282 kapital 06.05.2011

NA ZATVORAWE, ETVRTOK,05.05.2011, 13.00~.

MBI 10 0,23%MBID 0,07%OMB 0,00%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 41,32 EVRO/DOLAR 1,49

NAFTA BRENT 117,73EURORIBOR 2,17%

0

2.525

2.530

2.535

2.540

2.545

28.4 30.4 02.5 04.5

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.05)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

peto

k-6.

sa

bota

-7. n

edel

a-8

. ma

j. 20

11 |

broj

282

| go

dina

2 |

cena

20

den.

| te

l. 3

298

110

| f

aks

. 3 2

98 1

11

ANTIKORUPCISKA GI POTVRDI PARTISKITE VRABOTUVAWA

Lukoil }e izgradi u{te pet benzin-ski godinava!� STRANA 11

WWW.KAPITAL.MK SE ^ITAME...

� STRANA 7

340 PARTISKI VOJNICI VO JAVNATA ADMINI-STRACIJA!

MONETARNATA VLAST PROEKTIRA INFLACIJA OD 5%

NARODNATA BANKA ZASEGA NE PLANIRA DA JA ZGOLEMUVA KAMATATA � STRANA 11

WW

W.K

API

TAL.

MK

� STRANA 2-3

IMA LI, SEPAK, KRIMINAL VO KAMPAWITE NA VLADATA?!

ANTIKORUPCISKA ]E GI ISPITUVA VLADINITE REKLAMI PO IZBORITE� STRANA 4

VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVA

OD MA[INA ZA UKAWE NA TABLET-KOMPJUTER� STRANA 2

petok / weekend. 6 maj. 2011

...POGLED NA DENOT...QUP^O ZIKOV

JAMB VO NAJAVA!� STRANA 5

VO VLADATA I VO HELENIK PETROLEUM SÈ E TAJNA ZA NAFTOVODOT

KADE E DIVIDENDATA OD VARDAKS?!PROFITOT NA VARDAKS, FIRMATA VO KOJA DR@AVATA IMA UDEL OD 20%, E STROGO DOVERLIVA TAJNA, VELAT OD VLADATA I OD REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

KOLUMNA DEJVID PILING

KOJA E CENATA ZA GONEWETO NA AVGANISTAN-SKITE SENKI� STRANA 14

KOLUMNA ELENA ILIEVSKAPROKREDIT BANKA

DOBRO UPRAVUVAWE SO RIZICI – BAZELSKI STANDARDI� STRANA 10

000

1

]e se vratat li i vizite?� STRANA 12-13

Navigator2 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ODGOVOREN UREDNIKSpasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIKKaterina Sinadinovska (politika)Katerina Poposka (ekonomija)

UREDNICIMaja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCIVerica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MKAleksandar Jan~eski

Besplatni vesnici vo [vedska mi-natata godina ostvarija profit od

okolu 2,5 milijardi {vedski kruni (pove}e od 250 milioni evra). Vo prvoto trimese~je godinava pri-hodite od reklami vo besplatnite vesnici beleàt porast od 12%, pokaà izve{tajot na {vedskiot Institut za mediumska i reklamna statistika. Brojot na besplatni vesnici vo [vedska i ponatamu raste. Golemite novinsko-izdava~ki pretpri-jatija vo poslednite godini kupuvaat ili pokrenuvaat podlistoci finan-sirani so reklami.330

SPASIJKA [email protected] JOVANOVAjovjovjovjovjovjovjjjjj anoanoanoanoanova@va@va@va@va@va@@@@@@kapkapkapkapkapkappppppitaitaitaitaitaital cl.cl.cl.cl.cl.comom.om.om.om.mkmkmkmkmkmk

Makedonskite doktori vo javnoto zdravstvo }e dobijat tablet-kompju-teri, ne za drugo, tuku zatoa {to ma{inite za pi{uvawe zaminaa vo istorijata. Nenajaveno i nepodgotveni direk-tno vletaa vo 21 vek, vo erata na digitalno op{testvo i na elek-tronska industrija. Taka biduva toa vo make-donskata tranzicija, koja premierot Nikola Gruevski pred nedela-dve gordo ja proglasi za zavr{ena?! I toa mora{e da se slu~i vo negoviot mandat.Kakva slu~ajnost ili ne? Na 28. april stigna vest deka e zatvorena poslednata fabrika za ma{ini za pi{uvawe. Vaka glase{e vesta od agenciite: “Erata na ma{inite za pi{uvawe, glaven del na kancelar-iskata oprema vo 20 vek, koja predizvika revolu-cija vo nau~nata rabota, e pred zavr{uvawe, zatoa {to vo Mumbaj, Indija, poslednata fab-rika vo svetot za nivno proizvodstvo ja prekina rabotata. Vo fabrikata Godrej i Bojs ima samo nekolku stotina ma{ini za pi{uvawe. Iako ma{inite za pi{uvawe vo zapadnite zemji ve}e odamna zastarea, vo Indija do neodamna s$ u{te gi ima{e po kancelariite”.I vo Makedonija. Vo doktorskite ordinacii vo javnoto zdravstvo. Duri i najgolemite specijalisti na klini~kite centri niz zemjava i na najgole-miot, vo Skopje, s$ u{te

pi{uvaat dijagnoza i terapija za pacientite na ma{ini za ~ukawe. Koga stigna vesta deka ma{inite za pi{uvawe ne }e moàt da se kupat ve}e ni od Indija, vo Vladata gi fati vistins-ka panika. Posebno zatoa {to vo fabrikite ima rezervi samo od modeli na ma{ini na arapski jazik. Na {to }e rabotat toga{ makedonskite doktori? I odlukata padna. Na tablet-kompjuteri! Celosna digitalizacija i mobilnost vo makedon-skoto zdravstvo. Dosta ve}e gubevme vreme. Makedonija }e bide edin-stvena na Balkanot koja }e vovede vakov proekt, ama zatoa }e bide ramo do ramo so najrazvienite zemji. Klini~kiot centar vo Bitola, kade {to po~na da funkcionira pilot-proektot za tablet-kompjuteri, ve}e e na nivo na najs-ovremenite klini~ki bol-nici vo SAD, vo EU ili vo Japonija?! Doktorot na ortopedija vo Bitola se {eta so tablet-kompjuter.Dali navistina veru-vate deka e taka? Dali navistina vo Vladata veruvaat deka klinikite vo zemjava se opremeni i doterani so site ni{ani, pa sega im nedostigaat samo tablet-kompjuteri? Idejata doktorite da {etaat po klinikite, koi ne se renovirani so decenii, kade {to opremata e postara od nekolku decenii i kade {to kompjuterite gi ima, kolku da se kaè deka gi ima, a glavna alatka na sestrite i doktorite se penkaloto, tefterot i ma{inata za pi{uvawe, e najmalku kaàno nerazumna. Na sestrite im trebaat saati za da najdat eden bolni~ki karton. Kako li samo

OD MA[INA ZA ÛKAWE NA TABLET-KOMPJUTER

PETOK 05 MAJ 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Vardaks, kompanijata koja stopanisuva so nafto-vodot Solun-Skopje, pet godini na Makedonija & nema dadeno del od prof-itot, iako dràvata ima udel od 20%. Nadle`nite vo zemjava se pravdaat deka pri~inata za ova e {to Makedonija ne gi re{ila imotno-pravnite odnosi za naftovodot, pa zatoa nemala pravo na dividenda. No, dali ova e vistinskata pri~ina? Profitot na Vardaks e strogo doverliva tajna, velat od Vladata i od Regulatornata komisija za energetika. Nitu fi-nansiskite izve{tai na

V

VO VLADATA I VO HELENIK PETROLEUM SÉ E TAJNM

KADE E DIVIDEN

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII) Gordana Mihajlovska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITALSawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:[email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:[email protected]

SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; [email protected]

}e se slu~i preku no} site pacienti i nivnite bolesti i terapii da se najdat vo elektronska baza? Me interesira i kako }e se snao|aat doktorite so tablet-kompjuterite? Posebno penzioniranite, koi ministerot za zdravstvo planira da gi vrati na klini~kite centri zatoa {to mu nedosti-gaat specijalisti otkako mnogumina otidoa vo privatnoto zdravstvo. Tie sigurno edvaj ~ekaat da bidat del od revo-lucijata na klini~kite centri, koi treba da stanat del od digital-nata era. Ima premnogu pra{alnici i dupki vo javnoto zdravstvo za sega nie da se zanima-vame i u{te pomalku da tro{ime pari za tablet-kompjuteri, od koi samo eden ~ini okolu 1.500 evra. Ne treba od Vla-data, pred izbori, da gi odu{evuvaat glasa~ite so vakvi “originalni” proekti. Znaat mnogu dobro ministrite i pre-mierot vo kakva dupka i haos funkcionira javnoto zdravstvo. Neka se zafatat so re{avawe na vistinskite proble-mi, a ne da izmisluvaat epohalni re{enija.

KATERINA [email protected]

gr~kata kompanija Helenik petroleum, koja preku Elpet balkaniki ima udel od 80% vo Vardaks, ne otkrivaat kako raboti kompanijata koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje. Izvori na “Kapital” velat deka Vardaks godi{no ima obrt i do 300 milioni evra i ostvaruva profit od desetici milioni evra. Simptomati~no e {to ovaa kompanija duri po pet godini dobi i licenca za vr{ewe en-ergetska dejnost i za interna upotreba na opti~kiot kabel. Toa, navodno, bil posledniot uslov na koj Makedonija se obvrzala pred Vardaks za da moè da gi dobie svoite 20% od neraspredelenata dobivka na ovaa kompanija. Pra{aweto e zo{to Vladata bila neaùrna vo izminatiot period vo odnos na obvrskata za licenca, koja e i zakonska, i na toj na~in propu{tila da zeme dividenda. Ako se zemat predvid neo-ficijalnite podatoci deka Vardaks godi{no ima obrt od 65 do 300 milioni evra i ostvaruva golemi profiti, zo{to Vladata ne e zain-

teresirana? Izvori od Vladata za “Kapi-tal” otkrivaat deka kon sre-dinata na ovoj mesec treba da se odrì akcionerskoto sobranie na Vardaks, na koe treba da se odlu~uva za isplata na dividenda. Makedonski pretstavnik vo Vardaks e Romela Popovi}-Trajkova.

Profitot na �Vardaks e tajna. Nitu na internet-stranicata na Elpet Balkaniki, firma-}erka na Helenik petro-leum, nitu vo revidiranite fin-ansiski izve{tai na Helenik petro-leum, ne moè da se najde podatok za profitot na Vardaks vo pos-lednite pet go-dini.

Finansiskite izve{tai za Vardaks gi ima i Vladata, no i Regulatornata komisi-

UDEL VO VARDAKS SO UCENA Naftovodot Solun–Skopje be{e del od kupoproda`niot dogovor za Okta. So dogo-

vorot Helenik petroleum se obvrza da izgradi naftovod vo koj Makedonija }e ima 20% sopstvenost. Vo 2002 godina vo Grcija se formira{e Vardaks, no Make-donija toga{ s$ u{te nema{e akcionerski udel. Prefrluvaweto na akciite be{e usloveno so izdavawe grade`ni dozvoli za baznite stanici za opti~kiot kabel vo naftovodot od Ministerstvoto za transport.Duri vo januari 2008 godina Arbitra`niot sud vo Pariz go zadolì Helenik petro-leum da & dade na Makedonija 20% od kapitalot vo Vardaks. Otkako Okta go izgubi ekskluzivitetot {to go ima{e so dogovorot, Helenik petroleum podnese tu`ba pred Sudot vo Pariz vo 2004 godina. Vladata go izgubi ovoj spor, a Okta so spogodbata za poramnuvawe se obvrza na Makedonija da & prefrli 20% od akciite na nafto-vodot Solun-Skopje i plus akcii vo vrednost od 2,9 milioni dolari. Kupoproda`niot dogovor za Okta be{e sklu~en vo 1999 godina, na iznos od 32 milioni dolari.

Navigator 3�NE IM BE[E DENOTLIDERI POBEDNIK

KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

��

�

Multikulturnoto poteklo i prirodniot {arm, koi se karakteristi~ni za izvr{niot direktor na avtomobilskiot proizvoditel Nisan-Reno, Karlos Gon, definitivno mu nosat sre}a. Gon ne presta-nuva da ja {okira javnosta so pozitivnite vesti. Po objavata za rast na proiz-vodstvoto za 20% po katastro-falniot zemjotres koj ja za-fati Japonija vo mart godi-nava, Gon go “{armira{e” gradona~alnikot na Wujork, Majkl Blumberg i go dobi 10- godi{niot tender za izrabotka na wujor{kite taksi-vozila. So toa, Nisan-Reno gi pobedi turskiot avtomobilski proizvoditel Karsan i svetski poznatiot Ford. @oltiot mini-van” koj }e “br~i” pod prozorcite na luk-suznite stanovi vo Menheten, }e bide moderna verzija na

deka lekovi na recepti ima vo site apteki do krajot na mesecot, zad zatvorena vrata se dogovaraa povi-soki kvoti, normalno, za da se izbegne problemot so utvrdeniot nedostig. Vo interes na osigurenicite koi cel ìvot odvojuvaat pari za zdravstveno osigu-ruvawe, red e koga nekade }e se detektira problem is-tiot doblesno da se prizna i da se najde re{enie za nego. Vo sprotivno, site ~ekori koi zasluùvaat pofalba ne doa|aat do izraz!

Izminative godini direktor-kata na Fondot za zdravst-veno osiguruvawe, Par-naxieva-Zmejkova, redovno n$ ubeduva{e deka parite za porodilnite otsustva se ispla}aat navreme. Duri i osigureni~kite koi tvrdea deka parite im docnat po nekolku meseci bea etiketi-rani kako partiski vojvotki.Ako dosega redovno se ispla}ale parite, zo{to sega FZO gordo voveduva avtomatska kontrola na uplatenite pri-donesi, so {to }e ja zabrza isplatata? I zo{to sekoga{ koga ne{to “ne {tima” Zme-jkova n$ ubeduva vo spro-tivnoto? Samata izjava deka boleduvawata nema pove}e da docnat dovolno zboruva za dosega{nata situacija.Sli~en e i primerot so kvotite vo aptekite. Dodeka Fondot ja ubeduva{e javnosta

M

GUBITNIK

I

MISLA NA DENOT

BORIS KONDARKO

Na edna nedela pred istekot na rokot s$ u{te se ma~i

da obezbedi sorabotka so Dràvniot zavod za statis-tika i so MVR za izbira~kite spisoci

JORGOS PAPAKONSTANTINU

Navistina, gr~kiot minister za finansii ima golema

maka - sred totalen finan-siski kolaps mu stigna ba-rawe da gi zgolemi penziite na porane{nite pratenici

PRAZNIOPRAVDUVAWA

USPESITE NEMAATSOOPIRA^KA!

KARLOS GON

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA

NA ZA NAFTOVODOT

HENRI FORD AMERIKANSKI INDUSTRIJALIST, PRONAO\A^ NA MOTOROT FORD

\ORGE IVANOV

Me|unarodnata konferen-cija za pretpriemni{tvo

i inovacii, ~ij pokrovitel e pretsedatelot, pokraj debata, treba da bide i pottik za razvoj na ovie oblasti

�

�

vodstvoto falniot zfati Japonava, Gongradona~aMajkl Bl10- godiizrabotktaksi-vozi

NDATA OD VARDAKS?!Profitot na Vardaks, firmata vo koja dràvata ima udel od 20%, e strogo doverliva tajna, velat od Vladata i od Regulatornata komisija za energetika. Nitu finansiskite izve{tai na gr~kata kompanija Helenik petroleum, koja preku Elpet Balkaniki ima udel od 80% vo Vardaks, ne otkrivaat kako raboti kompanijata koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje. Izvori na “Kapital” velat deka Vardaks godi{no ima obrt i do 300 milioni evra i ostvaruva profit od desetici milioni evra. Dosega dràvata nema zemeno dividenda

KARLOS GON

postoe~koto taksi-kombe vo Wujork, Nisan-NV 200. So ovoj dogovor Karlos Gon }e inkasira milijarda dola-ri za 10 godini, a za vozvrat na Blumberg }e mu ispora~a 13.200 taksi-kombiwa. Neo-damna, Gon & objasni na javnosta deka voop{to ne zgre{il pred 11 godini koga Nisan go spoi so Reno. Gon gi potseti site deka avtomo-bilskata industrija e nose~ka industrija na ekonomijata vo 21 vek. Svoite sposobnosti gi pokaà i na filmskoto platno vo dokumentarniot film Re-venge of the Electric Car, koj go raskaùva razvojot na elektri~nite avtomobili.

KOLKU POVE]E RAZMISLU-VA[, TOLKU POVE]E IMA[ VREME

STEFANO SANINO

Italijanskiot diplomat e im-enuvan za generalen direk-

tor na Sektorot na Evropskata komisija za pro{iruvawe, so {to stanuva glavna faca za zemjite od Zapaden Balkan

MAJA PARNAAXIXIEEVA-ZMEJKOVA

ja za energetika, no ne gi otkrivaat. So “strogo do-verlivo” se pravdaat za neobelodenuvaweto na poda-tocite kolkav godi{en profit ostvaruva Vardaks. Izvori bliski do podru`nicata na Vardaks vo zemjava za “Kapital” samo kratko velat deka profitite na Vardaks se ogromni i dostignuvaat do nekolku desetici milioni evra.Od po~etokot na 2008 godina Makedonija e sopstvenik na 20% od akciite vo Vardaks, {to toga{ se procenuvaa na re~isi 20 milioni evra. Na oficijalnata internet-stran-ica na Elpet Balkaniki, koja e sopstvenik na Okta, pi{uva deka pretprijatieto Vardaks ima akcionerski kapital od 60.000 evra, deka raboti so polna parea, a posebno dobra bila 2007 godina so celosna iskoristenost na naftovodot i so vkupno pre-neseni 1.060.000 metri~ki toni surova nafta. Vardaks S.A. e so sedi{te vo Solun i ima 10 vraboteni. Pred dve godini Vladata na-javi deka na dràvna smetka }e legnat 9,5 milioni evra. “Imam informacii deka na poslednoto akcionersko so-branie na Vardaks voop{to ne se podelila dividenda me|u akcionerite, {to zna~i deka i Makedonija gi nema dobieno parite”, neodamna za “Kapital” izjavi Martin Martinovski, portparol na Vladata. Toj dodade i deka Vardaks ja akumuliral do-bivkata za periodot 2002-2006 godina, no mnozinskiot akcioner odlu~il deka nema potreba taa da se raspre-deluva. Vo 2008 godina toga{niot portparol na Vladata, Ivica Bocevski, izjavi deka akci-ite na Vladata vo Vardaks se ve}e prefrleni na ime na dràvata i deka naskoro se o~ekuva da se naplatat i dividendite.“Neisplatenite dividendi se za~uvani na posebna smetka i }e bidat isplateni otkako }e bidat sredeni tehni~kite raboti. Parite }e se isko-

ristat najverojatno za raz-vojni proekti”, tvrde{e pred tri godini Bocevski.Vo istiot period Mar-tinovski, vo svojstvo na portparol na Ministerst-voto za finansii ,izjavi deka “profitot {to go ima napraveno naftovodot za ~etiri godini iznesuva oko-lu 49 milioni evra i site pari stojat na smetka”.Zo{to akcionerskoto pret-prijatie ne ispla}a divi-denda ako raboti tolku do-bro? Zo{to dràvata ne si gi bara parite koi & sledu-vaat kako akcioner vo pret-prijatieto? Dali moèbi pri~inata zo{to mnozni-skiot akcioner re{il da ne ispla}a dividenda leì vo faktot {to Vardaks isplatil golema suma za danok i e vo sudski spor so Grcija? Finansiskite izve{tai na Helenik pe-troleum otkrivaat deka

Vardaks & platil na Grcija {est milioni evra danok, po {to pokrenal pravna postapka protiv dràvata. Vo polugodi{niot finan-siski izve{taj na Helenik za 2010 godina pi{uva deka gr~kite dano~ni vlasti mu naloìle na Vardaks da plati dopolnitelni {est milioni evra danok zatoa {to utvrdile deka kom-panijata ne izvezuvala, tuku transportirala surova nafta od majka na }erka-kompanija, vo slu~ajot od Solun do Skopje. Poradi ova, Grcija ocenuva deka Vardaks bil osloboden od pla}awe danok. Vardaks ja platil celosnata suma, no ja tuì Grcija. Dokaz za nedovolnata posvetenost na Vladata e i faktot {to po pet godini rabo-tewe na Vardaks vo zem-java duri minatata nedela kompanijata dobi licenca

za transport na surova nafta i nafteni derivati. Nitu edna institucija ne ja prifa}a odgovornosta zo{to kompanijata rabotela nezakonski. Makedonija treba da go re{i i prob-lemot so imotno-pravnite odnosi na 20 dràvni i privatni parceli dol` naftovodot, kolizijata na nekolku zakoni, bavnata administracija. Zakonot predviduva i kazna od 5.000 do 7.000 evra za firmata ako po~ne so vr{ewe ener-getska dejnost bez da dobie licenca za rabota i kazna od 700 do 1.000 evra za odgovorno lice vo firmata, koe dozvolilo objektot da funkcionira bez licenca za rabota. Licencata koja Vardaks kako kompanija koja vr{i dejnost od javen interes ja dobi na 28. april e za period od 35 godini.

20%udel na Makedonija vo

Vardaks vo 2008 godina bea

proceneti na okolu 20 milioni

evra

60 iljadi evra e ak-

cionerskiot kapital na Vardaks

spored javno dostapnite infor-

macii

9,5 milioni evra, od re~isi 50 milioni evra dobivka

na Vardaks za peri-odot 2002-2006 godina,

o~ekuva{e Vladata pred dve godini

813.603828.291

960.534

1.054.787

1.055.840

1.057.532

998.954

800.000

850.000

900.000

950.000

1.000.000

1.050.000

1.100.000

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

GODI[NA EVIDENCIJA NA PRENESENOTO KOLIÊSTVO SUROVA NAFTA OD SOLUN DO SKOPJE (metri~ki toni)

Navigator4 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

]E SE NAJDE LI, SEPAK, KRIMINAL VO TENDERITE ZA KAMPAWITE NA VLADATA?!

