata fudbalska reprezent-acija, Nikola Ilievski Xixi, koj svoevremeno be{e trener i vo Slovenija.Spored Ilievski, uslovite za rabota vo Slovenija se nevero-jatno podobri otkolku vo Make-donija.“Slovencite sportskata orga-nizacija ja temelat na obezbedu-vawe uslovi i adekvatno na toa

i postignuvawe rezultati. Jas pred 11 godini bev trener na Publikum. Vo toa vreme klubot ima{e najmal buxet od celata slovene~ka prva liga, no na-jodgovorno tvrdam deka s$ u{te, i po pominati 11 godini, nitu edna makedonska ekipa gi nema dostignato finansiskite uslovi na Publikum ili standardite na rabotewe koi u{te toga{ bea praktikuvani. Slovene~kata fud-balska reprezentacija dva pati igra{e na svetskoto fudbalsko prvenstvo i toa e neverojaten uspeh. Interesno, no pomo{ta od dr`avata za fudbalot dojde duri otkako tie za prvpat se pla-siraa na mundijalot. [to zna~i deka uspehot e pred s$ delo na lu|eto {to go vodat i na tie {to vlo`uvaat vo fudbalot “, dodava Ilievski.

PROFESIONALEN ODNOS KON SPORTOT

Dosega na Olimpiskite igri slovene~kite sportisti imaat osvoeno 22 medali, od koi 15 na letnite i sedum na zimskite igri. Ova e frapantna brojka za tolku mala zemja, koja spored brojot na medalite vo odnos na brojot na `iteli e vedna{ zad Norve{ka i Avstrija. Interesen e podatokot od poslednite Olimppiski igri vo Vankuver koga Slovencite os-voija tri odli~ja, a slovene~kite mediumi prokomentiraa deka toa e eden medal na sekoi 681.000 `itel.“Tri raboti se klu~ni za uspehot na slovene~kiot sport. Kako prvo, odnosot na lu|eto kon sportot e krajno profesionalen. Vtoro, uslovite za rabota se na najvi-sokoto mo`no nivo i treto, toa se odli~nite finansiski uslovi. Tuka ne se podrazbira edinst-veno vlo`uvaweto na dr`avata, tuku pred s$ organizacijata koja samata zarabotuva pari. Slovene~kite klubovi se prof-itabilni i vo toa e i glav-nata tajna na nivniot napredok. Vo Makedonija, pak, ne postoi nikakov sistem na vrednosti. Kaj nas sportot e amaterski”, veli Mladen \urovski, porane{en ~len na ko{arkarskata reprezentacija, koj del od karierata pomina vo timot na Dom`ale Helios od Slovenija.Ako odnosot na relacija `iteli-teritorija e proporcionalen, a golema disproporcionalnost

4:1 makedonskite fudbaleri gi

“tepaa” Slovencite pred 17 go-dini, a sega Slovenija u~estvuva

na svetski prvenstva

Slovenija e edinst-veniot kandidat za organizacija na Ev-ropskoto ko{arkarsko

prvenstvo vo 2013 godina. Od sedi{teto na FIBA Evropa potvrdija deka se obezbedeni site neophodni podgotovki i garancii od slovene~kata Vlada, a izdavaweto na licencata za organizacija na {ampionatot treba da se slu~i kon krajot na ovoj mesec, na sostanokot na Izvr{niot odbor na evrop-skata federacija.Na poslednata sredba na slovene~kiot vrv, predvoden od premierot, Borut Pahor, so generalniot sekretar na FIBA Evropa, Nar Zaolin, bea utvrdeni finansiskite obvrski za organizatorot, kako i intenzitetot na izgradbata na neophodnata infrastruktura.“Vo pregovorite uspeavme da dogovorime licencata od ~etiri milioni evra da bide namalena na tri milioni. Istoto va`i za sredstvata koi treba da bidat sobrani od sponzorite. Od 4,5 mil-ioni dobivme namaluvawe na 3,5 milioni. Prvta rata od 750.000 evra Vladata }e ja isplati na 17 dekem-vri, dodeka ostanatite }ebidat pla}ani vo 2012 i 2013 godina. Nie garanti-ravme deka ovie sredstva }e bidat navreme ispla}ani, a }e storime s$ {to e vo na{a mo} da gi obezbedime i sponzorskite dogovori”, izjavi slovene~kiot minis-ter za obrazovanie i sport, Igor Luk{i}.Sudej}i spored seri-oznosta na garanciite od slovene~kata Vlada, ovaa

zemja mo`e da bide sigurna vo organizacijata na Evrop-skoto prvenstvo. Zasega s$ u{te ne se objaveni gra-dovite koi }e bidat doma}ini na prvenstvoto, no najverojatno toa }e bidat Qubqana, Maribor, Celje i Kraw.Inaku, Slovenija poslednite nekolku godini raspolaga so navistina kvaliteten ko{arkarski sostav, kadaren da pobedi sekogo vo svetska-ta ko{arka. Gordan Dragi}, ko{arkarot na Feniks Sans, e verojatno najgole-mata nade` na evropskata ko{arka, koj iako e mnogu mlad, sepak, ve}e uspea da se nametne vo NBA ligata. Seriozno treba da se smeta i na ko{arkarot na LA Lejk-ers, Sa{a Vuja~i}, kako i na povozrasnite Bo{tijan Nah-bar, Sani Be~irovi}, Erazem Lorbek, Uro{ Slokar i Jaka Lakovi}. Verojatno pred-nosta na doma{niot teren na Slovencite }e im pomogne kone~no da dojdat do posaku-vaniot medal, otkako na pos-lednoto evropsko prvenstvo bea porazeni vo natprevarot za treto mesto.Slovenija, iako e mala zemja, mo`e da se pofali so bogata tradicija na organizirawe golemi sportski natrevari. Vo 2004 godina be{e doma}in na evropskoto prvenstvo vo rako-met, a edna godina podocna i na evropskiot {ampionat vo vaterpolo. Ovaa zemja be{e doma}in i na evropsko prven-stvo vo atletika i gimnas-tika. Tokmu vo poddr{kata na organizirawe golemi natpre-varuvawa najdobro mo`e da se vidi pomo{ta na dr`avata vo sportot.

SLOVENIJA - ORGANIZATOR NA EP VO KO[ARKA VO 2013?

medali osvoisportisti na O

na dve svetski i edno evrop-sko prvenstvo. Na{iot najdobar

i postignuvawe rezultati. Jaspred 11 godini bev trener na

makedonskit“tepaa” Slove

TSKA OPRE DNOTO?!

se gleda vo ostvaruvaweto na sportskite rezultati, toga{ ovaa sporedba me|u Makedonija i Slo-venija }e mora da bide videna i niz poinakov agol - se razbira, ekonomskiot.Bruto-nacionalniot dohod po `itel vo Slovenija iznesuva 28.118 dolari, a vo Makedonija e odvaj 4.656 dolari. Slovenija e ~lenka na Evropskata unija i na NATO i e ekonomski na-jnapredna zemja vo sporedba so site ostanati dr`avi od porane{na Jugoslavija. Tokmu ovoj fakt e mo`ebi i re{ava~ki vo otkrivaweto na pri~inite za golemata sportska nadmo}nost na Slovenija vo odnos na Make-donija.Za vreme na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika be{e objavena studijata na germanskiot politikolog Jozef [mid, profe-sor na univerzitetot vo Tibingen. Toj tvrdi deka ekonomski silnite zemji, kade {to srednata klasa e brojna, vsu{nost, se najsilnite fudbalski nacii. Spored [mid, dobrite fudbaleri izleguvaat od dobro situiranite semejstva.“Neosnovani se zaklu~ocite deka najgolem broj od fudbalerite doa|aat od siroma{ni sredini. Pogre{en e i mitot za Pele, za kogo mnogumina mislat deka poteknuva od siroma{nite bra-zilski faveli, iako najdobriot fudbaler na site vremiwa e porasnat vo blagosostojba. Tokmu visokata sredna klasa ili, vo najmala raka, srednata so dobri uslovi za `ivot dava najdobri fudbaleri”, veli profesorot [mid. To~no e deka Slovencite se ekonomski superiorni vo odnos na Makedonija. No, sepak, i vo edna vakva Makedonija, obreme-neta so golemi problemi i te{kotii, fakt e deka golem broj od problemite se od ~isto orga-nizaciska priroda, za {to ne se potrebni golemi pari. Sporedbata so Slovenija treba da ni pomogne i da n$ nau~i deka i kako mala zemja mo`eme da se nosime so golemite sportski nacii. Potreb-ni se dobra volja i vistinski lu|e na vistinskite pozicii.

� Slovene~kite ko{arkari }e se obidat na Evropskoto prvenstvo da ja krunisaat odli~nata forma od poslednite godini, {to bi trebalo da se odigra na nivna po~va

8 KOMENTARI I ANALIZI06.12.2010 PONEDELNIK

STRAV OD SEBE

Nekolku nedeli po red sme dovedeni vo situacija da se za-nimavame

so me|usebni politi~ki nadmudruvawa i pres-metki. Za `al, debatata koja e aktuelna vo ovoj period ne se odnesuva na predlozi za odredeni proekti, re{enija i sli~ni mo`ni aktivnosti na dr`avnite organi vo nasoka na nao|awe re{enija za podobru-vawe na `ivotot na gra|anite. Sekoj takov obid koj e iniciran od strana na vladeja~kata struktura naiduva na ostro ocrnuvawe, bez razlika na kvalitetot, koe e tolku intenzivno {to sekoj razgovor bi bil nepotreben. Se obi-dovme da razgovarame za mo`niot povolen kredit od MMF, za izgradbata na branata Lukovo Pole, za infrastrukturnite proekti predvideni vo buxetot za 2011 godina, za zavr{uvawe na edna od tenderskite fazi za nao|awe koncesioner za izgradba na nekolku klu~ni avtopatni pravci,

za planovite za raspre-delba na 115 milioni evra za subvencii za na-rednata godina itn., itn.. No, toa ne ni ode{e. Nemavme sogovornik. Zatoa, pak, celata debata vo ovoj period e svedena na nekolku prazni temi, vo smisla na interesot koj bi go imale gra|anite od niv, no i na nekolku `ol~no i agresivno vode-ni diskusii. @alno e, no mora da potenciram deka aktuelnosta na debatite zavisi od nekolku fakto-ri i nekolku politi~ko-mediumski centri, a, sepak, ovde ne mislam samo na institucional-nata debata, tuku mislam na javnata op{testvena debata. Temite koi gi nametnuva politi~kata opozicija se klu~en faktor za dinam-izirawe na diskusiite me|u politi~kite struk-turi i javnosta. Toa e normalno vo sekoja demokratska dr`ava. Toa mo`e da se postigne so dve alatki. Prvata alatka e da se problema-tizira i da se diskutira za tema, ideja, zakon, re{enija ili predlozi koi doa|aat od vlasta i

organite na vlasta. Tuka se dozvoleni i opravdani site debati i alatki za postapuvawe, a koi se vo nasoka na podobruvawe na celta, efikasnosta i rezultatite. Opozici-jata slobodno mo`e da kritikuva i da oponira na sekoja ideja i proekt koi doa|aat od vlasta, no dobro bi bilo ako toa go pravi so idei i pred-lozi za podobruvawe na istata, a ne so politi~ka namera za celosno ocr-nuvawe.Vtorata alatka koja mo`e da bide upotrebuvana od strana na opozicijata e inicirawe na sopstveni idei, proekti i re{enija i nametnuvawe na niv kako zna~ajni vo nasoka na re{avawe na klu~nite potrebi na gra|anite. Vo vrska so ovaa alatka mora da se zeme predvid faktot deka bez raz-lika {to e vo opozicija, ovaa politi~ka struk-tura mo`e da dava idei i razmisluvawe, da gi dinamizira, so niv da vr{i pritisok na vlasta i da se pretstavi sebesi kako politi~ka struktura so seriozen pristap kon politikata. Sepak, po

prirodata na ne{tata, lu|eto koi ja vodat opozicijata imaat do-volno iskustvo i znaewe za da ne smeat da se am-nestiraat od mo`nosta i potrebata i tie sami da u~estvuvaat vo kreira-weto konkretni proekti za podobruvawe na `i-votot na gra|anite. Za `al, vo Makedonija toa ne mo`eme da go vidi-me. Jas ne se se}a-vam na nekoj seriozen predlog koj doa|a od opozicijata, a se odne-suva na podobruvawe na nekoi `ivotni uslovi i mo`nosti na gra|anite. Namesto toa, celo vreme sme bombardirani so interpelacii, prazni de-bati, la`en evroentuzi-jazam i bespolezni li~ni presmetki.O~igledno e deka ne-dostigot od zdrava i polezna diskusija i deba-ta na temi od interes na gra|anite otvora prostor za drug vid procesi na makedonskata politi~ka scena. Nemaweto idei i predlozi, nemaweto proekti i re{enija ja tera makedonskata opozicija na drugo odne-suvawe. Tie samite znaat

i razbraa deka koga se diskutira za konkretni aktivnosti i na~ini na re{avawe na problemite ne mo`at da se merat so vlasta, no toa ne e samo zaradi ideite, tuku i zaradi nasledstvoto. Gra|anite znaat da go merat kredibilitetot na zborot vrz baza na ona {to go videle dosega.@alno e da gi gledame site onie lica na |oami-ti golemi politi~ari od najbliskoto opkru`uvawe na Crvenkovski koi se zakanuvaat so nasilstvo, incidenti i agresija. Jadni se, a ne se svesni deka od o~ite im se ~ita strav od sebe i od svo-eto neznaewe. Razbraa i samite deka nivniot kvalitet ne e dovolen, deka ili go nema ili e pogre{no naso~en. Razbraa deka ako u{te edna{, {esti pat po red, gi izgubat izborite, za niv }e nema mesto nitu vo SDSM, a kamoli vo javnosta. Razbraa deka za politika ne e potreb-no samo da se smeta{ sebesi za pripadnik na op{testvenata elita, a naprotiv deka treba da se raboti.

ILIJA DIMOVSKIdirektor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravu-vawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravu-

rza korporativno upravu-vawe na Me|unarodnatafinansiska korporacija

u rfinansiska korporacija (I(( FCCC) )) vo Makedddonijjjjaf r r(IFC) vo Makedonija(IFC) vo MakedonijafN

ema logika edna kompanija da nav-leguva vo upravu-vawe na koj bilo rizik dokolku toa ne rezultira so

zgolemuvawe na vrednosta na kompanijata. Odnosno, dokolku toa ne vlijae direktno na zgolemuvawe na o~ekuvanite pari~ni tekovi ili na namalu-vawe na cenata na kapitalot. Ova e tezata na Oliveiro Rogi, profesor na Univer-zitetot vo Firenca i postojan pretsedava~ na Me|unarodnata konferencija za upravuvawe so rizici. Toj smeta deka preku pristapot na korpo-rativnite finansii mo`e ne samo da se presmeta, tuku i da se upravuva koj bilo rizik vo koja bilo kompanija. Ovaa teza e nova i smela i za nea treba dopolnitelno da se razgovara. Profesorot Rogi, zaedno so profesorot Torben Andersen od Univer-zitetot vo Kopenhagen i d-r Maksin Garvi od Oddelot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) mina-tive petok i sabota, 4 i 5 dekemvri, odr`aa dvodnevna rabotilnica za upravuvawe so rizici koja be{e or-ganizirana od strana na Makedonskata berza i IFC. Rabotilnicata be{e dobar nastan i verojatno }e ima u{te oglasi vo mediumite vo vrska so istata.Ovaa rabotilnica be{e foku-sirana na dve pra{awa – prvo, na definirawe na rizicite za kompaniite od

realniot sektor i pretsta-vuvawe na alatki kako tie mo`e da bidat upravuvani; i vtoro, kako upravuvaweto so rizicite da se integrira vo vkupnata delovna aktivnost na kompaniite, a osobeno vo ramkite na korporativnoto upravuvawe. Pred nekolku sedmici se osvrnavme na upravuvaweto so rizici na nivo na kompanija, popoznato vo literaturata pod negovata kratenka ERM, i na pristapot kon ERM {to go ima usvoeno Komitetot na organizaciite-sponzori na Komisijata na Trejdvej (KOSO). Ovoj pri-stap, formuliran vo 2004 godina, be{e po~etokot na holisti~koto razbirawe na upravuvaweto so rizicite i nivnoto vklu~uvawe vo kor-porativnoto upravuvawe. Ovoj pristap vo me|uvreme be{e prifaten kako najizdr`ana paradigma i na nea se gradea i drugite pristapi. Taka, bea formirani ramkite na Institutot za upravuvawe so rizici (IRM) i Asocijacijata na menaxerite za osiguruvawe i rizici od Velika Britanija (AIRMIK), Avstraliskiot stan-dard AS/NZS 4360 i, sekako, na voobi~aenite standardiza-tori – Me|unarodnata orga-nizacija za standardizacija (ISO) koja vo 2009 godina go objavi standardot ISO 31000 – "Upravuvawe so rizici – principite i nasoki".Ovie proizvodi za standard-izirawe na upravuvaweto so rizicite se rezultat na barawata na pazarot vo ovaa nasoka. Upravuvaweto

so rizicite stanuva del od redovnite aktivnosti na kom-paniite, a samiot proces na upravuvawe so rizici dobiva na struktura. Taka, denes ve}e se zboruva za upravu-vawe so rizici na opera-tivno, takti~ko i strategisko nivo. Zna~i, za upravuvawe so rizici {to vlijaat na sekojdnevnite aktivnosti na kompanijata; potoa, za upra-vuvawe so onie rizici koi vlijaat vrz promenite vo organizaciite (vo koi vle-guvaat po~nuvaweto na novi proekti, spojuvaweto ili pr-ezemaweto na drugi kompanii ili, pak, razvivaweto na novi proizvodi); i, kone~no, za upravuvawe so rizicite koi se odnesuvaat na tri-do-pet godi{nata strategija na kompanijata. Zaedno so standardot 31000, ISO izdade i Nasoka 73, vo koja dade, kako {to dolikuva za pristapot na ISO, seopfat-na, neograni~uva~ka, a poradi toa i delumno preotvore-na definicija za rizicite. Spored ovaa definicija riz-ikot e "efekt na neizvesnosta vrz celite". No, vistinskiot pridones na ovaa ramka doa|a vo doobjasnuvaweto na efektite i rizicite. Doobjas-nuvaweto na defincijata na ISO upatuva deka ovoj efekt mo`e da bide pozitiven, negativen ili, pak, efekt na devijacija. Zna~i, temnata strana na rizicite ve}e ne e nivna edinstvena strana, tuku samo edna od stranite na medalot. Se vra}ame kon starite Kinezi i sega nivniot

