32. dan 33. dan 34. dan 35. dan spo - devetletka.net · 1 3. sklop: jesen Čas: 15 dni 31. dan 32....

1

3. sklop: JESEN Čas: 15 dni

31. dan

32. dan

33. dan

34. dan

35. dan

SPO

Opazovalni sprehod

Jesen – U/20, 21

Na šolskem dvorišču

(opazovalni list)

SLJ

Pravljica: Mojca

Pokrajculja – B/18, 19

(2 uri)

Berem sličice – DZ 1/54

Krog – DZ 1/56

(predopismenjevalne vaje)

Jesenski izlet - U/18

(zgodba ob nizu sličic)

Polkrog – DZ 1/57


Rišem piktograme –

DZ 1/58

MAT

Število 1 – U/20

Število 1 – DZ 1/55

Število 2 – U/21

Število 2 – DZ 1/59, 60

ŠVZ

Štafetne igre

Sprehod v bliţnjo okolico

Valjanje po blazinah

LVZ

Kiparstvo: Kiparski

materiali; relief v glini

(2 uri)

GVZ

Ustvarjanje

Zvoki iz narave –

Pesem: Burja piha

Ustvarjanje: Nevihta-

zvočna improvizacija

2

36. dan

37. dan

38. dan

39. dan

40. dan

SPO

Drevesni listi

Naš mali projekt: Zbirka

listov - herbarij – U/23

Gozdni plodovi

SLJ

Pravljica: Bogata in

uboga sestra – B/28, 29

(2 uri)

Na gozdni jasi – U/16, 17

Enako – DZ 1/61

Pravljica: Mamka

Bršljanka – B/34, 35

Kostanjev piknik –

DZ 1/64, 65

Več – manj – DZ 1/66

MAT

Število 3 – U/22


Utrjevanje števil 1, 2, 3–

DZ 1/63

Primerjam velikost števil -

U/23

ŠVZ

Igre z balonom

Tekalne igre

Skakanje

LVZ

Kiparstvo: Oblikovanje iz

gozdnih plodov

(2 uri)

GVZ

Pesem: Kostanjček

zaspanček

Poslušanje, ustvarjanje:

Glasno-tiho

3

41. dan

42. dan

43. dan

44. dan

45. dan

SPO

Listi, plodovi in semena –

DZ 1/68

Sadje in zelenjava

Ţivo in neţivo – DZ 1/71

Spoznali smo – U/22

SLJ

Pravljica: Janček jeţek –

B/24, 25

(2 uri)

Rišem črte – DZ 1/76


Poslušanje sestavljenih

navodil

Zvoki v naravi –

DZ 1/70

Pesem: Pravi babica –

B/16, 17

Zajec in zajček – U/16, 17

DZ 1/72

Spoznali smo – U/19

MAT

Primerjam velikost

števil – DZ 1/67

Reši, saj zmoreš - U/24

Število 4 – U/25


Primerjam velikost števil–

DZ 1/73

Reši, saj zmoreš –

DZ 1/74, 75

ŠVZ

Štafetne igre z ţogo

Dvigovanje in nošenje

Gibanje na enostaven

ritem

LVZ

Slikanje: Mešanje barv

(2 uri)

GVZ

Poslušanje, ustvarjanje:

Vivaldi - Jesen

Ljudska pesem: Zajček

4

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 31.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Prepoznajo značajske lastnosti knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja

motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Razvijajo zmoţnost identifikacije s knjiţevno

osebo. V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo knjiţevnega prostora.

Dramatizirajo pravljico.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število

in številko 1. Vadijo pisanje števila 1.

ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na upoštevanje pravil ob igri. Navajajo

se na športno obnašanje ob zmagi ali porazu.

Učne metode:

verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje,

grafično delo, opazovanje

demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva

eksperimentalna: eksperimentiranje

izkustveno učenje: igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/20, lešnik, jabolko,

sliva, trije kroţniki,

posoda s

peskom/zdrobom,

kreda voščenke,

mapa - priloga

(kartončki s pikami,

kartončki s

številkami)

ŠVZ

obroči, kiji, zbirka

iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

B/18, 19, knjiga Mojca

Pokrajculja

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o sladkosnednosti in zvijačnosti.

Katere sladkarije imate najraje? Koliko kosov najljubše sladkarije lahko pojeste? Ali z

bratom, s sestro delite sladkarije? Kako to naredite? Ali doma kdo skrije sladkarijo? Kam?

Kaj storite, če so sladkarije skrite? Jih kdaj iščete? Kaj naredite, če jih najdete? Kaj se zgodi

potem?

Najava besedila: Spoznali bomo pravljico, v kateri bomo srečali nekoga, ki je zelo

sladkosneden.

Priprava na poslušanje

Pripravijo se na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo.

5

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

- Knjiţevne osebe

Kdo si je kupil piskrček in se vanj preselil? Kakšna je bila Mojca Pokrajculja?

Katere ţivali so iskale dom pri Mojci Pokrajculji? Zakaj so ga iskale? Kaj so bile ţivali po

poklicu?

Kakšna je bila lisica? Jo je zares bolel trebuh? Je bilo njeno ravnanje pravilno? Zakaj je tako

ravnala?

Kateri osebi iz pravljice bi bili radi podobni? Zakaj?

- Knjiţevni prostor

Kje se je pravljica dogajala?

Kako si ta prostor predstavljate?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.ALJEVANJE PRJIC

Poglabljanje doživetja

Berilo, str. 18, 19

- Naročimo, naj pokaţejo naslov pravljice. Preberemo ga. Razloţimo, kaj pomeni koroška

pravljica.

Povabimo učence, naj si ogledajo besedilni in slikovni del ter povedo, kaj predstavljajo

ilustracije.

- Dramatizacija pravljice

Povemo navodila:

Zaigrali boste pravljico. Razdelili se boste v skupine po šest učencev. V skupini si razdelite

vloge. Dogovorite se, kako boste pravljico zaigrali.

Skupine se predstavijo. Nagradimo jih s pohvalo.

II. dejavnost

Učence vprašamo: Koliko piskrčkov je imela Mojca Pokrajculja? Koliko lisic, medvedov,

zajčkov je sprejela Mojca v piskrček? Koliko je imela metel? …

Povabimo učence v krog.

Pred učence postavimo skledo, tri papirnate kroţnike, kartončke za zapis pik.

V skledi naj bo en lešnik, eno jabolko, ena sliva. Učenci poimenujejo sadeţe.

Tri otroke pozovemo, naj vsak na svoj kroţnik poloţi po en sadeţ.

Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica lešnikov, mnoţica jabolk in mnoţica sliv.

Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da je v vsaki mnoţici po en član.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik ali priloţijo kartonček iz priloge.

Z roko kaţemo na mnoţice in razločno govorimo: »ENA sliva, EN lešnik, ENO jabolko.«

Učenci ponovijo.

Zapis števila 1 s številko 1

Učencem pokaţemo poteznost zapisa številke 1.

Vadimo zapis najprej s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku

(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.

Na kartonček napišemo število1. Kartonček poloţimo k mnoţici.

Učbenik MAT, str. 20

Zgornja slika

Učenci si ogledajo sliko.

Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.

S prstom vlečejo po številu na listu. Pozorni so na poteznost.

6

Spodnja slika


Povedo, kaj je na sliki.

Poimenujejo mnoţice in člane vsake mnoţice. Določijo moč vsake mnoţice. Preštejejo

pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu.

Po navodilih rešijo naloge na modrih poljih.

III. dejavnost

Igra: Predstavimo se – zbirka iger

Gimnastične vaje – zbirka vaj

Štafetne igre

Vsako igro igramo dvakrat. Prvič poskusno, drugič igramo zares (lahko tudi točkujemo).

- Tek okoli kija

Učenci tečejo okrog kija, ki je oddaljen 10 m.

- Tekma ţabic

Učenci z ţabjimi poskoki skačejo okrog kija, ki je oddaljen 5 m.

- Po vseh štirih naprej in nazaj

Učenci gredo po vseh štirih naprej do črte in zadenjsko po vseh štirih nazaj.

- Poskoki po eni nogi

Učenci skačejo po eni nogi do črte in po drugi nazaj.

Igra: Konjiček, kdo te jaha – zbirka iger

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Pravljica: Mojca Pokrajculja 37., 38.

MAT Število 1 25.

ŠVZ Štafetne igre 19.

LVZ

GVZ

7

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 32.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Znajo poiskati

razlike in podobnosti med rastlinami in ţivalmi.

SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Razvijajo

predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno

drţo pisala. Vadijo smer pisanja. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

MAT:Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh:

konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi

ponazorili. Zapišejo in berejo število 1.

ŠVZ: Razvijajo primeren odnos do narave. Razvijajo moč rok in nog. Pridobivajo

preciznost pri metu.

Učne metode:

verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje,

pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda

odmeva




Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/55, različni

predmeti, kartončki za

zapis številk, kartonski

krog za mnoţico

SLJ

DZ 1/54, 56,

obroč, večji list

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vzpodbudimo učence, naj povedo, kako so preţiveli včerajšnje popoldne. Nato

vprašamo: Ali je bil kdo na jesenskem sprehodu?

Povedo, kaj so videli na sprehodu.

Rečemo: Ilustrator je tudi opazoval jesensko naravo. V DZ je narisal sličice. Poglejmo.

DZ 1, str. 54 - Preberejo prvi piktogram in povedo, kaj pomeni. Vodimo usmerjeno branje sličic.

Preberemo vse sličice, poimenujemo osebe/predmete/rastline/ţivali na sličicah.

Učenci odgovarjajo na vprašanja, npr.: Katera drevesa so na sliki? (kostanj, oljka,

jablana). Kje je sadeţ oljka? Kateri sadeţ je ob jablani? Koliko jabolk/kostanjev/oljk je

ob drevesu? Ali lešniki tudi rastejo na drevesu? Kje pa? Kaj dela človek na lestvi?

Kje na listu je jata ptic? Kateri sadeţ raste na trti? Ali je za ozimnico vloţeno samo

sadje?

- Preberejo drugi in tretji piktogram in povedo, kaj pomenita.

8

Pripravijo svinčnik, rdečo, modro, zeleno in rjavo barvico.

Učencem naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo

nalogo.

Navodila:

- S svinčnikom obkroţi drevo kostanj.

- Z rdečo barvo obkroţi jablano z jabolkom.

- Z modro barvo obkroţi obiralca grozdja.

- Z zeleno barvo obkroţi jato ptic.

- Z rjavo barvo obkroţi gobe.

- S svinčnikom obkroţi ozimnico.

- Z rjavo barvo obkroţi lešnika.

- Povej ime za sličice, ki jih nisi obkroţil.(sadje, leska, sadeţ oljka in drevo oljka, sadeţ

kostanj, jablano in obiralca jabolk)

- Preverimo pravilnost opravljene naloge.

II. dejavnost

Učence povabimo v krog. Spodbudimo jih, naj naštejejo okrogle predmete, ki jih

poznajo..

Pred učence poloţimo večji bel papir, nanj poloţimo manjši obroč, ki predstavlja

krošnjo. S prstom obrišemo obroč. Pozorni smo na smer risanja.

Vsak učenec s prstom vleče po obroču. Če je učencev več, dodamo še kakšen obroč. Z

zeleno kredo prostoročno narišemo krog, kjer je bil poloţen obroč.

Učence vprašamo, kaj smo narisali. Odgovorijo: Krog. Na kroţnico narišemo puščico za

smer risanja.

Učencem naročimo, naj s kredo rišejo po krogu. Ko so vsi učenci narisali krog, list

pritrdimo na tablo. Ogledajo si zelene kroge.

Učenci rišejo kroge:

- z roko po zraku,

- s prstom po zraku, mizi,

- z mokro gobo na tablo,

- s palčko/prstom v zdrob,

- z voščenko na večji papir.

Pri risanju so pozorni na poteznost.

DZ 1, str. 56

Učenci preberejo piktogram. Povemo navodilo za delo.

Ogledamo si poteznost za risanje kroga.

Narišejo kroge. Preverimo pravilnost opravljene naloge.

III. dejavnost

Učenci po navodilih nastavijo po en predmet (eno barvico, eno merilce ...).

Poimenujejo predmet, ki so ga nastavili na mizo.

K predmetu nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (ena pika).

Vrnemo se na 54. stran v DZ. Učencem naročimo, naj na sliki poiščejo

predmete/rastline/osebe, ki jih je slikar narisal po eno.

DZ 1, str. 55

Prva naloga

Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Učenci v mnoţici narišejo ustrezno število članov.

Preverimo pravilnost rešitev.

9

Druga naloga

Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni.


Učenci vadijo zapis številke 1.

Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.


Tretja naloga

Preberejo piktograma ob tretji nalogi in povedo, kaj pomenita.


Učenci poimenujejo člane mnoţic in v okvirčke zapišejo, koliko članov ima vsaka

mnoţica.


V zvezek narišejo mnoţico z enim članom.

V zvezek vsakemu otroku zapišemo številko 1.

Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno

zapisovanje.

III. dejavnost

A

Pogovorimo se, da bomo odšli na sprehod v bliţnjo okolico. Dogovorimo se, kako se

bomo na sprehodu obnašali in kakšen je namen našega sprehoda (kaj bomo opazovali).

Vzpodbujamo učence, naj predvidevajo, kaj vse bodo opazili na sprehodu.

Obiščemo različne ţivljenske prostore (odvisno od moţnosti – polje, gozd, travnik...).

Ţivljenjske prostore poimenujemo, opazujemo, opisujemo.

