6. e-regijske novice

ŠTEVILKA 6 1 JANUAR 2012


Kazalo UVODNIK ............................................................................................................................................... 3

ENOTNA REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGIJE ......................................... 4

K RAZMIŠLJANJU SMO POVABILI .................................................................................................... 5

O PROJEKTU…. ......................................................................................................................................... 6

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SKOZI OČI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE ............. 7

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGIJE SKOZI OČI DELODAJALCA . 8

OBČINE PRAZNUJEJO............................................................................................................................ 9

Subregija OSREDNJE CELJSKO ..................................................................................................... 9

Subregija OBSOTELJE IN KOZJANSKO ................................................................................... 10

Subregija SAVINJSKO-ŠALEŠKO ............................................................................................... 12

IZPOSTAVLJAMO ................................................................................................................................. 13

Subregija OSREDNJE CELJSKO .................................................................................................. 14

Subregija OBSOTELJE IN KOZJANSKO ................................................................................... 20

Subregija DRAVINJSKO ................................................................................................................ 27

Subregija SPODNJE SAVINJSKO ................................................................................................ 29

Subregija SAVINJSKO-ŠALEŠKO ............................................................................................... 31

Izdajatelj: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.

Janez Jazbec, direktor - [email protected]

Uredniški odbor E-regijskih novic: Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]

Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko - [email protected] Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]

Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected] Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]

Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]

mailto:[email protected]


UVODNIK

Spoštovani bralci E-regijskih novic Savinjske regije! V 6. številki E-regijskih novic Savinjske regije se tematsko posvečamo regijskemu projektu Enotna regijska štipendijska shema Savinjske regije. Poleg tega, v novicah tudi tokrat sledimo težnji po večji medsebojni informiranosti, tako med občinami naše regije, kakor tudi zunaj njenih meja. Po ustaljeni praksi ohranjamo rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem dogajanju v regijskem prostoru; v sklopu rubrike Občine praznujejo predstavljamo pomembnejša dogajanja v občinah ob občinskih praznikih. Vsebina rubrike Izpostavljamo, je namenjena predstavitvi subregijskih in občinskih projektnih aktivnosti. Želimo Vam prijetno prebiranje šeste številke E-regijskih novic.

Petra Gregorc, Razvojna agencija Savinjske regije, RASR d.o.o.


ENOTNA REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGIJE

Na nas je, da mladim pomagamo do dobre izobrazbe in hkrati, da jim ponudimo zaposlitev v naši – Savinjski regiji. Razvojna agencija Savinjske regije kot nosilec projekta Enotna regijska štipendijska shema Savinjske regije S pomočjo štipendiranja je mladim omogočeno, da se lahko posvetijo izobraževanju v smeri deficitarnih kadrov v regiji. Trajnostni razvoj s pomočjo tega programa v Savinjski regiji že kaže pozitivne vzpodbude. Naša želja je, da bo vedno več delodajalcev in posledično tudi študentov začelo razmišljati o skupnem sodelovanju, že pri načrtovanju izobraževanja in kasneje pri načrtovanju same zaposlitve.

Utrinki iz Slavnostnega podpisa Pogodb o štipendiranju, december 2011

Proizvodnja stekla, Rogaška Slatina. Fotografija Jure Kravanja


K RAZMIŠLJANJU SMO POVABILI Vzpostavljanje spodbudnega razvojnega okolja v Savinjski regiji je ključna in stalna naloga RASR, Razvojne agencije Savinjske regije. Zavedanje o pomembnosti in zahtevnosti te naloge nam narekuje, da za njeno uresničevanje vedno znova znamo pritegniti in združevati vse razvojne partnerje v regiji. Veliko dobrih in pravih odločitev je potrebnih, da se stvari začnejo premikati na boljše, uspešni in učinkoviti pri tem pa smo lahko samo na način, da kot regija prepoznavamo svoje primerjalne prednosti, določamo skupne razvojne interese in skupaj najdemo poti za udejanjanje le te teh. V tem smislu so bile v dobrem letu dni organizirani dve Regijski razvojni konferenci, ki sta trasirali nove razvojne usmeritve Savinjske regije, zato kot pobudniki in nosilci takšna srečanja regijskih razvojnih partnerjev načrtujemo tudi v prihodnje. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije je bila pobudnik v letu 2011 sprejeta odločitve več kot petdesetih pomembnih vodstvenih nosilcev družbenega in gospodarskega razvoja, s katero so se zavezali skozi svoje delovanje prispevati k trajnostnemu razvoju Savinjske regije. To je pomembno sporočilo regije, ki se mora dobro slišati navznoter in bo kot tako s pozitivno podobo regije odzvanjalo tudi navzven. Prepoznavnost Savinjske regije po tem, da načrtovano in prednostno svoj razvoj udejanja skozi načela trajnostnega razvoja mora postajati konkurenčna prednost Savinjske regije. Ob tem, da je rdeča nit E-regijskih novic Regijska štipendijska shema, poudarjam, da njeno izvajanje za RASR pomeni odgovornost, ki se jo zavedamo. Svojo vlogo pri tem ne vidimo samo administrativno izračunavanje in nakazovanje štipendij, pač pa kot pomembno razvojno nalogo, s katero lahko pomagamo povečevati število kadrovskih štipendij, ki delodajalcem in mladim omogočajo načrtovati svojo prihodnost. Naš prispevek je v tem, da shemo širimo in jo nazorno z vsemi njenimi pozitivnimi učinki transparentno predstavljamo. Zavedamo se, da je za uspeh potreben pravilen pristop in odnos do ključnih akterjev, to je do delodajalcev na eni in do dijakov ter študentov na drugi strani. Zelo pomembno in učinkovito je, da v shemo vključujejo tudi občine. S tem v zvezi smo posebej za to pripravili uspešen promocijski dogodek, na katerem smo zbrali delodajalce in štipendiste, tudi predstavnico Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije Sklada. Slavnostno smo podpisali simbolično štipendijsko pogodbo, v katero se je s sofinanciranjem deleža delodajalca vključila tudi ena izmed naših občin. Izvajanje RŠS je naloga, ki jo je država prenesla na regionalni nivo in tudi zato, jo toliko bolj, želimo uspešno oddelati.

Janez Jazbec, direktor RASR


O PROJEKTU…. V septembru tekočega leta RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. na podlagi zbranih potreb delodajalcev na svoji spletni strani www.rasr.si objavi Javni razpis štipendij za naslednje šolsko/študijsko leto. Razpis je odprt en mesec. Komisija za štipendiranje pregleda prejete vloge ter seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, posreduje delodajalcem. Delodajalci na podlogi objavljenih potreb in po svojih kriterijih izberejo kandidate, ki jih želijo štipendirati. Štipendije so posredne kadrovske štipendije, kar pomeni, da se po zaključku izobraževanja štipendist zaposli pri delodajalcu, ki je štipendijo financiral. Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije, ki predstavlja 15 % minimalne plače v RS za dijake, 28% minimalne plače za dodiplomske študente in 34 % minimalne plače za podiplomske študente; dodatka za prevoz ali bivanje in dodatka za učni uspeh do katerega so upravičeni dijaki in študenti od drugega letnika dalje. Višina štipendije se določi ob podpisu pogodbe, nato pa se z vsakim novim šolskim oz. študijskim letom uskladi. Povprečna višina dijaške štipendije je 185,27 EUR in povprečna štipendija študentske

štipendije je 352, 40 EUR.

Polovico sredstev za štipendijo zagotavljajo delodajalci, drugo polovica pa se krije iz naslova Evropskega socialnega sklada. Občine Rogaška Slatina, Zreče, Štore in Vojnik so se v šolskem/študijskem letu

2011/12 odločile, da se vključijo v projekt RŠS tako, da krijejo iz občinskega proračuna

del sredstev iz naslova delodajalca ter tako zmanjšajo obveznost delodajalca v svoji

občini.

RASR d.o.o. delodajalcem in občinam vključenim v RŠS nudi administrativno in

organizacijsko podporo.

V šolskem/študijskem letu 2011/12 štipendiramo 127 štipendistov.

Barbara Kač Kadunc, vodja projekta

http://www.rasr.si/


REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SKOZI OČI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE

Mnogo razprav in okroglih miz je že bilo na temo nepovezanosti gospodarstva in šolstva, strukturnih neskladjih na trgu dela, pomanjkanju delavcev za delo na nekaterih poklicnih področjih in presežkih na drugih, (pre)majhnemu zanimanju mladih za tehniško izobraževanje… Precej je tudi konkretnih aktivnosti za mlade, ki poskušajo preseči ta nesorazmerja – da se lažje odločajo o svoji izobraževalni poti, da razmišljajo bolj podjetno, inovativno, bolj v povezavi s trgom dela in kasnejšo zaposlitvijo. Tudi kadrovske štipendije so del tovrstnih prizadevanj. Imajo pa še eno noto – najbolj neposredno kažejo na zavedanje delodajalcev o pomenu ustreznih kadrov za podjetje, govorijo o njihovi dolgoročni viziji razvoja podjetja in tako dajejo mladim usmeritve za karierne odločitve. Čeprav mladi osnovno ali srednješolci odločitev za nadaljnje izobraževanje povečini ne povežejo z zaposlitvenimi priložnostmi pa je prav ta vidik izredno pomemben. Pomanjkanje tovrstnega razmisleka najbolj občutimo prav na Zavodu, ko se srečujemo z mladimi, ki zaključijo izobraževanje a ne najdejo zaposlitve. Ne zato, ker ne bi imeli znanj, temveč ker ta znanja niso dovolj iskana, ker ne poznajo delovnih okolij, ker jih delodajalci ne prepoznajo… Prav ta navezava med štipendistom in podjetjem že v času izobraževanja oz. obdobju štipendiranja je tista dodana vrednost, ki na daljši rok najhitreje zagotavlja ustrezne kadre. Kadrovske štipendije so zato pozitiven vložek tako za delodajalce kot štipendiste. Tudi na regijski ravni štipendijska shema pomeni spodbujanje za vlaganje v ljudi, v mlade, ki jim moramo v regiji ponuditi priložnosti za njihov osebni in karierni razvoj, zmanjšati beg možganov in pritegniti mlade poklicne strokovnjake, ki jih podjetja zagotovo potrebujejo. Zavod za zaposlovanje je vpet v izvajanje Regijske štipendijske sheme dvojno – po eni strani spremljamo dogajanja na trgu dela, ponudbo delovnih mest iz česar lahko predvidimo v katero smer se bo najverjetneje gibalo povpraševanje tudi v prihodnjih letih in hkrati zaznavamo pomanjkanje nekaterih poklicnih profilov. Hkrati pa je del naših nalog tudi sodelovanje s šolskimi svetovalnimi delavci, osnovno in srednješolci oz. njihovimi starši, ki jim posredujemo informacije pomembne za poklicne in karierne odločitve. Ob tem se vseskozi srečujemo tudi s konkretnimi vprašanji kot – katere poklici so perspektivni? Odgovor sicer lahko izpeljemo iz predvidevanj na osnovi podatkov, zagotovo pa je spekter poklicev, ki jih podjetja štipendirajo v okviru regijske štipendijske sheme tisti, ki najbolj kaže, kje bodo zaposlitvene priložnosti in kakšne kadre bo regija potrebovala. Ob tem je morda še posebej pomembno prav spodbujanje za izobraževanje na področju tehniških poklicev. Paradoks sodobnih tehnologij je namreč v odsotnosti usmerjenosti k raziskovanju nastanka produktov temveč večinoma le k potrošniško uporabni naravnanosti v smislu »uporabi in čim hitreje zavrzi«. In prav s pomanjkanjem poklicno usposobljenih kadrov in strokovnjakov s tehniškimi znanji se že nekaj časa srečujemo tudi v naši regiji. V okviru regijske štipendijske sheme je zato poudarek na štipendiranju kadrov, ki jih v regiji najbolj primanjkuje. Morda na ta način ne bomo rešili vseh strukturnih neskladij na trgu dela, zadržali v regiji vseh mladih strokovnjakov, zagotovo pa je pot, ki ji moramo kot regija slediti tudi v prihodnje v spodbujanju podjetij, da ponudijo štipendije oz. se vključijo v Regijsko štipendijsko shemo, spodbujanju mladih, da kandidirajo na razpisane štipendije in se izobražujejo za iskane poklice ter zagotavljanju sistema, ki bo omogočal izvajanje štipendijske sheme v regiji in morda integriral še ostale oblike kadrovskih ali občinskih štipendiranj.