znak za kriza (kolku pomalku ~ovek saka da spomenuva voobi~aeni referenci, tolku pove}e mu stanuva jasno zo{to stanale voobi~aeni) dobiva i standardizirana pozicija – vo prepev deka rizikot e i opasnost i mo`nost. Ova nosi i nova terminologija (mnogu e da se ka`e deka nosi nova platforma) koja prepoznava "dobrostrani riz-ici" i "lo{ostrani rizici". Profesorot Rogi insistira na ovaa terminologija so cel da povika vo ocenkite na rizic-ite da ne se fokusirame samo na levata strana na oskata na vrednosta i da merime kolkava e verojatnosta vrz osnova na opredelen rizik da izgubime vrednost na kompani-jata, tuku so istata posvetenost da razmisluvame i za desnata strana – i da gi kalkulirame mo`nite dobivki koi doa|aat so rizicite, na primer koga so tie rizici }e se soo~at na{ite konkurenti.Ova ne e samo teoretska diskusija. Najgolem del od alatkite za ocenka na riz-icite – dali kvalitativnite, dali polukvantitativnite ili kvanitativnite - se orientira-ni kon opasnostite i mo`nite zagubi. I toa e razbirlivo, no ve}e ne e dovolno. Os-obeno zatoa {to definiciite na rizicite se pro{irija, zaedno so obvrskite za nivno sledewe niz site nivoa na kompanijata. I povtorno da se vratime na kratkata definicija. Kratkite definicii se ubavi verojatno i zatoa {to vo niv sekoj zbor,

proporcionalno na celinata, ima pogolema vrednost. Vo definicijata deka rizikot e "efekt na neizvesnosta vrz celite" kako klu~en del na koj mo`e da vlijae kompanijata vo prva linija se – celite. Zatoa, ovoj koncept na upra-vuvawe so rizici pretposta-vuva deka celite se prvo, seopfatni, a vtoro – jasno definirani. Od ovaa pojdovna osnova ponatamu se upatuva deka so rizicite treba da se upravuva na pove}e nivoa. Najvisokoto nivo e odborot na direktori. Vo ovaa ramka toj ima tri ulogi: da ja nosi odgovornosta za upravuvaweto so rizicite, da obezbedi deka upravuvaweto so riz-icite e vgnezdeno vo sekoja aktivnost na kompanijata i da go preocenuva apetitot za rizik na kompanijata. Iako esksplicitno ne e navedena kako obvrska na odborot na direktori, smetame deka odborot ja ima ulogata na promovirawe na kultura na svesnost za rizicite niz ce-lata kompanija. Kulturata za svesnost za rizicite e eden od principite na koi treba da bazira upravuvaweto so riz-icite. Smetame deka odborot vo najgolem del }e ja zavr{i svojata rabota vo ovaa noso-ka, dokolku, kako {to toa se o~ekuva i vo re~isi site klu~ni procesi, vospostavi pravilen fon na vrvot – dokolku preku li~en primer vr{i strate{ki nadzor nad upravuvaweto na rizicite i preku delegirawe na zada~i ja diseminira strategijata za

DOBRI RIZICIKORPORATIVNO UPRAVUVAWE

upravuvawe so rizici vo takti~ki i operativni celi za menaxerite i za sekoj vraboten.Edna ista rabota mo`e da se ka`e za mnogu na~ini. Toa se slu~uva vo momentov so upravuvaweto so rizici. Se pojavuvaat novi ramki. Del se fokusiraat na procesi, del na organizaciska post-avenost, del, kako na primer pristapot na prof. Rogi, na kalemewe na pristapi od edna oblast vo druga. Sekoj od nas }e izbere {to najmnogu mu odgovara ili }e napravi informirana kombinacija od nekolku ponudeni mo`nosti. Toa {to e jasen zaklu~ok e deka potrebata za upravuvawe so rizici postoi na pazarot, no i deka vakvata potreba se formira preku ponudata.

���� Naslovot ne e oksimoron. Toj se odnesuva na nova terminologija vo teorijata i praktikata na rizicite. Rizikot e opasnost i mo`nost. Ottamu i terminologijata koja zboruva za "lo{ostrani" i za "dobrostrani rizici"

���� @alno e da gi gledame site onie lica na |oamiti golemi politi~ari od najbliskoto opkru`uvawe na Crvenkovski koi se zakanuvaat so nasilstvo, incidenti i agresija. Jadni se, a ne se svesni deka od o~ite im se ~ita strav od sebe i od svoeto neznaewe

Proektot za korpora-tivno upravuvawe e poddr`an od [va-jcarskiot sekre-tarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

Nema debata za konkretni predlozi, no ima debata za toa koj na kogo }e mu presudel koga }e se smenela vlasta. Nema debata za podobri ekonomski re{enija, no ima debata za toa koj bil paqa~o, koj ne znael da odi, koj nosel o~ila i koj bil deformiran.Ne razbiraat deka se sme{ni. Ne razbiraat deka najgolem prob-lem na makedonskata opozicija se samite voda~i na opozici-jata. Ili, pak, mo`ebi samo jas se nadevam deka ne razbiraat. Mo`ebi dobro razbi-raat, no ne znaat {to treba da napravat. A toa }e im go ka`at gra|anite na slednite izbori, bez razlika dali redovni ili vonredni.

17.03.2010 9

9KOMPANII PAZARI I FINANSII 03.12.2010PETOK

BERZANSKI INFORMACII

2.238

2.240

2.242

2.244

2.246

2.248

2.250

2.252

29/11/10 30/11/10 01/12/10 02/12/10 03/12/10

MBI 10

2.403

2.408

2.413

2.418

2.423

2.428

2.433

29/11/10 30/11/10 01/12/10 02/12/10 03/12/10

MBID

113,80

114,00

114,20

114,40

114,60

114,80

115,00

115,20

115,40

29/11/10 30/11/10 01/12/10 02/12/10 03/12/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 03.12.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.833,46 390,18 9,82 0,87

BESK (2009) 54.562 6.600,00 341,43 19,33 0,19

GRNT (2009) 3.071.377 510,00 105,83 4,82 0,51

KMB (2009) 2.014.067 3.208,81 533,81 6,01 0,93

MPT (2009) 112.382 24.500,00 / / 0,68

REPL (2009) 25.920 37.345,00 5.625,12 6,64 0,75

SBT (2009) 389.779 2.750,00 211,39 13,01 0,63

STIL (2009) 14.622.943 162,00 0,11 1.465,01 2,26

TPLF (2009) 450.000 3.282,27 61,42 53,44 0,96

ZPKO (2009) 271.602 1.951,00 / / 0,26

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

рц ј ,

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 03.12.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 241.274 36 75,49

обични акции 103.519 46 58,26

Вкупно Официјален пазар 344.793 82 69,93

обични акции 442.751 15 808,74

Вкупно Редовен пазар 442.751 15 808,74

03.12.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

РЖ Услуги Скопје 235,00 3,98 14.100

Комуна Скопје 370,00 2,78 85.100

Топлификација Скопје 3.282,27 0,6 722.100

Макошпед Скопје 201,00 0,5 20.100

Комерцијална банка Скопје 3.208,81 0,38 4.922.321

Жито Полог Тетово 1900 -36,67 26.695.000

Стопанска банка Битола 2750 -0,70 74.250

Алкалоид Скопје 3.833,46 -0,13 264.509

0 0,00 0,00 0

0 0,00 0,00 0

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Жито Полог Тетово 1900 -36,67 26.695.000

Комерцијална банка Скопје 3208,81 0,38 4.922.321

Топлификација Скопје 3.282,27 0,60 722.100

Алкалоид Скопје 3833,46 -0,13 264.509

Технокомерц Скопје 1000 0,00 208.000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

03.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 30.691.256,55 2,94% 1,51% -1,29% -1,95% -2,79% 01.12.2010

ILIRIKA GRP 35.061.021,88 4,77% 7,13% 9,39% 13,39% 15,25% 01.12.2010

Иново Статус Акции 18.751.810,70 1,75% -1,76% -7,90% -16,22% -23,91% 02.12.2010

KD Brik 26.688.317,01 4,32% 7,68% 8,70% 13,18% 14,36% 01.12.2010

KD Nova EU 24.474.288,97 -0,92% 1,17% -2,12% -4,15% -11,42% 01.12.2010

КБ Публикум балансиран 22.008.855,85 0,24% 1,21% -0,10% -0,63% -1,31% 02.12.2010

03.12.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 03.12.2010)

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Mnogu raboti se podobreni, no i mnogu raboti treba da bidat napraveni za podobruvawe na

delovnoto opkru`uvawe vo Makedonija, osobeno dokolku se saka da bidat zgolemeni stranskite direktni inves-ticii koi izminative dve godini bele`at kontinuiran pad, komentira direktorot na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, na oficijalnoto zat-vorawe na ~etirigodi{niot proekt na USAID BEA (Business Environment Activity) za delovno opkru`uvawe. Spored nego, birokratskite pre~ki se na-jgolemiot problem {to stran-skite investitori naj~esto ne se odlu~uvaat da investiraat vo na{ata dr`ava.“Pred nas ima u{te mnogu pre-dizvici na koi dopolnitelno mora da se raboti. Refor-mite s$ u{te ne se zavr{eni. Spored poslednite rezultati na Doing Business za Makedonija, mo`e da se vidi deka s$ u{te nema silen rast na stranskite direktni investicii, izvozot i ekonomijata. Politikite koi se doneseni se vo red, no ona {to nedostiga e nivna soodvetna implementacija. I pokraj golemite napori na Vladata za privlekuvawe

BIROKRATIJATA I PONATAMU NAJGOLEM PROBLEM ZA STRANCITE DA INVESTIRAAT

ZAOKRU@EN PROEKTOT NA USAID ZA DELOVNO OPKRU@UVAWE

I pokraj golemite napori na Vladata za privlekuvawe stran-ski direktni investicii, podatocite za izminatite dve godini poka`uvaat pad. Investitorite naj~esto se `alat na golemite birokratski pre~ki, osobeno vo pogled na grade`noto zemji{te

stranski direktni investicii, svedoci sme deka tie izmi-natite dve godini bele`at pad. Investitorite naj~esto se `alat na golemite birokratski pre~ki, osobeno vo pogled na grade`noto zemji{te”, izjavi Fric, pora~uvaj}i deka USAID zaedno so svoite proekti i ponatamu }e prodol`i so kon-tinuirana poddr{ka na make-donskata ekonomija.Spored nego, ovoj proekt po-mognal mnogu za podobru-vawe na delovniot ambient vo dr`avata, osobeno preku razvivawe na kontinuiran dijalog me|u biznis-sektorot i Vladata. Vo toj kontekst, svoja blago-darnost do USAID , kako i do timot koj rabote{e na ovoj proekt, izrazi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.“Mo`am slobodno da ka`am

deka ovoj proekt na USAID be{e intervencija vo srceto na vladinite reformi. Proektot se odnesuva na podobruvawe na dva bitni segmenti, edniot na podobruvawe na delov-nata klima vo dr`avata, a vtoriot na podobruvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija, preku koja treba da bide postignato zgolemuvawe na investiciite, podobrena trgovska pozicija na dr`avata, namalena nevrabotenost, so cel podobruvawe na ivotniot standard na gra|anite” izjavi Besimi.Toj nabroi del od proektite preku koi Vladata, zaedno so USAID, rabote{e na podobru-vaweto na delovnata klima i opkru`uvaweto vo Make-donija, Kako pozna~ajni se smetaat poddr{kata na USAID vo pro-

mocijata na izvozot, implemen-tacijata na Zakonot za ste~aj, zajaknuvaweto na kapacite-tite za industriska poddr{ka vo samoto Ministerstvo za ekonomija, promocijata na javnoto privatno partnerstvo i koorporativnoto upravuvawe. Besimi osobeno ja istakna poddr{kata na USAID vo dijal-ogot me|u Vladata i privatniot sektor, od koj i dvete strani imale golema korist preku formirawe na edna ramka za podobruvawe na vladinite reformi.“Ne sme zavr{ile so refor-mite vo pogled na podobruvawe na delovnoto opkru`uvawe vo dr`avata. Ovoj proekt poka`a deka koga mo`eme da bideme uspe{ni na ova pole, toga{ sme podgotveni da se soo~ime i so novite predizvici koi n$ ~ekaat”, izjavi Besimi.

AKCIJATA NA @ITO POLOG SO 30% OD NEDELNIOT PROMET

Nedelnoto trguvawe kaj Makedonska berza pomina vo znakot na akcijata na @ito Polog od Tetovo, koja ostvari promet od 26,7 milioni

denari, odnosno 30% od vkupniot ovonedelen ber-zanski promet od 89,7 milioni denari. Vo ramkite na Berzata po~na i tretiot krug na proda`ba na akcii od Fondot za penzisko osiguruvawe, pri {to }e bidat ponudeni prioritetni akcii na 52 ak-cionerski dru{tva i obi~ni akcii od 2 dru{tva so vkupen iznos od okolu 8 milioni evra. Berzanskite indeksi, pak, imaa rast na svojata vrednost duri vo poslednite dva dena od berzanskoto trguvawe. Toa rezultira{e so pad na nivnata vrednost vo odnos na prethodnata nedela. Osnovniot berzanski in-deks MBI-10 ima pad od 0,13% na 2.251,36 indeksni poeni. MBID indeksot ima pad od 0,67% na 2.420,41. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB zabele`a rast od 1,19% na 115,26 indeksni poeni. Vo regionot, berzata vo Zagreb isto taka ima{e solidna berzan-ska nedela. Prometot porasna za celi 27,54%, na iz-nos od okolu 17 milioni evra, a rast od 1,72% ima i osnovniot berzanski indeks CROBEX, ~ija vrednost sega iznesuva 1.815,61 indeksni poeni. Belgradskata berza, pak, ima{e silen pad na berzanskiot pro-met. Toj e dvojno pomal vo odnos na prethodnata nedela i iznesuva 3,3 milioni evra. Za razlika od nego, osnovniot berzanski indeks Belex 15 zabele`a rast od duri 2,19% na 653,46 indeksni poeni. Kaj svetskite berzi, Wujor{kata ja ima{e najdobrata nedela ovoj mesec. Berzanskiot indeks S&P 500 na nedelno nivo bele`i rast od celi 3% na 1.224,71 indeksni poeni, a Nasdaq, pak, zavr{i na 2.591,46 indeksni poeni, {to e negova najvisoka vrednost od januari 2008 godina dosega. Rast od 1,6% na 1.103,97 indeksni poeni nedelava bele`i i panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300, {to e najgolem rast od po~etokot na noemvri. Japonskiot Nikkei 225 isto taka nedelava porasna za 1,4% na vrednost od 10.178,32 indeksni poeni.

METODI PENOVSKIpenovski@kapital.com.mk

10 KOMPANII PAZARI I FINANSII06.12.2010 PONEDELNIK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,50% СКИБОР 2,93% 3,87% 4,71% 5,59%

Ломбарден кредит 6,00% МКДОНИА 2,90%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 6,20% 7,00% 7,20% 10,00% 10,40%

ЕМУ евро 61,4988 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 46,7494 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 72,8227

Швајцарија франк 46,7316

Канада долар 46,2710 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 45,1732 61,6 47,3 73,2 47,6Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Otkako Vladata ja namali i fiksira kamatnata stapka na antikriznata kreditna linija od EIB na 5,5% i ja stavi na raspolagawe na golemite kompanii, menaxerite na golemite kompanii velat deka sega uslovite se popovolni od onie koi gi nudat bankite

Golem del od golemite makedonski kompanii ve}e aplicirale ili se zainteresirani da apliciraat za kredit od kredit-

nata linija od EIB, koja se realizira preku Makedon-skata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR). Otkako Vla-data odlu~i da ja namali i fiksira kamatnata stapka na antikriznata kreditna linija na 5,5% i da ja stavi na raspolagawe i na golemite kompanii, menaxerite komen-tiraat deka ova se odli~ni uslovi za niv vo momentot koga im se potrebni evtini krediti za finansirawe na nivnite proekti i za realizacija na planovite. Golemiot interes od golemite kompanii go potvrduvaat i od MBPR, od kade {to o~ekuvaat deka celata kreditna linija od 100 milioni evra da bide iskoristena do krajot na fevruari 2011 godina. Savka Dimitrova, direktor na konditorskata fabrika Evropa, veli deka vedna{ otkako bile smeneti uslovite za kreditnata linija od EIB aplicirale za kredit za obrtni sredstva."Ve}e apliciravme za kredit od kreditnata linija od EIB i sega ~ekame od MBPR da n$ izvestat dali ni gi odobrile sredstvata ili ne. Nie apliciravme za obrtni sredstva za finansisrawe i realizacija na tekovnite planovi i proekti koi gi imame. Uslovite i kamatnata stapka se odli~ni i se mnogu poekonomi~ni od koj bilo drug izvor na finansirawe", veli Dimitrova.Interes za koristewe na

PO PROMENATA NA USLOVITE, RASTE INTERESOT ZA ANTIKRIZNITE KREDITI

GOLEMITE KOMPANII ]E JA “SPASAT” KREDITNATA LINIJA OD EIB

ALEKSANDRA SPASEVSKAspasevska@kapital.com.mk

krediti od EIB ima i kaj Vitaminka od Prilep. Gen-eralniot direktor na fab-rikata, Sa{o Naumoski, veli deka se zainteresirani za evtinata kreditna linija, no s$ u{te razmisluvaat dali da apliciraat."S$ u{te ne sme aplicirale, no zainteresirani sme. Nem-ame konkreten plan ili, pak, proekt za koj ni se potrebni pari. ]e razmislime, vo zavisnost od mo`nostite i visinata na sredstva koi mo`eme da gi dobieme. Po-rano nemavme mo`nost bidej-}i bevme golema kompanija, no, sega, otkako se smenija uslovite, razmisluvame da aplicirame. Ve}e imame zaka`ano sostanok so MBPR za da ni ja prezentiraat ovaa kreditna linija, po {to }e odlu~ime dali }e pobarame kredit. Vo sekoj slu~aj, in-teresna e ponudata i kamat-nata stapka koja ni se nudi", objasnuva Naumoski.

MBPR: ZA TRI MESECI ]E BIDE ISKORISTENA CE-LATA KREDITNA LINIJA

Kenan Idrizi, zamenik-direk-tor na MBPR, potvrduva deka po promenata na uslovite za kreditite od EIB ima zgolemen interes od strana na golemite kompanii."Pogolemiot interes od strana na golemite kompanii }e ja zgolemi iskoristenosta na ovaa povolna kreditna linija od 100 milioni evra, od koja dosega se iskoristeni samo 65%. O~ekuvame do krajot na fevruari idnata godina sredstvata celosno da bidat iskoristeni, a golemite kom-panii da u~estvuvaat so 10% do 15% vo iskoristenosta na kreditnata linija", veli Idrzi.Spored nego, do 6 dekemvri }e bide povle~ena nova tran{a od okolu 18 milioni, a ima barawa i za u{te dopol-nitelni 20 milioni evra koi }e se obrabotat do krajot na godinata, no poradi proce-

KENAN IDRIZIZAMENIK NA GENERAL-NIOT DIREKTOR NA MBPRO~ekuvame do krajot na fevruari idnata go-dina kreditnata linija od EIB celosno da bide iskoristena, po {to mo`eme da pregovarame za nova linija.