Opazujemo različne rastline – poimenujemo dele rastlin in poiščemo enakovrstne dele

npr. pri drevesu in cvetlici. Iščemo podobnosti in razlike. Primerjamo velikost rastlin,

oblike listov, barvo cvetov, plodove ...

Opazujemo ţivali (ptice, ţuţelke, pajke ...). Prisluhnemo ptičjemu petju. Opazujemo

ţivalske “sledi” (krtine, pajčevine ...).

B Na opazovalnem sprehodu se tudi igramo.

Skrivanje: Učenci se zberejo okrog nas. Na znak mora vsak čim hitreje najti svoje drevo

in se zanj skriti. Kdo je bil prvi, kdo zadnji?

Gimnastične vaje s storţem ali vaje ob drevesnem deblu

Preskoki:

- Učenci enonoţno preskakujejo nizke ovire (krtine, večje šope trav, luţe, korenine,

potko, grmičke…).

- Poiščemo primeren štor. Učenci z zaletom skočijo nanj, nato seskočijo.

Vesa: Poiščemo veje, ki so dovolj močne in tako nizko, da jih učenci lahko doseţejo.

Učenci poskušajo viseti na različne načine: na obeh rokah, na obeh rokah in nogah, na

eni roki, poskusijo se z brado dotakniti veje).

Ciljanje: Učenci naberejo gozdne plodove (storţe, ţelode...). Določimo primerno tarčo

(grm, drevo), v katero mečejo plodove. Pazimo, da si učenci pri metanju ne stojijo

nasproti!

Povratek v šolo.

C Po opravljenem sprehodu se v učinici spomnimo, kaj vse smo videli. Učenci svoja

opaţanja zabeleţijo z risanjem v zvezek (Narišejo, česar se spomnijo s sprehoda).

Predlog: Obiskane ţivljenjske prostore in utrinke s sprehoda lahko fotografiramo.

10

POMEMBNO: Naslednjo uro prinesejo v šolo sprešano jesensko listje in plodove.

Pregled realizacije


URA

SPO Opazovalni sprehod 19.

SLJ Berem sličice

Krog – predopismenjevalne vaje

39.

MAT Število 1- utrjevanje 26.

ŠVZ Sprehod v bliţnjo okolico 20.

LVZ

GVZ

11

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 33.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih

letnih časih. Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja.

Vedo, da je ţivljenje ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave. Znajo

poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in ţivalmi. Spoznajo, kaj potrebujejo

sami in kaj druga ţiva bitja za ţivljenje.

SLJ: Razvijajo zmoţnost govornega nastopanja. S pomočjo vprašanj in ob slikovnem

gradivu ustno tvorijo zgodbo.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo

število in številko 2. Vadijo pisanje števila 2.

GVZ: Pripovedujejo svoje izkušnje o zvokih iz narave, povezanih z vremenskimi pojavi. Z

lastnimi glasbili posnemajo zvoke iz narave, povezane z vremenskimi pojavi.

Ritmično izrekajo besedilo pesmi Janeza Bitenca Burja piha. Naučijo se pesem in jo

doţiveto zapojejo. Pri petju posnemajo interpretacijo učitelja. Ustvarjalno izraţajo

glasbena doţivetja ter predstave v likovni komunikaciji. Izmišljajo si slikovne znake

za zvočno barvo vremenskih pojavov.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo


Učni pripomočki,

sredstva

MAT U/21,

dva lešnik, dve hruški,

dva jabolka, posoda s

peskom/zdrobom,

kreda, voščenke,

mapa - priloga


kartončki s številkami)

GVZ

notni zapis pesmi

Burja piha

SLJ

U/18

SPO

U/20, 21,

fotografije

narave

(koledarji)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Igra: Au, pika, bode…

Učenci sedijo v krogu. Začnemo igro tako, da v dlaneh drţimo ţogico, se obrnemo k

učencu, ga prijazno pogledamo in spustimo ţogico v njegove dlani. Pri tem nič ne

govorimo. Ţogica potuje od učenca do učenca.

Ko učitelj dobi ţogico, se ţogica spremeni v vroč kostanj. Pokaţemo, kako teţko je

drţati vroč kostanj v dlaneh, zato ga čim hitreje oddamo naprej. Ţogica potuje od

učenca do učenca.

12

Ko učitelj dobi ţogico, se ţogica spremeni v kostanjevo jeţico. Ker močno pika, lahko

vzkliknemo, in jo oddamo naprej. Pri tem pazimo, da sošolca ne zbodemo premočno.

Ţogica potuje od učenca do učenca.

Vodimo pogovor o sprehodih/izletih, o nabiranju jesenskih plodov in sadeţev.

Učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih, izkušnjah, občutjih. Spodbudimo jih z

Vprašanji, npr.:

Kam najbolj pogosto hodite? Ali greste peš, z avtom ali kako drugače? Kdo gre z vami?

Kako se počutite na izletu? Ali si ţelite, da bi šli večkrat/manjkrat na izlet? Kaj vam je

najbolj ali najmanj všeč?

Povemo zgodbo o druţini, ki je šla na nedeljski izlet.

Bil je lep sončen jesenski dan. Mojca in Lovro sta predlagala očetu in mami, da bi šli na

nedeljski izlet. Mama je pripravila vse potrebno v nahrbtnik, Mojca in Lovro pa sta dodala

še vsak svojo dobroto. Odločili so se, da bodo šli kar peš od doma. Toplo so se oblekli, oče

pa si je nadel nahrbtnik na rame.

Ustavili so se ob potoku. Poslušali so ptičje petje in nabirali kostanj. Mojca in Lovro sta

najbolj uživala, ko so iz nahrbtnika vzeli malico. Pozno popoldne so se vrnili domov.

Mojca in Lovro sta svojo zgodbo povedala ilustratorju, on pa je vse to narisal. Kaj

mislite, kaj je narisal? Ali se je na izletu zgodilo kaj zanimivega, nepričakovanega,

lepega…? Učenci pripovedujejo.

Učbenik SLJ, str. 18

Učenci si ogledajo slike. Odgovarjajo na vprašanja o podatkih s slike.

Kam je šla druţina?

Kaj so videli?

Kaj se je zgodilo Mojci?

Katere dobrote sta otroka vzela iz nahrbtnika, ko so se ustavili na travniku?...

Vodimo usmerjeno branje posamezne slike. Učenci tvorijo besedilo. Spodbujamo jih,

naj govorijo glasno in razločno.

Učence pozovemo, naj ob sličicah sami pripovedujejo svojo zgodbo.

Učenci predstavijo svoje mnenje o besedilu. Spodbudimo jih z vprašanji: Ali naslov

ustreza besedilu? Ali smo ob slikah povedli vse o izletu? Smo kaj dodali/spremenili?

Kako ste se počutili, ko ste poslušali zgodbo? Kako ste se počutili, ko ste pripovedovali

zgodbo?

II. dejavnost

Spomnimo se našega opazovalnega sprehoda. Ponovimo, kaj smo videli. Uporabimo

fotografije, če smo jih posneli na sprehodu. Ogledamo si še druge fotografije

ţivljenjskih prostorov (koledarji) in jih primerjamo s tistim, kar smo videli na sprehodu.

Učbenik SPO, str. 20, 21

Usmerjamo pogovor ob sliki s pomočjo nalog.

Naloge:

Ţivljenjska okolja

Poimenujte ţivljenjska okolja na sliki.

Ţivali

- Poiščite in poimenujte ţivali na sliki.

- Poimenujte ţivljenjski prostor srne (mravlje, ovce …).

- Ali na teh ţivljenjskih prostorih ţivijo samo ţivali, ki so na sliki? Naštejte še druge.

- So vse ţivali enako velike?

- Naštejte nekaj majhnih ţivali.

13

- Ali medved spada med velike ţivali? Zakaj?

Rastline

- Poiščite in poimenujte rastline na sliki.

- Ali na teh ţivljenjskih prostorih rastejo samo rastline, ki so na sliki? Naštejte še druge.

- Poimenujte rastline, ki rastejo v vrtu (na polju, v gozdu, v sadovnjaku, na pašniku …).

- Poimenujte jesenske plodove.

- Kateri plodovi so hrana za ljudi?

- Kateri plodovi so hrana za ţivali?

- Katere plodove uţivajo ljudje in ţivali?

- So vse rastline enako velike?

- Naštejte nekaj majhnih rastlin.

- Ali drevesa spadajom med majhne rastline? Utemeljite odgovor.

Jesenska drevesa

Kaj opazite jeseni na drevesih?

Barve jeseni

Kakšne barve je narava jeseni?

Ljudje in njihovo delo

Naštejte ljudi na sliki.

Povejte, kaj delajo.

III. dejavnost

Pred učence postavimo skledo in tri kroţnike. V skledi sta dva lešnika, dve jabolki, dve

slivi. Učenci poimenujejo sadeţe.

Tri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, naj vsak na svoj kroţnik poloţi

sadeţe iste vrste.

Ugotovijo, da je nastala mnoţica lešnikov, mnoţica jabolk in mnoţica sliv.

Preštejejo člane mnoţic in ugotovijo, da sta v vsaki mnoţici po dva člana.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik ali priloţijo kartonček z dvema

pikama.

Z roko kaţemo na mnoţice in ob tem razločno govorimo: »DVE slivi, DVA lešnika,

DVE jabolki.« Učenci ponovijo.


Predstavimo poteznost.

Vadimo zapis najprej s prstom po zraku, po mizi, po sošolčevem hrbtu, v zdrob, s kredo

po tabli, z voščenko po večji površini papirja.


Učbenik MAT, str. 21 Zgornja problemska situacija

Učenci si ogledajo problemsko situacijo.


Povedo, kako zapišejo številko 2.

Spodnja problemska situacija



IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Z učenci ponovimo eno izmed izštevank.

Poslušanje in ritmično izrekanje besedila pesmi Burja piha

Ritmično izrekamo besedilo pesmi.

14

Učenci se naučijo besedilo pesmi tako, da ponavljajo za učiteljem.

Pripovedovanje, opisovanje in posnemanje zvokov iz narave, povezanih z vremenskimi

pojavi

Vodimo pogovor o vremenskih pojavih in zvokih iz narave.

Učenci z zvoki lastnega telesa (pihanje, tleskanje, topotanje, trkanje …) posnemajo npr.:

veter, deţ, grmenje …

Učenje pesmi po metodi odmeva

Doţiveto zapojemo pesem.

Naučimo učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo

posamezne glasbene fraze.

Doţiveto zapojemo pesem v celoti.

Likovno izražanje glasbene vsebine pesmi Burja piha

Učenci na manjše lističe narišejo vremenske pojave, ki nastopajo v pesmi (burjo, deţ,

veter in oblake, sonce), nato jih v takšnem vrstnem redu kot se v pesmi pojavijo,

prilepijo v zvezke.

Pregled realizacije


URA

SPO Jesen 20.

SLJ Jesenski izlet – zgodba ob nizu sličic 40.

MAT Število 2 27.

ŠVZ 20.

LVZ

GVZ Ustvarjanje - Zvoki iz narave

Pesem: Burja piha

20.

15

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 34.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO:Časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih

letnih časih. Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Znajo

poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in ţivalmi.

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in

pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo

poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

LVZ: Razlikujejo kiparsko tvorbo od risbe, slike, fotografije. Upoštevajo postopek gnetenja in

valjanja gline ter odtiskovanja predmetov v glinasto ploščico. Ob uporabi modelirke,

valjarja in drugih orodij razvijajo motorično spretnost.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo,branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija




Učni pripomočki,

sredstva

LVZ

- za prikazovanje: kiparska dela

učencev, risbe, slike, fotografije

- za igro: platnena vrečka z

različnimi figuricami,

igračkami, predmeti

- za oblikovanje: glina, deščica,

valjar, modelirka, različni

predmeti za odtiskovanje

SPO

opazovalni list

Jesen na šolskem

dvorišču

SLJ

DZ 1/57

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Odpravimo se na šolsko dvorišče. Učenci po navodilih opazujejo jesensko naravo. Svoja

opaţanja narišejo (znak za vreme, oblačila, barvne lise ...) na opazovalni list . Navodila za

opazovanje:

- Kakšno je danes vreme?

- Kako ste oblečeni?

- Izberi si drevo z listi. Kakšne barve so listi v krošnji?

- Poišči drevo z iglicami. Kakšne barve so iglice?

- Poišči čimveč barv, ki jih vidiš na dvorišču. Katere barve je največ? Katere je tudi veliko?

Nariši barvne lise.

- Na drevesu ali pod njim poišči plod. Nariši ga.

Po končanem delu povzamemo ugotovitve.

Opazujemo in primerjamo:

16

- dve različni drevesi; ugotavljamo, po čem se razlikujeta in po čem sta si podobni.

- dve drevesi iste vrste; ugotavljamo, po čem se razlikujeta (višina, debelina debla ...).

Z voščenko naredimo odtise lubja različnih dreves in jih primerjamo med seboj. V razredu

odtise nalepimo na plakat.

II. dejavnost

Učence povabimo, naj se usedejo pred tablo.

Rečemo: Jeseni se dnevi krajšajo, noči pa daljšajo. Kaj opazimo na nebu ponoči? Ali je luna

vedno enake oblike?

Na tablo narišemo tanek prvi krajec lune. Vprašamo: Kakšne oblike je luna? Učenci

povedo. Ponovimo: Luna ima obliko polkroga.

Spodbudimo učence, naj z roko po zraku narišejo polkrog.

Narišemo zadnji krajec lune. Z roko po zraku narišejo polkrog v drugo smer.