Karmen Leskošek direktorica Območne službe Celje, Zavod RS za zaposlovanje in članica Komisije za štipendiranje


REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGIJE SKOZI OČI DELODAJALCA GORENJE d.d. Gorenje d.d. je v projekt Regijske štipendijske sheme Savinjske regije vključeno že od leta 2007. Sofinanciranih imamo 28 štipendij za študijske programe tehničnih usmeritev (strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, …). S sodelovanjem v regijski shemi lažje uresničujemo štipendijsko in zaposlitveno politiko podjetja. Lažje vzpostavimo stik z večjim številom študentov, predvsem tehničnih usmeritev , ki jih skozi štipendiranje tekom študija bolje spoznamo in hitreje vpeljemo v delovne procese v podjetju. Sodelovanje v štipendijski shemi pomeni pomemben prispevek tudi k trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Mladim omogočamo, da se vračajo iz študijskih središč v lokalno okolje in zagotavljamo zaposlitev izobraženemu kadru s širšega območja Savinske regije. S štipendiranjem študentov prispevamo k dvigu izobrazbene strukture mladih in spodbujamo sodelovanje gospodarstva s šolami in fakultetami.

Izobraževalni center Gorenje d.d.

BSH HIŠNI APARATI Zgodba o uspešnem podjetju je vedno povezana z njegovo družbeno odgovornostjo ter vpetostjo v družbeno in gospodarsko okolje. Družba BSH Hišni aparati sledi globalni strategiji in načelom koncerna ter jih ustrezno uresničuje tudi v svojem lokalnem okolju. V tem okviru igra pomembno vlogo skrb za vzgojo in razvoj lastnih kakovostnih kadrov. Regijska štipendijska shema v tem kontekstu gotovo ponuja dobro rešitev za delodajalca, ki preko tega vira in ob prispevku evropskih sredstev lahko pridobi kakovosten nabor štipendistov želene študijske usmeritve, jih sistematično vzgaja in uvaja v procese podjetja ter končno tako usposobljene tudi zaposli. Seveda pa to pogodbeno razmerje nima pozitivnih učinkov samo za delodajalca, temveč tudi za posameznika in družbo nasploh, saj z zagotavljanjem prve zaposlitve mlademu diplomantu prispeva k zaposljivosti. Regijska štipendijska shema predstavlja več kot le ugodno možnost pridobivanja štipendistov - delodajalcu nudi tudi eno izmed možnosti za doprinos k širšim družbeno pomembnim ciljem.

Alma Pučnik

Izobraževanje in usposabljanje, HR

BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje


OBČINE PRAZNUJEJO

Subregija OSREDNJE CELJSKO Občinski praznik v Občini Vojnik V torek, 4. oktobra 2011, ob 19. uri je v večnamenski dvorani Osnovne šole Fran-kolovo potekala osrednja prireditev ob prazniku Občine Vojnik. Na prireditvi, kjer je bil slavnostni govornik župan Benedikt Podergajs, so nastopili Godba na pihala Nova Cerkev, Ansambel tolkal Glasbene šole Celje, vokalna skupina 'In Spiritu', Jože Jošt, Štajerski rogisti in Arclinski fantje. Program je povezovala Simona Brglez. Na prireditvi so bili podeljeni občinski grbi, županova priznanja in priznanja zlatim maturantom: Luciji Žnidar, Karmen Majger, Tadeju Steničniku, Alenu Založniku in Jaki Ribiču. Županova priznanja so prejeli: Karl Kasesnik in ekipa starejših gasilk PGD Vojnik, Jernej Čater, Aleš Hren, Zvezdana Gal in Aleš Stolec, Terezija Hladin, Mladinsko društvo Frankolovo, Irena Pinter, Henrih Špeglič, Arclinski fantje. Med kar 320 prejetimi predlogi je Občinski svet Občine Vojnik na predlog Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja potrdil 6 prejemnikov občinskih grbov. Bronasti vojniški grb so prejeli 3 prejemniki, in sicer: Simon Božnik, Društvo Talon Frankolovo, Franc Rihter. Srebrni vojniški grba sta prejela: Franc (Branko) Jezernik in Dragan Žohar. Najvišje priznanje Občine Vojnik Zlati vojniški grb je prejela Majda Rojc.

Pripravila: mag. Vesna Poteko

Prejemnica zlatega grba Majda Rojc Foto: Matjaž Jambriško

Občinski praznik v občini Laško 7. novembra 2011 je bila v Kulturnem centru Laško osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Laško. Občane in občanke je nagovoril župan Franc Zdolšek, ki je podelil tudi najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte. Zlati grb je prejel Vinko Lavrinc za dolgoletno požrtvovalno delo in prispevek k razvoju strelstva v Občini Laško. Srebrne grbe so prejeli Drago Zupan za dolgoletno prizadevanje za obnovo in ponovno odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah, Peter Ojsteršek za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturnem in družbenem področju, Henrik (Hinko) Wimmer za njegovo uspešno delo na družbeno-političnem področju. Bronaste grbe so prejeli Vlado Marot za požrtvovalno delo na humanitarnem področju in pri ohranjanju ljudskega izročila, Iztok Hrastnik za izjemne dosežke na glasbenem področju, Zavod Odon Jurklošter za uspešno delovanje na kulturnem področju. Kristalni grb so prejeli Bogdan Deželak za uspehe na področju gostinstva, Katarina Novak in Maruša Šantej za osvojeno 3. mesto na evropskem mažoretnem prvenstvu EMA v Zagrebu, India Karlatec za naslov svetovne prvakinje v street danceu, zlatim maturantkam Luciji Hliš, Mojci Pajek, Alenki Teršek, Neži Belej in Nini Hartman. Na osrednji slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja najlepše urejenim vasem/ zaselkom/ naseljem/ ulicam, hišam, kmetijam, javnim objektom in podjetjem, ki so bili izbrani v vsakoletni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki jo je občina izvedla v sodelovanju s Komunalo Laško, Turističnim društvom Laško in krajevnimi skupnostmi.

Pripravil: Branko Hostnik

Podelitev Foto: Foto Fleš


Subregija OBSOTELJE IN KOZJANSKO V Šentjurju se nadaljuje močan investicijski cikel Občina Šentjur je svoj praznik praznovala 24. septembra in ga obeležila s praznovanjem na vrhu priljubljene Resevne. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi občinska priznanja; dve pisni priznanji sta prejela Daniel Artičekin Planinsko društvo Šentjur, Ipavčevo plaketo je prejel Miroslav Pajek, na predlog šol pa so bila podeljena tudi pisna priznanja s knjižno nagrado najbolj uspešnim učencem ter dijakom. Župan mag. Marko Diaci pa je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen sodelovanja za dobrobit in razvoj občine na vseh ravneh. Sicer pa je šentjurska občina tudi v tem letu nadaljevala precej živahen investicijski cikel, v veliki meri na račun uspešno pridobljenih sredstev iz državnih in evropskih razpisov. Ob sofinanciranju iz omenjenih virov se tako v občini izvaja več projektov; nadaljuje se gradnja slabih 1,8 milijonov vrednega vrtca v Hruševcu. Tudi sicer gre precej denarja za področje družbenih dejavnosti; junija je bilo dokončano novo zunanje športno igrišče pri OŠ Planina pri Sevnici, vredno slabih 300 tisoč evrov, trenutno pa se dela na Planini nadaljujejo z dobra 2 milijona evrov vredno rekonstrukcijo in dozidavo same šole in telovadnice . Povsem novo in urejeno podobo je s pomočjo sredstev agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja vaško jedro kraja dobila Dobrina, oktobrsko otvoritev smo pripravili še v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Poskusno obratovanje Centralne čistine naprave Šentjur se je zaključilo in uspešno je pridobilauporabno dovoljenje, zaključen je tudi projekt za povezavo več naselij in 5.700 populacijskih enot s centralnim sistemom omrežja. Kar 85 odstotkov sredstev za izgradnjo je bilo pridobljenih iz evropskega sklada za razvoj regij. V letošnjem letu je Občina Šentjur pridobila tudi gradbeno dovoljenje za projekt

vodooskrbe na območju KS Loka pri Žusmu, ki ga je skupaj s preostalimi občinami Obsotelja in Kozjanskega prijavila na Kohezijski sklad. Vrednost projekta na območju naše občine znaša preko 3 milijone evrov. Treba je omeniti še na pomemben premik v zahtevnem projektu izgradnje navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, ki bo izboljšala prometne povezave ter središče Šentjurja razbremenila težkega prometa. Gre za državni projekt, šentjurska občina pa je ena redkih v Sloveniji, ki je že bila uspešna pri umeščanju trase v prostor, 18. oktobra pa je občinski svet potrdil odlok o sprejetju OPPN. S tem so izpolnjeni pogoji, da bi bilo projekt mogoče uvrstiti že v naslednjo finančno perspektivo.

Pripravila: Polonca Mastnak

Pred osrednjo prireditvijo je bila pod planinskim domom še otvoritev modernizirane ceste na Resevno. Gre za eno številnih investicij v cestno infrastrukturo, ki jo je občina uspela realizirati s pomočjo KS in krajani (z leve podžupan Robert Polnar, župan mag. Marko Diaci, Ivan Jurkošek, predsednik KS Šentjur - Rifnik Franc Pevec in predsednik MS Šentjur Jože Štiglic) Foto: Arhiv Občine Šentjur


Podeljena občinska priznanja Občine Podčetrtek Občina Podčetrtek, v kateri se je med obema praznikoma ponovno zelo veliko postorilo, je prav gotovo ena izmed občin, ki izstopajo po svoji prepoznavnosti. Na razvoj je ponosen tudi prvi mož Občine Podčetrtek župan Peter Misja, ki je kot prvi nagovoril vse zbrane in se sprehodil skozi nadvse uspešno leto med obema praznikoma. V svojih besedah je predstavil številne dokončane investicije, tiste, ki so v teku, in načrte za prihodnje leto. Med opravljenimi investicijami je posebej izpostavil izgradnjo novega sodobnega vrtca ter prenovo mnogih prostorov v OŠ Podčetrtek, ki so bili svojemu namenu uradno predani ravno na ta dan. Izpostavil je tudi trenutna zaključna dela na kolesarski stezi med občino Šmarje pri Jelšah, Sodno vasjo in Vonarjem, ki bo po njegovih besedah lepotica med kolesarskimi stezami. V prihodnje nameravajo dokončati in realizirati še veliko projektov. V načrtu imajo ureditev kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v vseh večjih krajih občine Podčetrtek, pričakujejo ugoden razplet razpisa s strani Ministrstva za kulturo RS, preko katerega nameravajo obnoviti pročelje stare šole, gradi se stanovanjski blok z 21 stanovanji, v kratkem pa bo predstavljen tudi projekt novega apartmajskega naselja, ki prihaja v Podčetrtek. V nadaljnjih načrtih je tudi rešitev mosta Miljana, odprtje doma starejših, novi informacijski center ter pa ureditev romarske poti okoli Svete Eme. Izpostavil je še dobro sodelovanje z Občinskim svetom Občine Podčetrtek ter dobro delo majhne, a učinkovite občinske uprave, ter ponovno zaključil z besedami: »Dobro smo sejali in dobro bomo želi.« Najslavnejši trenutek slavnostne seje je bila prav gotovo podelitev letošnjih občinskih priznanj. Župan Peter Misja je v družbi podžupana mag. Marka Juraka denarno nagrado za večletno aktivno in uspešno delovanje podelil Turističnemu društvu Pristava pri Mestinju. Letošnje priznanje je romalo v roke Olge Amon za večletno uspešno delo v turistično-kulturnem društvu in aktivno delovanje na drugih področjih v

občini in širše. Podelili so še eno priznanje občine, in sicer Dobrivoju Subiću za njegov prispevek in dobro sodelovanje med občinama Podčetrtek in Divača na različnih področjih. Plaketo občine je prejel Andrej Kelemina, ki je s svojim dolgoletnim uspešnim delom v pevskih zborih in na drugih področjih pomembno vplival na razvoj in prepoznavnost občine Podčetrtek. Po podelitvi priznanj so svetnikom občinskega sveta podelili še svetniške priponke, zadnji del slavnostne seje pa je bil namenjen številnim pohvalam in čestitkam gostov. Kot prvi je v imenu nagrajencev spregovoril Dobrivoj Subić, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje. Dobro sodelovanje z Občino Podčetrtek je v imenu županov izpostavil župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, s pohvalnimi besedami pa nista skoparila niti načelnik UE Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan, župan Zagorskih Sel Željko Kodrnja in predsednik KS Pristava pri Mestinju Srečko Gobec. Vse zbrane sta nagovorila še direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek in poslanec DZ dr. Vinko Gorenak, ki je mnenja, da gre država dol, Občina Podčetrtek pa gor. V imenu vseh društev je občini in županu ob prazniku ter nagrajencem za prejeta priznanja čestitala Breda Štrok.