Dràvnata komisi-ja za spre~uvawe korupcija najavi deka }e prov-eruva dali vo

javnite tenderi na Vla-data za mediumskite kam-pawi, koi najmnogu gi do-biva marketing-agencijata Republika, ima kriminal. Pretsedatelot na Anti-korupciskata komisija, Voislav Zafirovski, za “Kapital” izjavi deka }e sprovede istraga za da dokaè dali Vladata fa-vorizira svoi marketing-agencii, koi vo javnosta se smetaat za bliski do nea, i dali preku medium-skite kampawi se pravat finansiski malverazcii. “Poradi site ozboruvawa vo javnosta deka odredeni marketing-agencii se fa-voriziraat na tenderite za da gi rabotat vladi-nite kampawi, Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija }e pokrene inicijativa za da se proverat ovie informacii i kone~no da se dokaè dali ima

ANTIKORUPCISKA ]E GI ISPITUVA VLADINITE REKLAMI PO IZBORITE

Antikorupciskite eksperti komentiraat deka mediumskite kampawi na Vladata, tokmu zatoa {to najmnogu gi raboti edna agencija, Republika, mirisaat na kriminal. Vakviot model na kriminal ne e nepoznat. Aferata “Fimi media” vo Hrvatska be{e eden od kriminalite poradi koi porane{niot premier Sanader zavr{i vo pritvor

��

ALEKSANDAR [email protected]

korupcija vo ovoj segment. Sega sme preokupirani so rabota za izborite i nemame dovolno kapac-itet da im se posvetime na drugite slu~ai, no vedna{ po zavr{uvaweto na prviot izboren krug }e otvorime istraga za toa”, izjavi Zafirovski.Kako {to objavi “Kapi-tal”, samo vo poslednite tri godini Republika do-bila biznis so dràvata vreden pet milioni evra, a vo isto vreme nekolku drugi agencii dobile trojno pomalku od gole-miot zalak za reklamni kampawi. Pogolem del od marketing-agneciite vo zemjava voop{to i ne dobivaat rabota so dràvata. Ovie podatoci dokaùvaat deka Republi-

ka navistina e mileni~e na Vladata. Anga`manot od dràvata & ovozmoì na ovaa marketing-agencija za pet godini da ostvari neverojaten rast - prihodite se zgolemile od 430.000 evra vo 2005 godina na duri 1,8 mil-ioni lani, a dobivkata za 13 pati. Godinava, pak, samo za ~etiri meseci Re-publika e angaìrana da izraboti nekolku kampawi za dràvata vo vrednost od dva milioni evra, so {to ve}e se nadminati vk-upnite prihodi na agenci-jata za cela 2010 godina.Od Vladata tvrdat deka ne e to~no oti samo edni isti agencii gi dobivaat tenderite za vladinite kampawi. “Site javni nabavki za mediumskite kampawi se sproveduvaat soglasno zakonot i tuka nema ni{to sporno. Se izbiraat najpovolnite ponudi i sklu~enite dogo-vori javno se objavuvaat. Site drugi agencii imaat mo`nost da u~estvuvaat ako sakaat. Osven Repub-lika, kampawi za Vladata rabotat i drugi agencii”, izjavi vladiniot portpa-

rol Martin Martinoski.Slu~ajot so mediumskite kampawi ,spored antiko-rupciskite eksperti, mnogu potsetuva na kriminalna afera koja izbi neodamna vo Hrvatska so agenci-jata Fimi media, koja bila bliska do toga{niot premier Ivo Sanader. Taa agencija samo poradi zdelkite so dràvata i nejzinite institucii, od mala, so prihodi od 90.000 evra vo 2003 godina, po doa|aweto na vlast na HDZ po~na da ostvaruva prihodi od nad 24 milioni evra godi{no. Hrvatskite institucii otkrija deka uslugite na Fimi media bile pre-plateni i so duewe na vrednostite se izvleku-vale pari od dràvata. Buxetski pari se prelev-ale na smetka na Fimi media, koi ponatamu zavr{uvale kako gotovina do stanot na Ivo Sanader i vo sedi{teto na HDZ. “Fimi media” e edna od aferite poradi koi Ivo Sanader zavr{i vo pritvor poradi krimilni aktivnosti so pari na dràvata.

VOISLAV ZAFIROVSKIPRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA“Poradi site ozboruvawa vo javnosta deka odredeni marketing-agencii se favoriziraat na tenderite za da gi rabotat vladinite kampawi, Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija }e pokrene inicijativa za da se proverat ovie informacii i kone~no da se dokaè dali ima korupcija vo ovoj segment ili ne. Sega sme preokupirani so rabota za izborite i nemame dovolno kapacitet da im se posvetime na drugite sli~ai. No, vedna{ po zavr{uvaweto na prviot izboren krug }e otvorime istraga za toa.”

Navigator 5KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

MILIJARDI DOLARI IZNE-SUVA UVOZOT ZA PRVITE TRI MESECI OD GODINAVA

MILIONI DOLARI ÎNI VKUPNIOT IZ-VOZ OD ZEMJAVA ZA PRVITE TRI MESECI OD GO-DINAVA

676 MILIONI DOLARI IZNE-SUVA TRGOV-SKIOT DEFICIT VO PERIODOT OD JANUARI DO MART

K O M E R C I J A L E N O G L A S

� PROCENKI...

alku e nau~eno od na{eto iskustvo vo turisti~kiot sektor. Sekoga{ veruvame deka turizmot treba da bide regionalen proekt”, istakna gr~kata ambasadorka Aleksandra Pa-padopolu na predavaweto za razvojot

na ekonomijata i turizmot na Uni-verzitetot za turizam i menaxment vo Skopje. Taa objasni deka vo turizmot Gr-cija mnogu sorabotuva so Turcija i ne gleda pri~ina poradi koja ne bi sorabotuvale i so drugite sosedni zemji. “Vo turizmot mora da se razvivaat novi proizvodi i vo taa nasoka mislam deka mora da gi kom-binirame silite so sosednite zemji”, dodade Papadopolu.

M�

ALEKSANDRA PAPADOPOLU �ambasador na Grcija vo Makedonija

TURIZMOT DA BIDE REGIONALEN PROEKT

934 1,6

QUPÔ ZIKOV

83...POGLED NA DENOT...

JAMB VO NAJAVA!ri fatamorgani~ni situacii: Prvo, SDSM objavi deka otsega i tie se na stavot deka za kompromisot so Grcija za imeto }e se odi na referendum (politi~ki stav na VMRO-DPMNE vo site godini od nivnata vlast!?). Gruevski i partijata mol~at za ovoj “prevrat” vo stavovite na Crvenk-

ovski i partijata! A moèa da gi ras~ere~at! ûdno! Vtoro, vo blagoprijatno prisustvo na Riker i Sorensen dvata presti`ni albanski likovi od na{ata okolina, Ahmeti i Ta~i, se rakuvaa i vetija “primirje” za vreme na izbor-nata kampawa i na denot na izborite. Treto i kone~no, Velija Ramkovski ja povle~e tu`bata protiv Dragan Pavlovi}-Latas!!! Dramati~na informacija... I A1 i Sitel najavija golemi donacii kon partiite za reklamirawe! Pogodete koi...Se pra{uvate {to ima zaedni~ko kaj ovie tri nastani... [to li bi moèlo da bide?Jabanxiite na ulicata Makedonija ve}e po~naa da “spinu-vaat”... Takvite spinovi ve}e se pakuvaat kako brifinzi na vlijatelni politi~ari od dvete partii vo vlasta i opozicijata, pa ottuka da ne n$ ~udi ako denovive kako ekskluzivni informacii niz mediumite, kontrolirani od dvete spomenati partii, ne izlezat takanare~eni “ek-skluzivni informacii” deka nacionalniot konsenzus za imeto najaven od Radmila [e}erinska, seriozen kandidat za premier, vsu{nost, po~nal da se sozdava. Tolku golem konsenzus {to }e bara i [e}erinska i Gruevski da sedat vo edna vlada! A?Ottuka, koga ve}e napravija dramati~no pomestuvawe kon Gruevski za referendumot za imeto (ta, neli treba{e Nikola da pokaè liderstvo i da ne se krie za narodot vo noseweto na odlukata za imeto!!!?), sega im predlagam na SDSM da podrazmislat malku i za “Skopje 2014” i da ne izbrzuvaat so zaklu~oci deka e toa retrograden proekt. Moèbi i ne e! A? Osobeno da razmislat za statuata na Aleksandar, koja samo {to ne stignala. Posebno da razmislat likovite od GEM – Vlade, Bran~e, @are... da ne ostanat u{te edna{ kako “ribi na suvo” i vo ovoj slu~aj!No, dobro, ajde }e bidam pozitiven i pobedni~ki nastroen i }e mislam deka sepak, vo ovaa op{testveno-politi~ka akcija na {tabot od Biha}ka bb ima nekoja zaverni~ka dimenzija so toa {to moèbi se vo dosluh so Gruevski za bliskata idnina na zemjata! Ako ne e toa, toga{ slobodno licata od spomenatata ulica moè da odat vo maj~inata im...! Inaku, deka sum go pogodil trendot i pravecot kade se dviìme eve vi potvrda vo mojata kolumna od 31 dekemvri 2010 godina (Nova Godina). Kolku u{te edna{ da se pofal-ime so relevancijata na stavovite na “Kapital”:“...Premierot i liderot na opozicijata nemaat razliki vo svoite stavovi... Zarem e mo`no? Eve {to, para-frazirano, veli Branko Crvenkovski. Veli deka vo site izminati meseci i godini kako lider na SDSM otvoreno ja poddràl Vladata, i Nikola Gruevski, da go re{at sporot za imeto, so stavot deka prifa}aat kakvo bilo re{enie za imeto, no koe ne zadira vo nacionalniot identitet, jazikot... U{te, Crvenkovski ja dooobjasnuva i iskrenosta vo stavot, pa veli deka ovoj stav e nepopularen i opasen za integritetot na opozicijata, oti ne dozvoluva utre, otkako sporot }e bide re{en, da moè vladiniot kompro-mis da bide eventualno napa|an od opozicijata kako lo{! So ova liderot na SDSM kaùva deka opozicijata, iako iskaùva nepopularen stav, sepak, mislela za dràvnite interesi na Makedonija (integraciite)... Zna~i, imeto moè da se dogovara, Gruevski ima pas od SDSM i part-nerite, no da se za~uva identitetot i jazikot. I Ustavot da ne se menuva...!Na moèbi nesvesnata provokacija na voditelot na Kanal 5 deka, navodno, premierot izjavil deka ne e za imeto Severna Republika Makedonija, premierot go poprava i veli – ne sum za Republika Severna Makedonija (!?). Od toa intervju se vide deka i toj, kako i Crvenkovski, ne e za menuvawe na Ustavot na zemjata!Frapantno e {to dolgo vreme i razni posrednici, pre-mieri, ministri i drugi protagonisti vo sporot upatuvaat na toa deka pregovarame samo za me|unarodnoto ime i deka makedonskiot Ustav, vnimavajte, ne e predmet na pregovori! A vo me|unarodnite organizacii, me|u drugoto, zemjite gi primaat so svoite dràvni ureduvawa i pream-buli, od koi potoa se generiraat nacionalni zakonodavst-va, zapi{ani vo Ustavot. Pa, vo {to e toga{ problemot? Kogo zamajuvate so godini...”. Toa be{e novogodi{nata kolumna.Ovaa kolumna sakav da ja povtoram u{te edna{ oti e jasno deka vo Makedonija odamna pomina vremeto za de-batirawe. Sega e vreme za re{enija i odluki. Ottuka, da ne dozvolime da n$ obzeme kratkoto pametewe... Da ne n$ zamajuvaat so ovie pra{awa vo periodot {to sleduva do izborite! Da ne bideme naivni...Oti po s$ {to slu{avme i se nagledavme, po s$ {to si kaàa, relevancijata odamna ja izgubija. Poglednete im gi samo prateni~kite listi... Nasekade “samovrabotuvawe”! Od listite }e vidite {to mislat za sopstveniot izboren rezultat. A za imeto... Pa od niv i ne se bara kojznae kakva odluka da donesat koga ve}e se dogovorile narodot da odlu~uva namesto niv, dodeka tie vo Parlamentot srkaat evtina dràvno subvencionirana ~orba! Ah...

T

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


AMBASADORITE ZAINTERESIRANI ZA EVROPSKATA AGENDA - NE ZA IZBORITE!

Jas i moite kolegi sme ovde za da pokaème deka evropskata agenda na zemjata e va`na i za nas. Ova go istakna v~era evroambasadorot vo Makedonija,

Piter Sorensen, za vreme na evropskiot pojadok vo organizacija na Sekretarijatot za evropski pra{awa po povod 9 Maj, Denot na Evropa.Sli~na poraka upati i ambasadorot na Ungarija, Ferenc Keke{i, ~ija zemja e aktuelen pretsedava~ so Unijata.“Ne e va`no dali se izbori ili ne, Makedonija treba da prodolì so evroagendata”, re~e Keke{i.Vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, re~e deka evrointegracijata ostanuva glaven naciona-len prioritet i zatoa }e prodolìme so u{te pogolem entuzijazam da rabotime na ostvaruvawe na na{ata evropska agenda. “^lenstvoto vo EU }e zna~i pri-dobivka za site delovi od op{testvoto i zaedni~ki i obedineti treba da go dademe svojot pridones vo ispolnuvaweto na taa cel, za {to barame poddr{ka i od ~lenkite na Unijata”, re~e Naumovski.

GOTOV SPOMENIKOT NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PO KATASTROFALNO MALIOT ODYIV NA ISELENICITE

SKAPITE IZBORI VO DIJASPORATA ]E PADNAT NA USTAVEN?

e`nite institucii morale da ja predvidat mo`nosta za tolku mal interes na iselenicite za glasawe na pretstojnite izbori, i zatoa najprvo trebalo da gi izbro-jat lu|eto {to sakaat da gla-saat, pa potoa, spored dobi-enite podatoci da gi pravat ponatamo{nite planovi.Spored Izborniot zakonik cenzusot za legalen izbor na pratenik od dijasporata e 2% od prijavenite glasa~i. So ova zakonsko re{enie o~igledno se diskriminira glasa~koto pravo, odnosno vrednosta na glasot na gra|anite koi ìveat vo Makedonija, a koi izbiraat pratenik so pove}e od 10 iljadi glasovi. Poradi neednakvost na glasa~koto pravo neodamna bea prek-roeni izbornite ednici {est i pet vo Makedonija. A se rabote{e za nezna~itelna ra-zlika vo brojot na glasa~ite vo sporedba so taa me|u izbornite ednici vo zemjata

i vo stranstvo. Zakonot doz-voluva otstapuvawe vo brojot na glasa~ite me|u izbornite edinici vo Makedonija od najmnogu 5%, so cel da se so~uva ednakvosta na glasot, a bidej}i razlikata me|u “{estkata” i “petkata” be{e okolu 7%, op{tinata @upa i nekolku izbira~ki mesta od Debar preminaa od {estata vo pettata izborna edinica so izmena vo Izborniot zakonik.Za seriozniot nesrazmer me|u interesot na iselenicite, i cenata na ~inewe za ostvaru-vawe na nivnoto glasa~ko pravo, zboruva faktot {to za izborite vo dijasporata }e se odvojat me|u 1,2 i 1,5 milioni evra od buxetot, od koi 780 iljadi evra }e se potro{at samo za izbira~kite od-bori koi od zemjava }e ot-patuvaat vo Diplomatskite pretstavni{tva. 300 iljadi evra ve}e se potro{ija za objavuvawe oglasi za iz-

Skapite izbori vo di jasporata na krajot moàt da izlezat i neustav-ni. Ekspertite po

politi~ki sistem i ustavno pravo predupreduvaat deka otkako za glasawe nadvor se prijavija pomalku od 5.000 glasa~i, se otvora pra{aweto kakov legitimitet }e imaat trojcata pratenici od dijasporata koga zaedno }e bidat izbrani so edvaj 2 % od nivniot potenci-jalen elektorat. Iako, ova se prvi~nite informacii {to gi iznese pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Boris Kondarko, brojkata moè dopolnitelno da se namali otkako prijavite za glasawe na iselenicite poedine~no }e se obrabotat. ]e otpadnat licata koi dva-pati ispratile prijavi – i do DIK, i do Ministerst-voto za nadvore{ni raboti, odnosno do Diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, i licata koi se prijavile, no ne gi ispolnuvaat uslovite za glasawe.Ako toa se podeli na tri iz-borni ednici, toga{ brojkata na glasa~i e u{te pomala:“Vo Makedonija pratenik se bira so pove}e od 10 iljadi glasovi, so {to avtomatski imame ogromna neednakvost na izbira~koto pravo. Ova moè da padne na Ustaven sud, bidej}i stanuva zbor za seriozna diskriminacija na glasa~koto pravo”, veli profesorkata po ustavno pravo i politi~ki sistem, Tawa Karakami{eva.Ekspertite smetaat deka nadl-

1,5 milioni evra }e ~inat izborite vo dijaporata

Slika od spomenikot na Kowanik, odnosno Aleksan-dar Makedonski na Bukefal osamna na socijal-nite mreì. Slikata od spomenikot najverojatno e

napravena vo Firenca. Od Op{tina Centar za "Kapi-tal" potvrduvaat deka spomenikot se u{te ne e gotov i se nao|a vo learnicata koja go izrabotuva. Spomenikot zaedno so fontanata se o~ekuva najdocna do esen da bide postaven vo centarot na Skopje. Za spomenikot na Aleksandar Makedonski so fonta-nata se potro{ija 9.400.000 evra. Kowanikot be{e leen vo bronza vo italijanskata learnica Ferdinando Marineli, a Beton ja izrabotuva fontanata. Idejnoto re{enie za Aleksandar Makedonski e na skulptorkata Valentina Stevanovska.

ZVER: NEPO^NUVAWETO PREGOVORI BI GO DESTABILIZIRALO REGIONOT

Se nadevam deka Evropskiot sovet racionalno }e ja primi i razgleda preporakata na Evropskiot parlament za itno po~nuvawe pregovori so Make-

donija, zatoa {to dokolku ovoj proces se prolongira mo`no e da ima negativni posledici po stabilnosta vo regionot. Ova go veli vo intervjuto za MIA evroprate-nikot Milan Zver od Slovene~kata demokratska partija.Spored nego, kredibilitetot na procesot na integracija na dràvite za vlez vo EU seriozno bi bil doveden vo pra{awe dokolku ne i&se ovozmozi na Republika Makedonija start za pregovori za vlez vo evropskoto semejstvo.Inaku, Zver veli deka Makedonija uspe{no gi sprovedu-va evropskite reformi.“Reformite uspe{no se sproveduvaa vo site oblasti - borbata protiv korupcijata, sudstvoto, javnata admin-istracija, ekonomijata, obrazovanieto. Toa, vpro~em, go potvrdivme i vo rezolucijata od 7. april ova godina, koga dadovme jasna poraka deka procesite vo Makedoni-ja se pozitivni i oti e potrebno da se zavr{i fazata na integracija na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i vo NATO”, re~e slovene~kiot evropratenik.

AMBASADOROT RIKER PRIMI NAGRADA ZA LIDERSTVO

Ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, ja dobi nagradata za liderstvo od Institutot za demokratija i razvoj na Univerzitetot na

Jugoisto~na Evropa vo Tetovo.Stanuva zbor za tradicionalna nagrada {to se dode-luva na istaknati li~nosti ili institucii za osoben anga`man i rezultati vo demokratskata konsolidacija i vo procesot na reformi vo Makedonija.Amerikanskiot ambasador istakna deka e iznenaden, no i po~esten od nagradata {to ja dobi neposredno pred negovoto zaminuvawe od zemjata, po trigodi{noto izvr{uvawe na diplomatskata funkcija.“Ja posvetuvam ovaa nagrada na mojot tim od amerikanskata ambasada vo Skopje, za naporite koi gi napravivme zae-dno. Odrabotivme tri odli~ni godini i znam deka na{ata ambasada }e ja prodolì dobrata vrska so Makedonija, rabotej}i za dostignuvawe na celite za podobra idnina za site nas”, izjavi Riker po vra~uvaweto na nagradata.

INSTITUCIITE SVESNI KAKO SE REKLAMIRAAT PARTIITE

90% POPUST ZA PARTISKA REKLAMA – SANKCII NEMA!

e na{ata cena. No, tie pora~uvaat deka se slobodni subjekti na pazarot, pa velat deka cenata moàt slobodno da ja dogovoraat. I toa e, vsu{nost, toj prostor koj se zloupotrebuva. Zakonot ne za xabe kaàl da se objavat cenite. Nie mora da imame kontrola vo tro{eweto na parite. Zakonot definira {to e donacija i do koj iznos taa moè da se dviì. A jas znam deka na minati izborni ciklusi taa se dvièla i do 90%, pa i pove}e”, veli Zafirovski. Toj veli deka mora da se definira pazarnata vred-nost za site popustii da se presmetuvaat spored toa, pa da se vidi dali donacijata go nadminuva zakonskiot limit.“Svesni sme kako se pravi toa. Tuka }e imame mnogu rabota periodov i ve}e se dogovarame kako i orga-nizaciski da go pokrieme

ova pra{awe. Nie gi imame nadle`nostite i dokraj }e gi realizirame”, veli Zafirovski.Na po~etokot na slednata nedela treba da ima sredba na ~lenovite na Komisi-jata i na SRD. Zafirovski veli deka e neophodno so Sovetot da se definiraat zaedni~kite obvrski. Iskust-voto pokaùva deka i pokraj sredbite i zalo`bite na odgovornite institucii kriminalot so partiskoto reklamirawe se povtoruva sekoi izbori. Televiziite ili otvoreno kaùvaat deka planiraat da bidat “donato-ri”, vo {to ne gledaat ni{to nezakonsko ili ne sakaat da zboruvaat za popustite {to gi davaat i na~inot na koj gi fakturiraat reklam-ite. Samo Telma televizija vo svojot cenovnik ima staveno deka “navedenite ceni se fiksni i vo niv se vkalulirani popustite”. Os-

Antikorupciskata ko-mi-sija }e pobara uvid vo dogovorite {to gi sklu~uvaat

mediumite so partiite za reklamirawe vo vreme na kampawa, otkako se otkri deka televiziite imaat na-mera da davaat ceni nadvor od prijavenite cenovnici, {to ostava prostor za ko-ruptivno pazarewe. Pretsedatelot na Komisi-jata, Voislav Zafirovski, za “Kapital” veli deka se svesni deka televiziite davale popusti i do 90 %, pa zatoa za ovaa godina naja-vuva zasilen monitoring.“Zakonska obvrska e na site mediumski ku}i da gi obja-vat cenite za oglasuvawe i reklamirawe na svoite internet-stranici. Tie for-malno gi imaat ispo~ituvano tie obvrski, i velat - taa

Evropa i Afrika S. i J. Amerika Avstralija i AzijaVenecija 681 Toronto 303 Melburn 559Berlin 124 Kambera 205Minhen 96 Wujork 289 Bon 68 Bern 352 Tirana 283 Pariz 195 Qubqana 138 Istambul 182 Vkupno: 2901 Vkupno: 1106 Vkupno: 764

PRIJAVENI GLASAÎ OD DIJASPORATA PO IZBORNI EDINICIMAKSIM [email protected]

4.771 islenici se prijavile za glasawe

780 iljadi evra }e se potro{at samo za

izbira~kite odbori od 500 ~lenovi

KATERINA [email protected]

borite vo dijasporata vo stranskite pe~ateni mediumi. DIK zasega ne znae vo koi pretstavni{tva nema da ima potreba da se ispra}aat odbori, so ogled na maliot odziv na iselenicite, za{to uslovot e na izbira~koto mesto da ima najmalku 10 prijaveni glasa~i za tamu da se odràt izbori. Sig-urno e deka izbori nema da ima vo ambasadite vo Talin, kade {to se prijavil samo eden glasa~, vo Oslo, so prijaveni samo trojca glasa~i, vo Var{ava i vo Kancelarijata vo Solun, so po pet izbira~i.

tanatite ostavaat mo`nost popustite da gi dogovraat vo ~etiri o~i.

VOISLAV ZAFRIOVSKIPRETSEDATEL NA DKSK“Morame da dogovo-rime uvid vo dogov-orite so mediumskite ku}i i partiite. Da vidime koj e realniot diskont {to }e im se dade, a toj diskont, odnosno razlikata vo cenata na faktu-rata {to e platena i toa {to e objaveno na stranicata de-finitivno e donacija. Pra{aweto e sega dali iznosot od taa doncija se sovpa|a so zakonskiot limit za donirawe i ako ima }e se postapi spored zakonite.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

IVANOVSKI: PO 60 GODINI SE PRAVI REFORMA NA ADMINISTRACIJATA Za prvpat po 60 godini e donesena strategija za reforma na javnata administracija. Se voveduva edno{alterski sistem, koj vo golema mera im izleguva vo prestret na potrebite i barawata na gra|anite, se napravija i usvoija izmeni i dopolnuvawa na pove}e od 90 materijalni zakoni i za prvpat se vovedoa kriteriumi za vrabotuvawe vo administracija koj }e pridonesat za transpratena, depolitizirana i efikasna administracija. Ova go istakna v~era ministerot po informati~ko op{testvo i ad-ministracija, Ivo Ivanovski, davaj}i go svojot ot~et pred gra|anite.“Nie kaùvame {to sme srabotile i {to }e srabotime. Toa e na{iot stil na rabota, toa e na{ata odgovornost pred

gra|anite. Nie izleguvame so to~ni brojki i fakti, a ne so goli i nerealni vetuvawa. VMRO-DPMNE }e prodolì so site proketi vo nasoka na podobruvawe na ìvotot na gra|anite”, re~e Ivanovski.