SA[O NAUMOSKIGENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKANe sme aplicirale s$ u{te, no zain-teresirani sme. Nemame konkreten plan ili, pak, proekt za koj ni se potrebni pari. Porano nemavme mo`nost bidej}i bevme golema kompanija, no, sega, otkako se smenija uslovite, razmilsuvame da aplicirame.

SAVKA DIMITROVAGENERALEN DIREKTOR NA EVROPAVe}e apliciravme za kredit od kredit-nata linija od EIB. ^ekame od MBPR da n$ izvestat dali ni gi odobrile sredst-vata ili ne. Otkako se otvori mo`nosta i golemite kompanii da apliciraat za krediti od ovaa kreditna lin-ija, nie apliciravme za obrtni sredstva za finansirawe i real-izacija na tekovnite planovi i proekti koi gi imame.

durata }e se povle~at duri slednata godina.Za najavite od Vladata deka e mo`no da bide povle~ena u{te edna kreditna linija od EIB vo iznos i pogolem od 100 milioni evra, Idrizi veli deka toa zasega e samo najava za koja doprva treba da se odlu~uva. "Nova kreditna linija mo`eme da pobarame otkako celosno }e bide iskoristena postoe~kata, za {to treba da se prego-vara i so EIB", objasnuva Idrizi. Bankite i kompaniite koi mi-natata nedela, vo ramkite na saemot Finekspo, u~estvuvaa na tribinata za iskoristenost na kreditnata linija od MBPR, zaklu~ija deka e potrebna pogolema fleksibilnost na bankite vo kreditiraweto na stopanstvoto i izdr`ani biznis-planovi ponudeni od strana na kompaniite za po-

efikasno da bide iskoristena kreditnata linija od EIB.Bankite izrazija podgotvenost da poddr`at ekonomski oprav-dani proekti i smetaat deka vo dadeniot moment uslovite za iskoristuvawe na sredst-vata od ovaa kreditna linija se povolni i treba da se iskoristat. Spored niv, ona za {to bi mo`elo da se razmisli vo idnina e da se zgolemi rokot za otplata za odredeni proekti."Dokolku stanuva zbor za in-vestirawe vo oprema, mo`ebi pet godini za otplata se ra-zumni, no koga imate nekoi podolgoro~ni investicii ili investicii vo grade`ni obj-ekti, toga{ pette godini se navistina kratki", istakna

Goce Vangelovski od Stopan-ska banka.Dosega, od kreditnata linija od EIB vo visina od 100 milioni evra se povle~eni pet tran{i vo vrednost od 42 milioni evra, a na 6 ovoj mesec se o~ekuva da bide povle~ena i {estata tran{a vo visina od 18,7 milioni evra, so {to vkupnata isko-ristenost na sredstvata }e bide 62 milioni evra. Dosega se kreditirani 270 proekti, a prose~niot iznos na kredit po proekt iznesuva 228 iljadi evra.

17.03.2010 11

11KOMPANII PAZARI I FINANSII 06.12.2010PONEDELNIK

Izdavaweto obvrznica e mnogu odgovoren proces, bidej}i zad nego mora da stoi subjekt koj e sposoben potoa da gi ispla}a obvrskite navreme, a pove}eto op{tini vo zemjava imaat finansiski problemi

GRADONA ALNICITE DOPRVA ]E U^AT [TO SE OP[TINSKI OBVRZNICI

IDEJATA JA PRIFATIJA SITE, NO REALIZACIJATA ]E BIDE TE[KA

METODI PENOVSKIpenovski@kapital.com.mk OP[TINITE BARAAT

POVE]E PRIHODI OD DDVZaednicata na edinicite na lokalnata samouprava povtorno pobara od Vladata pove}e da se odvojuva od prihodite od DDV za op{tinite. Tie baraat od vkupnite prihodi od DDV {to se sobiraat od nivnata op{tina, za op{tinata vo 2011 godina da se izdvojuvaat 4,5%, a vo 2012 godina 6%. Se bara i zgolemuvawe na zafa-}aweto od personalniot danok vo 2011 godina na 15% i vo 2012 godina na 30%.

Gradona~alnicite vo zemjava poka`uvaat golem interes za izdavawe obvrznici, so cel na toj na~in da obezbedat pari

za finansirawe na kapital-nite proekti. No, edinstven problem e {to tie doprva }e u~at {to zna~i op{tinska obvrznica, odnosno koja e procedurata za nejzino iz-davawe, koi obvrski i uslovi treba da bidat ispolneti i {to nudi ovoj na~in na finansirawe vo sporedba so kreditite. Izdavaweto obvrznica e mnogu odgovoren proces, bidej}i zad nego mora da stoi subjekt koj e sposoben potoa da gi ispla}a obvr-skite navreme.“Sekako deka finansirawe-to kapitalni proekti vo op{tinata preku izdavawe op{tinska obvrznica e do-bra rabota. Prednosta e vo toa {to sega, so dobivaweto na krediten rejting, imame mo`nosti kako op{tina sami da birame na koj na~in }e se zadol`ime, odnosno dali e podobro preku krediti,

za koi uslovite gi diktira nekoja institucija, ili preku obvrznici, za koja uslovite bi zavisele od nas. [to se odnesuva do procedurata za nivno izdavawe, duri sega po~nuvame da se zapoznavame so nea, kako i so mo`nostite za finansirawe na ovoj na~in”, veli Ivan Frangov, gradona~alnik na Gevgelija.Frangov }e prati lu|e od op{tinata da prisustvuvaat na utre{niot sostanok koj go organizira USAID, a na koj }e bidat informirani za na~inot na finansirawe so obvrznici i za potencijalnite investitori.Gradona~alnikot na op{tina Ohrid, Aleksandar Petreski, pak, veli deka iako fin-ansiraweto na kapitalni proekti preku op{tinski

obvrznici e dobro, pra{awe e kolku e izvodlivo.“Op{tina Ohrid e specifi~na po mnogu raboti i e edna od tie koi imaat mnogu stari dolgovi. Zainteresirani sme za finansirawe preku op{tinski obvrznici, bidej-}i na toj na~in mo`e da se namali del od dolgovite, kako i da se obezbedat sredstva za drugi proekti. Mislam deka pove}eto od gradona~alnicite s$ u{te ne sme dovolno zapoznaeni so ovoj na~in na finansirawe, iako se obiduvame preku kontakti so banki i drugi finansiski institucii da doznaeme ne{to pove}e. Naskoro }e imame i nekolku me|usebni sredbi so cel podobro da se zapoznaeme so vakvoto finansirawe. Sepak, kolku e toa izvodlivo

e s$ u{te nejasno, bidej}i na kraj za sekoe zadol`uvawe potrebno e odobrenie od Ministerstvoto za finansii. So ogled na toa {to pove}eto op{tini ve}e se zadol`eni so nekoi krediti, mislam deka mnogu te{ko od Minister-stvoto }e ni dadat dozvola za ova zadol`uvawe”, smeta Petreski.Spored podatocite na USAID, 26 op{tini pobarale da im bide napravena procenka na finansiskiot kapacitet i na kreditosposobnosta. Od niv deset ve}e dobile vakvi procenki i odobrenija za zadol`uvawe po razli~na osnova, so cel finansirawe na kapitalni proek-ti. U{te pet drugi o~ekuvaat toa da se

slu~i na krajot od ovaa go-dina ili vo tekot na prviot kvartal od idnata. Za ob-vrznici interes projavija i op{tinite koi s$ u{te ne se vlezeni vo vtorata faza na decentralizacija. Od vkupno 85 op{tini vo Makedonija, 74 se vo vtorata faza na decentralizacija. “Na{ata op{tina ne e vleze-na i poradi toa ne mo`eme da finansirame proekti preku izdavawe obvrznici. Sepak, smetam deka vakviot na~in na finansirawe e odli~en za op{tinite, no kolku e izvodliv ostanuva da vidime”, veli Basri Bajrami, gradona~alnikot na op{tina

Ara~inovo.

ALEKSANDAR PETRESKIGRADONA^ALNIK NA OP[TINA OHRID

Mislam deka pove}eto od gradona~alnicite s$ u{te ne sme do-volno zapoznaeni so ovoj na~in na finansirawe, iako se obiduvame preku kontakti so banki i drugi finansiski in-stitucii da doznaeme ne{to pove}e. Sepak, kolku e toa izvod-livo e s$ u{te nejasno, bidej}i na kraj za sekoe zadol`uvawe potrebno e odobrenie od Ministerstvoto za finansii. So ogled na toa {to pove-}eto op{tini ve}e se zadol`eni so nekoi krediti, mislam deka mnogu te{ko od Ministerstvoto }e ni dadat dozvola za ova zadol`uvawe.

Renomiraniot ekonomski magazin The Banker ja pro-glasi Komercijalna banka

za banka na godinata za 2010. Ova priznanie bankata go do-biva po petti pat. Za banka na godinata Komercijalna be{e proglasuvana od 2001 do 2005 godina. Nagradata oficijalno im be{e vra~ena na glavniot izvr{en direktor na bankata, Hari Kostov i na glavniot finansiski direktor, Maja Stefkova-[terieva. Magazinot The banker e iz-danie na grupacijata Finan-

cial times i sekoja godina ja dodeluva nagradata "Banka na godinata" na najdobrite banki vo svetot.Osnovnite kriteriumi vo izborot na bankata za ova presti`no priznanie, kako {to velat od Komercijalna, vklu~uvaat povrat na sred-stva na akcioneri, strat-egiski prednosti vo odnos na konkurentite, procenti na porast na kapital, aktiva i neto-dobivka. Inaku, godinava Komercijalna banka go dobi i priznanieto

najdobra banka vo Makedonija od magazinot Global Finance. Ova priznanie bankata go dobiva sedum godini po red, odnosno od 2004 godina na-vamu. Osnovni kriteriumi po koi magazinot go pravi izborot na najdobri banki na no-vite pazari od Centralna i Isto~na Evropa se porast na aktivata, profitabil-nosta, strategiskite odnosi, uslugite za klientite, kako i konkurentnite i inovativni proizvodi.

KOMERCIJALNA PO PETTI PAT BANKA NA GODINATA

Simon Naumoski, porane{niot generalen direktor na Vitaminka

od Prilep, e nazna~en za pretsedatel na Upravniot odbor na kompanijata. Na posledniot sostanok, odr`an minatata nedela, Nadzorniot odbor na pri-lepskata kompanija donese odluka za izbor na ~lenovi na Upravniot odbor na kompanijata.Za pretsedatel na Up-ravniot odbor e nazna~en

Simon Naumoski, koj be{e generalen direktor na kompanijata, a za negov zamenik e nazna~en Stevan Ignatovski. Za drugi vnatre{ni ~lenovi na Upravniot odbor se nazna~eni Sa{o Naumoski, koj vo momentot e gener-alen direktor na Vitaminka od Prilep, kako i Boris Risteski, Kiril Bo`inoski, Nata{a Stojkovska i Meto-dija Mitrikeski.Spored odlukata na

Nadzorniot odbor, za nadvore{ni ~lenovi na Upravniot odbor na Vita-minka se nazna~eni Blagoja \or|oski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i Spase Lazareski, zamenik na generalniot direktor na Stopanska banka.Novite nazna~eni ~lenovi na Upravniot odbor imaat mandat od {est godini, po~nuvaj}i od 1 dekemvri godinava.

SIMON NAUMOSKI IZBRAN ZA PRETSEDATEL NA UO NA VITAMINKA

Ohrid

12 KOMPANII PAZARI I FINANSII06.12.2010 PONEDELNIK

VLADATA ]E GO PODOBRUVA [ESTIOT TENDER ZA DVETE NAJZNA AJNI HIDROCENTRALI

PRO^ISTITELNATA STANICA NA CRNA REKA GO KO^I "^EBREN I GALI[TE"?!

SDSM so intervencii vo Zakonot za energetika }e bara od Vladata da se olesnat uslovite za izgrad-ba na dvete najgolemi hidrocentrali kaj Mariovo

KATERINA POPOSKApoposka@kapital.com.mk

Opoziciskata SDSM obvinuva deka Vladata namerno ne gi menuva ten-derskite uslovi za megaproektot

^ebren i Gali{te. Alarmiraat deka nerealnite parametri vo tenderskata dokumentacija i visinata na branata za hidro-centralata ebren se glavniot “kamen na sopnuvawe” me|u dr`avata i potencijalnite investitori. Preku izmeni vo Zakonot za energetika }e baraat dr`avata seriozno da ja podgotvi tenderskata dokumentacija za proektot, problem koj dosega gi odvra}alinvestitorite od izgradbata na najzna~ajnite dve hidro-centrali vo zemjava. “Apsolutno e potrebna izgrad-bata na ebren i Gali{te, no so realni parametri. Potreb-no e da se izmeni postojniot proekt vo koj neopravdano se usvoeni previsoki vrednosti za vodotekot na rekata Crna. Vo tenderskata dokumentacija se predviduva visinata na branata na ^ebren da bide

192,5 metri. Smetame deka dokolku branata za ovaa elektrana se namali na 120 metri, }e se iskoristi celiot hidrolo{ki kapacitet na Crna Reka i proektot nema da bide preskap i ekonomski neis-platliv, kako {to objasnuvaat nekoi od potencijalnite inves-titori. Dodeka ne se napravi realnata tehni~ko-tehnolo{ka procenka, nie nema da do-bieme stranski investitor. Mo`eme da napi{eme s$ vo dokumentacijata, da navedu-vame kolkav e kapacitetot na Crna, no stranskiot investitor koga }e otide na teren gleda kakva e realnosta”, veli Vesna Bendevska, prateni~ka od SDSM. Nitu ministerot za ekonomi-ja, Fatmir Besimi, nitu vi-cepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, ne objasnuvaat dali izminatite ~etiri godini namerno ne se menuvale klu~nite uslovi vo tenderskata dokumentacija. Ekonomskite ministri pot-vrduvaat deka problemot so visinata na branata na HEC ^ebren e “ve~en problem”. Za "Kapital" otkrivaat deka vo sledniot, {esti po red, ten-der }e bile fleksibilni vo

odnos na visinata na branata na akumulacijata ^ebren, ne otrivaj}i gi drugite pozna~ajni izmeni, bidej}i s$ u{te bilo rano za toa. Ministerot Be-simi najavi deka do krajot na godinata povtorno }e po~nat so “lovot” na investotori za ^ebren i Gali{te. “Toj proekt povtorno }e se ob-javi. Na nego rabotime zaedno so me|unarodnata finansiska korporacija IFC. Nie do krajot na ovaa godina }e gi pravime dopolnitelnite istra`uvawa na pazarot za da mo`e da se objavi tenderot i da mo`e da ima uspe{na realizacija”, ocenuva ministerot Besimi.Prateni~kata od SDSM, Bend-evska, objasnuva deka i nivni izvori me|u potencijalnite investitori za izgradbata na ^ebren i Gali{te alarmirale deka proektot ne mo`e da se pomesti od mrtva to~ka i poradi zagadenosta na Crna Reka, na koja treba da se gradat dvete elektrani.“Na{ite podatoci poka`uvat deka vo ovoj moment Crna Reka e edna od najzagadenite reki vo zemjava, vodata e od petta kategorija, odnos-no talo`ewata koi bi se slu~uvale vo idnoto akumu-

laciono ezero bi mo`ele da dovedat do tehni~ki ispadi vo opremata. Ova pra{awe go doveduva vo opasnost uspehot na tenderot. Zatoa, nie so amandman barame da se izgra-di pro~istitelna stanica na Crna Reka, koja }e ja izgradi dr`avata. Soglasno evropskiot zakon za vodi, nie sme obvr-zani da gradime pro~istitelni stanici”, objasnuva Bendevska.Deka zagadenosta na Crna Reka mo`e da bide seriozen

problem koj mu stoi na patot na ovoj energetski kapacitet uka`uvaat i eksperti bliski do vlasta, koi sakaat da os-tanat anonimni.“I jas bi sakal da vidam deka makar vo Bitola }e se izgradi pro~istitelna stanica. Talo`eweto vo aku-mulacionoto ezero bi mo`elo negativno da vlijae nekolku godini otkako }e se izgradi akumulacijata. Mnogu podobro bi bilo ako pred da se ponu-

dat ebren i Gali{te na ten-der, se izgradi pro~istitelna stanica”, ocenuva eksponiran energetski ekspert. Toj dodava deka za proektot ^ebren i Gali{te, Vladata treba da go sledi primerot so proek-tot Bo{kov Most - namesto dominanten stranski investi-tor, koj nikako da se najde, dr`avata da smogne sili da u~estvuva vo ovoj zna~aen proekt za makedonskiot hidro-potencijal.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

Pove}e od 300 biznis-meni od Makedonija i od regionot mina-

tiot petok imaa mo`nost da se steknat so novi znaewa od oblasta na menaxmentot na biznis-konferencijata “Sovremeni i profitabilni menaxment-taktiki”, vodena od vrvniot pretpriema~, mil-ioner i biznis-avtoritet, Kolin Tarner.Vo organizacija na Triple S Group i CEED Makedonija, ovaa konferencija & ponudi na

delovnata elita sovremeni i napredni re{enija za klu~nite faktori na upravuvawe: klien-tot, kompanijata, timot, kom-petenciite i brendot.Prisutnite imaa mo`nost li~no da go slu{nat najbara-noto ime za prakti~en menax-ment i pretpriemni{tvo, Ko-lin Tarner, koj od svoe iskust-vo prenese mnogu prakti~ni re{enija, no gi prenese i iskustvata na kompaniite koi gi ima menaxirano vo tekot na svojata dolgogodi{na

kariera.Klu~ni temi na konferen-cijata bea pette neophodni faktori za efektiven menax-ment- klient, kompanija, tim, kompetencii i brend, potoa klu~nite odgovornosti na sovremeniot lider, kako i menaxerskite predizvici vo novata ekonomija.Uspehot i genijalnosta na unikatniot Kolin Tarner se temelat na efektivniot me-naxment, pretpriemni~koto liderstvo i biznis-uspehot.