Učenci rišejo polkroge:

- z roko po zraku,

- s prstom po zraku, mizi,

- z mokro gobo na tablo,

- s palčko/prstom v zdrob,

- z voščenko na večji papir.

Pri risanju so pozorni na poteznost.

DZ 1, str. 57 Učenci si ogledajo ilustracijo in s narobe obrnjenim svinčnikom prevlečejo rdeča polkroga

na dečkovih očalih.

Preberejo piktogram. Povemo navodilo za delo. Poudarimo smer risanja in si ogledamo

poteznost pisanja.

Narišejo polkroge. Preverimo pravilnost opravljene naloge.

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo deščice. Glino in

orodja bomo razdelili po končani demonstraciji in napovedi likovne naloge.

Pred učenci sta dve skupini likovnih del:

1.skupina: slika, risba, fotografija

2.skupina: nekaj kiparskih del, lahko od starejših učencev (relief in obhodni kip).

Pripravimo tudi platneno vrečko z različnimi predmeti za igro ugibanja.

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Ogledujemo si dela, se pogovorimo o likovnih motivih.

Ali je kakšna razlika med obema skupinama izdelkov?

Ali bi lahko s tipanjem ugotovili, kaj je narisano, naslikano?

Ali bi lahko s tipanjem prepoznali kip?

Ugotovimo, da kip zajema tudi prostor.

Igra: Z zavezanimi očmi prepoznavamo predmete v platneni vrečki (različne figurice,

igračke, predmeti).

Likovna naloga

Izdelali bomo relief iz gline.

Likovni motiv naveţemo na jesen: drevo s sadeţi, sadeţ, list, ţival … (Učencem

predlagamo samo en motiv, ki ga oblikujejo na svoj, sebi lasten način.)

Demonstracija postopka oblikovanja reliefa:

Najprej glino pregnetemo in jo na deščici sploščimo.

Sploščeno glino povaljamo.

17

Upodobimo likovni motiv. Pri tem lahko s paličico zarisujemo v ploščico, odtiskujemo

vzorce ali uporabimo tudi druge postopke.

Individualno delo učencev

Učenci izdelajo relief.

V zgornji del ploščice zavrtajo dve luknjici za vrvico, s katero bomo relief obesili na steno.

Izdelke podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Dodatno: Izdelke posušimo (prib. 2 tedna) in jih ţgemo v keramični peči. Ţgane izdelke

lahko patiniramo ali kako drugače površinsko obdelamo.

Vrednotenje (izvedemo na ţganih, dokončanih izdelkih)

Reliefe razstavimo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev,

domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih

kiparskih delih.

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

POMEMBNO: Učence ponovno spomnimo, da naj prinesejo v šolo sprešano jesensko listje in

plodove.

Pregled realizacije


URA

SPO Na šolskem dvorišču – opazovalni list 21.

SLJ Polkrog – predopismenjevalne vaje 41.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparstvo: Kiparski materiali, relief v glini 13., 14.

GVZ

PRILOGA ZA OKOLJE – opazovalni list

18

JESEN NA ŠOLSKEM DVORIŠČU OPAZUJ IN NARIŠI, KAR SI OPAZIL.

VREME OBLAČILA

BARVE PLOD

19

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 35.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Razvijajo zmoţnosti nebesednega sporazumevanja. Tvorijo nebesedna sporočila,

utemeljijo njihov pomen in vlogo.

MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh:



ŠVZ: Pridobivajo različne gibalne izkušnje z elementi akrobatike. Razvijajo koordinacijo.

Navajajo se na sodelovanje s sošolci.

GVZ: Ogledajo si odlomek koncerta zasedbe Perpetuum jazzile s skladbo Africa.

Raziskujejo zvočne barve in z njimi izraţajo zvočne zamisli. Predstavijo svoje

razumevanje pojma nevihta. Zaznavajo, razlikujejo in posnemajo zvoke iz narave.

Ustvarjajo zvočne slike nevihte. Z gibanjem izraţajo zvočna doţivetja ter glasbene

predstave.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/59, 60,

različni predmeti,

mapa - priloga

(kartončki s

pikami, kartončki s

številkami)

GVZ

videoposnetek

skladbe Africa v

izvedbi Perpetuum

jazzile

ŠVZ

blazine, ţoge,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 1/58

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vodimo pogovor o opazovanju na šolskem dvorišču. Učenci povedo, kaj so delali, kaj so

videli. Povedo tudi, katera pravila obnašanja so upoštevali pri delu.

Vprašamo: Ali bi za ta pravila lahko narisali piktograme? Učenci predlagajo.

Na tablo narišemo nekaj piktogramov, npr.: Ne kriči. Ne trgaj cvetja. Ne hodi po zelenici.

Smeti v koš. Ne lomi vej. Otroško igrišče.

Pogovorimo se, kako je treba ob teh piktogramih ravnati in kje so postavljeni. Učenci

pripovedujejo o svojih izkušnjah.

DZ 1, str. 58

Opazujejo sliko in povedo, kaj se na njej dogaja.

Preberejo piktogram pri nalogi in povedo, kaj pomeni.


20

Učenci rišejo piktograme.

Preverimo rešitve.

Predstavijo svoje pikrograme. Povedo, kaj pomenijo, kje stojijo in kako je treba ob njih

ravnati.

Učence vprašamo ali poznajo katerega izmed piktogramov, ki ga uporabljajo

vremenoslovci za napovedovanje vremena. Povedo svoje izkušnje.

Vprašamo: Ali veste, kaj pomeni beseda nevihta? Ste jo ţe kdaj doţiveli? Bi znali

nevihto predstaviti z različnimi zvoki?

Učence povabimo k poslušanju in gledanju posnetka nevihte.

II. dejavnost

Uvodna motivacija

Ogled posnetka z dvd-ja in razgovor o posnetku (kdo in kako so nastopali).

Učenci ugotovijo, da so slišali pevski zbor, da so vse zvoke naredili s svojimi glasovi in

telesom, da so prikazali na začetku nevihto …

Nevihta

Učitelj vodi razgovor o nevihti, učenci se vključujejo. Opisujejo kako se v naravi

pripravlja k nevihti (nebo se stemni, ozračje postane soparno, teţko, pričnejo padati prve

deţne kaplje, najprej počasi druga za drugo, nato jih pada vedno več, lije kot iz škafa,

nevihta se bliţa višku, grmi in se bliska, nato deţevje pojenja, ozračje se umirja, nebo se

prične jasniti in spet skozi oblake posijejo sončni ţarki).

Zvočno-gibna improvizacija - prikaz nevihte

Učitelj pove, da bodo skupaj poskusili ustvariti nevihto. Učenci se razdelijo v pet skupin.

Dogovorijo se za način izvajanja.

Primer:

1. skupina: »sopara, veter« - pihajo na »F« nato na »Š«ţ

2. skupina: »prve deţne kaplje« - tleskanje

3. skupina: »lije« - topotanje po kolenih

4. skupina: »grmenje« - sonoţni poskoki ali udarci po bobnih

5. skupina: »prvi sončni ţarki« - igranje na triangel

Nevihto bodo učenci ustvarili postopoma. Skupine se bodo vključevale na učiteljev znak

po njegovi presoji, druga za drugo. Ko se bo vsaka naslednja priključila, bodo prejšnje

nadaljevale z izvajanjem, da se doseţe stopnjevanje. Zvoke bodo učenci izvajali najprej

tiho in nato vedno glasneje. Proti koncu tudi postopamo nehajo z izvajanjem. Zaključi

triangel. Učenci lahko nato menjajo skupine in improvizirajo vsaj dvakrat.

III. dejavnost

Učenci po navodilih nastavijo po dva predmeta (dva svinčnika, dve radirki; pokaţejo dva

uhlja, dvignejo dve roki ...)

Povedo, kaj so pripravili.

K predmetu nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (dve piki). Delajo v paru.

V zvezek narišejo mnoţico z dvema članoma.

V zvezek učitelj vsakemu otroku zapiše številko 2.

Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.

DZ 1, str. 59

Prva naloga





21

Druga naloga






Tretja naloga



Učenci poimenujejo člane mnoţic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko članov ima

vsaka mnoţica.


DZ 1, str. 60

Prva naloga

Preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.


Pojasnimo pojem par.

Učenci ustrezno poveţejo čevlje, tako da dobijo pare.

Preverimo ustreznost rešitve.

Druga naloga

Preberejo piktograme in povedo, kaj pomenijo.

Preberemo navodilo, učenci s svojimi besedami obnovijo problem.

Zapišejo ustrezno številko ali narišejo ustrezno število predmetov ali določeno število

predmetov prečrtajo, glede na zapisano število pod okvirčkom.


IV. dejavnost

Igra: Dobra vila

Gimnastične vaje

Valjanja:

i. - s pomočjo rok (učenec se kotali po blazini, pomaga si lahko z rokami),

ii. - brez pomoči rok (učenec se kotali v stran, roke ima v vzročenju),

iii. - z ţogo v rokah (v rokah, ki jih drţi v vzročenju, drţi ţogo),

iv. - eden kotali drugega (eden leţe na tla, drugi učenec ga kotali),

v. - pod oviro (učenec se zakotali pod napeto vrvico ali gredjo),

vi. - v opori klečno (v opori klečno se preko hrbta zavali v začetni poloţaj),

Učencem damo navodilo:

- V paru se primita za roke in se hkrati kotalita.

- V paru stakneta stopala, roke so v vzročenju, hkrati se kotalita.

Preskakovanje kotalečih

Učence razdelimo na “skakalce” in “kotaleče”. Kotaleči (med njimi mora biti dovolj

razmaka) se valijo po blazini v eno smer, skakalci tečejo nasproti in jih preskakujejo. Ko

učenec preskoči vse kotaleče učence, tudi sam postane “kotaleči”- uleţe se na tla in se

kotali nazaj po blazini.

Igra: Dirigent

Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.

22

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Rišem piktograme 42.

MAT Število 2 – utrjevanje 28.

ŠVZ Valjanje po blazinah 21.

LVZ

GVZ Ustvarjanje: Nevihta – zvočna improvizacija 14.

23

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 36.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Prepoznavajo značajske lastnosti knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja

motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost domišljijskega dopolnjevanja

literarnega sveta.


število in številko 3. Vadijo pisanje števila 3.

ŠVZ : Razvijajo hitrost in agilnost. Razvijajo koordinacijo oko - roka in oko - noga. Ob igri se

razvedrijo in sprostijo.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/22,

mapa - priloga:

kartončki s številkami,

različni predmeti (po

tri), posoda s

peskom/zdrobom,

kreda, voščenke

ŠVZ

baloni, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

SLJ

B/28, 29 , knjiga

Babica pripoveduje

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Ţelim si …

Ţelim si, da bi znala pomeţikniti na prav poseben način. Ţelim si tudi, da bi imela tak

košček čokolade, ki nikoli ne bi zmanjkal. Ţelim si …

Povabimo učence, naj povedo, na kakšen način naj se mi te ţelje uresničijo.

- Domišljijska igra: Kaj bi bilo če …

Vprašamo: Kaj bi bilo, če bi nekega jutra sedela ob tvoji postelji dobra vila in ti rekla, da ti

lahko, če ţeliš, izpolni tri ţelje?

Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Najava besedila: Nekoč sta ţiveli dve sestri, bogata in uboga. Ţelite spoznati ti dve sestri?





Čustveni odmor

24


Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Kateri knjiţevni osebi smo srečali v pravljici?

Na tablo napišemo naslov pravljice z velikimi tiskanimi črkami.

Naročimo, naj naslov prepišejo v zvezek. Nato naj list razdelijo na polovico. Na levo stran

naj narišejo bogato sestro in na desno stran ubogo sestro.

Povabimo učence, naj si v skupinah ogledajo slike, jih med seboj primerjajo in povedo,

kaj so opazili.

Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o dobrih in slabih knjiţevnih osebah in njihovem

ravnanju.

Kakšna je bila bogata sestra?

Kakšna je bila revna sestra?

Katera izmed sester je imela otroke?

Kako so ţiveli otroci?

- Pravljični čudeţ

Revna sestra je obogatela. Kako se je to zgodilo ne vemo natanko. Vemo le to, da

je šlo za čarovnijo. Katero?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci jo poslušajo in doţivljajo.


Berilo, str. 28, 29

- Naročimo, naj pokaţejo naslov pravljice. Preberemo ga. Razloţimo, kaj pomeni rezijanska

pravljica.


ilustracije.

- Domišljijsko dopolnjevanje literarnega sveta

Naročimo, naj v zvezek narišejo čarovnijo, s katero je obogatela revna sestra.

Spodbudimo učence, naj povedo, kako je bilo, ko se je zgodil čudeţ.

II. dejavnost

Rečemo: V pravljicah se dogajajo čudeţi; v njih nastopajo dobre in slabe osebe; junaki

uporabljajo čudeţne predmete. Večkrat pa v njih srečamo tudi pravljična števila. In

število, ki ga bomo spoznali danes, je eno izmed pravljičnih števil.

Povabimo učence v krog.

Pred učence postavimo skledo, tri papirnate kroţnike, kartončke za zapis pik.

V skledi naj bodo trije lešniki, tri jabolka, tri slive. Učenci poimenujejo sadeţe.

Tri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, naj vsak na svoj kroţnik poloţi po tri

sadeţe.

Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica lešnikov, mnoţica jabolk in mnoţica sliv.

Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da so v vsaki mnoţici po trije člani.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik.

Razločno govorimo in z roko kaţemo na mnoţice: TRI slive, TRIJE lešniki, TRI jabolka.

Učenci ponovijo.

Učenci se usedejo v klopi.