CENATA ZA REKONSTRUKCIJA NA FASADITE NA PLO[TAD NEPOZNATA

Gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, potvrdi deka rekonstrukcijata na fasadata na zgra-data Pelister vo centarot na gradot }e iznesuva

240 iljadi evra, no s$ u{te ne bila poznata cenata za obnovata na fasadite na ostanatite zgradi, del od proektot “Skopje 2014”. “Tie dve fasadi se predvideni vo vtorata faza na rekonstrukcija i koga }e bide izgotven proektot }e znaeme kolku }e ~ini toj zafat”, odgovori Trajanovski na sovetni~ko pra{awe na Sofija Kunovska, sovetni~ka od SDSM vo Sovetot na grad Skopje. Trajanovski pojasni deka ne e poznata nitu finansiskata konstrukcija za iz-rabotka na Panoramskoto trkalo. Kako {to informira gradona~alnikot, zavr{en e tenderot za izgotvuvawe na idejnoto re{enie, no bidej}i nemale iskustvo od regionot koe moèle da go koristat ne bi sakal da {pekulira za toa kolku }e ~ini negovata izvedba. Od gradot informiraat deka vikendov, dokolku vremen-skite uslovi se dobri, }e bide pu{tena vo upotreba Gradskata plaà 2. Vrednosta na proektot iznesuva okolu 7,5 milioni denari, sredstva koi celosno se obezbedeni od buxetot na grad Skopje.

LISTI ZA PRATENICI NA DUI

[efot na Izborniot {tab na DUI, Abdula}im Ademi, v~era do Dràvnata izborna komisija gi dostavi partiskite listi so kandidati za

pratenici za pretstojnite parlamentarni izbori.Nositel na kandidatskata lista vo prvata izborna edinica e Izet Mexiti, vo vtorata Ermira Memeti, vo tretata Bujar Osmani, vo pettata Arben Labuni{ti, a vo {estata liderot na partijata, Ali Ahmeti. “DUI na ovie izbori izleguva so obedinuva~ka, a ne so platforma koja deli, so platforma koja faktorizira, a ne majorizira. Ubedeni sme deka na{ite kandidati se odraz na ovaa opredelba, koja nesomneno go zasega sekoj Albanec vo Makedonija denes”, izjavi po dostavu-vaweto na listite Ermira Mehmeti od DUI. Mototo pod koe nastapuvaat DUI na ovie izbori e “zaedno sme posilni, zaedno sme posmeli, zaedno sme pouspe{ni i zaedno ~ekorime kon celta”.

340 vrabotu-vawa vo javnata administracija od momentot na raspu{taweto na Sobrani-

eto do sega se sporni za Dràvnata komisija za spre~uvawe korup-cija. Ottamu velat deka po postapuvawe na predmet, koj e zakonska obvrska na Atnikorupciskata komisija, dale negativno mislewe za re~isi site 340 vrabotu-vawa koi bea objaveni vo 78 oglasi otakako Sobrani-eto se raspu{ti. Spored toa, postoi osnovano somnevawe deka istite se vrabotuvaat za partiski celi i imaat politi~ka pozadina, velat tie.“Od raspu{taweto na Sobranieto dosega bea objaveni 78 oglasi za 340 vrabotuvawa. Od niv 220 privremeni i 118 na neopredelno vreme. Antikorupciska re~isi za site niv dade negativno mislewe poradi osnovano somnevawe deka istite se vrabotuvale poradi par-tiski interesi”, velat od Komisijata za spre~uvawe korucija.Zgolemenoto vrabotuvawe vo administracija po~na od momentot koga pre-mierot Nikola Gruevski se vrati od SAD i na-javi predvremeni izbori. Taka, vo rok od samo dva meseci, na internet-stranicata na Agencijata za administracija os-amnaa oglasi za pove}e od 800 slobodni mesta vo dràvnite institucii. Kolku novi rabotni mesta bea otvoreni vo javnite pretprijatija te{ko e da se utvrdi. Nekoi podatoci pokaùvaat deka imalo

okolu 1.000 novi vrabotu-vawa. Soglasno so obajven-ite oglasi, 250 slobodni mesta bea raspi{ani za Makedonska po{ta, a isto tolku i vo javnoto pretpi-jatie Makedonski {umi.Od dràvnite i lokalnite institucii, se pravdaa deka novite vrabotuvawa se soglasno so real-nite potrebi na insti-tuciite, no ekspertite i poznava~ite vo ova gledaat samo “pumpawe” na ad-ministracijata neposredno pred izbori. Inaku, najgolem del od oglasite, bea za vo Sekre-tarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Osven tamu, oglasi za novi vrabotuvawa ima{e i vo Ministarstvoto za fin-ansii, Ministerstvoto za pravda, Kabinetot na pre-tsedatelot, Ministerstvoto za obrazovanie, kako i vo Vladata. Ne izostanuvaat nitu vrabotuvawata vo op{tinite. Me|u niv, lider e grad Skopje. Od Antiko-rupciska ne dadoa konkret-ni podatoci za koi to~no institucii se odnesuvaat

ovie vrabotuvawa.REFORMATA NA ADMINISTRACIJATA VO FOKUSOT NA IZBORITE

Soglasno so partiskite programi na partiite, javnata administracija }e bide edna od va`nite to~ki vo ovaa izborna kampawa. Reformite vo javnata administracija za prvpat po~naa ovaa godina so pompeznata na-java na premierot Nikola Gruevski za departizirana i efikasna javna admin-istracija. Pet meseci podocna, osven partiski vrabotuvawa i izmeni i dopolnuvawa na pove}e od 80 zakoni, adminis-tracijata s$ u{te ostanuva tromava i neefikasna. Od druga strana, i SDSM vo svojata programa za prvpat ja spomenuva refor-mata na javnata adminis-tracija. Eden od proektite na SDSM se zgolemuvawe na platata na administra-tivcite kako {to }e raste i BDP vo dràvata.Me|utoa, nitu edna partija zasega nema ponudeno proekt so koj }e se “krati”

prenatrupanata adminis-tracija.Zasega administracijata ostanuva samo organ koj gi ispolnuva barawata na partijata koja e na vlast. Za toa zboruvaat podatocite deka za vreme na rabotno vreme, del od vrabotenite vo ad-ministracija se nadvor od rabotnoto mesto vo sproveduvawe na partiski aktivnosti.

ANTIKORUPCISKA POTVRDI PARTISKI VRABOTUVAWA

340 PARTISKI VOJNICI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA!

GABRIELA [email protected]

Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija osporuva 78 oglasi �za 340 stol~iwa vo dràvnata uprava, so osnovano somnevawe deka vrabotenite se tamu isklu~ivo poradi partiski interes

8 Politika / Pari / Dràva

PREGLED VESTI�


EVROPOL: BALKANOT E RAJ ZA [VERC NA NARKOTICI

Balkanskiot region e centralniot del za {verc na narkotici vo i od Evropskata unija, ocenuva Evropol vo svojot posleden izve{taj.

Sredi{teto na {vercot se protega me|u Kosovo, Make-donija i Albanija, kade {to, kako {to se naveduva vo izve{tajot, deluvaat multinacionalni kriminalni grupi. Od sredstvata zaraboteni preku ovie kriminalni ak-tivnosti se finansiraat vooruèni organizacii, kako {to e Osloboditelnata vojska na Kosovo, veli Evropol.Direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todo-rovski, vo vrska so izve{tajot re~e deka Ministerstvoto ima detektirano pove}e kriminalni grupi.“To~no e deka eden od kracite niz koi heroinot doa|a vo Evropa e Balkanot. Heroinot pominuva od tuka, no vo mnogu pogolemi koli~ini odi preku Rusija, Ukraina i Polska. ]e go razgledame izve{tajot i }e dademe nova ocenka”, dodade direktorot na Biroto za javna bezbednost.

RASPI[AN KONKURS ZA IZBOR NA PRETSEDATEL NA VI[ UPRAVEN SUD

Sudskiot sovet gi zabrza podgotovkite za obezbedu-vawe na uslovite za po~etokot na rabotata na Vi{iot upraven sud, koj se o~ekuva da se konstitui-

ra na 1 juli. Otkako Ustavniot sud ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na kriteriumite za izbor na sudii koi }e ja delat pravdata vo noviot sud, i so toa i oficijalno stana legitimen izborot na 12 sudii koi gi izbra Sovetot, raspi{an e konkurs za izbor na u{te trojca sudii i pretsedatel na sudot. Kandidatite na sudii treba da gi ispolnuvaat kriteri-umite od tri godini rabotno iskustvo vo Upravniot sud ili {est godini rabotno iskustvo na pravna materija vo nekoj od dràvnite organi. Od ve}e izbranite 12 sudii, duri osummina doa|aat od redovite na Upravniot sud. Tie do celosnoto kon-stituirawe na Vi{iot upraven sud }e ostanat da ja izvr{uvaat svojata funkcija vo Upravniot sud.

SDSM I LDP SO PREDLOZI ZA REFORMI VO ZDRAVSTVOTO

Socijaldemokratite prezentiraa novi re{enija od izbornata programa povrzani so zdravstvoto.“Novata Vlada na SDSM }e go zgolemi nadomestot

po pacient za pet denari kaj mati~nite doktori i stoma-tolozi. Toa zna~i 40 denari nadomest za stomatolozi i 55 denari nadomest za doktori za sekoj registriran pacient. Ova e minimumot pod koj nema da odime”, izjavi Mende Dinevski od SDSM. I od LDP reagiraat na restriktivnata politika na Vladata vo odnos na mati~nite lekari. Tie namesto da se zanimavaat so zdravjeto na pacientite }e mora da brojat kolku recepti propi{ale, kolku upati dale i definitivno ne se tie {to }e re{avaat dali pacientot }e dobie boleduvawe ili ne, velat od LDP. “Za LDP e neprifatlivo namesto FZOM za lekuvawe na osigurenicite da pla}aat mati~nite lekari. Za LDP e neprifatlivo devalviraweto na ulogata i namaluvaweto na ingerenciite na mati~nite lekari”, istakna Vesna Veli}-Stefanovska, potpretsedatel na LDP. LDP se zalaga za profesionalna sloboda na mati~nite lekari, {to podrazbira ne samo po~ituvawe na nivnoto profesionalno mislewe vo re{avaweto na zdravste-vnata sostojba na pacientite, tuku i eliminirawe na nelogi~nite procentualni i finansiski ograni~uvawa vo nivnoto rabotewe.

Obvinuvawa za mito i korupcija pri odlu~uvaweto, fa-voriziraweto na ednata za smetka

na drugata sprotivstavena strana, no i nepostapuvawe na dràvnite organi po sudski presudi se del od zabele{kite koi gra|anite gi ispratile do Sudskiot sovet nezadovolni od na~inot na koj bila vodena postapkata pred nadle`nite sudovi. Iako najgolem broj od prets-tavkite na gra|anite, no i od zabele{kite na me|unarodnata zaednica, se odnesuvaat na dolgite sudski postapki i inernosta na makedonskite sudovi, sepak, kako kuriozitet za ~lenot na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev, be{e pretstavka od gra|anin koj se poàlil deka premnogu brzo dobil presuda od Apelacioniot sud vo Skopje.

“Podnositelot na pretstavka-ta naveduva deka predmetot bil otvoren vo dekemvri, a presudata bila izre~ena vo januari, {to, spored nego, bilo simptomati~no. Sakam da potenciram deka po pred-metot odlu~uvala sudijkata Slavica Pop~evska, koja e za pofalba, bidej}i na krajot na godinata imala samo 17 nere{eni predmeti poradi {to moèla da se posveti na pobrzo re{avawe na slu~aite”, istakna Gr~ev. Pretstavkata be{e otfrlena, no ~lenovite na Sovetot se so-glasija deka aùrnosta na su-diite ne zavisi samo od brojot na predmeti so koi se “natru-pani” sudiite, tuku od nivnata vistinska angaìranost. Apel-acija Skopje vo sporedba so ostanatite apelacioni sudovi vo dràvata ima najgolem priliv na predmeti. Tokmu poradi razlikata vo brojot na predmeti pretsedatelkata na Sudskiot sovet, Aleksandra Zafirovska, predloì da se napravi reorganizacija na

sudovite. Toa }e pomogne, kako {to veli, za rastovaruvawe na rabotata na nekoi sudovi, ramnomerna raspredelba na predmetite i objektivno ocenuvawe na sudiite. “Sudiite vo sudovite so pro{irena nadle`nost uspe-vaat da gi re{at predmetite, no se soo~uvaat so pritisokot na zaostanatite predmeti. No, ima i obratna situacija koga sudiite imaat mal broj pred-meti, i toa vo golema mera se odrazuva vo ocenuvaweto na sudiite, bidej}i ne go ispol-nile minimumot na predmeti potrebni za rabota”, veli Zafirovska. Iako spored statistikata na Vrhovniot sud, sudovite vo izminatata godina re{ile re~isi eden milion predmeti, sepak, ostanuva brojkata od 678.670 predmeti koi osta-nale vo sudskite fioki. Za da bide postignata pogolema efikasnost, kako {to istakna pretsedatelot na Vrhoven, Jovo Vangelovski, na sudovite im ne-dostasuvaat stru~ni sovetnici

so koi site sudovi kuburat. “Vo sudovite nedostasuva i minimumot na personal, odnosno eden sovetnik na eden sudija, kriterium koj nema da bide ispolnet nitu idnata godina, iako predv-ideno e da bidat primeni 140 stru~ni sorabotnici”, veli Vangelovski. No, realnata slika e deka i pokraj toa {to golem broj od predmetite kako ostavinskite postapki, izvr{uvaweto na pari~nite kazni koe premi-na vo UJP, platnite nalozi koi preminaa vo racete na notarite i izvr{itelite, sudovite povtorno ne moàt da gi postignat evropskite standardi na efikasnost i aùrnost {to postojano e notirano vo izve{taite na me|unarodnata zaednica. Kako najneaùren za 2010 go-dina vo analizata na Vrhoven poso~en e Upravniot sud koj ne uspeal da go sovlada prilivot na predmeti, a go zgolemil i zaostatokot za 3 470 predmeti.

MARIJA [email protected]

MITO, KORUPCIJA, PRENATRUPANOST

SUDOVITE PLA AT ZA REORGANIZACIJA

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


Na re~isi eden mesec do izborite, Vladata najavi tablet-kompjuter za sekoj lekar, iako ne znae nitu

kolku kompjuteri trebaat, nitu, pak, kolku ova }e ja optovari dràvnata kasa. Od Minis-terstvoto za informati~ko op{testvo i administracija velat deka idejata za vakva re-forma ja dobile pred nekolku meseci, vo nasoka na vladinite proekti za modernizacija na zdravstvoto. “Idejata za ovoj pilot-proekt po~na pred pove}e meseci vo sorabotka so Intel korporaci-jata od SAD. Imaj}i gi pred-vid zalo`bite {to gi pravi Vladata za modernizacija na zdravstvoto voveduvaj}i gi najsovremenite aparati, kompjuteri i aplikacii, kako i voveduvaweto na zdravstvenata karti~ka, Intel izrazi èlba da go sprovede ovoj pilot-proekt vo Makedonija, kako prva zemja od regionot”, veli ministerot Ivo Ivanovski.Iako toj pred dva dena go pu{ti vo upotreba prviot tablet-kompjuter vo klini~kata bolnica vo Bitola, ne znae{e da kaè kolku zemjava }e ja ~ini digitalizacijata na zdravstvoto. Ivanovski veli se }e bide pojasno otkako }e se dobijat rezultatite od pilot-proektot na bitolskata ortopedija.Ministerot za zdravstvo, pak, Bujar Osmani, se ograduva od komentar, so obrazloènie deka proektot go vodi minis-terot Ivanovski. Osmani nitu potvrduva, nitu demantira deka nekoj go konsultiral za voveduvaweto na ovaa novina vo bolnicite.“Proektot se razgleduva{e vo Vlada. Nie kako ministerstvo

ne sme mnogu involvirani vo celiot proces, taka {to ne bi mo el da kaàm ni{to pove}e”, veli Osmani za “Kapital”.Spored menaxerot vo korpo-racijata Intel, Pavel Kubu, proektot za digitalizacija na zdravstvoto }e ima mnogu pridobivki za zdravstveniot sektor, kako {to e zna~itelnoto namaluvawe na tro{ocite, {to }e se po~uvstuvalo najdocna za 16 meseci po sporoveduvaweto na proektot.

SPORED LEKARITE, TABLET-KOMPJUTERITE NEMA DA SMENAT NI[TO

Poznava~ite na zdravstveniot sistem vo zemjava tvrdat deka idejata kompjuter za sekoj lekar e apsurdna. Vo supstandardni uslovi za rabota, velat tie, kompjuterite nema da smenat ni{to.“Vo bolnicite nema osnovni uslovi za rabota. Vo vreme koga nekolkudeceniskite pro-zorci ne funkcioniraat, a pokrivite samo {to ne pad-nale, skapite kompjuteri nema da smenat mnogu. Potrebna e i tehnologija, no otkako }e se sredat su{tinskite raboti. Ova e tipi~no {minkawe na

ruiniranoto zdravstvo”, veli poznava~ od lekarskata fela.Spored pretsedatelot na Zdruèniteto na pacienti ovaa novina moè da bide kobna za zdravjeto na pacientite.“Nikoj ne ja osporuva kompjuter-izacijata na zdravstvoto, no kaj nas takvite postapki se samo eksperimenti. Ne moème da pravime ne{to samo zatoa {to ubavo izgleda, bez pritoa da mislime na posledicite. Eden pad na sistemot vo bolnicite moè da rezultira so smrtni posledici kaj pacientite. Vo Hrvatska neodamna ima{e hakerski upad vo sistemot za elektronski karti~ki, koj dovede do ogromen haos”, veli Veli}-Stefanovska.Spored oftalmohirurgot i pretsedatel na Samostojniot sindikat na Klini~kiot cen-tar, Dejan Stavri}, pogolemite

tehni~ki obvrski za lekarite zna~at pomalku vreme za grià za pacientite.“Sekoe zgolemuvawe na teh-ni~kiot anga`man na leka-rot go namaluva vremeto za zdravstvenata dejnost, a so toa i kvalitetot na uslugata. Ova e klasi~no izvitoperu-vawe na lekarskata funkcija”, veli toj. Porane{niot minister za zdravstvo, pak, \or|i Orov~anec, najavata za digitalizirano zdravstvo ja ocenuva kako obid za politi~ki marketing.“Po pet godini vladeewe Vla-data se seti za tablet-kompju-teri dva dena pred izbori. Ova e samo predizboren marketing. Ne moè da kupuvaat kompju-teri za sekoj lekar, a ne znaat ni kolku lekari ima, ni u{te kolku im trebaat po bolnicite”, veli Orov~anec.

POMALKU LOZNICI ZA NADMINU-VAWE NA PROBLEMITE SO OTKUPOT

Problemite so otkupot na grozje, so koi sekoja godi-na se soo~uva Makedonija, moè da se re{at samo dokolku se namalat povr{inite so lozovi nasadi.

So vakov predlog izlegoa sopstvenicite na del od vi-narskite vizbi vo zemjava po sredbata so ministerot za zemjodelstvo i vicepremierot za ekonomski pra{awa.“Vo svetski ramki imame vi{ok na proizvodstvo na vino. Konsumira~kata mo} na gra|anite pa|a poradi krizata, a i hiperprodukcijata na vino vo svetot zema zamav. Ju`na Amerika, Avstralija i Nov Zeland gi namalija cenite na vinoto. Ako vo svetot sekoja godina ostanuvale 400 milioni litri neispieno vino, godinava }e ostanat 700 milioni litri, a toa ne e samo problem na Makedonija”, veli Zoran~o Mitrevski od vinarskata vizba Ezimit. Vinarnicite baraat povr{inite pod lozovi nasadi da se namalat za 25%, so {to }e se dobie pomal, no pokvaliteten rod, koj sigurno }e se prodade i }e postigne povisoka cena. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, veli deka vo nasoka na nadminuvawe na problemite so otkupot na grozjeto i e noviot Zakon za vino, koj predviduva navreme da se realiziraat obvrskite na vinarskite vizbi kon lozarite.Vicepremierot za ekonomski pra{awa, pak, Vladimir Pe{evski, potencira{e deka Vladata i godinava }e pomaga da se zgolemi izvozot na vino vo {i{iwa, kako i da se namalat eventualnite barieri pri plasmanot na stranskite pazari.

]E POEVTINAT SMS - PORAKITE

Poniski ceni na SMS-porakite od juni godinava, novini vo uslugata, prenoslivost na broevi za korisnicite na fiksnata i mobilnata telefonija,

kako i pogolema grià za pravata na korisnicite na telekomunikaciskiot sektor najavi v~era direktorot na Agencijata za elektronski komunikacii, Robert Ordanos-ki. Cenata na SMS-porakite, ukaà Ordanoski, ne e prome-neta 15 godini, a ovaa usluga vo Makedonija se koristi mnogu malku vo odnos na ostanatite dràvi. AEK pred nekolku meseci po~na postapka za namaluvawe na golemoproda`nata cena na porakite. Ordanovski naja-vuva deka od septemvri }e se vovede i novina kaj uslu-gata prenoslivost na broevi. Bidej}i dosega korisnicite nemaat nikakov uvid dali brojot {to go povikuvaat e prenesen vo drug operatot, AEK }e vovede zvu~en signal vo vremetraewe od dve sekundi pred da se vospostavii povikot. Za promocija na novinata AEK }e sprovede i kampawa. AEK otsega }e gi kontrolira i pretplatni~kite dogovori me|u operatorite i korisnicite, so {to }e treba da go za{tite korisnikot od sekakvi potencijalni manipulacii od operatorot.

NA NEPOLN MESEC DO IZBORI

VLADATA VETI KOMPJU-TERI ZA LEKARITE, AMA NE ZNAE KOLKU ]E INAT

Od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija velat �deka idejata za reformata ja dobile pred nekolku meseci. Ministerot za zdravstvo, pak, Bujar Osmani, se ograduva od komentar, velej}i deka ne e mnogu involviran vo proektot

SO KREDITNITE KARTI^KI OD SB MO@ETE DA PLA]ATE DO 36 RATI BEZ KAMATA VO

TRGOVSKATA MRE@A

VIKTORIJA [email protected] Informaciite do

koi dojde “Kapi-tal” pokaùvaat

deka eden tablet-kompjut-er vo Intel vo momen-tov ~ini od 1.000 do 1.600 evra i ima vek na traewe od ~etiri godini. Iako od Intel potenciraat deka in-vesticijata se vra}a, priznavaat deka s$ e relativno, kako i toa deka za rezultatite ne moè da se prognozi-ra predvreme. Tablet-kompjuteri se koristat vo bolnicite vo SAD, Japonija i vo nekolku evropski zemji.