Vladata po~na da im gi ispla}a subvenciite na okolu 1.800 zemjodelci i

sto~ari od Gevgelija, Bogdanci i Dojran. Od podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo Gevgelija velat deka najgolem del od proizvoditelite koi koristat subvencii se lozari. Tie }e dobijat 40.000 denari od hek-tar za odr`uvawe na starite lozovi nasadi, 140.000 denari od hektar za podigawe novi

lozovi nasadi i dva denari po kilogram za predadenoto grozje vo vinarskite vizbi. Odgleduva~ite, pak, na `itni i poljodelski kulturi }e do-bijat 8.000 denari za hektar poseana povr{ina, dodeka, pak, za gradinarite }e se odvojat po 20.000 denari za hektar gradinarski nasadi. Vladata odlu~ila da im dade po 80.000 denari za predade-noto proizvodstvo do 15 maj i po 1,5 denar za predadeni gradinarski proizvodi vo

doma{nite prerabotuva~ki kapaciteti.PPretsedatelot na Sojuzot na zemjodelcite, Veqo Tantarov, veli deka dosega isplatata na subvenciite se odviva vo utvrdenite rokovi.Federacijata na Farmeri, pak, podgotvuva predlog-pro-grama za subvencionirawe - }e baraat vremenska ramka za isplata na subvenciite.Vladata godinava za poddr{ka na zemjodelstvoto odvoi 100 milioni evra.

Sobranieto ne glasa{e za izmenite na Zakonot za za{tita od pu{eweto,

koj be{e predlo`en od SDSM, poradi nemawe kvorum.Prateni~kata grupa na SDSM so izmenite predlaga da se dozvoli pu{ewe vo kafean-ite, kafuliwata, diskotekite, no}nite klubovi i pivnicite, a da ne se pu{i vo objek-tite kako bolnicite ili gradinkite i drugi javni ustanovi.So izmenite se predlaga vo objektite pomali od 100

metri kvadratni zatvoren prostor sopstvenicite da izberat dali }e se pu{i ili ne. Vo objektite pogolemi od 100 metri kvadratni da bide obezbeden prostor za pu{ewe so soodveten sistem za venti-lacija i da se vovede licen-ca za objektot vo koj e doz-voleno pu{ewe.Prateni~kata Vesna Bendevska SDSM smeta deka so postojniot Zakon se kr{i pravoto na izbor na gra|anite."Okolu 600 iljadi gra|ani koi se pu{a~i imaat pravo

na izbor. Ne smee za{titata na slobodite i pravata na nepu{a~ite da ja ograni~i slobodata i pravoto na izbor na pu{a~ite. Va{iot Zakon, koj e na sila, za{tituva samo edna populacija. Nie odime ~ekor ponatamu i barame prava i za drugata grupa", re~e Bendevska.Taa zabele`a deka dokolku na vlasta namerata & bila da izgradi zdrava nacija, }e predvidela i programi za odviknuvawe od pu{eweto kako zavisnost.

KOLIN TARNER GI PRENESE ISKUSTVATA ZA SOVREMENITE BIZNIS-TAKTIKI NA MAKEDONSKITE MENAXERI

ZEMJODELCITE I STO^ARITE OD GEVGELIJA, BOGDAN-CI I DOJRAN ]E GI DOBIJAT SUBVENCIITE

ZAKONOT ZA PUШEWE NEIZGLASAN PORADI NEMAWE KVORUM

1306.12.2010PONEDELNIKKOMPANII PAZARI I FINANSII

RASTE PONUDATA NA TRGOVSKI DELOVEN PROSTOR

NIKNUVAAT NOVI, A SE PRAZNAT STARITE [OPING-CENTRI

Iako se gradat novi trgovski centri, zastapnicite na svetskite trgovski brendovi tvrdat deka, realno, vo Makedonija nema dovolno kvaliteten {oping-prostor spored evropski standardi, koi bi privlekle u{te pove}e poznati trgovski marki, a i kupovnata mo} e slaba

ALEKSANDRA SPASEVSKAspasevska@kapital.com.mk

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, minatata

godina Makedonija uvezla 998.488 toni surova nafta, {to e za 5,4% pomalku od 2008 godina, koga bile uvezeni 1.055.850 toni surova nafta. Imeno, naftata Makedoni-ja ja uvezuva za proizvod-stvo na nafteni produkti, i toa te~en naften gas (TNG), motoren benzin, kerozin i mlazni goriva, dizel i gorivo za lo`ewe,

mazut, naften petrole-jski koks i drugi. Najgolemi potro{uva~i na nafteni produkti minatata godina bile sektorot soobra}aj so 410.294 potro{eni toni nafta, ponatamu, industrijata so 161.502 toni, a 164.785 toni nafteni produkti bile potro{eni za ener-getska transformacija, odnosno proizvod-stvo na toplinska i elektri~na energija.

MAKEDONIJA LANI UVEZLA POMALKU NAFTA

Poslednive nekolku godini Skopje dobi najmalku pet novi trgovski centri, a vo na-

java e izgradbata na u{te tolku. No, so otvoraweto na novite se praznat starite trgovski centri. Buwakovec, Mavrovka, Tri Biseri, Bev-erli Hils, Skopjanka, Biser, Leptokarija se s$ poprazni i trgovcite gi selat svoite du}ani vo novite trgovski centri koi se izgradija vo poslednite nekolku go-dini, kako {to se Soravia, Vero, Ramstor. Vo faza na izgradba vo momentov se trgovskiot centar Men fe{n i Xi-Mol. Poznava~ite na pazarnite priliki vo oblasta na trgovskiot de-loven prostor velat deka negovata ponuda raste, no pobaruva~kata e s$ pomala. Spored niv, krizata i ekonomskata sostojba na dr`avata pravat distorzii na pazarot, pa iako se gra-dat novi trgovski centri, realno, vo Makedonija nema dovolno kvaliteten {oping-prostor spored evropski standardi koi bi privlekle svetski brendovi. “Kaj nas nema vistin-ski trgovski centar kako vo svetskite metropoli, tuku ima golem broj mali trgovski centri koi se samo bleda kopija na ona {to navistina mu treba na gradot. Ima ponuda na prostor, no mnogu e slaba pobaruva~kata i kvalite-tot. Potreben e golem {oping-centar“, veli Iskra Ivanovska, generalen me-

naxer na Italia Nova, koja gi zastapuva brendovite Kaliope i Teranova. Spored Ivanovska, toa e i glav-nata pri~ina poradi koja svetskite trgovski brendovi s$ u{te ne se odlu~uvaat da otvorat svoi prodavnici vo Makedonija.“Spored najavite koi gi imame od nekoi pogolemi svetski brendovi, tie planiraat da otvorat prodavnici vo Skopje duri vo 2012 godina, {to, re-alno, e mnogu daleku”, veli Ivanovska.

KRIZATA IZBRKA NEKOI TRGOVCI I OD NOVITE [OPING-CENTRI

Krizata dovede do toa nekoi trgovci da se povle~at i od novite {oping-centri izgradeni poslednive 2-3 godini, koi ponudija deloven prostor od povisoka klasa. Od trgov-skiot centar Soravia velat deka poradi krizata imalo izvesen odliv na du}ani od trgovskiot centar, no deka sega povtorno se ~uvstvuva za`ivuvawe i kompaniite po~nuvaat da se vra}aat. “Izminatite dve godini ekonomskata kriza, sekako, se po~uvstvuva i vo trgovi-jata, odnosno vo trgovskite centri. Mal broj firmi go napu{tija trgovskiot centar Soravija, no golem del od niv uspeavme da gi zadr`ime. Vo izminative dva-tri meseci se ~uvstvuva deka trgovcite po~naa pov-torno da se vra}aat”, veli Vasko Davidovski, market-ing-menaxer vo Soravia. Toj potencira poradi krizata, ne samo Soravija, tuku se ispraznija i drugite trgovski centri vo gradot.“Ne mo`am da ka`am

dali i kolkavo vlijanie ima otvoraweto na novi trgovski centri. Sepak, mo`e da se vidi deka vo izminatiot period se isprazni i pogolem del od drugite trgovski centri i jas mislam, generalno, deka toa e poradi efektite od krizata”, potencira Davi-dovski.Od Veropulos, koj pred dva meseci go otvori trgovskiot centar Vero, ne o~ekuvaat deka izgradbata na novi trgovski centri negativno }e vlijae vrz nivnoto rabo-tewe."Toa se investicii na privatni investitori koi }e gradat s$ dodeka smetaat deka }e imaat interes. Pazarot sam }e gi balan-sira tipovite investicii, a slobodnata konkuren-cija samo }e ja unapredi trgovijata. Investitorite }e se odnesuvaat vaka s$ dodeka ne se zasiti

pazarot od toj tip objekti. Za toa koga }e se slu~i ovaa zasitenost investito-rite sami }e si napravat svoi istra`uvawa i }e se baziraat na niv", velat od Vero centarot.

VO VNATRE[NOSTA SLABO SE GRADAT TRGOVSKI CENTRI

Vo drugite gradovi s$ pomalku, a re~isi i voop{to ne se gradat novi trgovski centri. Pobaruva~kata tamu e mnogu mala, pred s$ poradi goleminata na pazarot i poradi poslabata finan-siska sostojba na gra|anite. So novi {oping-kvadrati mo`e da se pofalat samo Strumica, kade {to pred nekolku godini be{e izgraden trgovskiot centar Global, a pred edna godina be{e pu{ten vo upotreba i trgovskiot centar Suma vo Kumanovo. Poznava~ite velat deka

Pretsedatelot na Anti-korupciskata komisija, Ilmi Selami, vo inter-

vju za Radio Slobodna Evropa tvrdi deka ima korupcija vo javnite nabavki i deka taa najmnogu mo`e da se zabele`i ako se analizira promenata na vladite i promenata na firmite koi rabotat za in-teresite na javniot sektor."Ako se izvr{i analiza od 1990 godina pa navamu, }e vidite deka kako {to se menuva vlasta, taka se

menuvaat i firmite {to rabotat za interesite na javniot sektor. Bukvalno }e vidite deka edni isti firmi se pojavuvaat, da re~eme vo grade`niot sektor, vo drugite sektori. Postojano edni isti firmi se javuvaat dodeka e edna garnitura na vlast, a koga doa|a druga garnitura se menuvaat i garniturite na firmi", veli Selami. Selami dodava deka odnosot na javniot so privatniot sek-tor najdobro se gleda preku

javnite nabavki, kade {to se javuva i korupcijata. Toj tvrdi deka vo tenderskite postapki mnogu ~esto se po-javuva moment na korupcija i toa vo site segmenti na javnite nabavki, od tenderska dokumentacija, sproveduvawe na nabavkite, realizacija na dogovorite. Selami potencira deka vo idnina mora ne{to itno da se prezeme za prom-ena na sistemot, za da se spre~i korupcijata vo javnite nabavki.

SELAMI: SEKOJA VLAST SI IMA SVOI FIRMI ZA JAVNITE NABAVKI

Vkupno 30 milioni den-ari }e izdvoi Vladata dogodina od buxetot

za izgradba na plo{tadot Skender-beg. Dosega ve}e se izdvoeni 10 milioni denari buxetski pari za proek-tirawe na plo{tadot, a vkupnata suma koja }e bide potrebna za celosna izgradba }e se znaela otkako }e se izraboti finalniot proekt za plo{tadot. "Vladata }e prodol`i da go finansira istiot proekt. Za slednata godina se predv-

ideni 30 milioni denari koi se za po~etokot na proektot, me|utoa, koga }e imame fina-len proekt", veli Abula}im Ademi, vicepremier.Izvedbite za realizacija na plo{tadot Skender-beg se o~ekuva da po~nat vo maj narednata godina. Ova go potvrdija od op{tina air na v~era{nata prezentacija na 3D-animacijata na proektot. "Po~navme so proektna za-da~a. Sega se raboti za idejno re{enie, treba da ima glaven i izvedben proekt.

Izvedbeniot proekt da bide gotov kon krajot na mart. So po~nuvawe na grade`nata sezona vo maj treba da po~nat i prvite aktivnosti za real-izacija", re~e Izet Mexiti, gradona~alnik na op{tina ^air. Spored proektot, plo{tadot }e se protega do stokovnata ku}a Most, Daut-pa{iniot amam, Makedonskata filhar-monija, MOB i stokovnata ku}a Ilinden i }e zafa}a povr{ina od okolu 20.000 kvadratni metri.

RE^ISI 500.000 EVRA ZA IZGRADBA NA SKENDER-BEG

Ministerot za infor-mati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, od

v~era prestojuva vo Abu Dabi, Obedinetite Arapski Emirati. Celta na posetata, kako {to soop{tija od Min-isterstvoto za informati~ko op{testvo, e Godi{niot forum i sredba na Upravniot odbor na Globalnata alijansa za informati~ko–komunikaciski tehnologii i razvoj (GAID) pri Obedinetite nacii.Globalnata alijansa za in-

formati~ko-komunikaciski tehnologii i razvoj (GAID) e inicijativa odobrena od strana na Obedinetite nacii i generalniot sekretar vo 2006 godina i be{e promo-virana po seopfatni kon-sultacii so vladite, privat-niot sektor, gra|anskoto op{testvo, tehni~kata i internet-zaednicite i aka-demicite.Makedonija }e bide doma-}in na Godi{noto sobranie na Globalnata alijansa za

razvoj na ITK pri Obedi-netite nacii (GAID) {to }e se odr`i vo 2011 godina. So odr`uvaweto na ovoj golem nastan od oblasta na infor-maciskite i komunikaciskite tehnologii, spored Minis-terstvoto za informati~ko op{testvo, se otvora mo`nost Makedonija da ja posetat golem broj direktori, bi-znismeni, eksperti, pro-fesori i pretstavnici na nevladini organizacii od celiot svet.

IVO IVANOVSKI NA KONFERENCIJA ZA IKT VO ABU DABI

TRGOVSKI CENTRI IZGRADENI POSLEDNIVE GODINI:

Vero centar �Ramstor �Soravia �Siti Galeri �SP Planet �

TRGOVSKI CENTRI VO IZGRADBAXi-Mol �Men fe{n �ERA Siti �

za toa najgolem problem e slabata potro{uva~ka mo} na gra|anite."Pobaruva~kata vo drugite gradovi e mnogu mala i zatoa ne se otvoraat novi du}ani ili trgovski centri. Nie imame golem du}an vo Bitola na [irok sokak, no i tamu nema golema pobaruva~ka, pa {to osta-

nuva vo drugite gradovi?", pra{uva Ivanovska od Italia Nova. Taa veli deka osven Bitola, pogolemo razdvi`uvawe na pazarot ima vo Gevgelija, a toa pred s$ e rezultat na pogo-lemoto prisustvo na gr~ki gra|ani poradi kazinata i poradi blizinata na ovie gradovi.

14 BALKAN BIZNIS POLITIKA06.12.2010 PONEDELNIK

Aviokompaniite na balkanskite zemji, pritisnati od dol-govite koi se zgol-emuvaat sekoja go-

dina, mora da sklu~at part-n e r s t v a ili da najdat investito- r i z a da opstanat na

pazarot.

Kolku e seriozna nivnata finansiska sostojba ka`uva podatokot deka hrvatskata Kroacija erlajns, srpskata JAT ervejs, slovene~kata Adri-ja ervejs, crnogorskata Mon-tenegro erlajns i bosanskata BH erlajns vo 2009 godina ostvarile zaguba od 92 mil-ioni dolari, a vo 2008 godina crvenoto saldo dostigna 117 milioni dolari.Edinstvenata od niv koja

uspea da najde strate{ki partner e bosanskata BH erlajns. Turki{ erlajns kupi 49% od kompanijata kon krajot na 2008 godina i se soglasi da investira 10 milioni evra vo nea, vklu~uvaj}i go i tro{okot za iznajmuvawe dva novi avioni za bosanskata aviokompanija.I Srbija pregovara so Tur-ki{ erlajns za prezemawe na

neprofitabilnata JAT ervejs, a Crna

Gora ponu-di na ten-der 30% od

svojata nacio-nalna aviokompa-

nija. Nominal-nata vrednost

na Mon -

tenegro erlajns e 25,7 mil-ioni evra, a vrednosta na poedine~nata akcija e 8,85 evra. Kompanijata poseduva pet avioni od tipot "foker 100" i tri avioni "enbrajer 195". Vo vladinoto soop{tenie se naglasuva deka tenderot za proda`ba na akciite na crnogorskiot nacionalen av-ioprevoznik }e bide otvoren do 15 dekemvri, pri {to zainteresiranite kompanii treba da rabotele najmalku pet godini vo sektorot av-iosoobra}aj, da poseduvaat najmalku deset avioni i vo tekot na 2009 godina da pre-vezle najmalku dva milioni patnici.“Smetame deka dr`avite ne se dobri aviosopstvenici”,

izjavi crnogorskiot zame-nik-minister za finansii, Ivan Petrovi}, dodavaj}i deka malata aviokompanija treba da dobie “privaten sopstvenik koj ponatamu }eja razviva i pro{iruva kompanijata”.

PRI^INI ZA NERENTABILNOST

Kako glavna pri~ina za nivnata nerentabilnost se smetaat malite populacii vo site eks-jugoslovenski zemji. Aviokompaniite vo porane{na Jugoslavija se me|u najmalite vo Evropa. Belgradski JAT nudi 32 des-tinacii i ostvaruva prihodi od okolu 150 milioni dolari. Za sporedba, germanskata Luf-thansa, najgolemata aviokom-

panija vo Evropa, nudi 410 destinacii i vo 2009 godina ostvari prihod od 29,8 mili-jardi dolari. Poradi lo{ata organizacija i "pretumbaci-ite" vo soobra}ajot, nekoi od liniite na JAT apsolutno potfrlile, kako linijata za Qubqana, na koja prose~no ima po 20 patnici. Isto taka, britanskata aviokompanija Briti{ ervejs pred nekolku dena gi stopira{e letovite na linijata Belgrad-London, so obrazlo`enie deka e neprof-itabilna.Montenegro erlajns nudi 16 destinacii i poseduva osum avioni, dodeka bosanskata BH erlajns, najmalata kompanija vo ovaa grupa, ima samo devet destinacii i tri avioni.

PRITISNATI OD DOLGOVI, BALKANSKI-TE AVIOKOMPANII BARAAT PARTNERI

TURBULENCII

Hrvatskata Kroacija erlajns, srpskata JAT ervejs, slovene~kata Adrija ervejs, crnogorskata Montenegro erlajns i bosanskata BH erlajns vo 2009 godina ostvarija zaguba od 92 milioni dolari. Site tie den-ovive se na proda`ba

����

VESNA KOSTOVSKAv.kostovska@kapital.com.mk

Me|unarodnata trgovska grupacija so sedi{te vo Germanija, Metro, }e prodol`i so {irewe na svo-

jata rabota vo Turcija, izjavi direk-torot, Horst [najder.Toj za vreme na svojata poseta na jugoisto~nata oblast Gaziantep najavi deka grupacijata }e otvori ~etiri marketi Metro Ke{ & Keri vo Turcija. “Gigantot vo proda`bata na elektro-nika, Media Markt i hipermarketi-te Rial isto taka }e otvorat novi prodavnici vo Turcija”, izjavi [najder.Metro Grup vo Turcija postoi od 1990

godina, a vo 2009 godina ima{e obrt od 1,33 milijardi evra. Grupacijata vr{i izvoz od Turcija kon drugi stranski zemji vreden pove}e od 600 milioni evra, a do krajot na 2009 godina vo nea bea vraboteni pove}e od 7.000 turski `iteli. Pokraj toa, Metro Grup dosega vo Turcija vlo`ila okolu 700 milioni evra.Metro Grup ima 2.100 prodavnici vo 33 zemji od Evropa, Afrika i Azija, vo koi rabotat pove}e od 300.000 vraboteni. Metro Grup go so~inuvaat Metro Ke{ & Keri, hipermarketite Rial, Media Markt i Saturn.