Učencem pokaţemo poteznost zapisa številke 3.

Vadijo zapis najprej s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku/

zdrobu, z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.

25

Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.

Na kartonček napišemo število3. Kartonček poloţimo k mnoţici.

Učbenik MAT, str. 22 Zgornja slika



S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.

Spodnja slika


Povedo, kaj je na sliki.

Poimenujejo mnoţice in člane vsake mnoţice. Določijo moč vsake mnoţice. Preštejejo

pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu.

Preberemo navodila za spodnje tri naloge. Po vsakem navodilu opravijo naloge.

Učence pozovemo, naj povedo česa bi bilo lahko v pravljicah po 3 (sestre, trije bratje, tri

jabolka, tri gore, trije potoki …).

III. dejavnost

Igra: Barvno lovljenje

Gimnastične vaje

Igre z balonom

- odbijanje balona v zrak z raznimi deli telesa (koleno, glava, komolec…),

- podajanje balona v paru (teţje: dva balona hkrati),

- podajanje balona v paru samo z nogo (samo z glavo, samo komolci, samo koleni),

- balansiranje z balonom (na hrbtni strani dlani, na dveh prstih, na kazalcu),

- nošenje balona v paru (z glavama, s hrbti, z boki…).

Igra: Hroščki se ţogajo

Opomba: Za utrjevanje števila 3 lahko vaje ponavljamo 3 krat.


POMEMBNO: Učencem naročimo materiale za likovni pouk za 39. dan (v kolikor jih nimamo

ţe v šoli).

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Bogata in uboga sestra 43., 44.

MAT Število 3 29.

ŠVZ Igre z balonom 22.

LVZ

GVZ

26

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 37.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji


razlike in podobnosti med rastlinami. Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po

enem kriteriju spremenljivk). Urejajo po eni spremenljivki.

SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Ugotavljajo njihovo število/količino in povedo,

koliko je in česa je enako/več/manj; pri tem vadijo izraţanje s prislovi mere, npr.:

malo/veliko.




GVZ: Naučijo se pesem in jo doţiveto pojejo. Pri petju posnemajo interpretacijo učitelja.

Ob petju pesmi se gibajo in izraţajo zvočna doţivetja.

Učne metode:


pisanje, opazovanje


odmeva




Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/62,

različni predmeti,

mapa - priloga


kartončki s številkami)

GVZ

notni zapis pesmi

Kostanjček

zaspanček, plodovi

in listi kostanja

SLJ

U/16,17,

DZ 1/61

SPO

sprešano jesensko

listje, list za plakat

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Povemo zgodbo.

Rok zelo rad zaide v gozd. Sprehaja se, posluša ptice, opazuje polže, mravlje ... Večkrat za

ljudmi pobere tudi smeti. Še posebej rad se sprehaja po gozdu jeseni, ko pisano listje šumi

pod nogami. S seboj vzame košarico in nabira gozdne plodove. Nekega dne ga je v

gozdu presenetil dež. Na njegovo mokro obleko je z dreves padalo jesensko listje in se lepilo

nanjo. Rok se je domov vrnil ves premočen, njegovo obleko in lase pa so krasili jesensko

obarvani listi. Domači so se mu iz srca nasmejali. Bratec Jošt pa je rekel: Rok, zdaj si pa

pravi gozdni _____________. (učenci dokončajo).

Vprašamo: Si predstavljate, kakšen je bil deček? Pripovedujte.

27

Povemo, da se bomo poigrali z jesenskimi listi.

- Opazujemo, tipamo, pihamo v liste, se z njimi pahljamo ...

- Primerjamo liste med seboj. Ugotavljamo, v čem se lista razlikujeta in v čem sta si

podobna.

- List zmečkamo in povonjamo.

Razvrščamo liste: po barvi, glede na vrsto drevesa.

Urejamo liste:

- po dolţini peclja,

- dolţini lista,

- glede na spreminjanje barv jeseni ...

Učenci ugotavljajo, koliko je katerih listov. Sprašujemo: Katerih listov je več? Katerih

listov je manj? Ali je katerih listov enako?

Naredimo dečka iz gozda.

Predlog: Na plakat narišemo dečka in ga oblepimo z listjem. Morda bodo učenci dali

kakšen drug predlog.

Ne samo Rok. Tudi drugi otroci radi zahajajo v gozd. Poglejmo, kaj delajo v gozdu otroci

na sliki v učbeniku za slovenščino.

II. dejavnost

Učbenik SLJ, str. 16, 17

Učenci bodo brali sliko dvakrat. Prvič bodo povedali, kaj so videli in si zapomnili,

drugič bodo odgovarjali na vprašanja.

Prvo branje slike

Učenci opazujejo sliko. Poimenujejo bitja/predmete na sliki.

Pripovedujejo o dogajanju na sliki. Npr.: Katere osebe/ţivali/rastline so na sliki? Kje jih

opazimo? Kaj delajo? Kaj še opazite na sliki?

Drugo branje slike

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.Vprašamo: Kaj drţita deček in

deklica v rokah? Kaj je na vejah, ki jih drţita v rokah? Kdo ima na veji več/manj listov?

Kdo ima na veji manj/več ţelodov?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v tretjem krogu.Vprašamo: Zakaj je deklica

vesela? (Nabrala je veliko ţelodov.) Zakaj deček ni tako vesel? (Nabral je malo

ţelodov.)

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu.Vprašamo: Kaj sta nabrala

deklica in deček? Kdo ima več gob? Ali je na sliki še česa enako?

Učencem naročimo, naj v učilnici poiščejo predmete, ki jih je po številu enako (pred

izvajanjem dejavnosti poskrbimo, da imamo v razredu situacije, kjer je enako

predmetov/rastlin … Pomagamo si lahko z matematičnimi znaki – pikami …).

Vprašamo: Kako veste, da je npr.: luči v prvi vrsti enako kot v drugi vrsti? Da je pik na

kartončku enako kot zvezdic? …

Naročimo, naj pripravijo DZ , ker bomo na slikah ugotavljali, česa je enako.

DZ 1, str. 61 - lilibi/cirkus/števila/števila 1

Učenci preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si slike.


Učenci rešijo nalogo.


III. dejavnost

Učencem naročimo, naj nastavijo po tri predmete (tri drevesne liste/tri svinčnike/ tri

radirke ...).

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/351eff99-8562-4a45-b40e-9ef700f0fcb8

28

Povedo, kaj so nastavili.

Povedo, da je vseh predmetov enako število.

K skupini enakih predmetov nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (tri pike).

Delajo lahko v paru.

DZ 1, str. 62

Prva naloga





Druga naloga






Tretja naloga



Učenci poimenujejo in preštejejo člane mnoţic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko

članov ima vsaka mnoţica.


V zvezek narišejo mnoţico s tremi člani.

V zvezek učiteljica vsakemu otroku zapiše številko 3.

Učenci vadijo zapis številke v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno

zapisovanje.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Ko se je Rok sprehajal v gozdu, je opazil tudi kostanje. Ob njih se je spomnil na

pesmico, ki govori o kostanjčku zaspančku. Poslušajte jo.

Doţiveto zapojemo pesem sami, učenci poslušajo.

Kostanjček zaspanček - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj pove, da se bodo pesem naučili. Pesem vsebinsko analizira ob pogovoru. Nato

nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na

koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Dodajanje gibov

Učenci predlagajo in se dogovorijo kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob

petju. Primer:

Kostanjček zaspanček na veji visi – učenci v krogu čepijo, roki imajo spuščeni na tla,

rahlo se gugajo naprej in nazaj;

zavit ves v lupino – prenehajo z guganjem, objamejo se z rokami diagonalno na ramena;

prav sladko še spi – dlani sklenejo in si podprejo glavo kot v spanju;

tedaj pa zapiha vanj veter močan – vstanejo;

kostanjček zaspanček jesen je na plan – iztegnejo roke.

Dramatizacija

Učenci v manjših skupinah prikaţejo vsebino pesmi. Uporabijo plodove kostanja in liste.

En otrok v skupini ima vlogo pripovedovalca, ki zgodbo pripoveduje, ostali igrajo z

mimiko in gibi.

29

Pregled realizacije


URA

SPO Drevesni listi – razvrščanje, urejanje 22.

SLJ Na gozdni jasi – branje slike

Enako

45.

MAT Število 3 - utrjevanje 30.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Kostanjček zaspanček 15.

30

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 38.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Znajo poiskati razlike in podobnosti med drevesnimi listi. Izdelajo herbarij drevesnih

listov.

SLJ: Prepoznavajo značajske lastnosti knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost razumevanja

motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Narišejo domišljijskočutno predstavo

knjiţevne osebe. Pripovedujejo izmišljeno pravljico.

MAT: Ocenijo število predmetov v mnoţici. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 3.

Uredijo po velikosti mnoţico naravnih števil do 3.

ŠVZ: Razvijajo osnovne gibalne sposobnosti: moč, vzdrţljivost in sposobnost hitrega

odzivanja. Zadovoljijo potrebo po gibanju. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/63

listi dreves, gozdni

plodovi, kroţniki ali

kartonski krogi,

mapa-priloga (kartončki

s pikami, kartončki s

števkami)

SPO

U/21, 23

risalni listi za

herbarij (A4), trši

papir za platnice,

primer herbarija

SLJ

B/34, 35 , knjiga

Mamka Bršljanka

ŠVZ

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Motivacija je usmerjena okrog pojma prepir. Na tablo narišemo dva obraza, ki izraţata

jezo. Vprašamo: Kdo je na risbi? Kakšne volje sta? Kaj mislite, da se je zgodilo? Kaj

pomeni, da sta se sprla? Kdaj nazadnje se vam je zgodilo, da ste se z nekom sprli? Kako

je bilo? Kako naredimo, da se prepir neha?

Najava besedila: Včasih bi ljudje za poravnavo prepira potrebovali kakšno čudeţno

paličico, čarobno besedo …, nekaj takega, kot sta imeli prepirljivi sestri v nemški

pravljici z naslovom Mamka Bršljanka.





Čustveni odmor

31


Izjava po čustvenem odmoru: Deklici sta se razveselili in se mogoče nista več prepirali.

Vse zato, ker sta v gozdu srečali mamko Bršljanko.

Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici?

Kakšna je bila Mamka Bršljanka? (Preverimo razumevanje besede bršljan.)

Zakaj je tako ravnala?

Spodbudimo učence, naj narišejo Mamko Bršljanko. Ogledajo naj si tudi risbice

sošolcev.

- Berilo, str. 34, 35


ilustracije.

Preberemo nalogo: Nekega dne sta se sestrici v pravljici sprli in legli vsaka v svojo

posteljico. Kaj misliš, zakaj sta se sprli? Razmisli! Povej sošolki ali sošolcu svojo

zamisel. Dogovorita se, kako bosta prizor odigrala.

Igra vlog

Spodbudimo učence k igranju prizora.

- Knjiţevni prostor; knjiţevno dogajanje

Kje se je pravljica dogajala?

Kaj se je dogajalo doma?

Kaj se je dogajalo v gozdu?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci besedilo poslušajo in doţivljajo.


Povemo: Vsakdo bi kdaj potreboval modro cvetico. Zakaj? Izmislite si pravljico o sebi

in modri cvetici.

Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice.

II. dejavnost

Z učenci sedimo v krogu, na sredini imamo kup sprešanega listja, ki so ga učenci

prinesli od doma. Spomnimo se, kako smo se igrali z njim. Iz kupa poiščemo liste

različnih vrst dreves (list hrasta, bukve, javorja…). Liste primerjamo – iščemo

podobnosti in razlike. Učenci poimenujejo drevesa, s katerih so listi odpadli. Liste iz

kupa razvrstimo: v skupino listov hrasta (bukve, javorja, breze …).

Pokaţemo list (ali sliko) bršljana in pozovemo učence, naj med svojimi listi poiščejo

enak list. Ugotovijo, da nihče izmed njih nima bršljanovega lista. Pozovemo jih, naj

utemeljijo zakaj ne. (Zato, ker bršljan ni drevo, je plezalka.)

Rečemo: Nekaj listov, ki ste jih doma sprešali, smo porabili za gozdnega dečka. Kaj pa

naj naredimo z listi, ki jih imamo na kupčkih pred seboj? Učenci povedo svoje ideje.

Učbenik SPO, str. 23

Učenci si ogledajo fotografije in jih komentirajo.

Preberemo oba naslova in navodila.

Ponovno beremo vsako navodilo posebej in ugotavljamo, kaj smo ţe naredili in kaj

bomo še naredili.

Učence razdelimo v skupine in jim naročimo, naj si izberejo liste iz enega kupa.

Povemo navodilo za delo.

- Vsaka skupina bo dobila list papirja (A4).

32

- Na list nalepite izbrane drevesne liste.

- Če znate, lahko na list napišete tudi ime drevesa, na katerem so rasli listi.

Vse strani zveţemo, napišemo naslov. Herbarij shranimo tako, da ga učenci lahko

večkrat vzamejo v roke.

Predlog: Med listi, ki so nam ostali, izberemo najlepše in jih nalepimo na plakat. Dodamo

ga k plakatu z odtisi lubja.

III. Dejavnost

Pred učence postavimo velik kup kostanja, manjši kup kostanja in najmanjši kup

kostanja.

- Pozovemo učence, naj ocenijo, v katerem kupu je največ/najmanj kostanja.

- Pokaţemo srednji kup kostanja in vprašamo: Ali je več kostanja v levem ali desnem

kupu?

- Ali je v levem kupu enako mnogo kostanjev kot v srednjem? Zakaj ne?