1.000 do 1.600evra ~ini eden tablet-kompjuter od Intel vo momentov

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

2.525

2.530

2.535

2.540

2.545

28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11

MBI 10

2.672

2.674

2.676

2.678

2.680

2.682

2.684

2.686

28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11

MBID

116,70

116,80

116,90

117,00

117,10

117,20

117,30

28/04/11 29/04/11 30/04/11 01/05/11 02/05/11 03/05/11 04/05/11 05/05/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 05.05.2011

ALK (2010) 1.431.353 4.300,23 401,26 10,72 0,93

BESK (2010) * 54.562 7.100,00 567,72 12,51 0,20

GRNT (2010) * 3.071.377 569,91 95,35 5,98 0,53

KMB (2010) 2.279.067 3.703,19 628,36 5,89 1,05

MPT (2010) * 112.382 26.551,58 / / 0,78

REPL (2010) * 25.920 39.000,00 2.980,40 13,09 0,79

SBT (2010) * 389.779 2.619,38 39,99 65,49 0,62

STIL (2010) * 14.622.943 195,36 0,47 420,11 2,46

TPLF (2010) * 450.000 3.816,18 279,12 13,67 1,04

ZPKO (2010) * 271.602 2.111,00 / / 0,33

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

05.05.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Стопанска Банка Скопје 206,00 2,79 20.190Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 131,00 2,75 6.550

Топлификација Скопје 3.816,18 1,46 2.404.190

Македонски Телеком Скопје 490,32 1,1 416.770

РЖ Услуги Скопје 255,88 0,95 272.770

Окта Скопје 2001 -7,36 8.000

Макстил Скопје 195,36 -0,28 166.060

Р.Македонија -девизни влогови 98,10 -0,10 27.510

Бетон Скопје 7.100,00 -0,07 213.000

Алкалоид Скопје 4.300,23 -0,07 2.812.351

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

СОКОТАБ Битола 19680 0,15 6.592.80010 емисија на обврзници за 85,83 0,42 3.445.901

Алкалоид Скопје 4.300,23 -0,07 2.812.351

Топлификација Скопје 3816,18 1,46 2.404.191

Макпетрол Скопје 26551,58 0,85 876.202

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.05.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

05.05.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 05.05.2011)

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 05.05.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 64.348 21 -30,18

обични акции 133.675 83 -9,86

Вкупно Официјален пазар 195.024 104 -17,65

обични акции 114.809 26 542,64

Вкупно Редовен пазар 114.809 26 542,64

Блок трансакции 0 0 0,00

Јавни берзански аукции 0 0 0,00

Вкупно 312.832 130 21,10

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 29.240.225,34 -5,61% -6,38% 4,55% -3,17% -4,48% 03.05.2011

ILIRIKA GRP 46.200.485,61 -7,75% -6,87% -6,28% -9,91% -2,10% 03.05.2011

Иново Статус Акции 14.236.439,71 -2,41% -8,18% 3,88% 2,24% -9,29% 02.05.2011

KD Brik 35.806.239,25 -5,92% -3,85% -2,27% -5,59% 1,05% 03.05.2011

KD Nova EU 27.262.338,01 -4,03% -5,77% 0,26% -0,75% -4,85% 03.05.2011

КБ Публикум балансиран 30.176.565,32 -2,20% -4,62% 0,51% 0,17% -2,73% 03.05.2011

КБ Публикум -обврзници 19.245.064,57 0,49% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 03.05.2011

05.05.2011

MAKEDONSKA BERZA

Berzata v~era ostvari promet od 19,2 milio-ni denari za razlika

od sredata koga toj promet iznesuva{e 15,8 milioni denari, {to pretstauva porast od 21,5%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo po-rasna za 49,5% vo spored-ba so prethodniot trgovski den, dodeka, pak, prometot od trguvawe so obvrznici padna za 30,1%.Vo ramkite na trguvaweto, za razlika od prethodnite denovi, najgolem interes investitorite v~era pokaàa za akcijata na Sokotab od Bitola od koja se istrguvaa 335 akcii po cena od 19.680 denari za akcija so {to e ostvaren promet od 6,5 milioni denari. Od drugite akcii pogolem interes ima{e u{te za akciite na Alka-loid i Toplifikacija, koi ostvarija promet od 2,8 milioni denari i 2,4 mil-ioni denari soodvetno.Vkupniot promet so ob-vrznici, pak, iznesuva{e 3,9 milioni denari od koi 3,4 milioni denari bea ostvareni od desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,23 % na vrednost od 2.534,89 in-deksni poeni. Po{irokiot akciski indeks MBID pad-na za 0,07 % na vrednost od 2.683,06 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB miruva{e zatvoraj-}i go trguvaweto na ista vrednost kako i vo sredata od 117 indeksni poeni.Vo fokusot na investi-torite bea 21 hartii od vrednost od koi rast na cenata ima{e kaj 12 od niv. Najmnogu porasna akcijata na Stopanska banka i toa za 2,79%. Pad na cenata ima{e kaj pet hartii od vrednost. Od niv najgolem pad od 7,36% ima{e akcija-ta na rafinerija za nafta Okta i pokraj dobivkata od okolu ~etiri milioni evra ostvarena vo prviot kvartal. Cenite miruvaa na ~etiri hartii od vrednost od koi samo edna e akcija, i toa na dru{tvoto za ugostitel-stvo, turizam i trgovija Makedonija, a duri tri se obvrznici za denacional-izacija i toa vtorata, {es-tata i devettata emisija na obvrznici.

PROMETOT PORASNA ZA 21,5%

Od razli~ni pri~ini sekoj period se karakterizira so tema za diskusija koja go nosi epitetot aktuelna. Vo poslednite nekolku decenii aktuelna tema vo

bankarskiot sektor se Bazelskite stan-dardi. Nivnoto posledno aùrirawe - poznato pod referencata Bazel 3 - kako odgovor na nau~enite lekcii od finan-siskata i ekonomska kriza pridonese za povtorno potencirawe na nivnoto zna~ewe i aktuelnost. I dodeka nivnata aktuelnost vo bankarskiot svet e raz-birliva, se postavuva pra{aweto koe e zna~eweto na Bazelskite standardi za kompaniite i naselenieto.Bazelskite standardi se zbir prepo-raki izdadeni od Bazelskiot komitet

za bankarska super-vizija do bankarskite regulatori, so koi na me|unarodno nivo se definiraat minimalnite standardi za upravuvawe so rizici {to bankite treba da gi implementi-raat vo svoeto rabotewe. Nivnite osnovni celi se da obezbedat deka bankite prezemaat merki za upravuvawe so riz-icite i deka “apetitot” za prezemawe rizici soodvetstvuva so golemi-

nata i strukturata na kapitalot so koj bankite raspolagaat. Ottuka, eden od klu~nite indikatori vo bankarskoto rabotewe e koeficientot na adekvatnost na kapitalot (soodnos me|u kapitalot i rizi~no-ponderiranata aktiva na bankata), a Bazelskite stan-dardi go definiraat negovoto mini-malno nivo. Kapitalot e vo fokusot na interes na standardite, bidej}i toj gi apsorbira zagubite koi moè da nastanat vo raboteweto na bankata (zatoa kapitalot e i najskap izvor na finansirawe). Istovremeno, kapitalot vlijae na tempoto na rast na bankata, odnosno pod pretpostavka strukturata na sredstva da ostane ista, za da moè bankata da go zgolemuva kreditiraweto mora da obezbedi soodveten porast na kapitalot. Ako se ima predvid faktot deka profitot e osnoven interen gen-erator na kapital, profitabilnosta na bankata e preduslov za nejzin odr`liv rast i razvoj.

Poa|aj}i od i vo soglasnost so os-novnite celi, vlijanieto na Bazelskite standardi e vo slednite nasoki: (1) Ako edna banka ima pogolem “apetit” za pr-ezemawe rizici i kako rezultat na toa e izloèna na povisoki mo`ni zagubi, taa }e treba da odrùva povisoko nivo na kapital otkolku druga banka {to ima pokonzervativen pristap pri pr-ezemaweto rizici (primer: banka koja vr{i {pekulativni operacii nasproti banka koja ne vr{i {pekulativni oper-acii, ili banka koja odobruva namenski krediti nasproti banka koja odobruva pre~ekoruvawa na tekovna smetka ili kreditni karti~ki). (2) Ako edna banka ima izgradeni sistemi za dobro upravu-vawe so rizici i kako rezultat na toa e izloèna na poniski mo`ni zagubi, taa }e treba da odrùva ponisko nivo na kapital otkolku druga koja investira pomalku vo razvoj na svoite sistemi za upravuvawe so rizici (primer: banka koja ima razvieno sistemi za navre-meno zatvorawe na deviznite pozicii ili banka koja ima razvieno interni modeli za merewe na rizicite nasproti banka koja gi nema). Efektot na standardite e pove}ekraten. Me|u drugoto, tie propi{uvaat mini-malni barawa za nivoto na kapital koj bankite treba da go odrùvaat i preku vgradeni mehanizmi deluvaat motivira~ki na bankite da investi-raat vo postojano podobruvawe na sistemite za upravuvawe so rizici. Imeno, dobroto upravuvawe so rizici podrazbira permanentno prilagoduvawe na strategiite na bankata za upravu-vawe so rizicite za tie da moàt da odgovorat na promenite vo delovnoto okruùvawe i vo sekoe vreme da se odraz na proizvodite i uslugite koi se nudat od bankata, kako i na nejzinata golemina i interna organizacija. Ottuka, krajniot efekt od implemen-tacijata na Bazelskite standardi e za{tita na depozitnite klienti na bankata, a toa se tokmu kompaniite i naselenieto. Kapitalot na bankata i dobroto upravuvawe so rizici ja zgolemuvaat stabilnosta na bankata, a so toa i sigurnosta na {tednite vlogovi na nejzinite klienti. Tokmu toa e pri~inata zo{to, i pokraj toa {to formalno gledano tie se samo preporaki, centralnite banki se zainteresirani da se implementiraat Bazelskite standardi.

Krajniot efekt od implemen-tacijata na Bazelskite stan-dardi e za{tita na depozitnite klienti na bankata, kompaniite i naselenieto. Kapitalot na bankata i dobroto upravuvawe so rizici ja zgolemuvaat sta-bilnosta na bankata, a so toa i sigurnosta na {tednite vlogovi na nejzinite klienti

�ANALIZIRAME ZA VAS

TEMADOBRO UPRAVUVAWE SO RIZICI – BAZELSKI STANDARDI

Elena IlievskaMenaxer za operativen [email protected]

ProKredit Banka

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

ALEKSANDRA [email protected]

ALEKSANDAR [email protected]

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,43% 3,43% 4,26% 5,12%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 4,60% 5,50% 6,10% 8,10% 8,30%

ЕМУ евро 61,5050 Комерцијална 4,80% 5,50% 6,00% 8,00% 8,50%

САД долар 41,3285 НЛБ Тутунска 4,50% 5,50% 6,00% 8,20% 8,40%

В.Британија фунта 68,3465

Швајцарија франк 47,9534

Канада долар 43,3898 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,8059 61,6 42,6 68,8 49,1Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Ruskata naftena kompanija Lukoil najaviva deka do krajot na godina-va }e ja pro{iri maloproda`nata

mreà vo Makedonija so u{te pet benzinski stani-ci, so {to }e ja zaokruì planiraana brojka od vkupno 20 stanici niz dràvata. Osven vo zem-java, najgolemata ruska privatna kompanija, koja godinava slavi 20 godini postoewe, planira da izgradi i novi benzinski pumpi vo balkanskite zemji kade {to e ve}e prisutna. Vo Makedonija, Lukoil ima 15 stanici vo pove-}e gradovi, a vo nared-nite osum meseci planira

Narodnata banka gi promeni proekciite za rastot na cen-ite godinava, namesto 3%

kako {to objavi vo januari, spored najnovite analizi, inflacijata vo 2011 godina }e dostigne 5%. Osobeno se o~ekuva deka inflaci-jata najmnogu }e raste do krajot na vtoriot kvartal

RUSKATA NAFTENA KOMPANIJA JA [IRI MALOPRODA@NATA MRE@A

MONETARNATA VLAST PROEKTIRA DEKA CENITE GODINAVA ]E PORASNAT 5%

LUKOIL ]E GRADI U[TE PET BENZINSKI Lukoil za pet godini investira{e pove}e od 25 milioni evra vo {ireweto na maloproda`nata mreà vo Makedonija. Na ime danoci kon dràvata samo lani ovaa kompanija vo buxetot uplatila 40 milioni evra

da izgradi benzinski stanici vo Ohrid, Gosti-var, Ko~ani, Gevgelija i Tetovo. Minatiot mesec Lukoil otvori dve novi benzinski stanici, ednata vo Ki~evo, na patot kon Ohrid, a drugata na ulica Prvoma-jska vo Skopje. Lukoil ja zo~na svo-jata komercijalna dejnost vo Makedonija vo 2005 godina, a prvata ben-zinska stanica po~na so rabota na 8. septemvri 2006 godina. Kompanijata svojata naftena baza vo [tip ja otvori u{te vo avgust 2005 godina. Vo 2010 godina, pak, Lu-koil odbeleà pet godini postoewe vo Makedonija, period vo koj kompanijata gi zacvrsti svoite pozicii na makedonskiot pazar, investiraj}i pove}e od 25

milioni evra vo {irewe-to na maloproda`nata mreà vo Makedonija. Na ime danoci kon dràvata samo lani ovaa kompanija uplatila vo buxetot 40 milioni evra. Vo momen-tov Lukoil Makedonija ima 200 vraboteni. Iako kompanijata s$ u{te se razviva, vo periodot 2008-2010 godina vleze me|u 10 najgolemi pla-}a~i na danoci vo zem-java, a spored obemot na zarabotka se nao|a na 17-to mesto. Lukoil minatata godina ja otvori svojata prva naftena platforma vo Kaspiskoto More, Jurij Kor~agin, koja e prvata i zasega edinstvena naftena platforma na kompani-jata za dobivawe nafta od Kaspisko More. Od toa mesto trgnuva naftata i

za makedonskiot pazar. Platformata se nao|a na okolu 180 kilometri od gradot Astrahan, vo ju`na Rusija. Del od naftata koja se vadi od Kaspiskoto More se prerabotuva vo rafin-

erijata Lukoil Neftohem vo Burgas, od kade {to potoa se distribuira vo maloproda`nata mreà vo site zemji na Balkanot, me|u koi i Makedonija.Vo izgradba na nafte-nata platforma, od koja

se vadi 2,5 milioni toni nafta godi{no, Lukoil vloìl okolku edna mili-jarda dolari.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

WWW.KAPITAL.MK

“EVRO PLUS” ZA FLEKSIBILNO ШTEDEWE VO EUROSTANDARD

So cel {tedewe koe ne pretstavuva opto-varuvawe za buxetot

na gra|anite, Eurostandard banka otvorenoto devizno {tedewe “Evro plus” go na-meni za site fizi~ki lica koi {tedat po malku, no sekojdnevno. Ovoj depoziten proizvod e dopolnuvawe na ve}e postoe~kiot denarski {teden vlog “Denar plus” i mu ovozmoùva na klientot t.n. otvoreno {tedewe, koe zna~i mo`nost za{tedata da se podigne vo koe bilo

vreme.“Evro plus” predviduva skal-esta kamata, vo zavisnost od iznosot na {tedniot vlog i rokot na podignuvawe na oro~enite sredstva. Minimal-no utvrdeniot iznos za ovoj tip proizvod, koj klientot tre-ba da go ima vo sekoe vreme na svojata smetka, iznesuva 500 evra, a deviznite sred-stva moè da bidat oro~eni na tri, {est, 12 i 24 meseci. So proizvodot sleduva be-splaten sef vo centralata na Bankata za vlog pogolem

od 10.000 evra, Maestro ili Masterkard plate`na karti~ka i besplatno elek-tronsko bankarstvo.

PROKID - DETSKO ШTEDEWE OD PROKREDIT BANKA

Ovoj mesec ProKredit banka }e organizira edukativni akcii

za {tedewe, ~ija cel e pottiknuvawe na navikata za {tedewe, a vo foku-sot na aktivnostite se decata. Glavnata poraka na ProKredit banka e deka sekoj moè da po~ne da {tedi, a navikata za {tedewe kako dobra navika se gradi tokmu od narana vozrast. ProKredit banka ima poseben proizvod za detsko

{tedewe – ProKid detskata kni{ka, so kamatna stapka od 2% za {tedewe vo den-ari i 1,75% vo evra. Site ekspozituri na ProKredit banka ovoj mesec podgotvuvaat eduka-tivni aktivnosti za decata koi }e se realiziraat vo ekspoziturite, okol-nite u~ili{ta, parkovi, plo{tadi. Programata za detsko {tedewe bankata }e ja pretstavi i na godina{niot Bebe saem, od 6. do 8. maj 2011 go-

dina. Od voveduvaweto na ProKid {tednata smetka vo 2007 godina dosega se otvoreni pove}e od 18.000 detski {tedni smetki, in-formiraat od bankata.

DVE DECENII POSTOEWE

Kompanijata koja e eden od najgolemite proizvoditeli na

nafta i gas vo svetot e prisutna vo 49 zemji vo svetot, me|u koi i vo Makedonija, a nejzinata glavna baza se nao|a vo Sibir. Lukoil poseduva 1,3% od svetskite nafteni rezervi i 2,1% od global-noto proizvodstvo na nafta. Spored zavr{nite presmetki za 2010 godina, Lukoil ima rezervi na nafta od 13,3 milijardi bareli.

dostignuvaj}i nivo od 5,5%, dodeka, pak, vo vtorata polovina od godinata e mo`no malo zabavuvawe. Spored analizite na NBM, glavnite pri~ini za rastot na cenite na doma{niot pazar se povisokite ceni na hranata i energensite na svetskite berzi, dodeka, pak, pritisocite od vna-tre se o~ekuva da bidat slabi poradi toa {to potro{uva~kata vo sledniot period nema drasti~no da se zgolemi, bidej}i rastot na ekonomijata s$ u{te e

pod potencijalot. “Edinstven ponepovolen faktor vo doma{nata ekonomija e pogolemata inflacija i o~ekuvawata deka taa }e gi nadmine prvi~nite proekcii. No, s$ u{te nema dovolno jasni argumenti za zategnuvawe na montarnata politika preku zgolemuvawe na osnovnata kamata i taa ostanuva 4%. Bazi~nata inflacija s$ u{te e niska, ekonomskiot rast e pod potencijalot {to predizvikuva samo

zanemarlivi pritisoci vrz cenite od zgolemuvawe na tro{eweto. Kredit-niot rast, isto taka, nema da bide na nivo koe bi generiralo pogolema potro{uva~ka. Narednite dvièwa vo ekonomijata }e pokaàt dali i koga bi sleduvalo eventualno zat-egnuvawe”, izjavi Go{ev. Spored nego, prediz-borniot period koga voobi~aeno dràvata pove}e tro{i, moè da se odrazi negativno na in-flacijata dokolku Vladata

odlu~i tokmu vo ovie meseci da potro{i pove}e pari otkolku {to planirala i so toa da sozdade golem buxetski deficit u{te vo prvata polovina od godinata.Go{ev, sepak, ne otkriva kolku pari potro{ila Vladata dosega od kred-itot za pretpazlivost od MMF so objasnu-vawe deka toa e de-lovna tajna. Spored procenkite, sumata ve}e nadminuva 50 milioni evra.

NBM ZASEGA NEMA DA JA ZGOLEMUVA KAMATATA

Fokus12


Evropskata unija dade zeleno svetlo na pred-logot na Francija i Italija za povtorna grani~na kontrola “pod specijalni okolnosti”

vnatre vo [engen zonata, so {to se vrati opasnosta od vizniot reìm. Vo narednite dva meseci Unijata treba da donese definitivna odluka dali }e gi vrati nazad vnatre{nite granici vo [engen zonata.Komisijata odlu~i da ja razgleda inicijativata na Francija i na Italija otkako tie bea soo~eni so golemi bran ilegalni migranti, kako od Afrika, taka i od Balkanskiot Poluostrov. So vakvata politi-ka na Evropskata unija viznata liberalizacija e do odredena mera dovedena vo pra{awe, velat ekspertite.Ova nikako ne ja isklu~uva i Makedonija. Novite pravila na Brisel zna~at deka dokolku edna ili pove}e zemji {to se ~lenki na [engen zonata se na-jdat soo~eni so bran ekonomski azilanti, Evropskata komisija }e moè da predloì privre-meni merki vo korist na

zasegnatite zemji vo soglasnost so ~lenot 78 na Lisabonskata povelba. Toa zna~i deka viznata liberalizacija za odredena zem-ja moè da bide suspendirana. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti velat deka vo zemjava ve}e e pristignat tim od Evropskata komisija koj vr{i monitoring vrz na~inot na koj Vladata, zaedno so Ministerst-voto za vnatre{ni raboti, se spravuva so imigrantite.Zasega, velat ottamu, nema na-javi za spu{tawe na zavesata i povtorno voveduvawe na vizi za patuvawe vo zemjite-~lenki na [engen zonata.Poslednite informacii od [vaj-carija pokaùvaat deka Make-donija se nao|a na treto mesto po barateli na azil vo ovaa zemja. [vajcarskoto federalno biro za migracii soop{ti deka vo april bile podneseni 1.495 barawa za azil vo [vajcarija, odnosno 20% pomalku vo spored-ba so mart, koga bile podneseni 1.874 barawa.Baratelite na azil so poteklo od Makedonija se nao|aat na tretoto mesto, so 127 barawa, nasproti 129 vo mart. Na-jgolemiot broj od makedonskite dràvjani koi pobarale azil vo [vajcarija se so romsko poetklo i tie ja napu{tile Makedonija poradi otsustvo na socijalno-

ekonomski perspektivi. Pred Makedonija spored bara-wata na azil vo [vajcarija se nao|aat dràvjanite na Eritreja so 376 barawa i Tunis so 165, a vedna{ zad Makedonija se nao|a Nigerija so 97 barawa.Spored podatocite na Agenci-jata za begalci na Obedinetite nacii, UNHCR, vo 2010 godina brojot na azilanti od Make-donija se zgolemil za 599%, za razlika od 2009 godina. Odnosno, lani azil pobarale 6.400 Makedonci, a ovaa brojka vo 2009 iznesuvala samo 910 gra|ani. Taka, Makedonija vo 2009 godina bila na 62-ro mesto spored brojot na barateli na azil, dodeka vo 2010 godina se iska~ila na 14-to mesto na ovaa lista.Samo za potesetuvawe, minatata godina, neposredno po krevawe-to na viznata zavesa, golem broj azilanti od Kumanovsko-Lipkovskiot region zaminaa vo evropskite dràvi, od kade {to masovno bea vra}ani po barawe

i intervencija na tamo{nata vlast. Vo takvi uslovi duri i premierot na Belgija, Iv Le-term, ja poseti zemjata i javno apelira{e do gra|anite deka viznata liberalizacija ne zna~i pravo na azil. Me|utoa, soglas-no podatocite od MNR, brojot na makedonski azilanti vo spored-ba so toga{ sega e zna~itelno namalen.

Povtorno voveduvawe �granici - lo{ imix za EU!

“Se pla{am deka granicite povtorno }e bidat vrateni vo [engen zonata. No, toa moè da bide mnogu lo{o za Evropa”, re~e Torbjorn Jagland, gener-alniot sekretar na Sovetot na Evropa za vreme na raspravata vo odnos na merkite vo [engen zonata za spravuvawe so zgole-meniot bran ilegalni migranti.So sli~en stav se i doma{nite eksperti. I porane{niot ambas-ador na Makedonija vo NATO, Nano Ruìn, veli deka Evropa bi si sozdala samo lo{ imix ako gi vrati granicite ili pak, ako povtorno gi vovede vizite. “Novite promeni vo [engen sistemot se vo nasoka na zgole-mena kontrola, a ne vo admin-istrativna zabrana. Eventualna politika na Evropa za povtorno voveduvawe vizi }e sozdade reakcii od nezadovolstvo i des-timulacija za zemjite-aspiranti kon Unijata, bidej}i samata vizna liberalizacija e del od procesot na pribliùvawe do EU. Toa bi bilo lo{o za imixot na Unijata”, veli Ruìn.Spored nego, vizniot reìm, barem kon Makedonija, zasega

nema da bide smenet. Edinst-venite promeni toj gi gleda vo zgolemenata kontrola i potrob-nite dokumenti pri patuvawe i mo`nosta osven na granica, edna li~nost da moè da bide legitimirana i na samata ulica vo nekoja zemja-~lenka, se vo nasoka na podobro spravuvawe so ilegalnite migratni.Vo vakvi uslovi, velat poznava~ite, Makedonija treba mnogu vnimatelno i pove}e aktivno da gi sledi i spre~i migrantite. Zatoa, velat tie, vo Makedonija mora da postoi odli~na sorabotka me|u Minis-terstvoto za nadvore{ni raboti i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so cel da se spre~i kakva bilo mo`nost od sus-pendirawe na viznata liberal-izacija. Dokolku toa ne e slu~aj, postoi opasnost Makedonija da se soo~i so spu{tawe na viz-nata zavesa.

I zemjite od Balkanot �cel na suspenzija!

Osven Makedonija, i zemjite od regionot se soo~eni so mo`nosta od suspenzija vo odnos na viznata liberalizacija. Srpskiot minister za vnatre{ni raboti, Ivica Da~i}, izjavi deka postojat informacii deka nekoi zemji-~lenki na Evropska-ta unija, kako Belgija, pobarale da se razgleda pra{aweto za suspenzija na viznata liberal-izacija za Srbija ako i pona-tamu prodolì da raste brojot na la`ni azilanti.Da~i} po sredbata so am-basadorite na dràvite od EU, od SAD, od Kina i od Rusija istakna deka “minatata godina

Otkako Unijata se soo~i so ogromen bran ilegalni migranti, osobeno od Afrika i od Balkan-skiot Poluostrov, visokoto rakovodstvo vo Brisel odlu~i da go razgleda predlogot za pov-torna grani~na kontrola vo ramkite na [engen zonata. So ova viznata liberalizacija e dove-dena vo pra{awe, velat ekspertite

�� O k k U j b b Af k B k��

SE VOVEDUVAAT NOVI PRAVILA VO [ENGEN ZONATA

]E SE VRATAT LI I VIZITE?

Ispla{ena od s$ pogolemiot broj imigranti vo Francija, vlasta na ovaa dràva vo borbata so nelegalnata imigracija posegna

i po takov mehanizam so koj prakti~ki gi br-kaat stranskite studenti od dràvata. Tie javno pobaraa od stranskite studenti vo Francija da se vratat vo svoite zemji otkako }e go zavr{at obrazovanieto vo ovaa evropska dràva. Porane{niot francuski minister za pravda, Ra{ida Dati, koja e aktuelen evropski pratenik i gradona~alnik na Sedmiot pariski region, gi povika stranskite studenti vo Francija da se vratat vo tatkovinata otkako }e go zavr{at obrazovanieto.

Taa naglasi deka Francija e gorda {to stranski studenti izbiraat da u~at vo francuski univer-ziteti, no otkako }e zavr{at so studiite treba da se vratat doma. “Francija treba da im pomogne na tie studenti da se vratat vo svojata tatkovina i da ja razvivaat sopstvenata dràva”, dodade taa. “Dolgo vreme Francija prifa}a studenti da ostanat vo dràvata, no ve}e ne moè da se vr{i promena na nivniot status - od studenti da dobijat status na vraboteni vo Francija, naglasi Dati. Taa prognozira deka imigracijata }e bide vode~ka vo kampawata za pretsedtaelskite izbori vo Fran-cija vo slednata godina”, objavi “Figaro”.

GABRIELA [email protected]

FRANCIJA GI “BRKA” STRANSKITE STUDENTI

1.495makedonski azilanti

vo april pobarale azil vo [vajcarija

14mesto spored UNHCR se najde Makedonija vo 2010 godina po

broj na barateli na azil

7pati pove}e spored UNHCR se

zgolemil brojot na barateli na azila vo 2010 sporedeno so 2009

TOP 25 NAJUSPE[NI KOMPANII VO SVETOTKOMPANII VO SVETOT

no. 3 13KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Vo 2010 godina amerikan-skiot magazin “Forbs” ja rangira{e Xeneral elektrik kako vtora na-jgolema kompanija vo

svetot, vedna{ zad pobednikot JP Morgan ejs (JP Morgan Chase). Formulata za rangiraweto bea vkupnata proda`ba, profitot, sredstvata i pazarnata vrednost na nekolku multinacionalni kom-panii. No, ovaa godina, poradi pomalku uspe{nata rabota vo 2010, so profit od 11,6 mili-jardi dolari i pazarna vred-nost od 216,2 milijardi dolari, amerikanskata multinacionalna kompanija Xeneral elektrik se najde edno mesto podolu. No, toa ne ja spre~i kompanijata da prodolì so uspe{nata rabota. Vo prviot kvartal od 2011 godina Xeneral elektrik go zgolemi neto-profitot za 80%, odnosno za 3,4 milijardi dolari, so {to gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite. Prihodite & porasnaa za 6%, na 38,45 milijardi dolari, a golem broj analiti~ari o~ekuvaa pad vo prviot kvartal. Tie na Xeneral elektrik gledaat kako na predvodnik na amerikanskata ekonomija, zemaj}i gi predvid ak-tivnostite vo nekolku industris-ki granki. Spored izve{tajot na kompanijata, rastot na profitot se dolì na drasti~noto podo-bruvawe na rabotata vo oddelite za zdravstvo i transport.“Od recesijata izlegovme kako posilna i pokonkurentna kom-panija”, izjavi direktorot, Xef Imelt.Na po~etokot od mesecov Xe-neral elektrik objavi deka ima cel da go prodade svojot biznis za davawe lokomotivi pod naem, {to pretstavuva vtor obid vo poslednite tri godini za proda`ba na biznisot vreden tri milijardi dolari. Za taa cel be{e angaìrana bankata Morgan Stenli kako sovetnik za proda`bata, no be{e otpu{tena samo po nekolku dena. Vo posledno vreme izvr{niot direktor Imelt ja preorientira kompanijata na industriskite biznisi i lani sklu~i dogovori vredni 14 milijardi dolari, od koi pogolem del bea vo ener-getskiot sektor. Xeneral elektrik neodamna ob-javi deka ja prodava kompanijata

BORO MIRÊSKIGESea, biznis za proda`ba na kontejneri na lizing. Prvpat vo 2008 godina se obide da go prodade ovoj biznis na aukcija, na koja korporacijata GATX ponudi pove}e od tri milijardi dolari, no dogovorot ne be{e potpi{an poradi finan-siskite problemi koi se javile kako rezultat na kreditnata kriza vo SAD. Spored ekspertite, ovojpat moèbi Xeneral elektrik }e ima pogolema sre}a, bidej}i se podobrija uslovite na finan-siskite pazari. Xeneral elektrik e amerikanska multinacionalna korporacija so sedi{te vo Wujork. Kompani-jata raboti niz nekolku seg-menti: energija, infrastruktura, tehnolo{ka infrastruktura, kap-italni finansii i ima pove}e od 287.000 vraboteni niz svetot. Formirana e vo 1890 godina, so spojuvaweto na Edison xeneral elektrik (Edison General Electric) od Wujork i Tomson-Hjuston elek-trik kompani (Thomson-Houston Electric Company )od Mase~usets, pri {to i dvete kompanii do denes ostanaa pod ist znak. Vo 1896 godina Xeneral elektrik be{e edna od 12 kompanii na listata na indeksot Dow Jones Industrial Average i s$ u{te e tamu i po 114 godini. Vo 1911 godina i Ne{nal elek-trik lemp asosiej{n (National Electric Lamp Association - NELA) se priklu~i na postoe~kiot sektor za izrabotka na proizvodi za osvetluvawe na General elek-trik. Ottoga{ kompanijata kako da stana zavisna od prezemawa i spojuvawa. Gi kupi RCA (koja ja poseduva{e televiziskata mreà NBC) i Kider (Kidder), Pibodi (Peabody & Co.), ameri-kanska kompanija za hartii od vrednost, za vo 1994 godina da ja prodade na PeinVeber (PaineWebber). Vo 2002 godina Francisko partners (Francisco Partners) i Nervest ven~r part-ners (Nerwest Venture Partners) kupija del od Xeneral elek-trik, nare~en XE Infromej{n sistems (GE Information Systems -GEIS). Novata kompanija, po ime GXS, e so sedi{te vo Gejters-burg, Merilend. GXS e vode~ki provajder na B2B re{enija za elektronska trgovija. Vo 2004 godina Xeneral elek-trik kupi 80% od Juniverzal pik~rs (Universal Pictures), a od 28 januari 2011 godina poseduva samo 49%.

najgolem broj srpski la`ni azi-lanti e zabeleàn vo [vedska, vo Germanija i vo Belgija, a poslednite meseci i vo Luksem-burg”.Toj istakna deka dobil iten po-vik od Luksemburg da ja poseti zemjata.Da~i} navede i deka Vladata na Srbija e odlu~na da go spre~i porastot na la`ni azilanti i najavi postrogi sankcii pro-tiv tie {to go zloupotrebuvaat bezvizniot reìm so dràvite-~lenki na EU. Toj ne ja isklu~i mo`nosta i za odzemawe na paso{ite ili privremena zabrana za izlez od Srbija.MN: Raste poddr{kata za zaostruvawe na propistiteInicijativata na Francija i na Italija sekojdnevno dobiva poddr{ka od ostanatite zemji-~lenki na [engen zonata. Taka i ministerot za vnatre{ni raboti na Slova~ka, Daniel Lip{ic, pobara vo odredeni slu~ai da se zaostrat propisite za sloboda za dvièwe vo ram-kite na [engenskiot prostor. Do povtorno voveduvawe grani~na kontrola bi trebalo da se slu~i “dokolku nekoi dràvi nosat nesolidarni odluki so koi bi ovozmoìle dvièwe na ilegalni ekonomski emigranti vo EU i toj problem da go prenesuvaat na ostanatite ~lenki”, ukaà Lip{ic. Toj dodade deka taka post-apila Italija so begalci od Severna Afrika, prosleduvaj}i gi vo Francija. Spored nego, vo idnina [engenskiot reìm }e mora da se zaostri. Inaku, celiot proces za pov-torno voveduvawe grani~ni kontorli vo [engen zonata be{e iniciran od Francija i Italija koi se soo~uvaat so ogromen bran afrikanski migranti. Soglasno poslednite podatoci, vo Francija i vo Italija vo posledniot period imalo 25.000 migranti od severna Afrika, najmnogu od Tunis. Momentot {to ja prelil ~a{ata e koga im bilo pobarano da se vratat doma, tie sozdale haos vo ovie dràvi.Zasega, protivewa za povtorno voveduvawe grani~ni kontroli

pristignaa samo od na{iot juèn sosed Grcija, ~ija vlast se protivi na kakvi bilo izmeni na aktuelnata [engen grani~na spogodba.

Partiite vo Evropa �podeleni po ova pra{awe

Revidiraweto na [engenskiot dogovor i voveduvaweto kontrol-ni mehanizmi gi podeli parti-ite vo Evropa. Taka, Grupata na socijalistite vo EU smetaat deka

menuvaweto na [engenskiot dogovor }e ja razdrma osnovata na samata Evropska unija bidej-}i tokmu slobodata na dvièweto e eden od fundament-ite na koj e bazirana Evrop-skata unija. Osven socijalistite, kritiki za vakvata inicijativa doa|aat i od ekspertskata javnost. Golem del od niv za na~inot so koj Francija se spravuva so ovie azilanti francuskata vlast gi obvinija za “sramen nacizam do sr`”.

�� Iako amerikanskata kompanija Xeneral elek-trik go zgolemi profitot za 80% vo prviot kvartal godinava vo odnos na istiot period lani, sepak, lo{oto rabotewe vo 2010 godina ja spu{ti edno mesto podolu na listata so najuspe{ni kompanii vo svetot

XENERAL ELEK-TRIK SE BORI DA OSTANE NA VRVOT

NANO RU@INPORANE[EN AMBASADOR VO NATO

Novite promeni vo [engen sistemot se vo nasoka na zgolemena kontrola, a ne vo

administrativna zabrana. Eventu-alna politika na Evropa za pov-torno voveduvawe vizi }e sozdade reakcii od nezadovolstvo i des-timulacija za zemjite-aspiranti kon

Unijata, bidej}i samata vizna liberalizacija e del od procesot na pribliùvawe do EU. Toa bi bilo lo{o za imixot na Unijata

TORBJORN JAGLANDGENERALNIOT SEKRETAR NA SOVETOT NA EVROPA

Se pla{am deka granicite povtorno }e bidat vrateni vo [engen zonata. No, toa moè

da bide lo{o za Evropa

IVICA DAÎ]SRPSKIOT MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI

Postoi mo`nost od suspenzija na viznata liberalizacija za Srbija ako i ponatamu

prodolì da raste brojot na la`ni azilanti

I EVROPOL ZAGRI@EN OD LIBERALIZIACIJATA!

Policiskata agencija na Evropskata unija soop{tija deka ukinuvaweto na vizite za balkanskite i isto~noevropskite zemji, kako i vklu~uvaweto na Bugarija i Romanija vo

[engen zonata moè da bide iskoristeno od kriminalni bandi. Europol vo izve{tajot za organiziran kriminal predupreduva deka grupi od Turcija, od Balkanot i od porane{niot sovetski blok “bi moèle da go eksploatiraat mo`noto priklu~uvawe na Romanija i Bugarija vo [engen zonata”. Viznite olesnuvawa za Rusija i Gruzija isto taka se spomenuvaat vo izve{tajot na organizacijata so sedi{te vo Hag.

“TOP DESTINACII” NA AZILATNITE:

[vedska �Belgija �[vajcarija �Germanija �Luksemburg �

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

KOJA E CENATA ZA GONEWETO NA AVGANISTANSKITE SENKI

Ima ne{to ~udno kaj ubistvoto bez trup. Kako {to toa be{e slu~aj i so Eva Peron, prvata dama

na Argentina ~ie telo be{e misteriozno is~eznato 16 godini, a pomislata na smrt bez trup e voznemiruva~ka. Osven ~esniot zbor na Ba-rak Obama, postojat malku konkretni dokazi za ubist-voto na Osama Bin Laden. Amerikanskiot pretsedatel e obvrzan za brzo vreme da dostavi sliki od ubieniot lider na Al-kaeda, bez ogled na toa dali so toj akt }e predizvika gnev kaj negovite privrzanici.Sekako, mal e brojot na tie koi seriozno se somnevaat vo smrtta na Bin Laden, i koi smetaat deka svetot poradi toa ne e podobro mesto. Mnogumina smetaat deka pogubuvaweto na nivniot najgolem du{man }e im donese radost na Amerikancite. No, postoi opasnost ishodot od ova delo da se pokaè zaluden, kako i ubistvoto bez trup. Pobedata na Obama moè da se ispostavi deka e pirova.Ova e delumno taka poradi faktot {to svetot na nekoj na~in go nadmina periodot

koga Bin Laden se smeta{e za najopasniot ~ovek vo svetot. Vo poslednite pet godini, toj se krie{e vo obrasnatite predeli na Abotabad, bez pristap do telefon ili In-ternet. Toj stana pove}e ideja za teror, otkolku organiza-tor na teroristi~ki napadi. Negovata “kancerogena” misla metastazira{e niz Pakistan, Jemen, Somalija, vpro~em nasekade. Pote{ko e da se ubie ideja, otkolku ~ovek.Golem del od arapskiot svet prodolì ponatamu. Nemirite vo Severna Afrika i Sred-niot Istok nemaat nekoja golema povrzanost so bolnata vizija na Bin Laden za is-lamska dràva. Protestantite od Egipet i Libija se “opi-eni” od ideite za zapadna demokratija. Ubistvoto na Bin Laden go obelodeni slabeeweto na ne-govata mo}. No, u{te po{tetno e toa {to gi otkri dlabokite nedostatoci na amerikanskata kampawa na “brkawe senki” vo Avganistan i Pakistan.Neposredno po napadite na 11 septemvri, Ameri-ka go napadna Avganistan. Pri~inata be{e jasna. Tali-banskata Vlada vo Avgani-stan go krie{e Bin Laden i odbiva{e da go predade.

Za mnozinstvo Amerikancite, Al-kaeda i Talibancite se preto~ija vo edno. No, celite na avganistanskite Talibanci sekoga{ bile poskromni od tie na Al-kaeda. Talibancite imaat za cel da go “is~istat” Avganistan od stranci i sami da rakovodat so dràvata. Koga Amerika go napadna Taliban, poradi {to ~leno-vite na Al-kaeda prebegnaa vo Pakistan, ostana da se bori protiv poinakva avgani-stanska misija - gradewe na nacijata.Otkrivaweto na Bin Laden vo Pakistan gi izloùva ~eko-rite na misijata na SAD so zaslepuva~ka svetlina. Sega, koga voda~ot na Al-kaeda e mrtov, a krajniot datum za po~etok na povlekuvaweto na amerikanskite trupi e nazna~en za juli, doma{nite protivnici na vojnata vo Avganistan moàt polesno da baraat celosno povleku-vawe. Barni Frenk, demokrat od Masa~usets, ovaa nedela izjavi za CNN deka SAD “ne moè da koristi fizi~ka sila za reformirawe na sekoja lo{a vlada”. Nitu, pak, dodade toj, aludiraj}i na bespoleznoto gonewe na teroristi od edno zasolni{te do drugo, “moè da ja zatne

sekoja gluv~e{ka dupka vo svetot”. Ubistvoto na Bin Laden frla u{te polo{a svetlina na sojuzot na Va{ington so Islamabad. Kakvi i da bile namerite na pakistanskata vnatre{na slu`ba za razuz-navawe, ne “mirisaat” na dobro. Edna od varijantite e deka ne uspeale da go zabeleàt najbaraniot ~ovek na svetot, koj im be{e “pred nosot” – a so amerikanska-ta pomo{ od 18 milijardi dolari, pretpostavuvame deka moèle da si dozvolat barem edna skala, za da yirnat preku yidinite na Bin Laden. Drugata opcija e deka namerno go {titele za da ne bide otkrien. Leon Paneta, direktor na CIA, izjavi deka Pakistancite ne bile izvesteni za nedelnata akcija, zatoa {to postoela mo`nost da go predupredat Bin Laden. Te{ko e da se zamisli poinkriminira~ka izjava od ovaa.Vo svojata èstoka kolumna, Brahma Чelanej, indiski ekspert za odbrana, koj ne e naklonet na Pakistan, napi{a: “Virusot na paki-stanskiot terorizam pove}e go {irat dràvnite generali koi pijat viski, otkolku mu-

lite so svoite brojanici”. Negovite pogledi moàt da bidat otfrleni pod izgovor deka toa e stav na indiski neprijatel, da ne bea tolku sli~ni so tie na amerikan-skite prijateli na Pakistan. Nekolku amerikanski kongres-meni pobaraa Va{ington da prestane da pra}a pomo{ za Islamabad. “Ne pra}ame nitu pari~ka, dodeka ne doznaeme dali Pakistan navistina ni e sojuznik vo borbata protiv terorizmot”, izjavi Frenk Lautenberg, demokratski sena-tor od Wu Xerzi.Sepak, Va{ington ne moè da go napu{ti Pakistan. Obama go pokaà toa, falej-}i ja Islamabad za nejzinata sorabotka vo lovot na Bin Laden, i pokraj dokazite deka ulogata na Islamabad be{e, vo najdobar slu~aj, mini-malna. Pakistan so svoeto nuklearno oru`je e premnogu nestabilna i plodna po~va za militantni sili, zatoa SAD ne moè ednostavno da go “otka~i”. Taka, SAD i Pakistan se zaglaveni zaedno vo neudoben sojuz.Tretoto pra{awe koe se nametnuva so smrtta na Bin Laden e toa kolku mnogu ~ine{e negovoto ubistvo. Amerikanskite televiziski

mreì presmetaa deka, zaedno so vojnite vo Av-ganistan i Irak, sumata iznesuva pove}e od 2.000 milijardi dolari. Vo toa leì su{tinata na “imperi-jalnoto precenuvawe” koe go opi{uva Pol Kenedi, istori~ar na Univerzitetot Jejl, vo svojata kniga “Po-demot i padot na golemite sili” (The Rise and Fall of Great Powers). Toj pi{uva za Habsbur{kata monarhija: “Tie neprestano vloùvaa pregolemi napori vo pos-tojanite konflikti i naj-posle voenata sila stana prete{ka za svojata os-labena ekonomska baza”. Dodeka SAD go brka{e Bin Laden niz celata terito-rija na Bliskiot Istok i “bilda{e” neodr`livi deficiti vo svojot buxet, Kina prodolì so svojot fantasti~en rast. Minatata godina, taa stana vtora najgolema svetska ekonomija i ja zameni SAD na mestoto na najgolem svetski proiz-voditel. Va{ington go dobi svojot ~ovek. No, moèbi go izgubi svojot pat.

Dodeka SAD go brka{e Bin Laden niz celata teritorija na Bliskiot Istok i “bilda{e” neodr`livi deficiti vo svojot buxet, Kina prodolì so svojot fantasti~en rast. Minatata godina, taa stana vtora najgolema svetska ekonomija i ja zameni SAD na mestoto na najgolem svetski proizvoditel. Va{ington go dobi svo-jot ~ovek. No, moèbi go izgubi svojot pat

��

K O M E R C I J A L E N O G L A SK O M E R C I J A L E N O G L A S

DEJVID PILINGurednik za aziskiot region vo “Fajnen{al tajms”

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S


KAPITAL / 06.05.2011 / PETOKBalkan / Biznis / Politika16

Brendovite Zara, Masimo Duti, Pul end Ber, Strad-ivarius, Ber{ka i Oj{o

na pazarite vo Srbija i Crna Gora vo idnina direktno }egi zastapuva {panskata kom-panija Inditeks.Srpskata Delta sport grupa, koja pet godini gi zastapuva{e brendovite na Inditeks na ovie prostori, donese odluka fran{izniot biznis od 23 milioni evra da & go prodade na mati~nata kompanija.

Generalniot direktor na Delta sport grupa, Goran Kari}, veli deka vo sekoe golemo fran{izno rabotewe e praktika po odreden pe-riod prima~ot i dava~ot na fran{izata da ja razgledaat mo`nosta i najdobriot moment za proda`ba na biznisot, odnosno prezemaweto na bi-znisot na odreden pazar.Kompanijata Delta sport sega otvora nov petgodi{en ciklus, vo koj planira da

dovede i da pozicionira novi brendovi na pazarot na Zapaden Balkan.“Potpi{avme dogovor so eden od vode~kite svetski brendovi na brza moda i naskoro }e ja otvorime prvata prodavnica vo Belgrad. Isto taka, vo zavr{na faza sme na prego-vorite so nekolku brendovi od oblasta na ugostitelstvoto i zabavata, {to }e ni ja zacvrsti liderskata pozicija na pazarot”, veli Kari}.

DELTA NEMA DA GO ZASTAPUVA BRENDOT ZARA

BH Telekom Sarae-vo, najgolemiot telekomunikaciski

operator vo Bosna i Hercegovina, delovnata 2010 godina ja zavr{i so 69 milioni evra ne-to-dobivka, {to e za 4,1% pomalku vo odnos na 2009 godina.Vkupnite prihodi od proda`bata lani izne-su-vale 287 milioni ev-ra,

{to e za 0,3% pove-}e otkolku vo 2009 go-dina.Namaluvaweto na vkup-nata neto-dobivka na BH Telekom na krajot na minatata godina e rezultat na namalenite neto-finansiski priho-di i prihodi od kamati-te vo odnos na 2009 godina, kako i poradi zgolemuvaweto na neto-

rashodite vo 2010 godina.Vkupnata aktiva na kompanijata lani izne-suvala 635 milioni evra, a kapitalot 545 milioni evra, stoi vo revidiraniot finansis-ki izve{taj za rabo-teweto.Mnozinski akcioner vo BH Telekom e Vladata na FBiH, koja kontrolira 90% od akciite.