METRO ]E PRODOL@I DA SE [IRI VO TURCIJA

Ungarskata kompanija MOL na malite akcioneri od hrvatskata naftena kompanija Ina im nudi cena od 379

evra po akcija, izjavi portparolot na MOL vo Hrvatska, Domokos Solar, potvr-duvaj}i deka MOL saka da stane mnozin-ski sopstvenik na Ina.Momentalno MOL ima 47,15% od akci-ite vo Ina, hrvatskata Vlada 44,83%, a 8,009% imaat institucionalnite i privat-nite investitori.“Akcionerskiot dogovor nema vo ni{to da se promeni. Duri i da se slu~i MOL da gi otkupi site 8%, nema da dojde do nikakvi promeni vo akcionerskiot dogo-vor”, izjavi Solar.Spored nego, MOL ima obezbedeno sred-

stva za svojata ponuda, no s$ u{te go nema odredeno krajniot rok do koj malite akcioneri }e mo`at da ja prifatat ponu-da-ta, a se o~ekuva do krajot na godi-nata da se znae kolku od akcioneri-te ja prifa-tile ponudata.

MOL SAKA MNOZINSKA SOPSTVENOST NA INA

Vo prvite devet meseci neto-prilivot na stranski direktni investicii vo Crna Gora iznesuval 397 milioni

evra i e za 48,8% pomal vo odnos na istiot period od minatata godina.Centralnata banka na Crna Gora (CBCG) navede deka iako e zabele`en pad vo odnos na prethodnata godina, vo pra{awe e relativno visok priliv.CBCG potseti na aktuelnata ekonomska situacija i faktot deka najgolem priliv vo 2009 godina e ostvaren po osnova na privatizacija i dokapitalizacija na crnogorskata Elektroprivreda, a deka ovaa godina nemalo pogolemi

privatizacii.Investiciite vo nedvi`nostite zabele`ale rast od 6,4% i iznesuvaat 131 milioni evra.

PAD NA STRANSKITE INVESTICII OD 48% VO CRNA GORA

K O M E R C I J A L E N O G L A S

15BALKAN BIZNIS POLITIKA 06.12.2010PONEDELNIK

VISOKITE DANOCI I BIROKRATIJATA SE GLAVNITE PRE^KI ZA INVESTIRAWE

DOLG SPISOK NA PROBLEMI ZA INVESTITORITE VO HRVATSKA

Stranskite investitori gledaat golem potencijal vo Hrvatska, no ne sakaat birokratski pre~ki, lokalni {erifi, tromo sproveduvawe na zakonite i lo{a komunikacija so centralnata i lokal-nata vlast, a tokmu na toa naiduvaat

����

ELENA JOVANOVSKA

Stranskite investi-tori gledaat golem potencijal vo Hrvat-ska, mnogu od niv se uverile deka mo`at

da izvle~at dobar profit, no ne sakaat birokratski pre~ki, lokalni {erifi, tromo sproveduvawe na za-konite i lo{a komunikacija so centralnata i lokalnata vlast. A koga }e odlu~at da investiraat, tokmu na toa naiduvaat. Ova se zaklu~ocite na hrvatskite biznismeni, eksperti i ministerot za ekonomija na Hrvatska, \uro Popija~, koi gi debatiraa slabostite na politikata na privlekuvawe stranski investicii.

Biznismenite naveduvaat dolg spisok na problemi koi go ko~at vlezot na in-vestitorite vo Hrvatska. Pretstavnikot na Orko grupa, Dragan Lazuki}, ja poso~i neefikasnata administracija i birokratijata vo gradot Hvar, koja ne izdava doz-voli za gradba, kako glavna pri~ina za nedostig od in-vesticii vo obnovuvaweto na objektite. Orko vo Son~ev Hvar investira{e 55 mil-ioni evra sopstven kapital, no vo izminatite pet godini se pojavija niza problemi koi se provlekuvaa preku modelot na javno i privatno partnerstvo. “Da ima{e pove}e dobra volja i da bea re{eni imotno-pravnite odnosi, Hvar, namesto tri, }e ima{e u{te tri renovirani

hoteli. Hrvatska ima dobri propisi. Tie se usoglaseni so evropskite, a problemot na investitorite ne e legis-lativata, tuku komunikacijata na site nivoa – sekoga{ se bara potpis pove}e”.So sli~ni zabele{ki izleze i pretstavnikot na EMAK Kapital, Matja` Prin~i~, investitor na Peqe{ac. “Bevme svesni so kakvi problemi }e se soo~ime vo Hrvatska, pa vo planovite stavivme i dopolnitelno vreme za toa. Po odlukata da vlo`ime ve}e ne n$ in-teresira makroekonomijata, tuku kako da se sprovede proektiranoto. Prv problem se zakonite, vtor nivnoto sproveduvawe. Nekoi za-koni se menuvaa vo od, no najgolem problem e {to del

od niv bea nedore~eni”, veli Prin~i~.Generalniot direktor na Ina, Zoltan Aldot, ima{e prigovori na dano~nata presija i rigoroznoto tru-dovo zakonodavstvo. Spored nego, biznisot denes e mnogu dinami~en i ako ne si vo mo`nost postojano da se prilagoduva{, gubi{ na konkurentnost. “Hrvatska ima dobra geografska polo`ba, dobar moment za vlo`uvawe, zatoa {to naskoro }e stane del od EU, i ima obrazo-vana rabotna sila. No, toa ne e dovolno. Problem se visokiot danok i neflek-sibilnata rabotna sila”, veli Aldot.Zamenik -direktorot na Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i, Bernard Jake-

li}, veli deka itno e potreb-na reforma na lokalno nivo, zatoa {to na~alnicite i gradona~alnicite se odnesu-vaat kako lokalni {erifi. Tie odlu~uvaat koj mo`e, a koj ne mo`e da raboti, {to e nedoozvoleno”, veli Jakeli}.Qubo Jur~i}, profesor na Ekonomskiot fakultet, istak-na deka na Hrvatska nikoga{ ne & nedostigale investicii i pari, no i deka najgolem del od vlo`enite pari pro-padnale. Toj smeta deka golem problem e strukturnata investicija. “Ubavo izgleda koga se gradi avtopat, no toa e poluproizvod. Ako nema koj da se vozi po nego ili ne{to da se prevezuva, toa se frleni pari”, veli Jur~i}.

Branej}i gi stavovite na Vla-data, ministerot za ekonomi-ja, \uro Popija~, na kritikite na biznis-zaednicata zazema stav deka sekoj investitor saka da se sretne so minis-terot ili pretsedatelot na Vladata, i tie gi primaat kolku {to se vo mo`nost, no toa ne e re{enie. “Ako ministrite gi re{avaat prob-lemite na sekoj investitor, toga{ n$ ~eka ta`na idnina”, veli Popija~. No, prizna deka i samiot e svesen deka inves-titorite naiduvaat na razni administrativni pre~ki. “Sistemot sekoj ~inovnik go stavi vo pozicija da stane gospodar na procedurata, lokalnite edinici imaat svoi ovlastuvawa i tuka nitu minister ne mo`e da pomogne”, priznava toj.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

16 SVET BIZNIS POLITIKA06.12.2010 PONEDELNIK

Dr`avite-~lenki na EU odvoija 4,5 iljadi mili-jardi evra od po~etokot

na krizata vo bankarskiot sek-tor vo 2008 godina do denes, poka`uvaat podatocite koi gi objavi Evropskata komisija. ^etiri dr`avi odvoija 500 iljadi milijardi evra od buxetot za prevencija na rizikot na propa|awe na na-cionalniot bankarski sektor. Britanija e prva na listata od dr`avite so 850 milijardi evra, a vedna{ po nea e i

Irska so 723 milijardi evra. Ponatamu se Danska i Ger-manija so po 600 milijardi evra oddelno. Francija, kako vtora najgolema ekonomija vo EU, odvoi 351 milijardi evra za dr`avna pomo{, Italija 20 milijardi, a [panija 334 milijardi evra. Od vkupno 27 dr`avi-~lenki, 22 moraa da odvojat sredstva za poddr{ka na bankarskiot sektor, iako dosega samo 25% od vkupnata vrednost od 4,5 iljadi mili-jardi evra se raspredeleni

vo bankite {irum Unijata. “Po re~isi dve godini re`im na specifi~no krizno menax-irawe na dr`avite, treba da izrabotime soodveten plan za normalno funkcionirawe na pazarot”, re~e Hoakin Amunia, komesar odgovoren za poli-tikite za konkurentnost vo EU. Vo 2008 godina vkupnata vred-nost iskoristena od bankite iznesuva{e 957 milijardi evra, koi narednata godina uspeaja da se izdignat na 1,1 iljadi milijardi evra.

EU ODVOI 4,5 ILJADI MILIJARDI EVRA ZA SPAS NA BANKARSKIOT SEKTOR VO POSLEDNITE DVE GODINI

Najgolemata italijanska banka, UniKredit, planira da otvori 900 novi filijali na teritorijata na Cen-tralna i Isto~na Evropa vo narednite pet godini. “Podgotveni sme da go fi-nansirame pro{iruvaweto na bankata vo regionot, bez nikakva dokapitalizacija”, izjavi direktorot Feder-iko ^izoni na sredba so investitorite vo London. Bankata koja raboti vo 22 dr`avi ima namera da se

fokusira, osven na cen-tralniot i jugoisto~niot region na Evropa, i na pogolemite pazari kako ruskiot, polskiot i tur-skiot, prenesuva Blumberg. “Operativniot profit vo regionot }e se zgolemi, rezervite za nenaplateni zaemi }e se normaliziraat, a finansiskata sostojba na gra|anite }e se podobri”, naglasi ^izoni. Vo Polska, UniKredit planira da ja stabilizira sostojbata na

bankarskiot sektor so ot-vorawe novi filijali i za-jaknuvawe na postoe~kite.“I ponatamu }e ja sledime situacijata na polskiot pazar, kade {to silniot rast na ekonomijata vlijae pozitivno na bankarskiot sektor”, objasni ^izoni. Liderot na italijanskata banka istakna deka najnesta-bilni pazari na koi raboti UniKredit se pazarite na Ukraina, Romanija, Bugarija i Kazahstan.

UNIKREDIT BANKA OTVORA NOVI 900 FILIJALI VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA

Otkritijata na internet-stranicata na porane{niot avstraliski haker Xulijan Asan`, koi gi prenesuvaat

nekolku vesnici vo svetot, prodol`uvaat da go {okiraat svetot. Porane{niot britanski premier, Gordon Braun, od amerikanski diplomati vo London bil ocenet kako politi~ar komu mu nedostiga harizma, samo nekolku meseci po zaminu-vaweto od funkcijata na negoviot prethodnik, Toni Bler, na krajot od juni 2007 godina.Na krajot od prvata godina na Braun vo Dauning strit 10, toga{niot amerikanski ambasador vo Velika Britanija, Robert Tatl, spored otkrienite bele{ki na Vikiliks, is-pratil dopis vo Va{ington vo koj zabele`uva deka samo nekolku meseci po “otstranuvaweto

na Bler kako lider, britanskite laburisti vo "postblerovskiot" period minuvaat vo vreme na bezliderstvo, zatoa {to e vidlivo deka Braun i negovite zamisli ne uspeaja da pokrenat kakov bilo entuzijazam”.Avtoritativniot pretsedatel na Turkmenistan, Gurbanguli Berdimuhamedov, od amerikan-skite diplomati bil opi{an kako sueten, osvetoqubiv la`go, a vlasta tolku mnogu stravuvala za negoviot `ivot {to vo eden moment osomni~ile ma~ka za obid za negovo ubistvo.Pismata do Va{ington od Ambasadata na SAD vo Turkmenistan zemjata ja opi{uvaat kako gnezdo na korupcija, rakovodena od glupav avtokrat.Amerikanski diplomat, ~ie ime Vikiliks

go cenzurira, navel deka Berdimuhamedov se pla{i od lu|eto koi intelektualno se podobri od nego.Avganistanskiot pretsedatel, Hamid Karzai, ostro ja kritikival rabotata i postignuva-wata na britanskite vojnici vo provincijata Helmand, kade {to tie bea stacionirani do letoto godinava, koga nivnata uloga vo ovaa najbuntovna provincija vo Avganistan ja preze-doa Amerikancite, se doznava od telegramite i porakite na diplomatite na SAD objaveni na internet-stranicata Vikiliks.Vikiliks isto taka objavuva deka diplomatite, vrz osnova na svoi izvori vo Rim, go izves-tile Va{ington za somne`ot deka Berluskoni ostvaruva “li~en i zna~aen” profit od “tajnata ener-

getska spogodba” me|u italijanskiot i ruskiot premier. Za bliskosta na dvajcata premieri se znae od poodamna, no sega prv pat se zboruva za somne` i za nivni finansiski vrski.

DOKUMENTITE OD VIKILIKS PRODOL@UVAAT DA GO [OKIRAAT SVETOT

Pretstavnicite na malite i srednite pretprijatija od 27-te zemji-~lenki na EU se `alat

deka so donesuvaweto na Aktot za mali biznisi, do-kument na Evropskata unija donesen pred dve godini, ne se otstraneti pre~kite koi go ograni~uvaat nivniot rast, sozdavaweto novi rabotni mesta i inovativnosta.Pretstavnicite na Grupaci-jata na rabotodavcite od Evropskiot ekonomski i so-cijalen komitet, Biznis-Evropa, Evropskite komori i Evropskoto zdru`enie na zanaet~ii, kako i pretstav-nicite na malite i srednite pretprijatija, na vtoriot godi{en sostanok utvrdija brojni konkretni merki koi ponatamu treba da gi pr-ezemat i sprovedat EU i nacionalnite kreatori na politikata, so cel da se zajaknat nivnite napori za implementirawe na Aktot za mali biznisi vo Evropa.U~esnicite ja naglasija potrebata od podobar pri-stap na pazarite, koj s$ u{te e popre~en od pre-teranoto regulirawe i ne-dostigot od harmonizacija vo vnatre{niot pazar na EU. Biznismenite povikaa na inicijativi za otvorawe na novi javni nabavki za MSP.Pokraj neodamne{nite inici-jativi na EU, osobeno preku Evropskata investiciska banka i istra`uva~kite pro-grami na EU, pristapot do finansii ostanuva slo`en i kompliciran. Pretpriema~ite

baraat novite regulativi koi Evropskata unija im gi nametna na bankite da bidat taka izbalansirani za da ne go popre~uvaat pristapot na MSP do kapital. U~esnicite, isto taka, povi-kaa na uspe{no zavr{uvawe na pregovorite na Sovetot za statutot na evropskite privatni kompanii, edinst-veniot zakonodaven predlog koj s$ u{te e vo faza na donesuvawe. Otsustvoto na ovoj statut ja ograni~uva sposobnosta na malite kom-panii za rast i trgovija vo Evropa.Henri Malose, pretsedatel na grupata na rabotodava~i, smeta deka e krajno vreme Evropskata komisija da gi zameni nejzinite strategii, akti i planovi za konkret-nite akcii. “Na 23-te milioni evropski

mali i sredni pretprijatija dobro }e im dojde pozitivna akcija, kako javnite nabavki, profesionalnata dokvali-fikacija, pretpriemni{tvoto, odano~uvaweto i finansiite", naglasuva toj.Poddr{kata na MSP i bi-znisot vo Evropa e edno od klu~nite re{enija, ne samo za finansiskata kriza, tuku i za re{avawe na global-nite socijalni problemi i problemite vo `ivotnata sredina. “MSP se neophodni za razvoj na inovacijata i kreativnos-ta. Tie zaslu`uvaat da sepoddr`at”, istaknuva Ma-lose. Dodeka ekonomskite uslovi mo`e da izgledaat poohrabruva~ki vo golemite industriski oblasti na EU, pomalite biznisi s$ u{te se sre}avaat so pre~ki, za koi Aktot e sozdaden da gi

nadmine. Nesomneno e deka Komisijata zabele`a napredok, a istiot napredok se zabele`uva i kaj zemjite-~lenki vo pos-lednite dve godini. Sepak, ako ekonomskoto zakrepnu-vawe odi vo nasoka kon dolgoro~no podobruvawe, vo kombinacija so odr`liviot razvoj i sozdavawe novi rabotni mesta, donesuvaweto na Aktot i pridr`uvaweto do najva`niot princip “Prvo misli na malo”, EU mora da go voo~i.Grupata na rabotodavci naEvropskiot ekonomski i so-cijalen komitet ima 113 ~le-novi i e sostavena od pret-priema~i i pretstavnici na pretpriema~kite zdru`enija koi rabotat vo industrijata, trgovijata, uslugite i zem-jodelstvoto vo 27-te zemji-~lenki na EU.

Ni malite ni srednite pretprijatija vo Evropa ne ostanaa imuni na krizata. Za niven pogolem rast tie i od Unijata i od naciona-lnite vladi baraat pogolem pristap do javnite nabavki, dano~ni olesnuvawa i stimulacii za pobrz rast

����

DVE GODINI PO DONESUVAWETO NA AKTOT ZA MALI BIZNISI

EVROPSKITE PRETPRIE-MA^I BARAAT STIMU-LACII I OLESNUVAWA

“[pionite, me|u koi be{e i glamuroznata Ana ^epmen, rabotele na tajni zada~i vo SAD kako “zaspani” agenti, koi bi bile aktivirani samo vo slu~aj na diplomatska kriza vo Va{ington. Ovie lu|e zaslu`uvaat po~it! Nivnata aktivnost ni na kakov bilo na~in ne gi potvrdi in-teresite na SAD.”

VLADIMIR PUTINpremier na Rusija

� DVA, TRI ZBORA“Narednata godina mo`e da bide najte{kata za EU. Toa se dol`i na toa {to Evropa treba da se ispravi pred mnogu silna svetska konkurentnost i ne mo`e pove}e da si dozvoli da bide "umoren i baven starec”, a treba da mu doka`e na svetot deka e lulka na pazarnata ekonomija i e sposobna da razgleda novi re{enija.”