Pripravila: Karmen Cvirn, časopis Oko

Nagrajenci občine Podčetrtek Foto: Arhiv Občine Podčetrtek


Subregija SAVINJSKO-ŠALEŠKO Praznik občine Nazarje Občina Nazarje tradicionalno praznuje svoj občinski praznik v mesecu septembru, letos že nekaj dni prej. Kot vsako leto je praznovanje občinskega praznika spremljal bogat kulturni, družabni in športni program. Praznovanje so popestrile slovesnosti ob otvoritvah novih pridobitev v občini. Proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj je bila 16.9.2011. Praznik se je zaključil v nedeljo 18.9.2011 z Župnijskim dnem v Frančiskan-skem samostanu Nazarje.

Pripravila: Občina Nazarje

Nagrajenci občine Nazarje Foto: Arhiv Občine Nazarje


IZPOSTAVLJAMO

Destinacija »Dežela Celjska« išče priložnosti na francoskem trgu Zavod Celeia Celje je kot Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska organiziral in izvedel sejemsko predstavitev destinacije Dežela Celjske na turističnem sejmu SITV (Salon International du Tourisme et des Voyages) od 11.11. do 13.11.2011. Destinacija DEŽELA CELJSKA zaokrožuje skupno turistično ponudbo 21-ih občin Savinjske regije (Celje, Laško, Dobrna, Vojnik, Štore, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Vransko, Braslovče, Tabor, Polzela, Prebold, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Šentjur, Dobje) postaja prepoznavna tudi na evropskem turističnem trgu. Po uspešni predstavitvi na 44. MOS-u v Celju v mesecu septembru, kjer je Zavod Celeia Celje kot RDO DEŽELA CELJSKA prejel zlato priznanje za celovit nastop turistične ponudbe, se je destinacija predstavila v Franciji na turističnem sejmu SITV med 11.11. in 13.11.2011. Koncept sodelovanja in skupnega trženja turistične ponudbe v okviru destinacije potrjuje učinkovitost tudi v praksi. Na 9ih - m2 razstavnega prostora destinacije DEŽELA CELJSKA so se aktivno predstavila tudi zdravilišča s ponudbo novoletnih paketov in aktualno ponudbo za leto 2012. Promocijo zdravilišč so izvajali sami predstavniki zdravilišč – ga. Maja Jahn za Thermano Laško, ga. Mojca Matko za Terme Olimia, ga. Brigita Trantura za Terme Dobrna, ga. Tatjana Koražija za Terme Zreče, g. Damjan Merc za Terme Rogaška in Lotus Terme. Poleg zdraviliške ponudbe se je promovirala tudi ostala ponudba destinacije – ogromno povpraševanja je bilo s strani obiskovalcev po aktivnih doživetjih v naravi, gradovih, pristni in domači kulinariki ter kolesarjenju in pohodništvu. V treh dneh sejma se je ponudba destinacije DEŽELA CELJSKA predstavila med skoraj 500 razstavljavci na 13.500m2 sejemske površine. Na dobro obiskanost sejma – okrog 30.000 obiskovalcev vpliva tudi lega mesta COLMAR

kjer se sejem odvija, saj leži na meji med Nemčijo, Švico in Francijo. Večini francoskih obiskovalcev so se tako pridružili tudi sosedje – Nemci in Švicarji, ki so se z velikim zanimanjem ustavljali ob našem razstavnem prostoru. Ugotovili smo, da ogromno ljudi Slovenijo pozna vendar ne poznajo dejstva, da je Slovenija bližje kot si mislijo. Za obisk Slovenije ne potrebujejo letala in daljšega planiranja, ampak je možen tudi enostaven, hiter in varen dostop tudi z avtomobilom oz. cestnim vozilom. Odločitev za predstavitev v Franciji se je izkazala za pozitivno: obisk sejma je v treh dneh bil zelo dober, organizatorji predvidevajo da celo večji kot lani, ko je sejem obiskalo več kot 33.000 obiskovalcev. Francoski trg je zelo zainteresiran za Slovenijo kot turistično destinacijo, kot potencialni gostje so izkazali interes za sproščujoče počitnice predvsem v naravi z različnimi ponudbami v okolici. Bili smo edini slovenski predstavniki na sejmu, upamo da se bodo na francoskem trgu začele pojavljati tudi ostale turistične ponudbe Slovenije, saj bomo skupaj močnejši in boljši pri predstavitvi naše države kot turistične destinacije za bodoče francoske goste. RDO Dežela Celjska bo nadaljevala z promocijskimi aktivnostmi na francoskem trgu tudi v letih 2013 in 2013, v okviru projekta »RDO DEŽELA CELJSKA«, ki se delno sofinancira tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Pripravila: Urša Dorn, Svetovalka za turizem

Predstavitev RDO Dežela Celjska v Colmarju Foto: Arhiv Zavod Celeia


Subregija OSREDNJE CELJSKO Celje ima najboljši projekt Savinjske regije za leto 2010 Projekt EU skupine Mestne občine Celje »Celjski včeraj in jutri: Stari grad« je bil izbran za najboljši projekt Savinjske regije za leto 2010. Za predstavitev na Slovenski regionalnih dnevih, oktobra v Lipici, je Multimedijski center celjske Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije posnel promocijski film, ki na prav poseben način predstavlja projekt. Junija letos je Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) objavila »Javni natečaj za podelitev slovenske regionalne nagrade za leto 2010«, Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) pa je na podlagi tega razpisa objavila »Javni poziv za prijavo na izbor za Najboljši projekt Savinjske regije za leto 2010«. Po kriterijih SVLR je bil najbolje ocenjen prav projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad. Mestna občina Celje je želela s projektom vzpostaviti potrebno infrastrukturo za obiskovalce, za prirejanje kulturnih in turističnih prireditev na različnih nivojih, zagotoviti varnost in ustaviti propadanje nekaterih delov gradu, ki je eden izmed najpomembnejših kulturnih spomenikov v Celju in hkrati tudi pomembna turistična točka. Omenjeni projekt, ki je bil sofinanciran s strani Evropske unije, tako spada med osnovne cilje razvoja Mestne občine Celje (MOC) na področju kulture in turizma. Za lokalno prebivalstvo je prenova bistvenega pomena, saj se je z njo uredila izredno priljubljena izletniška točka in ponos Celjanov, ciljnim skupinam pa ponuja vse bogastvo tega zanimivega objekta s primerno infrastrukturo in prizorišče za prireditve. Namen, ki sta ga Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje, ki je upravitelj Starega gradu, zasledovala pri projektu, se je uresničil: število obiskovalcev gradu se je leta 2010 v primerjavi z letom 2006 povečalo za 3.000,

število prireditev za 75, število obiskovalcev prireditev pa za skoraj 22.900. Izmed vseh 12 regijskih projektov Slovenije je bil celjski projekt izbran še med tri najboljše, ki so dobili sredstva za multimedijsko predstavitev na Slovenskih regionalnih dnevih 2011. Nastal je promocijski film Celjski včeraj in jutri: Stari grad, ki je v Lipici navdušil in bo zagotovo v Celje privabil še mnoge obiskovalce.

Pripravila: Alja Tihle Hren

Utrinek z odprtja prenovljenega Friderikovega stolpa Foto: Gregor Katič


Na Dobrni podpis pogodbe za rušitev in gradnjo Vrtca Dobrna V mesecu oktobru se je zgodil pomemben dogodek za občino in njene občane. Namreč g. Martin Brecl, župan Občine Dobrna, je z g. Zdravkom Zverom, predsednikom upravnega odbora družbe CM Celje, d.d., Celje, podpisal pogodbo za rušitev in gradnjo Vrtca Dobrna.

Slavnostni podpis pogodbe za Vrtec Dobrna Foto: Urška Vedenik

Obstoječi prostorski pogoji vrtca v Dobrni na lokaciji Dobrna 1 ne zadoščajo minimalnim prostorskim in programskim zahtevam, zato se je Občina Dobrna odločila pristopiti k zagotovitvi novih prostorov vrtca. Glede na pogoj na razpisu za pridobitve nepovratnih sredstev ter glede na vedno večje obremenitve okolja in v želji po čim nižjih stroških vzdrževanja javnih objektov, se je Občina Dobrna odločila za investicijo v energetsko učinkovit objekt. Obstoječ objekt, ki je dotrajan, energetsko potraten in neustrezen glede na prostorske in programske zahteve, se bo v celoti porušil. V vrtec v Dobrni je šolskem letu 2011/2012 vključenih 86 otrok, na novo vpisanih je 37, ki so glede na starost vključeni v pet oddelkov, od tega sta dva oddelka v obstoječem vrtcu, en oddelek v sosednjem zdravstvenem domu in dva oddelka v OŠ Dobrna. Celotna vrednost investicije znaša 2.243.626,28 €, pri čemer je delež Občine Dobrna 64 %, delež EU pa 36 %. Gradbena dela izvaja podjetje CM Celje, d.d., iz Celja, strokovni nadzor nad gradnjo vrši podjetje Proplus, d.o.o., iz Maribora, projektno dokumentacijo pa je izdelalo podjetje

Trije arhitekti, d.o.o., iz Ljubljane. Pripravljalna dela so se pričela konec meseca oktobra 2011, zaključek gradnje pa je predviden proti koncu leta 2012. Operacijo »Vrtec Dobrna« delno financira Evropska unija, največ v deležu 85 % upravičenih stroškov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.

Pripravila: Urška Vedenik

Bazar društev – Kostanjev piknik Tretja sobota v mesecu oktobru je bila letos v občini Štore rezervirana za Bazar društev, ki delujejo na območju občine Štore. Na prvem bazarju lansko leto so društva predstavila svoje delovanje, v letošnjem letu pa so združila prijetno s koristnim in na 2. Bazarju poleg predstavitve pripravila še kostanjev piknik za vse občane. Lepo vreme je na igrišče privabilo številne ljudi, nemara pa je k temu pripomogel tudi vonj po pečenem kostanju, ki so ga društva skrbno nabrala in ponudila. Druženje se je ob dobri družbi in glasbi nadaljevalo vse dokler niso izginili še poslednji sončni žarki.

Pripravila: Občina Štore

JJJože Kragelj – Jok Foto: Arhiv Občine Štore


Zaključena izgradnja čistilne naprave in kanalizacije Frankolovo Izbrani izvajalec del podjetje NIVO Celje je v mesecu septembru v letu 2010 pričel z izvajanjem del na projektu “Izgradnja čistilne naprave in kanalizacije Frankolovo”. Rok dokončanja je bil september 2011. Izvajalec je uspešno zaključil gradnjo projekta. V mesecu oktobru 2011 sta bila opravljena tehnična pregleda za fekalni kanal Frankolovo in objekt čistilne naprave. Skupna vrednost projekta: 730.000,00 EUR Pogodbena vrednost izvedbe: 578.109,10

EUR NIVO Celje Ostalo (projektna dokumentacija, nadzor,

nakup zemljišča, obveščanje javnosti…) 151.890,25 EUR.

Delež sredstev EU : 282.566,00 EUR Nadzor nad navedenim projektom je izvajalo podjetje Navor Celje. ČN Frankolovo, kapacitete 800 PE in zbirni kanal zajema kompletno območje odvodnjavanja preko zbirnega kanala na predvideno ČN. Zbirni fekalni kanal bo potekal na severu ob lokalni cesti ob potoku Jesenica, skozi center Frankolovega, prečkal cesto Vojnik-Stranice ter potekal po območju obrtne cone (Mercator) ob vzhodnem robu ceste Vojnik-Stranice. Kanalizacija obravnavanega območja je predvidena v ločenem sistemu s čiščenjem na lokalno ČN Frankolovo. Na predvideno fekalno kanalizacijo se vodijo samo fekalne in tehnološke odplake. Občina Vojnik je s tem dosegla cilj in namen projekta izgraditi ustrezno komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljene kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami. Pomembno je da bomo s projektom dosegli zmanjšanje vplivov na okolje, ohranitev naravnih virov in eko sistemov, izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode, izboljšanje življenjskih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalcev, nadalje izboljšanje pogojev za gospodarski in turistični razvoj regije ter doseganje ciljev regionalnega razvojnega programa. Občina je v celoti izkoristila delež EU v skupni vrednoti 282.566,00 EUR.

Pripravila: mag. Vesna Poteko

Čistilna naprava Frankolovo Foto: Jure Vovk

Glasbeno poletje 2011 Na Dobrni smo vse petke letošnjega poletja med 17.6. in 9.9. lahko uživali v družbi vrhunskih glasbenikov. V tem času so se tako v Zdraviliški dvorani zvrstili naslednji koncerti: 17. 06. 2011 - pihalni orkester glasbene šole Velenje. 24. 06. 2011 - pevski zbor Cetis Celje 01. 07. 2011 - Marko Hatlak (harmonika), Karmen Pečar (violončelo). 08.07.2011 - harmonikarski orkester »Barbara«, premogovnik Velenje. 15. 07. 2011 - prokofiev guitar duo - Mak Grgić (kitara), Nejc Kuhar (kitara). 22. 07. 2011 - Nataša Loborec Perovšek (mezzosopran), David Kostanjevec (klavir). 29. 07. 2011 - pihalni sekstet Sospiro 05. 08. 2011 - Tjaša Čerič (harmonika). 12. 08. 2011 - duo Timotej Kosovinc – Petra Kovačič 19. 08. 2011 - Mia Žnidarič in love you madly 26. 08. 2011 - Tomaž Lorenz (violina), Jerko Novak (kitara). 02. 09. 2011 - večer opernih arij: Valentin Enčev, Jelena Boljubaš in Galja Godčeva. 09. 09. 2011 - operni pevci SNG Mb: Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Jaki Jurgec in Janez Lotrič. Organizatorji prireditve Terme Dobrna v sodelovanju z Občino Dobrna, Zavodom za turizem šport in kulturo Dobrna – ZTŠK Dobrna in ustanova Imago Slovenia smo z obiskom na koncertih zadovoljni in opažamo, da smo po


naših petkovih poletnih večerih vedno bolj prepoznavni tudi v širšem slovenskem prostoru. Vrhunec vseh koncertov je bil nedvomno zadnji, ko so obiskovalce navdušili Operni pevci SNG Maribor. Aplavz ob koncu je trajal v nedogled in obiskovalci v do zadnjega kotička polni dvorani so nam dali čutiti, da je bil koncert zares vrhunski in bi ga bilo škoda zamuditi. Kljub temu, da smo s prireditvijo komaj zaključili pa so vse misli že usmerjene v naslednje leto, ko bomo Glasbeno poletje organizirali že petič in obljubljamo vam, da se bomo potrudili, da bomo zopet k sodelovanju povabili najkvalitetnejše glasbene ustvarjalce in pripravili prijetne in kvalitetne glasbene večere, ki vam bodo ostali še dolgo v spominu.

Pripravila: Marija Švent

Nastop Janeza Lotriča Foto: Teja Grum

Mlinarska nedelja Znanci, prijatelji, sosedje…to smo tisti, ki vsako leto pridemo v Dolino mlinov…malo pokramljamo, se dobro imamo in naredimo načrte za prihodnost. Letošnja Mlinarska nedelja, ki je bila že 5. po vrsti, je potekala 28. avgusta v Dolini mlinov. Lepo vreme je bilo vzrok, da je veliko ljudi tja prišlo peš, nekateri pa so se pripeljali s turističnim vlakcem. V prijetno popoldne nas je popeljala Godba na pihala Dobrna. Po uvodnem pozdravu predsednice Kulturno umetniškega društva Dobrna in predsednika Turističnega društva Vinska Gora, smo na oder povabili župane občin Dobrna, Velenje in Žalec, da so si izmenjali simbolična darila. Nato sta voditelja, ga. Anica Drev in g. Jaro Tašler, povabila vse h Gregorjevem mlinu, kjer smo nadaljevali s programom. Ob mlinih navzdol so poleg nastopajočih iz Vinske Gore, nastopali tudi člani Moškega pevskega zbora Dobrna, folklorne skupine, skupine Fušarji in Ljudske pevke. Pri delujočem mlinu pa nas je vse presenetil g. Bojan Vrečer s fotografsko razstavo, ki je prikazovala utrinke vseh dosedanjih Mlinarskih nedelj. Dobro vzdušje in prijazni gostitelji so pripomogli k temu, da smo se v Dolini mlinov zadržali v pozen večer.

Pripravil: KUD Dobrna

Mlinarska nedelja Foto: Mitja Oštir


Srečanje starejših občanov na Dobrni V petek, 30. septembra je Občina Dobrna v sodelovanju z Društvom upokojencev Dobrna in Zavodom za turizem, šport in kulturo Dobrna v Kulturnem domu Dobrna pripravila srečanje starejših občanov starih 70 let in več let. V kratkem kulturnem programu, ki ga je povezovala ga. Irena Artank so nastopili Moški pevski zbor društva upokojencev Dobrna, učenci Osnovne šole Dobrna in Sestre Jakob v razširjenem sestavu. Preko sto zbranih udeležencev sta nagovorila in pozdravila tudi župan Občine Dobrna g. Martin Brecl in predsednik Društva upokojencev Dobrna g. Anton Drev. Najstarejši udeleženki srečanja ga. Smolič Matildi je gospod župan izročil tudi skromno pozornost - šopek cvetja v želji, da ji bo zdravje še naprej dobro služilo in se bo lahko še dolgo udeleževala tovrstnih srečanj. Po zaključenem kulturnem programu je sledilo kosilo, harmonikar Branko pa je poskrbel, da se je ob harmoniki pelo in nazdravljalo še pozno v popoldne. Vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji letošnjega dogodka se lepo zahvaljujemo, še posebej pa ga. Jolandi Memon, ki je prevzela aranžiranje prostora. S skupnimi močmi smo tako našim najstarejšim občanom pripravili prijetno popoldne, ki jim bo še dolgo ostalo v spominu.

Pripravila: Marija Švent

Župan občine g. Martin Brecl predaja šopek najstarejši udeleženki ga. Smolič Matildi Foto: Mitja Oštir

13. Tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega Planinsko društvo Laško je v sodelovanju z Občino Laško in STIK–om v soboto, 12. novembra 2011, že trinajstič zapored organiziralo in se podalo na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. V želji po ohranitvi običaja, se je upravni odbor Planinskega društva Laško leta 1999 odločil organizirati pohod vsako leto drugo soboto v mesecu novembru – sodo leto po desnem bregu reke Savinje, liho leto pa po levem bregu. Smer poti je glede na zapis iz leta 1769, ko so Laščani običaj praznovali zadnjikrat, iz objektivnih razlogov prirejena. Z letošnjim pohodom, ki že četrto leto zapored dopolnjuje prireditve ob občinskem prazniku, je bila tudi uradno predana namenu nova urejena in označena tematsko-turistično pohodna pot Pot po nekdanjih trških mejah Laškega. Projekt je STIK skupaj z Občino Laško pripravil skladno z načrtom enotne ureditve in označitve tematskih pohodnih poti v občini Laško in je bil delno sofinanciran s sredstvi EU - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.

Pripravil: Dean Muhovec –STIK

Planinsko društvo Laško

Postanek na urejenem počivališču pod Žikovškim Brdom, Foto: Dean Muhovec


Celjsko mestno jedro bo dobilo novo podobo Celjani se radi pohvalimo s svojo veličastno zgodovino in bogato kulturno dediščino. V mestu smo v preteklih letih naredili veliko – uredili smo infrastrukturo, sistematično in trajnostno rešujemo mnoga za mesto pomembna vprašanja in odgovarjamo na nove izzive. Eden takšnih je tudi ureditev mestnega jedra. Čeprav se je funkcija mestnih središč v zgodovini spreminjala, so bila mestna jedra vedno stičišče ljudi, idej in razvoja. Mestna občina Celje želi s prenovo javnih površin staremu mestnemu jedru vrniti njegovo privlačnost in reprezentativnost. Mestno jedro bo tako postalo še bolj prijazno do pešcev in bo klicalo k druženju, srečevanju in sprehajanju po ulicah in trgih. Prijeten in urejen mestni prostor bo zagotovo privabil mnoge prebivalce in obiskovalce in bo eden izmed nosilcev bodočega turističnega razvoja Celja. Nova podoba in ureditev pa bosta Celjane spodbujali tudi k okolju prijaznejšemu dostopu v mesto. Območje obnove starega mestnega jedra obsega Prešernovo ulico, Krekov trg, Stanetovo ulico s Trgom pred Metropolom in Glavnim trgom, Lilekovo ulico ter Savinovo in del Linhartove ulice s Trgom pri tržnici. Nove ureditve zajemajo obnovo dotrajanih javnih odprtih površin, zamenjavo tlakov, zamenjavo nezdravih in neustreznih dreves, obnovo javne razsvetljave in dela urbane opreme, pripravo priključnih mest in prireditvenega odra. Predvidena je tudi sočasna zamenjava dotrajane komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Prenova odprtih javnih prostorov je skrbno premišljena in izhaja iz zgodovinskega značaja mestnega jedra ter programskih značilnosti posamezne ulice ali trga. Mestna občina Celje je bila s projektom Obnova dela starega mestnega jedra v Celju uspešna pri pridobitvi sofinanciranja na

Javnem pozivu za sofinanciranje projektov iz naslova prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi" razvojne prioritete "Razvoj regij" operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Pridobljeno je bilo sofinanciranje iz evropskih sredstev v višini 2.525.143 evrov za investicijo v višini 3.020.756 EUR.

Pripravili: mag. Barbara Bošnjak, Alja Tihle Hren

Nova podoba Krekovega trga Avtor idejne zasnove prenove mestnega jedra: LUZ, d. d., Verovškova ul. 64, Ljubljana FOTO: Gregor Katič


Subregija OBSOTELJE IN KOZJANSKO Rogaška Slatina je gostila zaključno prireditev in podelitev priznanj Entente Florale Europe Awards 2011 Rogaška Slatina je v času od 16. do 18. septembra 2011 gostila zaključno prireditev in podelitev priznanj Entente Florale Europe Awards 2011, ki je zaključno dejanje mednarodnega tekmovanja v urejenosti okolja, z namenom promocije in dviga kvalitete bivanja v mestih in vaseh, kot bolj zelenega in človeku prijaznega okolja. Mednarodno združenje Association Europeenne pour le Fleurissement et le Paysage, ki združuje 12 držav, je Občini Rogaška Slatina podelilo kandidaturo na osnovi dosežene uvrstitve-srebrno priznanje-na tekmovanju v letu 2008, prejetega posebnega priznanja za skrb za ljudi s posebnimi potrebami ter na osnovi tradicije na področju turistične dejavnosti in zmožnosti, ki jih ponuja turistična in ostala infrastruktura v kraju. Kandidaturo je Občina Rogaška Slatina sprejela v želji in z namenom dodatne promocije turistične destinacije Rogaška Slatina.

Program, katerega smo za to priložnost pripravili tekmujočim predstavnikom mest in vasi ter članom združenja in mednarodne

komisije je bil zasnovan tako, da je prvi dan prireditve Rogaška Slatina predstavila svojo narodno tradicijo in lokalno gastronomijo tujim in domačim obiskovalcem na Evropski

ploščadi. V soboto pa je „Rogaška Slatina gostila Evropo” - na Evropski ploščadi so se predstavila v letošnjem tekmovanju sodelujoča evropska mesta in vasi. V trajen spomin na ta dogodek so bila na Pegazovi ploščadi v Rogaški Slatini odkrita tudi obeležja desetim sodelujočim državam na letošnjem tekmovanju Entente Florale Europe 2011.

Zaključna prireditev in podelitev priznanj je ob bogatem kulturnem programu, katerega so izvedli priznani glasbeniki in plesalca iz Rogaške Slatine, potekala v Kulturnem centru, častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik republike, dr. Danilo Türk. Na novem turističnem portalu www.rogaska-tourism.com so na ogled utrinki iz prireditve EFE 2011 na in razglasitev rezultatov tekmovanja.

Pripravila: Brigita Kregar Drofenik Občina Rogaška Slatina

http://www.rogaska-tourism.com/


Obsotelje in Kozjansko med najlepšimi Letošnje ocenjevanje krajev in vseh drugih sodelujočih v projektu Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna z večdesetletno tradicijo, ki že dolgo sledi smernicam tako imenovanega zelenega turizma v okviru trajnostnega razvoja, je bilo zaključeno 8. In 9. Decembra v Portorožu, s podelitvijo priznanj najboljšim. V tekmovanju s poglavitnim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja sta sodelovali dobri dve tretjini slovenskih krajev, razdeljenih po kategorijah prilagojenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili še srednje šole in osnovne šole ter vrtci, turistične kmetije, kampi, mladinska prenočišča, vojašnice, gasilski domovi in bencinski servisi Petrola. Kot posebna kategorija so bila ocenjena mestno, vaško in trško jedro. Vzporedno pa je drugo leto zapovrstjo potekal o tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Med najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah tekmovanja so bili kar štirje predstavniki iz subregije Obsotelje in Kozjansko: med zdraviliškimi kraji je Rogaška Slatina zasedla 1. Mesto, Olimje je med izletniškimi kraji prav tako pristalo na odličnem 1. Mestu, Šentjur pa si je med manjšimi mesti priboril bronasto 3. Mesto. Imeli pa smo tudi predstavnike v ostalih tekmovalnih kategorijah: med osnovnimi šolami je prvo mesto zasedla OŠ Blaža Kocena Ponikva, prav tako se je med najboljše v ocenjevanju mestnih, vaških in trških jeder uvrstil Šentjur. V spletnem glasovanju pa smo bili prav tako med NAJ – največ glasov je dobil Podčetrtek.

Pripravila: Anita Čebular, RA Sotla

VTC 10 na VinDelu

VinDel - mednarodni salon dobrot je 19. oktobra Maribor spremenil v prestolnico žlahtnih okusov: pokušine vin, peciv, žganja, kruha ... in ostala obfestivalna dogajanja, so vsekakor spremenila mariborski vsakdan. In na mednarodnem salonu so se med več kot 600 različnimi vini in delikatesami predstavili tudi ponudniki iz Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste (VTC 10.)

Razvojna agencija Sotla je ponudnikom ob VTC 10 omogočila, da so svoje izdelke na festivalu

brezplačno predstavili v sklopu projekta VINO COOL, projekta sodelovanja z Avstrijo, ki pokriva projektno območje 13 vinskih cesta na slovenski in avstrijski strani. Štirje vinogradniki iz različnih krakov VTC 10: Vinogradništvo Namurš (Tinsko), Klet Kregar (Rogaška Slatina), Domačija Stiplošek, Jožetov grič (Podčetrtek) in Kmetija Marof (Bistrica ob Sotli) so predstavili svoje najboljše vzorce vin in tako sooblikovali trende na področju vina. Enogastronomska prireditev je bila za nekatere med ponudniki prva tovrstna izkušnja, kjer so lahko na enem mestu spoznavali strokovna mnenja o kakovosti vin, pokušali vina in izmenjavali mnenja pridelovalcev. Po obisku in komentarjih lahko zagotovimo le, da vinska ponudba VTC 10 po kakovosti nikakor ne zaostaja za ponudbo ostalih delov Slovenija in tudi tujine.

Del ponudnikov VTC 10; iz leve proti desni Edi Stiplošek in Tanja Boršič iz Jožetovega griča, Franc Namurš in Simon Rogina).



Čezmejno sodelovanje za boljši jutri, za boljše okolje V mesecu januarju 2012 se bo zaključil projekt Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov z že prepoznavnim akronimom 48 ur. Govorimo o projektu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, prijavitelj katerega je Občina Štore, partnerji na slovenski strani pa še Občina Podčetrtek, ORZ Slovenske Konjice, Razvojna agencija Sotla, na hrvaški strani pa je partner Občina Zagorska sela. Dvoletni projekt je omogočil vzpostavitev okoljskih pisarn in info točk in s tem pripomogel k večji ozaveščenosti o inovativnih varstvenih ukrepih tako med prebivalci kot obiskovalci projektnega območja. V projektu so bila uspešno izvedena investicijska dela v občini Podčetrtek - izgradnja kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mestinje, uredili so idejni projekt odpadne hišne kanalizacije, septične jame in rastlinske naprave za prečiščevanje odpadnih voda iz naselij Zagorska Sela, Miljana in Plavić v občini Zagorska Sela. V Občini Štore se v teh dneh zaključuje izvedba investicijskih del: izgradnja povezovalnega kanala odpadnih vod med obrtno cono Štore-vzhod in obrtno cono Štore-zahod. Po samem zaključku gradbenih del v Štorah sledi še odklop od obstoječe premične čistilne naprave, prenos premične čistilne na novo lokacijo in sanacija dosedanje lokacije premične čistilne naprave, priključitev izgrajenega povezovalnega kanala odpadnih vod na obstoječo centralno čistilno napravo Celje. V projektu je bila vzpostavljena aktivna okoljska mreža s pomočjo katere projektni partnerji spodbujajo posameznike, slovenske in čezmejne investitorje, pri odločanju o trajnostno načrtovanih prostorskih investicij, ki pozitivno vplivajo na okolje. V sklopu projekta je bil izveden tudi mednarodni posvet, ki je odgovoril na nekatera odprta okoljska vprašanje, v izdanem zborniku (dobite ga lahko pri vseh projektnih partnerji), pa lahko preberete več o skupnih čezmejnih okoljskih standardih na slovenski in hrvaški strani projektnega območja.


Ducat let Praznika kozjanskega jabolka Ducat let Praznika kozjanskega jabolka lahko poimenujemo letošnjo že dvanajsto prireditev, ki jo vsako leto organizirajo v Kozjanskem parku, vedno drugi teden v oktobru. Letos je prireditev potekala od nedelje, 2. oktobra do nedelje, 9. oktobra. V prvih dneh prireditve so predstavili naravne in kulturne vrednote zavarovanega območja, sobota 8. in nedelja 9. oktobra pa sta bili namenjeni predvsem sejemskemu dogajanju z bogatim kulturnim programom. Letošnje sejemsko dogajanje je odprl predsednik RS dr. Danilo Türk. Prireditev je tudi letos privabila rekordno število obiskovalcev, po ocenah orga-nizatorjev se je v prireditvenih dveh v Podsredi in drugih lokacijah KP zbralo preko dvanajst tisoč obiskovalcev. Če izpostavimo še nekaj pomembnih podatkov: naziv Carjevič leta 2011 je pripadel Lajošu Špeljaku, Štrudlmojstrci leta 2011 sta postali Sekirnik Valčka in Krklec Jožica (tekmovalo je šest ekip po dve tekmovalki). Najdaljši olup je uspelo narediti Olgi Simončič iz Bistrice ob Sotli, njen olup je bil dolgi 2,70. Najhitrejši v teku na grad Podsredo je bil Vinko Jost in še bi lahko naštevali presežke tokratne prireditve Praznik kozjanskega jabolka.

Živahna prireditvena Podsreda

Pripravila: mag. Valerija Slemenšek Kozjanski park


Gremo v zidanice! Konec septembra se je končal enoletni projekt Turizem v zidanicah, ki je poleg nekaj več kot osemdesetih posameznikov v bazi potencialnih ponudnikov prinesel še tri, ki so dejavnost v sklopu turizma v zidanicah že registrirali in tako predstavljajo prve lastovke, znanilke nove oblike turizma, ki se razvija v Obsotelju in na Kozjanskem. S projektom je Občina Šmarje pri Jelšah kandidirala za sredstva LEADER, zajema pa območje petih občin Obsotelja in Kozjanskega. Z novim projektom Gremo v zidanice, ki predstavlja nadaljevanje prvega in bo prav tako sofinanciran s sredstvi LEADER, bo Občina Šmarje pri Jelšah s štirimi partnerji začela v novem letu, prinesel pa naj bi že prve otipljive rezultate. Nova turistična ponudba turizem v zidanicah bo prinesla večjo izbiro nastanitvenih kapacitet, vzpostavljena bo mreža novih zasebnih nastanitev, poleg prodajnega kataloga pa bo vzpostavljena tudi spletna stran. Projekt Gremo v zidanice bo tako utrl pot k prepoznavnosti in aktivnemu trženju novega turističnega produkta v Obsotelju in na Kozjanskem.

Gorca, zidanica v Obsotelju in na Kozjanskem

Pripravila: Vlasta Kramperšek Šuc Občina Šmarje pri Jelšah

Mrežni čezmejni informacijski center domačih in umetnostnih obrti - DUO CENTER ROGATEC V okviru projekta »Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri - DUO Kunsthandwerk« vzpostavljamo mrežni čezmejni informacijski center domače in umetnostne obrti na štirih lokacijah: v Celovcu, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in Rogatcu. Ker je danes vse manj rokodelcev in rokodelk z rokodelskimi veščinami in znanjem, je zelo pomembno ohranjati pozitiven, spodbujevalen odnos do rokodelske dediščine. To lahko počnemo na več načinov. Eden izmed muzejskih načinov ohranjanja pretekle rokodelske dediščine in z njo promoviranje sodobnega rokodelskega znanja in veščin (npr. na sejmih doma in v tujini) je dokumentiranje posameznikov, ki ustvarjajo izdelke. V okviru čezmejnega projekta so v tem letu na temo rokodelstva zbirale podatke iz obstoječih pisnih virov in izvedle terenske raziskave na območju Obsotelja in na Kozjanskega tri etnologinje: Jelka Pšajd, Nina Roškar in Jasna Sok. Vso gradivo je danes urejeno in dostopno na enem mestu v DUO centru v Muzeju na prostem Rogatec. Odprli smo ga 16. julija v okviru prireditve Etnofest 2011, s katero smo obeležili tudi 30-letnico izgradnje Muzeja na prostem Rogatec. Številne, nekoč razširjene domače dejavnosti so na področju Obsotelja in Kozjanskega - bolj ali manj pospešeno - začele izginjati v 60. letih 20. stoletja. Zagotovo so se nekatere domače dejavnosti pri posameznikih, predvsem zaradi lastnih potreb na kmetiji, ohranile tudi dlje. Vendar danes ugotavljamo, da so nekatere obrti popolnoma izginile ali pa so se komajda ohranile in njihov nosilec nima več naslednika. Danes lahko torej govorimo o obnovljenih, aktivnih, na novo razvitih ali ohranjenih rokodelskih veščinah, obrteh, domačih dejavnostih in znanjih. Na območju Obsotelja in Kozjanskega so bile za potrebe projekta dokumentirane naslednje: izdelovanje papirnatih rož (tudi s sekanjem papirnatih cvetov s posebnimi kovinskimi sekači); kamnoseštvo (obdelava kamna); vezenje;


sodobno oblikovanje stekla, brušenje (in graviranje) stekla; lončarstvo (keramičarstvo); pletarstvo (iz šibja, rogoze in ličja kožuhovine); kovaštvo; rezbarstvo; predenje in pletenje volne; oglarstvo; žganje apna; izdelava uporabnih spominkov iz prešanega cvetja; zeliščarstvo; medičarstvo; kuhanje marmelad, likerjev; peka kruha v krušni peči; priprava lokalne kulinarike (različne pogače, juhe: slivovjek, mlinčova potica, kozjanska korenjeva juha, zavihječa, ajdovi krapki …); izdelovanje brezovih metel in grabelj; iskanje vodnih izvirov s šibo (bajalico); izdelava vitražev (slikano okno, sestavljeno iz barvnih stekel, ki so med seboj povezana s svinčenimi trakovi). Čeprav imamo ohranjenih veliko število različnih tradicionalnih rokodelskih obrti in domačih dejavnosti ter znanj in veščin, žal ugotavljamo, da imamo veliko manj in premalo nosilcev za ohranitev in razvoj posamezne rokodelske dejavnosti. Opaziti je, da nosilke rokodelskega znanja, nekoč moške domene, postajajo ženske. Poleg rokodelske podatkovne baze je v DUO centru v Rogatcu urejena tudi trgovina z rokodelsko vitrino, ki sta namenjeni prodaji in stalni razstavi kakovostnih rokodelskih izdelkov. Trenutno so na ogled in na voljo za kupce prestižni rokodelski izdelki vseh štirih partnerskih območij (Slovenj Gradca, Škofje Loke, južne avstrijske Koroške ter Obsotelja in Kozjanskega).

Pripravila: Irena Roškar, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

Občina Podčetrtek bogatejša za kolesarsko stezo Kolesarsko stezo, ki je sofinancirana iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2010–2012 so v mescu septembru 2011 tudi uradno predali svojemu namenu. Ker so najmlajši tisti, ki bodo najdlje uporabljali kolesarsko stezo, so program začeli s plesno točko otrok iz Vrtca Podčetrtek, nadaljevali pa z uvodnimi besedami mag. Darka Pepevnika, ki je program povezoval. Dejal je, da skoraj ne mine teden, da ne bi nekaj odpirali. Župan in hkrati predsednik Turistične zveze Slovenije, Peter Misja, neumorno reže metre in metre traku v barvah naše trobojnice. Preden je to storil tudi na ta dan, je vse zbrane prav lepo pozdravil na otvoritvi prvega dela kolesarske steze od Šmarja pri Jelšah proti Rogaški Slatini. Gre za 3,5 kilometrov dolg in 2,5 metra širok odsek, ki večinoma poteka ob železnici. Poudaril je, da je tukaj sodelovalo veliko ljudi, predvsem domačinov, ki so občini odprodali zemljišče. Čeprav se vedno niso lepo razumeli oziroma z nekaterimi na začetku zelo slabo, so projekt kljub temu uspešno pripeljali do konca. Misja je omenil še nekaj kolesarskih odsekov, ki so že urejeni in verjame, da bodo imeli v kratkem povezavo ne samo znotraj občine, ampak tudi s sosednjimi občinami. Kolesarska steza ne pomeni samo priložnosti za rekreacijo, ki smo je vedno bolj potrebni, ampak tudi varno pot po vsakodnevnih opravkih.

Utrinek iz otvoritve

Pripravila: Karmen Cvirn, časopis OKO


V Šentjurju vstopili v Slomškovo leto V letu 2012 bo minilo 150 let od smrti blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil rojen na Slomu pri Ponikvi. Poleg prizadevanj na verskem, kulturnem, literarnem in pedagoškem področju je izjemnega pomena tudi njegov doprinos k oblikovanju narodne zavesti. V Šentjurju bomo spomin na izjemnega rojaka še posebej slovesno obeležili z vrsto prireditev v okviru Slomškovega leta. Za pripravo programa je župan mag. Marko Diaci že pred časom imenoval delovno skupino, ki ji predseduje ponkovški župnik mag. Alojzij Kačičnik. Cilj več kot 20 načrtovanih dogodkov in aktivnosti je Slomška predstaviti različnim ciljnim skupinam in vsem generacijam, hkrati pa izvedeti, kako ga doživljajo oni sami. Program, ki sicer cilja na širšo javnost, je zato do določene mere prilagojen tudi otrokom in mlajšim, daje prostor umetniškemu izražanju, vrata bodo odprta romarjem, hkrati smo v Slomškovo leto vključili že tradicionalne prireditve, kot je na primer vsakoletni shod kmetov na Ponikvi. Prepričani smo, da bo bomo Ponikvo in celoten Šentjur s Slomškovim letom še jasneje zarisali na zemljevid romarskega turizma ter pokazali rezultate večletnega truda pri ohranjanju spomina na zaslužne rojake in našo kulturno dediščino. Tako lahko obiskovalce povabimo na štiri izlete, ki jih je zasnoval TIC Šentjur; Izlet na Slomškovo Ponikvo po poti treh znamenitih mož, Romarski potep po Slomškovi Ponikvi, S slovenstvom v srcu od Slomška do Ipavcev ter Zeleno in zdravo po Slomškovih stopinjah. V Slomškovo leto so v Šentjurju uradno vstopili 25. novembra s Slomškovim simpozijem, s katerim bodo tematsko leto v 2012 tudi zaključili.

Pripravila: Polonca Mastnak, Občina Šentjur

Za večjo povezanost arheološkega parka z muzejsko zbirko Krajevna skupnost Rifnik se je skupaj s partnerji RA Kozjansko – TIC Šentjur ter Občino Šentjur prijavila na javni poziv Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja« s projektom »Od Rifnika do Rifnika« z namenom bolje povezati muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi z arheološkim parkom na prostem in oblikovati nov integralni turistični produkt za kar najširše ciljne skupine turistov. Tako je poleg predstavitvenih tabel na samem arheološkem parku nastala še nova zloženka v slovenskem in angleškem jeziki, izvedeni pa so bili tudi promocijski dogodki ter razširitev ceste in ureditev parkirišča, saj je bil sedaj dostop do parka možen le z osebnimi avtomobili.

Pripravila: Alenka Testaniere, TIC Šentjur


Industrijska cona v Šentjurju pripravljena na nove investitorje V velikem interesu nam je, da bi šentjurska občina postala čim bolj zanimiva za nove vlagatelje, gospodarske subjekte in podjetja. Prihod svežega kapitala bi posledično pomenil tudi odprtje novih delovnih mest. Ureditev Industrijske cone Šentjur – jug 2 s pripadajočo urejeno infrastrukturo, ki je že na voljo, vsekakor pomeni velik korak v želeno smer. Investicija je vredna dobrega 1,7 milijona evrov, Šentjur pa lahko v okviru obrtne cone ponudi kar 6,5 hektarjev komunalno opremljenih gradbenih zemljišč, namenjenih za gradnjo gospodarskih objektov. V sklopu projekta je bilo zgrajeno cestno omrežje v skupni dolžini 1.200 metrov vključno s pločnikom. Nova cona je opremljena s fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovodnim omrežjem, javno razsvetljavo ter kabelsko kanalizacijo za elektroenergetske in telekomunikacijsko omrežje. Velja omeniti še, da gre za nadaljevanje urejanja industrijske cone v Šentjurju, ki je bila zasnovana še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zemljišča, namenjena gradnji, se nahajajo na levem bregu Voglajne, zato so bili v okviru komunalnega urejanja izvedeni tudi protipoplavni ukrepi. Letos je namreč bil usklajen program Vodnogospodarskih ukrepov za zaščito pred poplavami mesta Šentjur in dol vodno – za območje Voglajne s pritoki. Program je bil revidiran in potrjen s strani Ministrstva za okolje in prostor ter izpolnjuje pogoje za uvrstitev med projekte, ki jih financirala država preko vodnega sklada ali iz sredstev kohezijskega sklada. Občina Šentjur je sama pričela z izvajanjem aktivnosti za realizacijo tega programa prav na območju nove industrijske cone.

Pripravila: Polonca Mastnak, Občina Šentjur

Ipavčevi kulturni dnevi 2011 Ipavčevi kulturni dnevi 2011 so bili posvečeni Josipu Ipavcu ob 90-letnici njegove smrti. Josip Ipavec je še kot študent skomponiral prvi slovenski balet Možiček, ki je bil deležen mnogih pohval, ter glasbo za samospeve. Njegovo najobsežnejše delo je opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi. Najodmevnejša dogodka sta bila koncert samospevov Divja roža in bršljan v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šentjurju v izvedbi svetovno znanega basbaritonista Marka Finka ter domačinke, mezzosopranistke Urške Arlič Gololičič ter koncert mladih glasbenikov iz slovenskih konservatorijev za glasbo in srednjih glasbenih šol. Ipavčevi kulturni dnevi pa se bodo zaključili s premiero baletne pantomime Možiček v sodobnejši izvedbi februarja 2012.

Pripravila: Alenka Testaniere, TIC Šentjur


Subregija DRAVINJSKO

Začetek gradnje odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Slovenske Konjice

V septembru 2011 se je v Občini Slovenske Konjice pričel projekt gradnje in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij. Sodobno optično omrežje v višini 2,77 milijona evrov sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Podjetje GVO d.o.o. bo v projekt vložilo 1,88 milijona evrov zasebnih sredstev. Omrežje bo omogočilo pridobitev širokopasovnega priključka vsem tistim gospodinjstvom in poslovnim uporabnikom, ki danes in v prihodnjih 24 mesecih nimajo oz. ne bi imeli možnosti dostopa do tovrstne infrastrukture (nekaj več kot 1000 gospodinjstev).

Skupna dolžina načrtovane trase kabelske kanalizacije v okviru projekta znaša približno 150 kilometrov, vanjo pa bodo delavci GVO, s posebno tehnologijo vpihovanja kablov v cevi vpihnili skupaj več kot 180 kilometrov optičnih kablov, saj bo na nekaterih delih omrežja v eni cevi hkrati potekalo po več optičnih kablov.

Celoten projekt je – brez ocenjenih služnosti za občinska zemljišča, ki jih bo za čim bolj ekonomično izvedbo projekta brezplačno podelila Občina Slovenske Konjice – vreden 4.661.054 evrov (brez DDV). Ocenjena vrednost teh služnosti za občinska zemljišča znaša 415.210 evrov. Projekt je financiran tako iz javnih, kot tudi zasebnih sredstev. Javna sredstva predstavljajo sredstva v višini 2.776.745 evrov, ki so bila pridobljena na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). Evropska Unija bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirala 85 % vrednosti javnih sredstev, Republika Slovenija pa bo zagotovila preostalih 15 % javnih sredstev. Zasebna sredstva v višini 1.884.308 evrov bo zagotovil zasebni partner GVO, d.o.o.

Namen projekta je s pomočjo finančnih instrumentov regionalne politike EU in Republike Slovenije prispevati k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega prostora ter vzpodbujati njihov uravnotežen in trajnostni razvoj.

Projekt naj bi bil zaključen konec leta 2012.

Pripravila: Občina Slovenske Konjice

Urad župana

Začetek gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice


Obnova lokalne ceste 460044 Vodonik – Kumer v Resniku Občina kot upravljavec občinskih javnih cest, si je kot prioritetno nalogo na investicijskem delu proračunske postavke namenjene cestnemu gospodarstvu zadala, poleg sofinanciranja projektov na državnem cestnem omrežju, ki poteka na območju občine, obnavljanju lokalnih cest. Lokalne ceste tvorijo mrežo, katera povezuje posamezne kraje in zaselke med seboj in jih navezuje na državno cestno omrežje.

Zelo dotrajano lokalno cesto potrebno obnove na Resniku je občina uvrstila v prioriteto in na osnovi tega leta 2008 naročila PZI dokumentacijo, pri na javnem razpisu izbranem projektantskem podjetju Ginex International, d.o.o. V letu 2010 je na SVLR oddala načrt porabe za koriščenje deleža sredstev za sofinanciranje investicije v skladu z določili 23. Člena ZFO. V istem letu je bila investicija s strani SVLR odobrena in izveden je bil javni razpis s triletnim financiranjem. Izbran izvajalec Asfalti Ptuj, d.o.o., s ponujeno ceno v višini 666.550,73 EUR-projektantski predračun je znašal 1.649.543,88 EUR, je z deli pričel v letu 2010, v letošnjem glavnino del zaključil, dokončanje pa sledi v letu 2012.

S tem so predvsem prebivalci te višinske vasi kakor tudi vsi ostali obiskovalci in ostali udeleženci v prometu v uporabo dobili 3.088 m na novo urejene asfaltne ceste z vsemi elementi, ki bodo zagotavljali daljšo življenjsko dobo ceste, predvsem pa njeno varno uporabo.

Pripravil: Andrej Furman, Občina Zreče

Obnova lokalne ceste Vodonik – Kumer v Resniku. Foto: Arhiv Občine Zreče


Subregija SPODNJE SAVINJSKO HMELJSKA POT – druga najboljša tematska pot v letu 2011 v Sloveniji Tematski potep po občini Žalec je naziv projekta, ki smo ga v letih 2009 in 2010 izvajali v okviru LAS SSD (Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline) in ob finančni pomoči LEADER sredstev. Občina Žalec tako ponuja, v sklopu bogate tradicije hmeljarstva, izjemen preplet naravnih in kulturno-etnoloških znamenitosti, kar se kaže v številu poučnih in športno- rekreativnih poti, ki jih ta košček Slovenije nudi.

Zanimive, poučne in sproščujoče tematske poti, katerih zelena nit je prav hmeljska pot, vabijo k obisku, zato število obiskovalcev narašča iz leta v leto. Z vedno novimi ureditvami, vsebinskimi dopolnitvami pa območje pridobiva na veljavi v širšem naravovarstvenem in kulturnem prostoru. Podprte so tudi s strani predstavnikov strokovnih inštitucij, predstavnikov lokalne skupnosti in lastnikov.

S predstavitvijo naravnega bogastva in umestitvijo naravi prijazne opreme skrbimo za ekološko osveščanje in trajnostni razvoj. Trajnosten razvoj območij s pomočjo tematskih poti prinaša še večjo razpoznavnost občine, osvešča prebivalstvo o pomenu ohranjanja naravne in kulturne dediščine in biotsko bogate krajine ter o pravilnem ravnanju v naravnem okolju in o skrbi za lastno zdravje.

V septembru 2011 smo projekt, pod nazivom Tematski potep po občini Žalec - hmeljska pot, prijavili tudi na tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2011, katerega je organizirala TZS. Hmeljska pot je bila izbrana kot druga najboljša tematska pot v letu 2011 v Sloveniji.

Prav tako gre za zgleden primer dobre prakse in je spodbuda za bodoče celostno in enotno

urejene tematske poti po občinah Spodnje Savinjske doline, ki so vključene v LAS za razvoj podeželja SSD. Le-te bodo, glede na načrtovane aktivnosti v sklopu nadaljevanja projekta »Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini, v večji meri urejene že leta 2012.

Utrinek s prireditve – Pohod po hmeljski poti (v ozadju hmeljišče) Foto: Tone Tavčer

Pripravila: Alenka Doler RA Savinja


Občina Prebold z novo knjižnico Prvi dan v veselem decembru je bil za občane, občino Prebold in še zlasti za ljubitelje knjig velik dan, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini kraja pod Žvajgo. Občina se bo poslej lahko ponašala z novo knjižnico, ki je dolgo vrsto let domovala v nekdanjem domu Svobode po porušitvi doma pa v prostorih nekdanje lekarne v ZD Prebold. Dolgoletna želja po novi sodobni knjižnici se je sedaj uresničila in četrtek, 1. decembra je bil resnično dan za praznovanje.

Že pred začetkom uradnega dela v večnamenski dvorani novega objekta je slovesen dogodek eno uro oznanjala preboldska pihalna godba pod vodstvom Marka Repnika. Na osrednji slovesnosti je občinstvo v nabito polni dvorani najprej pozdravila himna v izvedbi Irene Glušič, občinstvo je nato nagovorila direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je tokrat bila tudi v vlogi povezovalke programa. V nadaljevanju je zbranim spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je poudaril, da je nadvse vesel, da se je izpolnila obljuba, ki je bila dana že pred leti, in da bo sedaj Prebold s svojimi vasmi imel še en prepotreben objekt, ki ohranja tradicijo knjižničarstva v Preboldu in bogati kulturno življenje v občini. Nadvse prijeten in zanimiv je bil tudi nagovor preboldskega rojaka, pesnika in pisatelja Ervina Fritza, sicer tudi častnega občana občine Prebold, ki je med drugim podal tudi nekaj spominov na otroštvo, spomnil pa je tudi na čas, ko je v nekdanjem preboldskem domu Svobode delovala knjižnica in čitalnica, kjer je bila kinodvorana in kamor so hodili gledat prvo televizijo. Posebej pa je izpostavil nekdanjo knjižničarko Pavlo Mlakar, ki je bila knjižničarka kar 57 let in je verjetno knjižničarka z najdaljšim stažem v Sloveniji.

Slovesnost je v dvorani bogatil Citrarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Irene Glušič in argentinski tango s plesalcema Majo Dvoršek in Alfredom Andres Rutar, v sami knjižnici pa Luka Marcen. Tiskarna Jožeta Blaznika ( Društvo kulturnih dejavnosti Vagant Kranj) pa je slovesen dogodek popestrila s spominskim odtisom cenzurirane Zdravljice in kaligrafskim zapisom. Slavnostni trak je ob igranju fanfar ter ob pomoči direktorice MMK Jolande Železnik in župana Vinka Debelaka prerezala Pavla Mlakar.

Blagoslov nove knjižnice pa je opravil domači župnik Damjan Ratajc.

Po ogledu knjižnice, ki je marsikomu zapirala sapo ob pogledu na tako čudovit in prostoren kulturni prostor, ki bo pod vodstvom knjižničarke Nuše Dvoršek dajal veliko priložnosti za bogatitev življenja s knjigo in drugimi aktivnostmi, so se udeleženci slovesnosti preselili nazaj v večnamensko dvorano. Tam so jih čakale bogato obložene mize dobrot za kar so poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Prebold na čelu z Danico Uplaznik. To pa je bila tudi priložnost za sprostitev, druženje in prijetne pomenke. Domov so vsi odhajali s prijetnimi občutki in veseli, da se tudi v teh kriznih časih, dogajajo pomembne delovne zmage, kar izgradnja nove knjižnice nedvomno je.

Sicer pa ta novi objekt sodi v tretjo fazo projekta Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold. Poleg same knjižnice, ki je v prvem nadstropju, vključuje še večnamensko dvorano, glasbene vadilnice, dve mladinske sobe ter spremljajoče prostore. Vrednost investicije znaša skupaj cca 550.000 evrov. Sredstva v višini 85 % je občina pridobila na razpisu iz naslova Ukrepa 322 : Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Razliko do vrednosti investicije pa je občina pokrila iz lastnih sredstev.

Pripravil: D. Naraglav

Otvoritev knjižnice, Foto: D. Naraglav


Subregija SAVINJSKO-ŠALEŠKO Predsednik Türk obiskal BSH Hišni aparati Nazarje V sredo, 26. oktobra, so v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati odprli novo proizvodno linijo, ki sta jo s slovesnim rezanjem traku predala namenu predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in Rudolf Klötscher, generalni direktor BSH Hišni aparati. Pred tem se je predsednik sestal z vodstvom podjetja, sestanku pa je prisostvovala tudi nazarska županja Majda Podkrižnik. Ob prihodu se je dr. Türk z njimi rokoval in jim čestital zaradi uspešnega poslovanja. Nato si je predsednik ogledal proizvodnjo. V laboratoriju, ki je po septembrski otvoritvi novih poslovnih prostorov še v fazi širitve in opremljanja, je bilo govora o preizkušanju novih tehničnih rešitev ter preverjanju skladnosti aparatov in tehničnih rešitev z veljavnimi standardi in zakonodajo. Ob tem so zaposleni strokovnjaki v podjetju izpostavili kompleksnost izdelave espresso avtomata, ki ga tvori okrog 500 sestavnih delov. Sledilo je odprtje nove – četrte linije za montažo aparatov za pripravo kave, ki sodijo v višji cenovni razred. Delovanje nove linije bo povečalo proizvodne zmogljivosti segmenta kavnih avtomatov za 30 odstotkov, prineslo pa bo tudi okoli 30 novih delovnih mest, o čemer je spregovoril direktor področja Gospodarjenje Boštjan Gorjup. Predsednik je ob tem izrazil zadovoljstvo in dejal, da je BSH Hišni aparati imeniten primer povezave znanega nemškega podjetništva s slovensko tradicijo, ki na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov šteje že več kot štiri desetletja. S tem nazarska družba dosega zavidljive rezultate, poudariti pa je potrebno tudi njeno povezovanje z okoljem in njeno družbeno odgovornost. Povedal je še, da ga je vodstvo podjetja seznanilo z modelom Centra za razvoj in izobraževanje, ki bi ga v prihodnje želeli vzpostaviti v BSH. Z načrtovanimi dejavnostmi, ki bi temeljile na dodatnem usposabljanju novih zaposlenih ter

usposabljanju že zaposlenih strokovnjakov, bi prinesli popestritev v slovenski izobraževalni sistem, je menil predsednik.


Otvoritev nove proizvodne linije v podjetju BSH Nazarje Foto: Arhiv Občine Nazarje


Razvojna konferenca lesarjev Slovenije Nazarje so v začetku septembra gostile Razvojno konferenco lesarjev Slovenije. Ta je bila četrta po vrsti, v sodelovanju z občino in območno razvojno agencijo SAŠA ORA pa jo je organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Na programu so bili trije strokovni referati, nato pa je sledila razprava, ki je bila zelo konkretna in kritična. Uvodoma je udeležence dogodka pozdravil direktor SŠGZ Franci Kotnik, nato pa jih je nagovorila županja Majda Podkrižnik, saj je bila konferenca eden od dogodkov v okviru praznovanja nazarskega lesarskega praznika. Županja, ki je sama več kot desetletje delala v lesarskem podjetju, je omenila, da se je zgodovina te panoge v Nazarjah začela že 1901 in ima torej bogato tradicijo in izkušnje, žal pa sedanji položaj ni rožnat. V Nazarjah izražajo podporo in glede na razpoložljivost surovine, ki je dobesedno pri roki ter glede na trende na ostalih evropskih in svetovnih tržiščih, verjamejo, da je usmeritev v lesarstvo pravilna izbira. Zato je županja menila, da bi se morala lesarska branža bolj povezati. O tem, kakšne so možnosti za prestru-kturiranje slovenske lesne industrije, je govorila dr. Andreja Kutnar. Najprej je prikazala analizo stanja. V zadnjih treh letih se je skrčilo število delovnih mest za skoraj 3.000 in pristalo na 14.000 zaposlenih. Vse več podjetij gre v stečaje. Kakovosten les kurimo, izvažamo okroglo hlodovino in uvažamo finalne izdelke. Za branžo je značilna delovna intenzivnost in nizka dodana vrednost, razdeljena in nepovezana proizvodna veriga pa pospešuje preveliko medsebojno cenovno konku-renčnost, težava je zastarela tehnologija, saj že nekaj časa ni denarja za naložbe in razvoj. Po njenem bi morali les razglasiti za strateško surovino Slovenije in za prestižni material. O možnostih in bodočnosti uporabe lesa v gradnji – tako stanovanjski kot poslovni je govorila dr. Manja Kitek Kuzman z Biotehniške fakultete. Kot kaže raziskava, se takšni gradnji namenja vse več pozornosti, saj les ni uporaben samo za majhne individualne hiše. Današnje tehnologije omogočajo tudi večnadstropne stavbe iz lesa. Kakšne so možnosti uporabe masivnega, lepljenega in

celo utekočinjenega lesa, je govoril mag. Anton Strgar iz Razvojnega centra koroškega gospodarstva. Sledila je zelo zanimiva razprava udeležencev, ki so večinoma prihajali iz gospodarskih družb in so menili, da se odnos naše države do lesarjev kaže tudi v tem, da na konferenco ni bilo nobenega predstavnika vlade. Vendar, kot je dogodek sklenil Marjan Dobrovc, predsednik organizacijskega odbora lesarskega praznika, so konference lesarjev vendarle dale nekatere rezultate, saj je po udeležbi na lanski takratne ministrice za gospodarstvo Darje Radić, vlada vendarle razpisala sredstva za gospodarska središča, med njimi za tri projekte s področja lesarstva. V avli kulturnega doma, kjer se je konferenca odvijala, so si udeleženci z zanimanjem ogledali razstavo lesenih skulptur avtorjev Vere Benda in Vlada Cencla, Slovesno odprtje razstave je bilo dan pred konferenco.


Foto: Arhiv Občine Nazarje


Fundacija Sadni vrt V okviru Ljudske univerze Velenje je bila ustanovljena Fundacija Sadni vrt. V sklopu tega projekta so v vseh občinah SAŠA regije na isti dan sredi novembra sadili sadno drevje in grmičevje, ki ga je donirala fundacija. Tako tudi v občini Nazarje, kjer so se odločili za zasaditev ob objektu Jakijeve galerije. Pri saditvi so bili navzoči številni krajani in učenci osnovne šole z ravnateljem, sodelavci občinske uprave z županjo Majdo Podkrižnik in sodelavka Centra za samostojno učenje Nazarje Vesna Elsner. Zbrane je nagovorila županja in spregovorila o odvisnosti človeka od narave in o pomenu preskrbe z zdravo, predvsem lokalno hrano. To je še zlasti pomembno povedati mladim, ki morda izgubljajo nekoč pristen odnos do rodovitne zemlje, saj vse prevečkrat prevladuje potrošniška miselnost. Tudi ravnatelj nazarske osnovne šole Jože Kavtičnik je menil, da se s skupnimi močmi zmore vse. Da so vezi, ki nas vežejo na naravo, pomembne, kakor tudi medgeneracijske vezi, ki se utrjujejo na takih in podobnih dogodkih, kot je sajenje sadnih dreves, pri katerem sodelujejo krajani različnih generacij od šolarjev do upokojencev. Kako zasaditi drevesa, so svetovali nazarski člani Sadjarskega društva Franc Praprotnik Mozirje, sadilni material in sadike pa so v Nazarje dostavili taborniki rodu Jezerski zmaj iz Velenja. Namestnica direktorice LUV Mirjam Šibanc je povedala, da želijo v okviru projekta Sadni gozd sčasoma zasaditi 2 milijona dreves, po enega za vsakega Slovenca. Izbrali so sadike avtohtonih vrst, ki imajo užitne plodove, listje ali korenine. Prvo drevo je skupaj z učencem, ravnateljem in predsednico društva upokojencev Vero Pečnik zasadila županja Majda Podkrižnik. Pri tem je pozvala vse, da negujejo in skrbijo za vsajene mladike, ki bodo sčasoma zrasle v velika drevesa in dajale dobrodošel sad.


Foto: Arhiv Občine Nazarje


FREE – od raziskav k podjetjem V mesecu oktobru Mestna obči na Velenje uspešno zaključuje evropski projekt FREE, ki je osredotočen na razvoj konkretnih instrumentov za spodbujanje širjenja inovacij v poslovni sektor. Mestna občina Velenje izvaja projekt v sodelovanju z Univerzo v Debrecenu in Regionalnim razvojnim združenjem Kecskemét na Madžarskem, z Raziskovalnim centrom Amitie in Regijskim centrom za spodbujanje inovacij Centuria RIT iz Italije, z Agencijo za prestrukturiranje industrijskih panog Klimentovska s Češke in s Tehnocentrom Univerze v Mariboru. Projekt v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov poteka v okviru Programa transnacionalnega sodelovanja na območju osrednje Evrope (Central Europe Programme) s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF –European Regional Development Fund). Projekt FREE bo prispeval k regionalnemu razvoju v Srednji Evropi, in sicer z oblikovanjem inovacijskih sistemov, ki bodo lahko premostili vrzel med strokovnjaki, raziskovalci, podjetniki in regionalnimi ter nacionalnimi organi. Zmožnost regionalnih akterjev, da znanje in spretnosti pretvorijo v trajnostno konkurenčno prednost, je bistvenega pomena za gospodarsko uspešnost regij. Z inovacijami se najučinkoviteje srečujemo ravno na regionalni ravni, kjer fizična bližina spodbuja partnerstva med posameznimi akterji. Splošni cilji projekta: so spodbuditi mehanizme prenosa tehnologije in izmenjave znanja,izboljšati dostop do znanstvene vednosti in uporabljati že obstoječe znanje, vzpostaviti in okrepiti k rezultatom usmerjeno sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in industrijo.