BH TELEKOM VO 2010 GODINA OSTVARI DOBIVKA OD 69 MILIONI EVRA

Bugarskiot izvoz vo 2010 godina porasna za 33%. Pozitivniot trend prodolì i vo prvite dva meseci

godinava. Ova sozdade ~uvstvo vo bugarskata javnost deka se slu~ilo ne{to revolu-cionerno. Deka Bugarija sta-nala konkurentna, po~nala da proizveduva pokvalitetni proizvodi i toa moè da ja izvle~e bugarskata ekonomija i da gi vrati stranskite in-vesticii i evtinite krediti od pred krizata.No, bugarskiot izvoz ostanuva niskotehnolo{ki i vo najdo-bar slu~aj stanuva zbor za rekonstrukcija, a ne za bum, pi{uva bugarski “Kapital”. Premnogu dolgo dràvata nema{e nikakva vizija koi se nejzinite prioritetni sek-tori i ne moè{e da se identifikuvaat biznisite so vistinski potencijal, vo koi moè da se napravi napor za da se privle~at investicii. Namesto toa, vo zemjata vleze {pekulativen kapital, koj se prelea vrz finansiskoto posreduvawe i pazarot na nedvi`nini. Vreme e Bugarija da se otkaè od slednite izvozni mitovi:

� Mit 1: Izvozot enoviot dvigatel na ekonomijata

To~no e deka izvozot e edin-stvenoto ne{to {to minatata godina go izvle~e nagore bru-to-doma{niot proizvod (BDP) so rast od 9,6% i duri go premina i nivoto pred kriza-ta. To~no e deka ovoj trend prodolì i godinava. Ova okolu bugarskiot izvoz sozdade aura na uspe{en biznis, koj fleksibilno zazdravuva od krizata. I teoretski navistina bi trebalo da e taka – {tom

nekoj uspeva da prodava i pokraj konkurencijata na me|unarodnite pazari, zna~i navistina e poostvarliv. Osven toa, mali ekonomii kako bugarskata te{ko moàt da smetaat na vnatre{nata pobaruva~ka i se specijal-iziraat za izvoz.Sepak, realnosta e poinakva. Kako prvo, izvozot raste ~isto matemati~ki: ako si imal pad od 50%, za da se vrati{ na istoto nivo ti treba rast od 100%. Taka, po padot od 23% vo 2009 godina, sega ova zazdravuvawe procentualno izgleda mnogu impresivno. Vtoro, rastot na izvozot vo golema mera e rezultat na kombinacija od prirodni i politi~ki potresi vo celiot svet. Tie gi krenaa cenite na hranata, na naftata i na mnogu surovini, a re~isi polovina od izvozot na Bu-garija se zasnova na ovoj vid stoki. Faktot deka vo izvozot se dominantni stoki koi nosat niska dodadena vrednost za ekonomijata, go pravi izvozot zavisen od raspoloènieto na pazarite.So ovaa struktura izvozot ne

moè da ja zameni prazninata {to ja ostavija presu{enite stranski investicii. Otkako kompaniite }e si ja vratat silata od pred krizata, ras-tot }e uspori. A sozdavaweto nov proizvodstven kapacitet e proces koj, ako se slu~i, trae dolgo vreme. Procesot moè da se zabrza so stranski kapi-tal ili so krediti, no sega e mnogu pote{ko da se privle~at otkolku {to be{e vo 2007 go-dina. Zna~i, na Bugarija ne & preostanuva ni{to drugo tuku i ponatamu da go izvezuva istiot repertoar na stoki i uslugi, osven ako ne najde na~in da privle~e investicii vo proizvodstvoto, koi }e sozdadat visokotehnolo{ki izvozni produkti so visoka dodadena vrednost.

� Mit 2: Niskitedanoci }e priv-le~at kvalitetni investitori

Nesomneno niskite kamatni stapki se prednost na Bugarija pred konkurencijata, {to pred krizata & donese milijardi evra investicii. Pogolemiot del od niv bea {pekulativni,

naso~eni kon sektori so le-sni dobivki. Tokmu toa se slu~uva{e izminatite nekolku godini – so recesijata se stopi i stranskiot kapital, koj prethodno se vleva{e vo sek-tori vodeni od vnatre{nata pobaruva~ka. A nivnoto regen-erirawe vo ovaa faza izgleda te{ka zada~a.Bugarskata ekonomija treba da se naso~i kon poodr`liv model na rast – vrz osnova na izvozno orientirano proiz-vodstvo so visoka dodadena vrednost. Za da se privle~e kapital za takov vid na de-jnost, potrebno e mnogu pove}e od niska kamatna stapka i stabilna mikrosredina. Koga pretpriema~ite odlu~uvaat dali da investiraat vo nekoja zemja, niv prvo gi interesira cenata na vodeweto na bi-znisot. A vo Bugarija danocite se samo eden od faktorite. Pretpriem~ite treba da najdat u{te i dostapna i kvalitet-na rabotna raka, potrebna infrastruktura, lokalni dobavuva~i i pridru`ni in-dustrii... Ako ovaa mikrosre-dina nedostiga, poniskiot danok ne go opravduva naporot

da go izgradi{ sevo ova {to pridruùva eden biznis. U{te pove}e {to vo ravenkata treba da se vnese i korupci-jata koja e prisutna na site nivoa i koja se pretvori vo eden vid taksa – ako ne ja plati{, proektot ne samo {to }e gi pre~ekori site razumni rokovi, tuku i potemelno }e bide kontroliran.� Mit 3: Svetot ne

moè bez BugarijaElektromobili, maslo od roza, orientalen tutun. Nekoi od mitovite za isklu~itelnata popularnost i nezamenliv-ost na opredeleni bugarski stoki vo svetot se u{te od vremeto na socijalizmot. Fakt e deka svetot se spravuva i bez bugarskata avtomobilska industrija koja vegetira, a pobaruva~kata za orientalen tutun vo svetski ramki opa|a. Realnosta e o~igledna: Bu-garija e premnogu mala za da stane lider na nekoj pazar, a ako ima isklu~oci, tie se tolku mali {to ne moàt da vlijaat na ekonomijata. Za smetka na toa, grandioznite idei za privlekuvawe na svetski brendovi vo Bugarija e ideja na re~isi sekoja Vlada i samo popre~uvaat da se istaknat industriite so svojot vistinski potencijal. � Mit 4: Bugarija e

izvozna ekonomijaAko strukturata na izvozot e pokazatel za razvojot na dade-na ekonomija, toga{ bugar-skata ostanala na po~etokot na minatiot vek. Iako zemjata spored site indikatori e siroma{na so resursi, os-novniot izvoz & se surovini, goriva i elektri~na energija (vo najgolem slu~aj reizvoz).I pokraj toa {to so godini izvozot iznesuva prose~no 40% od BDP na zemjata, Bugarija te{ko moè da se nare~e iz-vozno orientirana ekonomija,

prosto zatoa {to izvozot na finalnite proizvodi s$ u{te e mnogu mal. Resursite se izvezuvaat ne zatoa {to cenite na stranskite pazari se povisoki, tuku zatoa {to vo Bugarija ne moàt da se eksploatiraat. Zamislete samo {to }e se slu~i koga }e se iscrpat rezervite na oboena ruda, ako zemjodelskata re-kolta e lo{a, ili ednostavno, ako naftenoprerabotuva~kite pretprijatija vo Bugarija odlu~at da go prefrlat svojot biznis vo Romanija.

� Mit 5: Nema pot-reba od strategija za investicii i izvoz

Kompoti za bratskiot SSSR pred tranzicijata, benzin za zapadniot sosed za vreme na embargoto, delovi za motori na “peò” denes. Bugarskiot izvoz otsekoga{ bil haoti~en i predvoden od vladeja~kata politika. Ako se nema celosna vizija za toa kade ima smisla da se naso~at naporite i koi investicii da se promoviraat, zemjata }e prodolì da raz-viva ekonomija zasnovana po linija na poslab otpor.Sega e momentot Bugarija da izvle~e va`ni pouki od krizata i da re{i kakov ekonomski model }e ima: dali prioritetni }e & bidat izvoznite industrii kako os-noven dvigatel na ekonomijata ili kako vo godinite pred krizata, }e se vpu{ti vo podi-gawe krediti za vnatre{nite potrebi.Vo sprotivno Bugarite }eprodolàt da ìveat vo mitolo{ka zemja kade {to rekite od med i mleko te~at pokraj stoticite nedoizgrade-ni naselbi, a pita~ite koi sonuvaat da bidat princovi i princezi }e gi obikolu-vaat napu{tenite trgovski centri.

ELENA JOVANOVSKA

Izvozot vo 2010 godina porasna za 33%, a toj trend prodolì i vo prvite dva meseci od godinava. Ova sozdade ~uvstvo deka se slu~ilo ne{to revolucionerno, no vo najdobar slu~aj stanuva zbor za rekonstrukcija, a ne za bum, pi{uva bugarski “Kapital”

��

BUGARSKIOT IZVOZ RASTE, ]E JA IZVLEÊ LI ZEMJATA OD KRIZA?

PET MITA ZA BUGARSKATA EKONOMIJA

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL SkopjeBARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR,

VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RINGSo povr{ina od min. 4000 m2 do maks. 5500 m2

Ponudite pra}ajte gi na e-mail [email protected]

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje IS INTERESTED IN BUYING A BUILDING FOR BUSINESS PURPOSES

with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on [email protected]


Kompanijata Far-mas po edna godina gradewe deneska

vo industriskata zona vo Popova~a, Hrvatska, otvora nova fabrika za generi~ki lekovi.Stanuva zbor za investici-ja vo vrednost od 40,7 mil-ioni evra na biznismenot Luka Raji}, porane{en sopstvenik na Dukat, koj po proda`bata na ovaa mlekarnica na francuski Laktalis del od parite gi reinvestira{e vo indus-

trijata za lekovi.Farmas denes vrabotuva okolu 100 visokoobra-zovani rabotnici, koi prete`no preminaa od Pliva.Ovaa relativno nova farmacevtska kompanija na hrvatskiot pazar minatata godina prezede dve firmi vo Srbija, farmacevtskata Ni Medik i firmata za distribucija na lekovi In Med, a osven vo Hrvatska raboti i vo Srbija i vo BiH.

HRVATSKI FARMAS OTVORA NOVA FABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA LEKOVI

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Propadna obidot Ivica Todori} da go prezeme najgole-miot slovene~ki trfovski sinxir i

so toa da stane dominanten igra~ i vo slovene~kata trgovija.Negovata kompanija Agrokor ne uspea da otkupi 23,34% od akciite koi Pivovarna La{ko gi poseduva vo Mer-kator. Nadzorniot odbor na pivarnicata ja odbi po-nudata na Agrokor od 221 evro po akcija, poradi odlu-kata na dràvnata Agencija za za{tita na pazarnata konkurencija na Pivovarna La{ko i na bankite koi imaat zna~itelni akcioner-ski udeli vo Merkator da im go ograni~i slobodnoto raspolagawe so akciite. So ovaa odluka dràvata prakti~no ja spre~i upravata na prezadolènata kompanija Pivovarna La{ko da ja pri-fati ponudata na Agrokor.Nadzorniot odbor ja zadolì upravata na La{ko da podgotvi nova strategija za proda`ba na imotot i da gi prodolì pregovorite so bankite za reprogramirawe na svoite kreditni obvr-ski.

Prviot ~ovek na Pivovarna La{ko, Du{an Zorko, iz-javi deka ne moè da kaè koga taa strategija }e bide podgotvena. Toj potvrdi deka s$ u{te nema dogovor za eventualno pristapuvawe na Pivovarna La{ko vo konzo-rciumot banki koi svoite sopstveni~ki udeli vo Mer-kator sakaat da gi obedinat so akciite na La{ko. Spored ovaa zamisla, koja ja pokrena upravata na Merka-tor, na nov me|unaroden ten-der }e se bara nov strate{ki partner za mnozinski paket akcii na Merkator, koj bi se dobil preku vakvo obe-dinuvawe.Se ~ini deka po poslednite odluki vo Slovenija koi se odnesuvaat na sudbinata na Merkator, Todori} vero-

jatno nema da ima mo`nost ni vo idnina da go pr-ezeme slovene~kiot gigant. Pri~inata e {to vo idnina na proda`ba }e se ponudi paket od 50,9% od akciite i uslovot za nivno kupuvawe }e bide idniot mnozinski sopstvenik da ima godi{en prihod od najmalku 10 mili-jardi evra (Agrokor ima okolu ~etiri milijardi evra), i da ne se zanimava so ista dejnost na ist prostor na koj raboti slovene~kiot sinxir. Zna~i, Merkator bi baral kupuva~ me|u svetskite trgov-ski igra~i kako Vol-Mart, Kerfur i Tesko.

ZO[TO TODORI] ISPADNA OD IGRA?

Po pove}emese~nata saga za proda`ba na 23,34% od akci-ite na Merkator, moè da

se kaè deka Ivica Todori} nema{e vistinska {ansa za kupuvawe na najgole-miot slovene~ki trgovski sinxir. Najgolemi prepreki mu postavuvaa slovene~kite politi~ari, od premierot Borut Pahor do ministrite za ekonomija i zemjodelstvo. Site tie javno izjavuvaa deka so vlezot na Agrokor vo marke-tite na Merkator }e gi snema slovene~kite proizvodi, }ebide zagrozeno doma{noto zemjodelstvo, a lu|eto }e ostanat bez rabota.Stavot na slovene~kata javnost, no i na politi~arite najdo-bro go dolovi slovene~kiot minister za zemjodelstvo, Dejan @idan, spored kogo, prezemaweto na Merkator od strana na Agrokor bi gi zagrozilo dràvnite interesi

vo proizvodstvoto na hrana i doma{nite proizvoditeli.“Merkator na svoite polici prodava okolu 40% hrana proizvedena vo Slovenija i mnogu e vaèn za zem-jodelstvoto i prehranbenata industrija koja vrabotuva iljadnici lu|e. I vladite na najgolemite evropski dràvi se borat za svoite najgolemi kompanii, pa nikoj ne bi smeel da & zameri i na Slo-venija {to vo nekoi sektori ima dràven interes”, izjavi @idan.Toj predupredi deka na Mer-kator ne mu treba partner kako Agrokor, a kako prob-lem go navede i toa {to hrvatskiot koncern ima kom-panii koi se zanimavaat so proizvodstvo na hrana. “Toj bara kanali za plasman na sopstvenite proizvodi, a isto taka e neprijatelski raspoloèn kon slovene~kite proizvoditeli imaj}i go pred-vid faktot {to na{ite proiz-

vodi gi nema na policite na Konzum”, argumentira{e @idan. Inaku, Pivovarna La{ko, koja ne uspea da go prodade udelot vo Merkator i da zakrpi nekoja finansiska dupka, se nao|a vo nezavidna polo`ba, bidej}i kon sredi-nata na ovaa godina i dosta-suvaat pove}e od 450 milioni evra kredit koi bankite ne go reprogramirale. Du{an Zorko minatata nedela predupredi deka Pivovarna La{ko }e propadne dokolku Vrhovniot sud ne ja poni{ti odlukata na slovene~kata Agencija za pazarna konkuren-cija, koja zabrani slobodno raspolagawe so akciite na Merkator.

VESNA [email protected]

Upravata na Merkator, na nov me|unaroden tender }e se obide da najde prifatliv strate{ki partner za najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir

��

SLOVENIJA GO ZA[TITI MERKATOR OD VLEZ NA HRVATSKI AGROKOR

NEUSPE[EN OBID ZA PREZEMAWE

DEJAN @IDANSLOVENE^KI MINISTER ZA ZEMJODELSTVOTodori} e neprijatelski raspoloèn kon slovene~kite proizvoditeli imaj}i go predvid faktot deka na{ite proizvodi gi nema na policite na Konzum.


Ministerot bez resor vo crnogorskata Vlada, Rafet Husovi}, potvrdi deka turskite investitori mnogu naskoro }e

ja prezemat rekonstrukcijata na aerodromot vo Berane i deka toa }e bide oficijalizirano denovive pri posetata na Turcija na pretse-datelot na Crna Gora, Filip Vujanovi}.Husovi} za vesnikot “Pobjeda” izjavi deka vo tekot na tridnevniot prestoj vo Turcija

neoficijalno se sretnal so pove}e oficijalni lica, politi~ari i stopanstvenici.“Vo razgovorite e potencirana mnogu do-brata sorabotka na Republika Turcija i Crna Gora, koja odi vo nagorna linija. Razgovaravme i za stopanskata sorabotka, a turskite biznismeni pokaàa poseben interes za investirawe vo crnogorskiot turizam”, izjavi Husovi}.

TURCITE SAKAAT DA INVESTIRAAT VO CRNA GORA

PORANE[NITE GR^KI PRATENICI BEZ POVISOKI PENZII

Gr~kata Vlada soop{ti deka nema da go ispolni baraweto na stotici porane{ni zakonodavci za zgolemuvawe na nivnite

penzii, bidej}i se obiduva da gi namali buxetskite rashodi, prenesoa mediumite. Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Pa-pakonstantinu, izjavi deka barawata na porane{nite pratenici “go navreduvaat op{toprifatenoto sfa}awe za pravednosta”. Gr~ki sudija nedelava soop{ti deka nad 800 porane{ni zakonodavci povele sudski

postapki za zgolemuvawe na penziite, baraj}i tie da se povrzat so platite vo sudskiot sistem. Pratenik od redovite na levicata nivnite barawa gi opi{a kako “legitimni, no isto taka i nemoralni”.Gr~kata Vlada gi namali penziite i pla-tite vo dràvniot sektor, a istovremeno gi zgolemi danocite i vozrasta za penzi-onirawe za da go dobie ìvotno va`niot me|unaroden spasuva~ki zaem, napomenuvaat agenciite.

I.br.78/2011

JAVNA OBJAVA

(vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’

br. 8 od 17.01.2008 god.)

Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dràvno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go

P O V I K U V A

Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nost (vrz osnova na ~len 218 stav 2 od ZI), I.br. 78/2011 od 22.02.2011 god., Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od ZI) I.br. 78/2011 od 22.02.2011 godina i Zaklu~ok za izvestuvawe na strankata za popis (vrz osnova na ~len 86 stav 4, 5,i 6 od ZI), VO ROK OD 1 (EDEN) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi moàt da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PETTA.

I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI


at so

smandi, alski~kitepred-roiz-

Merkator.

ZA

i raspoloènvoditelitot ia

`nost se kaè deka Ivica Todori}

tender }e se oobbidde da inxir

r

Za Ivica Todori} istekoa poslednite sekundi nade` deka }e uspee �da vleze vo trgovskiot sinxir Merkator.

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Vtorata po golemina banka vo Francija, Sosiete èneral (Soci-

ete Generale), v~era soop{ti deka vo prviot kvartal od ovaa godina ostvarila profit pomal za 14%, na-jmnogu poradi sopstveniot dolg i proviziite, kako rezultat na politi~kite nemiri vo Egipet, prenesuva agencijata Blumberg. Neto-profitot na bankata vo prvoto trimese~je od godinava se namali na 916 milioni evra,

pomalku od istiot pe-riod minatata godina, i gi izneveri o~ekuvawata na analiti~arite koi gi intervjuira{e Blumberg, a o~ekuvaa profit vo prosek od 1,06 milijardi evra. “Sosiete èneral strada od nemo`nost za razvoj na akviziciite poradi politi~kite slu~uvawa vo Severna Afrika”, naveduva Blumberg. I pokraj padot na kvartal-niot profit, glavniot izvr{en direktor na

bankata, Frederik Oueda, veli deka Sosiete èneral e “na pat da gi ostvari zacrtanite celi do 2012 godina”.“Mojata fundamentalna cel e da ja dovedam ku}ata vo red”, veli toj vo intervju za Blumberg. Grupacijata Sosiete èn-eral e prisutna na na{iot pazar od 2007 godina, otkako se stekna so sop-stvenost nad mnozinskiot paket-akcii na Ohridska banka.

SOSIETE @ENERAL SO POMALA DOBIVKA ZA 14%

Fejsbuk i Gugl se vo trka koja od niv da ja kupi ili da se

spoi so internet-gigantot Skajp, otkako kompani-jata koja nudi uslugi za videokonferencii preku Internet ja odloì svo-jata inicijalna javna ponuda. Spored neofici-jalni izvori na Rojters, izvr{niot direktor na Fejsbuk, Mark Zaker-berg, po~nal insajderski pregovori za kupuvawe na Skajp. Vo isto vreme i

Gugl odrùva predvremeni razgovori za formirawe na zaedni~ka kompanija so Skajp.Dogovorot na Fejsbuk ili Gugl so Skajp moè da dostigne vrednost od tri do ~etiri milijardi dolari, dodeka, spored Rojters, se o~ekuva inici-jalnata javna ponuda na Skajp da nadminuva edna milijarda dolari. Razgo-vorite se vo rana faza i ne e jasno koja opcija ja pretpo~itaat kompaniite.

Analiti~arite velat deka spojuvaweto na Skajp i Fejsbuk ima pove}e smisla otkolku toa so Gugl, koj ve}e ima sli~na usluga – Gugl vojs (Google Voice).Skajp s$ u{te razmisluva dali da izleze na berza vo vtorata polovina od 2011 godina. Ako se ost-vari, inicijalnata ponuda na Skajp }e bide edna od najo~ekuvanite ovaa go-dina koga se vo pra{awe amerikanskite tehnolo{ki kompanii.

FEJSBUK I GUGL GO “MERKAAT” SKAJP

So cel pobrzo da gi nadminat pos-ledicite od ekonomskata kriza, koja predizvika zgolemuvawe na dràvnite dolgovi, Evropskata unija (EU) i SAD se naso~uvaat

kon sklu~uvawe dogovori za slobodna trgovija so treti zemji, kako brzoraste~kite ekonomii kade {to gledaat potencijal za brza zarabotka za relativno kratok rok. Zemijte-~lenki na EU narednata godina moè da zarabotat dopolnitelni 100 milijardi evra od Dogovorot za slo-bodna trgovija so Ju`na Koreja, koj treba da stapi na sila vo juli, velat analiti~arite. Parlamentot na Ju`na Koreja docna vo sredata go ratifikuva dogovorot za slobodna trgovija so EU. So toa be{e otstraneta poslednata prepreka za stapuvawe na dogovorot so koj }e se zgolemi trgovskata razmena me|u zemjite od EU i Ju`na Koreja.Prvobitniot tekst od dogovorot, koj e eden od pova`nite za EU vo momentov, poradi dol`ni~kata kriza vo koja se nao|a, be{e povle~en od parlamentarna procedura vo april poradi “brojni preveduva~ki gre{ki” so {to se zgolemija stravuvawata za oddolùvawe na implementacijata na dogovorot. “O~ekuvame deka so dogovorot }e se ot-vorat novi 250.000 rabotni mesta, }e se stabilizira cenata na proizvodite i }ese zgolemi potencijalot za zarabotka”, soop{ti portparolkata na Evropskata komisija, Amelia Tores.Evropskiot parlament go odobri dogovorot za slobodna trgovija u{te vo fevruari ovaa godina. Ova e najgolemiot bilater-alen dogovor od ovoj vid koj Unijata go sklu~ila so nekoja zemja i e prv so zemja od aziskiot kontinent.

So nego e predvideno da se ukinat 98% od uvoznite carini na dvete strani, kako i dava~kite za industriski proizvodi, zamjodelski proizvodi i uslugi do 2016 go-dina. Minatata godina, trgovskata razmena me|u EU i Ju`na Koreja iznesuva{e 92 milijardi evra. Procesot na usvojuvawe na Dogovorot za slobodna trgovija so EU, dopolnitelno be{e ote`nat poradi odvoeniot proces na usvojuvewe na ist takov dogovor so SAD, na koj najmnogu se protivea ju`nokorejskite opozicioneri. EU voedno raboti i na nadminuvawe na pre~kite za finaliz-irawe na dogovorot za slobodna trgovija so tretata najsilna ekonomija vo svetot, Japonija, po prirodnata katastrofa so koja se soo~i ovaa zemja. Se procenuva deka ovoj dogovor na evropskite zemji moè da im donese dopolnitelni prihodi pogolemi od 50 milijardi evra. Istovremeno, vo zavr{na faza se nao|aat dogovorite za trgovija so Indija i Indonezija za koi se pretpostavuva deka }e bidat final-izirani do krajot na letoto, a od koi dopolnitelno se o~ekuva priliv od 40 milijardi evra.V~era po~na prviot samit me|u EU i Asocijacijata na zemji od Jugoisto~na Azija (ASEAN) na koja kako glavni }e

bidat otvoreni pra{awata za trgovska sorabotka me|u EU i Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur i Tajland, kade {to EU gleda ekonomski prosperitet. Administracijata na predsedatelot Obama v~era soop{ti deka Belata ku}ae podgotvena da po~ne razgovori so za-konodavcite za odobruvawe na dogovorite za slobodna trgovija so Ju`na Koreja, Kolumbija i Panama, koi “poradi drugi prioriteti” premnogu dolgo bea zadràni vo procedura vo Kongresot na SAD. So ovie trgovski dogovori administracijata na Obama pravi napori da ja digne rampata na trgovskata politika na SAD, a istovremeno & pomaga na doma{nata ekonomija da raste. “Preku zgolemuvawe na izvozot, }e po-rasne ekonomijata na SAD, a so toa }ese obezbedi zgolemuvawe na rabotni mesta”, se veli vo soop{tenieto na Be-lata ku}a. Samo minatiot mesec, tri amerikanski delegacii ja posetija Ju`na Koreja, so cel da gi istraàt potencijalnite efekti od trgovskata razmena me|u dvete zemji, koja minatata godina dostigna vrednost od 70 milijardi dolari. Se procenuva deka po potpi{uvaweto na dogovorot, istata }e iznesuva 10 milijardi dolari pove}e.

SAD i EU zabrzano rabotat na dogovorite za slobodna trgovija, preku koi imaat namera da go napolnat buxetot i da ja namalat nevrabotenosta

��

INTENZIVNI PREGOVORI ZA SLOBODNA TRGOVIJA

EU I SAD BARAAT SPAS VO AZIJA I JU@NA AMERIKA

"Spored najdoverlivite podatoci so koi raspo-laga CIA, iako rezidencijata na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi be{e bombardirana, toj go preìvea napadot."

LEON PANET{ef na CIA

� DVA, TRI ZBORA" Portugalskata ekonomija se soo~uva so seriozni predizvici i veruvam deka ~ekorite koi gi pr-ezema sega, }e uspeat da ja vratat na vistinskiot pat. Sakam da ja iskaàm mojata poddr`{ka za zaemot od 78 milijardi evra koi go dogovorija Portugalija, Evropskata unija i MMF."

DOMINIK [TROS KANpretsedatel na Me|unarodniot monetaren fond (MMF)

" Vo otsustvo na klu~en igra~ vo nadvore{nata politika na Evropska unija (EU) koj navremeno reagira, analizira i nosi brzi zaklu~oci, denes Germanija, Francija utre ili Anglija zadutre }e ja zazeme klu~nata odluka vo ovaa oblast. Ketrin E{ton ne e vistinskiot ~ovek za taa pozicija vo EU."

STIVEN VANAKEREminister za nadvore{ni raboti na Belgija

VASE [email protected]

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

� SVET 0-24 �

...SAMO OSAMA NEDOSTASUVA!Objaveni fotografii od zasolni{teto na Bin Laden

Docna vo sredata Rojters gi objavi fotografiite na koi e pretstaveno poslednoto zasolni{te na Osama Bin Laden, po

negovoto ubistvo. Me|u niv ima fotografii od trojca ubieni maì, no samo Osama nedostasuva.

...VO OBIKOLKAJadranka Kosor ne zastanuva pred preprekite

Premierkata na Hrvatska, Jadranka Kosor, ja poseti fabrikata [estan-Bauh vo Prelog, koja izvezuva policiski kacigi vo

40 zemji, kade {to im napomena na rabotnicite deka treba da bidat uporni i da ne popu{taat pred preprekite.

...ZAGRI@ENOST PO FUKU[IMAEvropa gi testira nuklerakite

Vo juni }e po~ne ispituvaweto na bezbednosta na nuklearnite centrali vo zemjite od Evropskata unija, soop{teno e v~era

vo Ungarija, koja momentalno pretsedava so EU, po neformalniot sostanok na ministrite za energetika.

�� Administracijata na Obama tvrdi deka specijalnata edinica “Foki” nemalo da go ubie Bin Laden ako toj ne pretstavuval zakana za ìvotot na amerikanskite specijalci

Debatata za smrtonosnata presmetka me|u amerikan-skite specijalci so Osama Bin Laden vo pakistanskiot grad Abotabad otide vo

drug pravec, neposakuvan za SAD. Pra{aweto koe ekspertite {irum svetot si go postavuvaat e dali akcijata za fa}awe na najbaraniot svetski terorist, Osama Bin Laden, vo koja be{e ubien, bila legitimna i koi bile krajnite nameri na SAD pri napadot.

Ekspertite smetaat deka bil pov-reden suverenitetot na Pakistan, odnosno granicite na dràvata. Tie se pra{uvaat dali upadot na amerikanskata specijalna edinica “Foki” na teritorijata na Pakistan bil vo soglasnost so me|unarodnoto pravo. Ekspertite istaknuvaat deka so ubistvoto na Osama Bin Laden, SAD go povredile osnovnoto ~ovekovo pravo - pravoto na ìvot.Spored analizite na ekspertite po me|unarodno pravo, kriti~arite, politi~arite, novinarskite komen-tatori i pravnite eksperti, SAD vo site spomenati to~ki povredile

zna~ajni vaè~ki pravni normi i me|unarodni dogovori definirani so bilateralni i multilateralni dogo-vori i so Povelbata na Obedinetite nacii od 1945 godina. Ekspertite istaknuvaat deka SAD gi prekr{ile i najva`nite eti~ki kodeksi - kodeksot na humanost. Alarmot zayvoni vo vtornikot, koga Leon Paneta, direktor na Central-nata razuznava~ka agencija (CIA), potvrdi deka specijalnata edinica “Foki”, koja go ubi Bin Laden, primila naredba da go uapsi Osama dokolku toj ne pretstavuva zakana za nivniot ìvot, pi{uva Doj~e vele. “Spored pravilata na anga`manot, dokolku toj bukvalno gi krene{e rac-ete vo vozduh, dokolku se predade{e i ne pretstavuva{e nikakva za-kana po ìvotot na amerikanskite specijalci, toga{ tie moèa da go uapsat”, izjavi Paneta za televizijata Pi-bi-si (PBS) i dodade deka toj ne veruva deka Bin Laden imal {ansa da progovori pred da bide ubien. Od druga strana, sovetnikot na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, za borba protiv terorizmot, Xon Brenan, istakna deka Osama trebalo da bide bez obleka na sebe za da moèa “Fokite” da go fatat ìv. Za nego, toa bil edinstveniot na~in za tie da se uverat deka toj nema skrieno oru je ili eksplozivna naprava na sebe.Vo odbrana izleze i amerikanskiot dràven obvinitel, Erik Holder, koj istakna deka misijata bila vo

soglasnost so zakonite, legitimna i soodvetna na sekoj na~in.“Site akteri involvirani vo akci-jata, od nositelite na odluki vo Va{ington do specijalnite edinici vo Pakistan, postapija kako {to treba{e”, re~e Holder.Avstriskiot vesnik “Standard” i rimskiot “Republika” ubistvoto na Osama Bin Laden go karakteriziraat kako del od najdobroto filmsko scenario i se soglasuvaat deka SAD go prekr{ile suverenitetot na Pakistan.“Digitalnite heroi na dene{nicata, kako ak Noris i Silvester Stalone,

moàt da im pozavidat na kolegite koi go izvedoa desantot vo pakistan-skoto skrivali{te na Bin Laden”, pi{uva “Standard”. Srpska “Politika” istaknuva deka SAD nikoga{ ne dobile oficijalno ovlastuvawe za akcijata od Vla-data vo Pakistan, tuku taa bila premol~eno odobrena. Spored istaknat avstriski ekspert po me|unarodno pravo, Manfred Novak, akcijata na “Fokite” bi bila legalna samo koga bi se dokaàlo deka pakistanskite voeni edinici ne bile sposobni sami da ja orga-niziraat i sprovedat.

SE OSPORUVA LEGITIMNOSTA NA UBISTVOTO NA LIDEROT NA AL-KAEDA

ME\UNARODNOTO PRAVO PROTIV SAD VO SLUÂJOT BIN LADEN

OBAMA NA GROUND ZERO

Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama v~era go poseti wujor{kiot trgovski centar Ground Zero, mestoto na najgole-miot teroristi~ki napad vrz SAD. Posetata na Ground Zero i

sredbata so familiite na `rtvite od napadot na kulite-blizna~ki vo Wujork vo 2001 godina se slu~i ~etiri dena otkako najbaraniot terorist i lider na Al-kaeda, koja go organizira{e napadot vrz Svetskiot trgovski centar, be{e ubien.Na mestoto na Svetskiot trgovski centar Obama poloì venec, a na komemoracijata go pokani i porane{niot pretsedatel Xorx Bu{, koj be{e pretsedatel koga se slu~i napadot vrz kulite-blizna~ki, no toj ja odbi pokanata. Obama potvrdi deka Belata ku}a nema da gi objavi snimkite od operacijata na amerikanskite specijalni sili vo Pakistan. Taa se najde pod pritisok da gi pokaè snimkite kako dokaz deka Bin Laden e mrtov. Republikanecot Majk Roxers, pretsedatel na Komisijata za razuznavawe vo Kongresot na SAD, predupredi deka objavuvaweto na snimkite od ubieniot Osama Bin Laden moè da ja zagrozi bezbednosta na amerikanskite vojnici vo Avganistan i vo drugi mesta.

BORO MIRÊSKI

Feqton20 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

PRIKAZNI OD WALL STREET

08NAJGOLEMITE ENERGETSKI KATASTROFI VO SVETOT: CENTRALIJA

PETAR [email protected]

Edna od najneobi~nite katastrofi so posledici od golemi razmeri

predizvikani od ~ove~ka raka s$ u{te trae vo Centralija, Pensilvani-ja, a nastanala u{te vo 1962 godina. S$ po~nalo otkako se zapalil jaglen vo eden od tamo{nite rudnici. Spored eksper-tite, ovoj jaglen moè da gori u{te 250 godini. Podzemniot pekol bil predizvikan koga grupa rabotnici po~nale da palat |ubre vo eden od najbliskite rudnici vo gradot. Samiot rudnik se koristel i kako deponija nekoe vreme i tuka paleweto |ubre bilo ~est slu~aj. No, toa {to ne go znaele rabotnic-ite e deka vo rudnikot imalo jaglen od tipot antracit. Toj se zapalil i ottoga{ postojano gori.Napraveni se brojni obidi so cel da bide iz-gasnat poàrot, kako {to e zatvorawe na oknoto od rudnikot i gasnewe so voda, kako i izne-suvawe na jaglenot koj

gorel, no se bilo zaludno. Gradot bil voznemiren po-radi izbivaweto na jagle-rodniot monoksid, nenade-jnoto pojavuvawe dlaboki dupki i naglo poka~enite temperaturi. Denes ni lokalnata, ni dràvnata vlast voop{to ne ni razmisluvaat za planovi da se izgasne poàrot. Patot do gradot e permanentno zatvoren i na novite mapi voop{to ne figurira Centralija, samo odvreme-navreme ponekoj }e se raspra{a za “gradot na duhovi” od qubopitnost.

PALEJ]I GO OTPADOT, GO ZAPALILE RUDNIKOT

Postoi mal grad vo Pen-silvanija nare~en A{land, kade {to soobra}ajot na patot 61 e momentalno prenaso~en po kratok zaobikolen pat. [to zaobikoluva, vsu{nost, patot ne e im e sosema jasno na patnicite, iako nekolku minuva~i smetaat deka zaobiokolnicata ne e ni{to neobi~no. No, sekoj

{to ja ignorira zaobikol-nicata i odi po original-niot avtopat 61 nabrzo }e naide na neobjasneto zatvorawe na patot. Pod toa leì grad so obras-nati ulici, ognena zemja i znaci za opasnost. Toa se ostatocite od oblasta Centralija.Centralija, Pensilvanija, nikoga{ ne bila osobeno golema oblast, no nekoga{ bila ubavo i industrisko mesto. Vo najdobrite vre-miwa be{e rudarski grad za jaglen i dom na 2.761 lica, no denes brojot na negovite grobi{ta daleku go nadminuva brojot na ìvi lica. Serijata nastani koi dovedoa do namaluvawe na brojot na ìtelite po~nal pred ~etirieset i ~etiri godini.Vo 1962 godina rabot-nicite frlaa kupi{ta razgoreno |ubre vo napu{tenoto okno na rud-nikot {to se koristel kako gradska deponija. Paleweto na |ubreto bilo ~esta poja-va, no sepak, vo toa vreme

niknal odreden problem koj sozdal opasna sostojba. Toa bil izloèniot sloj na kamen jaglen. Visoko-zapalliviot mineral go zafatile plamenite jazici od zapalenoto |ubre i toj se zapalil. Brzo po toa sleduvale napori za negovo gas-ewe. Plamenite na povr{inata bile uspe{no izgaseni, no bez da znaat poàrnikarite jaglenot prodolìl da gori pod zemja. Vo tekot na nared-nite nedeli ognot naglo se pro{iril i vo okolnite jagleni rudnici i pod gra-dot, predizvikuvaj}i golemo vnimanie kaj amerikan-skata javnost. Nabrzo upravata za oko-linski resursi od Pensil-vanija po~nala da go sledi ognot so bu{ewe dupki vo zemjata za da go odredi stepenot i temperaturata na ognot.Retrospektivno, se dojde do zaklu~ok deka dobrona-mernite rabotnici moèbi nenamerno pridonele za

ognot so bu{eweto na dupkite, hranej}i go ognot. Kako merka na pretpazli-vost Upravata isto taka instalira{e instrumenti za merewe na gasot vo mnogu domovi od zasegna-tata oblast, no i pokraj toa mnogu ìteli se poàlile na simptomi od izloùvawe na jaglerod monoksid.Vo 1969 godina, sedum godini po po~nuvaweto na ognot, se napravil pogolem obid za da se izgasne ognot, no i toa nai{lo na neuspeh. Vo 70-tite godini se pojavi golema zagriènost za goleminata na golemiot podzemen ogan koj po~nal koga sopstve-nik na benzinska pumpa zabeleàl deka negoviot podzemen rezervoar za gorivo e mnogu topol, taka {to ja izmeril temperatu-rata na gorivoto i otkril deka e 82 stepeni Celz-iusovi.Vo slednite dve decenii se napravile mnogu napori za da se izgasi podzemniot

ogan. Rudnicite se polnele so voda, a razgoreniot jaglen bil iskopuvan, no i pokraj upornosta na rabotnicite, nivnite obidi bile bezuspe{ni. Rabotata prodolìla so golem na-por, no bez golem uspeh.Po podzemnoto gorewe pove}e od dvaeset godini ognot go privle~e vni-manieto na amerikanskite i svetskite mediumi koga zemjata se sru{ila pod nozete na 12-godi{niot Tod Domboski vo 1981 godina. Dupkata {iroka okolu eden ipol metar i dlaboka okolu 50 metri imala dovolno koncentracija na toplina i jaglerod monok-sid za da go ubie deteto i negoviot rodnina dokolku navreme ne im bila prate-na raka za pomo{, koja im pomognala da izlezat bezbedni.“Toa ne be{e nitu prvata, nitu poslednata dupka predizvikana od ogan, no be{e najotreznuva~kata”, }e izjavat amerikanskite mediumi vo taa prigoda.

Sostanokot na kompani-jata Risr~ in mou{n (Research in motion, RIM) so analiti~arite koj se odrà ovaa nedela ne

napravi ni{to za da go ubedi Vol Strit deka narednite promocii nema da pomognat da se povratat tekovnite zagubi na berzata.Za da bide uspe{na, na kompani-jata & treba ogromna promena, a toa ne se slu~uva so momentalnata uprava. Dojde vreme za promena na reìmot.Analiti~arot Edvard Snajder od Charter Equity Research gi navede padovite na kompanijata i povika na promena na upravata. Toj ova go napravi so soop{tenie vo koe toj go namali rejtingot na akciite.“Vo vreme koga kompanijata treba da pravi golemi ~ekori”, pi{uva

toj, “proizvoditelot na Blekberi si igra igri so mali promeni”. Dodeka silnite vrski so IT-sektorot & kupuvaat vreme na kompanijata, Snajder gi sovetuva investitorite deka presvrtot moè da bide dolg i bolen. Snajder, isto taka, veli: “dodeka ima mnogu vreme za presvrt.... barem malku od toa da bide prijaten period”.Snajder beleì deka za razlika od Motorola vo 2000 i 2007 godina, Erikson vo 2000 godina, Kvalkom vo 1999 godina ili Simens vo 2004 godina, biznis-sektorot na komapnijata {to go pravi tele-fonot Blekberi ne pravi pari, tuku gubi. “Kompanijata e vo stagnacija, no bazata na podatoci za korisnicite ne e vo opasnost od propa|awe vo

Katastrofata vo Centralija e edna od pogolemite energetski katastrofi koja s$ u{te }e trae, velat ekspertite. Otkako vo 1962 godina poradi negrià bile zapaleni prirodnite rezervi so jaglen, ognot ne prestanal da gori do dene{en den. Kako pos-ledica na toa gradot e evakuiran i deneska tamu ima samo desetina “ iteli”

08VO SVETOT: CENTRALIJA

PETAR GOGOSKI Katastrofata vo Centralija e edna od pogolemite energetski katastrofi koja s$ u{t

KAKO CENTRALIJA STANA GRAD NA DUHOVI

DOJDE LI VREME ZA PROMENA KAJ

� Дали заминuвањето на Мајк Лазаrидиs и Џим Балsили ќе го „воsкrеsне“ Дали заминuвањето на Мајк Лазаrидиs и Џим Балsили ќе го „воsкrеsне“ пrоизводителот на Блекбеrи?пrоизводителот на Блекбеrи?

Feqton 21KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapi-tal” po~na so nov feqton: “Na-jgolemite ener-getski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme sve-doci na borbata na japonskiot narod so prirodnata sti-hija koja s$ u{te ne stivnuva i prediz-vika nuklearna katastrofa so ne-sogledivi posledi-ci, “Kapital” }e napravi retrospek-tiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo pos-lednite 100 godini.

TRO[OCI ZA ZAPIRAWE NA OGNOT

Do toj moment, dodeka amerikanskata javnost se-riozno ne se soo~i so pos-ledicite od “neugasliviot” i podmolen plamen, okolu sedum milioni dolari se potro{ile vo obidot za gasnewe na poàrot. Ekspertite odlu~ile deka edinstvenata opcija koja ostanuva za efikasna borba protiv ognot bi bila masivna operacija so dup~ewe, vo vrednost od 660 milioni dolari, bez ga-rancija za uspeh. Ostavena so takva ograni~ena opcija, Pensilvanija bukvalno go osuduva celiot grad i vo periodot od 1985 do 1991 godina tro{i 42 milioni dolari od vladini sredstva za preseluvawe na pogole-miot del od gra|anite, po-radi rizikot od zagaduvawe i propa|awe vo zemjata.So tekot na godinite napraven e odreden tehnolo{ki napredok za gasnewe na ognot. Edna tehnika bila da se iskopa samiot ogan. Druga, da se izgradi oklop okolu ognot. Treti metodi pretpostavu-vale upotreba na talog i visokotehnolo{ka azotna pena za gu{ewe na ognot. Sepak, re~isi sekoga{ pri~inata poradi koja ognot izleguva od kontrola e eden ednostaven fakt. Tro{okot za negovoto gasnewe sekoga{ se procenuva kako mnogu visok.Dosega obidite za gasnewe na podzemnite jagleni og-novi vo Centralija izne-

VAKVI OGNOVI POSTOJANO GORAT VO KINA?!

Vo momentov na internaciona-lno nivo vakvi

podzemni ogni{ta od jaglen plamtat na stotici mesta niz svetot. Problemot e najakuten vo indus-triskite, bogati so jaglen zemji, kako {to e Kina, na primer. Spored presmetkite, tamu se nao|aat okolu 11% od svetskite rezervi na jaglen, so {to i zemjata osta-nuva na pozicijata najgolem proizvoditel, konsument i izvoznik na jaglen. Me|utoa, tokmu poradi ova, na mestoto na nao|ali{tata za jaglen vo Kina ima pojava na vakvi og-novi koi ne prestanu-vaat. Locirani se vo oblastite Ninksia i Ksinxiang, kako i vo kineskata oblast Vuda. Tamo{nite oper-acii za zapirawe na ognovite gi predvodi Institutot za geoin-formativni nauki i zemjina opservacija (ITC).

suvaat edna milijarda dolari – okolu 90% od toa vo dve dràvi, Zapadna Virxinija i Pensilvanija, spored amerikanskata Uprava za rudarstvo i prerabotka (Department of Interior’s Office of Surface Mining Enforcement and Reclamation).Ognot s$ u{te gori i denes pod okolu 400 akri povr{ina i s$ u{te raste.

Ima dovolno jaglen vo rudarskata oblast od 12 km za da se hrani ognot za slednite 250 godini. Nekolku ìteli ostanale vo oblasta po preselu-vaweto, no nivniot broj se namalil na desetina. Pove}eto prazni do-movi se sru{eni, golema povr{ina od gradot e obrasnata od prirodata, ostavaj}i pati{ta obras-

nati so treva.Vo najdobrite vremiwa Centralija bila mnogu ìvo mesto, so pet hoteli, sedum crkvi, devetnaeset prodavnici, dve zlatari i okolu 26 saloni. Denes toa e moderen “grad na duhovi”, ~ija utroba e izgorena i pristapite se zatvoreni. @itelite o~ekuvaat da se vratat do 2016 godina za da

ja otvorat vremenskata kapsula koja se zatvori vo 1966 godina, koga idninata na gradot be{e mnogu optimisti~na.Momentalno dràvata planira povtorno da gi zazeme domovite i da gi sru{i.“Sum bil tamu mnogu pati”, veli eden nau~nik koj se zanimava tokmu so ovaa oblast – neugaslivi

42milioni dolari odvoil Kongresot

na SAD za evakuacija

bliska idnina”, veli toj.“Kompanijata profitira od nejzin-iot propast, {to & dava mnogu vreme da gi re{i problemite dokolku ja zaostri strategijata i go podobri raboteweto. Za àl, profitot i prilivot na pari se najgolemata pre~ka za re{avawe na ovie problemi, {to treba da go motivira bordot da napravi promena vo upravata”, smeta Snajder.Istoto ova se slu~i vo Nokia, Motorola i Soni erikson, tvrdi

analiti~arot. Pristapot koj go zazema kompanijata “go vra}a sta-tusot na Blekberi na po~etni~ko nivo”. Obiduvaj}i se da ja za{titi svojata vospostavena baza, kom-panijata “se zanimava so sitnici i novi dizajni, dodeka konkuren-tite se dviàt napred so xinovski skokovi”.Snajder zabeleùva deka i Mo-torola, i HTC, a i Palm doìveaja zarabotka na pazarot duri otkako izvr{ija dramati~ni promeni vo svojot pristap, no Risr~ in

mou{n, veli toj, nudi proizvodi koi voop{to ne se razlikuvaat od tie {to gi prodava{e vo vremeto na prviot Ajfon.“So proda`bata na naslednite modeli na Curve i Bold, veruvame deka potro{uva~ite s$ pove-}e go smetaat Blekberi za evtin po~etni~ki telefon, kako {to se slu~i i so modelot RAZR vo 2006 godina”, veli ekspertot. “Vo vakva situacija, se o~ekuva Risr~ in mou{n da se otkaè od prihodot, marìte ili akciite vo

tekot na sekoj kvartal, za da gi drì pod kontrola ostanatite dva elementi na smetka na tretiot”.Snajder smeta deka problemite na kompanijata }e prodolàt, osven ako ne se napravat promeni vo glavnoto rakovodstvo. Toj pov-torno gi naglasuva i ukaùva na primerite so Nokia, Motorola i Soni erikson, kade {to lo{ite rezultati traeja s$ do zamenata na izvr{nite direktori. “Nalik na sega{nata situacija vo Risr~ in mou{n, optimizmot na menaxerskiot tim soo~en so posto-janite lo{i rezultati se pretvori vo tvrdoglavost, koja najposle dovede od smena na rakovodst-voto na sekoja glavna promena na tastaturata, {to ja doìvuvaa telefonite”, pi{uva toj. “Politi~kata inertnost na mina-

tite gre{ki be{e pregolema za v.d. izvr{nite direktori da moàt da ja nadminat, so cel da prezemat agresivni promeni za spas na kom-paniite. Nemo`nosta da se ostvari biznis so skapi sofisticirani telefoni vo tekot na pove}e kvartali se kombinira{e so ot-trgnatost od detalite i “fa}awe krivini”, dodeka dolgata lista na konferenciski razgovori e simptom na slabost... a od druga strana, kompanijata ima mo`nost da go otfrli minatoto i da pro-movira smartfoni koi moàt da im konkuriraat na Epl, Samsung, HTC i Motorola, no ne o~ekuvame da se slu~i toa s$ dodeka ne se promeni rakovodstvoto”.Akciite na Risr~ in mou{n na po~etokot na nedelava padnaa za 70 centi, ili 1,5%.