VIKTOR ORBANpremier na Ungarija

“Jas rekov deka mojata rabota e zavr{ena, a ne deka mojata rabota be{e da se sru{i Jugoslavija. Mene sobranieto me isprati vo Belgrad da rabotam vo jugoslov-enskite institucii, a ne kako ginekolog. Srbija i ponatamu ne do`ivea katarza vo odnos na 90-te godini, no toa ne se slu~i ni vo Hrvatska.”

STJEPAN MESI]porane{en pretsedatel na Hrvatska

VASE CELESKAceleska@kapital.com.mk

17SVET BIZNIS POLITIKA 06.12.2010PONEDELNIK

�SVET 0-24 �

...PO@AR VO IZRAELIzgorea 40 zatvorski ~uvari vo avtobus

Vo golem {umski po`ar, koj go opusto{i Izrael, izgorea 40 zatvorski ~uvari koi so avtobus se dvi`ele kon zatvorot

Damon za da pomognat vo evakuiraweto na zatvorenicite.

...SOJUZPo~na voenata ve`ba na Japonija i SAD

Japonija i SAD ja po~naa svojata najgolema zaedni~ka voena ve`ba na site vremiwa, vo momenti koga sostojbata vo

regionot zabele`uva s$ pogolema tenzija vo odnosite me|u Severna i Ju`na Koreja.

...SNEGOT DONESE HAOSEvropejcite se "smrznaa"

Snegot donese haos niz cela Evropa. Pogolem del od aero-dromite se zatvoreni ili ima odlagawe na letovite.

Pati{tata se pokrieni so sne`ni nanosi, a ote`nat e i soobra}ajot na brzite vozovi.

AMERIKANCITE GO OSVOJUVAAT RUSKIOT PAZAR

PEPSI JA KUPI NAJGOLEMATA RUSKA PREHRANBENA KOMPANIJA

Ovaa akvizicija }e ja zacvrsti vode~kata polo`ba na Pepsi na ruskiot pazar na pijala-ci, a }e ja prezeme i dominantnata polo`ba vo raste~kata mle~na industrija

����

Amerikanskiot proiz-voditel na bezal-koholni pijalaci PepsiKo (PepsiCo) sklu~i dogovor za

prezemawe na ruskiot proiz-voditel na ovo{ni sokovi, mleko i hrana za deca, na-jgolemata ruska kompanija vo ovaa industrija, Vim-Bil-Dan (Wimm-Bill-Dann - WBD). So ovaa akvizicija Pepsi stana najgolemiot amerikanski bi-znis vo Rusija.Od Pepsi soop{tuvaat deka }e kupat 66% od akciite na Vim-Bil-Dan (~ie ime ja otslikuva qubovta na osnova~ite kon teniskiot turnir Vimbldon) za 3,8 milijardi dolari, a po zavr{uvaweto na ovaa transakcija }e go prezemat i ostanatiot udel za 1,6 milijardi dolari, prenesuva Rojters.“Ovaa akvizicija }e ja zac-vrsti vode~kata polo`ba na Pepsi na ruskiot pazar na pijalaci, a }e ja prezeme i dominacijata vo raste~kiot sektor vo mle~nata indus-trija”, soop{tuvaat od ameri-kanskata kompanija.So ovaa akvizicija isto taka }e zajakne pozicijata na Pepsi i na klu~nite pazari vo

Isto~na Evropa i Centralna Azija.Vo sostav na kompanijata Vim-Bil-Dan spa|aat 38 fab-riki za prerabotka na mleko, proizvodstvo na hrana za deca, ovo{ni sokovi i voda vo Rusija i vo zemjite od Zaednicata na nezavisni dr`avi (ZND).So kupuvaweto na ruskata kompanija Pepsi o~ekuva da gi zgolemi prihodite od globalnata proda`ba na prehranbeni proizvodi na 13 milijardi dolari, od momen-talnite 10 milijardi.Na ovoj na~in kompanijata }e se pribli`i kon ostvaruvawe na svojata strate{ka cel – do 2020 godina da gi zgolemi prihodite od sektorot za prehranbeni proizvodi na 30 milijardi dolari. Amerikan-skata kompanija, ~ija osnovna funkcija e proizvodstvo na bezalkoholni pijalaci, smeta deka so kupuvaweto na ruski-ot proizvoditel na mle~ni proizvodi umereno }e vlijae na finansiskite rezultati vo prvata godina, isklu~uvaj}i gi ednokratnite tro{oci za samata transakcija.

OSTVARUVAWE NA STRATE[KITE CELI

“So ovaa akvizicija dobivame mnogu zna~ajna pozicija na

eden od najatraktivnite globalni pazari na preh-ranbenata industrija, a isto taka zazemame pozicija i vo brzoraste~kata mle~na industrija”, soop{ti Indira Noji, pretsedatel na PepsiKo i glaven izvr{en menaxer, na konferencijata vo Moskva minatata nedela.“Ova e dokaz za doverbata vo Rusija i znak deka nie kako zemja sme otvoreni za

biznis”, istakna Toni Mejher, generalniot menaxer na Vim-Bil-Din.Pepsi procenuva deka od ovaa transakcija godi{no }e ostvaruva neodano~en prihod vo visina od 100 milioni dolari do 2014 godina.Po informacijata za pro-da`bata, akciite na Vim-Bil-Dan na Moskovskata me|u-bankarska devizna berza (MMVB) porasnaa za 40%,

dodeka Ruskata berza na kapital (RTS) go prekina trguvaweto so akciite na kompanijata do krajot na denot.So proda`bata na akciite, Vim-Bil-Dan prakti~no os-tanuva bez golemite neza-visni lokalni kompanii, so isklu~ok na proizvodite-lite na votka.Najgolemiot konkurent na Vim-Bil-Dan, vtoriot po golemina

ruski pro-izvoditel

na mle~ni proizvodi , Unimilk, vo ju-

ni ovaa godina se integrira{e so evropskiot

gigant Danone, a ovaa integracija go pottikna procesot na globalna kon-solidacija na ruskata preh-ranbena industrija."Pepsi-kola" be{e prviot brendiran proizvod od za-padot koj se proizveduva{e vo Sovetskiot Sojuz vo 1974 godina, 15 godini otkako pre-mierot Nikita Hru{~ov za prv pat go proba pijalakot na edna izlo`ba vo Moskva.Vo posledno vreme rivalst-voto me|u Pepsi i Koka-Kola se preseli na pazarot na ovo{ni sokovi. Koka-Kola go kupi proizveduva~ot na ovo{ni sokovi Multon Ko za 500 milioni dolari vo 2005 godina, a Pepsi go vozvrati udarot so akvizicijata na OAO Lebedjanski vo 2009 godina za dve milijardi dolari.

� Pepsi prezede 66% od akciite na Vim-Bil-Dan

ijala--

ruski pro-izvoditel

na mle~niproizvodi ,Unimilk, vo ju-

ni ovaa godinase integrira{eso evropskiot

gigant Danone, aovaa integracija go pottikna

VASE CELESKAceleska@kapital.com.mk

18 FEQTON 06.12.2010 PONEDELNIK

1111

[to }e napravite so 85 milijardi dolari od parite za spas {to gi

ponudi Vladata na SAD? ]e ovozmo`ite korporacis-ki odmori vo Kalifornija, se razbira.Edna nedela otkako go primija golemiot feder-alen zaem, osiguritel-nata kompanija Amerikan Interne{nal Grup (Amer-ican International Group) tokmu toa i go napravi, so odmori koi povlekoa tro{ok pogolem od 400 milioni dolari. Ne be{e iznenaduva~ki {to javnos-ta i zakonodavcite bea voznemireni. Postapkite na kompanijata privlekoa vnimanie i od Belata ku}a, koja gi nare~e “podli” i gi ra{iri glasinite za nivnite korporaciski politiki vo krizata. Repu-tacijata na kompanijata se najde vo tornado.PR agentite s$ u{te gi ni{aat svoite glavi poradi netakti~niot osiguritelen gigant koj brzo stana ne samo lik od poster za al~nosta na finansiskata industrija, tuku i na kom-panijata po~na da se gleda kako premnogu arogantna ili glupava {to ne se trgnuva od patot po koj trgnala.

KORPORACISKITE KONTROVERZII NA AIG

Kontroverzijata na AIG po~na vo mart 2009 go-dina, koga vo javnosta be{e obelodeneto deka osiguritelnata kompanija potro{ila okolu 400 mil-ioni dolari za bonus-plati nameneti za vrabotenite vo nivnata divizija za finansiski servisi. Ova }ebe{e uspe{na prikazna dokolku ne se rabote{e za narodni pari, koi kom-panijata vo 2008 godina gi dobi kako pomo{ od Vla-data so cel da se snajde vo recesijata. Inaku, vo posledniot

kvartal od 2008 godina kom-panijata objavi zaguba od 61,7 milijardi, {to e najgolema korporaciska zaguba dosega. Pokraj 165 milioni za plati,

taa godina osiguritelniot gigant AIG primi pomo{ vo zaem od 85 milioni dolari od strana na Vladata na SAD. Potoa stigna soop{tenie deka postoi mo`nost da primi dopolnitelni 37,8 milijardi dolari vo narednite ne-deli. Neizbe`no se pojavi

pra{aweto - kade se tro{at tie pari? Samo edna nedela otkako Vladata na SAD povtorno ja pomogna osiguritelnata kompanija, nejzinite agenti si dozvolija luksuzni spa-odmori. AIG, po linija na pomal otpor, izjavi “deka toa

ne e taka kako {to izgleda”, no toa ne dopre do javnosta. Amerikancite burno reagiraa deka nivnite pari bile up-otrebeni za takvi nesovesni celi.Odmorot {to si go dozvoli kompanijata samo edna nedela po zemaweto na pomo{ta od

federalnite fondovi be{e prviot segment vo katastro-fata koja gi zafati odnosite so javnosta na kompanijata.“Namesto da platat semi-nari za vrabotenite, za da se snajdat so novite finan-siski predizvici i planovi, AIG postapi nesovesno”,

���� Edna nedela otkako go primija golemiot federalen zaem, od osiguritelnata kompanija American International Group, potro{i nad 400 milini dolari za odmori vo Kaliforni-ja. Postapkite na kompanijata privlekoa vnimanie i kaj Belata Ku}a, koja gi nare~e “podli” i gi ra{iri glasinite za nivnite korporaciski politiki vo krizata

PETAR GOGOSKIgogoski@kapital.com.mk

SKAPITE ODMORI NA AIG NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

� Osiguritelnata kompanija koja frli mnogu narodni pari za skapi odmori Osiguritelnata kompanija koja frli mnogu narodni pari za skapi odmori na vrabotenite na vrabotenite

PRIKAZNI OD WALL STREET

Dvegodi{noto izdanie na Wall Street Journal magazinot i negovi-ot dneven wujor{ki del, spored glavniot

izvr{en direktor na News Corp, Les Hinton, godinava se profitabilni. Poslednoto izdanie na ovoj magazin, za prv pat pod vodstvoto na porane{niot urednik na Conde Nast, Debora

Nidlman, se o~ekuva da bide zna~itelno poprofitabilen i da go podigne lajfstajlot na magazinot nad to~kata na grani~na dobivka. Od druga strana, sedummese~noto iz-danie na negoviot wujor{ki del, spored Hinton, s$ pove}e privlekuva reklami preku koi se pokrivaat site tro{oci.Ovie dva dela se edni od najgolemite profili i inici-

jativi koi News Corp na Rupert Mardok uspea da gi vnese vo Dow Jones po prezemaweto na mati~nata ku}a Journal vo tekot na 2007 godina za iznos od 5,5 milijardi dolari. Wall Street Journal se distribuira do pove}e od 1,6 milioni pret-platnici, zaedno so vikend-izdanieto na vesnikot Journal. U{te dopolnitelni 150.000

WALL STREET JOURI NEGOVIOT WUJO���� Wall Street Journal, koj po~na kako kvartalen magazin,

a sega ve}e izleguva 10 pati godi{no, privle~e u{te 93 novi subjekti za reklamirawe godinava. Spored Hinton, nekoi od niv duri otkupile celi reklamni prostori

�News CorpNews Corp, so svojot najnov wujor{ki del od maga-, so svojot najnov wujor{ki del od maga-zinot zinot Wall Street Journal,Wall Street Journal, stanuva s$ povlijatelen na stanuva s$ povlijatelen na Wujor{kata berza i s$ pove}e uspeva da go zazeme Wujor{kata berza i s$ pove}e uspeva da go zazeme mestoto na mestoto na New York Times.New York Times.

19FEQTON 06.12.2010PONEDELNIK

“Kapital” po~na so serija napisi za na-jgolemite katastro-fi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strate-gijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

komentira{e izvr{niot direktor na Rekogni{n Profe{nals Interne{nal (Recognition Profesionals In-ternational) (profesionalna asocijacija za HR), Kristi L. Gibson. Za al, lo{ite vesti od 2009 godina stanaa u{te polo{i. Pretpostavenite od kompani-jata otidoa na love~ki patu-vawa vo Anglija (edno takvo patuvawe ~ini pribli`no 86 iljadi dolari), a AIG na osnova na zakonot popolni i smetka od 440 iljadi dolari za odmori na svoite najdobri agenti. Vesnicite doznaa deka agentite patuvaa za Kali-fornija, {to bilo del od dogovorot za vrabotuvawe koj go potpi{uvale so kompani-jata, a vo koj bilo navedeno deka “vo kakov bilo slu~aj na agentot mu sleduva bonus-plata i skap odmor”. Vo prilog na pravoto na javnosta da znae kade odat nivnite pari, javniot obvini-tel od Wujork ja istra`uva{e kompanijata za neumerenite

tro{ewa, vklu~itelno i pa-ketot od 20 milioni koj mu be{e daden na izvr{niot direktor vo mart 2008 go-dina, a parite otidoa za ekstravagantni dava~ki za golf.Toga{, PR ekspertite vedna{

izlegoa so stav deka najdobra rabota za AIG e da ja ka`e vistinata, glasno i sekomu, so {to bi si obezbedila podobra idnina. A na toa se nadevaa i sobira~ite na danok, koi poseduvaat 80% od akciite vo kompanijata,

spored zakonot koj SAD go usvoi kako uslov za finan-siska pomo{ na kompaniite vo recesija. A dojde na red i pravdaweto pred vlasta. Vo pismo do sekretarot za finansii, Timoti Gejtner, izvr{niot direktor na AIG, Edvard Lidi, potvrdi deka kompani-jata odlu~ila da isplati bonus-plati za vrabotenite od oddelenieto za fin-ansiski produkti i deka platite bile “zadol`itelni obvrski”, izvestuva{e Mar-ketvo~ (Marketwatch). Od vlasta eruptiraa kri-tikite deka 450 milioni dolari za bonusi se daleku pove}e od 121,5 milioni koi kompanijata treba{e da gi odvoi za stimulira~ki dava~ki za 2008 godina i za 6.400 vraboteni. Vaka, vsu{nost, AIG odvoi do-polnitelni 600 milioni za dopolnitelni dava~ki kon pove}e od 4.000 vraboteni.Od druga strana, “Vol Strit `urnal” (Wallstreet Journal) precizira{e deka tie pari bile nameneti za vraboten-ite vo oddelot koj napravi zaguba od 40,5 milijardi dolari vo 2008 godina.

ARMIJA OD PR AGENCII]e pomislite deka na kom-panijata definitivno & trebala pomo{ od dobra PR agencija. No, vsu{nost, vistinata e deka taa gi ima{e premnogu. Spored Si-En-En, AIG ja anga`irala PR firmata Kekst i Kompani (Kekst and

Company), Hil i Noulton (Hill & Knowlton), pa duri i “ozlo-glasenata” Burson-Marsteler. Pokraj toa, tie ve}e imaa i golem interen tim za komu-nikacija so javnosta. Fak-tot deka i tro{ocite za nivnite agenti za odnosi so javnosta stanuvaat del od vestite u{te tolku poka`aa kolku, vsu{nost, lo{o stoeja rabotite. Spored magazinot “Tajm”, ~ij sogovornik be{e Nik A{u, portparol na AIG, toa {to kompanijata najmila pove}e PR agencii “& pomagalo ed-instveno za izjavi povrzani so zaemot”. A{u gi pojasni i ulogite na sekoja od agenci-ite posebno. PR agentite od Kakst bile fokusirani na proda`bata na akciite za vra}awe na dolgovite, Burson-Masteler se spravu-vale so kontroverziite, a Hil i Noulton gi pokrivale pra{awata od Kapitol Hil i podgotvuvale izjavi za oficijalnite lica koi ja pretstavuvale kompanijata na kongresnite sostanoci. Sepak, portparolot odbi da gi ka`e sumite koi kompani-jata gi frla za PR, izjavuvaj}i deka “dogovorite so niv bile uredni”. Ova dovede do negoduvawe kaj kongresmenot Peter Vel~. “So seta ovaa PR armija kompanijata mo`e da se izvle~e i za ubistvo”, kritikuva{e Vel~. Toj pov-torno upati deka dano~nicite treba da znaat kade i kako AIG gi tro{i parite od pomo{ta. Prethodno i “Wu-jork tajms” predupredi deka tro{ocite za PR bile navis-tina nepotrebni.

LO[ATA KOORDINACI-JA – NEUSPEH

AIG e simbol za korpora-tivno zlo vo ovie te{ki vremiwa za ekonomijata vo SAD, a i sekade vo svetot. I nivnite odnosi so javnosta stanaa {ega, a i navreda za profesijata, komentira eden onlajn-medium namenet za PR eksperti. Kompanijata {to primi vladina pomo{ od mil-ijardi dolari prodol`uva{e da pravi gre{ki pred o~ite na javnosta - skapi korpora-tivni odmori, predvodnikot na restrukturiraweto se {eguva{e deka “}e bide podobro da odi vo zatvor”, i poslednata, milioni dolari vo bonus-plati za lu|eto koi predizvikaa neuspeh za kompanijata. Vo sekoj slu~aj, pove}eto ekonomski analiti~ari ja razbiraa va`nosta od prevencija po-

radi sistemski gre{ki, no jasnata komunikacija za toa kade odat parite, zo{to odat tamu i nivnoto delewe na fer i objektiven na~in be{e edinstven na~in za javnosta vo SAD nenasilno da ja prifati injekcijata na milijardi dolari vo finan-siskiot sistem. Sekako deka “fer” e sekoga{ relativno, no koga se obiduvate tajno da prefrlite 80 milijardi dola-ri vo finansiskiot sistem ja gubite doverbata koja e potrebna vo ovaa sredina. No, kakva treba{e da bide ulogata na PR agenciite? Edna od agenciite objas-ni. “AIG e s$ u{te vo bi-znisot. Za kompanijata da prodol`i po toj pat, treba da gi privle~e klientite. Odnosite so javnosta, vo linija so dolgata lista na drugi biznis-funkcii, treba da pridonesat za toa”. Glavnite gre{ki i soveti za AIG vo odnos na komunikaci-jata mo`e da se svedat vo slednive to~ki:

PR firmite pravat pove} �e raboti osven toa da “spinuvaat”. Nivna rabota e i da pri-donesat vo `elbata na javnosta da znae koi se promenite {to ja dovele kompanijata do te{kata polo`ba AIG po~na da pla}a �pove}e PR firmi za ista rabota. Podobro }e be{e site tie da si ja odredat oblasta vrz koja }e se fokusiraatReputacijata se gradi na �doverba. Koga vo nekolku navrati primate pari od javnosta, a potoa gi ispra}ate vrabotenite na skapi odmori, va{ata doverba e zastrelana. Od ovoj aspekt, nikoj pove}e ne veruva vo ona {to AIG pravi.

