Letno izide dvaindvajset številk www.go renj ski glas.siJe se ni ške no vi ce so red na pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas Od go vor na ured ni ca: Ma ri ja Volč jak

Urša Peternel

V sredo se je na Jesenicah začel EuroBasket 2013, naj­večji športni dogodek v zgo­dovini samostojne Sloveni­je. Športna dvorana Podme­žakla bo vse do 9. septem­bra prizorišče košarkarskih dvobojev šestih reprezen­tanc predtekmovalne skupi­ne B, v kateri so Latvija, Li­tva, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora in Srbija. Prve tekme so že za nami, kot prvi sta se v sredo pomerili Latvija in BiH. Vsak dan potekajo po trije dvoboji, prvi vselej ob 14.30,

drugi ob 17.45 in zadnji ob 21. uri. V navijaški coni na Stari Savi – uredili so jo na trgu in v pokriti nekdanji železarski hali – poteka pester sprem­ljevalni program. Na dveh velikih platnih je mogoče spremljati tudi prenose te­kem iz dvorane Podmežakla in iz Celja, kjer igrajo sloven­ski košarkarji. Osrednji do­godek v navijaški coni bo ju­

tri, v soboto, 7. septembra, ko bodo nastopili Tabu, Neda Ukraden, Luna, S.A.R.S., Leni Kravac in DJ Jašarev. Navijaška cona se sicer vsak dan odpre ob 12. uri in je od­prta do 2. ure, poskrbljeno je tudi za hrano in pijačo.Jeseniški lokali so v času pr­venstva lahko odprti do pete ure zjutraj. Šest lokalov je spremenjenih v reprezen­tančne klubske hiše, kjer se

bodo zbirali navijači posa­mezne reprezentance. Go­stilnica Pastel gosti navijače makedonske reprezentance, Pizzerija Domino srbske, Restavracija Ejga črnogor­ske, Restavracija Oaza latvij­ske, Kavarna Železar litvan­ske, Teater bar pa je klubska hiša reprezentance Bosne in Hercegovine.

Jesenice v ritmu košarkeJesenice so se v teh dneh spremenile v pravo košarkarsko mesto. Od srede se v dvorani Podmežakla vrstijo košarkarski dvoboji EuroBasketa 2013, Stari Savi daje utrip navijaška cona s številnimi koncer-ti, mesto pa tudi sicer diha s košarkarji.

Prvenstvo sta v sredo odprli reprezentanci Latvije in BiH, slavili so Latvijci. / Foto: Gorazd Kavčič

Koliko vstopnic so organizatorji prodali za tekme na Jesenicah, uradno ni znano, jih je pa še mogoče kupiti. Cene znašajo 15, 25 in 35 evrov, informacije o prostih vstopnicah na dan tekme bodo objavljene na posebni strani EuroBasketa 2013 na www.eventim.si in na voljo na blagajnah dvoran na dan tekme.

PETEK, 6. SEPTEMBRA11.30–14.30 DJ14.30–16.30 ČRNA GORA : BiH 16.30–17.45 FOLKLORA17.45–19.45 LATVIJA : LITVA19.45–21.00 GLASBENI PROGRAM (ZORAN PREDIN

& COVER LOVER, MAGRATEJA)21.00–23.00 MAKEDONIJA : SRBIJA23.00–01.30 GLASBENI PROGRAM (ZORAN PREDIN

& COVER LOVER, MAGRATEJA)

SOBOTA, 7. SEPTEMBRAMAIN EVENT KONCERT – vstopnina 15,00 EURTABU, NEDA UKRADEN, LUNA, S.A.R.S., LENI KRAVAC, DJ JAŠAREV

NEDELJA, 8. SEPTEMBRA11.30–14.30 DJ14.30–16.30 BiH : MAKEDONIJA16.30–17.45 FOLKLORA 17.45–19.45 SRBIJA : LATVIJA19.45–21.00 GLASBENI PROGRAM (MANOUCHE, STINO)21.00–23.00 LITVA : ČRNA GORA23.00–01.30 GLASBENI PROGRAM (MANOUCHE, STINO)

PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA11.30–14.30 DJ14.30–16.30 LATVIJA : MAKEDONIJA16.30–17.45 FOLKLORA17.45–19.45 LITVA : BiH 19.45–21.00 GLASBENI PROGRAM (ZAHOD, 80© s BAND)21.00–23.00 ČRNA GORA : SRBIJA23.00–01.30 GLASBENI PROGRAM (ZAHOD, 80© s BAND)

Navijaška cona Stara Sava

Glasbeni program in prenosi tekem na velikem platnu

6. 9. 2013 14.30 Črna gora : BiH 17.45 Latvija : Litva 21.00 Makedonija : Srbija

7. 9. 2013 prost dan

8. 9. 2013 14.30 BiH : Makedonija 17.45 Srbija : Latvija 21.00 Litva : Črna gora

9. 9. 2013 14.30 Latvija : Makedonija 17.45 Litva : BiH 21.00 Črna gora : Srbija

Razpored tekem na Jesenicah

Ejga za lepše Jesenice

Civilni iniciativi na Facebooku se je pridružilo

že skoraj tisoč ljudi, ki jih združuje ljubezen

do Jesenic.

stran 16

je se ni ške no vi ceČa so pis ob či ne Je se ni ce, 6. septembra 2013, šte vil ka 15

Adria Blues v Kolpernu

Med poletjem je novi slovenski celovečerec Adria Blues osvajal srca publike po festivalih v Karlovyh Varyh in Puli, Jecheonu in Sarajevu, prvo slovensko predpremiero pa je doživel konec avgusta na Jesenicah.

stran 6

OBČINSKE NOVICE

Letos polovica kolesarske povezaveTa čas gradijo odsek kolesar­ske povezave od platoja Ka­ravanke proti Jesenicam, ki poteka po obstoječi servisni makadamski poti.

stran 2

OBČINSKE NOVICE

Sanitarno vodo ogreva toplotna črpalkaV bloku na Ulici Gustla Štravsa 1 so za ogrevanje sanitarne vode uredili top­lotno črpalko. Računajo, da se bodo s tem stroški zmanjšali za štirikrat.

stran 4

NASVET

SamostojnostSamostojnost pomeni, da sami naredimo tisto, kar smo sposobni narediti. Da lahko odrastemo v samostoj­ne osebe, se moramo na sa­mostojnost navajati že v otroštvu.

stran 8

ZANIMIVOSTI

Razkrite roke se vračajoPrihodnji mesec se spet začenja projekt Razkrite roke, v sklopu katerega bodo priseljenke s pomočjo tradi­cionalnih tehnik ustvarjale sodobno oblikovane izdelke.

stran 9

3. stran

2

Občinske novice

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Skupščina družbe SIJ – Slovenska industrija jekla, pod okri-lje katere sodi tudi največje jeseniško podjetje Acroni, je sprejela sklep o odpoklicu štirih dosedanjih nadzornikov. Za nove člane nadzornega sveta za mandatno obdobje do 11. aprila 2015 je imenovala Igorja Malevanova, Evgenyja Zvere-va, Janka Jenka in Tomaža Stareta. Slednji je Jeseničan, član občinskega sveta in kandidat za župana na zadnjih lokalnih volitvah na listi stranke Zares. Skupina SIJ je v letu 2012 ustvarila konsolidirane prihodke v višini 732,5 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj kot leto prej. Dosežen je bil čisti poslovni izid v višini 739 tisoč evrov. U. P.

Tomaž Stare v nadzornem svetu SIJ

Janko Rabič

Golica zna pokazati tudi manj prijazen obraz. To se je ob obilici lepih poletnih dni zgodilo v nedeljo, 25. av-gusta, na 6. Dnevu Jeseniča-nov in Dnevu gorenjskih planincev v organizaciji Pla-ninskega društva Jesenice pri koči na Golici. Čestitk za vztrajnost in pogum v dežju so bili v na cilju deležni predstavniki nekaterih pla-ninskih društev in drugi kar pošteno premočeni udele-ženci. Jeseniški gorski reše-valci so imeli nalogo, da pri-skočijo na pomoč, če bi bilo treba. Najmlajša udeleženka je bila štiriletna Lia Pader, ki je prišla v spremstvu babice Dragice. Predvideni pro-gram srečanja so kljub sla-bemu vremenu skoraj v ce-loti izpeljali. Zbrane je naj-prej pozdravil predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenj-ske France Benedik, ki je poudaril dogodke in prazno-

vanja jubilejev ob letošnji 120-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji. Predsednik Planinskega društva Jesenice Branko Bergant je največ besed na-menil 120-letnici rojstva le-gendarnega alpinista, gorni-ka in gorskega reševalca Joža Čopa. Pozdravne bese-da sta izrekla tudi direktor občinske uprave Občine Je-senice Vitomir Pretnar in častni član Svetovnega slo-venskega kongresa Franc Zabukošek. Za letošnje srečanje so v koči na Golici pripravili do-kumentarno razstavo avtori-ce Irme Lipovec o Čopovih alpinističnih podvigih in za-slugah za slovensko planin-stvo. Na ogled bo do sredine septembra. Poleg tega so se na srečanju spomnili planinskega zane-senjaka, večletnega predse-dnika Planinskega društva Jesenice in najbolj zaslužne-ga za gradnjo koče na Golici Janeza Košnika.

Najbolj vztrajni planinci na Golici

Predsednik PD Jesenice Branko Bergant pozdravlja udeležence srečanja v Koči na Golici.

V Koči na Golici je na ogled dokumentarna razstava Irme Lipovec o Čopovih alpinističnih podvigih.

Urša Peternel

Po načrtih naj bi še ta mesec končali gradnjo odseka kole-sarske steze od platoja Kara-vanke proti Jesenicam. Tra-sa poteka po obstoječi maka-damski poti med avtocesto in Mežaklo. Izvajalec del je Kovinar Gradnje ST, dolži-na kolesarske steze, ki jo urejajo, pa je 1,1 kilometra. Gradnja sodi v sklop držav-nega projekta gradnje da-ljinske kolesarske povezave Rateče–Obrežje, projekt pa vodi Direkcija RS za ceste. Upoštevaje že zgrajene od-seke, bo še letos urejenih približno šest kilometrov kolesarske povezave skozi Jesenice, stroški tega dela znašajo 2,2 milijona evrov, od tega je država dobila 750 tisoč evrov evropskega de-narja iz sklada za regionalni

razvoj. S tem bo urejena pri-bližno polovica kolesarske steze skozi občino, po ob-činskem lokacijskem načrtu je namreč celotna trasa dol-ga slabih trinajst kilome-trov. Na Direkciji RS za ce-ste še ne vedo, kdaj bodo začeli graditi tudi preosta-nek kolesarske povezave skozi Jesenice. Kot so nam povedali, bo to odvisno od razpoložljivih sredstev iz dr-

žavnega proračuna oziroma možnosti financiranja z EU--sredstvi v okviru naslednje finančne perspektive 2014–2020. Pa še to: del kolesarske po-vezave skozi občino Jesenice bo urejen kot dvosmerna kolesarska steza, na delu bo dovoljen mešani promet, del pa bo potekal po lokal-nih cestah in mestnih uli-cah.

Letos polovica kolesarske povezaveTa čas gradijo odsek kolesarske povezave od platoja Karavanke proti Jesenicam, ki poteka po obstoječi servisni makadamski poti.

Celotna trasa kolesarske povezave skozi Jesenice je dolga trinajst kilometrov, letos bo urejena približno polovica. / Foto: Gorazd Kavčič

Trasa se začne na Hrušici in poteka na stiku pobočij Mežakle s travniki ob avtocesti. Pri podvozu na Verdnikovo ulico se vzpne v opuščeni kamnolom, se spusti pod viaduktom avtoceste do Stare Save in skozi poslovno cono Jesenice do začetka bazena HE Moste ter se od tam dvigne v Lipce. Od tam poteka trasa po obstoječi poti do mostu čez avtocesto in prek Dobravskega polja proti jezu HE Moste.

Urša Peternel

Občina Jesenice je pod okri-ljem projekta GORKI začela gradnjo kanalizacije za odva-janje komunalne odpadne vode na območju Podmeža-kle. Projekt delno financira Evropska unija iz kohezijske-ga sklada, za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Garnol, pogodbena vrednost del pa znaša nekaj več kot milijon evrov. Na Komunalni direkci-ji Občine Jesenice so predsta-vili predviden potek gradnje. "Pričela se bo z gradnjo pri-marnega kanala po Cesti 1. maja od črpališča do križišča s Fužinsko ulico. Na ta pri-marni kanal se navezuje grad nja sekundarnih kanalov na odsekih Ceste 1. maja 96–108, 83–92, 52–59 in 30–32. Sledila bo gradnja primarne-ga kanala po Cesti 1. maja od križišča s Fužinsko cesto do Hermanovega mostu ter grad nja sekundarnih kanalov

po Ilirski cesti, Ulici Franca Jerala, Janševi ulici, Mencin-gerjevi ulici, Čopovi ulici in Medvedovi ulici. Nadaljevalo se bo z gradnjo po Ulici Hero-ja Verdnika od Hermanovega mostu do križišča podvoz Podmežakla, temu bo sledil odsek po Ulici Heroja Ver-dnika od križišča podvoz Pod-mežakla do nadvoza avtoce-ste. Na ta odsek se navezuje gradnja sekundarnih kanalov po Ledarski ulici ter odsekih Ulice Heroja Verdnika 25–25d in 34–27. Predzadnja faza predstavlja gradnjo primarne-ga kanala po Podkočni, na katerega se navezuje gradnja sekundarnih kanalov na od-sekih Podkočna 3–6 in 10–15. Zadnjo fazo predstavlja grad-nja primarnega kanala s pre-mostitvijo pod mostom čez Savo ter naprej po Cesti Aloj-za Travna do obstoječega ko-lektorja do CČN Jesenice," so povedali na Komunalni direk-ciji.

V sklopu gradnje kanalizaci-je za odvajanje komunalne odpadne vode bodo na stro-ške Občine Jesenice izvede-ni odcepi hišnih priključkov od primarnega oziroma se-kundarnega kanala do roba ceste, tako da se ob priklju-čevanju posameznih stavb na kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode ne bo več posegalo v cestno telo. Hišni priključek je v lasti lastnika stavbe in se zgradi na stroške lastnika stavbe, so poudarili na Ko-munalni direkciji. "Pogoja za priključitev stavbe na ka-nalizacijo za odvajanje ko-munalne odpadne vode sta pisno soglasje javnega ko-munalnega podjetja Jeko--In, d. o. o., Jesenice in pla-čilo komunalnega prispev-ka. Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju mora lastnik stavbe, ki se na novo priključuje na komu-nalno opremo, plačati ko-

munalni prispevek. Komu-nalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komu-nalne opreme, ki ga lastnik stavbe plača občini. Šteje se, da so s plačilom komunal-nega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opre-mo, razen gradnje tistih de-lov priključkov, ki so v za-sebni lasti (hišni priklju-ček). Komunalni prispevek se izračuna skladno z občin-skim odlokom. Obravnavno območje še ni vključeno v občinski odlok, zato infor-mativni izračuni komunal-nega prispevka še niso mo-goči. Strokovne službe Ob-čine Jesenice trenutno pri-pravljajo odlok, na podlagi katerega bo mogoča odmera komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo za odvajanje komunalne od-padne vode na območju Podmežakle," so še pojasni-li na Komunalni direkciji.

Potek gradnje kanalizacijeGradnja kanalizacije v Podmežakli bo potekala po fazah. Na Komunalni direkciji pojasnjujejo, kako bo potekalo priključevanje.

Občinske novice

3Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

je se ni ške no vi ceJe se ni ške no vi ce so pri lo ga Go renj ske ga gla sa

Iz da ja teljGo renj ski glas, d. o. o., Kranj, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj

Od gO vOr na ured nI caMa ri ja Volč jak

ured nI caUrša Pet er nel, GSM: 041/570 942,ursa.peternel@g-glas.si

ured nI škI Od bOr: Vera Pin tar, Ines Dvoršak, Urša Pet er nel, Jan ko Ra bično vi ce.je se ni ce@je se ni ce.si

Ob lI kOv na za snO vaJer nej Stri tar, Ilo var Stri tar d.o.o.

teh nIč nI ured nIkGre ga Flaj nik

FO tO gra FI jaTina Dokl, Go razd Kav čič

vOd ja Oglas ne ga tr Že njaMa te ja Žvi žaj

Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho-no ri ra mo. Dol ži na pri spev ka za ob ja vo ali pis-mo za ru bri ko Pis ma bral cev sme ob se ga ti naj-več tri ti soč zna kov s pre sled ki in ne sme biti dalj ši od ene tip ka ne stra ni for ma ta A4.

Je se ni ške no vi ce št. 15/let nik VIII so pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas št. 71, ki je iz šel 6. septembra 2013.Je se ni ške no vi ce so pri lo že ne Go renj ske mu gla su in brez plač no po sla ne v vsa go spo dinj stva v Ob či ni Je se ni ce, iz šle so v na kla di 25.970 iz vo dov. Tisk: Delo, d. d., Ti skar sko sre diš če. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor.

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,70 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

WWW.JE SE NI CE.SI

Urša Peternel

Po obnovi podvoza Podme-žakla so obnovili še nadstre-šek nasproti restavracije Ejga, ki vodi v omenjeni podvoz. Odstranili so stari dotrajani nadstrešek in ga nadomestili z novim, ki so si ga oblikovno zamislili na

Občini Jesenice, zamisel pa uresničili skupaj s podje-tjem Jeko-In in izvajalcem Andrejem Bizjakom.Kot so povedali na Občini Jesenice, je s tem obnova podhoda in podvoza Podme-žakla končana, dela pa so skupaj stala okrog 26 tisoč evrov.

Novi nadstrešek pri podhodu

novi kovinski nadstrešek v rdeči barvi, ki je enaka kot barva na novi športni dvorani Podmežakla, kar poudarja navezavo podhoda na jeseniške športne objekte. Okrogle line predstavljajo hokejske ploščke ali žoge. / Foto: Ahmed Pašić

strani 1

Urša Peternel

V času prvenstva na Jeseni-cah velja poseben prome-tni režim. S posebnimi usmerjevalnimi tablami in ob pomoči redarjev so vsi obiskovalci na krožišču v bližini občinske stavbe usmerjeni na brezplačna parkirišča pod stavbo obči-ne in upravne enote, pri Sparu (obiskovalcem je na

voljo polovica parkirišča), pri Kolpernu in na obmo-čju bivšega Fiproma. Do-voz z avtomobili in avtobu-si do dvorane Podmežakla je dovoljen le VIP-gostom in novinarjem ter seveda članom ekip. Parkirišče za avtobuse je na bivšem ca-rinskem platoju na spod-njem Plavžu. Vsi obisko-valci so z usmerjevalnimi tablami prek območij za pešce usmerjeni v navija-ško cono ali do dvorane

Podmežakla, dostop navi-jačev do dvorane in iz nje je urejen krožno. Pri ureja-nju prometa sodelujejo varnostniki Sintala, redarji in policisti, pomagajo tudi prostovoljci informatorji. Na prvenstvu sicer sodelu-je 150 prostovoljcev, od tega dvajset tujcev iz držav, iz katerih prihajajo gostu-joče reprezentance.Mesto so pred prvenstvom tudi polepšali, uredili so že-lezniško postajo, prepleskali

podvoz proti Podmežakli in uredili nadstrešek, goste na mostu čez Savo pri izvozu z avtoceste pričakajo zastave držav udeleženk. Po Jeseni-cah je postavljenih tudi več premičnih stranišč.Reprezentance v času pr-venstva bivajo v Kranjski Gori, uradni hotel prvenstva je hotel Kompas, navijači pa so nameščeni tudi po dru-gih kranjskogorskih hotelih, v hotelih na Bledu, v Bohi-nju, Lescah in okolici.

Jesenice v ritmu košarkejesenice so se v teh dneh spremenile v pravo košarkarsko mesto. Od srede se v dvorani Podmežakla vrstijo košarkarski dvoboji eurobasketa 2013, stari savi daje utrip navijaška cona s številnimi koncerti, mesto pa tudi sicer diha s košarkarji.

navijaško cono na stari savi so odprli v torek s koncertom.

Z NACIONALNO POKLICNO KVALIFIKACIJO DO NOVEGA POKLICA in VEČJIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI.

SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU RAČUNOVODJA POMOČNIK KUHARJA MASER REFLEKSOTERAPEVTIzvajanje postopkov za preverjanje

in potrjevanje znanja za NPK.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

PVC OKNA, VRA TA, RO LE TE IN ŽA LU ZI JE

JE­SE­NI­CE,­04/586­33­70GSM:­040/201­488

KRANJ,­04/236­81­60GSM:­051/­621­085

- za no vo grad nje- za me nja va sta rih oken

www.oknam ba.siPO­PU­STI­SE­NE­SE­ŠTE­VA­JO!

za me se

c

SEPTEMBER

KU PON za10%

po pust na sto rit ve

4

Občinske novice

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Urša Peternel

V začetku avgusta je v bloku na Ulici Gustla Štravsa 1 na Jesenicah začela delovati to-plotna črpalka, ki ogreva sa-nitarno vodo za 23 stanovanj s skupaj 55 stanovalci. To je prvi blok na Jesenicah (in eden prvih na Gorenjskem), ki je prešel na tovrstni način ogrevanja sanitarne vode. Kot je dejal Branislav Zajo-vić, novi hišnik bloka in ti-sti, ki si je celoten projekt zamislil in ga ob soglasju vseh stanovalcev tudi izpe-ljal, računajo, da se bodo stroški s tem zmanjšali kar za štirikrat. Če so doslej le-tno stanovalci za ogrevanje sanitarne vode plačevali okrog devet tisoč evrov (gre za seštevek stroškov vseh stanovalcev skupaj), bodo sedaj le še okrog dva tisoč evrov. Za primerjavo: če je doslej starejši par za ogreva-nje sanitarne vode mesečno plačeval kar okrog štirideset evrov, naj bi po novem manj kot deset evrov.

Vsi stanovalci so dali soglasjePrav visoki stroški so bili glavni razlog, zakaj so sploh začeli razmišljati o prehodu na toplotno črpalko za ogre-vanje sanitarne vode. Stano-valci so bili namreč že vrsto let nezadovoljni s sistemom obračunavanja stroškov za sanitarno vodo (to jim je do-slej prek vročevoda ogreval Jeko-In), prihajalo je do šte-vilnih pripomb in pritožb. Branislav Zajović, po izo-brazbi inženir mehatronike, ki se tudi v službi v podjetju El-art ukvarja s podobnim projektiranjem, je, potem ko je prevzel naloge hišnika, za-čel razmišljati o uvedbi ce-nejšega in tudi okolju prija-znejšega načina ogrevanja sanitarne vode. »Obiskal

sem različne sejme in se se-znanil z različnimi principi ogrevanja in kot najbolj smi-selna se je pokazala namesti-tev toplotne črpalke voda--zrak, ki deluje samostojno. Sistem delovanja je tak, da izkorišča toploto zraka iz okolice in vodo le dogreva,« razlaga Zajović, ki se je mo-ral lotiti tudi zahtevne naloge – da prepriča vse stanovalce o prednostnih nove tehnolo-gije. To mu je uspelo, četudi je večina stanovalcev starejša in jim je bila tehnologija ne-znana. Prav tako je moral dobiti soglasje Jeko-In, da se lahko odklopijo iz njihovega sistema. Po Zajovićevih be-

sedah so dobili zagotovilo direktorja, da imajo v prime-ru stoodstotnega soglasja sta-novalcev legitimno pravico, da to storijo. Za izvajalca so izbrali podjetje Atlas iz Voj-nika, ki je vsa gradbena dela izpeljalo v samo treh dneh. V strojnico so namestili skupni bojler za vsa stanovanja, ki ima zmogljivost dvakrat po osemsto litrov. Poleg tega so na steno bloka namestili zu-nanjo enoto toplotne črpalke. Ta je tako zmogljiva, da tudi v primeru, če bi se vseh 55 stanovalcev tuširalo hkrati, tople vode (ta ima tempera-turo 55 stopinj Celzija) ne bi smelo zmanjkati. Za primer

zelo mrzle zime pa ima boj-ler tudi dodatno varovalo, to je 24kW grelec, ki bi dogre-val vodo tudi v primeru okva-re toplotne črpalke.

Plačali iz rezervnega skladaIn kakšni so bili stroški inve-sticije? Celotna investicija je znašala 19 tisoč evrov, pri če-mer so 14 tisoč evrov plačali iz denarja, zbranega v rezer-vnem skladu, četrtino stro-škov pa bo sofinanciral Eko sklad. Tako stanovalcem ni bilo treba seči v žep za inve-sticijo, ki se bo glede na načr-tovane nižje stroške ogreva-nja vode povrnila v samo dveh letih. »Na Jesenicah smo občani že tako obreme-njeni z visokimi položnica-mi, sploh v teh kriznih časih, zato je vsak prihranek dobro-došel. Po svoje je žalostno, da smo leta 2013 in je to prvi blok na Jesenicah, ki je pre-šel na toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode. Država bi morala uporabo obnovljivih virov še bolj spodbujati,« je prepričan so-govornik, ki je vse informaci-je o projektu pripravljen po-sredovati tudi drugim zainte-resiranim hišnikom in sta-novalcem. Kot pravi, to ni zadnji projekt v njegovem bloku. Potem ko so v prete-klih mesecih prebarvali sto-pnišče in namestili LED sen-zorsko razsvetljavo, gledajo tudi v prihodnost. »Če bi imeli denar, bi se povsem odklopili iz vročevoda in tudi za ogrevanje prostorov prešli na toplotno črpalko, tudi tu bi investicija ob sofinancira-nju Eko sklada znašala okrog 15 tisoč evrov. Naslednji ko-rak bi bila lahko namestitev sončnih celic na streho blo-ka, s čimer bi stanovalci lah-ko celo služili s prodajo tako pridobljene energije ...,« do-daja Branislav Zajović.

Sanitarno vodo ogreva toplotna črpalkaV bloku na Ulici Gustla Štravsa 1 so za ogrevanje sanitarne vode uredili toplotno črpalko. Računajo, da se bodo s tem stroški zmanjšali za štirikrat, investicija pa se bo povrnila v samo dveh letih.

V strojnico so namestili skupni bojler za vsa stanovanja, ki ima zmogljivost dvakrat po osemsto litrov.

Zunanja enota toplotne črpalke je nameščena na zunanji steni bloka in deluje skoraj neslišno.

V minulem poletju smo občani Jesenic lahko spremljali dela na bodoči kolesarski stezi med Podmežaklo in Spodnjim Plavžem, ki jih izvaja podjetje Kovinar-Gradnje ST, d. o. o. Napredek pri delu je bil vseka-kor opazen, na žalost pa tudi njegove posledice – smeti. Vsak dan so delavci za seboj puščali na kupe plastenk, tetrapakov, vrečk in zavojev od malice, prazne ribje konzerve in jogurtove lončke, cigaretne škatlice, razpršilce, s katerimi označujejo obcestne količke, ter celo napol pojedene sendviče, odslužene majice in rokavice. V zvezi s tem problemom sem se 6. 8. 2013 obrnila na gospo-da Iztoka Ocepka, vodjo pro-jekta Daljinska kolesarska povezava skozi Jesenice v omenjenem podjetju. V elek-tronski pošti sem mu pojasnila problem in priložila dokazne fotografije ter ga prosila, naj delavci smeti pospravijo. Go-spod Ocepek mi je po dveh dne vih odgovoril, da so smeti odstranili, kar pa ni bilo popolnoma resnično. Delavci so smeti pobrali zgolj v okolici

Kjer osel leži, tam dlako pusti

naše hiše, v smeri proti Podmežakli pa so se njihovi odpadki še naprej kopičili. Edini trud, ki so ga izvajalci del vložili v »rešitev« tega problema, je ta, da so plasten-ke in konzerve začeli metati nekoliko globlje v gozd. Situacija se je poslabševala tudi v naslednjih dneh, zato smo domačini sami pobrali navedene smeti, s katerimi smo napolnili kar šest velikih vreč. Naslednji dan so vreče izginile, za delavci pa smo zopet lahko pospravili dve vreči novih smeti. Problem je skozi vse poletje ostal enak – smeti so izginile le, če smo jih za delavci pospravili sami in jih pustili pri gradbenih stro-jih. Gre tu za posmeh tistim, ki nam je mar do okolja, v ka-terem živimo, ali zgolj za po-manjkanje kulture določenih posameznikov? Sprašujem se tudi, zakaj podjetje ne poskrbi za to, da bi delavci smeti pospravili za sabo. Transpa-rent na začetku gradbišča ter nalepke na delovnih strojih namreč delajo dobro reklamo za podjetje, smeti njegovih delavcev pa precej manj. Upam, da moje mnenje v zvezi z opisanim problemom ne bo ostalo enako naslovne-mu pregovoru, temveč se bo spremenilo v Slab začetek, do-ber konec.

Tina Rajhman

Pisma

SVET SENČILPeter Rozman s.p.

Cesta na Loko 24290 Tržič

T: 04 59 55 170G: 041 733 709

E: info@asteriks.netwww.asteriks.net

® tende - markize

žaluzije (zunanje in notranje) rolete panelne zavese

SVETOVANJE, IZDELOVANJE, MONTAŽA IN SERVIS

komarniki screen roloji roloji rolo garažna vrata

plise zavese

Z vami smo že 15 let!

Krajevna skupnost

5Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Andraž Sodja

V soboto, 31. avgusta, je krajevni praznik praznova-la krajevna skupnost Blej-ska Dobrava. Ob prazniku krajevne skupnosti so pri-pravili tudi pohod na Obranco, ki se ga je po po-datkih predsednika krajev-ne skupnosti Igorja Arha udeležilo okoli dvajset po-hodnikov. Po pohodu so na športnem igrišču na Kočni pripravili tudi proslavo, ki so se je udeležili prebivalci skoraj vseh naselij krajev-ne skupnosti: poleg Blej-ske Dobrave so to še Lipce, Kočna in Črna vas. Kot je

še dodal Arh, Blejska Do-brava praznuje zadnji ko-nec tedna v avgustu v spo-min na podrtje daljnovoda na Lipcah leta 1941, s kate-rim so diverzanti za nekaj dni ustavili proizvodnjo v železarni Jesenice, ki jo je za svoje potrebe zasedla nemška vojska. “Praznik je bil prijetno druženje kraja-nov, domačinke so pripra-vile slaščice, podelili pa smo tudi priznanje krajev-ne skupnosti, ki ga je letos prejelo Športno-kulturno društvo Obranca ob 25-le-tnici delovanja,” zaključuje predsednik KS Blejska Do-brava Igor Arh.

Praznično na Blejski Dobravi

V soboto so svoj krajevni praznik praznovali krajani Blejske Dobrave, s katerim so zaznamovali eno prvih diverzantskih akcij med drugo svetovno vojno.

Janko Rabič

V Planini pod Golico imajo v avgustu krajevni praznik, na katerem se spomnijo do-godka iz daljne preteklosti. Leta 1381 je bil izdan Orten-burški red za rudnike v tem kraju. Praznovanju so tudi letos namenili kar dva dne-va, petek in soboto, 23. in 24. avgusta.Spominom na preteklost je bila letos namenjena doku-mentarna razstava avtorja, domačina Janeza Tarmana v prostorih krajevne skupno-sti Planina pod Golico. Predstavil je več starih foto-grafij, razglednic, dokumen-tov, prospektov in knjig o Planini pod Golico. Janez je

že več kot pol stoletja ljubi-teljski fotograf in vnet zbira-lec zgodovinskega gradiva in predmetov. "To imamo že kar v rodu," pravi, "saj sta bila vneta zbiratelja že moja starša. S tem se ukvarjam predvsem zato, da se ohrani zgodovina, na katero smo v naših krajih lahko ponosni. Imam že kar lepo zbirko, predvsem sem ponosen na svetinjo Marije Terezije iz leta 1760. Tudi nekaj stare-ga denarja sem že zbral in različne druge predmete." Ob prazniku je v cerkvi Sve-tega Križa župnik France Ur-banija daroval sveto mašo za krajane. Člani Prostovoljne-ga gasilskega društva so sku-paj z gasilci z Javorniškega Rovta in Hrušice izvedli vajo gašenja požara. Člani Turi-stičnega društva Golica so poskrbeli za tradicionalne kmečke igre. Sedem ekip je bilo tokrat z zanimivo zased-bo. Poleg domačinov in predstavnikov Hrušice je so-delovala ekipa prijateljev iz Koroške in mednarodna eki-pa, ki so jo sestavljali pred-stavniki treh držav, ki so si domovanje uredili v Planini pod Golico. Pri igrah so mo-rali pokazati spretnosti in znanje pri sestavljanju stare-ga kmečkega vozu, ob roj-stvu teleta in pri pripravi kmečke malice. Najbolj se je izkazala domača ekipa v po-stavi: Nevenka Klinar, Ma-tevž Klinar in Bogdan Klinar. Še ta mesec pa naj bi uradno odprli tudi krajevni dom, ki so ga preuredili s pomočjo evropskih sredstev. V prihod njih dneh naj bi dobi-li še manjkajočo opremo.

Praznik s spomini na preteklostOb prazniku Krajevne skupnosti Planina pod Golico so pripravili dokumentarno razstavo avtorja Janeza Tarmana, župnik je daroval sveto mašo, gasilci so pripravili gasilsko vajo, zabavali pa so se ob tradicionalnih kmečkih igrah.

Janez Tarman je v prostorih krajevne skupnosti Planina pod Golico predstavil več starih fotografij, razglednic, dokumentov, prospektov in knjig o Planini pod Golico.

Udeleženci kmečkih iger so morali pokazati različne spretnosti, tudi pri sestavljanju kmečkega voza.

Ana Šubic

V sistem preskrbe s pitno vodo v občinah Jesenice in Žirovnica so konec julija vključili sanirano vodno za-jetje na Smokuški planini, ki pomeni dodaten vodni vir v izrazito sušnih obdobjih in zagotavlja dodatnih 25–30 litrov vode na sekundo, so pojasnili v Jeko-in. Sanacija je stala 30 tisoč evrov, v solas tniških deležih pa sta jo sofinancirali obe omenjeni občini.In kako je potekala preskr-ba s pitno vodo v letošnjem sušnem poletju? Kot so ra-zložili v Jeko-in, so glavna vodna vira Peričnik in Zavr-šnica ter drugi manjši viri (Plavški Rovt, Javorniški Rovt, Kočna in Ajdna) za-

hvaljujoč zimi, bogati s sne-gom in padavinami, ohrani-li sorazmerno visoko izda-tnost, tako da omejitve po-

rabe niso bile potrebne, te-žave so bile le z virom v Planini pod Golico. »Tam se pomanjkanje padavin hi-

tro odraža v zmanjšanju do-toka, dodatno težavo pa predstavlja tudi sorazmer-no majhen vodohran v na-selju. Zaradi opisanega in v vročih dneh izrazito večje porabe pitne vode smo za naselja Planina pod Golico, Prihodi in Žerjavec konec julija izdali obvestilo o skrajnem varčevanju pri porabi vode ter prepovedali zalivanje vrtov, zelenic in pranje avtomobilov,« so po-jasnili v Jeko-in in dodali, da morajo v omenjeni vodo-hran že nekaj tednov dova-žati vodo z gasilsko cister-no. Predvidevajo, da bo pro-blem zagotavljanja zados-tne količine pitne vode v Planini pod Golico rešen v prihodnjih letih z gradnjo novega vodovoda.

Dodatni vir za sušna obdobja

Urša Peternel

V nedeljo ob 9. uri bodo na-menu predali novo urejeno pohodniško pot, ki poteka od Kresa na Koroški Beli do Doma Pristava v Javorni-škem Rovtu. Imenovali so jo Gajškova pot. Ob poti so po-stavljene štiri lesene klopi, pitnik ter tri informacijske table, s katerih pohodniki

lahko dobijo precej informa-cij o poti. Pot je dolga štiri kilometre, ni zahtevna in je primerna tudi za pohodnike začetnike, saj jo je mogoče prehoditi v uri in pol. Pot je uredila Občina Jesenice, ce-lotna vrednost investicije znaša nekaj manj kot deset tisoč evrov, od tega so pribli-žno polovico sredstev dobili iz pobude Leader.

V nedeljo odprtje Gajškove potiJesenice so dobile novo pohodniško pot od Kresa na Koroški Beli do Doma na Pristavi.

Foto

: arh

iv O

bčin

e Je

sen

ice

Novozgrajeno vodno zajetje na Smokuški planini

Foto

: arh

iv O

bčin

e Ž

iro

vnic

a

ČAM

D­ŽI

Ć­N

I­JAZ

,­s.p

.,­F

UŽI

NS

KA­

C.­3

,­Je­s

e­ni­c

e

6

Kultura

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Alenka Brun

Tako so si Jeseničani v sklo-pu brezplačne Torkove ki-noteke, ki je del festivala Poletje na Stari Savi in je letos potekala že četrto leto zapored, ogledali Adrio Blues kot zaključni film le-tošnje kinoteke, pa tudi kot prvi v Sloveniji.Film pripoveduje zgodbo o generaciji, ki je bila v začet-ku devetdesetih dovolj stara, da jo je prejšnji vrednostni sistem oblikoval, a še vedno dovolj mlada, da je različno dojemanje sprememb pov-zročilo bistveno razlikovanje znotraj nje.

Projekcije na Jesenicah sta se udeležila tudi scenarist in režiser filma Miroslav Man-dić ter glavni igralec Senad Bašić, Bosanec po rodu, ki se je tokrat prvič dejansko ustavil na Jesenicah, sicer se je vedno peljal le mimo ali skozi mesto.»Kinoteka je bila dobro sprejeta, kar dokazuje tudi število obiskovalcev, ki se je v letošnjem letu podvoji-lo. Filme si je ogledalo oko-li petsto obiskovalcev,« ra-zložita, koordinatorki pro-grama Nina Hribar in Ale-ksandra Ažman. Kinoteka namreč poteka v izvedbi Gornjesavskega muzeja Je-

senice in s finančno pod-poro Občine Jesenice. »Kot vsako leto smo tudi letos

sodelovali z različnimi pro-dukcijskimi in distribucij-skimi hišami. Letošnja rde-ča nit kinoteke ni bila dolo-čena, a vendarle prisotna: v vsakem od izbranih filmov smo čutili pripadnost me-stu, prisotnost kulture na-rodov in odzivnost ljudi v situacijah, ki jih prinaša življenje.«In po kakšnem ključu so iz-brali filme za letošnjo kino-teko oziroma film za za-ključni večer? »Predvsem smo upoštevali želje in pre-dloge, zbrane v anketi. Gle-de na tematiko predlaganih filmov, pa smo tudi sami pripravili izbor treh. Pri fil-mu Adria Blues so se ustvar-jalci za predpremiero obrni-li na lokalni kino, ki pa nam je dogodek odstopil, za kar se jim tudi zahvaljujemo.«

Adria Blues v KolpernuPoleti je novi slovenski celovečerec Adria Blues osvajal srca publike po festivalih v Karlovyh Varyh in Puli, Jecheonu in Sarajevu, prvo slovensko predpremiero pa je film doživel konec avgusta na Jesenicah.

Režiser Miroslav Mandić in igralec Senad Bašić v družbi Aleksandre Ažman in Nine Hribar / Foto: AB

Pred projekcijo sta režiser Miroslav Mandić in igralec Senad Bašić pozdravila tudi publiko. / Foto: AB

Prizor iz filma, v katerem nastopata Senad Bašić in Mojca Funkl, ki v filmu igra Senadovo soprogo Sonjo. / Foto: arhiv filma

V Banketni dvorani v Kolpernu na Stari Savi so tokrat gledalci ob zadnji projekciji poletne kinoteke in predpremiero filma Adria Blues zasedli čisto vse stole. / Foto: AB

Janko Rabič

V ponedeljek, 2. septembra, je v Kolpernu na Stari Savi Mojca Gubanc s Hrušice predstavila svoj knjižni pr-venec z naslovom Jaz, košar-kar. Opisuje Blaža, tipične-ga najstnika, ki uresničitev svojih ciljev najde v košarki. Pri dokazovanju na svoji športni poti zaradi poškodbe naleti na težave in knjiga v nadaljevanju razkriva, kako jih mora reševati. Kot je poudarila avtorica, je glavni razlog za izdajo špor-tne knjige prav velik športni dogodek, ko je mesto Jeseni-ce eno od gostiteljev letošnje-

ga evropskega prvenstva v košarki. Ima tudi ambiciozne cilje za naprej, saj načrtuje iz-dajo novih knjig o drugih športih. Pravi, da je tovrstnih knjižnih vsebin premalo v slovenskem prostoru. Knjigo je izdala Mohorjeva založba iz Celovca, na voljo pa je v prodajalnah s knjigami.

Najstnik Blaž v košarkarski zgodbi

Mojca Gubanc je predstavila knjižni prvenec z naslovom Jaz, košarkar.

Mojca Gubanc s svojim knjižnim prvencem

Urša Peternel

V zgornjem nadstropju tržni-ce na Stari Savi je na ogled razstava fotografij novinar-skega kolega Andraža Sodje, domačina z Jesenic. Razstavi je dal naslov Nazaj v mesto rdečega prahu, na ogled pa je 25 fotografij, ustvarjenih z združitvijo sodobnih pogle-dov na Jesenice z istih per-spektiv, kot so upodobljene na fotografijah iz fotografske-

ga arhiva Gornjesavskega muzeja Jesenice. "V obliko-vanje in obdelavo razstavlje-nih fotografij je vloženega veliko dela, najbolj zahtevno pa je bilo iskanje čim bolj toč-

ne lokacije izvirne fotografije iz muzejskega gradiva. Med ustvarjanjem razstave in tudi pri ogledu je očitno, kako močno so se Jesenice spre-menile v nekaj desetletjih,

najbolj opazno pa je, da so iz umazanega industrijskega mesta postale zelen kraj," je o razstavi povedal avtor. Foto-grafije bodo na ogled do kon-ca septembra.

Nazaj v mesto rdečega prahuNa tržnici na Stari Savi razstavlja novinarski kolega Andraž Sodja fotografije Jesenic, ustvarjene z združitvijo posnetkov iz preteklosti in sedanjosti.

V eno fotografijo združena dva posnetka, eden iz preteklosti, eden iz sedanjosti.

Z odprtja razstave: avtor Andraž Sodja s podžupanjo Jesenic Vero Pintar

OČES­NA­AM­BU­LAN­TA

Ti­to­va­31,­Je­se­ni­ce,­­tel.:­04/5832-663

Optika­Mesec­Vida­Mi­hel­čič­s.p.,­Cesta­maršala­Tita­31,­Jesenice

Foto

: An

dra

ž So

dja

Šport

7Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Matjaž Klemenc

Lansko sezono si boš zago-tovo najbolj zapomnila po naslovu državne prvakinje v streljanju z zračno puško v pionirski konkurenci?"Res je, saj sem z naslovom izpolnila svoje sanje. To je zagotovo moj največji uspeh do sedaj. Prvenstvo je bilo v Cerknici. Drugače od prej-šnjih prvenstev je bilo tokrat manj časa za vse strele, kar mi nikakor ni ustrezalo. Sama po vsakem strelu od-ložim puško in zaprem oči, da se mi spet zbistri vid. Ča-kanje končnih rezultatov je bilo kar mučno. Na koncu se je zgodilo, da smo imele štiri isto število točk. Trojica je imela še enako število de-setic in devetic, a sem imela jaz več strelov bliže centru in tako osvojila naslov dr-žavne prvakinje."

Si pričakovala tak uspeh?"Če sem iskrena, nisem mi-slila, da mi bo vse tako do-bro uspelo, ob tem pa je konkurenca zelo močna. Ve-sela sem, da sem sama sebi dokazala, da to zmorem."

Lanska sezona se ni končala samo z naslovom državne prvakinje ...

"Ob tem sem bila še prva v seštevku turnirjev medob-činske lige, druga na regij-skem prvenstvu in peta v seštevku šestih turnirjev dr-žavne lige."

Uspehi ti vsekakor dajejo motivacijo za naprej?"Prihodnja sezona bo zame izredno pomembna. Nasto-pila bom v kadetski katego-riji in tu se že začne borba za reprezentanco. Pogoj za vstop v reprezentanco je uvrstitev med prvo peterico na državnem prvenstvu."

Kolikokrat na teden treni-raš?"Treniram štirikrat do pet-krat na teden po približno

uro in pol, kdaj tudi več. Ob koncih tedna pa so na spore-du tekmovanja."

Kdaj ste začeli trenirati na novo sezono?"S treningi smo začeli 15. av-gusta. V novi sezoni bom trenirala pod vodstvom An-žeta Bernota. Do sedaj me je treniral Franci Bizjak."

Čemu na treningu posvečaš največ pozornosti?"Predvsem pazim na dihanje v trenutku, ko oddam strel, in obenem pravilno sproženje."

Kaj so tvoje slabosti?"Prevečkrat se tresem zaradi nervoze. Na srečo se ta ner-voza zmanjša, ko sprožim prvi strel."

Z novo sezono pride tudi nova puška."Serijsko zračno puško bom zamenjala s standardno zračno puško, ki je večja, težja, a tudi bolj precizna. Nekaj sem že streljala z njo in moram reči, da sem se je kar hitro navadila."

Kako ti leži streljanje z MK--puško?"Sem poizkusila in še zdaleč mi ni bila tako všeč kot zrač-na puška."

Kako usklajuješ šolo in šport?"Končala sem osnovno šolo in z usklajevanjem ni bilo prav nobenega problema. Letos bo malce težje, saj bom šla v srednjo šolo, smer računalniški tehnik, ki je v Kranju, in bom kar nekaj časa izgubila z vožnjo. Do-bro je vsaj to, da bom imela status športnika."

Se spominjaš začetka tvoje strelske kariere?"V začetku sem poizkusila namizni tenis, karate, košar-ko in judo. Ko so nam v šoli, obiskovala sem četrti razred, ponudili strelski šport, sem se hitro odločila, čeprav se je za to pot odločilo malo punc. Že po nekaj strelskih trenin-gih sem bila navdušena. Hi-tro so prišli uspehi, kar mi je dalo še večjo voljo za tre-ning."

Verjetno si se tudi ti srečala s krizami?"Po neuspehih in predvsem po četrtih mestih me je kdaj imelo, da bi streljanje pusti-la, a je kriza na srečo hitro minila."

Želje v strelstvu za naprej?"Prvi cilj v prihodnji sezoni je uvrstitev v reprezentanco."

Državna prvakinja z zračno puškoV pretekli sezoni je petnajstletna Sara Horvat, članica Strelskega društva Triglav Javornik-Koroška Bela, dosegla svoj največji uspeh. Z naslovom državne prvakinje v streljanju z zračno puško v pionirski konkurenci je izpolnila svoje sanje.

Sara Horvat

Matjaž Klemenc

Članska ekipa Team Jeseni-ce se je uradno predstavila na poletni ligi Rudi Hiti na Bledu. Jeseničani so odigrali tri tekme in vse tri izgubili. Z zmagovalcem turnirja Stavangerjem s 7 : 1, Brian-conom s 6 : 1 in z ljubljan-sko Olimpijo 4 : 1. Alarm po porazih? Nikakor ne. Jeseni-ška ekipa, spoj mladih in izku-šenih igralcev, je igrala proti veliko bolj izkušenim ekipam, ki imajo ob tem tudi kar nekaj več ledenih treningov. Ta po-manjkljivost je bila še najbolj opazna na ledu, a opazna pa je bila tudi velika želja in pred-vsem nepopustljivost, ko je bilo na razpolago dovolj moči.

»Zelo sem zadovoljen s tistim, kar so igralci pokazali. Ker smo bili le nekajkrat na ledu pred tem turnirjem, smo pri-kazali dobro igro. Do določene mere smo se lahko kosali z vsemi tremi močnimi ekipa-mi. V njih je velik potencial. Če bomo tako nadaljevali, se nam obeta lepa prihodnost. V tem trenutku se nikakor ne more reči, da bodo vsi ostali. Po blejskem turnirju bodo igralci dobili dva dni zasluže-nega počitka, v nadaljevanju pa bomo poskušali na blej-skem ledu pridobiti čim več terminov,« je po turnirju po-vedal Gorazd Rekelj. Jeseničani bodo do lige INL odigrali dve prijateljski tekmi. Ko berete te vrstice, so prvo s

Triglavom že odigrali v sredo, druga pa je z istim nasprotni-kom na sporedu 14. septem-bra. Zgodovinski gol te nove ekipe je proti Brianconu dosegel Miha Brus. »Najprej bi se za-hvalil vsem navijačem, ki so nas prišli spodbujat na Bled. Nisem jih pričakoval toliko in sedaj sem prepričan, da nas bodo bodrili tudi na tekmah INL. Na tem turnirju forma nikakor ni bila optimalna, saj smo bili še premalo na ledu. Če nisi pripravljen stoodsto-tno, tudi glava ne dela, kot bi morala. Posledica so bile na-pake v igri. Najbolje smo odi-grali proti Olimpiji. Škoda za neizkoriščene priložnosti in začetniške napake, za kar smo

prejeli zadetke. Igral sem že v lanski ekipi na Poletni ligi. Ti-sta ekipa je bila pred turnirjem veliko več na ledu. Imeli smo štiri napade in večina teh igral-cev je izkusila težke tekme. Letos smo imeli v ekipi veliko mladih igralcev. V celoti gleda-no je bil turnir dobrodošel, saj če ne drugega, smo se uigrali in dobili občutek za igro,« je povedal Miha Brus, eden red-kih iz letošnje ekipe, ki je z lansko člansko ekipo, ki je tako neslavno končala, vztrajal do zadnjega treninga.Do prve tekme v INL ligi je še več kot tri tedne (28. sep-tembra v Meranu) in verja-memo, da jo bodo hokejisti z železarjem na prsih priča-kali dobro pripravljeni.

Kljub porazom brez razočaranjaEkipa Team Jesenice je nastopila na poletni ligi Rudi Hiti, in to po samo sedmih skupnih treningih. Čeprav so hokejisti zabeležili tri poraze, pa še zdaleč niso razočarali.

OČES­NA­AM­BU­LAN­TA

Ti­to­va­31,­Je­se­ni­ce,­­tel.:­04/5832-663

Optika­Mesec­Vida­Mi­hel­čič­s.p.,­Cesta­maršala­Tita­31,­Jesenice

Matjaž Klemenc

Zavod za šport Jesenice je pod streho spravil še en re-kreativni triatlon. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev, 6 je bilo takih, ki so se spopa-dli z vsemi tremi disciplina-mi. Tisoč metrov plavanja na bazenu Ukova, 26,5 km kolesarjenja od bazena Uko-va do Kranjske Gore in 9,4 km teka od Kranjske Gore do Rateč in nazaj do Kranj-ske Gore so uspešno končali Anže Pretnar, Klemen

Žbontar, Primož Kovič, Miro Ražman, Maja Kajzer in Ema Štupar. Najhitreje se je s tremi ovirami spopadel Anže Pretnar, za kar je po-treboval 1 uro, 39 minut in 47 sekund. Marja Adamič je opravila plavanje in kolesar-jenje. Trije (Draga Žbontar, Gorica Stevanovič, Matjaž Klemenc) so se spopadli s kolesarsko in tekaško progo. Mladi Aljaž Žnidar je na ko-pališču Ukova in v njegovi okolici uspešno opravil mini triatlon.

Rekreativni triatlon

Udeleženci po končanem teku v Kranjski Gori

Matjaž Klemenc

Za zaključek sezone na ko-pališču Ukova sta bili izve-deni dve prireditvi, tradicio-nalni skoki v vodo in 16. Je-seniški akvatlon. Skoki v vodo so potekali v dveh kate-gorijah. V uvodu so se po-merili najmlajši, nastopilo jih je devet, vsak pa je imel na razpolago dva poljubna skoka. Sodniki so najbolje ocenili Urbana Muniha. Sle-dijo Jakob Skrt, Emil Jaku-povič, Lenart Munih, Lovro Skrt, Tjaš Pogačnik, Cene Skrt, Pija Munih in Neža Munih. V članski konkuren-ci se je merilo osem tekmo-valcev, ki so opravili po tri skoke. Enega predpisanega in dva poljubna. Zmage se je veselil Idrijčan Jan Vonči-na, stari znanec jeseniških tekem v skokih v vodo. Jan je nedolgo nazaj zmagal na prestižni tekmi v Kanalu. Drugo mesto je pripadlo do-

mačinu Jerneju Klinarju, tretje mestu pa legendarne-mu Tržačanu Pinu Auberju. Sledijo Kristjan Peljhan, Nejc Pahor, Lojze Petek, Klemen Cizelj in Tomaž Strel. Strel, ki je bil udeleže-nec večine tekem, ki so bile organizirane na Jesenicah, je zadnji skok izvedel sim-bolično, saj se je prav s tem skokom poslovil od tega atraktivnega športa. Akvatlon je bil slabše obi-skan. V mlajši kategoriji, na-stopili so trije, je bilo treba preplavati dolžino bazena in preteči dva kroga okrog baze-na. Obe preizkušnje je najhi-treje opravil Emil Jakupovič. Drugi je bil Martin Likozar, tretji pa Tone Petek. V član-ski konkurenci sta nastopila le dva tekmovalca. S tisoč metri plavanja in dvema kro-goma teka po razgledni poti, skupno 3700 m, je najhitreje opravila Tjaša Žnidar. Drugi je bil Uroš Lakič.

Skoki v vodo in akvatlon

V organizaciji Zavoda za šport Jesenice so pod streho 5. Športne igre Jesenic. Po štirih letih vladavine Splošne bolni-šnice Jesenice je letos na vrhu nova ekipa, to je ekipa Max bara Jesenice. Druga je Splošna bolnišnica Jesenice, tretja pa ekipa Zavoda za šport Jesenice. Ekipe so se merile v šestih disciplinah. V odbojki je zmagal Max bar Jesenice, v košarki Zavod za šport Jesenice, v kegljanju Vzdrževanje Grilc-ZŠJ, v nogometu Splošna bolnišnica Jesenice, v namiznem tenisu Plinstal in v bowlingu Ars-Solartehnik. Skupno je sodelovalo 30 ekip. M. K.

Maxovci na vrhu zamenjali Splošno bolnišnico Jesenice

8

Nasveti

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

V julijskem članku sem pi­sala o tem, kako je v trenu­tnem svetu, v poplavi infor­macij, izdelkov, pripravkov, dodatkov, zdravil, skratka v »preveč« vsega zunaj in »premalo« znotraj, težko najti ravnovesje. Zunanje ravnovesje po ajurvedi išče­mo s telesno vadbo, hrano, zelišči, barvami, okusi, vonji in dotiki (masažami). Notra­nje ravnovesje pa z opušča­njem moči našega ega, kjer so vsi vzorci in omejitve, ki nam povzročajo trpljenje, nelagodje in s tem neravno­vesje. To je za sodobnega, povečini razvajenega člove­ka najtežja naloga. Le kdo bi se rad odpovedal pridobi­tvam sodobnega sveta in jih nadomestil s preprostostjo, s poglabljanjem vase, s spro­ščenostjo tihih večerov, s ti­šino narave, z zmanjševa­njem nepotrebnega govorje­nja, nakupovanja in poto­vanj?Ajurveda je znanost o ravno­vesju energij v človekovem telesu in umu. Oboje je zelo tesno povezano in vpliva

eden na drugega. Če sprožite neravnovesje v telesu, se vam bo to pokazalo kot ne­ravnovesje tudi v umu. Velja tudi obratno. Če v našem umu prevladujejo napetost, stres in strah ali jeza ter dru­ga negativna čustva, bomo s tem povzročili neravnovesje tudi v telesu. Vsako neravno­vesje povzroča v začetni stop­nji nelagodje, slabo počutje in pomanjkanje vitalnosti. Če neravnovesje energije ostaja prisotno v telesu in umu dalj časa, potem se to vedno pokaže kot bolezen. Dejstvo je, da se v sodobnem svetu bolezni povečujejo. Res živimo v takem nesklad­ju s seboj in naravo? Da bi izboljšali svoje življe­nje in ga uravnotežili, potre­bujemo spremembo navad. Da bi dobili moč za spremi­njanje negativnih odzivanj, za popolno pretočnost in sproščenost, boste potrebo­vali vajo. In ta vaja bo poteka­la celo življenje. To je vaja vašega življenja in ne semi­nar za konec tedna ali nekaj­urna delavnica. To vam je si­

cer lahko v pomoč, toda spre­memba mora biti DOŽIV­LJENJSKA in VSAKODNEV­NA. Ne morete pričakovati, da se boste počutili bolje, če boste nekaj dni v letu ali ne­kaj ur tedensko na vadbah ali meditacijah vadili, vaše vsak­danje življenje pa bo ostalo nespremenjeno. Šteje samo to, koliko spremenite življe­nje in mu povečate kvaliteto vsak dan. Štejejo vsa vaša od­zivanja v odnosih, prehranje­valne navade v dnevu, kvali­teten počitek in nezakrčeno, sproščeno telo prav vsak tre­nutek. Za TRAJNO boljše počutje je treba začeti postopoma uva­jati spremembe, kar je nava­dno najlažje, in vztrajati, kar je običajno najtežje. Zaradi tega se družimo na vadbah in meditacijah, da izboljšuje­mo veščino in kar je najpo­membneje, ohranjamo za­gon, da vztrajamo v spre­membah. Nenehno vas spo­minjamo na vaše glavno po­slanstvo v življenju, na vašo notranjo zgodbo, ki je osvo­boditev od primeža egovske

nadvlade in prebuditev v no­tranji mir in harmonijo. Ko se to zgodi, je to najčudovi­tejša izkušnja našega življe­nja, ki jo različni nauki ime­nujejo razsvetljenje, zveliča­nje, osvoboditev, resnica, blaženost. Vse to so opisi stanja, ki nam je namenjeno, da ga najdemo v svojem živ­ljenju. In to ne na način, da ga iščemo, pač pa, da smo prisotni v zdajšnjem trenut­ku, da smo vedno v stiku s svojim telesom in duhom, da smo sočutni s seboj in z dru­gimi in jim pomagamo. Če ob tem notranjem smislu do­življamo uspehe na zunanjih ravneh bivanja, v karieri, v materialnem obilju, v druži­ni, še toliko bolje. Vendar bomo brez notranje izpolni­tve vedno ostali prazni in ne­zadovoljni ter neizpolnjeni. Dokončno in trajno nas lah­ko radosti le notranji mir, ki prinese sprostitev, zdravje, svobodo in sočutje ter brez­pogojno ljubezen. Da bi lah­ko opustili vse škodljive na­vade in se odpovedali ra­znim navezanostim, v večini

ljudje potrebujemo podpo­ro. To boste našli na naših delavnicah, meditacijah in vadbah, kjer se bomo skupaj vedno znova navdihovali in iskali ravnotežje. S tem bomo prispevali ne le k las­tnemu boljšemu počutju in vitalnosti, pač pa se bo ta energija prek nas prelivala tudi na druge. In s tem bomo prispevali h graditvi boljšega in pravičnejšega sveta za nas vse.V začetku septembra prič­nemo z vadbo POZDRAV SONCU – SURYA NAMA­SKAR. To bomo izvajali dva tedna trikrat tedensko (pon., sre., pet.), torej šest srečanj. Pričnemo v ponedeljek, 2. septembra, ob 19. uri v Mla­dinskem centru Jesenice, Kejžarjeva 22. Na teh sreča­njih se boste seznanili s teh­niko izvajanja vadbe, dobili boste pisne opise vaj in praktično izkusili, kako de­luje na vas. Prijave na e­na­slov: andrejka.koprivec@gmail.com ali na Tel.: 040 888 028, spletna stran www.prvikorak.si.

Vaja dela mojstra

Andreja Koprivec, ajurvedska svetovalka in učiteljica sprostitvenih tehnik

Zinka Ručigaj

Samostojnost pomeni, da sami naredimo tisto, kar smo sposobni narediti. Da lahko odrastemo v samo­stojne osebe, se moramo na samostojnost navajati že v otroštvu. Otroci vam sporočajo: »Po­magaj mi, da naredim sam!« V življenju vsakega posame­znika je samostojnost zelo pomembna. Razvijati se prič­ne že v zgodnjem otroštvu. Prvo samostojnost otroku omogočite, ko se prilagodite njegovi potrebi po hrani in spanju. Kasneje mu omogo­čite, da se sam zaigra pod igralnim lokom ali z ropotu­ljo. Ko je otrok dovolj razvit, se navaja na samostojno se­denje in plazenje. Okrog pr­vega leta otrok pokaže velik napredek v samostojnosti. Samostojno se dviguje ob opori in ob tem naredi prve korake, potem pa že samo­stojno hodi. Samostojno se zaigra. Klepeta v jeziku, ki je vam pogosto nerazumljiv, vendar se zna že sporazu­mevati na takšen način, da ga razumete. Vse to je sa­mostojnost, ki jo starši spre­jemate. Kasneje se otrok vse bolj za­veda samega sebe. To sprej­mite in mu omogočite, da se še naprej razvija v samostoj­no osebo. Ko se odmakne od vas, mu tam, kjer je varen, dovolite, da spoznava še okolico, ki je nekoliko od­maknjena od vas. Vi pa ga počakajte, da se lahko vrne k vam. Ko otrok prične plezati

na plezala, mu to dovolite. Vi stojte ob njem, da prepre­čite padce. Učite ga plezanja s trojno oporo. To je opora dve roki in ena noga ali ena roka in dve nogi. Povejte mu, do kam mu dovolite. Pri postavljanju meja mu sporočite, kaj mu dovolite.Otroka učite samostojnosti na vseh področjih. Pri obla­čenju, umivanju, jedi, po­spravljanju, igri in pri vseh drugih aktivnostih. Če si vzamete čas za učenje sa­mostojnosti, se to povrne z njegovim odraščanjem, ko je sposoben samostojnosti pri učenju in šolskih obve­znostih, pri pomoči doma, pri študiju, iskanju službe in pri delu nasploh.Za dober razvoj otrok potre­buje poleg hrane in primer­ne nege veliko pozornosti staršev. To pozornost naj že dojenček dobi s pestova­njem, ljubkovanjem, obje­manjem, s pogovorom in z igro. Kadar skupnega časa ne preživite ob igri, branju, skupnih izletih, pogovorih, potem poskuša otrok prido­biti vaš čas in pozornost tako, da namesto njega na­redite tisto, kar bi lahko na­redil sam. Želi, da ga oblači­te, hranite, pospravljate na­mesto njega, mu postrežete s hrano in pijačo, ki bi ju lahko vzel sam, in delate na­mesto njega vse, kar zmore sam. To pa je v škodo vam in otroku. To je razvajanje, ki običajno spremlja popus­tljivo vzgojo. Otrok pogosto postane razvajen pri vzgoji tistih staršev, ki nimate do­

volj časa za otroka zaradi službenih ali drugih obve­znosti. Namesto da bi otro­ku posvetili svojo pozornost, ga razvajate z materialnimi dobrinami ali z uslugami (naredite namesto otroka ti­sto, kar je sposoben narediti sam).Ko se otrok sezuje, mu do­volite, da se poskuša obuti. Samostojnosti pri oblačenju ga začnite navajati takrat, ko se prične slačiti. Ko prvič sleče hlače, mu še pokažite, kako naj jih obleče. Da se navaja na samostojnost pri oblačenju, ga spodbudite z igro oblačenja, ko mu ponu­dite nekoliko večja oblačila, kot jih potrebuje. Ko samostojno stoji, mu ob umivalniku prilagodite viši­no s primernim stolom ali pa naj stoji ob bideju in mu pokažite, kako naj roke zmoči, namili, splakne in obriše. Otroci se z vodo radi igrajo, navadite jih še na umivanje rok.Ko otrok poseže po kozarcu, iz katerega pije, ga navajajte na samostojno pitje. Hrano, ki jo lahko je z roko, nareži­te na primerne koščke, ki jih sam nosi v usta. Ko otroka hranite, mu dajte v roko žličko, vi pa ga z drugo hra­nite. Z žličko bo po hrani najprej mešal, potem pa bo hrano poskušal nesti v usta. Posoda, v kateri je hrana, naj bo manjša, nizka skledi­ca, v kateri je tudi manjša količina hrane tako visoko, da jo otroku uspe nekaj zaje­ti. Že majhnega otroka na­vajajte, da se igra tudi sam.

Ko se zaigra z neko igračo, ga pri igri le opazujte, ne motite ga niti mu ne posku­šajte spremeniti poteka igre. Če se z njim igrate, mu do­volite, da on vodi igro in se mu prilagodite. Ko imate opravilo, pri katerem vam otrok ne more pomagati, mu ponudite igračo in mu dovolite, da se zaigra. Če je otrok samostojen pri igri, je sposoben potem tudi samo­stojnosti pri šolskih nalogah in kasneje pri delu. Ko dojenček samostojno sedi, skupaj pospravljajta igrače v škatlo, v kateri ima pospravljene. Tako se prične

navajati na samostojno po­spravljanje.Otrok vam lahko pomaga pri raznih gospodinjskih opravilih, seveda starosti primerno.Spoznavajte svojega otroka, opazujte ga, kaj je sposoben narediti sam in mu to tudi omogočite. Spodbujajte ga, da določeno dejanje ponav­lja, tudi če mu ne uspe ta­koj. Ko pa mu uspe, ga po­hvalite za dosežek. Na ta način otrok pridobiva samo­zaupanje. To pa prispeva k dobri samozavesti. Otrok je z aktivnostmi tudi zaposlen in se ne dolgočasi.

Samostojnost

Zinka Ručigaj

Zanimivosti

9Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

C. železarjev 14, 4270 Jesenice

tel.: 04/586-12-11

Nov delovni čas:pon.–pet.: 8.–18. ure

sobota: 8–12. ure

Šivanje po meri in popravila

Šiv

iljst

vo C

aste

llo K

ogoj

Bre

da s

.p.,

C. ž

elez

arje

v 14

, 427

0 J

esen

ice

AS SUHA MONTAŽASadet Agić, s. p.

Cesta maršala Tita 84, JESENICEGSM 041/499 896

e.pošta: as.suhamontaza@jesenice.net

FASADERSTVO vgradnja toplotne izolacije

(eko subvencija) mansarde

predelne stene spuščeni stropi stenske obloge

Montaža s KNAUF sistemi

OČES NA AM BU LAN TA

Ti­to­va­31,­Je­se­ni­ce,­­tel.:­04/5832-663

Optika Mesec Vida Mi hel čič s.p., Cesta maršala Tita 31, Jesenice

Janko Rabič

V okviru obsežne dejavnosti Medobčinskega društva inva­lidov Jesenice veliko pozorno­sti namenjajo reševanju soci­alnih in zdravstvenih proble­mov članov ter aktivnostim za ohranjanje zdravja, predvsem z letovanji in obiski zdravilišč. Veliko je športnih dejavnosti, rekreacije, izletov in druže­nja. Pomembni so obiski sta­rejših in bolnih invalidov na domovih in v domovih za upokojence. Vedno so prije­tna družabna srečanja s člani, z jubilanti društva, velikokrat že lepa beseda ali drobna po­zornost polepša vsakdan po­sameznikov. "Splošna družbena kriza nam že nekaj let narekuje, da mo­ramo vedno več dela in napo­rov vlagati v reševanje social­nih problemov članov," pou­darja predsednica Marina Kalan, ki je na čelu društva 12 let. "Vedno več je vlog za soci­alno pomoč, po drugi strani pa vedno manj finančnih sredstev na voljo. Komisija za

socialne zadeve ima veliko dela. Razdeljevanje pomoči poteka po sprejetih pravilni­kih in kriterijih. Težave so pri tistih članih, ki nimajo ureje­nega statusa invalidnosti. V okviru možnosti skušamo po­magati vsem, ki se k nam obr­nejo za pomoč. Sicer v druš­tvu izvajamo osem različnih programov s številnimi aktiv­nostmi. Veseli smo, da nam kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspeva izvrševati na­loge. Tudi letos smo polletni program v celoti uresničili." Društvo finančna sredstva za izvedbo programov vsako leto pridobiva iz Fundacije za fi­nanciranje invalidskih in hu­manitarnih organizacij, Zveze delovnih invalidov Slovenije in razpisov za humanitarne projekte Občine Jesenice. Glavnina dela sloni članih iz­vršnega odbora, predsednici in predsednikih komisij. Po­membno vlogo na terenu odi­grava 15 poverjenikov. Obisku­jejo člane na domovih, poroča­jo o razmerah in obveščajo, kje so težave. Poverjeniki so

pomembna vez med dru­štvom in člani in brez njih si težko predstavljajo uspešno delovanje društva. Društvo sodeluje z drugimi društvi invalidov v gorenjski regiji in z Občino Jesenice. Pri reševanju socialnih proble­mov predvsem z Območnim združenjem Rdečega križa in drugimi socialnimi ustanova­mi. Z osnovnimi in srednjimi šolami v občini Jesenice sode­lujejo pri projektu Pedagoška akcija. Organizira in spodbuja ga Zveza delovnih invalidov Slovenije, namenjen pa je oza­veščanju ljudi in širjenju pozi­tivne miselnosti o invalidski problematiki med mladimi.Pomembno je dobro sodelova­nje z Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Člani se stalno ude­ležujejo različnih aktivnosti, predvsem usposab ljanj in izo­braževanj prostovoljcev. Sku­paj rešujejo probleme glede invalidnosti članov, na voljo imajo brezplačno pravno po­moč. Že vrsto let ohranjajo stike in si izmenjujejo obiske s pobra­tenima društvoma Mežiške doline Ravne na Koroškem in Murske Sobote. Pri tem so predvsem pomembne naveza­va prijateljskih vezi, druženje in izmenjava izkušenj.

Socialne stiske invalidovMed humanitarnimi društvi v občini Jesenice že vrsto let pomembno mesto zavzema Medobčinsko društvo invalidov Jesenice.

Urša Peternel

Oktobra se na Jesenicah spet začenja projekt Razkri­te roke, ki poteka v sodelova­nju zavoda Oloop iz Ljublja­ne in društva UP z Jesenic. Prva različica projekta je potekala na Jesenicah v prvi polovici leta 2012 in se tudi uspešno zaključila z razsta­vo izdelkov in portretov v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Sodelo­vale so ženske z Jesenic, pri­seljenke iz Bosne in Herce­govine, Makedonije in Koso­va, ki so pod mentorstvom tekstilnih ustvarjalk iz zavo­da Oloop izdelale kolekcijo sodobno oblikovanih, ročno izdelanih tekstilnih izdel­kov. Kot je povedala Jasmina Ferček iz zavoda Oloop, bodo letos jeseni projekt na­daljevali. Še ta mesec zače­njajo promocijske akcije na Jesenicah, s katerimi bodo projekt predstavili vsem za­interesiranim ženskam – priseljenkam iz bivših jugo­slovanskih republik pa tudi vsem drugim Jeseničanom in Jeseničankam.

"V oktobru pa pričnemo ustvarjalne delavnice, na kate­rih bomo s pomočjo tradicio­nalnih tehnik – vezenja, kvač­

kanja in pletenja izdelali kar nekaj izdelkov. Letos je no­vost ta, da se bomo naučili nove načine pletenja in kvač­

kanja brez pletilk in kvačk ter nastale izdelke podarili kaki javni ustanovi, denimo vrtcu, knjižnici ... Delavnice tudi ne bodo ves čas potekale le v pro­storih društva UP, temveč bomo gostovale v javnih pro­storih, ki jim bodo izdelki na­menjeni," je povedala Jasmi­na Ferček. Delavnice bodo potekale do februarja prihod­nje leto, nato pa nameravajo začeti izdelovati izdelke za internetno prodajo. V ta na­men bo nastala tudi nova in­ternetna stran z imenom Razkrite roke. Po zaključku projekta jeseni 2014 bo skrb za trženje in prodajo izdelkov prevzelo društvo UP s svojimi člani. Projekt se bo zaključil z razstavo na Jesenicah in v ga­leriji Kresija v Ljubljani junija oziroma julija 2014. Kot je povedala Jasmina Ferček, že zdaj na ustvarjalne delavnice vabijo ženske, ki imajo rade tekstilna ročna dela, ki rade ustvarjajo, se česa novega na­učijo, uživajo v rezultatih svo­jega dela in se družijo. Delav­nice bodo brezplačne in so namenjene manjši skupini do trinajst žensk.

Razkrite roke se vračajoPrihodnji mesec se spet začenja projekt Razkrite roke, v sklopu katerega bodo priseljenke na Jesenicah s pomočjo tradicionalnih tehnik vezenja, kvačkanja in pletenja ustvarjale sodobno oblikovane izdelke. Nastala bo tudi internetna stran z izdelki za prodajo.

Letos se bodo udeleženke učile pletenja in kvačkanja brez pletilk in kvačk. / Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Društvo šteje 616 rednih članov, 150 je podpornih. Ponosni so na najstarejšo članico Kristino Tarman, ki je že dopolnila 103 leta.

Bistvo projekta Razkrite roke, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, so ustvarjanje medkulturnih povezav, socializacija in izobraževanje s tekstilnim ročnim delom.

Urša Peternel

V avgustovski izdaji revije National Geographic Slove­nija je kar 22 strani name­njenih zgodbi o Jesenicah. Fotozgodba ima naslov Živ­ljenje na Jesenicah, avtorja pa sta fotograf Jaka Gasar in avtorica besedila Meta Krese. Zgodba o Jesenicah je naj­daljša zgodba v zgodovini

slovenske izdaje, nastajala pa je kar tri leta. Fotograf Jaka Gasar se je je lotil leta 2010, po smrti babice, ki je živela na Koroški Beli. "Oba starša sta Jeseničana, Iva in Vaso Gasar, in čeprav sem rojen Ljubljančan, sem kot poto­mec Jeseničanov že od nek­daj navijal za rdeče ... Po ba­bičini smrti pa sem ugotovil, da se le še vozim mimo Jese­nic, in začutil, da mi nekaj manjka ...," o začetku nasta­

janja fotozgodbe o Jesenicah pripoveduje Jaka, sicer foto­graf pri časopisu Dnevnik. V treh letih je s fotoaparatom skušal poiskati dušo Jesenic in Jeseničanov, ure in ure je preživel v mestu in med lju­dmi, v vseh svetlobah dneva in v vseh letnih časih. Nasta­lo je na stotine fotografij in delček jih je luč sveta ugleda­lo v ugledni reviji National

Geographic. Med Jeseničani, ki jih je Jaka spremljal s foto­aparatom, so železar Mite Lefkov, "general" Azis Sken­derović in mlad obetaven ho­kejist Nik Pem. Z objavo v National Geographicu pa Ja­kova zgodba o Jesenicah še ni zaključena, fotografije še nastajajo in Jaka si želi, da bi Jesenicam nekoč lahko poda­ril posebno darilo: fotomo­nografijo o mestu in njego­vih ljudeh.

Jesenice v National Geographicu

Fotograf Jaka Gasar že tri leta pripravlja fotozgodbo o Jesenicah, delček doslej nastalih fotografij je zdaj na ogled v ugledni reviji National Geographic Slovenija.

V Splošni bolnišnici Jeseni-ce bodo predvidoma okto-bra začeli prenavljati urgen-tni blok. Tega bodo uredili v osemsto kvadratnih metrov velikem prizidku k sedanji ambulantni stavbi, ob vho-du v bolnišnico, in to prete-žno z evropskim denarjem. Kot je povedal direktor bol-nišnice Igor Horvat, bo v času prenove urgenca ureje-na v mobilni vojaški bolni-šnici Role 2LM, ki jo bo na zgornjem parkirišču bolni-šnice postavila Slovenska vojska. »Vojaška bolnišnica je sestavljena iz kontejner-jev in velikega šotora. Jese-niška bolnišnica bo zagoto-vila priključke za vodo, elek-triko in kanalizacijo, nato pa bo vojska Role 2LM predvi-doma sredi oktobra prene-sla na Jesenice, za kar bo potrebovala nekaj dni. Sledil bo še prenos vsega potreb-nega materiala iz obstoječe urgence,« je pojasnil Hor-vat. V tej obliki naj bi jeseni-ška urgenca delovala dobro leto dni, saj mora biti novi urgentni blok zgrajen do konca leta 2014. Mobilno vojaško bolnišnico Role 2LM je Slovenska vojska na Jesenicah predstavila lani je-seni ob vaji Potres 2012 in takrat smo zapisali, da se ponaša z opremo, ki ji jo za-vida marsikatera civilna bol-nišnica. V njej je mogoče naenkrat oskrbeti osem po-nesrečencev. U. P.

Urgenca oktobra v vojaško bolnišnico

10

Zanimivosti

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice, na podlagi 20. in 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 86/2010 in spremembe) in 30. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 34/2011 in spremembe) ter Na-črta ravnanja z nepremičnim premoženjem – Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem – zemljišča v lasti Občine Jesenice za leto 2013, št. 478-52/2012, sprejetega 22. 11. 2012, skupaj z vsemi spremembami, objavlja naslednjo

JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN

I. NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNE DRAŽBE Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice

II. PREDMET PRODAJE 1. Nepremičnini s parc. št.:– 1383/26, dvorišče v izmeri 114 m2, k. o. 2175 – Jesenice,– 1387/4, pašnik v izmeri 168 m2, k. o. 2175 – Jesenice.

Nepremičnini s parc. št. 1383/26 in s parc. št. 1387/4, k. o. 2175 – Jesenice, sta stavbni zemljišči na območju Senožeti, Jesenice – mikrolokacija za stanovanjsko-poslovno stavbo Cesta železarjev 30A. Nepremičnina s parc. št. 1383/26, k. o. 2175 – Jesenice, v pretežnem delu leži v ravnini, nepremičnina s parc. št. 1387/4, k. o. 2175 – Jesenice, pa predstavlja neurejeno brežino. V skladu z veljavnimi prostorskimi akti Občine Jesenice predmetni nepre-mičnini ležita v območju J2/S14/2 - ZN, območje za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, podrobna namenska raba: C – območje obstoječega stavbnega fonda. Nepremičnini s parc. št. 1383/26 in s parc. št. 1387/4, k. o. 2175 – Jesenice, se prodajata izključno skupaj.

III. VRSTA PRAVNEGA POSLA Prodaja stvarnega nepremičnega premoženja – prodajna pogod-ba v pisni obliki.

IV. IZKLICNA CENA IN NAJNIŽJI ZNESEK NJENEGA VIŠANJA Izklicna cena za nepremičnini:– s parc. št. 1383/26, k. o. Jesenice, znaša 2.166,00 EUR,– s parc. št. 1387/4, k. o. Jesenice, znaša 672,00 EUR,skupaj znaša 2.838,00 EUR.Dražitelji lahko višajo izklicno ceno najmanj za 20,00 EUR. V. NAČIN IN ROK PLAČILA KUPNINE Najugodnejši dražitelj je dolžan plačati kupnino v 30 dneh od izstavitve računa s strani prodajalca – Občine Jesenice, ki ga bo prodajalec izstavil na podlagi prodajne pogodbe, podpisane s strani obeh pogodbenih strank. Plačilo celotne kupnine v nave-denem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. Položena varščina se všteje v kupnino. Po plačilu celotne kupnine, šteje se, da je kupnina plačana, ko v celoti prispe na račun prodajalca, bo

prodajalec kupcu izstavil zemljiškoknjižno dovolilo.

VI. DATUM, ČAS IN KRAJ JAVNE DRAŽBEJavna dražba bo potekala dne 25. 9. 2013 ob 15. uri v mali sejni sobi, klet, Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice.

VII. VIŠINA VARŠČINE Najkasneje en dan pred javno dražbo morajo dražitelji položiti varščino za nepremičnini s parc. št. 1383/26 in 1387/4, k. o. 2175 – Jesenice v višini 283,80 EUR (10% izklicne cene) na pod-račun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: SI56 01241-0100007593, sklic 18 75400-7221002-47817013 s pripisom »var-ščina za javno dražbo – nepremičnini s parc. št. 1383/26 in 1387/4, k. o. 2175 – Jesenice«.Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina brez obresti vrne v roku 15 dni od zaključka javne dražbe na njihov transakcijski račun.

VIII. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE1. Nepremičnini s parc. št. 1383/26 in 1387/4, k. o. 2175 – Jeseni-

ce, se prodaja po načelu videno-kupljeno. Davek na promet nepremičnin (2 odstotka od najvišje izklicane cene), stroške sklenitve pravnega posla (notarska overitev podpisa prodajal-ca) in stroške zemljiškoknjižne realizacije (stroški priprave in vložitve ZK predloga, preslikava listine, sodna taksa itd.) plača kupec.

2. Javna dražba se bo opravila ustno v slovenskem jeziku. 3. Rok sklenitve pogodbe Pogodba bo sklenjena z najugodnejšim dražiteljem v roku 15

dni po zaključku javne dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogod-be v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, pro-dajalec obdrži njegovo varščino.

4. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki v

skladu s pravnim redom Republike Slovenije lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na območju Republike Slovenije.

Dražitelji se morajo najpozneje 15 minut pred začetkom javne dražbe osebno zglasiti na kraju javne dražbe ter predložiti ko-pije naslednjih dokumentov in originale na vpogled ob prijavi:

– potrdilo o plačani varščini in priloženo celotno številko TRR računa za primer vračila varščine,

– potrdilo pristojnega organa (DURS), iz katerega je razvidno, da ima dražitelj plačane davke in prispevke, določene z zako-nom, staro največ 15 dni, šteto od dneve objave razpisa, velja za pravne osebe, s. p. in fizične osebe (tujec mora priložiti po-trdilo, ki ga izda institucija v njegovi državi, enakovredna in-stituciji, od katere se zahteva potrdilo za slovenske državljane, če takega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo, overje-no pri notarju, s katero pod kazensko in materialno odgovor-nostjo izjavlja, da ima plačane davke in prispevke),

– potrdilo o državljanstvu (državljani RS in državljani držav čla-nic EU) oziroma dokazilo, da ima ponudnik pravico pridobiti nepremičnine v RS (tujci), če gre za fizične osebe,

– izjavo, da dražitelj v celoti soglaša s pogoji javne dražbe (glej točko IX),

– morebitni pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti overje-no (upravna overitev) pooblastilo za udeležbo na javni dražbi.

Dražitelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev iz te točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka. Sklep se vpiše v zapisnik javne dražbe.Ugovor zoper potek postopka javne dražbe lahko dražitelj poda najkasneje do zaključka javne dražbe. O ugovoru komisija, ki vodi postopek, odloči takoj.Ne glede na navedeno, kot dražitelj na javni dražbi ne morejo sodelovati cenilec, ki je ocenil vrednost predmetnih nepremič-nin, in člani komisije za vodenje javne dražbe ter z njimi poveza-ne osebe (2. odstavek 32. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 34/2011 in spremembe)). 5. Izbira najugodnejšega dražitelja Izbor najugodnejšega dražitelja se opravi na javni dražbi. Izbran je tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. Izbrani dražitelj po za-ključku javne dražbe sporoči podatke o davčni številki oz. ID šte-vilki za DDV, EMŠO oziroma matično številko in telefonsko števil-ko, ki se vpišejo v zapisnik.Če je dražitelj samo eden, se javna dražba kljub temu opravi, če sta dva ali več dražiteljev, ki dražijo najvišjo ceno, nepremičnini nista prodani, če eden ne zviša cene. Izklicna cena oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. Če izklicna cena ni dosežena, je javna dražba neuspešna.Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo najmanj po izklicni ceni za predmetni nepremičnini. Ponudba veže dražitelja do za-ključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti od ponudbe ali jo kakorkoli razveljaviti. 6. Ustavitev postopka Pristojna komisija lahko s soglasjem župana Občine Jesenice po-stopek prodaje ustavi vse do sklenitve prodajne pogodbe. 7. Pravila javne dražbeJavna dražba se izvaja v skladu z določili Zakona o stvarnem pre-moženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 86/2010 in spremembe) in določili Uredbe o stvarnem premo-ženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list. RS, št. 34/2011 in spremembe).

IX. DODATNE INFORMACIJE O NEPREMIČNINAH Za vse dodatne informacije v zvezi s prodajo nepremičnin lahko pokličete na tel. št. (04) 5869 280, in sicer v času uradnih ur od dneva objave javne dražbe do 24. 9. 2013. Vzorec prodajne pogodbe in izjava iz VIII. točke tega razpisa sta dražiteljem na voljo na spletni strani Občine Jesenice (http://www.jesenice.si/sl/za-obcana/javna-narocila-razpisi-objave).

Številka: 478-17/2013 Datum: 19. 8. 2013

Tomaž Tom MencingerŽUPAN

Ivanka Korošec

V Radovljici so se pred krat­kim zbrali reševalci ugank Franca Ankersta, ki so vsak teden na sporedu Radia Tri­glav. Kratko zgodovino ugankarstva je predstavil ra­dijski voditelj Marsel Gom­boc. Začelo se je leta 1998, ko je Franci Černe prek ra­dijskih valov preizkusil po­slušalce z nekaterimi ugan­kami iz Ankerstove knjige. Odziv je bil nepričakovano velik, zato so na radiu uvedli redno ugankarsko oddajo, ki jo je najprej vodil Franci Černe, zadnjih deset let pa

Marsel Gomboc. V 14 letih je bilo zastavljenih in reše­nih skoraj 950 ugank. Vseh, ki so rešili vsaj eno uganko, je 283. Na t. i. “več­ni lestvici” ugankarjev vodi Katarina Urh iz Radovljice, ki je rešila že točno sto ugank. Sledita ji Rožamarija Grah z Jesenic s 57 rešitva­mi, tretja pa je Lojzka Šolar iz Brezovice pri Kropi s 45 rešitvami.Reševalci ugank, ki so se do zdaj poznali le po glasu, so se na srečanju spoznali tudi osebno, si pogledali v oči in si prijateljsko segli v dlani. Najboljšim desetim reševal­

cem je Marsel Gomboc po­delil priznanja Radia Tri­glav.Med najbolj zvestimi reše­valci je Rožamarija Grah z Jesenic, ki se je uvrstila na drugo mesto na lestvici naj­boljših ugankarjev. Je zvesta poslušalka Radia Triglav, pa tudi velika ljubiteljica naro­dnozabavne glasbe in zim­zelenih melodij. Ko je še deloval ansambel Vita, sta z možem prihajala na vsak njihov nastop. Rada se ude­ležujeta tudi drugih kultur­nih prireditev. O reševanju ugank je povedala: »Uganke rešujem približno šest let.

Navadno je tako, da je tista misel, ki je prva v glavi, tudi pravilna. Če ni, potem tudi kasneje ne pridem do prave ideje in rešitve. Ugankarska oddaja je zelo dobra, mi­slim, da boljša sploh ne bi mogla biti. Prav zato se krog ugankarjev vedno bolj širi in vesela sem vedno, ko slišim kakšen nov glas. Upam, da bo Franc Ankerst še dolgo sestavljal tako zavite uganke in s tem vodil naše možgane na pašo. Rada pa rešujem tudi križanke, ki jih poši­ljam na moževo ime. Človek nikoli ne ve, kje ga sreča čaka.«

Rožamarija druga najboljša ugankaricaMed najboljšimi ugankarji Radia Triglav je tudi Jeseničanka Rožamarija Grah. "Upam, da bo Franc Ankerst še dolgo sestavljal tako zavite uganke in s tem vodil naše možgane na pašo," pravi zvesta ugankarica.

Rožamarija Grah z voditeljem ugankarske oddaje Marselom Gombocem, ki ji je podelil priznanje.

ww

w.je

seni

ce.s

i

Zanimivosti

11Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Janko Rabič

Občina Jesenice se lahko po­hvali z več občankami v za­res častitljivih letih. Prag stotih let življenja je 18. av­gusta prestopila Angelca Prestor s Slovenskega Javor­nika. Tam so nanjo ponosni, ker je najstarejša krajanka, pa tudi zato, ker ne pomni­jo, da bi sploh kdaj kdo do­čakal tako visoko starost. Po rodu Dolenjka se je leta 1931 preselila na Gorenjsko in si ustvarila družino. Rodila je sinova Danijela in Viktorja. Po zgodnji smrti moža in od­hoda sinov od doma ni uživa­la veliko skupnega družinske­ga življenja. Tudi mladosti ni imela lepe, vendar je z delom in vztrajnostjo premagovala težave. Veliko lepše ji je sedaj v jeseni življenja. Zdravje ji

glede na leta kar dobro služi. Zanjo sedaj osem let skrbita domačina Dragica in Anton Mohorč. Ob stoletnem jubile­ju so Angelci v kraju pripravi­li kar nekaj veselih in rados­tnih trenutkov. Pri Društvu upokojencev Ja­vornik­Koroška Bela so svo­jo dolgoletno članico povabi­li v klubske prostore. Ob če­stitkah so ji dobro zdravje in osebno počutje zaželeli predsednik Peter Končnik in drugi zbrani. Več pesmi so ji zapele članice društve­nega ženskega pevskega zbora, ni manjkala jubilejna torta. Jubilantko sta obiskala in ji čestitala župan občine Jesenice Tomaž Tom Men­cinger in predsednica sveta krajevne skupnosti Sloven­ski Javornik Koroška Bela Maja Otovič.

Angelca v častitljivem klubu 100 Prag stotih let življenja je 18. avgusta prestopila Angelca Prestor s Slovenskega Javornika.

Angelca Prestor je praznovala stoletni življenjski jubilej.

Andraž Sodja

V petek, 30., in soboto, 31. avgusta, so gasilci prosto­voljnega gasilskega društva Jesenice praznovali 120­le­tnico delovanja. V petek so pripravili slavnostno sejo, na kateri so prejeli srebrno plaketo Gasilske zveze Slo­venije, ki je eno najvišjih ga­silskih priznanj, podelili pa so tudi priznanja zaslužnim gasilcem. Tako so priznanja gasilske zveze – plamenice prve stopnje prejeli Aleš Čer­ne, Vlado Mlinarec in Franc Kolarič, plamenice druge stop nje Anka Presterel in Luka Srčič, plamenice tretje stopnje pa Alan Zukič in Drago Perc. Posebno odliko­vanje za zasluge Gasilske zveze Slovenije pa je prejel veteran Peter Kejžar. V sobo­to so pripravili še društveno

prikazno vajo, katere scenarij je predvideval požar v prosto­rih Glasbene šole Jesenice oziroma nekdanje delavske kasarne na Stari Savi, v nje­nih prostorih pa ujete štiri osebe, ki so jih morali rešiti iz prostorov. Po besedah po­veljnika PGD Jesenice Rober­ta Presterela so z rezultati vaje zadovoljni: “Vsaka vaja pokaže dobre stvari, vedno pa se pokažejo tudi napake, ki jih po tem laže odpravimo.” Kot je ob visokem jubileju ga­silskega društva Jesenice po­vedal predsednik Drago Perc, so na svojo zgodovino zelo ponosni. Prostovoljno gasil­sko društvo Jesenice je priče­lo delovati 2. februarja 1893, na svojem področju pa tako že več kot stoletje uspešno delujejo. »Za vajo na glasbe­ni šoli smo se odločili, ker gre za zahtevnejši objekt,

kjer so lahko v nevarnosti življenja. Praznovanje okro­gle obletnice pa smo zaklju­

čili z gasilsko veselico in an­samblom Mambo Kings,« je zaključil Perc.

Ob 120­letnici gasili KasarnoGasilci prostovoljnega gasilskega društva Jesenice so v soboto s prikazno vajo in gasilsko veselico na Stari Savi praznovali 120 let delovanja.

Med prikazno vajo v Kasarni so morali gasilci pogasiti požar in iz stavbe rešiti štiri ujete in poškodovane osebe.

Andraž Sodja

V soboto, 24. avgusta, so na vadbišču Kinološkega druš­tva Jesenice na Lipcah pri­pravili zabavo ob 25­letnici delovanja kinološkega druš­tva. Ob glasbenem progra­mu s srečelovom so pripravi­li tudi prikaz spretnosti psa

enote policije za odkrivanje drog in eksploziva, ki je z vo­dnikom prikazal obravnavo kraja kaznivega dejanja umora z iskanjem orožja in tulcev nabojev ter skritih ma­mil v vozilu. Svoje spretnosti pa so prikazali tudi vodniki enote reševalnih psov Kino­loškega društva Storžič iz Tr­

žiča, ki so prikazali dvigova­nje psa po vrvi in spuščanje po vrvni žičnici ter iskanje pogrešanih oseb. Kot je pove­dal ustanovitelj in dolgoletni predsednik društva Brane Pirc, je v 25 letih tečaje ubog­ljivosti, ki jih pripravlja druš­tvo, skupno obiskovalo kar okoli dva tisoč tečajnikov:

»Do predlani smo bili po po­datkih kinološke zveze tretji v Sloveniji po številu tečajni­kov ter med prvimi tremi po uspešnosti.« V zadnjem času pa kot posledico gospodarske krize opažajo velik upad te­čajnikov ter tudi upad števila psov, saj si jih ljudje vse tež­je privoščijo.

Četrt stoletja kinološkega društva

Jesenice turistični javnosti predstavljamo kot mesto jekla in cvetja. Kje in kako zgodbo o Stari Savi in narcisah slišijo naše ključne ciljne skupine gostov? Zadnje leto gotovo v povezavi z dogodkom Euro-Basket2013. Naš pozicijski slogan košarkarskega prvenstva pravi, da smo pripravljeni razbiti led. Največji športni dogodek v sloven-ski zgodovini prinaša večjo prepoznavnost celi državi in tudi turi-stični destinaciji Jesenic. Kako bomo to izkoristili? Naj nas gostje slišijo in uslišijo s povečanim obiskom!Občina Jesenice 18. septembra v okviru projekta čezmejnega so-delovanja med Slovenijo in Italijo MOTOR vabi na brezplačno de-lavnico trženja in tržnega komuniciranja v turizmu, namenjeno vsem, ki soustvarjate in tržite turizem Jesenic. Delavnica bo od 9. do 16. ure v Kolpernu na Stari Savi na Jesenicah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Agencijo za marketing v turizmu Nea Culpa, članico centra odličnosti v turizmu BSC Kranj in prejemnico Golden Zoom Award, nagrade za najučinkovitejšo in najbolj kreativno destinacij-sko kampanjo zadnjih turističnih sezon pri nas. Delavnico bo vodi-la Neja Petek, kreativna direktorica prepoznavnih oglaševalskih akcij za Turistično agencijo Palma, Potniški promet Slovenskih Že-leznic, Ministrstvo za okolje in prostor, Costa Cruises in druge ter predavateljica in svetovalka v slovenskem laboratoriju turističnih priložnosti T-lab (BTPS).Interaktivna delavnica bo razgrnila pomen celostne komunikacije in vsebinskega marketinga v turizmu, orisala učinkovito prepleta-nje brandinga in prodaje v turizmu in ponudila praktične napotke za oblikovanje trženjskih sporočil. Ugotovili bomo, ali so vrednote, vizija in tržne komunikacije ponudnikov doživetij, namestitev in gostinskih storitev na Jesenicah usklajene z zgodbo lokalnega okolja. Se obljuba, ki jo kot turistična tržna znamka komuniciramo navzven, potrjuje v izkušnji? Smo soustvarjalci turizma na Jeseni-cah za goste kot cvetje ali kot jeklo? Veselimo se vašega sodelova-nja in obiska na delavnici.Prijave sprejemamo do 17. 9. 2013 oz. do zapolnitve prostih mest na aleksandra.orel@jesenice. VABLJENI!

Naj nas gostje (u)slišijoBrezplačna delavnica trženja in tržnega

komuniciranja v turizmu

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sklopu projekta Podje-tniška kavica vabi na delavnice:

1. OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTUUdeleženci seminarja bodo na izkustven način pridobili veščine za uspešno kosanje s stresom v poslovnem življenju. Izvajalka delavnice, ki bo organizirana v četrtek, 19. septembra 2013, ob 10. uri v prostorih Ragorja, je ga. Manica Bohar.

2. PRODUKTNI INŽENIRING: KAKO NAREDITI PRODAJNO USPEŠEN PRODUKT/STORITEV?

Na delavnici se bomo seznanili z vrsto tehničnih pristopov ter znanja za oblikovanja produkta/storitve/doživetja. Kot cilj de-lavnice bodo udeleženci predstavili zamisel oziroma predlog novega ali prenovljenega produkta. Izvajalec delavnice, ki bo organizirana v torek, 24. septembra 2013, ob 10. uri v prostorih Ragorja, je g. Blaž Branc.

3. PRIMERI DOBRIH PRAKSDelavnica bo izvajana na terenu, kjer bomo obiskali izbrane podjetnike v posameznih občinah. Izvajalec delavnice, ki bo or-ganizirana v petek, 27. septembra 2013, ob 8. uri, je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.

4. ENODNEVNA RAZISKAVA TRGA ZA LAIKENa delavnici se bomo spoznali s koristmi tržnega raziskovanja ter se naučili, kako postavljati relevantna raziskovalna vpraša-nja. V drugem delu bomo na računalnikih izvedli raziskave ter analizirali podatke. Izvajalec delavnice, ki bo organizirana v če-trtek, 3. oktobra 2013, ob 10. uri v prostorih Ragorja, je g. Blaž Branc.

5. KJE V NAS SAMIH SE ŠE SKRIVAJO REZERVE ZA VEČJI POSLOVNI USPEH?

Delavnica je namenjena tistim, ki so pripravljeni v sebi iskati ovire, ki jim zavirajo hitrejši poslovni napredek. Delavnico za ti-ste, ki želijo biti še boljši, bomo izvedli v prostorih Ragorja v četrtek, 10. oktobra 2013, ob 10. uri. Izvajalka delavnice je ga. Manica Bohar.

6. DOBRA KOMUNIKACIJA JE POT DO USPEHA PODJETNIKADelavnico, na kateri bomo spoznavali osnovne zakonitosti nasto-pa pred več ljudmi, bomo izvajali v torek, 15. oktobra 2013, ob 10. uri v prostorih Ragorja. Izvajalec delavnice je g. Metod Čufar.Udeležba je brezplačna, saj delavnice sofinancirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica in Bohinj. Prijavo potr-dite na telefonski številki 04/581 34 13 ali po elektronski pošti: hermina.biscevic@ragor.si. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

Podjetniška kavica

12

Zanimivosti

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Andraž Sodja

V sodelovanju z Mladinskim centrom Jesenice je 27. avgu­sta v dvorani Kolperna pote­kala predstavitev nacionalne­ga programa za mladino, ki so ga predstavili podsekretar na uradu za mladino RS An­draž Zgonc, svetovalec v ka­binetu ministra za izobraže­vanje, znanost in šport Jan Škoberne in Zoran Kotolen­

ko z Ministrstva za delo, dru­žino, socialne zadeve in ena­ke možnosti. Kot so povedali govorci, gre za pomemben strateški dokument, ki osvet­ljuje problematiko mladih v Sloveniji in predlaga možne rešitve. Kot najpomembnej­še cilje programa je Zgonc izpostavil vzpostavitev celovi­tega sistema vrednotenja ne­formalnega in priložnostne­ga učenja, vzpostavitev kari­erne orientacije, izboljšanje aktivne politike zaposlovanja in kakovost zaposlitev ter po­večanje dostopnosti stano­vanj za mlade. Kot je še do­dal Zoran Kotolenko, je končni namen povedati drža­vi, kaj želi, akcijski načrt, ki je vezan na nacionalni pro­gram, pa bo vezan na prora­čun, od koder se bodo zago­tavljala tudi sredstva za pred­videne ukrepe: “Ključno je, da se problemi zaznajo in pričnejo reševati. Na letni ravni pa želimo nameniti mladim vsaj trideset milijo­nov evrov v obliki različnih spodbud delodajalcem, uspo­sabljanj in izobraževanj.”

Med najbolj pozitivno spre­jetimi ukrepi med mladimi je bila zagotovo vzpostavitev sistema vrednotenja nefor­malno pridobljenega zna­nja, kamor se bodo vpisova­le tudi izkušnje, pridobljene med študentskim delom, s čimer si bodo mladi lahko olajšali vstop na trg dela. Potek sprejemanja akcijske­ga programa in razpisov mladinskih organizacij mla­

di lahko spremljajo prek portala mlad.si. Ob predsta­vitivi nacionalnega progra­ma za mladino pa so se šte­vilnim mladim obiskoval­cem pojavili nekateri pomi­sleki, predvsem, ali se bodo v kriznih razmerah našla sredstva za ukrepe, ki jih ponuja. Predstavnik štu­dentske organizacije in Klu­ba študentov Kranj Andraž Šiler je pozdravil program, moti pa jih dejstvo, da pro­gram ne predvideva nobe­nih finančnih posledic: “Ali obstaja možnost, da bi se to vpisalo v program, saj me skrbi, da bo prišlo do tega, da bo program na papirju dober, sredstev za izvedbo pa ne bo.” Kot je odgovoril Kotolenko, gre za devetletni program, devetletni prora­čun pa ne obstaja: “Nekate­re ukrepe lahko uvrstimo v že obstoječe projekte. Ta program je podlaga, da zač­nemo te ukrepe uvrščati v finančno perspektivo Evrop­ske unije, kjer je denarja precej, ključen pa bo prora­čun v prihodnjih letih."

Nacionalni program za mladino

Urša Peternel

V ponedeljek so na Sloven­skem Javorniku uradno pre­dali namenu novo otroško igrišče, ki so ga uredili ob dosedanjem, leta 2009 zgrajenem manjšem igrišču pri blokih na Travnovi ulici. Kot je dejala predsednica Krajevne skupnosti Sloven­ski Javornik­Koroška Bela Maja Otovič, je odprtje no­vega igrišča še polepšalo krajevni praznik, ki ga pra­znujejo 4. septembra. "Od rojstva živim na Javorniku, pa otroci nikoli niso imeli igrišča, kjer bi se lahko igra­li, ne da bi koga motili," je poudarila Otovičeva in se zahvalila Občini Jesenice, da je vendarle prisluhnila tudi krajanom Javornika. Vera Djurić Drozdek, vodja od­delka za gospodarstvo na Občini Jesenice, je povedala, da je novo igrišče namenje­no nekoliko starejšim otro­kom, je pa posebno, drugač­no od drugih igrišč v občini. Ureditev je stala 63 tisoč evrov, od tega je Občina Je­senice dobila dobrih deset tisoč evrov iz evropskega ko­hezijskega sklada, preostalo pa je prispevala iz proraču­na. "Igrišče je vaše, pazite nanj!" je položila na srce otrokom in njihovim star­šem. Župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger je ob tem poudaril, da je bila še pred leti na mestu sedanjega igri­šča načrtovana gradnja dveh stanovanjskih blokov. "A od­ločitev, da bodo prostor raje namenili otrokom za igro in druženje, je bila pravilna," je dejal.

V imenu javorniških otrok se je za novo igrišče zahva­lila deklica Martina, ki je dejala, da so zelo veseli, da so dobili igrišče, na kate­rem se bodo lahko igrali in družili, ne da bi jih kdo pre­ganjal.Občina Jesenice je v zad­njih letih s pomočjo evrop­skih sredstev (iz programa Leader) uredila otroška igri­šča v Planini pod Golico, na Hrušici in zdaj na Sloven­skem Javorniku, v prihod­njih dveh letih pa naj bi uredili še igrišči na Blejski Dobravi in Kočni. Iz projek­ta Slow Tourism pa so pred­lani uredili tudi otroško igrišče pri Domu Pristava v Javorniškem Rovtu.

Žičnica, vrvni most, koš­gol ...Na Slovenskem Javorniku so se razveselili novega otroškega igrišča, ki bo namenjeno igri in druženju osnovnošolskih otrok. "Zdaj se bomo lahko igrali in družili, ne da bi nas kdo preganjal," je v imenu javorniških otrok dejala Martina.

Otroško igrišče so uradno predali namenu v ponedeljek, trak sta prerezala predsednica KS Slovenski Javornik-Koroška Bela Maja Otovič in župan Tomaž Tom Mencinger.

Igrišče je namenjeno predvsem osnovnošolskim otrokom. Ima žičnico, vrvni most, šestkotno igralo, element koš-gol, uredili pa so tudi drugo opremo, kot so koši za smeti, stojala za kolesa in klopi.

Urša Peternel

Jeseniške osnovne šole bodo v novem šolskem letu obisko­vali 1703 otroci, kar je nekaj več kot lani, ko so našteli 1681 otrok. V ponedeljek je šolski prag prvič prestopilo 217 prvošolčkov, od tega naj­več, 87, na Osnovni šoli To­neta Čufarja Jesenice, 79 na Osnovni šoli Prežihovega Vo­ranca in 51 na Osnovni šoli

Koroška Bela. Vrtec Jesenice obiskuje 668 otrok, kar je se­dem odstotkov manj kot v lanskem šolskem letu, ko so imeli vpisanih 713 malčkov. Na Gimnaziji Jesenice ima­jo v novem šolskem letu 393 dijakov, od tega 90 v prvem letniku (letos so odprli štiri oddelke prvega letnika), na Srednji šoli Jesenice pa sku­paj 678 dijakov. Na Gimna­ziji Jesenice imajo tako letos

oddelek manj, na Srednji šoli Jesenice pa so število oddelkov ohranili.Glasbeno šolo Jesenice bo letos obiskovalo 456 otrok, kar je za 24 otrok ali pet od­stotkov manj kot v lanskem šolskem letu, kažejo podat­ki, ki so jih ob začetku nove­ga šolskega leta pripravili na Oddelku za družbene dejav­nosti in splošne zadeve Ob­čine Jesenice.

Letos v osnovnih šolah 217 prvošolčkovŠtiri jeseniške osnovne šole bodo v novem šolskem letu obiskovali 1703 otroci.

www.gorenjskiglas.si

Zanimivosti

13Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Zavarovalna družba Adriatic Slovenica skrbi za svoje zavarovan-ce, spreminja in prilagaja zavarovanja potrebam svojih zavarovan-cev tako s produkti, ki jih bodo še posodobili, kot tudi z dostopnostjo na terenu po vsej Gorenjski. Zavarovalni zastopnici in predstavnici za-varovalne družbe Adriatic Slovenica na območju Jesenic in okolice Maja Gorišek in Irena Lebar svetujeta strankam glede na njihove potrebe, in jim stojita ob strani, ko se zgodi škoda.

»Vsem zavarovancem in našim bodočim stran-kam sporočamo, da smo preuredili avtomobil-ska zavarovanja, s katerimi smo se približali že-ljam in potrebam zavarovancev. Ob tem bomo še naprej skrbeli, da bodo naši zavarovanci dobi-li kvalitetno zavarovanje za primerno ceno in se izognili nezadovoljstvu ob morebitni škodi. Sama delam na širšem območju zgornje Gorenjske, tudi na Jesenicah, kjer sem doma, in bom z ve-seljem prisluhnila željam stranke in ji svetovala kar se da najbolje.« Maja Gorišek

»Da bo vaš dom varen in vi v miru tudi na dopu-stu, vam svetujem, da sklenete zavarovanje DOM AS, s katerim zavarujemo dom na eni polici. To zavarovanje je zelo kvalitetno in ponuja ogromno izbiro različnih kritij (zavarovanje pohištva, ste-kla, odgovornosti …) in zavarovanj za izjemno ceno. Naj poudarim tudi, da smo zavarovalnica, ki sklepa vse vrste zavarovanj, tudi vas, ne samo premoženja, saj ste vi tisti najpomembnejši. Ima-mo veliko zavarovancev z dopolnilnim zdravstve-nim zavarovanjem, poskrbimo za zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, z veseljem pa se

posvetimo vsakemu posamezniku glede na njegove želje in potrebe tudi ob sklenitvi življenjskega zavarovanja.« Irena Lebar

V Adriatic Slovenici smo prepričani, da moramo biti v nenehnem stiku z zava-rovanci, če hočemo ugoditi njihovim željam in potrebam, zato imamo sodelav-ce, zavarovalne zastopnike in sklepalna mesta s pooblaščenimi agencijami in pisarnami na območju celotne Gorenjske. Zavarovalni zastopnici Maja Gorišek in Irena Lebar vam bova z veseljem svetovali in si vzeli čas za kratek klepet, če naju boste poklicali in se dogovorili za srečanje.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica s široko ponudbo zavarovanj tudi pri vas doma

Maja Gorišekmaja.gorisek@adriatic-slovenica.siGSM: 040 886 225

Irena Lebarirena.lebar@adriatic-slovenica.si

GSM: 031 738 889

Adriatic Slovenica d.d., PE KRANJPISARNA JESENICECesta Železarjev 2, 4270 JeseniceT: 04/ 58 37 050

Urša Peternel

Stara cesta na Koroško Belo bo od 16. septembra naprej slepa cesta, promet po njej bo dovoljen le do križišča, prek križišča z regionalno cesto pa nič več. Za to so se odločili na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Jesenice potem, ko se je na križišču omenjene ob­činske ceste z regionalno ce­sto pred nedavnim zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl motorist. Takoj po nesreči so si nevarno kri­žišče ogledali predstavniki Občine Jesenice oziroma Ko­munalne direkcije, Medob­činskega inšpektorata in re­darstva Jesenice, Policijske postaje Jesenice in državne direkcije za ceste.Kot je povedal direktor Ko­munalne direkcije na Občini Jesenice Marko Markelj, so sklenili, da bodo občinsko ce­sto spremenili v slepo cesto, tako da bo mogoče peljati le od Koroške Bele do mostu,

ne bo pa se več mogoče vklju­čevati na regionalno cesto in z nje. Po cesti bodo lastniki lahko prišli do svojih vrti­čkov, ob njej pa bodo lahko parkirali tudi obiskovalci bli­žnje osnovne šole. Kot je dejal komandir Policij­ske postaje Jesenice Robert Račman, tudi podatki o pro­metnih nesrečah na tem delu ceste kažejo, da je to ena od črnih točk. V povprečju se na

tem delu vsaki dve leti zgodi prometna nesreča s hudo ra­njenimi ali celo smrtno žrtvi­jo, je dejal Račman. "Pregle­dnost vključevanja z občin­ske ceste na regionalno je iz­redno slaba, vidno polje voz­nika, ki zavija levo v smeri proti Žirovnici, pa zelo krat­ko. Če nekdo pripelje iz sme­ri Žirovnica z veliko hitrostjo, lahko hitro pride do trka," je povedal Račman. Zato so

skušali najti najprimernejšo rešitev za povečanje prome­tne varnosti. "V prvi vrsti je treba zagotoviti varnost, četu­di bo to pomenilo, da se bo treba peljati sto ali sto petde­set metrov dlje," je še pouda­ril.Vodja Medobčinskega in­špektorata in redarstva Jese­nice Boštjan Omerzel je ob tem dejal, da je bil sicer že doslej promet po stari cesti na Koroško Belo dovoljen le kmetijski mehanizaciji, a so jo pogosto uporabljali doma­čini kot bližnjico. Tako so redarji pred nedavnim v manj kot eni uri našteli kar trideset vozil, ki so se kljub prepovedi pripeljala po cesti. Omerzel upa, da se bo z novo prometno ureditvijo prometna varnost vendarle izboljšala. Je pa dodal, da je ta prometna ureditev zača­sna in se bo ustreznejša reši­tev iskala v sklopu obnove ceste. Še naprej pa ostaja od­prt problem prehoda čez ce­sto za pešce na Belsko polje.

Uvedli bodo slepo cestoNedavna smrtna prometna nesreča motorista na križišču stare ceste na Koroško Belo in regionalne ceste je botrovala odločitvi, da bodo cesto zaprli oziroma spremenili v slepo cesto.

Nevarno križišče stare ceste na Koroško Belo z regionalno cesto – pred nedavnim je na tem delu umrl motorist.

Ob krožišču so mimoidoči opazili razmetane reklamne panoje. Je to posledica orkanskega vetra ali človeške zlobe? Pravi odgovor je verjetno ta, da gre za nov marketinški pristop: reklamni panoji so načelno skriti in bodo veliko bolj brani, ko bodo spet postavljeni na svoja mesta ....

Besedilo in fotografija: Janez Pipan

Ocvirek

Cesta železarjev 7a, Jesenice tel. 58-36-444, www.3bm.si

Intel Celeron B830, wide LCD zaslon 15,6" LED, 4 GB RAM, 500 GB HDD, DVD-/+RW,

žična in brezžična mrežna kartica, kamera, čitalec spominskih kartic

www.adriatic-slovenica.si

14

Zanimivosti

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Pravilno geslo: UGODEN GOTOVINSKI ODKUP VOZIL. Sponzor križanke je Avto Svetina, prepisi, odkup in prodaja vozil in avtopralnica, na Cesti Borisa Kidriča 26a, Slovenski Ja-vornik, tel.: 04 586 20 97, GSM 041 639 288. Nagrajenci so: PRANJE MAXI (visokotlačno predpranje, pranje podvozja, vro-če voskanje in sušenje): Žiga Jereb, Jesenice; Sonja Prevc, Jese-nice; PRANJE NORMAL (pranje, voskanje, sušenje): Gaber Kokošinek, Jesenice; Vladimir Sodja, Mojstrana; Ernad Tiganj, Jesenice. Za nagrade se oglasite v Avto Svetina!

Nagrajenci križanke iz julijske številke

Sponzor križanke je organizator EuroBasketa 2013, katerega predtekmovalna skupina B igra na Jesenicah, pod-jetje EP 2013, d. o. o., ki izžrebanim reševalcem podarja pet nagrad: tri majice in dva obeska za ključe z napisom EuroBasket 2013.

Re šit ve kri žan ke (na grad no ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do ponedeljka, 16. septembra 2013, na Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vr ži te v naš poš tni na bi ral nik.

Sudoku s končno rešitvijo

SUDOKU S KONČNO REŠITVIJO

4 2 7 8 5 6 3 1 9 1 5 9 2 7 4 7 3 9 8 4 5 6 3 3 7 1 4 8 2 5

Jelka Koselj

Breskve na kvašenem testuPotrebujemo za kvašeno te-sto: 40 dag moke, 4 dag kvasa (lahko suhega), 10 dag surove-ga masla, 3 rumenjake, 2 žlici sladkorja, 1 vaniljin sladkor, ščepec soli in mlačno mleko; za nadev: 1–1,5 kg breskev, 5 žlic piškotnih drobtin, malo prepraženih na maslu, 2 žlici mletih orehov ali lešnikov, 3 žlice sladkorja, 1 žličko mlete-ga cimeta in ingverja.

Priprava: iz sestavin zamesi-mo kvašeno testo in ga pusti-mo počivati pol ure na hla-dnem. Breskve operemo, razkoščičimo in zrežemo na krhlje. Testo razvaljamo v ve-likosti pekača in ga damo na pomaščen pekač, robove ne-koliko zavihamo navzgor. Prepraženim drobtinam do-damo orehe ali lešnike in po-sujemo po vrhu testa. V drob-tine zložimo breskove krhlje in posujemo s sladkorjem, cimetom in ingverjem. Pekač

nato postavimo v toplo pečico za 20 minut, da testo vzhaja. Nato pecivo pečemo pri 170 stopinjah C 40 minut.

Breskve na biskvitnem testuPotrebujemo za biskvit: 6 jajc, 25 dag masla sobne tem-perature, 25 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 20 dag moke in pol zavitka pecilnega pra-

ška. Za nadev pa: približno 1 kg olupljenih breskev, zreza-nih na krhlje, ali pa iz konzer-ve, odcejene iz kompota.

Nasvet: breskve najlažje olu-pimo, če jih za trenutek po-topimo v vrelo vodo.Priprava: pečico prižgemo na 180 stopinj C. Pekač nama-stimo z maslom ali margari-no in malo potresemo z moko. Rumenjake ločimo od

beljakov. Iz beljakov stepemo trd sneg, ki mu med stepa-njem vmešamo polovico sladkorja. Rumenjake, polo-vico sladkorja, vaniljin slad-kor in zmehčano maslo tudi penasto zmešamo. V to maso nato narahlo vmešamo moko s pecilnim praškom ter sneg. Testo vlijemo na pekač in po vrhu posujemo breskve. Peci-vo pečemo približno 40 mi-nut pri 180 stopinjah C.

Pecivo z breskvamiBreskve so odlična sestavina različnih sladic. Tokrat ponujamo dva recepta: breskve na kvašenem testu in breskve na biskvitnem testu.

Mrežo izpolnite tako, da bodo vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak manjši kvadrat vsebovali številke od 1 do 9. Ob pravilni rešitvi boste v označeni vrstici, če zamenjate številke s črka-mi (1 = T, 2 = S, 3 = M, 4 = E, 5 = R, 6 = I, 7 = T, 8 = P, 9 = O), od leve proti desni prebrali rešitev uganke, katero vpiše-te v križanko.Rešitev sudokuja iz prejšnje številke je ŠPORTNICA.

Sestavil: Cveto Erman

Koledar prireditev

15Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

Petek, 6. septembra

PARK TALCEV NA KOROŠKI BELI OB 17. URI (V PRIMERU SLABEGA VREMENA PRIREDITEV ODPADE)

Spominska slovesnost, kulturni program, pihalni orkester, učenci OŠ Koroška Bela – recital. Info: KS Slovenski Javornik Koroška Bela 04 58 66 150 oz. ks-javornik@jesenice.net

MLADINSKI CENTER JESENICE, KEJŽARJEVA ULICA 22, OB 20. URI

Potopisno predavanje o Tajski. Info: ZŠJ Mladinski center Jesenice in Klub jeseniških študentov, 04 5884 680/681, www.mc-jesenice.si ali www.kjs-klub.si

Sobota, 7. septembra

8. POHOD PO STARI RUDNI POTI IN URADNA OTVORITEV PRENOVLJENE POTI

(Zbor ob 9. uri pred Kosovo graščino na Jesenicah)

Info: RAGOR 04 581 34 17/urska.zeleznikar@ragor.si

DOM UPOKOJENCEV JAVORNIK ob 16. uriSprejem starejših krajanov. Info: KS Slovenski Javornik Koroška Bela, 04 58 66 150 oz. ks-javornik@jesenice.net

Nedelja, 8. septembra

PRISTAVA OB 11.30 (V PRIMERU SLABEGA VREMENA PRIREDITEV ODPADE)

Pohod na Pristavo – zbor ob 9. uri pred stavbo KS, sledi odprtje prenovljene gajškove poti, kulturno-zabavna-športna prireditev na Pristavi in gasilska mokra vaja. Info: KS Slovenski Javornik Koroška Bela, 04 58 66 150 oz. ks-javornik@jesenice.net

Petek, 13. septembra

POHOD NA TALEŽ (V PRIMERU SLABEGA VREMENA PRIREDITEV ODPADE)

Zbor ob 8. uri na parkirnem prostoru za gledališčem

Info: Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice 031 720 586

Ponedeljek, 16. septembra

KLEPET STARŠEV Z ZINKO RUČIGAJ: VZGOJA S POHVALO, VZPODBUDO, ISKANJEM DOBREGA V OTROKU IN POSTAVLJANJEM MEJA

Mladinska točka center II, Titova 41, Jesenice, ob 17. uri

Info: ZŠJ Mladinski center Jesenice 04 5884 680/681, www.mc-jesenice.si ali dmcj@siol.net

Sreda, 18. septembra

IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA: TRŽENJE IN TRŽNO KOMUNICIRANJE V TURIZMU (V OKVIRU PROJEKTA MOTOR )

Dvorana Kolpern na Stari Savi ob 9. uri. Obvezne so prijave, ki se zbirajo do torka, 17. 9. 2013, oz. do zapolnitve prostih mest: aleksandra.orel@jesenice.si. Info: Občina Jesenice, 04 5869 266,

Četrtek, 19. septembra

DELAVNICA ROČNIH DEL: KRAŠENJE SVEČ ZA VSE PRILOŽNOSTI OB 9. URI

Prostori društva

Info: Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice 070 875 956

MUZEJSKI VEČER: IRENA LAČEN – BENEDIČIČ S SODELAVCI: JESENIŠKI ZBORNIK OB 18. URI

Kosova graščina. Info: Muzejsko društvo Jesenice, predsednik Dušan Prešern, 031 580 727

Prireditve za osnovnošolce in mlade nad 15

Društvo Žarek, info: 040 790 345 11. 9. ob 19. uri – Šola za življenje

18. 9. ob 19. uri – Šola za življenje

od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure – Druženje z otroki, ustvar-jalne delavnice, družabne igre ¼

od ponedeljka do petka od 18. do 21. ure – Druženje z mladostniki, medsebojni sprostitveni pogovori, družabne igre ¼

Razstave

ŽELEZARSKI MUZEJ V RUARDOVI GRAŠČINI IN KASARNA NA STARI SAVI (4.–9. 9.)

Odpiralni čas muzejskih zbirk v času tekem EP v košarki 2013 na Jesenicah: od 13. do 20. ure

Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04 58 33 500

Septembrske prireditveTRG NA STARI SAVI IN KOLPERN (4.–9. 9., V ČASU TEKEM EP V KOŠARKI)

– ogled razstave 60 let košarke na Jesenicah (14.–16. ure)

– delavnica: izdelaj svojo košarkarsko majico (14.–16.)

Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04 58 33 492

KOSOVA GRAŠČINA, 12. 9. OB 18. URIOdprtje razstave: Slovenske fotografinje se predstavijo

(razstava bo na ogled do 18. oktobra)

Info: Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju s Fotografskim društvom Jesenice, 04 58 33 503

NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLJENI!

Pripravil: Turistično informacijski center Jesenice (TIC Jesenice)

Tel.: 04 586 31 78, www.turizem.jesenice.si

E-pošta: tic.jesenice@siol.net

Če organizirate kakršnokoli prireditev, posredujte program na TIC Jesenice. Koledar prireditev sestavljajo prireditve v občini Jesenice, ki so jih javili or-ganizatorji prireditev in s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov. Organizatorji morajo spremembe za že objavljene prireditve sami objaviti v medijih.

S ciljem zagotoviti zdravo hrano lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov so župani sedmih občin Zgornje Gorenjske podprli izvedbo projekta Lokalna samooskrba. V prvem koraku bomo pro-jekt predstavili lokalnim pridelovalcem hrane ter razložili, zakaj menimo, da se jim splača vključiti in kako lahko to naredijo.Predstavitve bodo potekale: 11. septembra v Slovenskem Planinskem muzeju, Triglavska cesta 49 v Mojstrani,12. septembra v Čebelarsko razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce in 17. septembra v sejni sobi Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b. Predstavitve se bodo vsakič pričele ob 19. uri, trajale bodo eno šolsko uro, prav toliko časa pa predvidevamo za razpravo.Osrednji nosilec predstavitve in razprave bo raziskovalec, naravovarstvenik in publicist Anton Komat, sodelovala pa bo višja predavateljica in raziskovalka na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo dr. Marija Gregori. Vljudno vabimo vse pridelovalce hrane, da za vse dodatne informacije pokličite na 040 802 326 ali pišite na stevo.scavnicar@ragor.si.

Predstavitev projekta Lokalna samooskrba Zgornje Gorenjske

Mladinski center Jesenice, Kejžarjeva 22, dvorana v pritličju, vhod zadaj s parkirišča, pričetek 2. septembra:– vsak ponedeljek Joga za razstrupljanje s sproščanjem 18.00–19.30

– vsak ponedeljek Meditacija, mantre, dihalne vaje 19.30–21.00

TVD Jesenice, C. železarjev 1, pričetek 27. septembra– vsak petek dopoldne Joga za razstrupljanje s sproščanjem 8.30–9.30

Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, učilnica 11Sreda, 25. septembra:

1. Uvodno predavanje za Malo šolo Ajurvede v vsakdanjem življenju 17.00–18.00

2. Uvodno predavanje za Meditativna srečanja 18.30–19.30

3. Uvodna Joga za razstrupljanje s sproščanjem 20.00–21.15

Petek, 27. septembra:

1. Uvodno predavanje za Malo šolo Ajurvede v vsakd. življ. – nadalj. 17.00–18.00

2. Uvodno predavanje za Meditativna srečanja 18.30–19.30

3. Uvodna Joga za razstrupljanje s sproščanjem 20.00–21.15

Čebelarski center ČRIC (nasproti Mercator centra) v Lescah v četrtek, 26. septembra– Predavanje: Doseganje energijskega ravnovesja s prehrano, načinom vadbe in zelišči po načelih ajurvede 17.00–19.00

Prijave na e-naslov: andrejka.koprivec@gmail.com ali na tel: 040 888 028.

Vse najave dogodkov lahko spremljate na FB-profilu Društva Prvi Korak ali na spletnih straneh: www.prvikorak.si.

Društvo Prvi korak Jesenice

Andreja Koprivec

Dom išče samček najdenček pekinez. Tel: 041/666-187

Dom išče najdenček samček mešanec. Tel: 041/666-187

Ljubljenčki iščejo nov dom

pohod po

Vsi, ki vas zanima zgodovina Jesenic,pohodniki, pa tudi tisti, ki ste to malo manj

7.9.2013ki bo v soboto,

STARI RUDNI POTI

POHOD: • zbor ob 9:00 uri pred Kosovo

gra{~ino na Jesenicah• pohod po Stari rudni poti

Pohod vklju~uje strokovno vodenje, zavarovanje pohodnikov, malico in prevozpohodnikov s Planine pod Golico na Jesenice po zaklju~ku prireditve.

Obvezne prijave, ki jih bomo sprejemali do ~etrtka, 5.9.2013, na elektronskinaslov urska.zeleznikar ragor.si ali telefon 04 581 34 17.

• ob 13:00 uri v prostorih KS Planinapod Golico

• uradno odprtje prenovljene in urejene Stare rudne poti. Program bopopestrila vokalno-instrumentalnaskupina TRIGLAVSKI ZVONOVI.

in URADNO ODPRTJE PRENOVLJENE POTI

vabljeni na:

Pohod in prireditev ob odprtju sta za udele`ence brezpla~na.

Prireditev organizira Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sklopu projekta SY-CULTour, katerega projektni partner je Ob~ina Jesenice.

8.

plakat pohod A2 (8.2013).qxd 29.8.2013 8:55 Page 1

ODPRTJE:

,

ww

w.je

seni

ce.s

i

Jeseniške novice, petek, 6. septembra 2013

jeseniške novice16

Urša Peternel

Pred poletjem je na Faceboo­ku zaživel profil Ejga za lepše Jesenice. Osnoval ga je Ahmed Pašić, Jeseničan, ki je zadnjih šest let živel v Singa­purju, po vrnitvi domov pa se je odločil, da bo kakšno stvar v domačem kraju skušal spremeniti na bolje. Začel je z majhnimi akcijami v okoli­ci svojega doma in sredi juni­ja sam obnovil dotrajan koš na košarkarskem igrišču na Slovenskem Javorniku. Nato je s prijateljem očistil prehod med dvema ulicama, nasle­dnji dan so se zbrali štirje in v nekaj urah očistili zanemar­jeno parkirišče za delavskim domom. Na nasled nji akciji obnove vrtčev skih igral se jih je zbralo že sedem in snežna kepa, sestavljena iz prosto­voljcev v akciji, se je začela valiti ¼ V samo nekaj pole­tnih tednih so obnovili več otroških igrišč na Jesenicah, zanemarjeno parkirišče, uli­co, park, padla pa je tudi "Ba­stilja", doslej zanemarjena glavna jeseniška železniška postaja. Akcije urejanja se je v dveh dneh udeležilo prek sto prostovoljcev, kar je obču­dovanja vreden dosežek in dokaz, da duh prostovoljstva in solidarnosti na Jesenicah še živi. Poročila o akcijah so začeli objavljati na Faceboo­ku in profil je s svetlobno hi­trostjo pričel dobivati podpor­nike, to je ljudi, ki jim ni vse­eno za Jesenice. Podporniki – teh je že skoraj tisoč, med njimi so tudi znani Jeseniča­ni – so tudi sami začeli pisati komentarje, predloge in ide­

je, kako bi Jesenice postale lepše, prijaznejše mesto. »Odziv ljudi je dokaz, da se stvari v mestu odvijajo prepo­časi, da občane neurejenost mesta moti in da na Jeseni­cah še živijo ljudje, ki jim ni vseeno za njihovo mesto,« pravi Ahmed Pašić. Med dejavnejšimi člani ini­ciative sta Robert Sušanj in

Niko Kešina, ki sta poveda­la, da vse člane iniciative združuje ljubezen do Jese­nic. Prepričana sta, da je na Jesenicah veliko problemov, ki vsakodnevno motijo obča­ne, rešujejo pa se prepočasi. Omenila sta neurejene ce­ste, zanemarjene stavbe, parke, urbanistični nered ¼ Nesprejemljivo se jima zdi,

da Jesenice nimajo niti hote­la niti hostla, v katerem bi lahko prenočili turisti. »Mar v izpraznjenih prostorih že­lezniške postaje ne bi mogel zaživeti odličen mladinski hotel?« se sprašujeta ¼ Dela je, na žalost, še veliko, ob tem ugotavljajo Pašić, Su­šanj in Kešina. In dokler bo pozitiven odziv, gremo na­prej, so odločeni. Poleg pro­fila na Facebooku zdaj snu­jejo tudi spletno stran, se pripravljajo na nove akcije, razmišljajo o krvodajalstvu, bralnih večerih ¼ Skratka, še naprej želijo narediti kar­seda veliko za svoje mesto. Ker jim ni vseeno in ker imajo radi Jesenice.

Ejga za lepše JeseniceCivilni iniciativi na Facebooku se je pridružilo že skoraj tisoč ljudi, ki jih združuje ljubezen do Jesenic.

Robert Sušanj, Ahmed Pašić in Niko Kešina, dejavnejši člani iniciative Ejga za lepše Jesenice

Janko Rabič

Pri Gasilsko reševalni službi Jesenice so 24 ur v priprav­ljenosti, da ljudem priskoči­jo na pomoč ob požarih, ne­srečah in različnih drugih primerih. Včasih gredo v svojih humanih dejanjih še korak dalje. Letos poleti so se odzvali klicu občanov, ki so jim sporočili, da so opazi­li težave lastovičje družine v gnezdu, ki je bilo na nedo­stopni višini stare zapušče­ne hale bivše Železarne Je­senice. Gasilci so se pripeljali z les­tvijo in se povzpeli do lasto­

vičjega gnezda. Ugotovili so, da ga mladiči ne morejo za­pustiti, zato so pomagali tako, da so povečali odprtino v gnezdu. Kot je povedal vodja četrte izmene gasilcev Peter Zu­pan, je pomoč ljudem njiho­va prva naloga, za svojo dol­žnost pa imajo, da pomaga­jo tudi živalim. Tokrat so naredili spet dobro delo in zagotovo poželi simpatije ti­stih, ki so jih opozorili na težave ptic v gnezdu. Tak­šnih primerov imajo vsako leto kar nekaj, letos so že reševali mačka s strehe na Slovenskem Javorniku.

Gasilci rešili lastovičji naraščaj

Gasilci Gasilsko-reševalne službe Jesenice so se odzvali klicu občanov, ki so opazili težave lastovičje družine v gnezdu.

Gasilci so se z lestvijo povzpeli do gnezda in ugotovili, da ga zaradi premajhne odprtine mladiči ne morejo zapustiti. / Foto: GARS

Urša Peternel

Podhod na glavni železniški postaji Jesenice so – potem ko so ga prostovoljci preple­skali in očistili – zasedli še umetniki in ga poslikali z za­nimivimi motivi Jesenic in košarkarskega prvenstva. Pri risanju so največ delali Mate­

ja Slivnik, Sasha Vrečko in Samir Silić, ki so imeli tudi veliko "pomagačev", tako da je v podhodu risalo kakšnih dvajset oseb. Naslikani grafiti so dokaz, da je stene mogoče na ta način tudi polepšati in ne zgolj zapackati s nesmisel­nimi napisi, kot se žal pogo­sto dogaja na Jesenicah.

Grafiti polepšali železniški podhod

Podhod jeseniške železniške postaje so prostovoljci poslikali z zanimivimi motivi Jesenic in košarkarskega prvenstva.

Motiv vlakov in grb Jesenic

Dvorana Podmežakla

Ahmed Pašić: »Takšne akcije v teh pesimističnih časih spodbujajo optimizem, širi se pozitivna energija.« Niko Kešina: »Želim si še bolj urejene in še lepše Jesenice, kajti jaz imam moje mesto rad!« Robert Sušanj: »Vedno s ponosom povem, da sem doma z Jesenic!«

Društvo Taiji – Zlati petelin, ki na Jesenicah že vrsto let širi umetnost taičija, v septembru organizira mesec odprtih vrat. Brezplačne vadbe bodo potekale vsak petek od 13. sep-tembra naprej ob 19.30 v mali telovadnici Gimnazije Jeseni-ce. Kot je povedal Marko Bedina, bodo udeleženci vadili tradicionalni taiči, kot se izvaja pod okriljem in vodstvom kitajskih velikih mojstrov. Posebno vadbo pripravljajo za starejše in fizično manj sposobne; vadba daje poudarek sprostitvi in zdravju. Vabijo pa tudi mladino, ki jim bo na-menjen kungfu za mlajše oziroma vse od 12. leta dalje; tu bo poudarek na borilni tehniki, samoobrambi ter orožjih, kot so meč, palica, sulica, sablja. U. P.

Mesec brezplačne vadbe taičija