Dosega obidite za gasnewe na podzemnite jagleni ognovi vo Centralija iznesuvaat edna milijarda dolari – okolu 90% od toa vo dve dràvi, Zapad-na Virxinija i Pensilvanija, spored amerikanskata Uprava za rudarstvo i prerabotka

ogni{ta - identifikuvan kako d-r Stre~er. “Mnogu e te{ko da se poveruva deka toa nekoga{ be{e prosperitetna oblast. Duri moète da gi po~uvstvuvate i lu|eto koi ìveeja tamu, no sega gi nema”.Toj se prisetuva deka videl kade nekoga{ imalo ku}i, no sega se samo obrasnati ru{evini.“Moàm da zamislam kako tuka rastea deca, no denes celata oblast, mrtvata vegetacija, ~adot koj izleguva od zemjata ja brka taa misla”, veli toj. “Toa e mnogu mizerno.”

Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za najsmrtonosnata nuklear-na nesre}a {to se slu~ila vo Ajdaho, po koja SAD implementira postrogi proceduri pri izgradbata na nuklearni reaktori

Dojde vreme za glavnoto rakovodstvo vo Risr~ in mou{n da se promeni. Direktorite Majk Lazaridis i Xim Balsili izgradija neverojatna kompanija, no izgleda deka sega golemata kompanija za mobilni telefoni im se lizga od race, dodeka telefonite na Epl i Android prezemaat kontrola na pazarot

��

� Jaglenot antracit }e gori Jaglenot antracit }e gori 250 godini?!250 godini?!

� Centralija - pred i po katastrofata Centralija - pred i po katastrofata

� Pensilvanija - mesto so najmnogu Pensilvanija - mesto so najmnogu energetski katastrofi vo SADenergetski katastrofi vo SAD

� Poradi katastrofata, patot do Poradi katastrofata, patot do Centralija se zaobikoluvaCentralija se zaobikoluva

Po~~itatal”nov jgolgetsvo sdendocjapoprihijastivvikakatasoglci, naptivanesrso emu s~oveled

TROZAP

Do toj amerikrioznoledicii podm

PROIZVODITELOT NA BLEKBERI?

FunBusiness22 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

“Rols-rojs” na maharaxata, tematski park, “mercedesot” na Hitler, najgolema-ta jahta na svetot, ku}a koja pove}e li~i na okean otkolku na dom, najskapite dela na Da Vin~i, sopstve-ni ostrovi, let vo vselenata... Zvu~i nevozmo`no? Ne i za milijarderite, koi najverojatno vo du{ata s$ u{te se deca, pa sega si gi ispolnuvaat i najnevozmo`nite èlbi, za koi izd-vojuvaat milioni

��

Spored neodamne{noto istraùvawe napraveno vo Milano, utvrdeno e deka proda`bata na luksuznite stoki vo 2011 godina e zgolemena za 8%, odnosno za 185 milijardi

evra, a vo narednite tri godini }e se zgolemi za 221 milijardi evra. Porastot na proda`bata na luksuzni stoki vo Kina vo posledno vreme dobiva najgolemo vnimanie, no istraùvaweto {to go napravi Bain & Company veli deka vakvata stapka na rast vo prviot kvartal od godinava e zabeleàna i vo SAD i vo Evropa.SAD ostanuva najgolemiot svetski pazar na luksuzni stoki, a toa {to go privlekuva vnimanieto na ekpertite, e zgolemuvaweto na proda`bite na ovoj tip stoki vo zemjite vo razvoj, kako Rusija, Brazil, Sredniot

Istok i sekako, Kina. Vo 2010 godina be{e zabeleàn porast od 14%, doveduvaj}i gi proda`bite do 172 milijardi evra. Vo izve{tajot e potenciran dvocifren porast na proda`bite vo fevru-ari i mart godinava, sporedeno so istiot period minatata godina, kade {to najmnogu se prodadeni par~iwa od najnovite kolekcii za sezonata prolet/leto 2011 godina. Stoki so najgolem porast na proda`bata se aksesoarite, ko`nite jakni, ~asovnicite i,

sekako, nakitot. “Luksuznite stoki i nivnata proda`ba se vra}aat na golema vrata na pazarot, no so vidliva transformacija”, veli Klaudia Dapricio, partner na Bain & Company vo Milano, i edna od odgovornite za napravenata studija. Taa dodava deka postoeweto na potro{uva~i so pogolemi barawa, smenata na generacii, novi pravila za lojalnost, prisustvo na pogolema integriranost i digitalnata proda`ba, kontinuiraniot porast na proda`bite na

brzoraste~kite pazari, ja transformira industrijata na luksuzni stoki. Ekspertite predviduvaat zgolemuvawe na proda`bite vo Amerika za 8% ili 52 mili-jardi evra. Vo Kina }e ima rast od 25%, so {to Kina, vklu~uvaj}i go Hong Kong, Makao

“Rols-rojs” na��

KAPRICI VREDNI MILIONI

PAZAROT NA LUKSUZNI STOKI SE VRA]A NA

NAJSKAPITE “IGRA^KI” NA MILIJARDERITE

Milijarderite ne se poznati samo po uspe{nosta na nivnite biz-nisi. Blagodarenie na parite koi gi zarabotile i toa vo prili~no pogolema koli~ina,

moàt da uìvaat vo skapite ubavi raboti. A koga ima milioni (milijardi) dozvoleno e i malku da se razgalat. Tie ne samo {to imaat ogromni luksuzni ku}i so bazeni, sauni, tereni za golf, ogromni parkinzi, avioni, jahti i {to im posaka srceto, bogata{ite si imaat i ponekoja “igra~ka” na koja & se voshituvaat kako malo dete. No, ne se raboti za obi~ni predmeti ili nekoja zanimacija. Tuka se vo pra{awe unikatni raboti koi isto taka vredat milioni. Eve kako milijarderite “pukaat” milionite na nivni zadovolstva.

OD SKAPO NAJSKAPO – SULTANOT NA BRUNEI

Koga se raboti za sultanot od Brunei, pove-}e ni{to ne moè da n$ iznenadi. Odamna go frapira{e svetot koga vo 1996 godina za proslavata za 50-tiot rodenden ja priredi dosega najskapata rodendenska zabava na svetot, za koja potro{i “skromni” 28 milioni dolari. Po zabavata na mileniumot ne n$ iznenadi koga plati 22 iljadi dolari za “{i{awe”. Koga se raboti za ispolnuvawe na negovite èlbi, 14 milioni dolari se

sitnica, taka sultanot se voshituva na “Yvezdata na Indija”, odnosno kabrioletot “rols-rojs”, koj mu pripa|al na Maharaxata od Rajkot. No, o~igledno e deka sultanot e edno “golemo dete”, pa toj ima sopstven tematski park nare~en Xerudong park (Je-rudong Park), za koj izdvoil tri milijardi dolari. Vlezot vo parkot, koj vo momentov se renovira, e sloboden.

RUSKITE MILIJARDERI QUBITELI NA NACISTI^KI AVTOMOBILI I JAHTI

Godinava Rusija e proglasena za zemja vo koja ìveat najgolem broj milijarderi. Vo zemjata ima vkupno 62 milijarderi, a eden od niv vo 2006 godina go kupil privatniot “mercedes” na Hitler za suma me|u {est i 15 milioni dolari. Ruskiot milijarder sakal da ostane anonimen, a zdelkata ja napravil preku posrednik, diler vo Diseldorf, Ger-manija, koj soop{til deka biznismenot e vo potraga po u{te nacisti~ki avtomobili.Nitu ruskiot tajkun Roman Abramovi~ ne e imun na svetot na luksuzot. Za bogata{ite ne e nevoobi~aeno da poseduvaat jahti, no za Abramovi~ o~igledno e. Toj ja ima najgolemata jahta na svetot, “Eklipsa” (The Eclipse), koja ja platil 450 milioni dolari. Toa e najgolemata privatna jahta koja plovi niz vodite na nemirnite moriwa i okeani, so sopstven sistem za detekcija, luksuzen spa-centar, bazen i ni pomalku, ni pove-}e, mala podmornica. Ako ve iznenaduvaat ovie brojki, toga{ da ve potsetime deka toj

e eden od najpoznatite ruski biznismeni koj bogatstvoto go zarabotil so nafta, ~elik i sekakvi investicii, a sopstvenik e i na fudbalskiot klub êlzi. Negovoto bogat-stvo e proceneto na okolu 11,2 milijardi dolari.

“BUBALICA” KOJA @IVEE VO PACIFI^KI RAJ

Moèbi Bil Gejts na vremeto bil “bubalica” koj fakultetskite denovi gi pominuval vo sobata so negoviot kompjuter, no denes rabotite se malku poinakvi. Iako go izgubi primatot najbogat ~ovek na svetot, ne mora da zna~i deka ne mora da ìvee kako ta-kov. Negoviot dom vo Medina, Va{ington e vistinski pacifi~eki raj. Celata ku}a e so elektronski sistemi, privatna bib-lioteka so ~italna, svetla koi avtomatski se vklu~uvaat, a muzika (so skrienite zvu~nici pod yidovite) }e ve sledi dodeka {etate od soba vo soba. Proceneto e deka ku}ata vredi okolu 148 milioni dolari i deka samo za nea Gejts pla}a danok od eden milion dolari. Osnova~ot na Majkrosoft e golem qubitel na knigite, pa zatoa vo 1994 godina Gejts ne {tedel pari koga stanuvalo zbor za nau~nite dnevnici na Leonardo da Vin~i. Od 30 dela na Da Vin~i koi se za~uvani najpoznat e “Kodeksot Laj~ester”, koj Gejts go kupil za 30,8 milioni dolari. So toa, ova e najskapata kupena kniga na svetot. Otkako ja kupil Gejts vedna{ ja skeniral i ja

SILVANA [email protected]

PRODA@BATA NA LUKSUZNITE STOKI VO PORAST

IVA BALÊVA Proda`bata na luksuzni stoki vo 2011 godina e zgolemena za 8%, odnosno 185 milijardi evra. Se ~ini deka kompaniite i brendovite poleka zazdravuvaat od krizata, a se predviduva deka vo narednite tri godini proda`bata na ovie stoki }e se zgoelmi za 221 milijardi evra

��

Nakitot e eden od najbaranite �luksuzni stoki

Kabrioletot “rols - rojs” na maharaxata od Rajkot �za 14 milioni dolari

Ruski milijarder, qubitel na “mercedesot” �na Hitler

FunBusiness 23KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

ADRIJANA [email protected]

Dokolku sakate da bidete del od glamuroznite slu~uvawa za vreme na eden od najstarite film-ski festivali, pogriète se toa da go napravite so golem stil. Se nudi unikatna mo`nost da bi-dete vo cenatrot na slu~uvawata i toa za samo 487.243.500 dolari nedelno

��

GOLEMA VRATA

Kanskiot filmski festi-val e eden od najstarite i najpresti`nite filmski festiva-li, osnovan vo dale~nata 1946 godina. Kako eden od pozvu~nite

svetski festivali, Kan i negovata oko-lina so godini nanazad se mesto na koe se zakotvuvaat najpoznatite selebriti imiwa od celiot svet.Za vreme na vakvite slu~uvawa najluk-suznite hoteli rabotat so polna parea. Dovolno e da se ispie edno kafe vo foajeto na eden od ovie hoteli i da vidite nekoe poznato ime. Golem del od xet-setot e smesten vo hotelot Martinez i hotelot Maxestik. Nikako ne go zao-bikoluvaat i Karlton, najpoznatiot hotel na Kroazeta, kade {to cenite se so tri nuli. Dokolku nekoj obi~en smrtnik saka da prestojuva vo ovie hoteli treba da rezervira soba mnogu porano, ne samo za da najde slobodno mesto tuku i da za{tedi nekoe evro, zatoa {to za vreme na festivalot cenite se navistina mnogu “soleni”.Toa {to e moèbi i najspektakularno vo maj e na~inot na koj{to se ìvee tie deset dena za vreme na festivalot. Jugot od Francija e oboen vo glamur, niz nego pominuvaat najluksuznite avto-mobili, se zakotvuvaat naekskluzivnite jahti, a niz voduhot se ~uvstvuva mirisot

na skapi parfemi.Kako {to se nabliùva golemoto otvorawe na ovoj glamurozen nastan, YCO, kompanija za jahti, nudi unikatna mo`nost da se pogledne najnovata jahta Oasis, specijalno za filmskiot festival, koj }e trae od 11 do 22 maj.Oasis e dolga 60 metri i ima izvonre-den dizajn i performansi. Ovaa jahta gi poseduva site kvaliteti kako eden re-sort so pet yvezdi - vklu~uva smestuvawe za dvanaeset gosti, prostran nadvore{en del koj moè da sobere okolu 75 lu|e, na primer za eden koktel-priem, ima privaten gotva~ i u{te mnogu drugi pogodnosti. Luksuznata Oasis isto taka gi poseduva i najnovite “igra~ki” za na voda: dva skuteri, dve edrilici, dva kajaci, pedalinki, oprema za nurkawe, velosipedi i oprema za edrewe. Za da se dopolni ubavinata na ovaa jahta, na nea ima personal od petnaeset lica koi se zadolèni za besprekorna usluga. Gostite }e moàt da uìvaat i da gi sovladat ve{tinite na nurkaweto so pomo{ na li~ni instruktori, a }e moàt i da gi po~uvstvuvaat specijalitetite na svetski poznatite gotva~i. Jahtata }e bide stacionirana vo bli-zina na Palatata na festivalot, taka {to gostite }e bidat vo srceto na slu~uvawata, na palubata i nadvor od nea. Iznajmuvaweto na ovaa jahta za vreme na Kanskiot filmski festival }e ~ini 487.243.500 dolari nedelno.

i Tajvan, }e se najde na posilna pozicija i za prv pat }e ja nadmine proda`bata vo Japonija. Porastot vo Ev-ropa }e bide 7% vo 2011 godina, dodeka, pak, vo Japonija se predviduva pad od 5%, koj }e se dolì na krizata vo koja se najde zemjata po silniot zemjotres {to ja pogodi i razornoto cunami koe sleduva{e. Spored istraùvaweto, vo fokusot na vnimanieto na proizvoditelite na luksuzni stoki godinava }e ostanat zemjite vo razvoj, i toa Rusija kade {to se o~ekuva godi{en porast na proda`bata od 5 do 10%, zemjite od Sredniot Istok so porast od 10 do 12%, kako i Brazil so porast od 10 do 15%. “Potro{uva~ite od zemjite vo razvoj, gi sozdavaat na-jgolemite predizvici za na{ata industrija”, veli Santo Versa~e, pretsedatel na Fondazione Altagamma, italijanska industrija za trgovija so luksuzni stoki, koja me|udrugoto obezbedi najgolem del od podatocite za studijata. “Iako sme naviknati na sozrevaweto na severnoamerikan-skite i evropskite pazari, potro{uva~ite na pazarite vo zemji kako Kina, imaat s$ pogolemi barawa i stanuvaat s$ posofisticirani vo nivniot vkus za luksuz”, dodava toj.

Najgolemata privatna jahta na svetot ja “vozi” Roman Abramovi~ �

napravil dostapna na cede, koe se prodava za pomalku od 30 dolari. U{te eden dobar na~in na zarabotka, iako dopolnitelni prihodi ne mu se potrebni.

RIÂRD BRENSON, MNOGU FANTAZIJA I MNOGU MILIONI

Osnova~ot na grupacijata Virxin, Ri~ard Brenson, imal samo 28 godini koga go kupil ostrovot Neker na Devstvenite Ostrovi, a negovata kompanija samo {est. Iako nego-vite sredstva vo toa vreme bile ograni~eni, sepak, uspeal da go kupi pustiot ostrov za

100 iljadi dolari, {to se pokaàlo kako odli~na investicija, bidej}i sega istiot ostrov e procenet na 60 milioni dolari. No, negovite fantazii i èlbi ne zasta-nale tuka. Neodamna potro{i 200 milioni dolari na negoviot vselenski brod za osum patnici. Vozeweto }e trae {est minuti, a toj {to }e saka da go doìvee toa iskustvo }e treba da plati “samo” 200 iljadi dolari za bilet. Negovoto bogatstvo denes iznesuva 2,5 milijardi dolari, pa zatoa ne griète se, nema da mnogu da izgubi ako proektot se pokaè kako neuspe{en.



U@IVAWE NA VISOKA NOGA

Vistin- �ska oaza za vreme na festi-valot

KANSKI FILMSKI FESTIVAL


Pacifi~kiot raj na Bil Gejts �

Ostrovot koj Branson go kupil za 100 iljadi dolari, �a sega vredi 60 milioni

24 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOKKonferencii i saemi

WWW.KAPITAL.MK

25KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie

- Aktuelni obuki

Krizen menaxment07.05.2011Kosmo Inovativen Centar

Re{avawe problemi i odlu~uvawe07.05.2011ESP

Obuka za aplikacija na EU fondovi10.05 - 11.05.11Clear View

Organizaciska kultura

12.05 - 13.05.11Clear View

Proekt menaxment strategii13.05.2011Kosmo Inovativen Centar

Strate{ko planirawe13.05.2011ESP

Komunikacija i odnosi so klienti14.05.2011Clear View

Pravni aspekti za me-naxeri i profesionalci14.05 - 15.05.11CS Global

Biznis plan15.05.2011Clear View

Finansii za nefinan-siski specijalisti16.05.2011Clear View

Obuki / Menaxment / Brzo ~itawePo {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail : [email protected]; [email protected] www.kds.com.mke-mail : [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

KO M E R C I J A L E N O GL AS

26 KAPITAL / 06.05.2011 / PETOKObuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) KOVODSTVO (72 ^ASA)

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail : [email protected]; [email protected] www.kds.com.mke-mail : [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk


27KAPITAL / 06.05.2011 / PETOK Rabota / Tenderi

Izbor na aktuelni oglasi

MARKETING, PRIzvor: DnevnikObjaveno: 21.04.2011IDEA PLUS KOMUNIKEJ[NS, DOO SKOPJE objavuva oglas za slednive rabotni pozicii: 1. IZVR[EN DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 2. DIREKTOR ZA RAZVOJ NA NOVI BIZ-NISI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 3. DIREKTOR NA SEKTOR ZA KLI-ENTI na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 4. ART DIREKTOR na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 5. RAKOVODITEL NA SMET-KOVODSTVO na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, 6. IT MENAXER na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme, Va{ata profesionalna bi-ografija, pismo za motivacija

i li~na fotografija so naznaka i naslov za koja pozicija se aplicira, ispratete ja na e-mail: offi [email protected]. Oglasot trae do 09 Maj 2011 godina.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: VremeObjaveno: 04.05.2011ACCOUNTANT POSITION. Competences/ Skill: - Univer-sity degree Economy Financial, CMA qualifi cation, - Should have knowledge of accounting principles and practices, - Clear concepts on knowledge of fi nancial principles, - Knowledge of fi nancial reporting, - Should have sound technical accounting skills, - At least 5 years previous practical experience of general

accounting, - Expert in necessary accounting software and very good computer skills, - Flexible, able to work in team and under pressure, - Very good knowledge of English language. The interest and qualifi ed candidates should submit the updated CV, letter of interest and copies of support-ing documents including letters of reference, to the following e-mail: [email protected]. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme od 04.05.2011 godina.

ARHIVIRAWEIzvor: VremeObjaveno: 03.05.2011PZU Klini~ka bolnica SISTINA objavuva konkurs za ARHIVAR ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE – 1 izvr{itel. Kandidatite treba pokraj

op{tite uslovi za vrabotu-vawe predvideni vo Zakonot za rabotni odnosi, da imaat soodvetno visoko obrazo-vanie, poznavawe na Angliski jazik, poznavawe na rabota so kompjuteri i rabotno iskustvo od najmalku 3 godini vo elek-tronsko arhivirawe. Potrebni dokumenti: CV, Diploma za zavr{eno obrazovanie, dokaz za poznavawe na angliski jazik. Dokumentite se dostavuvaat li~no ili po po{ta (so naznaka aplikacija za oglas), na sled-nata adresa: ul. Skupi, br. 5A, 1000 Skopje. Konkursot vaì 5 dena od denot na objavuvaweto.

MENAXMENTIzvor: Utrinski vesnikObjaveno: 05.05.2011„MOKEL-EEII” AD Bi-tola objavuva Javen oglas za

vrabotuvawe na rabotnik na neopredeleno vreme na rabotno mesto Generalen Direktor na „MOKEL- EEII” AD Bitola. Oglasot e 8 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Potreb-nite dokumenti da se dostavat vo arhivata na „MOKEL-EEII” na ul. Prilepska, br. 90a sekoj raboten den od 07.30 do 14.00 ~asot ili preku po{ta. Detal-nite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Utrinski vesnik od 05.05.2011 godina

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: VremeObjaveno: 03.05.2011PZU Klini~ka bolnica SIS-TINA objavuva konkurs za FI-NANSOV REFERENT ZA PLAN I ANALIZA – 1 izvr{itel. Kandidatite treba pokraj

op{tite uslovi za vrabotu-vawe predvideni vo Zakonot za rabotni odnosi, da imaat zavr{eno Ekonomski fakultet ili poslediplomski studii od oblasta na Zdravstven menax-ment, poznavawe na Angliski jazik, poznavawe na rabota so kompjuteri i rabotno iskustvo od najmalku 3 godini, posebno vo delot na izgotvuvawe na finansiski plan i analiza. Potrebni dokumenti: CV, Diploma za zavr{eno obrazo-vanie, dokaz za poznavawe na angliski jazik. Dokumentite se dostavuvaat li~no ili po po{ta (so naznaka aplikacija za oglas), na slednata adresa: ul. Skupi, br. 5A, 1000 Skopje. Konkursot vaì 5 dena od denot na objavuvaweto.

KAPITAL TENDERI

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina StrumicaPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na urbanisti~ki planovi za sela vo �op{tina Strumica so izrabotka na planska pro-gramaLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=3be916e3-3741-45f0-808c-ade4994bf3a4&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina [tipPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Konsultantski inènerski uslugi vo vrska so �ìvotnata sredinaLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=cd335674-2b2c-4227-aa0f-8-f9269027367&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Instalacija na lokalna kompjuterska mreà �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=779e1a0b-77c2-48b0-aca9-8-abadf6560d9&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na proekti za sistem za za{tita od �atmosferski praznewa so fa}a~ so ured za rano startuvawe, za objektite na 19 sredni u~ili{ta na grad SkopjeLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=f1c63dee-65f9-40f4-a072-ec6ec8be42c7&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Akcionersko dru{tvo za prireduvawe na igri na sre}a Dràvna lotarija na Makedonija SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Bankarski uslugi �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=13b1af98-1786-43b5-851d-deedc4b212f3&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Agencija za supervizija na osiguruvawePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Osiguruvawe na oprema i vraboteni �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=441ef086-47ea-4db6-96c1-cc9db9214ad7&Level=2

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST PATUVAWA

JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI PROIZVODI I USLUGI BRENDOVI

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: [email protected] tel: 02 3298 110lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Rangiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide napo-raveno spored vrednosta

na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikato-rite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori:� Prehranbena industrija� Telekomunikacii� Metalurgija� Energetika� Trgovija i distribucija� Grade`na industrija� Framacija

3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMIKapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

e se3298 110

r j

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revid-irani podatoci obezbzedeni od ofici-jalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izmina-tata 2010 godina, vo edicijata }e bi-dat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgov-ori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika:� Dali makedonskata ekonomija

izleguva od kriza?� Kako da se spasime od nelikvidnosta?� Kako polesno do krediti?� Najgolemite predizvici i problemi

na kompaniiteVeruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

282 kapital 06.05.2011

Documents