No, koga kompanijata gi nagradi vrabotenite so egzoti~ni bonusi, dobieni od parite od danoci, sleduva{e javno nezadovolstvo, koe sekojdnevno raste{e so no-vite otkritija koi se pojavu-vaa na udarnite strani od “Wujork tajms”. A vo SAD, dokolku ste prozvani od ovoj najrenomiran vesnik, podgot-vete se za PR katastrofa.

Vo utre{niot broj na “Kapital” }e stane zbor za PR katastrofata {to si ja napravi kompanijata Ken-tucky Fried Chicken otkako se pojavi na “[outo na Opra”

���� ]e pomis-lite deka na kom-panijata definitiv-no i treba-la pomo{ od dobra PR agen-cija. No vsu{nost, vistinata e deka taa gi ima{e premnogu

� Izvr{niot direktorot na kompanijata, Izvr{niot direktorot na kompanijata, EDVARD LIDIEDVARD LIDI, , eden od najkritikuvanite li~nosti vo aferata eden od najkritikuvanite li~nosti vo aferata

primeroci, zaedno so Jour-nal, za vreme na vikendite se distribuiraat niz Azija i Evropa.“I pokraj ekonomskata kriza, uspeavme da opstaneme. Investiravme mnogu vo sozdavaweto dopolnitelni stranici, posilen marketing, kako i red drugi raboti, {to rezultira{e so uspeh za nas”, veli Hinton.Wall Street Journal, koj po~na kako kvartalen magazin, a sega ve}e se pe~ati vo 10 izdanija godi{no, privle~e u{te 93 novi subjekti za reklamirawe godinava. Spored Hinton nekoi od niv duri otkupile celi re-

klamni prostori. Vklu~uvaj}i gi onlajn-pretplatnicite, cirkulacijata na dnevno nivo na ovoj magazin izne-suva pove}e od 2 milioni lica, poka`uvaat podatoc-ite na Revizorskoto biro za cirkulacija na mediumi na SAD.Journal vo tekot na april po~na so produkcija na nov proizvod. Stanuva zbor za negoviot wujor{ki del, ~ii statii se nameneti za ~itatelite na Wujork.“Vesnikot se pla}a samiot sebesi“, veli Hinton.Akciite na korporacijata News Corp po prezemaweto na Journal vo 2007 godi-

na dosega bele`at pad od 37%.Mardok, vo tekot na mina-tiot mesec, za avstraliskoto spisanie za finansii Aus-tralian financial review, izjavi deka nivniot wujor{ki del poleka stanuva s$ povli-jatelen na Wujor{kata berza i s$ pove}e uspeva da go zazeme mestoto na New York Times.Od druga strana, pak, Xenet Robinson, glavniot izvr{en direktor na New York Times, neodamna izjavi deka ne ~uvstvuvaat negativni pos-ledici od konkurencijata preku najnoviot proizvod na News Corp. Korporacijata,

pak, prodol`uva so zazem-awe ne samo na amerikan-skiot, tuku i na aziskite pazari, poradi {to vo pos-ledno vreme s$ pove}e e prisutna vo toj mediumski prostor preku otvorawa na novi vebsajtovi.Vo Kina, kade {to prviot vebsajt be{e promoviran pred to~no dve godini, bro-jot na negovi posetiteli porasna od 2 milioni na mese~no nivo na 25 milioni posetiteli. Za razlika od tamu, vo Japonija sajtot e promoviran i otvoren pred edna godina. Ocenkite na News Corp se deka tamu duri imaat pogolem rast na

posetiteli od sopstvenite procenki i predviduvawe duri i za pogolem rast vo sporedba so Kina. Vakvite sostojbi & davaat za pravo na News Corp da razmisluva vo nasoka na zgolemuvawe na sorabotkata so tamo{nite korporacii. Na amerikanskiot pazar, pokraj New York Times, Mar-dok golem konkurent ima i vo data-vendorot i bi-znis-vebsajtot Bloomberg. Konkurencijata vo oblasta na distribucijata na de-lovni vesti i relevantni podatoci, no i informacii, s$ pove}e se razgoruva i vo svetski ramki, a ne samo vo

SAD. Sepak, i ponatamu ovoj natprevar e najgolem tokmu na amerikanskiot pazar, kade {to primatot s$ u{te go ima Financial Times.Akciite na News Corp, ~ie sedi{te se nao|a vo Wujork, denovive bele`at rast od 1,8% na vrednost od 14,32 dolari za akcija. Vo tekot na celata godina, pak, niv-nata vrednost porasna za 4,6%. Sepak, i pokraj toa {to Mardok i Hinton javno se pofalija deka ostvarile pozitivni rezultati, od News Corp ne sakaa da gi dadat konkretnite brojki za ostva-renite prihodi i dobivka vo tekot na ovaa godina.

RNAL MAGAZINOT OR[KI DEL OSTVARILE PROFIT

� Vesnicite kritikuvaa i za golemiot Vesnicite kritikuvaa i za golemiot broj na PR agencii {to gi najmi kom-broj na PR agencii {to gi najmi kom-panijatapanijata

20 06.12.2010 PONEDELNIK RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / KONSALTING

FARMACIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 27.11.2010Feniks farma Skopje ima potreba od kontrolor za naplata na pobaruvawa stru~en sorabotnik Rokot za prijavuvawe e 10 dena od datumot na objavuvawe na oglasot. Dokolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi, pratete ja svojata prijava na e-mail: personal@phoenixpharma.com.mk

FARMACIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija. Detlnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVOIzvor: DnevnikObjaveno: 01.12.2010Dru{tvoto za konsalting Rafajlovski Konsalting DOO-Skopje objavuva oglas za popolnuvawe na slobodno rabotno mesto [ef na smetkovodstvo. Dokumentite da se dostavat na e-mail: info@rafajlovski.com.mk. Rok na oglasot e 8(osum) dena od objavuvaweto. Informacii na tel. 02/3088-900

PROIZVODSTVOIzvor: DnevnikObjaveno: 01.11.2010Xonson Meti objavuva oglas za vrabotuvawe: sovetnik za zdravstvena za{tita. Dokolku ste zainteresirani ispratete go va{eto CV i pismo za motivacija na Angliski jazik na slednava e-mail adresa: mkjobs@matthey.com. Kraen rok za dostavuvawe:6 Dekemvri, 2010

JAVEN SEKTORIzvor: Ve~erObjaveno: 01.12.2010Dr`aven studentski centar „Skopje” objavuva javen oglas za vrabotuvawe na rabotnici na neopredeleno rabotno vreme Oglasot trae 5 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so navedenite dokumenti da se dostavuvaat do arhivata na Dr`avniot Studentski Centar „Skopje” ul.Mitropolit Teodosija Gologanov” br.26-b.

ZDRASTVO Izvor: DnevnikObjaveno: 03.12.2010Poliklinika Medika Plus vrabotuva 1 specijalist oftalmolog. Oglasot trae 8 dena. Tel: 02/2466-420, 070/335-939 email: medika_plus@t-home.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 03.12.2010Imperial Tobako TKS a.d. Skopje ima potreba od: Patnik-Unapreduva~ na proda`ba za teritorija –Strumica. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ispratat motivacisko pismo biografija (CV) i fotografija najdocna do 10 dekemvri 2010. godina na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi IMPERIAL TOBAKO TKS A.D. SKOPJE Ul. 11 Oktomvri 125 P.fah 37 1000 Skopje

Izbor na aktuelni oglasi

Izbor na aktuelni oglasi

2106.12.2010PONEDELNIKOBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Oblast: FinansiiTermin: 15 Dekemvri 2010Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html

Opis na obukataKako idni rabotnici, sopstvenici �na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo �

inventar i bilans vo firmi �

smetki - konta �

evidencija - aktiva i pasiva na bilans na �sostojbapodgotovka na plati �

periodi~na i godi{na presmetka �

KOSMO Inovativen CentarJane Sandanski 113, 1000 Skopje(02) 244 8077, 244 8134contact@cosmoinnovate.com.mkwww.cosmoinnovate.com.mk

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema

Smetkovodstvo

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI �

SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

22 06.12.2010 PONEDELNIK OBUKI / MENAXMENT / HR / PROEKTI

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik;

Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Komunikacija i prezentacija

Oblast: Komunikaciski ve{tiniTermin: 17-18 Dekemvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link �(internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektivna-komunikacija/

Opis na obukata:Steknete gi ve{tinite koi }e Vi pomognat da �izgradite efektivna strategija vokomuniciraweto i prezentiraweto... Otkrijte gi tajnite na edna od najva`niteve{tini za uspeh vo `ivotot i rabotata i nau~ete kako da napravite prezentacija za pametewe!

Pridobivki:Razbirawe na komunikaciskiot proces i �efektivno komunicirawe vo razli~ni situaciiNadminuvawe na pre~kite vo komunikacijata �

Vospostavuvawe na dobri delovni odnosi so �klientite i sorabotnicitePoznavawe na pravilniot pristap �i fokus pri prezentirawetoPostignuvawe na celite na prezentacijata �

Triple S GroupAdresa: ul.Ruzveltova 19-2/2Telefon: 3112048Faks: 3112395E-mail: office@tsl.mkWeb: www.TSL.mk

2306.12.2010PONEDELNIKKONFERENCII I SAEMI

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi:

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:

do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; �

do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. �

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460

VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI.

KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mkSof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: gulakova@kapital.com.mk

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Online kursevi po angliski jaziknon stopGo! EnglishMak

Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti6 sedmiciObrazoven Informativen CentarVrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF08.12 - 09.12.10PrimekoUmetnosta na vlijaewe na drugite09.12 - 11.12.10

CDS - Centar za delovna sorabotkaEmocionalna inteligencija na rabotno mesto09.12 - 10.12.10CS GlobalVe{tini na pregovarawe10.12.10ESPPortfolio menaxment10.12 - 11.12.10PrimekoTotal marketing plan10.12-11.12.10

Triple S Learning

Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entitetivtora dekada na DekemvriPrimekoEfektivno vodewe sostanoci11.12.10ESPZa{tita i bezbednost na informaciite11.12.2010Kosmo Inovativen CentarVistinski izbor na kadar

11.12 - 12.12.10CS GlobalUpravuvawe so vreme13.12.201017.12.2010CS GlobalTehni~ka analiza na akcii15.12 - 16.12.10PrimekoSmetkovodstvo15.12.10Kosmo Inovativen CentarObuka za deloven asistent

15.12.2010CS GlobalRe{avawe problemi i odlu~uvawe16.12.10ESPKreativno razre{uvawe na problemi17.12 - 18.12.10CDS - Centar za delovna sorabotkaStrate{ko planirawe17.12 - 18.12.10ESPSpojuvawe i pripojuvawe (M&A)

17.12 - 18.12.10PrimekoKomunikaciski i prezentaciski ve{tini17.12-18.12.10Triple S Learning

Obuka za kariera18.12 - 19.12.10CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki

24 06.12.2010 PONEDELNIK TENDERI

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za 1. `ivotna sredina i prostorno planirawe

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAServisirawe na sistemot za komunikacija na Bunarsko �podra~je \avato i promena na mre`ata za me|usebna ko-munikacija na potpni pumpi na Bunarsko podra~je \avatoLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=d3a2b0fa-1dc6-4955-9090-a38bb4da3c64&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAElektromaterijali i delovi za avtoelektrika �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0674bd9d-1a31-4353-8ee9-44-c67c6c64da&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Petrovec1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na proektna dokumentacija za izgradba na kanal- �izaciona mre`a za odveduvawe na komunalni otpadni vodi so ured za pre~istuvawe na komunalni otpadni vodi

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a81cc807-d1b8-4c23-a412-ae26832eba5a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na leb, beli peciva �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=0bf81344-85f5-4ad3-b2dd-e4d0874f1c61&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPrisilno-administrativno izvr{uvawe na doneseni up- �ravni akti (otstranuvawe na vremeni objekti, divogradbi, arhitektonski barieri, ras~istuvawe na deponii i dr.) na teritorija na Op{tina CentarLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=1dacd6c7-f2ff-4982-b2cf-152842-d82eed&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARekonstrukcija i revitalizacija na elektri~na in- �stalacija za elektri~no osvetluvawe vo pristapnite zatvora~nici na HEC MavrovoLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0c59fec0-af19-424c-907a-ac0461647144&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Sobranie na Republika Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAToneri, kertrixi i riboni za pe~atari i fotokopiri �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0e950f58-f20a-437b-8ded-640fbadf442a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKASu{a~ za vozduh za avtobus �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2a9cb160-6-fd9-4308-ac7e-c80aedc3f3b7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na ekstra lesno maslo za greewe �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=74cc4b91-a691-4bd9-82f5-438b172f099a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Ohrid1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKADovr{uvawe na fekalna kanalizacija �vo naselba PodmoqeLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=3124cb3e-fda8-4352-8490-a52ae607f8e4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgradba, rekonstrukcija, sanacija i tekovno-investiciono �odr`uvawe na grade`ni objekti na javni povr{ini na teritorija na Op{tina Centar

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c528ece7-441a-42e7-877f-16-a5506a2d58&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAraboti – adaptacija i enterierno ureduvawe na EPM �1488 Stojakovo, Podru`nica Gevgelija i [alter sala-paketsko, GCPS Skopje 2Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6908f26e-16e0-414c-b473-89-bf99283028&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. J.Z.U. Zdravstven Dom Vev~ani

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKADizel agregat �

Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=782c8905-d9a4-4f07-ab84-0-ce2f0d44dca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna 1. sredina i prostorno planirawe

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka i zamena na le`i{ta kaj elktromotorite �vo Prepumpna stanica Bogdanci i nabavka na kom-pleten set na rezervni delovi za mehani~ki zaptivaLink: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=486e54fb-caf6-448b-8f87-f079f3a8c441&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za 1. Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na medicinski potro{en materijal �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2200caba-0540-4a83-b459-2419698271-da&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na siten inventar,alati i drugi materijali �za odr`uvawe na barakite (elektrika, vodovod, odvod, sanitarija,bravarija)Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=f47c8d3b-18e8-4856-8c2b-6-c52ebc48b89&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. AD Elektrani na Makedonija - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na: -LOT 1 - Dopolnitelen rudarski proekt za dis- �kuntinuiran iskop na jaglen i jalovina vo PK Brod-Gneotino za period 2011-2016 -LOT 2 - Dopolnitelen rudarski proekt za snabduvawe na TE Bitola so jaglen od rudnicite: PK Suvodol, PK Brod-Gneotino i PK PJS za period 2011-2016Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=9f6154e1-664b-4213-8eeb-9e568ae83e2c&Level=2

KAPITAL TENDERI

KAPITAL TENDERI

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Kavadarci

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na ogrevno drvo �

Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a51400d1-46ec-4498-9636-21c68c68d245&Level=2

25FUN BUSINESS 06.12.2010PONEDELNIK

1

2

3

4

5

TOP PET SVETSKI ШOPING-DESTINACII

ZADOVOLSTVO ZA PRAZNI XEBOVI

Edno od najomilen-ite `enski ho-bija, a vo ponovo vreme i ma{ka preokupacija, e

{opingot. Golem broj istra`uvawa poka`ale deka so samoto spomenu-vawe na zborot {oping se kreva adrenalinot i vozbudata kaj onie koi se negovi zavisnici, a doa|a i do promena na izrazot na nivnite lica. Za ovie lu|e postoi soodvetna terminologija, “{opingoholi~ari” ili, pak, zavisnici od kupu-vawe. Tie ednostavno ne znaat za kraj, ne razmis-luvaat deka potro{ile dovolno i deka imaat pove}e otkolku {to im e potrebno, a koga }e im se odbie kreditnata karti~ka, najverojatno se gnevni i mislat deka se raboti za gre{ka, dode-ka, pak, sekoj “normalen” ~ovek bi se zagri`il. Postojat nekolku svetski gradovi koi se vistinski raj za site “{opingholi~ari”, kade {to bukvalno mo`at da kupuvaat dodeka ne padnat. Na zavisnicite im se dobro poznati, pa duri mo`at i po redosled da gi nabro-jat prodavnicite, a za onie na koi ne im se poznati }e im pretsta-

vime top pet svetski {oping-destinacii, no i atraktivni gradovi koi se me|u prvite za poseta od turisti.

WUJORK, SADPrvoto mesto mu pripa|a na Go-lemoto jabolko.

Toa e grad kade {to bez problem mo`ete da go olesnite xebot za kratko vreme. Ima organizirani {oping-turi, koi po~nuvaat od stokovnite ku}i Mejsis (Macy’s), Blumingdejls (Bloomingdales), Barnis (Barneys) i Saks (Saks). Mo`ebi ne ste slu{nale za BergdorfGudman (Berg-dorf Goodman), no tamu ima odli~ni ponudi za kupuva~ite. Za Aveni-jata Medison (Madison Avenue) nema potreba da se obrazlo`uva. Za ovaa ulica slu{avme vo seri-jata “Seksot i gradot”, a znaeme deka glavnite heroini go kupuvaa samo najdobroto i najskapoto koe se nao|a tokmu na ovaa ulica vo Menheten.

TOKIO, JAPONIJAVo ovoj grad }e do`iveete edinstve-no {oping-iskustvo.

Mo`ete da pronajdete bukvalno {to i da posakate, od originalni brendovi, do origi-

nalni kopii na istite. No, ako go posakuvate najdobroto, Tokio ima {to da im ponudi na “{opingoholi~arite”. Oblasta Ginza e vistin-skoto mesto za da se prepu{tite na {oping-manijata.

MILANO, ITALIJAPokraj toa {to e dom na Versa~e i Armani, Milano

e edna od najpoznatite modni prestolnini i najverojatno najdobrata {oping-destinacija vo Evropa. Ponudata e neverojatna, sekako, ako mo`ete da si dozvolite da potro{ite edno malo bogatstvo. Onie koi ja imale taa mo`nost velat deka toa im e najdobroto iskustvo vo `ivotot. Toa osobeno va`i za milanskiot kvart Kvadrilatero dela moda (Quadrilatero della moda).