Na klop postavimo v vrsto več plastičnih (papirnatih) kroţnikov. Učenci nastavljajo po

navodilu.

- Nastavi 3 kostanje.

- Nastavi za eno manj kostanjev, kot ga je nastavil sošolec.

- Nastavi enako kostanjev kot jih je na prvem kroţniku.

- Nastavi en kostanj.

- Nastavi en kostanj več, kot je na prejšnjem kroţniku.

- Nastavi dva kostanja.

- Postavimo kartončke s pikami/številkami in učenci nastavijo ustrezno število

kostanjev.

- H kroţnikom postavi kartončke z ustreznim številom pik.

- Pod kartončke s pikami postavi kartončke s številkami.

- Na mizo postavi kroţnik z 1 kostanjem.

- Dodaj kroţnik z 2 kostanjema.

- Dodaj kroţnik s 3 kostanji.

- K vsakemu kroţniku postavi kartonček z ustreznim številom.

- Po vrsti preberite števila na kartončkih.

- Učenci štejejo od 1 do 3 in od 3 do 1.

Učitelj ali eden izmed otrok pove navodilo:

- Dvigni kartonček s tremi pikami, z eno piko, z dvema pikama.

- Nastavi toliko predmetov, kot je pik na kartončku.

- Nastavi toliko predmetov, kot je na kartončku zapisano s številko. Preberi zapis na

kartončku.

DZ 1, str. 63

Prva naloga

Učenci preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko.


Učenci obkroţijo po 3 buče.


Druga naloga

Učenci preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge

Učenci uredijo naloge tako, da so pravilne. Narišejo manjkajoče število predmetov glede

na zapisano število, zapisujejo števila ali ustrezno število predmetov prečrtajo.



33

Učencem narekujemo števila, ki jih zapisujejo v zvezek.

IV. dejavnost

Igra: Atomčki

Gimnastične vaje

Tekalni igri

- Kroţna dirka

- Volk, koliko je ura?

Igra: Mačka varuje slanino


POMEMBNO: Za likovni pouk prinesi v šolo različne manjše veje, liste, plodove (v

kolikor jih nimamo v šoli).

Pregled realizacije


URA

SPO Naš mali projekt: Zbirka listov - herbarij 23.

SLJ Pravljica: Mamka Bršljanka 46.

MAT Utrjevanje števil 1, 2, 3 31.

ŠVZ Tekalne igre 23.

LVZ

GVZ

34

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 39.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Opazujejo in spoznavajo ţiva bitja. Spoznavajo, da so si nekatere rastline (ali deli rastlin)

podobne, druge pa se zelo razlikujejo

SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno

poslušajo posneto pripovedovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na

vprašanja. Izraţajo svoja občutja med poslušanjem

LVZ: Spoznajo poklic likovnega ustvarjalca – kiparja. Spoznajo, da so v naravi najdeni

materiali (plodovi, veje, kamni) lahko uporabni za sestavljanje kipov. Pridobivajo si

izkušnje z domiselnim nizanjem in sestavljanjem delov v kiparsko celoto. Razvijajo si

občutek za prostor. Razvijajo svojo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

gozdni plodovi

LVZ

za prikazovanje - kiparska dela

umetniške smeri land art (npr.:

Andy Goldsworthy),

gozdni plodovi, manjše veje, listi

…, vrvice, po potrebi silikonska

pištola z lepilom, ki jo uporablja

zgolj učitelj, fotoaparat

SLJ

DZ 1/ 64, 65,

zgoščenka -

posnetek št. 7

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Pred seboj imamo košaro z gozdnimi plodovi. V vrečko skrijemo enega od plodov. Vrečka

potuje v krogu, otroci s tipanjem skušajo prepoznati plod. Poimenujejo še druge plodove, ki

jih imamo v košari.

- Prisluhnemo zvokom, ki jih slišimo, ko posamezne plodove spustimo na mizo.

- Opazujemo padanje plodov. Učenci povedo ali padajo hitro/počasi. Povedo ali so padli

blizu nas ali daleč od nas.

- Razvrščamo plodove po barvi, velikosti, uporabnosti.

Beleţenje ugotovitev: V zvezek obrišejo plodove (npr.: kostanj) urejene po velikosti od

najmanjšega do največjega

Igra: Nabiralci plodov

Navodilo:

Razdelili se boste v dve skupini. Vsaka skupina določi vodjo.

Prva skupina bo predstavljala otroke, druga pa ţivali.

Obe skupini bosta nabirali hrano – plodove.

35

Skupina bo naročila vodji, kateri plod naj prinese.

Učiteljica pozove skupino, naj iz svojega kupa vzame plod. Pozove drugo skupino, naj v

svojem kupu poišče enak plod, če ga ima. Ugotavljajo, katere plodove sta nabrali obe

skupini in katerih ne.

Povzamemo, da nekatere plodove jedo samo ţivali, nekatere pa ljudje in ţivali.

Predlog: Izdelamo lahko plakat s plodovi.

Učence spodbudimo, naj pripovedujejo svoje izkušnje z nabiranjem jesenskih plodov.

Povedo naj, kje in kdaj so jih nabirali, katere plodove so nabirali, kaj so z njimi naredili, za

kaj so jih rabili ...

Pogovor usmerimo v nabiranje kostanja. Učenci, ki imajo s tem opravilom izkušnje, naj

pripovedujejo.

II. dejavnost

Povemo, da bomo poslušali besedilo z naslovom Kostanjev piknik. Razloţimo besedo

piknik.

Poslušanje posnetega besedila – Kostanjev piknik

Prvo poslušanje

- Dejavnosti pred poslušanjem: Pripravimo posnetek štev. 7. Učenci se pripravijo na

poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja.

- Dejavnosti med poslušanjem: Tiho poslušajo besedilo Kostanjev piknik.

- Dejavnosti po poslušanju: Vodimo pogovor o poslušanem besedilu. Učenci odgovarjajo na

vprašanja o podatkih iz poslušanega besedila:

Kje ţivi Nuša?

Koga je povabila na rojstni dan?

Kam so odšli otroci in mamica?

Kaj je našla Nuša?

Kaj so otroci dali v košaro?

Kdo je pekel kostanj?

Povedo, kaj novega so izvedeli. Povedo, kakšno se jim je zdelo besedilo.

Drugo poslušanje

- Dejavnosti pred drugim poslušanjem: Učenci v DZ poiščejo besedilo Kostanjev piknik in

pripravijo svinčnike ali barvice.

- Ogledajo si naloge. Pogovorimo se, na kaj moramo biti pozorni pri drugem poslušanju (na

podatek, ki ga nismo zaznali, si ga nismo zaspomnili; na podatke, ki jih bomo rabili za

reševanje nalog …).

- Dejavnosti med poslušanjem: Tiho poslušajo besedilo še enkrat.

DZ 1, str. 64, 65

Dejavnosti po poslušanju: Pri vsaki nalogi preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo. Učenci po vrsti rešujejo naloge. Preverimo pravilnost rešitev.

III. dejavnost

Navodila

Predhodno naberemo gozdne plodove, manjše veje, liste. Še bolje je, če likovno nalogo

izvedemo kar nekje na prostem, v parku pred šolo, v naravi …

Pripravimo nekaj primerov fotografij land art kiparskih del (npr.: Andy Goldsworthy,

Robert Smithson).


Prikazovanje: Ogledamo si kiparska dela umetnikov, ki so ustvarjali iz naravnih

materialov.

Razlaga: Pogosto so umetniki svoje kipe postavili nekje na prostem. Takšni kipi sčasoma

propadejo, ohrani jih le fotografija.

36

Učenci ugotavljajo, iz katerih naravnih materialov so oblikovani – sestavljeni - določeni

kipi.

Likovna naloga

Tudi mi bomo sestavili kiparsko delo iz naravnih materialov.

Sestavimo skupine, ogledamo si material, ki ga imamo na voljo.

Likovni motiv: Zamislimo si ga glede na razpoloţljivi material: s sestavljanjem oblik na

tleh lahko oblikujemo črtne labirinte, spirale, lahko sestavljamo »hišice« in druge oblike iz

palic, lahko oblikujemo spomenik gozdnemu škratu … Motiviramo učence k delu.

Skupinsko delo učencev

Učenci oblikujejo izdelek iz naravnih materialov.

Svetujmo, spodbujamo, pomagamo pri določenih tehničnih rešitvah.

Vrednotenje

Ko so kipi dokončani, jih fotografiramo.

Vsaka skupina predstavi ostalim svoj izdelek. Opazujemo izdelke in se o njih pogovorimo.

Pogovorimo se o prizadevnosti posameznih skupin, o dobrih idejah, o tehničnih rešitvah …


Pregled realizacije


URA

SPO Gozdni plodovi 24.

SLJ Kostanjev piknik - poslušanje posnetega besedila 47.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparstvo: Naravni kiparski materiali 15., 16.

GVZ

37

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 40.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Opazujejo bitja/predmete na sliki in izraţajo njihove količine z glavnimi števniki oz.

prislovi mere; ob tem pa pravilno slovnično oblikujejo samostalnike in povedke ob

količinskem izrazu. Ponovijo orientacijo na listu (levo – desno).

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Primerjajo števila

po velikosti. Spoznajo znake za velikostne odnose med števili.

ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog. Vadijo enonoţno in sonoţno skakanje. Navajajo se na

poslušanje in upoštevanje navodil.

GVZ: pozorno poslušajo 1. stavek Jeseni iz Štirih letnih časov A.Vivaldija.

Prepoznajo zvočne barve (posamezne inštrumente) na posnetku. Doţivljajo in prepoznajo

različne glasnosti izvajanja (glasno-tiho). Razvrščajo inštrumente glede na jakost zvoka

(glasni-tihi). Z zvoki lastnih glasbil ustvarjajo kratke glasbene domislice. Igrajo se igro

odmeva- Upoštevajo tiho in glasno izvajanje v glasbi.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/23, modre in

rdeče kocke,

palčke,

mapa - priloga

(kartončki s

števkami, kartončki

z znaki)

GVZ

zgoščenka -

posnetek A.

Vivaldi: Štirje letni

časi – Jesen;

Orffova glasbila

ŠVZ

rutke ali trakovi iz

blaga

SLJ

DZ 1/66

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Ugani, povej

V roki imamo večji šop kartončkov s številkami, pikami, črticami – vse samo do 3.

Kartončke drţimo v roki tako, da učenci ne vidijo, kaj je na kartončkih narisano/napisano.

Odkrijemo prvi kartonček in vprašamo prvega učenca: Ali bo na drugem kartončku več ali

manj ali enako? Učenec ugiba. Pokaţemo kartonček in ugotovimo, ali je bilo predvidevanje

pravilno ali ne. Po vrsti vsi učenci ugibajo, ali bo več ali manj ali enako. Za pravilno

predvidevanje lahko dobijo točko, jih nagradimo s ploskom, ali podobno.

Rečemo: Na levi roki pokaţite 1 prst, na desni roki pokaţite 3 prste. Na kateri roki ste

pokazali več prstov? Lahko se igrajo v dvojicah.

38

II. dejavnost

DZ 1, str. 66

Prva naloga

Opazujejo predmete/bitja na sliki in jih poimenujejo.

Preberejo piktograma pri nalogi in povedo, kaj pomenita.


Povemo, da bodo naloge opravili po ustnih navodilih. Navodila morajo pozorno poslušati in

biti med podajanjem navodil tiho.

Navodila:

- Podčrtajte drevo, ki ima več listov.

- Podčrtajte omaro, v kateri je manj kozarcev na zgornji polici.

- Podčrtajte kroţnik z manj jabolki.

- Podčrtajte trto, na kateri raste več grozdov.

Preverimo rešitve.

Druga naloga

Opazujejo predmete/bitja na sliki in jih poimenujejo. Za ponovitev orientacije učencem

naročimo, naj levo roko poloţijo na levo stojnico, desno roko pa na desno stojnico. Povedo

naj, kakšne barve oblačila ima prodajalka na desni/levi stojnici.

Vodimo usmerjen pogovor:

- Koliko zabojev je na vsaki stojnici?

- Je zabojev enako, kot prodajalk?

- Je prodajalk in stojnic enako?

- Je na levi stojnici enako porov kot na desni? Na kateri jih je več? Na kateri jih je manj?

- Na levi stojnici ima prodajalka dve cvetači. Ali jih ima več ali manj kot prodajalka na

desni stojnici.

- Je na levi stojnici več čebul kot na desni?

Učencem naročimo, naj preberejo piktograma pri nalogi in povedo, kaj pomenita.


Povemo, da bodo naloge reševali po navodilih, zato morajo navodila pozorno poslušati.

Navodila:

- Obkroţite zaboj, na katerem je več porov.

- Obkroţite zaboj z manj čebulami.

- Obkroţite zaboj, na katerem je manj cvetač.

Preverimo rešitve.

III. dejavnost

Vsak učenec dobi 3 modre in 3 rdeče kocke.

Na tablo pritrdimo kartonček s številko npr.: 2, učenci pa z modrimi kockami postavijo

stolpič z dvema kockama.

Potem pritrdimo kartonček s številko 3, učenci postavijo stolpič z ustreznim številom rdečih

kock.

Oba stolpiča primerjajo in ugotavljajo, da je v enem stolpiču kock »več/manj kot« v

drugem.

Ugotovijo, da je število večje/manjše od drugega.

Postopek večkrat ponovimo in pri tem pazimo, da sestavljajo različne stolpiče in ugotavljajo

velikostne odnose med stolpičema in med dvema številoma. Pozorni smo na natančno

izraţanje odnosa (več/manj/enako; večje/manjše/je enako).

Vse dejavnosti učenci govorno spremljajo.

Vsakemu učencu damo dve palčki. Naročimo jim, naj odprejo učbenik za matematiko na

strani 23.

39


Prva problemska situacija (druga in tretja problemska situacija)



Postavijo s palčkami in kockami situacijo kot je v učbeniku.

Učenci odstranijo kocki. Ostaneta samo palčki in dobimo znak več.

Napišemo znak več na tablo.

Učencem naročimo, naj postavijo števili – 3 na levo stran in 2 na desno stran znaka.

Napišemo števili na tablo na obe strani znaka in dobimo zapis 3 > 1.

Zapis preberemo tri je več kot ena.

Ob vsaki sličici preberejo zapis, ki ga govori tudi ena izmed čebelic.

Opomba: Po enakem postopku pridobimo znak manj in je enako.

Učenci vadijo zapis znakov na tabli.

Znake postavljajo med števila in preberejo napisano.

IV. dejavnost

Igra: Lov na repek

Gimnastične vaje

Skakanje

- zalet in enonoţni odriv (poskusijo odriniti najprej z eno, nato še z drugo nogo, pristanek naj

bo mehak, doskočijo na obe nogi);

- enako kot zgoraj, le da učenci odrivajo v zrak, čim više, kot bi hoteli nekaj doseči;

- na tla narišemo dve črti - potok, ki je na enem delu oţji, nato se razširi. Učenci z zaletom

preskakujejo potok. Začnejo naj na oţjem delu.

- različni sonoţni poskoki:

- zajčji poskoki (roke in noge poloţi na tla, nato skoči najprej naprej z nogami, šele nato

premakne naprej tudi roke);

- kenguru (sonoţni poskoki, roke prekriţane na prsih);

- skakajoča palica (telo je togo, poskakujejo samo po prstih);

- skakajoča ţoga (v paru: eden je ţoga, drugi to ţogo vodi – narahlo udarja čepečega

soigralca po glavi in »ţogica« na vsak dotik malo poskoči);

- dotik z glavo (v paru: eden stopi na prste in iztegne roko navzgor, drugi se poskuša odriniti

tako visoko, da se bo z glavo dotaknil iztegnjene roke).

Igra: Skočimoţek


V. dejavnost

Uvodna motivacija

Poslušanje posnetka in prepoznavanje inštrumentov z obkroţanjem sličic (npr.: violina,

violončelo, …). Razgovor o inštrumentih in njihovih zvokih, kakšni so, kateri inštrumenti

so tihi in kateri glasni.

Razlikovanje zvokov nekaterih inštrumentov

Učitelj zaigra na boben, palčke, triangel …, učenci zvoke razlikujejo med seboj po glasnosti

(boben je glasen, palčke tihe…).

Razvrščanje inštrumentov

Vsak učenec dobi sličico enega inštrumenta in ga v razpredelnico na tabli razvrsti med tihe

ali glasne.

Ponovno poslušanje posnetka

Učenci ponovno poslušajo prvih 51 sekund posnetka in z dvigom rok nakazujejo

40

spremembe v glasnosti izvajanja.

Igranje odmeva

Vsak učenec si izmisli kratko glasbeno domislico. Npr: plosk-tlesk korak-korak-plosk.

Učitelj izbere prvega, ki jo predstavi. S pomočjo mehke ţogo, ki jo prvi vrţe naslednjemu,

mora ta za njim ponoviti kot odmev - torej tiše. Nato drugi predstavi svojo domislico in spet

vrţe ţogo naslednjemu, ki ponovi kot odmev in predstavi spet svojo domislico, z ţogo

izbere naslednjega, ta ponovi za prejšnjim tiše …

Opomba: Pripravimo sličice inštrumentov.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Več – manj 48.

MAT Primerjam velikost števil, znak >, <, = 32.

ŠVZ Skakanje 24.

LVZ

GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Glasno – tiho 16.

41

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 41.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Razvijajo

zmoţnost identifikacije s knjiţevno osebo. Spoznajo pojem ljudska pravljica. Narišejo

svojo pravljico in jo pripovedujejo.



ponazorili. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 3. Primerjajo števila po velikosti.

ŠVZ: Razvijajo osnovne spretnosti z ţogo. Med sodelovanjem v igrah se navajajo na dosledno

poslušanje navodil in ravnanje po njih. Navajajo se na igralno-tekmovalni način merjenja

spretnosti. Navajajo se na športno prenašanje poraza.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/67, U/23, 24,

modre in rdeče kocke,

palčke,

mapa - priloga

(kartončki s številkami,

kartončki z znaki =, <,

>)

ŠVZ

kiji, ţoge, teniške

ţogice, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

SLJ

B/24, 25 , knjiga

Babica pripoveduje

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Povemo: Mame velikokrat rečejo otrokom: Moja mucka, ţabica moja, mišek ... In kaj reče

tvoja mamica? Pa očka? Kaj pa babica in dedek?

Spodbudimo učence, naj povedo, s katerimi imeni jih kličejo doma.

Najava besedila: V pravljici, ki jo bomo danes brali, se je deček z imenom Janček spremenil

v jeţka. Pravljica ima zato naslov Janček jeţek.





Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Mati mesi kruh. Mali Janček vedno sili k njej, ker hoče tudi

42

on mesiti. »Beţi no, jeţek!« pravi mati nejevoljna. V tistem času pa so se zgodili čudeţi …

Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Katere knjiţevne osebe smo srečali na začetku pravljice?

Kaj smo izvedeli o mami?

Kaj smo izvedeli o Jančku?

Kako sta ţivela?

- Knjiţevno dogajanje

In kaj se je zgodilo nekega dne?

Jančka so torej odrešile le tri grajske gospodične?

- Dogajalni čas in značajske lastnosti knjiţevnih oseb

Kdaj so ţivele grajske gospodične? (Takrat so se dogajale pravljice!)

Kako so ţivele? Kako so bile oblečene? Kakšne so bile?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo pravljico.E PRJIC


Berilo, str. 24, 25

- Naročimo, naj pokaţejo naslov pravljice.

Povemo, da se zapisano besedilo imenuje ljudska pravljica - razloţimo.

- Preberemo nalogo: Janček se je zaradi mamine nerodnosti spremenil v jeţka in doţivel

imenitno pravljico. Izmisli si, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo tebi. V kaj bi se spremenil?

Povabimo učence, naj narišejo svojo pravljico.

Spodbudimo učence k pripovedovanju lastne pravljice.

II. dejavnost

Igra: En, dva, tri prste razprši

Navodilo: Povedala bom število, vi pa boste pokazali toliko prstov kot zahteva število.

Prste boste pokazali potem, ko bom rekla En, dva, tri prste razprši.

Učenci delajo v parih.

Nastavljajo mnoţice predmetov, ki nimajo več kot 3 člane.

Mnoţicam določijo število članov.

K vsaki mnoţici postavijo kartonček s ustrezno številko.

Med številki postavijo ustrezen znak <, >,=.

Preberejo matematični zapis.

DZ 1, str. 67

Prva naloga

Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita.


Učenci zapišejo, koliko je članov v posamezni mnoţici ter ugotovijo velikostni odnos med

njima. Narišejo ustrezno število članov v mnoţici, ter vstavijo znak za velikostni odnos.

Ustrezno dopolnijo četrti primer.


Druga naloga



Učenci vstavijo ustrezni znak za velikostni odnos med dve števili.



Preberemo zapise.

43


Rešijo spodnjo nalogo – glasno preberejo matematične zapise.



Vodimo usmerjen pogovor o situaciji na sliki, npr.: Koliko hiš je na sliki? So vse hiše

enake? Po čem se razlikujejo? Na kateri hiši je največ/najmanj dimnikov? Kakšne barve je

hiša, ki je označena s številko 2? V čem se razlikuje od hiše, ki stoji na njeni levi strani?

Česa je na sliki enako kot oblakov?

Preberemo besedili pri Lili in Binetu. Vprašamo: V kateri hiši stanuje Bine? Kako to veste?

Beremo vprašanja, učenci natančno opazujejo sliko in odgovorijo.

III. dejavnost

Tek z nalogami

Učenci tečejo po telovadnici v krogu in izvajajo dodatne gibalne naloge:

- hiter tek brez prehitevanja,

- tek z dolgimi koraki,

- sonoţni poskoki,

- poskoki po eni nogi,

- tek menjaje s štirimi dolgimi in štirimi kratkimi koraki...

Gimnastične vaje

Štafetne igre z ţogo

- sonoţni poskoki (med nogama drţi učenec ţogo) okrog kija,

- kotaljenje ene ţoge z roko okrog kijev (slalom),

- enako kot prejšnja naloga, le da morajo tokrat kotaliti po dve ţogi hkrati - z vsako roko po

eno,

- hoja okrog kija po vseh štirih s trebuhom navzgor, teniško ţogico drţi z brado.

Igra Pepček


Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Janček jeţek 49., 50.

MAT Primerjam velikost števil

Reši, saj zmoreš

33.

ŠVZ Štafetne igre z ţogo 25.

LVZ

GVZ

44

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 42.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji


razlike in podobnosti med rastlinami in ţivalmi.

SLJ: Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od

leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.


število in številko 4. Vadijo pisanje števila 4. Štejejo od 1 do 4; od 4 do 1.

GVZ: Prepoznajo letni čas v Habetovih verzih. Zbrano poslušajo 1. stavek Jeseni iz Štirih

letnih časov A.Vivaldija. Prepoznajo glasno in tiho izvajanje. Poglabljajo občutek za

dvodobni metrum. Ob poslušanju posnetka igrajo na lastna glasbila. Upoštevajo tiho

in glasno izvajanje v glasbi.

Učne metode:


pisanje, opazovanje


odmeva




Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/ 25, različni predmeti

(po tri), posoda s

peskom/zdrobom,

voščenke,

priloga (kartončki s

pikami, kartončki s

številkami)

GVZ

zgoščenka -

posnetek A.

Vivaldi: Štirje

letni časi, Jesen

SLJ

DZ 1/76,

kolebnice

SPO

DZ 1/68,

jesensko listje,

plodovi

(zemlja, lončki)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učencem naročimo, naj pripravijo brezčrtne zvezke in barvice.

Povemo, da bodo po navodilih risali črte v zvezek.

Ponovimo pravila poslušanja.

Navodila:

- Narišite vodoravno črto z modro barvico.

- Narišite navpično črto z zeleno barvico.

- Z rdečo barvico narišite krog.

- Polkrog narišite z rumeno barvico.

- Poševno črto narišite s svinčnikom.

- Narišite dve poševni črti z vijolično barvico.

45

- Narišite moder krog in modro navpično črto. Itd.

Opravljeno delo in poznavanje poimenovanja črt preverimo z vprašanji: S kakšno

barvo ste narisali krog/navpično črto/vodoravno črto/poševno črto …?

DZ 1, str. 76

Preberejo piktogram. Preberemo navodilo. Dogovorimo se, da bodo najprej narisali

vzorec v prvi vrsti.

S prstom povlečejo po vzorcu v prvi vrsti.

Poimenujejo črte. Poudarimo smer risanja in poteznost pri črtah.

Vzamejo rumeno barvico in nadaljujejo z risanjem.

Rišejo vzorce v vsaki vrsti. Sproti preverjamo in svetujemo.

II. dejavnost

Pred učence postavimo skledo in štiri kroţnike. V skledi so štirje lešniki, štiri jabolka,

štiri slive. Učenci sadeţe poimenujejo.

Štiri otroke izštejemo z izštevanko in jih pozovemo, da vsak na svoj kroţnik poloţi

sadeţe iste vrste.

Ugotovijo, da je nastala mnoţica lešnikov, mnoţica jabolk in mnoţica sliv.

Preštejejo člane mnoţic in ugotovijo, da so v vsaki mnoţici po štirje člani.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik ali priloţijo kartonček s štirimi

pikami.

Razločno govorimo in ob tem z roko kaţe na mnoţice: »ŠTIRI slive, ŠTIRJE lešniki,

ŠTIRI jabolka.« Učenci ponovijo.


Predstavimo poteznost.

Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem

Hrbtu, s prstkom v zdrobu, s kredo po tabli, z voščenko po večji površini papirja.



Zgornja problemska situacija


Povedo, kaj je na sliki in koliko česa.

Povedo, kako zapišejo številko 4.

Spodnja problemska situacija



Naloge na modrih poljih

Preberemo navodila za naloge. Učenci jih izvedejo.

III. dejavnost

Pripravimo liste in plodove izbranih dreves (javor, bukev, smreka, pravi kostanj,

hrast…). Učenci poiščejo pare, ki pripadajo isti vrsti drevesa (list – plod). Plodove

poimenujemo.

Opazujemo plodove in v njih poiščemo seme. Z učenci se pogovarjamo o pomembnosti

semen.

Zastavimo problem: Kaj bi se zgodilo, če v naravi ne bi bilo več plodov, semen?

DZ 1, str. 68

Ogledajo si slike listov in plodov. Poiščejo pare in jih poveţejo.

Pravilnost rešitev preverimo in se pogovorimo o napakah.

Predlog: Plodove ali semena lahko posadimo.

46

POMEMBNO: Do naslednjič prinesi v šolo po en kos sadja in en kos zelenjave.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učencem preberemo Habetov prevod verzov o jeseni, na podlagi katerih je nastalo

glasbeno delo.

1. Kmetič se raduje, jesen ga obdaruje za pot, žulje na rokah.

Vse se obrestuje, je že tako brez muje ostaneš bos in nag.

2. Zdaj se veselimo, ob zvokih zavrtimo,

jesen bogato proslavimo, da na zimo nihče ne ve za glad

Učenci ugotovijo, o čem govorijo verzi.

Vodimo pogovor o jeseni: Kaj se dogaja v tem letnem času? Katera opravila ljudje

opravljajo? Kakšno je vreme, narava …

Poslušanje posnetka Jesen, 1. stavek, Allegro (do 00:51)

- Učenci prepoznajo nekatere inštrumente (godala, brenkala).

- Učenci prepoznajo različno glasnost izvajanja (posamezne glasbene misli se ponovijo

kot odmev, najprej glasno, nato tiho).

- Pri ponovnem (drugem) poslušanju posnetka učenci z dvigi rok nakazujejo

spremembe v glasnosti izvajanja.

- Pri ponovnem (tretjem) poslušanju učenci poskusijo s trkanjem ali topotanjem ujeti

štiridobni ritem.

Ploskanje in udarjanje ob poslušanju posnetka

- Učitelj ob posnetku najprej sam izvede gibe. Ob vsaki novi glasbeni frazi, pri kateri se

hkrati menja tudi glasnost, izvaja gibe. Izvajanje traja do 00:58 sekunde posnetka, ko

vstopi violina solo.

11-krat PLOSK 1 (dlan ob dlan)

11-krat PLOSK 2 (pest ob pest)

8-krat KORAKANJE NA MESTU (izmenično desna, leva, desna, leva…)

9-krat KORAKANJE NA MESTU (izmenično desna, leva, desna, leva…)

9-krat TOPOTANJE (po kolenih izmenično desna, leva,…)

11-krat PLOSK 1

11-krat PLOSK 2

8-krat KORAKANJE NA MESTU

7-krat KORAKANJE NA MESTU

8-krat TOPOTANJE

6-krat TOPOTANJE

9-krat PLOSK 1

9-krat PLOSK 2

- Učenci za učiteljem ponavljajo gibe. Učitelj šteje. Za laţjo orientacijo na tablo v stolpcu

zapiše število ponovitev in simbole. Gibe izvedejo enkrat brez, nato pa vsaj dvakrat ob

odlomku posnetka.

Primer:

PLOSK 1 – II

PLOSK 2 – OO

KORAKANJE – DL

TOPOTANJE – M

47

Primer tabelske slike

1.

11 x II

11 x OO

8x DL

9 x DL

9 x M

2.

11 x II

11 x OO

8x DL

7 x DL

8 x M

6 x M

3.

9 x II

9 x OO

Pregled realizacije


URA

SPO Listi, plodovi, semena 25.

SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje 51.

MAT Število 4 34.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Vivaldi - Jesen 17.

48

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 43.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različno zelenjavo in sadje. Razvrščajo po

danem kriteriju.

SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Učijo se in vadijo osnove pisanja. Sledijo zaporednim

navodilom. Zaznavajo in prepoznavajo zvoke, ki jih med oglašanjem ustvarjajo

ţivali. Poimenujejo povzročitelje zvokov . Poimenujejo zvoke (zahtevnejše).



ponazorili. Štejejo, zapišejo in berejo število 4.

ŠVZ: Spoznajo, kako se pravilno dviguje in nosi teţje predmete. Izvajajo vaje za pravilno

drţo. Navajajo se na sodelovanje s sošolci. Poimenujejo opremo in orodja, ki jih

rabimo pri ŠVZ







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

Različni predmeti,

zvezek, DZ 1/69,

mapa - priloga


kartončki s števkami)

ŠVZ

klop, švedska

skrinja, kiji,

obroči, blazine,

lepenka, zbirka

iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

učni list,

zgoščenka -

posnetki št. 8 - 13

SPO

sadje, zelenjava

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Vaje za sproščanje roke: umivamo si roke, igramo klavir, tipkamo, gnetemo testo, s

palcem in kazalcem pobiramo fiţol, reţemo s škarjami, po zraku rišemo navpične,

poševne in vodoravne črte ...

II. dejavnost

Učencem povemo, da bodo poslušali navodila. Ponovimo pravila dobrega poslušanja.

Razdelimo učne liste (priloga). Ogledajo si narisane znake in jih poimenujemo.

Preverimo razumevanje navodil: poveţi, potegni črto, uporabite, povlecite črto.

Opozorimo jih, naj natančno poslušajo navodila.

Počasi, razločno, postopno korak za korakom govorimo posamezna navodila.

Preberemo celo navodilo, nato pa učenci sledijo zaporednim navodilom od vejice do

vejice. Učence sproti sprašujemo, kaj mislijo, da bo nastalo.

49

Navodila:

- Z rdečo barvico poveţite oko in luno, luno in zvezdo, zvezdo in zastavico, uho in

zastavico, luno in uho.

- Z rumeno barvico potegnite črto od telefona do ključa, od ključa do smrečice, od

smrečice do zastavice, od telefona do očesa, od zvezde do ključa.

- Z rjavo barvico narišite črto od letala do ptice, od letala do piščanca, od piščanca do

avtomobila, od avtomobila do pipe, od pipe do ptice.

- Z zeleno barvico narišite črto od ptice do škarij, od pipe do pajka, od avtomobila do

kocke.

- Dorišite kar manjka hiši.

- Drevo je listavec. Kaj mu morate dorisati?

Učencem naročimo, naj v dvojicah primerjajo svoje slike, poiščejo razlike in ugotovijo,

zakaj so nastale.

III. dejavnost

Učence pozovemo, naj zapojejo pesem Burja. Spomnimo jih na zvoke iz narave, ki smo

jih poslušali/ustvarjali pri glasbi.

Povemo, da bomo poslušali posnete zvoke iz narave.

Pripravijo se za poslušanje.

Povemo, da bodo poslušali posnetke dvakrat.

Prvo poslušanje

Predvajamo posnetke od številke 8 do številke 13.

Po poslušanju se pogovorimo o tem, kaj smo slišali.

Naročimo, naj odprejo DZ na str. 70.

DZ 1, str. 70 Odprejo DZ in opazujejo slike in poimenujejo bitja/predmete na njih.

Poimenujejo ţivali na slikah in povedo, kako se oglašajo.

Preberejo piktograma in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in pokaţemo, kako

bodo obkroţili sliko.

Drugo poslušanje.

Po poslušanju bodo rešili nalogo.

Opomba: Pri drugem poslušanju predvajamo vsak zvok posebej. Učenci po poslušanju

posameznega zvoka obkroţijo ustrezno sličico.

Navodila:

- Obkroţi sliko ţivali, katere oglašanje si slišal. (velja za 9., 10., 11. posnetek)

- Obkroţi sliko okolja, kjer je nastal zvok. (velja za 12. in 13. posnetek)

IV. dejavnost

Učence pozovemo, naj poloţijo na mizo zelenjavo in sadje, ki so jo prinesli od doma.

Vprašamo: Ali vemo, koliko kosov zelenjave in sadja je na mizi? Ali vemo, koliko

kosov je zelenjave? Ali vemo koliko kosov je sadja?

Nato si ogledamo sadje in zelenjavo. Učence vprašamo, ali poznajo vse, kar je na mizi.

Vzamemo kos zelenjave in učenci jo poimenujejo.

Poimenujemo sadeţ, učenci ga poiščejo.

Sadje in zelenjavo razvrščamo – skupaj naredimo nekaj primerov, npr.: po barvi, obliki,

glede na to, kako jih uţivamo ...

Sadje in zelenjavo na različne načine razvrščajo še v skupinah. Razvrstitve utemeljijo.

Sadje in zelenjavo urejajo po velikosti, debelini, dolţini ...

Z zavezanimi očmi prepoznavamo sadje in zelenjavo - tipamo, vonjamo, okušamo.

Vsaki skupini na mizo postavimo nekaj različnih jabolk (glede na velikost, obliko,

50

barvo). Učenci jabolka narišejo v zvezek in jih pobarvajo. Natančno opazujejo.

Izdelamo histogram Najljubše sadje v razredu.

Učencem razdelimo enako velike lističe.

Vsak nariše najljubše sadje na listek.

Listke razvrstijo v stolpce.

S pomočjo vprašanj beremo histogram, npr.: Katero sadje imamo najrajši? Koliko otrok

rado je jabolka? Katerega sadja ne maramo? ...

V. dejavnost

Učence razdelimo v dvojice.

Za vsakega učenca pripravimo: kartonski krog - mnoţico in kartonski kvadrat za zapis

števila.

Učenci po navodilih nastavijo po štiri predmete v mnoţico (vzamemo sadje in

zelenjavo, ki smo jo rabili prejšnjo uro).

Povedo, kaj so nastavili. Poimenujejo mnoţico in člane mnoţice. Preštejejo člane

mnoţice.

K mnoţici postavijo kartonček. Nanj napišejo število 4 in pri tem povedo poteznost za

zapis številke: poševno navzdol, vodoravno, navpično.

Na tablo narišemo mnoţico (krog, ob njem kvadrat) s štirimi elementi, npr.: sadeţe.

Učenci poimenujejo mnoţico in preštejejo člane mnoţice. V kvadrat ob mnoţici

napišemo število 4.

V zvezek prerišejo tabelsko sliko.

Vsakemu učencu napišemo v zvezek številko 4.

Učenci vadijo zapis števila v zvezek. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.

Preverimo pravilnost opravljene naloge.

DZ 1, str. 69 - lilibi/cirkus/števila/števila 2 Prva naloga

Učenci preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Ogledajo si sliko.




Druga naloga



Učenci vadijo zapis številke 4. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.


Tretja naloga



Učenci poimenujejo mnoţico in člane mnoţice. V okvirčke zapišejo, koliko članov ima

vsaka mnoţica.


Učenci štejejo od 1 do 4; štejejo od 4 do 1.

VI. dejavnost

Igra: Čarovnik

Gimnastične vaje

Dvigovanje in nošenje

– hoja z lepenko

- učenci nesejo kos lepenke na glavi, pri tem si ne smejo pomagati z rokami,

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/b6ed2c54-2941-4a89-a2fd-9f3b00c1251b

51

- učenci nesejo kos lepenke na glavi, roke drţijo v boku ali sklenejo na tilniku,

- učenci nesejo kos lepenke na glavi, hodijo po prstih.

– nošenje klopi, okvirov švedske skrinje, kijev…

Učence peljemo po telovadnici in kabinetu. Pokaţemo jim opremo, učenci jo

poimenujejo. Povemo, kako se določeno orodje pravilno dvigne in nese.

- po 6 otrok nese klop,

- po 2 okvir švedske skrinje,

- po 4 blazino…

Orodje razpostavijo po telovadnici.

Učence razdelimo v več skupin, vsaki skupini določimo voditelja. Voditelj vodi svojo

skupino po telovadnici, čez in pod orodji.

Prenašanje otrok

- šest učencev dvigne enega: en učenec leţe na tla, po trije učenci se postavijo na vsako

stran (dva ga primeta pod rame, dva pod hrbet in dva pod noge, mi mu drţimo glavo

in rame);

- štirje nesejo enega: leţečega učenca primejo pod koleni in pod pazduho;

- dva neseta enega v sedu: dva učenca se postavita drug poleg drugega in se primeta za

roke; tretji sede na njune roke;

- dva neseta čepečega: učenec počepne, ostala dva ga primeta pod pazduhi in ga

neseta.

Igra: Skok na otok


Pregled realizacije


URA

SPO Sadje in zelenjava 26.

SLJ Poslušanje sestavljenih navodil

Zvoki v naravi - poslušanje posnetih zvokov

52.

MAT Število 4 - utrjevanje 35.

ŠVZ Dvigovanje in nošenje 26.

LVZ

GVZ

52

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 44.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SPO: Vedo, da je ţivljenje ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave. Spoznavajo

lastnosti ţive in neţive narave. Spoznavajo ţivo, kar je bilo nekoč ţivo in kar nikoli ni

bilo ţivo.

SLJ: Doţivljajo igrivo pesemsko besedilo. Poiščejo besede, ki se ponavljajo. Spoznajo izraze:

pesem, pesnik in naslov. Tvorijo pesem po vzoru.

LVZ: Ločijo čiste in mešane barve. Pridobivajo si občutek za mešanje barv. Upoštevajo

postopek slikanja od celote k detajlom. Negujejo svoj individualni način likovnega

izraţanja. Pri slikanju razvijajo vztrajnost in motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 1/71, U/22,

lončnice, ţivali, polţje

hišice, ptičje pero, kamen,

jabolko… dva pladnja

LVZ

tempera barve, paleta,

čopiči, lonček za vodo,

krpica, ris. list (lahko

barvni)

SLJ B/16, 17

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Učence povabimo v krog. Spomnimo jih na izštevanke, s katerimi smo se igrali.

Izrekamo izštevanke, ki jih spremljamo s ploskanjem, tleskanjem, topotanjem.

Najava besedila: Ali veste, da se lahko igramo tudi z besedami? Za vas je pesnik napisal

pesem z naslovom Pravi babica.



Branje in literarnoestetsko doživetje

Doţiveto preberemo/povemo pesem.

Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Interpretacija


Berilo, str. 16, 17

- Poiščite naslov pesmi. Preberemo naslov.

53

Poglejte, kaj piše nad naslovom pesmi. Dve besedi sta ime in priimek pesnika. Preberemo.

Zapomnite si: Ker vemo, kdo je pesem napisal, to ni ljudska pesem.

Povabimo učence, naj si ogledajo zapis pesmi in naj povedo, kaj so opazili.

- Kakšne so ţivali, ki nastopajo v pesmici? So veliiike, debeeele, straaašne ? Kako veste?

Katera ţival je večja: ţaba ali ţaba?

V čem so si podobne besede ţabica, miškica, piškica, goskica, kozica, kravica?

- Branje pesmi

Preberemo pesem brez slikopisa.

Ogledamo si pesem s slikopisom. Preberemo sličice. Povemo, da se oblika zapisa imenuje

slikopis.

Preberemo pesem tako, da s prstom potujemo od besede do besede.

Povabimo učence, da preberejo pesem in kaţejo s prstom.

- Naročimo, naj v pesmi poiščejo besede, ki se ponavljajo. Besede preberemo.


- Igranje pesmi

Naročimo, naj pesem zaigrajo tako, da vsak pove eno vrstico.

Igro lahko večkrat ponovimo.

- Tvorjenje pesmi po vzoru

Povabimo učence, da skupaj tvorimo pesem po vzoru. Pesem spremenimo tako, da namesto

besede babica uporabimo besedo mamica.

II. dejavnost

Sedemo v krog. V sredini kroga imamo rastline (lončnice), ţivali (paličnjake, mravljo ...),

polţje hišice, ptičje pero, kamen, jabolko, slike ţivali, slike rastlin ...

Naročimo: Vse kar je ţivo, bomo poloţili na pladenj z napisom ţivo. Vse kar ni ţivo, bomo

poloţili na pladenj z napisom neţivo.

Zbrane predmete učenci razvrstijo v dve skupini: ţivo in neţivo. Utemeljijo svojo

razvrstitev.

Ob primerni rastlini ali ţivali razmišljamo o značilnostih ţive narave. Ugotavljamo, da ţiva

bitja dihajo, rastejo, umrejo, jedo, imajo mladiče, se gibljejo.

DZ 1, str 71

Nalepke s priloge nalepijo na ustrezeno mesto.

Sedimo v krogu. Vsak pove eno trditev o jeseni. Kdor se ničesar ne spomni, reče: Naprej.

Smo se veliko naučili o jeseni?

Učbenik SPO, str 22

Vodimo usmerjeno ponavljanje znanja o jeseni ob slikovnem gradivu.

Prva slika

- Kaj se jeseni zgodi z listi na drevesih?

- Kakšne barve so jesenski listi?

- Kaj se zgodi z listi, ki so padli z dreves na tla? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali

učencem).

Druga slika

- Naštejte nekaj sadja.

- Naštejte nekaj zelenjave.

- Ali je vsa zelenjava enake barve?

- Po čem prepoznate sadje?

- Ali ima vse sadje enak okus? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali učencem).

Tretja slika

- Katere gozdne plodove jeseni najdete v gozdu?

- Kdo nabira gozdne plodove?

54

- Ali vse gozdne plodove jedo ljudje in ţivali? Pojasni svoj odgovor.

- Kako ločiš pravi kostanj od divjega kostanja? Itd (odvisno od znanj, ki smo jih podali

učencem).

Četrta slika

- Naštej nekaj primerov ţivega?

- Ali je drevo ţivo? Utemelji odgovor.

- Ali so oblaki ţivi?

III. dejavnost

Navodila:

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo tempere, paleto,

čopiče, vodo, krpico.

Pripravimo ustrezne reprodukcije s tihoţitji (npr. tihoţitja od Paula Cezanna, Caravaggia,

Vena Pilona …)


Ogledamo si primere umetniških tihoţitij. Učenci opišejo podobe.

Osveţimo pojem tihožitje.

Opazujemo barve na predstavljenih tihoţitjih. Učenci poimenujejo barve.

Likovna naloga

Pogovorimo se o jesenskih pridelkih, sadju, zelenjavi …

Likovni motiv: Pred učenci postavimo tihoţitje (npr. kakšen sadeţ ali zelenjava, steklenica,

vrč …)

Demonstracija postopka slikanja:

Najprej z redko barvo (npr. rjavo, sivo, oker …) in tanjšim čopičem črtno narišemo celoten

motiv.

Potem si na paleto stisnemo barve, ki jih bomo uporabili za svoje tihoţitje. To so čiste,

nemešane barve.

Demonstriramo mešanje barv na paleti. Uporabimo tudi belo in črno barvo za svetlenje in

temnenje. Dobimo mešane barve.

Individualno delo učencev

Učenci naslikajo motiv in pri tem upoštevajo postopek slikanja. Uporabijo čiste barve in

barve, ki so jih po svojem občutku namešali na paleti.

Učence spodbujamo k mešanju barv, racionalni uporabi barv, vztrajnosti …

Slike spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke, učenci pospravijo

svoje mize.

Pogovorimo se o barvah, ki so jih učenci uporabili na izdelkih, poudarimo mešane barve.

Učenci tudi pripovedujejo o slikah.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …


55

Pregled realizacije


URA

SPO Ţivo in neţivo

Spoznali smo

27.

SLJ Pesem: Pravi babica 53

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Mešanje barv 17., 18.

GVZ

56

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 45.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: JESEN

Cilji

SLJ: Razvijajo poimenovalno zmoţnost. Ob vzgledu tvorijo manjšalnice.

Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Štejejo, zapišejo

in berejo števila do 4. Ocenijo število predmetov v mnoţici. Uredijo po velikosti

mnoţico naravnih števil do 4. Prepoznajo, nadaljujejo in oblikujejo zaporedja števil.

Primerjajo števila po velikosti. Preiskujejo številske vzorce.

ŠVZ: Razvijajo gibalne in ritmične sposobnosti. Razvijajo sposobnost poslušanja in

koncentracije. Razvijajo prijateljske odnose.

GVZ: Analizirajo besedilo ljudske pesmi Zajček. Pesem se naučijo in jo doţiveto zapojejo.

Ob petju se gibalno izraţajo. Likovno izrazijo vsebino pesmi..







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/73-75,

modre in rdeče

kocke, palčke,

mapa - priloga

(kartončki s

številkami,

kartončki z znaki)

GVZ:

notni zapis pesmi

Zajček

ŠVZ

glasba, tamburin,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 1/72,

U/16, 17 in 19,

veliki in majhni

predmeti, sličice

velikih in majhnih

ţivali

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Velik - majhen

- V krog postavimo nekaj parov predmetov, ki se razlikujejo po velikosti, npr.: veliko in

majhno ţogo, velik in majhen stol, sliko velike in majhne ţivali.

Učenci poimenujejo predmete, ţivali na sliki. Ugotovijo, da majhne predmete poimenujemo

drugače kot velike, npr.: ţoga-ţogica; stol-stolček; lisica-lisička.

- Igra v parih. En učenec je velik, zato stoji, drugi je majhen, zato čepi.

Velik pove, da predstavlja npr.: slona; majhen pove, da predstavlja slončka. Vlogi

zamenjata.

Maskota Bine reče: Videl sem čudeţni stroj, ki vse stvari pomanjša. V delovnem zvezku

57

boste našli sliko takega stroja.

DZ 1, str. 72

Učenci si ogledajo sliko in pripovedujejo ob njej.

Pozornost usmerimo v obe sličici Bineta – velik Bine in Bine, ki ga je stroj pomanjšal.

Učenci naj povedo, kako bi poklicali majhnega Bineta (Binček). Povedo naj, kakšen izraz

je na njegovem obrazu? Zakaj? Kaj dela čudeţni stroj na sliki?

Učencem povemo, da besede, ki pridejo iz čudeţnega stroja imenujemo manjšalnice.

Učenci poimenujejo piktograma in povedo kaj pomenita.


Opravijo nalogo.


Učbenik SLJ, str. 16, 17

Učencem naročimo, naj odprejo učbenik. Pozornost usmerimo na četrti krog. Povemo, da

sta v krogu goba in gobica.

Naročimo, naj na sliki poiščejo istovrstne predmete/rastline/ţivali, ki so velike; majhne

(smreka, grm, gnezdo, kup, drevo) poimenujejo in naredijo manjšalnice.

II. dejavnost

Uvodna motivacija

Učitelj ali nekdo izmed učencev doţiveto zapoje pesem Zajček. Učenci se ob tem spomnijo

zajčka, ki je nastal iz zajca, ko je šel skozi čudeţni stroj.

Analiza pesmi

Vodimo pogovor o vsebini pesmi. Učenci pripovedujejo o zajčku, kakšen je, kaj počne, kaj

se mu zgodi …

Zajček - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Dodajanje gibov - ustvarjanje

Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju.

Predlog za prvi dve kitici:

Zajček al se ne bojiš – učenci stojijo v krogu v koloni drug za drugim, ţugajo s prstom

ko od doma tak hitiš? – primejo se za ramena in tečejo naprej

Skočim sem – sonoţno skočijo en skok naprej

skočim tja – sonoţno skočijo en skok nazaj

in takoj bom spet doma – na mestu se zavrtijo v desno za en krog

V gozdu čaka lovec skrit – počepnejo

ti ne veš kako je zvit – v počepu poţugajo

V grm urno se z glavo – z obema rokama se primejo za glavo

bom potisnil glej tako – iz počepa se prevalijo naprej na kolena in skrijejo obraz v dlani

Likovno izražanje glasbene vsebine pesmi

Učenci ilustrirajo vsako kitico posebej.

III. dejavnost

Maskoti Lili in Bine se pogovarjata z učenci: Kaj ste se danes naučili? Kako ste se počutili

pri igri, pri reševanju nalog, pri petju? Pogledala sva v učbenik za slovenščino in videla

naslov Spoznali smo. Ali res ţe toliko veste? Poglejmo skupaj v Učbenik SLJ, str. 19.

Lili in Bine rečeta: Predlagava igro KVIZ, pri kateri bi ponovili vse, kar ste se naučili.

Naloge.

- Katere črte ţe znate narisati? Naštejte jih.

- Oglejte si sličico, kjer so narisani deţniki. Povejte česa je več/manj – deţnikov ali kap.

58

- Česa pa imata Lili in Bine enako?

- Katere piktograme lahko vidite v parku?

- Kje bi lahko opazili piktograme, ki so na prvi sliki? Kaj pomenijo? Komu so namenjeni?

- Poslušajte besede, ki označujejo predmet/ţival/rastlino. Iz besed naredite manjšalnico,

npr: miza-mizica, krava-kravica, smreka-smrečica.

IV. dejavnost

Učenci delajo v parih. Nastavljajo mnoţice predmetov, ki nimajo več kot 4 člane in

ugotavljajo velikostne odnose.

Pozovemo učence, naj štejejo od 1 do 4; od 4 do 1.

DZ 1, str. 73 Prva naloga

Preberejo piktograma in povedo, kaj pomenita.


Učenci zapišejo, koliko je kock v posameznem stolpiču ter ugotovijo velikostni odnos med

njima. Pobarvajo ustrezno število kock, ter vstavijo znak za velikostni odnos. Ustrezno

dopolnijo.


Druga naloga



Učenci vstavijo med števili ustrezni znak za velikostni odnos.



DZ 1, str. 74

Preberemo naslov na tej strani. Spodbudimo učence, naj sami rešijo naloge.

Prva naloga



Učenci obkroţijo po štiri veverice.


Druga naloga



Učenci poveţejo kletko z opicami z ustrezno številko.


Tretja naloga

Preberejo piktogram ob tretji nalogi in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo in vprašamo, kako bi nadaljevali vzorec.

Preberejo napisana števila v vsaki vrsti in ustno nadaljujejo vzorec.

Povemo, da se v matematičnem vzorcu številke nadaljujejo tako, kot črte pri vzorcih, ki smo

jih risali iz črt.

Učenci nadaljujejo matematični vzorec.


DZ 1, str. 75 - lilibi/cirkus/števila/števila 3

Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni.


Učenci poveţejo določeno sličico z ustreznim številom pik; ustrezno število pik poveţejo z

ustrezno številko.


http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/1742dcdd-c60f-419f-90d6-9f3b00c13c8b

59

V. dejavnost

Igra: Pozdravčki v paru

Gimnastične vaje

Gibanje na enostaven ritem: na tamburin udarjamo enakomeren ritem.

- Hoja

- učenci na ritem korakajo na mestu in zraven ploskajo,

- na ritem hodijo po prostoru,

- na vsak četrti udarec spremenijo smer gibanja.

- Tek

- učenci na ritem tečejo na mestu in zraven ploskajo,

- na ritem tečejo po prostoru,

- na vsak četrti udarec spremenijo smer gibanja.

- Skakanje

- učenci po ritmu skačejo na mestu (tudi naprej, nazaj ali levo, desno),

- na mestu skačejo po eni nogi, vsake štiri (dva) udarce nogo zamenjajo.

Ritmična igra Medvedi, otroci in ptice

Učenci hodijo v krogu, mi igramo na tamburin. Ko udarjamo počasni ritem, hodijo učenci

kot medvedi (telo je nagnjeno naprej, roke v komolcih upognjene v stran, teţo prenašajo z

ene noge na drugo in se zraven pozibavajo v levo in desno). Če tolčemo na tamburin samo

z enim prstom, hodijo učenci normalno (vzravnano, lahkotno, z rokami rahlo zamahujejo

naprej in nazaj). Ko pa tamburin stresamo, učenci oponašajo ptice (hodijo po prstih v

drobnem teku, z rokami mahajo gor in dol).

Menjamo načine igranja, učenci pa se morajo ritmu ustrezno gibati.

Igra: Mostovi


Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Zajec in zajček

Spoznali smo

54.

MAT Primerjamo velikost števil

Reši, saj zmoreš

36.

ŠVZ Gibanje na enostaven ritem 27.

LVZ

GVZ Ljudska pesem: Zajček 18.

32. dan 33. dan 34. dan 35. dan spo - devetletka.net · 1 3. sklop: jesen Čas: 15 dni 31. dan 32....

Documents