Cilji projekta v Mestni občini Velenje: spodbuditi prenos znanja in tehnologij iz

raziskovalnih institucij v podjetja, povečati inovacijski potencial in

inovacijsko dejavnost v podjetjih, podpirati dostop do znanstvenega znanja

in uporabo tega znanja v gospodarstvu, vzpostaviti in/ali okrepiti sodelovanje

med raziskovalno-razvojno sfero in gospodarstvom.

V okviru projekta smo: izvedli analizo stanja v regiji na

področju R&R (raziskav in razvoja) v podjetjih in ga primerjali z drugimi regijami, ki sodelujejo v projektu,

izdelali odprto bazo vseh raziskovalnih laboratorijev in inštitutov z aktivnim zbiranjem podatkov o njihovih dejavnostih in rezultatih,

oblikovali modele za prenos tehnologij prek analize obstoječih podpornih sistemov in storitev s poudarkom na dobrih praksah, ki vsebujejo konkretne instrumente in so usmerjene k potrebam malih in srednje velikih podjetij,

razvili učna gradiva in izobraževalne modele za usposabljanje o patentnih znanjih in veščinah za spodbujanje prevedbe znanja v gospodarsko uporabno tehnologijo in storitve.

Pripravila: Mestna občina Velenje

FFree seminar Foto: Arhiv MO Velenje


PC Rudarski dom Za razvoj in zagotavljanje ustreznih pogojev mladim in tehnološko perspektivnim podjetjem je Mestna občina Velenje na prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, kot razvojno prioriteto »razvoj regij« uspešno prijavila projekt "Poslovna cona Rudarski dom – razvojno-tehnološko središče". V mesecu oktobru 2009 smo odprli prenovljen objekt na Koroški cesti, ki je namenjen delovanju mladih podjetij. S projektom želimo pospešiti razvoj podjetništva v občini, in sicer tako, da vzpostavimo ugodne prostorske pogoje za zagon novih in mladih podjetij, ki lahko za nizko najemnino najamejo proizvodne ali pisarniške prostore. V sklopu projekta smo odkupili objekt ter zemljišča v skupni izmeri 1 500 m². Sanirali smo streho, v celoti menjali stavbno pohištvo ter zunanji ovoj zgradbe, tako da je objekt sedaj tudi energetsko varčnejši in vizualno bolj privlačen. Pisarniške prostore v izmeri 400 m² smo celovito prenovili ter jih opremili s sodobno IKT opremo. Prenovili in opremili smo 15 pisarn in dve sejni sobi, na voljo so tudi čajna kuhinja ter dvoji sanitarni prostori. Za objektom je urejeno peščeno parkirišče. Preostali del objekta v izmeri 700 m² pa je namenjen proizvodni dejavnosti. Objekt je tudi e-točka, saj v objektu in njegovi bližnji deluje brezžični internet. Z objektom upravlja SAŠA inkubator. V objekt je namestil že 5 inkubiranih podjetij, ki se ukvarjajo s poslovnimi dejavnostmi, ter eno podjetje s proizvodno dejavnostjo. V drugi fazi projekta smo v celoti prenovili proizvodno halo v skupni izmeri 1300 m², ki bo na voljo mladim podjetjem s proizvodno dejavnostjo. Na razpolago je 6 celic različnih kvadratur ter skupni prostori (sejna soba, čajna kuhinja, sanitarije). Druga faza projekta se bo zaključila predvidoma v decembru 2011.

Zainteresirana mlada podjetja se za morebitni najem posamezne celice lahko obrnejo na SAŠA inkubator.


Poslovna cona Rudarski dom Arhiv: Arhiv MO Velenje


CUSTODES - Cultural Sites and Tourism: Development of European Strategies Projekt je bil sofinanciran s strani Programa teritorialnega sodelovanja na področju Srednje Evrope. Namen projekta CUSTODES je razvoj manj znanih turističnih destinacij v Evropi. V Velenju smo se projektu priključili kot »dolina gradov«. Rezultati : Uredili smo tematsko pot, »Pozojeva

pot«, ki obiskovalce popelje od Vile Biance do grada Šalek ter Ekenštajn, nato na grad Turn in mimo jezer nazaj do gradu Velenje.

Za promocijo Pozojeve poti smo izdali knjigo z naslovom Pozojeva grajska pot okoli Velenja in zgibanko. Pot smo označili z označevalnimi ter informacijskimi tablami ter izdelali maskoto Pozoja. Obiskovalci poti bodo na vsaki točki dobili žig; ko bodo zbrali vseh pet žigov, bodo v TIC-u dobili posebno nalepko.

Za mlade družine smo naredili »lov na zaklad«, podprt z GPS, ter turiste po Pozojevi poti popeljali s turističnim elektronskim vodičem.

Vrednost projekta: Celotna vrednost projekta je 1.615.000,00 evrov. Vrednost deleža Mestne občine Velenje znaša 216.500,00 evvrov, s strani EU sofinancirano 85 % (184.025,00 evrov). Projekt je trajal 35 mesecev – od decembra 2008 do oktobra 2011.

Partnerstvo: Vodilni partner projekta je Provinca Rimini (Italija), drugi partnerji (ob Mestni občini Velenje) pa so: IPAK - Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij (Slovenija), Amitié (Italija), Kujawsko-Pomorskie vojvodstvo (Poljska), International Centre for Information Management Systems and Services (Poljska), Cross Czech a. s. (Češka).

Zanimivosti: Jezerski pozoj (zmaj) je mitološko bitje.

Na robu Šaleške doline so našli kose premoga, ki so pogledali na dan. Premogu so nekdaj rekli „zmajska kri” – in kjer je zmajska kri, je moral biti tudi zmaj. Ljudje so verjeli, da se pozoj izvali iz rdečega jajca, ki ga znese sedemletni petelin. Da se tako jajce kar samo pogrezne v podzemno jezero sredi gore, kjer pozoj zrase, v silni nevihti prekljuva gorsko steno in pride na plan. (Poles, Š. in R.. Pozojeva grajska pot okoli Velenja, 2011, str. 2)

V letu 2010 smo na izbor Evropske destinacije odličnosti (EDEN) prijavili „Pozojevo prebujenje Šaleške doline”, s katerimi smo se uvrstili v finale.

Restavracija Jezero ponuja Pozojevo sladico. Obiskovalci restavracije, ki bodo ob naročilu te sladice natakarju pokazali zgibanko „Pozojeve poti”, opremljeno z žigi ali nalepko Pozoja, bodo deležni 10 % popusta.men


Foto: Arhiv Mestne občine Velenje


Mestna občina Velenje ena najaktivnejših občin v Transnacionalnih programih Mestna občina Velenje se vključuje v različne evropske projekte, s katerimi skušamo odgovoriti na aktualna vprašanja oziroma poiskati prave rešitve, vezane na različna področja. Z vsakim projektom naša lokalna skupnost nekaj pridobi. Predstavljamo vam nekaj projektov, ki jih trenutno izvajamo, in so sofinancirani iz različnih evropskih programov. Več informacij o projektih najdete na spletni strani Mestne občine Velenje: www.velenje.si.. Je naša kulturna dediščina dostopna za vse? Nam lahko sodobne tehnologije pomagajo pri boljši dostopnosti? Odgovore na ta vprašanja bomo poiskali s pomočjo projekta CLEAR , katerega moto je »Dostopnost do kulturne dediščine in prostočasnih okolij za VSE«. Govorimo o dostopnosti ne glede na poreklo, socialni status, starost ali morebitne telesne ovire. Mesto Velenje je mesto prijazno invalidom, kar bomo potrdili tudi s projektom. Velenjski grad bomo približali različnim ciljnim skupinam z različnimi potrebami oziroma ovirami, hkrati pa bomo razvili več orodij za senzorno in mobilno ovirane osebe. Kako načrtovati trajnostno kolesarsko politiko v mestu? Ali bi si za prevoz po mestnih ulicah izposodili kolo? V Mestni občini Velenje smo se za sodelovanje pri projektu BICY odločili zaradi potreb po razvoju trajnostnega urbanega transporta – kolesarjenja. Pri izvajanju projekta bomo sledili uresničevanju evropske in nacionalne zakonodaje na področju varstva okolja, prometa in kakovosti zraka s ciljem zmanjšanja rabe energije in posledično znižanja emisij CO2. V okviru projekta bomo v letu 2012 implementirali inovativni mestni

kolesarski sistem, ki bo omogočal izposojo mestnih koles, izvedli pa bomo tudi druge dejavnosti, katerih namen bo spodbujanje uporabe koles. Kako lahko degradirana območja izkoristimo za pridobivanje obnovljivih virov energije? Do rešitev bomo prišli s pomočjo projekta M2RES , katerega cilj je poiskati potenciale na degradiranih območjih JV Evrope ter jim dodati socialno in ekonomsko vrednost z naložbenimi programi za izkoriščanje obnovljivih virov energije (fotovoltaika, vetrna energija, biomasa, geotermalna energija, bioplin …). M2RES pristop temelji na regionalnih javnih partnerstvih, s pomočjo katerih bomo oblikovali 40 vzorčnih investicijskih predlogov. Kako izkoristiti pozitivne vidike socialistične dediščine? Se še spomnite udarniških akcij? Skupaj bomo obudili našo »nesnovno« dediščino ter s pomočjo udarniške akcije in projekta ReNewTown uredili igrišče v krajevni skupnosti Gorica. Igrišče bomo nadgradili v moderen večnamenski javni prostor, ki bo postal prostor medgeneracijskega in medkulturnega dialoga ter bo hkrati ponujal možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Obenem bomo s projektom soustvarjali pogoje za uravnotežen razvoj mest ali tistih njihovih delov, ki so nastali v dobi socializma, in izoblikovali strategijo razvoja za ta mesta. Kako do učinkovitega, ekološkega in ekonomičnega javnega transporta? Personal Rapid Transit – ali smo pripravljeni sodelovati pri revoluciji javnega potniškega prometa? GUTS je projekt “zelenih” mest v Srednji Evropi, ki uvaja inovativne rešitve javnega transporta. V projektu so združena mesta, ki so se odločila, da dolgoročno postanejo energetsko učinkovita. Velik poudarek posvečamo trajnostnim in inovativnim aplikacijam uporabe alternativnih virov energije v javnem prevozu. Promet je namreč glavni vir onesnaženosti okolja in velik porabnik energije, hkrati pa je tudi odločilen

http://www.velenje.si/


dejavnik za kakovost življenja v urbanih območjih. Lahko postane Velenje v Evropi turistično prepoznavno zaradi svoje moderne arhitekture? »Arhitekturni ostanki totalitarnih režimov 20. stoletja bi lahko postali pomemben vir lokalnega razvoja, če bi jih primerno ovrednotili, jih promovirali preko transnacionalne kulturne poti in jih seveda podkrepili še s kulturno-turističnimi dejavnostmi in proizvodi«. Tako smo zapisali v projektu ATRIUM . V okviru projekta bomo vzpostavili arhitekturno pot po Velenju, izdali arhitekturni vodič, razvili produkte kulturnega turizma v povezavi z moderno arhitekturo ter vzpostavili center za obiskovalce mesta. Veste, kako ravnati v primeru prekoračitve ozona v zraku? Kaj še lahko naredimo za izboljšanje varnosti zdravja naših občanov? V sklopu pilotnih aktivnosti projekta TAB bomo nadgradili naš sistem za informiranje in obveščanje javnosti v primeru prekoračitve mejnih vrednosti merjenih onesnaževal v ozračju (alarmantnih koncentracij npr. prašnih delcev, ozona, CO2, SO2, NOX) ter obsežno akcijo ozaveščanja med prebivalci. Cilj projekta je namreč zmanjšati škodljive učinke antropogenega in industrijskega onesnaževanja na zdravje ljudi v Srednji Evropi z izboljšanjem analiz, obstoječih orodij in metod monitoringa za oceno tveganja in spremljanja zdravja.


6. e-regijske novice

Documents