DUBAI, SOEDI-NETITE ARAPSKI EMIRATIAko nekoga{ go

posetite Dubai, nema da za`alite. Osven prekrasnite ogromni futuristi~ki zgradi, koi se tipi~ni samo za Dubai, tuka e izgraden i eden od najgolemite {oping-centri na K O M E R C I J A L E N O G L A S

� GADGETS

ELEKTRONSKA ZARAZAPostojat raboti vo `ivotot od koi ed-

nostavno ne mo`eme da se otka`eme, a pukaweto “meur~iwa” od kesa e

definitivno edna od tie raboti. Znaeme deka e nevozmo`no da naletame duri i na najmaloto meur~e, a da ne sakame da go pritisneme za go ispu{ti poznatiot zvuk “krc”. Ovie kesi gi koristime koga se preseluvame ili sakame da preneseme nekoj kr{liv predmet ili ni pra}aat ne{to po po{ta. Sega, za sre}a, na nekoj mu teknalo za elektronska verzija koja lesno se prika~uva na va{iot privr-zok. Poptastic (elektronski meur~iwa) e naprava so meur~iwa koi nikoga{ ne se tro{at. Doa|a so baterija i sedum kop~iwa za pritiskawe. Sekoga{ koga }e pritisnete edno od elektronskite meur~iwa se slu{a poznatiot interesen zvuk. Sovr{ena zaraza!

Adrenalin, vozbuda, nervoza, tr~anica, izbezumenost, euforija, polni korpi, dolgi redici, prazni kreditni karti~ki i na krajot zadovolstvo se zborovite koi go formiraat poimot {oping-manija. “[opingoholizmot” e “bolesta” koja e rasprostraneta vo celiot svet, a osobeno vo ovie pet svetski gradovi kade {to mo`ete da najdete bukvalno s$

����

� AVENIJATA MEDISON e ulicata so najskapite svetski brendovi vo Wujork, gradot koj e na prvoto mesto na top-listata za {oping

� OBLASTA GINZA vo Tokio e mesto kade {to }e najdete s$ {to }e posakate - od originalni brendovi, do originalni kopii na brendovite

svetot. Dubai Mol (Dubai Mall) gi ima site nај-poznati i najskapi svetski brendovi. Samo vnimavajte da ne se izgubite vo toj ogromen prostor i odvojte nekolku dena ako sakate da go vidite celiot trgov-

ski centar. MADRID, [PANIJAVeseliot {panski duh e prisuten na site

ulici vo ovaa dr`ava, no najistaknat e definitvno na onie mesta vo cen-tarot na gradot Madrid, kade {to ima vistinska {oping-euforija. Lu|eto se rastr~ani, nekoj duri bi rekol i izbezu-meni, tr~aat postojano na site strani, so cel da vidat s$ i da kupat s$. Prodavnicite se navis-

tina sofisticirani, a mesto koe mora da se poseti e Salamanka (The Salamanca). Osven skapite brendovi, tuka se nao|aat i bren-dovite za t.n. sredna kla-sa, Mango (Mango), H&M, Ber{ka (Bershka), Zara (Zara) i taka natamu, so ceni koi se prilagodlivi za se~ij xeb.

FUN BUSINESS26 06.12.2010 PONEDELNIK

SKAPOCENI VERENI^KI PRSTENI

WOULD YOU MARRY ME?

Dijamanti i smaragdi vo site boi i veli~ini, vredni milioni dola-ri, bleskale ili, pak,

s$ u{te bleskaat na prstite na bogatite soprugi. ^inot na zaprosuvawe, posebno vo holivudski stil, ne e aktuelen

samo kaj svetskiot xet-set, tuku trendot na kupuvawe skapocen kamen se {iri i me|u “obi~nite smrtnici. Sepak, postojat deset najskapi svr{eni~ki prsteni vo svetot koi se simbol na ve~na qubov i blagosostojba

Romantikata ne bi bila celosna za vreme na zaprosuvaweto dokolku ne postoi i vistinskiot prsten. Svadbite i prstenite stanaa povtorno aktuelni otkako princot Vilijam i Kejt Midlton ja objavija svojata svr{uva~ka. Prstenot na ledi Di, koj e od sentimentalna vrednost, ve}e bleska na rakata na novata princeza

����

Paris Hilton be{e vo golema qubov so Paris

Lacis, poznat gr~ki nasled-nik na brodski biznis. Vo maj 2005 godina be{e ob-javena nivnata romansa, a ve}e vo septemvri se “ras-turi kalimerata”. Prstenot so koj ja zaprosil svojata toga{na qubov e od 24-ka-raten smaragd i so vrednost od 4,7 milioni dolari. Ovoj bleskav prsten se nao|a na vrvot na ovaa lista.

PARIS HILTON 4,7 milioni dolari1

Poznatiot holivudski {armer i srcekr{a~

otsekoga{ znael kako so `enite. Posebno koga treba da osvoi ubavica od tipot na Ketrin Zeta Xons. Za da ja o`eni poznatata vel{ka akter-ka za vreme na zapro-suvaweto & podaril 10-karaten anti~ki dijamantski markiz, ~ija vrednost e proceneta na 2 milioni dolari. Ketrin e negova vtora sopruga, zaedno se i vo dobro i vo zlo. Posebno sega, koga toj se soo~uva so zdravstveni problemi t.e. so rak na grloto.

4Po razvodot od Nikol

Kidman, Tom Kruz “pobudale” od qubov za pomladata Kejti Holms. Za nea skoka{e kako malo dete vo {outo na Opra, me|utoa, za svojata sakana oddeli 1,5 milioni dolari za da & go podari prstenot od soni{tata. Izvonred-niot dijamantski prsten vo edvardski stil s$ u{te bleska na rakata na Kejti Holms. Me|utoa, vistin-skiot dijamant vo nivniot `ivot se vika Suri, koja & e poznata na javnosta isto kolku i nejzinite roditeli.

5Koga stanuva zbor za

Xenifer Lopez, sosema e o~ekuvano deka onoj koj treba da ja zaprosi nejzi-nata raka treba bogami i da go isprazni xebot. Toa, sekako, ne be{e problem za Ben Aflek koga ja po-bara za `ena so 6,1-kara-ten rozov dijamant, vreden 1,2 milioni dolari. Iako ni{to ne izleze od taa qubov, sega i dvajcata se sre}no zaqubeni. Taa so peja~ot Mark Entoni, so koj ima bliznaci, a toj so Xenifer Garner, koja mu rodi dve }erki.

XENIFER LOPEZ I BEN AFLEK 1,2 milioni dolari6

3

Nekoga{nata prva dama na SAD i sopruga na pokojniot amerikanski pretsedatel Xon F.

Kenedi bila mnogu ozboruvana koga re{ila da stapi vo vtor brak so poznatiot gr~ki biznismen Aristotel Onazis. Toga{ na nejzinata raka zableskal 40-karaten dijamant, koj e prodaden na aukcija vo 1996 godina po cena od 2,6 milioni dolari. Ova go pravi da bide tret na listata na najskapi prsteni vo istorijata.

@AKLINA KENEDI 2,6 milioni dolari

MAJKL DAGLAS2 milioni dolari

Koga princot ^arls kone~no

se odlu~i da ja poka`e svo-jata qubov kon Kamila Parker, navodno & kleknal na kole-no so pravoago-len dijamant, vreden 1 milion dolari. Iako stanuva zbor za mnogu skap prsten, sepak, ne privle~e golemo vnimanie kako onoj {to & go dade na negovata prva sopruga, pokojnata ledi Dijana. Sega toj prsten bleska na rakata na negovata idna snaa, Kejt Midlton. Ovoj prsten ima sentimen-talna vrednost.

7 PRINCOT ^ARLS 1 milion dolari

Lo{oto” mom~e ^arli [in na svo-

jata ve}e porane{na sopruga Deniz Ri~ards & podaril ogromen svr{eni~ki prsten od `olt dijamant, so vrednost od 550.000 dolari. Iako ne ostanaa sre}ni za cel `ivot, Deniz si prodol`i so svo-jata kariera, i toa mnogu uspe{no, a ^arli samo gi polni tabloidite so svoite ispadi i neuspe{ni obidi za rehabilit-acija.

8 ^ARLI [IN 550.000 dolari

2Poznatiot ameri-

kanski tajkun Do-nald Tramp za svojata treta sopruga, Sloven-kata Melanija Knaus, odbral prsten od 15-karaten dijamant, koj vredi pove}e od 3 milioni dolari. Tie se svr{ija vo 2004 godina i s$ u{te se vo sre}en brak. Prethodno Tramp be{e o`enet so Ivana Tramp, so koja ima tri deca, potoa ima{e kratok brak so Marla Mejpls, so koja ima edna }erka, a so Melanija se gordi roditeli na Baron.

DONALD TRAMP 3 milioni dolari

Koga Toni Parker odlu~il da ja

pobara rakata na “o~ajnata”doma}inka Eva Longoria pobaral pomo{ od juvelirot Xin Doset za da dizajnira originalen smaragden-dijamantski prsten, so vrednost od polovina milion dolari. Dali }e dojde do razdelba na eden od najpopularnite parovi ostanuva da vidime. Eva pobarala razvod poradi neverstvo, me|utoa, minatata nedela povtorno bile zabele`ani zaedno.

9 EVA LONGORIA 500.000 dolari

U{te edna Xeni-fer vo `ivo-

tot na Ben Aflek, me|utoa, ne Lopez tuku Garner. Dali e do imeto ili, pak, ednostavno Aflek e slab na ubavite `eni, pa ne se {tedi koga stanuva zbor za skapocenite kamewa, ne znaeme. Me|utoa, prstenot so koj & vetil ve~na qubov vredi 500.000 dolari. Tie se sre-}no semejstvo, a dru{tvo im pravat }erkite Vajolet i Serafina.

10

TOM KRUZ 1,5 milioni dolari

XENIFER GARNER 500.000 dolari

FUN BUSINESS

i vistinskiot prsten. Svadbite i avija svojata svr{uva~ka. Prstenot

rprstenite stanaa povtorno aktuelni otkako princot Vilijam i Kejt Midlton ja objavija svojata svr{uva~ka. Prstenot

rincezaj

@AKLINA KENEDI2,6 milioni dolari

27

SPORTSPORTSPORT 06.12.2010PONEDELNIK

K O M E R C I J A L E N O G L A S

Svojata redovna kolumna vo tabloidot “San”, menaxerot na

Totenhem, Hari Rednap, ja iskoristi za da go iska`e svojot bes otkako Anglija ne ja dobi orga-nizacijata na svetskoto prvenstvo vo 2018 godina.“Dotol~en sum od odlukata na FIFA, so koja na cela edna gene-racija fudbaleri }e & bide onevozmo`eno da vidi kako nie go organizirame svetskoto prvenstvo. Narednata {ansa }e ja dobieme vo 2030 godina, a ne postojat garancii deka i toga{ }e pobedime. Mene najverojatno }e me nema vo 2030 godina, a me|u `ivite }e nema i edna cela plejada naviva~i koi so celo srce po-sakuvaa da go donesat fudbalot doma. Vo me|uvreme, fudbal }e se igra vo Katar i vo sli~ni zemji, za koi }e vi treba da se poma~ite za da gi pronajdete na karta”, pi{uva Rednap.Angli~anite ednostavno ne mo`at da se pomirat so faktot deka nivnata kandidatura dobi samo

REDNAP BESEN PORA-DI ELIMINACIJATA NA ANGLIJA

Ruskata federa-cija }e go vdomi svetskoto fudbal-sko prvenstvo vo 2018 godina, d o d e k a , p a k , ~etiri godini

podocna, organizator na najgolemiot sporski nastan }e bide Katar. Interesno, no Rusija e najgolemata dr`ava koja vo konkurencija na [panija/Portugalija, Holanija/Belgija i Anglija go dobi {ampionatot, a Katar najmalata zemja vo dru{tvoto na SAD, Avstra-lija, Japonija i Ju`na Kore-ja, kandidati za Mundijalot vo 2022 godina.“Ura, pobedivme”, napi{a na svojot Tviter ruskiot pre-tsedatel, Dimitrij Medvedev, dodeka negoviot najblizok sorabotnik, Vladimir Putin, vedna{ se ka~i vo vladiniot helikopter i od Moskva ek-spresno otpatuva vo Cirih, kade {to {to ve}e na golemo trae{e zabavata na negovite sonarodnici.“Ovaa odluka e dokaz deka na Rusija & se veruva”, na poa|awe izjavi Putin, {to

ANGLIJA

SR\AN IVANOVI]ivanovic@kapital.com.mk

Trenerot na �Totenhem, Hari Rednap, se pra{uva dali Anglija e vinovna poradi toa {to go podelila fudbalot so ostatokot od svetot

dva glasa, iako be{e najavuvana kako glaven favorit za dobivawe na mundijalot.“U{te pove}e me pogodi faktot {to na{ata bleskava prezentacija be{e mazno odbiena od bezli~nite lu|e na-sobrani vo Cirih. Ce-lata prikazna za FIFA za mene e antiangliska. Verojatno Angli~anite ja pla}aat cenata za{to go podelija fud-balot so ostatokot od svetot”, dodava Rednap, koj vo svojata kolumna navesti somne` deka na Anglija ne & e dovere-na organizacijata vo 2018 godina poradi toa {to za dve godini vo London }e se odr`at Olimpiskite igri.

Ova e prv pat vo istorijata na svetskite prvenstva tie da se odr`uvaat na teritorijata na Isto~na Evropa. Vo Rusija, ili poto~no vo porane{niot SSSR, dosega edinstveno bea organizirani Ilimpiskite igri vo 1980 godina, no toga{ tie bea bojkotirani od SAD i od u{te 84 zemji, kako izraz na revoltot poradi sovetskata invazija na Avganistan

be{e dijametralno sprotivno od ona {to prethodno ima{e izjaveno vo vrska so gla-saweto vo Cirih, koga site prognoziraa deka Rusija vo ekot na korupciskiot skan-dal gi ima izgubeno {ansite za dobivawe na kandidatu-rata za organizirawe na {ampionatot.“Ne sakam da patuvam na nekorekten natprevar. Jas ova glasawe go do`ivuvam kako ne~esno”, objavi ruskiot premier, odbivaj}i da ja predvodi delegacijata na svojata zemja, iako ve}e be{e najaveno negovoto prisustvo.No, zatoa, Vitalij Mutko, prviot ~ovek na ruskiot fudbal, idejniot tvorec na kandidaturata na najgole-mata evropska zemja, do pred samiot kraj na gla-saweto be{e uveren deka so sebe ja nosi pobedni~kata formula.“Od ru{eweto na Berlin-skiot yid pominaa 21 godina. Denes e sru{ena u{te edna bariera. FIFA vo Rusija dobiva edna nova dimenzija. Milioni mladi lu|e vo mo-jata zemja }e bidat del od golemoto natprevaruvawe, }e bidat izgradeni novi

pati{ta i bleskavi sta-dioni”, izjavi Mutko.Ova e prv pat vo istorijata na svetskite prvenstva tie da se odr`uvaat na terito-rijata na Isto~na Evropa. Vo Rusija, ili poto~no vo porane{niot SSSR, dosega edinstveno bea organizirani Olimpiskite igri vo 1980 godina, no toga{ tie bea bojkotirani od SAD i od u{te 84 zemji kako izraz na revoltot poradi sovetskata invazija na Avganistan. Od raspa|aweto na porane{nata dr`ava Rusija ja dobi orga-nizacijata na Zimskite igri vo So~i, koi se zaka`ani za

2014 godina.Ako Rusija ve}e i ne e iznenaduvawe me|u lu|eto od internacionalniot fudbal, toga{ pobedata na maliot emirat Katar, vo konkuren-cija na dr`avi kako SAD, Avstralija, Japonija i Ju`na Koreja, e svetsko ~udo.Arapskata dr`avi~ka, koja nema ni ~etiri milioni `iteli, uspea dobro da ja prodade svojata prikazna. Emirot Mohamed bin Haman veti skapa i tehnolo{ki razviena infrastruktura, a na Angli~anite i na site ostanati pasionirani fud-balski fanovi im dade vetuvawe deka za vreme na svetskoto prvenstvo }e bide dozvoleno to~ewe alkohol. Toa be{e vero-jatno presudniot faktor, po {to be{e zanemareno deka fudbalskite natprevari }e se igraat na 50 Celziusovi stepeni.

NAJDOBRO TAKSIWWW.POTRCKO.MK

DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

SAMO DVA GLASA ZA FAVORITOT ANGLIJAIako Anglija va`e{e za siguren favorit za dobivawe na organizacijata na SP vo 2018 godina, sepak, kandidaturata na ovaa zemja be{e otfrlena u{te vo prviot krug, otkako & bea dodeleni samo dva glasa.“Te{ko deka mo`eme da ponudime ne{to pove}e. Napravivme odli~na prezentacija i za toa dobivme pofalba od site. Im ~estitam na dobitnicite”, izjavi porane{niot repr-ezentativec na Anglija, Alan [irer.Odredeni analiti~ari smetaat deka osporuvaniot dokumen-taren film, kade {to otvoreno se zboruva za korupcija na nekolku aktivni ~lenovi na Izvr{niot komitet na FIFA, a be{e prika`an na britanskata nacionalna televizija Bi-Bi-Si neposredno pred glasaweto, e glavnata pri~ina za otpa|aweto na Anglija od trkata za svetskoto prvenstvo.

VO 2018 I 2022 GODINA

Ova e prv pat vo istorijata na svetskite prve

VOO 2018 I 2022 GODDDDDDDDDDINA

FUDBAL ]E SE IGRA VO RUSIJA I VO KATAR!

Arapskata dr`avi~ka, koja nema ni ~etiri milioni iteli, uspea dobro da ja prodade svojata prikazna. Emirot Mohamed bin Haman veti skapa i tehnolo{ki razviena infrastruktura, a na Angli~anite i site ostanati pa-sionirani fudbalski fanovi im dade vetuvawe deka za vreme na svetskoto prvenstvo }e bide dozvoleno to~ewe alkohol

Ekstra �organizacija najavuvaat Katarcite

Vitalija Mutko smeta deka so Rusija �fudbalot dobiva nova dimenzija

TOP 100

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ENTERIERI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� KOI TRENDOVI NA ENTERIERNO UREDUVAWE SE VLIJATELNI VO NA[IOT DELOVEN SVET?

� KOLKU KOMPANIITE OBRNUVAAT VNIMANIE NA SVOJOT ENTERIER?

� KAKOV E IZBOROT ZA ENTERIERNO UREDUVAWE VO MAKEDONIJA?

� TRENDOVI VO DIZAJNIRAWE NA ENTERIERITE VO SVETOT

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ENTERIERI KOJ KE IZLEZE NA 10 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL.